Svet Evropske unije Bruselj, 30. junij 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2013/0255 (APP) 9941/17 ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI Zadeva:

Transkripcija

1 Svet Evropske unije Bruselj, 30. junij 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2013/0255 (APP) 9941/17 ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI Zadeva: EPPO 21 EUROJUST 86 CATS 62 FIN 349 COPEN 189 GAF 25 CSC 120 UREDBA SVETA o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva ( EJT ) 9941/17 EK/ski

2 UREDBA SVETA (EU) 2017/ z dne o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva ( EJT ) SVET EVROPSKE UNIJE JE ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 86 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske komisije, po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom, ob upoštevanju uradnega obvestila Belgije, Bolgarije, Hrvaške, Cipra, Češke republike, Nemčije, Finske, Francije, Grčije, Litve, Luksemburga, Portugalske, Romunije, Slovaške, Slovenije in Španije, s katerim so navedene države članice 3. aprila 2017 uradno obvestile Evropski parlament, Svet in Komisijo, da želijo vzpostaviti okrepljeno sodelovanje na podlagi osnutka uredbe, ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta, v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom, 9941/17 EK/ski 1

3 ob upoštevanju naslednjega: (1) Unija si je zadala cilj vzpostaviti območje svobode, varnosti in pravice. (2) Možnost ustanovitve Evropskega javnega tožilstva (v nadaljnjem besedilu: EJT) je predvidena v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU) pod naslovom o območju svobode, varnosti in pravice. (3) Unija in države članice Evropske unije morajo ščititi finančne interese Unije pred kaznivimi dejanji, ki vsako leto povzročijo znatno finančno škodo. Kljub temu pa nacionalni organi kazenskega pravosodja trenutno ne izvajajo vedno zadostnih preiskav in pregona v zvezi s temi kaznivimi dejanji. (4) Komisija je 17. julija 2013 sprejela predlog uredbe Sveta o ustanovitvi EJT. (5) Svet je na seji 7. februarja 2017 ugotovil, da o osnutku uredbe ni mogoče doseči soglasja. (6) V skladu z drugim pododstavkom člena 86(1) PDEU je skupina 17 držav članic v pismu z dne 14. februarja 2017 pozvala, naj se osnutek uredbe posreduje Evropskemu svetu. 9941/17 EK/ski 2

4 (7) Evropski svet je 9. marca 2017 razpravljal o osnutku uredbe in ugotovil, da je prišlo do nesoglasja v smislu tretjega pododstavka člena 86(1) PDEU. (8) Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka republika, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Litva, Luksemburg, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Španija so 3. aprila 2017 uradno obvestile Evropski parlament, Svet in Komisijo, da želijo med seboj vzpostaviti okrepljeno sodelovanje v zvezi z ustanovitvijo EJT. Zato se v skladu s tretjim pododstavkom člena 86(1) PDEU šteje, da je uvedba okrepljenega sodelovanja iz člena 20(2) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in člena 329(1) PDEU odobrena, in določbe o okrepljenem sodelovanju se uporabljajo od 3. aprila Poleg tega so Latvija v pismu z dne 19. aprila 2017,Estonija v pismu z dne 1. junija 2017, Avstrija v pismu z dne 9. junija 2017 in Italija v pismu z dne 22 Junija 2017 navedle, da želijo sodelovati pri vzpostavitvi okrepljenega sodelovanja. (9) V skladu s členom 328(1) PDEU se v okrepljeno sodelovanje ob vzpostavitvi lahko vključijo vse države članice Evropske unije. Vanj se lahko vključijo tudi kadar koli pozneje tudi kar zadeva že obstoječe okrepljeno sodelovanje pri čemer morajo upoštevati v tem okviru že sprejete akte. Komisija in države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje v zvezi z ustanovitvijo EJT (v nadaljnjem besedilu: države članice), bi morale zagotoviti, da se spodbudi udeležba čim večjega števila držav članic Evropske unije. Ta uredba bi morala biti v celoti zavezujoča ter se neposredno uporabljati samo v državah članicah, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje v zvezi z ustanovitvijo EJT, ali na podlagi odločitve, sprejete v skladu z drugim ali tretjim pododstavkom člena 331(1) PDEU. 9941/17 EK/ski 3

5 (10) V skladu s členom 86 PDEU bi bilo treba EJT ustanoviti iz Eurojusta. To pomeni, da bi bilo treba v tej uredbi med njima določiti tesen odnos, ki temelji na vzajemnem sodelovanju. (11) V PDEU je določeno, da je stvarna pristojnost EJT omejena na kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, v skladu s to uredbo. Naloge EJT bi zato morale biti izvajanje preiskav, pregon in obtožba storilcev kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/ Evropskega parlamenta in Sveta 1+, ter kaznivih dejanj, ki so z njimi neločljivo povezana. Za morebitno razširitev te pristojnosti na huda kazniva dejanja s čezmejnimi posledicami je potrebna soglasna odločitev Evropskega sveta. 1 + Direktiva (EU) 2017/ Evropskega parlamenta in Sveta z dne o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL ). UL: prosimo vstavite številko in dopolnite ustrezno opombo s sklici glede objave za dokument 2012/0193 (COD). 9941/17 EK/ski 4

6 (12) V skladu z načelom subsidiarnosti se lahko boj proti kaznivim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom Unije, zaradi njegovega obsega in učinkov bolje doseže na ravni Unije. Sedanje stanje, ko so za kazenski pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, izključno pristojni organi držav članic Evropske unije, ne omogoča vedno zadovoljivega doseganja tega cilja. Ker ciljev te uredbe, to je okrepitev boja proti kaznivim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom Unije, z ustanovitvijo vzpostavitvijo EJT, države članice Evropske unije ne morejo zadovoljivo doseči zaradi razdrobljenosti nacionalnega pregona na področju kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, temveč se glede na to, da bo imelo EJT pristojnost za pregon takih kaznivih dejanj, lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev, in zagotavlja, da njen učinek v najmanjši možni meri posega v pravne ureditve in institucionalne strukture držav članic. (13) Ta uredba določa sistem deljene pristojnosti med EJT in nacionalnimi organi na področju boja proti kaznivim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom Unije, pri čemer ima EJT pravico do prevzema zadeve. (14) Ob upoštevanju načela lojalnega sodelovanja bi se morali EJT in pristojni nacionalni organi medsebojno podpirati in obveščati z namenom učinkovitega preprečevanja kaznivih dejanj, ki so v pristojnosti EJT. 9941/17 EK/ski 5

