Izvleček Bolečina v križu (BVK) je najpogostejši zdravstveni problem gibalnega aparata današnje populacije. Pri osebah z BVK je opaziti številne sprem
|
|
- Rafael Kaučič
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Izvleček Bolečina v križu (BVK) je najpogostejši zdravstveni problem gibalnega aparata današnje populacije. Pri osebah z BVK je opaziti številne spremembe v živčno-mišičnih funkcijah trupa. Kljub temu da je etiologija BVK zelo kompleksna in pogosto tudi psihosomatsko pogojena, je za uspešno preventivo/rehabilitacijo potrebno razumevanje biomehanskih značilnosti, ki se pogosto pojavljajo pri osebah z BVK. Objektivno vrednotenje gibalnih funkcij trupa omogoča prepoznavo sprememb, ki so lahko vzrok in/ali posledica BVK. Kljub številnim študijam, ki dokazujejo spremembe v različnih gibalnih funkcijah trupa, je objektivno vrednotenje teh pogosto le v raziskovalnih študijah, ne pa v klinični praksi. Namen tega članka je predstaviti tehnične lastnosti celostnega integriranega merilnega sistema za veljavno in objektivno vrednotenje živčno-mišičnih funkcij trupa, ki je bil razvit v sklopu aplikativnega raziskovalnega projekta, ki predstavlja vzoren primer sodelovanja med univerzo in gospodarstvom. Dodatno je empirično in grafično predstavljena študija primera ene celotne meritve na mladi zdravi osebi. Na koncu članka so predlagane praktične rešitve za zdravstvene in vadbene ustanove pri obravnavi bolnikov z BVK. Ključne besede: Nejc Šarabon 1,2, Matej Voglar 2,1, Andrej Panjan 1, Borut Fonda 1 Merilni sistem za vrednotenje živčno-mišičnih funkcij trupa: tehnični razvoj in študija primera Measurement system for evaluating neuromuscular functions of the trunk: technical development and case study Abstract Low back pain is one of the most common health problems nowadays. In the individuals with low back pain numerous alterations in neuromuscular functions of the trunk can be observed. Aetiology of low back pain is complex and often depends on psychosomatic status. Therefore, it is important to understand the biomechanical characteristics, which are altered in low back pain patients. Objective assessment of these alterations allows detection of a cause or a consequence of low back pain. Even though studies demonstrated changes in neuromuscular functions of the trunk in low back pain patients, is this kind of assessment limited to the research and is not used in a clinical practice. The purpose of this paper is to present the technical characteristics of the integrated measurement system for valid and objective assessment of the trunk neuromuscular functions, which was developed as part of the research project carried out between the university and the industry. We also empirically and graphically present a case study of one whole measurement on a young healthy person. At the end of the paper we discuss practical solutions for health and sport institutions when treating low back pain patients. Key words: 1 S2P, Znanost v prakso, d.o.o., Laboratorij za motorično kontrolo in motorično obnašanje, Ljubljana, Slovenija 2 Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave, Koper, Slovenija 68
2 športna tehnologija Uvod Bolečina v križu (BVK) je najpogostejši zdravstveni problem gibalnega aparata današnje populacije. Na podlagi epidemioloških študij od 70 do 85 % ljudi vsaj enkrat v življenju utrpi BVK. Pri 60 do 70 % teh primerov se omenjeni problemi ponavljajo večkrat (Frymoyer idr., 1983). Zlasti kronična BVK, ki je opredeljena z več kot tri mesece konstantne ali v epizodah prisotne BVK, celovito zaznamuje posameznika in zmanjšuje kakovost njegovega življenja. BVK pomembno omejuje gibalne funkcije ter vsakodnevne aktivnosti in je skupno drugi najpogostejši razlog izostanka iz delovnega mesta pri delavno-aktivni populaciji (Drobnič-Kovač, 2002). Če povzamemo, BVK predstavlja velik socialno-ekonomski problem v večini razvitih držav in držav v razvoju, pri čemer s tem povezani letni stroški v državah EU znašajo več milijard evrov (Lambeek idr., 2010). Mehanizem nastanka BVK je večfaktorski (Chibnall in Tait, 2009). Najpomembnejši so biomehanski dejavniki, ki so odvisni predvsem od živčnomišičnih, anatomskih, morfoloških in funkcionalnih lastnosti posameznika (Leboeuf-Yde, 2000). Pomanjkanje stabilnosti v ledveno-križnem predelu povzroči neugodne obremenitve na medvretenčne strukture, kar povzroči bolečino (Cole in Grimshaw, 2003). Nestabilnost je lahko rezultat poškodbe tkiv, nezadostne mišične moči oziroma vzdržljivosti v moči in/ali slabega mišičnega nadzora. Za zagotavljanje funkcionalne stabilnosti v ledvenomedeničnem predelu skrbi kompleksen živčno-mišični nadzor (Panjabi, 1992). Mišice, ki zagotavljajo dinamično stabilnost ledveno-medeničnega predela, se v grobem delijo na notranjo in zunanjo enoto, ki sta funkcionalno povezani in druga drugo dopolnjujeta. Notranja enota so globoke mišice in so zadolžene predvsem za lokalno stabilnost (Ebenbichler, Oddsson, Kollmitzer in Erim, 2001), medtem ko zunanjo enoto sestavljajo povrhnje mišice, ki so pomembne pri medsegmentni koordinaciji in stabilizaciji (Dutton, 2008). Pri osebah z BVK je opaziti številne spremembe v živčno-mišičnih funkcijah trupa. Spremembe se na primer v m. transversus abdominis odražajo v zakasneli aktivaciji, višjem pragu aktivacije, povečanju smerne specifičnosti in fazičnosti kontrakcije ter izgubi neodvisnega nadzora (Hodges in Richardson, 1997). Prisotna je šibkost in hitrejša utrudljivost iztegovalk trupa ter njihovo neravnovesje z upogibalkami trupa (McGill, 2001). Značilno so poslabšane kinestetične senzorične funkcije trupa (Leinonen idr., 2003), ki se v veliki meri pripisujejo strukturnim (Rantanen idr., 1993) in funkcionalnim