7 (15) Ta uredba ne posega v nacionalne sisteme držav članic v zvezi z načinom organizacije kazenskih preiskav. (16) Ker bodo EJT dodeljena pooblastila za preiskave in pregon, bi bilo treba vzpostaviti institucionalne zaščitne ukrepe za zagotovitev njegove neodvisnosti in odgovornosti do institucij Unije. (17) EJT bi moralo delovati v interesu Unije kot celote ter ne bi smelo zahtevati ali sprejemati navodil od katere koli osebe izven EJT. (18) Stroga odgovornost dopolnjuje neodvisnost in pooblastila, dodeljena EJT v skladu s to uredbo. Evropski glavni tožilec je v celoti odgovoren za izvajanje svojih dolžnosti kot vodja EJT in v tej vlogi nosi celotno institucionalno odgovornost za splošne dejavnosti EJT do Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. Vsaka od navedenih institucij lahko pri Sodišču Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) začne postopek za njegovo razrešitev v določenih okoliščinah, vključno s primeri hujše kršitve. Isti postopek bi se moral uporabljati za razrešitev evropskih tožilcev. (19) EJT bi moralo izdajati javno letno poročilo o svojih splošnih dejavnostih, ki bi moralo vsebovati najmanj statistične podatke o delu EJT. 9941/17 EK/ski 6

8 (20) Organizacijska struktura EJT bi morala omogočati hitro in učinkovito odločanje pri izvajanju kazenskih preiskav in pregona, ne glede na to, ali je vanje vključena ena ali več držav članic. Struktura bi morala zagotavljati tudi, da so zastopani vsi nacionalni pravni sistemi in vse nacionalne pravne tradicije držav članic, zastopanih v EJT, ter da preiskave in pregon v svojih državah članicah načeloma izvajajo tožilci, ki poznajo posamezni pravni sistem. (21) V ta namen bi moralo biti EJT nedeljiv organ Unije, ki deluje kot enoten urad. Centralno raven sestavljajo evropski glavni tožilec, ki je vodja EJT kot celote in vodja kolegija evropskih tožilcev, stalni senati ter evropski tožilci. Na decentralizirani ravni ga sestavljajo evropski delegirani tožilci v državah članicah. (22) Da se zagotavlja usklajeno ukrepanje EJT in s tem enakovredna zaščita finančnih interesov Unije, bi morala njegova organizacijska struktura in notranji proces odločanja omogočati tudi, da glavni urad spremlja, usmerja in nadzoruje vse preiskave in pregon, ki jih izvajajo evropski delegirani tožilci. 9941/17 EK/ski 7

9 (23) V tej uredbi se izrazi splošni nadzor, spremljanje in usmerjanje ter nadzor uporabljajo za opis različnih nadzornih dejavnosti, ki jih izvaja EJT. Splošni nadzor bi bilo treba razumeti tako, kot da se nanaša na splošno upravljanje dejavnosti EJT, v okviru katerega se navodila dajejo le v zvezi z vprašanji, ki so za EJT horizontalnega pomena. Spremljanje in usmerjanje bi bilo treba razumeti tako, kot da se nanaša na pristojnosti spremljanja in usmerjanja posameznih preiskav in pregona. Nadzor bi bilo treba razumeti tako, kot da se nanaša na podrobnejši in stalen nadzor nad preiskavami in pregonom, po potrebi vključno s posredovanjem in dajanjem navodil v zvezi z vprašanji, povezanimi s preiskavami in pregonom. (24) Kolegij bi moral sprejemati odločitve o strateških vprašanjih, tudi glede določanja prednostnih nalog in politike EJT o preiskavah in pregonu, ter o vprašanjih splošnega pomena, ki izhajajo iz posameznih zadev, denimo v zvezi z uporabo te uredbe in pravilnim izvajanjem politike EJT o preiskavah in pregonu, ali o načelnih vprašanjih oziroma vprašanjih, ki so bistvena za oblikovanje skladne politike EJT o preiskavah in pregonu. Odločitve kolegija o vprašanjih splošnega pomena ne bi smele vplivati na dolžnost preiskovanja in pregona v skladu s to uredbo in nacionalnim pravom. Kolegij bi si moral po svojih najboljših močeh prizadevati za soglasno sprejemanje odločitev. Če takega soglasja ni mogoče doseči, bi se morale odločitve sprejeti z glasovanjem. 9941/17 EK/ski 8

10 (25) Stalni senati bi morali spremljati in usmerjati preiskave in zagotavljati usklajenost dejavnosti EJT. Sestava stalnega senata bi se morala določiti v skladu s poslovnikom EJT, kjer bi se med drugim moralo dovoliti, da je evropski tožilec lahko član več stalnih senatov, če je to ustrezno in kolikor je to mogoče zaradi zagotavljanja enakomerne delovne obremenitve posameznih evropskih tožilcev. (26) Stalnim senatom bi moral predsedovati evropski glavni tožilec, eden od namestnikov evropskega glavnega tožilca ali evropski tožilec v skladu z načeli, določenimi v poslovniku EJT. (27) Dodeljevanje zadev med stalnimi senati bi moralo temeljiti na sistemu naključnega razdeljevanja, da se v največji možni meri zagotovi enakomerna delovna obremenitev. Treba bi bilo zagotoviti odstopanja od tega načela na podlagi odločitve evropskega glavnega tožilca, da se zagotovi pravilno in učinkovito delovanje EJT. (28) V kolegij bi se moral imenovati evropski tožilec iz vsake države članice. Evropski tožilci bi morali načeloma v imenu pristojnega stalnega senata nadzorovati preiskave in pregon, ki jih izvajajo evropski delegirani tožilci v njihovi državi članici izvora. Delovati bi morali kot zveza med glavnim uradom in decentralizirano ravnjo v njihovih državah članicah ter tako lajšati delovanje EJT kot enotnega urada. Nadzorujoči evropski tožilec bi moral tudi preverjati skladnost kakršnih koli navodil z nacionalnim pravom in v primeru, če navodila niso skladna, obvestiti stalni senat. 9941/17 EK/ski 9

11 (29) Zaradi delovne obremenitve, povezane z velikim številom preiskav in pregona v posamezni državi članici, bi evropski tožilec moral imeti možnost zahtevati, da se nadzor nad nekaterimi preiskavami in pregoni v njegovi državi članici izvora izjemoma lahko dodeli drugim evropskim tožilcem. Odločitev bi moral sprejeti evropski glavni tožilec s soglasjem evropskega tožilca, ki bi prevzel zadevne zadeve. Merila za takšne odločitve bi morala biti določena v poslovniku EJT in vključevati zahtevo, da evropski tožilec, ki bo prevzel zadeve, zadostno pozna jezik in pravni sistem zadevne države članice. (30) Preiskave EJT bi praviloma morali izvajati evropski delegirani tožilci v državah članicah. Izvajati bi jih morali v skladu s to uredbo in glede zadev, ki jih ta uredba ne ureja v skladu z nacionalnim pravom. Evropski delegirani tožilci bi morali svoje naloge opravljati pod nadzorom nadzorujočega evropskega tožilca ter pod vodstvom in navodili pristojnega stalnega senata. Če nacionalno pravo države članice določa notranjo presojo nekaterih aktov v okviru strukture nacionalnega tožilstva, bi morala biti presoja takih odločitev, ki jih sprejme evropski delegirani tožilec, zajeta v okvir nadzornih pooblastil nadzorujočega evropskega tožilca v skladu s poslovnikom EJT. V takih primerih države članice ne bi smele biti obvezane, da zagotovijo presojo pred nacionalnimi sodišči, brez poseganja v člen 19 PEU in člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). 9941/17 EK/ski 10

12 (31) Funkcije tožilca na pristojnih sodiščih veljajo do zaključka postopka, torej do dokončne ugotovitve, ali je osumljena ali obdolžena oseba storila kaznivo dejanje, če je ustrezno, tudi do izreka sankcije in rešitve morebitnih tožb ali pravnih sredstev, ki so na voljo, dokler navedena odločitev ne postane dokončna. (32) Evropski delegirani tožilci bi morali biti sestavni del EJT in v tej funkciji ob preiskovanju in pregonu kaznivih dejanj, ki sodijo v pristojnost EJT, delovati izključno v imenu in za račun EJT na ozemlju svoje države članice. To pomeni, da bi se jim na podlagi te uredbe podelil funkcionalno in pravno neodvisen status, ki se razlikuje od katerega koli statusa na podlagi nacionalnega prava. (33) Evropski delegirani tožilci bi morali biti ne glede na svoj poseben status na podlagi te uredbe v času svojega mandata tudi člani tožilstva v svoji državi članici, in sicer tožilci ali sodniki, zadevna država članica pa bi jim morala podeliti vsaj enaka pooblastila kot nacionalnim tožilcem. (34) Evropski delegirani tožilci bi morali obvezno upoštevati navodila stalnih senatov in evropskih tožilcev. Če evropski delegirani tožilec meni, da bi moral zaradi navodila ravnati v nasprotju z nacionalnim pravom, bi moral zaprositi za pregled tega navodila s strani evropskega glavnega tožilca. 9941/17 EK/ski 11

13 (35) Evropski delegirani tožilec, ki obravnava zadevo, bi moral nadzorujočemu evropskemu tožilcu in pristojnemu stalnemu senatu poročati o vseh pomembnih dogodkih v zadevi, na primer o izvajanju preiskovalnih ukrepov ali spremembah seznama osumljenih oseb. (36) Zaradi zagotavljanja skupne politike o preiskavah in pregonu bi morali stalni senati izvrševati svoje pristojnosti glede odločanja v določenih fazah postopka v okviru EJT. Odločitve bi morali sprejemati na podlagi osnutkov odločitev, ki jih predlaga evropski delegirani tožilec, ki obravnava zadevo. Vendar bi lahko stalni senat v izjemnih primerih sprejel odločitev brez osnutka odločitve, ki ga predloži evropski delegirani tožilec, ki obravnava zadevo. V takšnih primerih lahko tak osnutek odločitve predloži evropski tožilec, ki zadevo nadzoruje. (37) Stalnemu senatu bi moralo biti omogočeno, da svoje pooblastilo za odločanje prenese na nadzorujočega evropskega tožilca v specifičnih primerih, ko kaznivo dejanje ni hudo ali postopek ni zapleten. Pri določanju teže kaznivega dejanja bi bilo treba upoštevati njegove posledice na ravni Unije. (38) V poslovniku EJT bi bilo treba določiti mehanizem za nadomeščanja med evropskimi tožilci. Mehanizem za nadomeščanja bi morali uporabljati v primerih, ko evropski tožilec za kratek čas ne more izpolnjevati svojih dolžnosti, na primer zaradi odsotnosti. 9941/17 EK/ski 12

14 (39) Poleg tega bi bilo treba evropskega tožilca nadomestiti z enim od evropskih delegiranih tožilcev iz njegove države članice, če evropski tožilec odstopi s položaja, je z njega razrešen ali ga zapusti iz kakršnega koli drugega razloga ali, na primer, v primeru daljše bolezni. Nadomeščanja bi bilo treba omejiti na največ tri mesece. Kolegij bi moral imeti možnosti, da ta rok lahko podaljša, če meni, da je to potrebno, in sicer ob upoštevanju delovne obremenitve EJT in trajanja odsotnosti ter do zamenjave ali vrnitve evropskega tožilca. Evropski delegirani tožilec, ki nadomešča evropskega tožilca, v obdobju nadomeščanja ne bi smel več biti odgovoren za preiskave in pregon, ki jih izvaja v funkciji evropskega delegiranega tožilca ali nacionalnega tožilca. V zvezi s postopki EJT, ki jih je vodil evropski delegirani tožilec, ki nadomešča evropskega tožilca, bi se morala uporabljati pravila EJT o prerazporeditvi. (40) Postopek za imenovanje evropskega glavnega tožilca in evropskih tožilcev bi moral zagotavljati njihovo neodvisnost. Njihova legitimnost bi morala izhajati iz institucij Unije, vključenih v postopek imenovanja. Namestnike evropskega glavnega tožilca bi moral izmed svojih članov imenovati kolegij. 9941/17 EK/ski 13

15 (41) Ožji seznam kandidatov za mesto evropskega glavnega tožilca bi morala pripraviti izbirna komisija. Pristojnost za določanje pravil delovanja te komisije in za imenovanje njenih članov bi bilo treba prenesti na Svet na podlagi predloga Komisije. Takšno izvedbeno pooblastilo bi bilo v skladu s posebnimi pooblastili, ki se prenesejo na Svet na podlagi člena 86 PDEU, in odraža posebno naravo EJT, da bo še naprej trdno vpeto v nacionalne pravne strukture, obenem pa bo organ Unije. EJT bo ukrepalo v postopkih, kjer bo večina drugih akterjev nacionalnih: sodišča, policija in drugi organi kazenskega pregona, zato je Svetu posebej v interesu tesno sodelovati pri postopku imenovanja. Prenos navedenih pooblastil na Svet tudi ustrezno upošteva potencialno občutljivo naravo katere koli pristojnosti za odločanje, ki neposredno vpliva na nacionalne strukture sodišč in tožilstva. Evropski parlament in Svet bi morala enega izmed kandidatov na seznamu v medsebojnem soglasju imenovati za glavnega tožilca. 9941/17 EK/ski 14

16 (42) Vsaka država članica bi morala predlagati tri kandidate za mesta evropskih tožilcev, ki jih izbere in imenuje Svet. Da se zagotavlja kontinuiteta dela kolegija, bi morali vsaka tri leta delno zamenjati tretjino evropskih tožilcev. Na Svet bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje prehodnih pravil za imenovanje evropskih tožilcev za prvo mandatno obdobje in med njim. Navedeno izvedbeno pooblastilo ustrezajo pooblastilu Sveta za izbor in imenovanje evropskih tožilcev. To je upravičeno tudi zaradi posebne narave evropskih tožilcev, ki so povezani s svojo državo članico, obenem pa so člani kolegija, ter bolj splošno s posebno naravo EJT, kar po istem načelu upravičuje izvedbeno pooblastilo, podeljeno Svetu, da določi pravila delovanja zadevne komisije ter imenuje njene člane. Svet bi moral pri odločanju o delni zamenjavi tretjine evropskih tožilcev v njihovem prvem mandatnem obdobju upoštevati geografski razpon držav članic. (43) Postopek imenovanja evropskih delegiranih tožilcev bi moral zagotavljati, da so sestavni del EJT ter obenem na operativni ravni še naprej vključeni v njihove nacionalne pravne sisteme ter strukture sodišč in tožilstva. Države članice bi morale imenovati kandidate za funkcijo evropskih delegiranih tožilcev, ki jih na predlog evropskega glavnega tožilca imenuje kolegij. 9941/17 EK/ski 15