spremembam proprioceptivno bogatega m. multifidus (Bogduk, 2005). Dodatno so pri osebah z BVK ugotovili poslabšanje ravnotežja in avtomatskih funkcionalno-stabilizacijskih odzivov trupa na pričakovane in nepričakovane mehanske motnje (Leinonen idr., 2003). Etiologija BVK je zelo kompleksna in pogosto tudi psihosomatsko pogojena. Kljub temu je potrebno razumevanje biomehanskih značilnosti, ki se pogosto pojavljajo pri osebah z BVK. Objektivno vrednotenje gibalnih funkcij trupa omogoča prepoznavo sprememb, ki so lahko vzrok in/ali posledica BVK. Kljub številnim študijam, ki dokazujejo spremembe v različnih gibalnih funkcijah trupa, je objektivno vrednotenje teh omejeno predvsem na raziskovalno delo. Uporaba v klinični praksi je do sedaj ostajala omejena le na posamezna področja, kot je gibljivost. Ta problem je bil prepoznan in obravnavan v okviru aplikativnega projekta na Inštitutu za kineziološke raziskave, Znanstvenoraziskovalnega središča Univerze na Primorskem z naslovom»vrednotenje živčno-mišičnih stabilizacijskih funkcij trupa in razvoj programov preventivne vadbe proti bolečini v spodnjem delu hrbta«. Namen projekta je med drugim prilagoditev in prenos celostnega objektivnega vrednotenja funkcij trupa v vsakodnevno prakso. Namen tega članka je predstaviti tehnični razvoj celostnega integriranega merilnega sistema za veljavno in objektivno vrednotenje živčno-mišičnih funkcij trupa, v nadaljevanju merilni sistem TNC (angleško TNC, trunk neuromuscular control). Dodatno je emperično in grafično predstavljena študija primera ene celotne meritve. Na koncu predlagamo praktične rešitve za zdravstvene in vadbene ustanove pri obravnavi bolnikov z BVK. Tehnične lastnosti sistema Merilni sistem TNC je bil prototipsko razvit za potrebe raziskovalnih projektov na temo živčno-mišične kontrole trupa. Tehnične lastnosti sistema so morale omogočiti vrednotenja, ki so natančno predstavljena v nadaljevanju. Dodatna zahteva je bila, da je merilni sistem prenosen in sestavljen iz ene večje komponente. Kasneje se je na podlagi veljavnostih študij nekatere module odstranilo ter ohranilo le najpomembnejše za vrednotenje živčnomišičnih funkcij trupa. Dodatno se je iz več ločenih merilnih enot združilo v en celostni merilni sistem. Merilni sistem TNC deluje kot merilni stolp, na katerega so iz dveh strani nameščeni merilni moduli, iz ene strani pa mizica z računalnikom in ostalimi senzornimi elementi. Dodatno je ob stolpu masažna miza, na kateri se izvaja pregled gibljivosti. Merilni elementi so 1) bilateralna pritiskovna plošča z osmimi senzorji sile, ki omogoča vrednotenje gibanja centra pritiska na podlago, 2) brezžični inercijski senzorji (IMU), ki merijo tri-dimenzionalni pospešek, tridimenzionalni naklon in magnetne signale v odnosu do sprejemne enote, ki je locirana na merilnem stebru, 3) površinska elektromiografija (EMG), ki je časovno sinhronizirana s perturbacijskim modulom, 4) senzor sile za vrednotenje mišične jakosti, 5) perturbacijski modul, ki je magnetni mehanizem s pripeto utežjo, ki jo spusti ob v naprej določenem trenutku, preiskovanec pa jo mora zadržati, 6) fotoaparat visoke ločljivosti za vrednotenje telesne drže. Merilni sistem zaokrožuje namensko razvita programska oprema (ARS trunk, S2P, znanost v prakso, d.o.o., Ljubljana, Slovenija), ki povezuje vse merilne module v eno aplikacijo. Ta poleg zajema omogoča tudi izdelavo poročil z izbra- 69
3 nimi logičnimi primerjavami (npr. proti vrstnikom ali splošni populaciji). Uporaba vseh naštetih elementov je predstavljena v nadaljevanju tega članka Gibljivost Pri gibljivosti trupa spremljamo štiri komponente: 1) upogib, 2) izteg, 3) stranski upogib v levo in 4) stranski upogib v desno. Vse štiri komponente spremljamo ločeno za ledveni in prsni del hrbtenice ter kot celostno gibljivost (seštevek ledvenega in prsnega dela). S pomočjo merilnega sistema TNC vrednotimo gibljivost preko treh IMU senzorjev, ki so nameščeni na hrbtenico v višini križnice, prvega ledvenega vretenca in prvega prsnega vretenca. Preiskovanec nato opravi aktivni predklon, aktivni zaklon in stranski upogib. Pri vseh nalogah preiskovanec stoji s stegnjenimi nogami brez dodatne opore. Sistem zabeleži kot ledvenega dela hrbtenice, prsnega dela hrbtenice in celotne hrbtenice. Za vrednotenje gibljivosti kolka se opravi pasiven upogib kolka s stegnjeno nogo, medtem ko preiskovanec leži na hrbtu. Pasivni izteg kolka izmerimo v ležečem položaju na trebuhu, kjer je merjena noga za 90 stopinj pokrčena v kolenu, kontra-lateralna pa popolnoma iztegnjena. IMU senzor je pri obeh meritvah postavljen na zunanji stranski del stegna. Dodatno se opravi še meritve notranje in zunanje rotacije kolka, pri čemer je položaj preiskovanca enak kot pri meritvi iztega kolka. Jakost mišic trupa Podobno kot pri gibljivosti meritev jakosti mišic trupa opravimo preko naslednjih gibov: 1) upogib trupa, 2) izteg trupa, 3) lateralni upogib trupa (obe smeri). V vseh primerih je preiskovanec fiksiran v medenici in preko ramen. Ramenska fiksacija je povezana s senzorjem sile, proti kateremu se opravi gib (Slika 1). Preiskovancu je naročeno, da opravi največjo hoteno mišično kontrakcijo v statičnih pogojih. Dodatno se vrednoti tudi vzdržljivost v jakosti, vendar le v gibu iztega trupa. Preiskovanec drži največjo silo, dokler ta ne pade pod nivo 60 % največje hotene sile, izmerjene pred tem. Slika 1: Meritve jakosti mišic trupa. Na levi strani preiskovanec izvaja upogib v kolku in v statičnih pogojih pritiska z rameni proti senzorju sile. Na desni strani se izvaja stranski upogib. Pri vseh nalogah je preiskovanec fiksiran preko bokov. Telesna drža Visoko ločljiv fotoaparat je postavljen 4 m od merilnega stolpa, na katerem je nameščen pano