17 (44) V vsaki državi članici bi morala biti najmanj dva evropska delegirana tožilca, da se zagotovi pravilno obravnavanje števila zadev EJT. Evropski glavni tožilec bi moral ob posvetovanju z vsako državo članico odobriti število evropskih delegiranih tožilcev na državo članico, pa tudi funkcionalno in ozemeljsko delitev nalog med njimi. Med takšnimi posvetovanji bi bilo treba ustrezno upoštevati organizacijo nacionalnih sistemov pregona. Koncept funkcionalne delitve pristojnosti med evropskimi delegiranimi tožilci bi lahko omogočal delitev nalog. (45) Skupno število evropskih delegiranih tožilcev v državi članici se lahko spremeni z odobritvijo evropskega glavnega tožilca, ob upoštevanju omejitev letne proračunske vrstice za EJT. (46) Kolegij bi moral biti odgovoren za disciplinske postopke v zvezi z evropskimi delegiranimi tožilci, ki delujejo na podlagi te uredbe. Ker evropski delegirani tožilci ostajajo dejavni člani državnega tožilstva ali pravosodja v državah članicah in lahko opravljajo tudi funkcije nacionalnih tožilcev, se lahko iz razlogov, nepovezanih s to uredbo, uporabljajo nacionalne disciplinske določbe. Vendar pa bi moral biti v takih primerih evropski glavni tožilec obveščen o razrešitvi ali vsakem disciplinskem ukrepu, saj je odgovoren za upravljanje EJT ter da se zavarujeta njegova integriteta in neodvisnost. 9941/17 EK/ski 16

18 (47) Delo EJT bi bilo treba načeloma izvajati elektronsko. V okviru EJT bi bilo treba vzpostaviti in upravljati lastni sistem vodenja zadev. Informacije v sistemu vodenja zadev bi morale vključevati prejete informacije o morebitnih kaznivih dejanjih, ki sodijo v pristojnost EJT, pa tudi informacije iz spisov, tudi če so te že zaprti. EJT bi moralo pri vzpostavljanju sistema vodenja zadev zagotoviti, da mu sistem omogoča enotno delovanje ter da so spisi, ki jih obravnavajo evropski delegirani tožilci, na voljo glavnemu uradu pri opravljanju nalog odločanja, spremljanja in usmerjanja ter nadzora. (48) Nacionalni organi bi morali EJT brez odlašanja obvestiti o vsakem ravnanju, ki bi lahko pomenilo kaznivo dejanje v njegovi pristojnosti. V zadevah, ki ne sodijo v njegovo pristojnost, bi moralo EJT pristojne nacionalne organe obvestiti o vseh dejstvih, ki jih ugotovi in bi lahko pomenila kaznivo dejanje, kot so na primer lažna pričanja. (49) Institucije, organi, uradi in agencije Unije, pa tudi nacionalni organi bi morali EJT brez odlašanja zagotoviti vse informacije o kaznivih dejanjih, v zvezi s katerimi bi lahko izvajalo svojo pristojnost. EJT lahko informacije prejema ali zbira tudi iz drugih virov, na primer od fizičnih oseb. Z mehanizmom preverjanja znotraj EJT bi bilo treba oceniti, ali so na podlagi prejetih informacij izpolnjeni pogoji za stvarno, krajevno in osebno pristojnost EJT. 9941/17 EK/ski 17

19 (50) EJT lahko na nove informacije opozorijo žvižgači, kar mu pomaga pri preiskovanju, pregonu in obtožbi storilcev kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. Vendar lahko strah pred povračilnimi ukrepi odvrača od prijavljanja nepravilnosti. Da bi olajšali odkrivanje kaznivih dejanj, ki sodijo v pristojnost EJT, se države članice spodbuja, da v skladu s svojim nacionalnim pravom zagotovijo učinkovite postopke, ki omogočajo poročanje o morebitnih kaznivih dejanjih, ki sodijo v pristojnost EJT, in zagotovijo zaščito oseb, ki prijavijo take kršitve, pred povračilnimi ukrepi, in zlasti pred negativnimi ali diskriminatornimi ukrepi na delovnem mestu. EJT bi moralo po potrebi oblikovati svoje notranje predpise. (51) Da bi nacionalni organi držav članic ter vse institucije, organi, uradi in agencije Unije v celoti izpolnjevali svojo obveznost obveščanja EJT o ugotovljenih sumih kaznivih dejanj, ki sodijo v njegovo pristojnost, bi morali uporabljati veljavne postopke poročanja in imeti vzpostavljene učinkovite mehanizme za predhodno oceno prijav domnevnih kaznivih dejanj. Institucije, organi, uradi in agencije Unije lahko v ta namen uporabijo Evropski urad za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: OLAF). (52) Organi držav članic bi morali vzpostaviti sistem, ki zagotavlja, da se informacije čim prej sporočajo EJT. Državam članicam je prepuščeno, da se odločijo, ali bodo vzpostavile neposreden ali centraliziran sistem. 9941/17 EK/ski 18

20 (53) Spoštovanje navedene obveznosti poročanja je bistveno za uspešno delovanje EJT in bi ga bilo treba razlagati široko ter tako zagotoviti, da nacionalni organi poročajo o primerih, kjer ocena nekaterih meril ni takoj mogoča (na primer raven škode ali sankcija, ki se uporabi). EJT bi moralo imeti tudi možnost, da za vsak primer posebej zaprosi organe držav članic za informacije o drugih kaznivih dejanjih, ki škodijo finančnim interesom Unije. To ne bi smelo pomeniti, da lahko EJT od organov držav članic zahteva sistematične ali periodične informacije o lažjih kaznivih dejanjih. (54) Zaradi učinkovitega s preiskovanja kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, in v skladu z načelom ne bis in idem je v določenih primerih lahko potrebno razširiti preiskave na druga kazniva dejanja po nacionalnem pravu, kadar so ta neločljivo povezana s kaznivimi dejanji, ki škodijo finančnim interesom Unije. Pojem "neločljivo povezana kazniva dejanja" bi bilo treba razumeti glede na zadevno sodno prakso, ki za uporabo načela ne bis in idem ohranja kot relevantno merilo istovetnost materialnih dejstev (ali dejstev, ki so v bistvu enaka), razumljeno v smislu obstoja skupine konkretnih okoliščin, ki so neločljivo povezane v času in prostoru. (55) EJT bi moralo imeti pravico do izvrševanja pristojnosti, kadar so kazniva dejanja neločljivo povezana in kaznivo dejanje, ki škodi finančnim interesom Unije, med njimi prevladuje v smislu teže zadevnega kaznivega dejanja, ki jo odraža najvišja kazen, ki se lahko izreče. 9941/17 EK/ski 19

21 (56) Vendar bi EJT moralo imeti pravico do izvrševanja pristojnosti tudi v primeru neločljivo povezanih kaznivih dejanj, kadar kaznivo dejanje, ki škodi finančnim interesom Unije, ni prevladujoče v smislu stopnje sankcije, temveč se neločljivo povezano drugo kaznivo dejanje šteje kot pomožno po svoji naravi, saj je zgolj prispevalo k storitvi kaznivega dejanja, ki škodi finančnim interesom Unije, zlasti kadar je bil glavni namen takega drugega kaznivega dejanja ustvariti pogoje za izvršitev kaznivega dejanja, ki škodi finančnim interesom Unije, kot je kaznivo dejanje, namenjeno izključno zagotavljanju materialnih ali pravnih sredstev za izvršitev kaznivega dejanja, ki škodi finančnim interesom Unije, ali ki zagotavlja dobiček ali korist od takšnega dejanja. (57) Pojem kaznivih dejanj, povezanih s sodelovanjem v hudodelski združbi, bi moral biti opredeljen v nacionalnem pravu v skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2008/841/PNZ 1, in bi lahko na primer vključeval članstvo v takšni hudodelski združbi ali njeno organizacijo in vodenje. (58) Pristojnost EJT v zvezi s kaznivimi dejanji, ki škodijo finančnim interesom Unije, bi praviloma morala imeti prednost pred nacionalnimi zahtevami glede pristojnosti, da se zagotovita skladnost ter vodenje preiskav in pregona na ravni Unije. Dokler EJT ne odloči, ali bo izvedlo preiskavo, bi se morali organi držav članic vzdržati ukrepanja v zvezi z navedenimi kaznivimi dejanji, razen če so potrebni nujni ukrepi. 1 Okvirni Sklep Sveta 2008/841/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o boju proti organiziranemu kriminalu (UL L 300, , str. 42). 9941/17 EK/ski 20

22 (59) Za določeno zadevo bi se moralo šteti, da ima posledice na ravni Unije, če je med drugim kaznivo dejanje mednarodne narave in obsega, če tako kaznivo dejanje vključuje hudodelsko združbo ali če bi posebna vrsta kaznivega dejanja lahko resno ogrožala finančne interese Unije ali dobro ime institucij Unije in zaupanje državljanov Unije. (60) Če EJT v posameznem primeru ne more izvrševati svojih pristojnosti, ker je mogoče utemeljeno domnevati, da škoda, ki je ali verjetno bo povzročena finančnim interesom Unije, ne presega škode, ki je ali verjetno bo povzročena drugi žrtvi, bi moralo EJT kljub temu imeti možnost izvrševati svojo pristojnost, če se izkaže, da je bolje, če preiskavo ali pregon izvede EJT in ne organi zadevne države ali zadevnih držav članic. Da je bolje, če preiskavo ali pregon izvede EJT, bi se lahko izkazalo med drugim, kadar bi bilo učinkoviteje, da bi zadevno kaznivo dejanje zaradi njegove mednarodne narave in obsega preiskoval in preganjal EJT, če tako kaznivo dejanje vključuje hudodelsko združbo ali če bi posebna vrsta kaznivega dejanja lahko resno ogrožala finančne interese Unije ali dobro ime institucij Unije in spodkopavala zaupanje državljanov Unije. V takem primeru bi EJT moralo imeti možnost izvrševanja svoje pristojnosti ob soglasju pristojnih nacionalnih organov držav(e) članic(e), kjer je bila povzročena škoda taki drugi žrtvi ali žrtvam. 9941/17 EK/ski 21

23 (61) Kadar pravosodni organ ali organ pregona države članice sproži preiskavo kaznivega dejanja in meni, da EJT ne bi moglo izvrševati svoje pristojnost, bi moral o tem obvestiti EJT, da bi to lahko ocenilo, ali bi moralo izvrševati pristojnost. (62) V primeru sporov o izvrševanju pristojnosti bi morali dodelitev pristojnosti določiti nacionalni pristojni organi. Pojem pristojnih nacionalnih organov bi bilo treba razumeti kot vsakršne pravosodne organe, ki so v skladu z nacionalnim pravom pristojni za odločanje o dodelitvi pristojnosti. (63) Ker bi moralo EJT pregon izvajati pred nacionalnimi sodišči, bi morala biti njegova pristojnost opredeljena glede na na kazensko pravo držav članic, ki določa kazniva dejanja ali opustitve dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, in opredeljuje ustrezne sankcije z izvajanjem ustreznega prava Unije, zlasti Direktive (EU) 2017/ +, v nacionalnih pravnih sistemih. (64) EJT bi moralo izvrševati pristojnosti čim širše, tako da lahko njegove preiskave in pregon zajemajo tudi kazniva dejanja, storjena zunaj ozemlja držav članic. (65) Preiskave in pregon, ki jih izvaja EJT, bi morale temeljiti na načelih sorazmernosti, nepristranskosti in pravičnosti do osumljenca ali obdolženca. To vključuje obveznost, da se po uradni dolžnosti ali na zahtevo obrambe poskušajo pridobiti vse vrste dokazov, tako obremenilni kot razbremenilni. + UL: prosimo vstavite številko direktive iz dokumenta 2012/0193 (COD). 9941/17 EK/ski 22

24 (66) Za zagotavljanje pravne varnosti in za učinkovito preprečevanje kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, bi morale dejavnosti preiskav in pregona, ki jih izvaja EJT, upoštevati načelo zakonitosti, pri čemer EJT dosledno uporablja pravila iz te uredbe, zlasti v zvezi s pristojnostjo in njenim izvajanjem, začetkom preiskav, zaključkom preiskav, odstopom zadeve, opustitvijo zadeve in poenostavljenimi postopki pregona. (67) Da se kar najbolje zaščitijo pravice obtoženca, bi morala proti osumljencu ali obdolžencu teči le ena preiskava ali pregon, ki ga izvaja EJT. Če je kaznivo dejanje storilo več oseb, bi moralo EJT načeloma začeti le eno zadevo in preiskave za vse osumljence ali obdolžence izvajati skupaj. (68) Če je preiskave v zvezi z istim kaznivim dejanjem začelo več evropskih delegiranih tožilcev, bi moral stalni senat takšne preiskave, kjer je ustrezno, združiti. Stalni senat lahko odloči, da ne bo združil takih postopkov, ali odloči naknadno razdružitev takšnih postopkov, če je to v interesu učinkovitosti preiskav, npr. če bi se postopek zoper enega osumljenca ali obdolženca lahko zaključil v zgodnejši fazi, medtem ko bi bilo treba še nadaljevati postopke zoper druge osumljence ali obdolžence, ali če bi razdružitev zadeve lahko skrajšala pridržanje enega od osumljencev v predkazenskem postopku. Če so za zadeve, ki bi jih bilo treba združiti, zadolženi različni stalni senati, bi moral ustrezno pristojnost in postopek določiti poslovnik EJT. Če se stalni senat odloči za razdružitev zadeve, bi moral ohraniti pristojnost za zadeve, ki iz razdružene zadeve izhajajo. 9941/17 EK/ski 23