bele barve. Preiskovanec stoji z rokami ob telesu pred panojem in je slikan v naslednjih straneh: 1) čelno sprednja stran (Slika 2), 2) čelno zadnja stran in 3) bočno z desne strani. Dodatno je čelno s sprednje strani slikan v polnem in delnem predklonu. Na anatomsko pomembne dele je nameščenih 21 črno-belih markerjev, ki jih programska oprema nato avtomatsko prepozna in izračuna parametre telesne drže (predstavljeno v zadnjem delu). Slika 2: Slikovni zajem telesne drže z visoko ločljivostnim fotoaparatom. Občutek za položaj telesa Za vrednotenje občutka za položaj telesa se uporabi enako razporeditev IMU senzorjev kot pri gibljivosti trupa, torej na hrbtenici na nivoju križnice, prvega ledvenega in prvega prsnega vretenca. Merjenec stoji pokončno in ima zastrte oči. Nato opravi počasen predklon do trenutka, ko merilec reče stop. Ta položaj si mora merjenec zapomniti in ga nato ponoviti. Test se ponovi trikrat, vsakič do drugega položaja v celotnem razponu giba. Izmerjena povprečna napaka repozicije služi kot parameter vrednotenja kinestezije trupa. Simetrije razporeditve teže Preiskovanec enonožno stoji na bilateralni pritiskovni plošči in opravi test statičnega ravnotežja. Test ponovi tudi z drugo nogo, saj so pomembne kontralateralne simetrije. Drugi test je, da preiskovanec stoji bilateralno in gre iz stoje počasi v delni polčep, nazaj v stojo, v popolni počep in nazaj v stojo. Celotni čas se spremlja razporeditev teže med levo in desno nogo, na osnovi česar se izračunajo indeksi simetrije med tipičnimi deli gibalne naloge. Samodejni aktivacijski vzorci mišic trupa Test se deli na dva dela; vrednotenje anticipatornih posturalnih prilagoditev ob hitrih hotenih gibih rok in vrednotenje posturalnih refleksnih reakcij ob nenadni obremenitvi. V obeh izvedenkah ima preiskovanec nameščene EMG elektrode obojestransko (tj. levo in desno) na m. multifidus, m. erector spinae, m. obliqus abdominis externus, in m. obliqus abdominis internus. Dodatno se enostransko (desna stran) spremlja še m. rectus abdominus in m. deltoideus. Vrednoti se časovni zamik (predaktivacija pri anticipacijskih in latenca refleksa pri reakcijskih) aktivacije mišic trupa glede na referenčni dogodek pri nalogi (začetek aktivacije m. deltoideus pri anticipaciji in trenutek mehanske obremenitve pri reakciji). Pri testu anticipatornih posturalnih prilagoditev ob hitrih hotenih gibih rok preiskovanec stoji vzravnano in v sproščenih rokah z dlanmi obrnjenimi 70
4 športna tehnologija navzdol pred seboj obojestransko drži ročko, ki jo nato ob zvočnem signalu čim hitreje dvigne predse. Za vrednotenje posturalnih refleksnih reakcij ob nenadni obremenitvi preiskovanec stoji vzravnano obrnjen proti merilnem stolpu. Roke ima pokrčene v komolcih za 90 z dlanmi obrnjenimi navzgor tik pod ročko z utežmi, ki je pripeta na sprostilni elektromagnetni mehanizem (Slika 3). Ob naključnem času (sinhronizirano z elektrokardiogramom preiskovanca) mehanizem sprosti ročko, ki jo mora preiskovanec zadržati. Jakost mišic trupa Na Sliki 5 je razvidna razvita sila v treh ponovitvah. Z dvema modrima vertikalnima črtama je označeno okno, znotraj katerega je bila dosežena največja sila. Povprečje znotraj tega okna se zabeleži kot rezultat meritve. Telesna drža Telesna drža se vrednoti preko avtomatske prepoznave markerjev. V rezultat se zabeležijo najpomembnejše razdalje in koti med segmenti ter njihove kontralateralne simetrije. Slika 6 prikazuje primer avtomatske prepoznave Slika 4: Prikaz aplikacije po opravljeni meritvi gibljivosti hrbtenice (predklon). Modri signal prikazuje upogib ledvenega dela hrbtenice, medtem ko rdeč signal prikazuje celotno gibljivost hrbtenice. Slika 3: Nenadna obremenitev za vrednotenje refleksnih mišičnih odzivov se izvede preko rok, ko ima preiskovanec dlani obrnjene navzgor s pokrčenimi komolci. Sprostilni mehanizem spusti ročko z utežmi, ki jo mora preiskovanec ujeti. Študija primera Za primer meritve smo izbrali zdravega moškega preiskovanca, starega 25 let s telesno težo 79 kg in telesno višino 180 cm. Preiskovanec se trikrat tedensko ukvarja s športno vadbo in nima zgodovine bolečine v križu. V tem delu so grafično in opisno predstavljeni rezultati meritve po posameznih modulih. Gibljivost Preiskovanec je opravil tri ponovitve največjega predklona. Na Sliki 4 je z modro barvo predstavljen kot v ledvenega delu hrbtenice, z rdečo pa gibljivost celotne hrbtenice. Vertikalne rdeče črte prikazujejo, kjer je bila dosežena največja amplituda giba. Za rezultat se zabeleži povprečje treh vrednosti doseženih med posameznim gibom. Slika 5: Prikaz aplikacije po opravljeni meritvi največje mišične jakosti (predklon). Modri signal prikazuje upogib ledvenega dela hrbtenice, medtem ko rdeč signal prikazuje celotno gibljivost hrbtenice. Slika 6: Prikaz aplikacije s samodejnim prepoznavanja markerjev pri analizi telesne drže. 71