25 (69) EJT bi se moralo opirati na nacionalne organe, vključno s policijskimi organi, zlasti pri izvajanju prisilnih ukrepov. V skladu z načelom lojalnega sodelovanja bi morali vsi nacionalni organi in zadevni organi Unije, vključno z Eurojustom, Europolom in OLAF, dejavno podpirati preiskave in pregon, ki jih izvaja EJT, ter z njim sodelovati, in sicer od trenutka, ko se domnevno kaznivo dejanje sporoči EJT, do trenutka, ko se to odloči za pregon ali kako drugače zaključi zadevo. (70) Za učinkovite preiskave in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, je bistveno, da lahko EJT zbira dokaze z uporabo vsaj najmanjšega nabora preiskovalnih ukrepov, pri čemer se upošteva načelo sorazmernosti. Ti ukrepi bi morali biti na voljo v zvezi s kaznivimi dejanji, ki sodijo v pristojnost EJT, vsaj kadar se kaznujejo z najvišjo predpisano sankcijo najmanj štirih let zapora, za namene njegovih preiskav in pregona, vendar se zanje lahko uporabljajo omejitve v skladu z nacionalnim pravom. (71) Poleg najmanjšega nabora preiskovalnih ukrepov iz te uredbe bi morali imeti evropski delegirani tožilci pravico zahtevati ali odrediti vse ukrepe, ki so v skladu z nacionalnim pravom na voljo tožilcem v podobnih nacionalnih zadevah. Razpoložljivost bi se morala zagotavljati v vseh primerih, ko predvideni preiskovalni ukrep obstaja, vendar se zanjo lahko uporabljajo omejitve v skladu z nacionalnim pravom. 9941/17 EK/ski 24

26 (72) Evropski delegirani tožilec, ki obravnava zadevo, bi moral imeti v čezmejnih primerih možnost, da mu pomagajo pomočniki evropskih delegiranih tožilcev, če je treba ukrepati v drugih državah članicah. Kadar je za takšen ukrep potrebna sodna odobritev, bi bilo treba jasno navesti, v kateri državi članici bi bilo treba odobritev pridobiti, v vsakem primeru pa bi morala biti odobritev ena sama. Če pravosodni organi preiskovalni ukrep dokončno zavrnejo, torej potem, ko so izčrpana vsa pravna sredstva, bi moral evropski delegirani tožilec, ki obravnava zadevo, zahtevo ali nalog umakniti. (73) Možnost uporabe pravnih instrumentov o vzajemnem priznavanju ali čezmejnem sodelovanju, predvidena v tej uredbi, ne bi smela nadomestiti specifičnih pravil o čezmejnih preiskavah iz te uredbe. Morala pa bi jih dopolnjevati ter zagotoviti, da se, če so v čezmejni preiskavi potrebni ukrepi, ki pa niso na voljo v nacionalnem pravu za povsem nacionalne primere, pri izvajanju preiskave ali pregona ti ukrepi lahko uporabljajo v skladu z nacionalnim pravom o izvajanju zadevnega instrumenta. (74) Določbe te uredbe o čezmejnem sodelovanju ne bi smele posegati v obstoječe pravne instrumente, ki lajšajo čezmejno sodelovanje med nacionalnimi organi, razen policije in carinskih organov. Enako bi moralo veljati za nacionalne organe, ki sodelujejo na podlagi upravnega prava. (75) Določbe te uredbe, ki se nanašajo na prijetje v predkazenskem postopku in čezmejno predajo, ne bi smele posegati v posebne postopke v državah članicah, kjer za prvo prijetje osumljenca ali obdolženca ni potrebna sodna odobritev. 9941/17 EK/ski 25

27 (76) Evropski delegirani tožilec, ki obravnava zadevo, bi moral imeti možnost, da izda ali zahteva izdajo evropskega naloga za prijetje na področju, ki sodi v pristojnost EJT. (77) EJT bi moralo imeti možnost, da zadevo odstopi nacionalnim organom, če preiskava pokaže, da je kaznivo dejanje zunaj njegove pristojnosti. Pri taki predložitvi bi morali nacionalni organi ohraniti vse pravice, da v skladu z nacionalnim pravom začnejo, nadaljujejo ali opustijo preiskavo. (78) Ta uredba določa, da EJT opravlja naloge tožilca, ki vključujejo odločanje o vložitvi obtožnice proti osumljencu ali obdolžencu in izbiro države članice, katere sodišča bodo pristojna za odločanje o pregonu. Odločitev o tem, ali vložiti obtožnico proti osumljencu ali obdolžencu, bi načeloma moral sprejeti pristojni stalni senat na podlagi osnutka odločitve evropskega delegiranega tožilca, da bi se dosegla skupna politika sodnega pregona. Stalni senat bi morali imeti pravico sprejeti kakršno koli odločitev v 21 dneh od prejema osnutka odločitve, vključno z zahtevo po dodatnih dokazih, preden se odloči o vložitvi obtožnice, razen odločitve o opustitvi zadeve, v kateri je evropski delegirani tožilec predlagal, da se vloži obtožnica. 9941/17 EK/ski 26

28 (79) Državo članico, katere sodišča bodo pristojna za odločanje o pregonu, bi moral izbrati pristojni stalni senat na podlagi sklopa meril iz te uredbe. Stalni senat bi moral sprejeti svojo odločitev na podlagi poročila in osnutka odločitve, ki ga pripravi evropski delegirani tožilec, ki obravnava zadevo, in ki bi jo moral stalnemu senatu predložiti nadzorujoči evropski tožilec, po potrebi skupaj z lastno oceno. Nadzorujoči evropski tožilec bi moral obdržati vsa pooblastila za dajanje konkretnih navodil evropskemu delegiranemu tožilcu, določena s to uredbo. (80) Dokazi, ki jih EJT predloži sodišču, se ne bi smeli zavrniti kot nedopustni samo zato, ker so bili zbrani v drugi državi članici ali v skladu s pravom druge države članice, če sodišče prve stopnje meni, da njihova dopustitev izpolnjuje zahteve glede poštenosti postopka in pravice osumljenca ali obdolženca do obrambe v skladu z Listino. V tej uredbi so spoštovane temeljne pravice in upoštevana načela, ki jih priznavajo člen 6 PEU in Listina, zlasti v njenem naslovu VI, mednarodno pravo in mednarodni sporazumi, katerih pogodbenice so Unija ali vse države članice, vključno z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter ustave držav članic na njihovih zadevnih področjih uporabe. V skladu s temi načeli ter ob spoštovanju različnih pravnih sistemov in izročil držav članic, kot je določeno v členu 67(1) PDEU, ni mogoče ničesar v tej uredbi razlagati kot prepoved sodiščem, da uporabljajo temeljna načela nacionalnega prava o pravičnosti postopka, ki se uporabljajo v njihovih nacionalnih sistemih, vključno z običajnim pravom. 9941/17 EK/ski 27