5 markerjev, ko je preiskovanec slikan čelno iz zadnje strani. Občutek za položaj telesa Slika 7 prikazuje amplitudi kota v ledvenem delu hrbtenice (modra črta) in amplitudo skupnega kota v hrbtenici (rdeča črta). Prva, tretja in peta ponovitev je gib do trenutka, ko preiskovanca ustavi merilec, vsaka naslednja pa je nato reprodukcija enake amplitude giba. Vrednoti se razlika med ponovitvijo, ko gib ustavi merilec, in ponovitvijo, ki jo preiskovanec opravi sam. V rezultat meritve se zabeleži povprečje razlik vseh treh gibov. Simetrije razporeditve teže Simetrije razporeditve telesne teže se vrednoti preko dveh testov. Iz Slike 8 je razvidno gibanje centralnega pritiska podlage, ko je preiskovanec opravil nalogo stoje na eni nogi. Parametri, kot so amplituda, frekvenca in hitrost gibanja centralnega pritiska na podlago, se vrednotijo za vsako nogo posebej in se medsebojno primerjajo. Za nalogo, ko preiskovanec naredi počep na obeh nogah, se vrednoti povprečna razporeditev teže na levo in desno nogo. Samodejni aktivacijski vzorci mišic trupa Aplikacija omogoča avtomatsko prepoznavo vsake ponovitve in tudi začetek aktivnosti v posamezni mišici. Pri nalogi, kjer preiskovanec samostojno dviguje ročko (anticipacija), se računa časovna latenca med začetkom aktivacije m. deltoid in začetkom aktivacije ostalih mišic trupa. Pri nalogi nenadne obremenitve se časovna latenca mišic trupa računa od trenutka sprostitve uteži. Kot rezultat se za vsako mišico in vsako nalogo upošteva povprečna časovna latenca več ponovitev. Na Sliki 9 je grafično predstavljen odziv m. erector spinae na levi (modri graf) in desni (rdeč graf) strani. Slika 7: Prikaz aplikacije po končani meritvi občutka za položaj telesa. Modri signal prikazuje kot v ledvenem delu hrbtenice, medtem ko je rdeči signal prikazuje kot celotne hrbtenice. Prvi, tretji in peti del so koti v predklonu, ko položaj zaustavi merilec, vsak naslednji pa prikazuje položaj, ko preiskovanec mora reproducirati prejšnji položaj. Slika 8: Prikaz aplikacije po končani nalogi statičnega ravnotežja. Rdeč signal prikazuje gibanja centralnega pritiska na podlago med enonožno stojo na pritiskovni plošči. Sklep V tem članku smo predstavili tehnične lastnosti Merilnega sistema TNC, ki se do sedaj v klinični praksi še ni upora- Slika 9: Prikaz aplikacije za analizo mišične aktivnosti, v tem primeru m. multifidus na levi strani med nalogo nenadne obremenitve. Vertikalni črti prikazujeta časovno okno (prva črta je trenutek obremenitve), znotraj katerega se išče začetek aktivnosti (označeno z rdečimi križci). 72
6 športna tehnologija bljal. Čeprav je bil Merilni sistem TNC prototipsko razvit za potrebe aplikativnih raziskovalnih projektov na temo živčno-mišične kontrole trupa, se je v sodelovanju raziskovalnih partnerjev (Inštitut za kineziološke raziskave pri Znanstveno-raziskovalnem središču Univerze na Primorskem, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter Inštitut za klinično nevrofiziologijo Kliničnega centra v Ljubljani) in partnerjev iz gospodarstva (ZVD, zavod za varstvo pri delu, d. d., Sava Turizem, Terme Radenci, d. o. o., Luka Koper d. d., Vortex d. o. o., S2P d. o. o.) razvil v zaključen produkt, ki ga dopolnjuje uporabniku prijazna aplikacija. Diagnostične storitve z uporabo Merilnega sistema TNC so namenjene zelo široki populaciji, kot so bolniki z bolečino v križu, športniki in ljudje na delovnih mestih s monotono obremenitvijo hrbtenice. Dejstvo, da je bil celoten sistem razvit na podlagi znanstvenih raziskav, je izredno pomembno, saj so vsi računani parametri veljavni v smislu ponovljivosti in občutljivosti ter teoretičnega ozadja znanega iz predhodnih študij. Terapevtom in zdravnikom pogosto vse surove številke ne povejo veliko, zato je pomembna tudi primerjava izmerjenih vrednosti proti preiskovancu specifični populaciji. S tem namenom ARS trunk aplikacija omogoča primerjavo izmerjenih vrednosti proti izbrani populaciji (npr. ista starost, isti poklic itd.). Iz znanstvene literature so znane tudi referenčne vrednosti, kar omogoča takojšnjo identifikacijo šibkih točk. Občutljivost vseh merjenih parametrov služi za kakovostno kinezioterapevtsko obravnavo, saj lahko napredek tudi objektivno izmerimo. 3. Cole, M. H., & Grimshaw, P. N. (2003). Low back pain and lifting: a review of epidemiology and aetiology. Work (Reading, Mass.), 21(2), Drobnič-Kovač. (2002). Obravnava bolnika z bolečino v križu. Zdrav. vestn, 71, Dutton, M. (2008). Orthopaedic Examination, Evaluation, and Intervention (2nd ed.). Mc- Graw-Hill. 6. Ebenbichler, G. R., Oddsson, L. I., Kollmitzer, J., & Erim, Z. (2001). Sensory-motor control of the lower back: implications for rehabilitation. Medicine and science in sports and exercise, 33(11), Frymoyer, J. W., Pope, M. H., Clements, J. H., Wilder, D. G., MacPherson, B., & Ashikaga, T. (1983). Risk factors in low-back pain. An epidemiological survey. The Journal of bone and joint surgery. American volume, 65(2), Hodges, P. W., & Richardson, C. A. (1997). Feedforward contraction of transversus abdominis is not influenced by the direction of arm movement. Experimental brain research. Experimentelle Hirnforschung. Expérimentation cérébrale, 114(2), Lambeek, L. C., Bosmans, J. E., Van Royen, B. J., Van Tulder, M. W., Van Mechelen, W., & Anema, J. R. (2010). Effect of integrated care for sick listed patients with chronic low back pain: economic evaluation alongside a randomised controlled trial. BMJ (Clinical research ed.), 341, c Leboeuf-Yde, C. (2000). Body weight and low back pain. A systematic literature review of 56 journal articles reporting on 65 epidemiologic studies. Spine, 25(2), Leinonen, V., Kankaanpää, M., Luukkonen, M., Kansanen, M., Hänninen, O., Airaksinen, O., & Taimela, S. (2003). Lumbar paraspinal muscle function, perception of lumbar position, and postural control in disc herniation-related back pain. Spine, 28(8), McGill, S. M. (2001). Low back stability: from formal description to issues for performance and rehabilitation. Exercise and sport sciences reviews, 29(1), Panjabi, M. M. (1992). The stabilizing system of the spine. Part I. Function, dysfunction, adaptation, and enhancement. Journal of spinal disorders, 5(4), ; discussion Rantanen, J., Hurme, M., Falck, B., Alaranta, H., Nykvist, F., Lehto, M., Einola, S., et al. (1993). The lumbar multifidus muscle five years after surgery for a lumbar intervertebral disc herniation. Spine, 18(5), dr. Nejc Šarabon Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave, Koper, Slovenija. Garibaldijeva 1, 6000 Koper Tel: e-pošta: nejc.sarabon@zrs.upr.si Viri 1. Bogduk, N. (2005). Clinical anatomy of the lumbar spine and sacrum. Elsevier/Churchill Livingstone. 2. Chibnall, J. T., & Tait, R. C. (2009). Long-term adjustment to work-related low back pain: associations with socio-demographics, claim processes, and post-settlement adjustment. Pain medicine (Malden, Mass.), 10(8),