29 (81) Ob upoštevanju načela zakonitosti bi morale preiskave, ki jih izvaja EJT, praviloma voditi do pregona pred pristojnimi nacionalnimi sodišči v primerih, ko obstajajo zadostni dokazi in ko ni pravne podlage, ki prepoveduje pregon, ali se ni uporabil poenostavljeni postopek pregona. Razlogi za razrešitev zadeve so izčrpno določeni v tej uredbi. (82) Nacionalni pravni sistemi določajo različne vrste poenostavljenih postopkov pregona, pri katerih lahko sodeluje sodišče ali pa ne, na primer v obliki transakcij z osumljencem ali obdolžencem. Če takšni postopki obstajajo, bi evropski delegirani tožilec moral imeti pooblastilo, da jih uporabi pod pogoji, določenimi v nacionalnem pravu, in v primerih, določenih v tej uredbi. To bi moralo vključevati primere, v katerih končna škoda zaradi kaznivega dejanja po morebitni izterjavi zneska, ki ustreza taki škodi, ni velika. Ob upoštevanju interesa za skladno in učinkovito politiko EJT glede pregona bi bilo treba pristojni stalni senat vedno pozvati, naj soglaša z uporabo teh postopkov. Kadar je bil poenostavljeni postopek uspešno uporabljen, bi morala biti zadeva dokončno zaključena. 9941/17 EK/ski 28

30 (83) Ta uredba določa, da mora EJT spoštovati zlasti pravico do poštenega sojenja, pravico do obrambe in domnevo nedolžnosti, kot so vsebovane v členih 47 in 48 Listine. Člen 50 Listine, ki ščiti pravico, da se oseba za isto kaznivo dejanje kazensko ne preganja ali kaznuje dvakrat (ne bis in idem), zagotavlja, da se osebi zaradi sodnega pregona EJT ne bo dvakrat sodilo zaradi istega kaznivega dejanja. Dejavnosti EJT se bi morale tako izvajati ob polnem upoštevanju navedenih pravic, uredba pa bi se morala uporabljati in razlagati v skladu s tem. (84) Člen 82(2) PDEU, da Unija določi minimalna pravila o pravicah posameznikov v kazenskem postopku, da se zagotovi spoštovanje pravic do obrambe in poštenosti postopka. Ta minimalna pravila je zakonodajalec Unije postopoma določil v direktivah o posebnih pravicah. 9941/17 EK/ski 29

31 (85) Pravica do obrambe, ki je opredeljena v ustreznem pravu Unije, kot so direktive 2010/64/EU 1, 2012/13/EU 2, 2013/48/EU 3, (EU) 2016/343 4 in (EU) 2016/ Evropskega parlamenta in Sveta, kakor se izvajajo v nacionalnem pravu, bi morala veljati tudi za dejavnosti EJT. Te pravice, pa tudi pravice, zagotovljene z nacionalnim pravom, bi morale veljati za vsakega osumljenca ali obdolženca, v zvezi s katerim EJT začne preiskavo, o zahtevi, da se imenujejo strokovnjaki ali da se zaslišijo priče, ali da EJT kako drugače predloži dokaze v imenu obrambe. (86) Člen 86(3) PDEU omogoča, da zakonodajalec Unije določi pravila, ki se uporabljajo za sodni nadzor postopkovnih ukrepov, ki jih EJT izvaja pri opravljanju nalog. Ta pristojnost, dodeljena zakonodajalcu Unije, odraža posebno naravo nalog in strukture EJT, ki se razlikuje od pristojnosti vseh drugih organov in agencij Unije ter zahteva posebna pravila glede sodnega nadzora Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih (UL L 280, , str. 1). Direktiva 2012/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku (UL L 142, , str. 1). Direktiva 2013/48/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti (UL L 294, , str. 1). Direktiva (EU) 2016/343 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in krepitvi pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku (UL L 65, , str. 1). Direktiva (EU) 2016/1919 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o brezplačni pravni pomoči za osumljene in obdolžene osebe v kazenskem postopku ter za zahtevane osebe v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje (UL L 297, , str. 1). 9941/17 EK/ski 30

32 (87) V skladu s členom 86(2) PDEU EJT opravlja dolžnosti tožilca na pristojnih sodiščih držav članic. Ukrepi, ki jih EJT sprejme med izvajanjem preiskav, so tesno povezani s pregonom, ki lahko sledi, in imajo tako učinek na pravne rede držav članic. V številnih primerih bodo ukrepe izvajali nacionalni organi kazenskega pregona v skladu z navodili EJT, v nekaterih primerih tudi po pridobitvi odobritve nacionalnega sodišča. Zato je ustrezno preučiti, da bi morala postopkovne akte EJT, ki naj bi imeli pravne učinke v razmerju do tretjih, presojati pristojna nacionalna sodišča v skladu z zahtevami in postopki iz nacionalnega prava. S tem naj bi zagotovili, da nacionalna sodišča opravijo sodni nadzor nad postopkovnimi akti EJT, ki so sprejeti pred vložitvijo obtožnice in naj bi imeli pravne učinke do tretjih (kategorija, ki vključuje osumljenca, žrtev in druge zainteresirane osebe, katerih pravice so lahko prizadete zaradi takšnih dejanj). Postopkovni akti, ki so povezani z izbiro države članice, katere sodišča bodo pristojna za odločanje o pregonu, ki se določi na podlagi meril iz te uredbe, naj bi imeli pravne učinke v razmerju do tretjih, zato bi jih morala nacionalna sodišča sodno presoditi najpozneje v fazi sojenja. 9941/17 EK/ski 31

33 Tožbe zaradi opustitve ukrepanja EJT pred pristojnimi nacionalnimi sodišči so tožbe v zvezi s postopkovnimi akti, ki jih mora EJT pravno zavezano sprejeti in naj bi imeli pravne učinke v razmerju do tretjih. Kadar nacionalno pravo določa sodni nadzor v zvezi s postopkovnimi akti, ki naj ne bi imeli pravnih učinkov v razmerju do tretjih, ali tožbe zaradi drugih opustitev ukrepanja, te uredbe ne bi smeli razlagati, kot da vpliva na takšne pravne določbe. Poleg tega se od držav članic ne bi smelo zahtevati, da zagotovijo sodni nadzor s strani pristojnih nacionalnih sodišč za postopkovne akte, ki naj ne bi imeli pravnih učinkov v razmerju do tretjih, kot je imenovanje izvedencev ali povračilo stroškov za priče. Nenazadnje ta uredba ne vpliva na pristojnosti nacionalnih sodišč prve stopnje. (88) Zakonitost postopkovnih aktov EJT, ki naj bi imeli pravne učinke v razmerju do tretjih, bi bilo treba sodno presojati pred nacionalnimi sodišči. V tej zvezi bi bilo treba zagotoviti učinkovita pravna sredstva v skladu z drugim pododstavkom člena 19(1) PEU. Poleg tega, kakor poudarja sodna praksa Sodišča, nacionalna postopkovna pravila, ki veljajo za tožbe za zaščito posameznih pravic, ki jih zagotavlja pravo Unije, ne smejo biti manj ugodna od tistih, ki veljajo za podobne tožbe na nacionalni ravni (načelo enakovrednosti), in ne smejo praktično onemogočiti ali čezmerno otežiti uveljavljanja pravic, ki jih daje pravo Unije (načelo učinkovitosti). 9941/17 EK/ski 32