Microsoft PowerPoint - Presentation1
Drža telesa čelno proti tlom»klop«vzdrževati ravno linijo telesa. Opora je na podlahteh in prstih nog. Stisnite trebušne mišice in postavite medenico v nevtralni položaj (t.j. poteg popka noter in stisk
Prikaži večLiveActive
Oblikujte svoje roke s temi 5 vajami brez obiska fitnesa! Dvig noge in nasprotne roke na veliki žogi 1 Vaja Y na telovadni žogi 2 z 8-12 ponovitvami na vsaki strani s 15-20 ponovitvami Dotik roke in nasprotne
Prikaži večTekaški program in vaje za prijeten 10 km tek
Tekaški program in vaje za prijeten 10 km tek Tekaški program za tek na 10 km (1. 7. - 7. 7.) Intervalni trening 5 x 400 m (200 m hoje med ovitvami) Tekaški program za tek na 10 km (8. 7. 14. 7.) Fartlek
Prikaži večMicrosoft Word - PLES_valcek2_TS.doc
POČASNI VALČEK 2. URA Študent: Tjaša Šuštaršič Razred: 4. razred Mentor: Uroš Govc Čas: 11.35 Šola: OŠ Domžale Spol učencev: 10 deklic, 11 dečkov Datum: 30.5.2005 Prostor: Telovadnica Glavni cilj ure:
Prikaži večMicrosoft Word - PLES_valcek1_TS.doc
POČASNI VALČEK 1. URA Študent: Tjaša Šuštaršič Razred: 4. razred Mentor: Uroš Govc Čas: 11.35 Šola: OŠ Domžale Spol učencev: 10 deklic, 11 dečkov Datum: 25.5.2005 Prostor: Telovadnica Glavni cilj ure:
Prikaži več
STATIČNE RAZTEZNE VAJE (»STREČING«) NEKAJ PRAVIL O RAZTEZANJU PRED RAZTEZANJEM SE VEDNO OGREJ, NAJBOLJE, DA NAREDIŠ VAJE PO TUŠIRANJU, KO SI ŠE OGRET OD TRENINGA PREDEN ZAČNEŠ, SPIJ KOZAREC ALI DVA VODE
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ODDELEK ZA FIZIOTERAPIJO, 1. STOPNJA Eva Sušnik UČINKI VADBE Z NIHAJNO PALICO NA MIŠICE TRUPA IN ZGORNJEGA
UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ODDELEK ZA FIZIOTERAPIJO, 1. STOPNJA Eva Sušnik UČINKI VADBE Z NIHAJNO PALICO NA MIŠICE TRUPA IN ZGORNJEGA UDA PREGLED LITERATURE Ljubljana, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI
Prikaži večUNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Vanja Rogač POVEZANOST JAKOSTI IN SAMODEJNIH STABILIZACIJSKI
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Vanja Rogač POVEZANOST JAKOSTI IN SAMODEJNIH STABILIZACIJSKIH ODZIVOV MIŠIC TRUPA Diplomska naloga Koper, oktober
Prikaži večNataša Sinovec Tegobe sedečega dela in kako se jim izogniti 33 Že desetletja se z ergonomskim pristopom k oblikovanju delovnega mes
Nataša Sinovec info@vivalavida.si Tegobe sedečega dela in kako se jim izogniti 33 Že desetletja se z ergonomskim pristopom k oblikovanju delovnega mesta strokovnjaki trudijo sedeče pisarniško delo narediti
Prikaži večUČNA PRIPRAVA - ŠPORTNA VZGOJA Kandidatki: L. P., D. V. Didaktik: mag. Č.M. Učitelj: prof. B. V. Datum: Šola: OŠ Franca Rozmana Staneta Ra
UČNA PRIPRAVA - ŠPORTNA VZGOJA Kandidatki: L. P., D. V. Didaktik: mag. Č.M. Učitelj: prof. B. V. Datum: 19. 4. 2013 Šola: OŠ Franca Rozmana Staneta Razred: 2. a Zap. Št. ure: Predmet: Športna vzgoja Tematski
Prikaži večMicrosoft Word - Magistrsko delo_Matej Voglar
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE APLIKATIVNA KINEZIOLOGIJA PONOVLJIVOST SAMODEJNIH AKTIVACIJSKIH VZORCEV MIŠIC TRUPA IZZVANIH Z RAZLIČNIMI NENADNIMI
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Prepre\350evanje mi\232i\350no-kostnih obolenj_ dop ABJ.pptx)
Preprečevanje mišično-kostnih obolenj Usposabljanje za razvoj pedagoškega dela s poudarkom na učitelju kot temeljnemu nosilcu sprememb pri razvoju kompetenc 21. stoletja 23.4.2019, GZS & NIJZ PREDAVATELJICA
Prikaži večDiapozitiv 1
BEKEND - TEHNIKA CILJI 1. Poznati vrste in dele bekenda 2. Uporabiti biomehanske principe pri analizi bekenda 3. Poznati tehnične podrobnosti pri izvedbi bekenda. BEKEND osnovni podatki včasih je bil udarec,
Prikaži večDiapozitiv 1
RETERN - TEHNIKA CILJI 1. Poznati vrste in dele reterna 2. Uporabiti biomehanske principe pri analizi reterna 3. Poznati tehnične podrobnosti pri izvedbi reterna. Biomehanska analiza reterna Uspešnost
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT TESTIRANJE GIBLJIVOSTI KOŠARKARJEV S POMOČJO MODIFICIRANE FMS METODE DIPLOMSKO DELO MENTOR: doc. dr. Primož Po
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT TESTIRANJE GIBLJIVOSTI KOŠARKARJEV S POMOČJO MODIFICIRANE FMS METODE DIPLOMSKO DELO MENTOR: doc. dr. Primož Pori, prof. šp. vzg. Avtor dela: MATIC SIRNIK RECENZENT:
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO DALIBOR TODOROVIĆ Ljubljana, 2012
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO DALIBOR TODOROVIĆ Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Fitnes METODIKA RAZVOJA MOČI STABILIZATORJEV TRUPA DIPLOMSKO
Prikaži večKo pomislimo na hujšanje, verjetno vsak najprej pomisli na stradanje, odrekanje, trpljenje, sitnobo in še marsikaj negativnega. A ni treba, da je tako
Ko pomislimo na hujšanje, verjetno vsak najprej pomisli na stradanje, odrekanje, trpljenje, sitnobo in še marsikaj negativnega. A ni treba, da je tako. Hujšanje (lahko ga preimenujete tudi v nov, zdrav
Prikaži večZDRAVSTVENOVZGOJNI NASTOP
Strokovno srečanje Programa Svit SVITOV DAN 2016 Ocenjevanje bolečine pri kolonoskopiji 13. december 2016 Austria Trend Hotel Ljubljana Avtorji: Viki Kotar dipl.zn., Maja Košele dipl. ms., Zoran Georgiev
Prikaži večKAJ JE VZDRŽLJIVOST
10. 12. 2011 VZDRŽLJIVOST S TEKOM Seminarska naloga KAZALO 1. UVOD... 3 2. KAJ JE VZDRŽLJIVOST... 4 3. METODE ZA RAZVOJ VZDRŽLJIVOSTI... 4 4. TEHNIKA DOLGOTRAJNEGA TEKA... 5 5. GIBALNE (MOTORIČNE) SPOSOBNOSTI...
Prikaži večOCENJEVANJE IZIDA REHABILITACIJE PRI OSEBAH S KRONIČNO RAZŠIRJENO BOLEČINO
TELESNA VADBA/ŠORT ZA LJUDI PO PREBOLELI MOŽGANSKI KAPI Doc.dr.Nika Goljar, dr.med. 13. KONGRES ŠPORTA ZA VSE ŠPORTNA REKREACIJA INVALIDOV Ljubljana, 30.11.2018 Uvod 15 milj. ljudi doživi MK / leto, t.j.
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ERIK MARINŠEK Ljubljana, 2015
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ERIK MARINŠEK Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Kineziologija UČINEK ŠESTTEDENSKE ŠPORTNOREKREATIVNE VADBE NA NEKATERE GIBALNE
Prikaži večPREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc
PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? Benefits Mortality 2018 Men die younger, but life expectancy is rising quicker men: death at 74 (average) +10 y in 30
Prikaži večPREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc
PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? 2002 Vzrok smrti SKUPAJ Neoplazme Bolezni obtočil Bolezni dihal Bolezni prebavil Poškodbe, zastrupitve Spol - SKUPAJ 18.701
Prikaži večBOLEZNI KOSTI
BOLEZNI KOSTI Glavni vzroki za osteoporozo so: družinska nagnjenost k osteoporozi, pomanjkanje kalcija v prehrani, pomanjkanje gibanja, kajenje, pretirano pitje alkohola in zgodnja menopavza. Zdravljenje:
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO LUKA BALOH LJUBLJANA, 2016
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO LUKA BALOH LJUBLJANA, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja POČEP IN KOREKCIJSKE VAJE ZA PRAVILNO IZVEDBO DIPLOMSKO DELO MENTOR:
Prikaži večOsnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018
Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Učenec, ki si izbere neobvezni izbirni predmet, ga mora obiskovati
Prikaži večMicrosoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc
20. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2011 1 ANALIZA OBRATOVANJA HIDROELEKTRARNE S ŠKOLJČNIM DIAGRAMOM Klemen DEŽELAK POVZETEK V prispevku je predstavljena možnost izvedbe
Prikaži večTelesna vadba bolnikov s cistično fibrozo
Telesna vadba slovenskih bolnikov s cistično fibrozo predstavitev pilotnega projekta društva Rok Bavdek, prof. šp. vzgoje Tema današnjega srečanja V tem prispevku bodo predstavljeni rezultati raziskave,
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT RAZVOJ IN POMEN MOČI STABILIZATORJEV TRUPA V TELESNI PRIPRAVI NAMIZNOTENIŠKEGA IGRALCA BRANKA PUNGERČAR Ljublj
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT RAZVOJ IN POMEN MOČI STABILIZATORJEV TRUPA V TELESNI PRIPRAVI NAMIZNOTENIŠKEGA IGRALCA BRANKA PUNGERČAR Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT
Prikaži večZdrav način življenja
o o o o Zdrav način življenja vodi k boljšemu počutju in ohranjanju dobrega zdravja, Biti zdrav ni le naša pravica, temveč tudi dolžnost, Človeški organizem za nemoteno delovanje potrebuje ravnovesje,
Prikaži večMicrosoft Word - Document16
Učna priprava 9 Absolventka: Tina Podgoršek Razred:.b (9) Mentorici na Darja Primc, Agata Čas: 1. 0 1. 15 šoli: Muravec Št. učencev: 8 Šola: OŠ Vižmarje Brod Spol učencev: deklice, dečki Datum: 12.. 2006
Prikaži večDiapozitiv 1
ZAHTEVE TENIŠKE IGRE V tej predstavitvi bomo... Analizirali teniško igro z vidika fizioloških procesov Predstavili energijske procese, ki potekajo pri športni aktivnosti Kako nam poznavanje energijskih
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ERIK LIČEN Ljubljana, 2016
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ERIK LIČEN Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Fitnes TEHNIKA DVIGOV PRI TRIATLONU MOČI DIPLOMSKO DELO MENTOR:
Prikaži večUdovčić Pertot, Naglič, Bajuk, Majdič, Burger/ Rehabilitacija - letn. XVI, št. 2 (2017) PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI VADBE ZA IZBOLJŠANJE MOČI MIŠIC IN RA
PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI VADBE ZA IZBOLJŠANJE MOČI MIŠIC IN RAVNOTEŽJA TRUPA MED VADBO NA NAPRAVI 3D NEWTON IN FIZIOTERAPEVTSKIMI VAJAMI ZA STABILIZACIJO TRUPA PRI DEKLETIH Z ADOLESCENTNO IDIOPATSKO SKOLIOZO
Prikaži večKomisija za študijske zadeve UL Medicinske fakultete Vrazov trg 2 SI-1000 Ljubljana E: T: Režim študija Predmet: Uvod
Komisija za študijske zadeve UL Medicinske fakultete Vrazov trg 2 SI-1000 Ljubljana E: ksz@mf.uni-lj.si T: +386 1 543 7700 Režim študija Predmet: Uvod v medicino, modul Informatika Študijski program: EMŠ
Prikaži večMOTNJE HRANJENJA
SKRB ZA ZDRAVJE V ROMSKI SKUPNOSTI ORGANIZIRANA TELESNA VADBA V ROMSKEM NASELJU PUŠČA Sandra Gaber Flegar in Mitja Dišič Strokovno srečanje / Strunjan, 16. 6. 2017 Začetek sodelovanja z romsko skupnostjo
Prikaži večOsnove statistike v fizični geografiji 2
Osnove statistike v geografiji - Metodologija geografskega raziskovanja - dr. Gregor Kovačič, doc. Bivariantna analiza Lastnosti so med sabo odvisne (vzročnoposledično povezane), kadar ena lastnost (spremenljivka
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 3_MACS+_Pozarni_testi_slo.ppt [Compatibility Mode]
Obnašanje jeklenih in sovprežnih stropnih konstrukcij v požaru Vsebina novih požarnih testov Izvedeni so bili požarni preizkusi v okviru projektov FRACOF (ISO požar) COSSFIRE (ISO požar) FICEB (Naravni
Prikaži večCENIK SAMOPLAČNIŠKIH STORITEV MAGNETNA RESONANCA DVOREC LANOVŽ MAGNETNA RESONANCA (MR) Cena MR GLAVE IN VRATU MR glave 230,00 MR glave + TOF angiograf
MAGNETNA RESONANCA DVOREC LANOVŽ MAGNETNA RESONANCA (MR) MR GLAVE IN VRATU MR glave 230,00 MR glave + TOF angiografija možganskih žil 270,00 MR glave multipla skleroza 250,00 Kontrola za multiplo sklerozo
Prikaži večPowerPoint Presentation
Predstavitev smernic - osteoporoza mag. Suzana Kert, dr. med., spec. spl. med. Zdravstveni dom Maribor Katedra za DM MF Maribor 28. modularna skupina 01.03.2013 1 Viri 1. http://www.endodiab.si/ priporocila/osteoporoza/
Prikaži več10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k
10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, ki ga sprejme antena in dodatni šum T S radijskega sprejemnika.