34 Kadar nacionalna sodišča presojajo o zakonitosti teh aktov, se pri tem lahko opirajo na pravo Unije, vključno s to uredbo, in tudi na nacionalno pravo, ki se uporablja za vprašanja, ki jih ta uredba ne obravnava. Kakor poudarja sodna praksa Sodišča, bi mu morala nacionalna sodišča vedno predložiti predhodna vprašanja, če dvomijo v veljavnost navedenih aktov glede na pravo Unije. Vendar pa nacionalna sodišča Sodišču ne smejo predložiti predhodnih vprašanj o veljavnosti postopkovnih aktov EJT glede na nacionalno procesno pravo ali nacionalne ukrepe za prenos direktiv, tudi če se ta uredba nanje sklicuje. Vendar to ne vpliva na predhodno odločanje o razlagi katere koli določbe primarnega prava, vključno s Pogodbama in Listino, ali na razlago in veljavnost določb sekundarnega prava Unije, vključno s to uredbo in veljavnimi direktivami. Poleg tega ta uredba ne izključuje možnosti, da nacionalna sodišča presodijo veljavnost postopkovnih aktov EJT, ki naj bi imeli pravne učinke v razmerju do tretjih strani glede na načelo sorazmernosti, kot je vsebovano v nacionalnem pravu. 9941/17 EK/ski 33

35 (89) Določba te uredbe o sodnem nadzoru ne vpliva na pristojnost Sodišča za pregled upravnih odločb EJT, ki naj bi imele pravne učinke do tretjih oseb, torej odločb, ki niso sprejete pri opravljanju njegovih nalog preiskovanja, pregona ali obtožbe. Ta uredba tudi ne posega v možnost, da lahko država članica Evropske unije, Evropski parlament, Svet ali Komisija vložijo ničnostno tožbo v skladu z drugim odstavkom člena 263 PDEU in prvim odstavkom člena 265 PDEU ter začnejo postopke za ugotavljanje kršitev na podlagi členov 258 in 259 PDEU. (90) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 1 se uporablja za obdelavo upravnih osebnih podatkov, ki jo izvaja EJT. (91) Po vsej Uniji bi bilo treba zagotoviti dosledno in enotno uporabo pravil za varstvo temeljnih pravic in svoboščin posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov. (92) V izjavi št. 21 o varstvu osebnih podatkov na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in policijskega sodelovanja, priloženi PEU in PDEU, je navedeno, da bi lahko bili zaradi posebne narave pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in policijskega sodelovanja na teh področjih potrebni posebni predpisi o varstvu osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov na podlagi člena 16 PDEU. 1 Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, , str. 1). 9941/17 EK/ski 34

36 (93) Pravila iz te uredbe o varstvu osebnih podatkov bi bilo treba razlagati in uporabljati v skladu z razlago in uporabo Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta 1, ki se bo uporabljala za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo pristojni organi držav članic Evropske unije za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij. (94) Načelo poštene obdelave v okviru varstva podatkov je pojem, ki je jasno ločen od pravice do poštenega sojenja, ki je opredeljena v členu 47 Listine in členu 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. (95) Določbe o varstvu podatkov iz te uredbe ne posegajo v veljavna pravila o dopustnosti osebnih podatkov kot dokaza v postopkih pred kazenskimi sodišči. 1 Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, , str. 89). 9941/17 EK/ski 35

37 (96) Vse države članice Evropske unije so članice Mednarodni organizaciji kriminalistične policije (Interpol). Interpol za izpolnjevanje svojih nalog prejema, shranjuje in razpošilja osebne podatke, s čimer pristojnim organom pomaga pri preprečevanju mednarodnega kriminala in boju proti njemu. Zato je treba izboljšati sodelovanje med Unijo in Interpolom, in sicer s spodbujanjem učinkovite izmenjave operativnih osebnih podatkov, hkrati pa zagotavljati spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin v zvezi z avtomatsko obdelavo osebnih podatkov. Pri prenosu osebnih podatkov od EJT na Interpol in v države, ki imajo svoje predstavnike v Interpolu, bi se morala uporabljati ta uredba, zlasti določbe o mednarodnih prenosih. Ta uredba ne bi smela posegati v posebna pravila, določena v Skupnem stališču Sveta 2005/69/PNZ 1 in Sklepu Sveta 2007/533/PNZ 2. (97) Kadar EJT posreduje operativne osebne podatke organu tretje države ali mednarodni organizaciji ali Interpolu na podlagi mednarodnega sporazuma, sklenjenega v skladu s členom 218 PDEU, bi bilo treba z ustreznimi zaščitnimi ukrepi za varstvo zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov zagotoviti, da se spoštujejo določbe o varstvu podatkov iz te uredbe. 1 2 Skupno stališče Sveta 2005/69/PNZ z dne 24. januarja 2005 o izmenjavi določenih podatkov z Interpolom (UL L 27, , str. 61). Sklep Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 205, , str. 63). 9941/17 EK/ski 36

38 (98) Da bi zagotovili učinkovito, zanesljivo in dosledno spremljanje skladnosti s to uredbo in njeno uveljavljanje, kar zadeva operativne osebne podatke, kakor zahteva člen 8 Listine, bi moral imeti Evropski nadzornik za varstvo podatkov naloge iz te uredbe in učinkovita pooblastila, vključno s pooblastili za preiskovanje, sprejemanje popravljalnih ukrepov in svetovanje, ki so potrebna sredstva za opravljanje zadevnih nalog. Vendar pa pooblastila Evropskega nadzornika za varstvo podatkov ne bi smela neupravičeno posegati v posebna pravila za kazenske postopke, vključno s preiskovanjem in pregonom kaznivih dejanj, ali v neodvisnost sodstva. (99) Da bi lahko EJT opravljalo svoje naloge in zaradi upoštevanja razvoja informacijske tehnologije ter napredka informacijske družbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 DEU v zvezi s pripravo in posodabljanjem seznamov kategorij operativnih osebnih podatkov in kategorij posameznikov, na katere se nanašajo podatki, naštetih v Prilogi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno s strokovnjaki, in da se ta posvetovanja opravijo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi morala Evropski parlament in Svet zlasti prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti možnost, da se sistematično udeležujejo sestankov strokovne skupine Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. 1 Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (UL L 123, , str. 1). 9941/17 EK/ski 37