Prikaži večARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov
Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Francosko republiko Program PROTEUS v letih 2012-2013 (Uradni list RS, št. 10/2011,
Prikaži večMicrosoft Word - propozicije_mnogoboj.doc
SPLOŠNE PROPOZICIJE ATLETSKI MNOGOBOJ UČENCI TEKMUJETE V ATLETSKEM MNOGOBOJU, KAR POMENI, DA TEKMUJETE IZ VEČIH ATLETSKIH DISCIPLIN, REZULTATI PA SE VAM SEŠTEVAJO. TEKMUJE SE V ŠTIRIH KATEGORIJAH: - STAREJŠI
Prikaži večČakalne dobe SŽ ŽZD REDNO HITRO ZELO HITRO Cikloergometrija Cikloergometrija Cikloergometrija Okvirni termin Okvirni termin Okvirni termin
Čakalne dobe SŽ ŽZD 05.08.2019 REDNO HITRO ZELO HITRO Cikloergometrija Cikloergometrija Cikloergometrija Okvirni termin Okvirni termin Okvirni termin Oktober 2020 Oktober 2020 Oktober 2020 Cistoskopija
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA FIZIOTERAPIJA, 1. STOPNJA Nastja Sojč FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA PACIENTKE S HERNIJO DISKA V LEDVENI HRBTEN
UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA FIZIOTERAPIJA, 1. STOPNJA Nastja Sojč FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA PACIENTKE S HERNIJO DISKA V LEDVENI HRBTENICI Poročilo o primeru diplomsko delo PHYSIOTHERAPY
Prikaži večPrimer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur:
Primer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur: 1 Vsebinski sklop: OGRODJE Tema: VRSTE IN NALOGE KOSTI
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MIHA MIKLAVC Ljubljana, 2011
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO MIHA MIKLAVC Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Kondicijsko treniranje RAZLIKE PRI AKTIVACIJI MIŠIC PRI SKOKIH
Prikaži večlenses PRIROČNIK za uporabo kontaktnih leč Sentina
lenses PRIROČNIK za uporabo kontaktnih leč Sentina Pred začetkom uporabe kontaktnih leč Sentina vam svetujemo, da si preberete naslednja navodila. Četudi kontaktne leče uporabljate že dlje časa, je dobro
Prikaži večCochlear Implants Medicinski postopki za sisteme vsadkov MED EL English AW33320_3.0 (Slovenian)
Cochlear Implants Medicinski postopki za sisteme vsadkov MED EL English AW33320_3.0 (Slovenian) Ta priročnik vsebuje pomembna navodila in varnostne informacije za uporabnike sistemov vsadkov MED EL, pri
Prikaži večUNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA VPLIV DELA Z RAČUNALNIKOM NA ZDRAVJE SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU OSNOVE RAČUNALNIŠTVA Beti Grego
UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA VPLIV DELA Z RAČUNALNIKOM NA ZDRAVJE SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU OSNOVE RAČUNALNIŠTVA Beti Gregorc, Janja Mikuž, Lucija Vidrih Predavatelj: doc. dr.
Prikaži večZlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd
PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V Zdravstvenem domu Ljubljana izvajamo program Promocija zdravja na delovnem mestu, ki je namenjen ozaveščanju delavcev in delodajalcev o zdravem življenjskem slogu
Prikaži večLovro Rojko ZAZNAVA MIŠIČNE UTRUJENOSTI S POMOČJO POVRŠINSKIH ELEKTROMIOGRAMOV IN SENZORJA MICROSOFT KINECT Magistrsko delo Maribor, junij 2017
Lovro Rojko ZAZNAVA MIŠIČNE UTRUJENOSTI S POMOČJO POVRŠINSKIH ELEKTROMIOGRAMOV IN SENZORJA MICROSOFT KINECT Magistrsko delo Maribor, junij 2017 ZAZNAVA MIŠIČNE UTRUJENOSTI S POMOČJO POVRŠINSKIH ELEKTROMIOGRAMOV
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Kaj lahko naredimo za zdravo sedenje na delovnem mestu? izr. prof. dr. Jadranka Stričević Tvoje telo je tvoja biografija 2 Naslov Vsebina delavnice Kako je bilo včasih? Kako živimo danes? Kakšno je nepravilno
Prikaži večMicrosoft Word - 4_Rugelj_dosatna teza.doc
Vpliv postavitve bremena na gibanje telesnega težišča Darja Rugelj, France Sevšek UNIVERZA V LJUBLJANI, Visoka šola za zdravstvo, Ljubljana IZVLEČEK Namen raziskave je bil ugotoviti ali dodatno breme,
Prikaži večMicrosoft Word - SI_vaja5.doc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 5 Naloge 1. del: t test za
Prikaži večORFFOV JESENSKI SEMINAR 2015 Plesna delavnica Tadeja Mraz Novak 1. Ritmično ogrevanje Prostor: večji odprti prostor Pripomočki: Ročni boben ali drug t
1. Ritmično ogrevanje Pripomočki: Ročni boben ali drug tolkalni inštrument za podporo ritma Hodimo prosto po prostoru na vsako 8. dobo = PLOSK Hodimo, na 4. dobo = TLESK + na vsako 8. dobo = PLOSK Preštejemo
Prikaži večDelavnica Načrtovanje digitalnih vezij
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Osnove jezika VHDL Strukturno načrtovanje in testiranje Struktura vezja s komponentami
Prikaži večOsnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015
Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Drage učenke in učenci bodočih 4. in 5. razredov, spoštovani starši! Leto je naokoli, pred
Prikaži večM-Tel
Poročilo o meritvah / Test report Št. / No. 16-159-M-Tel Datum / Date 16.03.2016 Zadeva / Subject Pooblastilo / Authorization Meritve visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj (EMS) Ministrstvo za okolje
Prikaži večDiapozitiv 1
Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 5 - LV 1 Meritve dolžine in karakteristične impedance linije VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI Model linije Rs Z 0, Vs u i u l R L V S - Napetost izvora [V] R S -
Prikaži večMicrosoft Word - za spletno stran.docx
GIBALNO OVIRAN OTROK V RAZREDU Tatjana Čigon, prof. def. Irena Kranjc, spec. ped. Sonja Vidmar, spec. ped. GIBANJE ČUTNO-GIBALNE IZKUŠNJE Moten gibalni razvoj ima za posledico upočasnjen oziroma moten
Prikaži večMicrosoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_ junij 2013_pola1 in 2
Šifra kandidata: Srednja elektro šola in tehniška gimnazija ELEKTROTEHNIKA PISNA IZPITNA POLA 1 12. junij 2013 Čas pisanja 40 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero
Prikaži več10108-Bench-mark-brochure-6pg.indd
Unikatna konstrukcija mostu Kompaktna izvedba O podjetju Perceptron: Temperaturna kompenzacija stroja in merjenca (opcijsko) X in Y osi na isti stopnji za povečano togost Perceptron (NASDAQ: PRCP) zagotavlja
Prikaži večMB_Studenci
RAZISKOVALNI PROJEKT TRAJNE MERITVE ELEKTROMAGNETNIH SEVANJ V SLOVENSKIH OBČINAH Mestna občina Maribor (Mestna četrt Studenci) 13.12. - 15.12. 2009 MERILNA KAMPANJA OBČINA MARIBOR (MČ STUDENCI) stran 2
Prikaži večUniverza v Novi Gorici Fakulteta za aplikativno naravoslovje Fizika (I. stopnja) Mehanika 2014/2015 VAJE Gravitacija - ohranitveni zakoni
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za aplikativno naravoslovje Fizika (I. stopnja) Mehanika 2014/2015 VAJE 12. 11. 2014 Gravitacija - ohranitveni zakoni 1. Telo z maso M je sestavljeno iz dveh delov z masama
Prikaži večMicrosoft Word - program_studenti_PP.doc
I. PREDMET: ŠPORTNA VZGOJA (prilagojene športne aktivnosti) Letnik: 1. in 2. Obseg: 120 ur Sestavljalka programa: mag. Tjaša Filipčič, asistentka I. OSNOVNA IZHODIŠČA PRILAGOJENE ŠPORTNE VZGOJE (v nadaljevanju
Prikaži večPoročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranj
Poročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranjek, prof. fizike Datum izvedbe vaje: 11. 11. 2005 Uvod
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Društvo nogometnih trenerjev Murska Sobota Licenčni Seminar B, C Ekonomska šola Murska Sobota 15.2.2014 Metodika učenja tehničnih elementov v nogometu UDAREC Z NOTRANJIM DELOM STOPALA Štefan Ivanič, Zdenko
Prikaži večPomen gibanja v predšolskem obdobju Bernarda Osojnik Povzetek predavanja iz Šole za starše z dne Gibanje (šport) je primarna potreba otroka
Pomen gibanja v predšolskem obdobju Bernarda Osojnik Povzetek predavanja iz Šole za starše z dne 25.11.2015 Gibanje (šport) je primarna potreba otroka. Gibanje je zapisano v naše možgane - hoje se ne naučimo
Prikaži večEVRO.dvi
Management tehnologije dr. Cene Bavec Management tehnologije postaja v gospodarsko in tehnološko razvitih državah eno temeljnih managerskih znanj. V Sloveniji nimamo visokošolskih in univerzitetnih programov
Prikaži večMicrosoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc
RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Federativno Republiko Brazilijo v letih 2010 2012 (Uradni list RS št. 53/2009) Splošna opomba: Vnosna
Prikaži večan-01-USB_digitalni_zvocniki_Logitech_S-150.docx
SLO - NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 91 60 80 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO USB digitalni zvočniki Logitech S-150 Kataloška št.: 91 60 80 KAZALO 1. VARNOSTNI NAPOTKI... 3 2. NASTAVITEV VAŠIH
Prikaži večMicrosoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do
Prikaži večOsnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018
Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 V 5. razredu si učenci lahko izberejo največ dve uri pouka
Prikaži večRaziskovalna naloga MASA ŠOLSKIH TORB Področje: biologija Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik Avtorja: Jan Maradin in Jaka Udovič, 9. razred Mentorica:
Raziskovalna naloga MASA ŠOLSKIH TORB Področje: biologija Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik Avtorja: Jan Maradin in Jaka Udovič, 9. razred Mentorica: Danica Mati Djuraki Somentorica: Tadeja Česen Šink
Prikaži večZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020
ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020 ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA OTROKE IN MLADINO Srednješolsko obdobje je obdobje velikih sprememb, tako na telesnem kot duševnem področju. Istočasno pa
Prikaži večLaTeX slides
Statistični modeli - interakcija - Milena Kovač 23. november 2007 Biometrija 2007/08 1 Število živorojenih pujskov Biometrija 2007/08 2 Sestavimo model! Vplivi: leto, farma Odvisna spremenljivka: število
Prikaži večDelavnica Načrtovanje digitalnih vezij
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Programirljivi Digitalni Sistemi Digitalni sistem Digitalni sistemi na integriranem vezju Digitalni sistem
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Obravnava kotov za učence s posebnimi potrebami Reading of angles for pupils with special needs Petra Premrl OŠ Danila Lokarja Ajdovščina OSNOVNA ŠOLA ENAKOVREDNI IZOBRAZBENI STANDARD NIŽJI IZOBRAZBENI
Prikaži več2019 QA_Final SL
Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem
Prikaži večSPREJEM UDARCA
METODIČNI ALGORITMI SPREJEM UDARCA gibanje v nizki preži (orisovanje kvadrata) podajanje žoge (z obema rokama iz polčepa) in sledenje podani žogi (gibanje po prostoru) pomočnik hitro spreminja let žoge
Prikaži večGeometrija v nacionalnih preverjanjih znanja
Geometrija v nacionalnih preverjanjih znanja Aleš Kotnik, OŠ Rada Robiča Limbuš Boštjan Repovž, OŠ Krmelj Struktura NPZ za 6. razred Struktura NPZ za 9. razred Taksonomska stopnja (raven) po Gagneju I
Prikaži večUniverzitetni študijski program Fizika I
Medicinska fizika II. stopnja 1. Splošni podatki o študijskem programu Ime študija: Magistrski študijski program Medicinska fizika. Stopnja študija: Druga bolonjska stopnja. Vrsta študija: Enopredmetni
Prikaži večObrazec RZOP
Antona Globočnika C.na Kremenco 2 Tel.: 05 7000 300 Fax.: 05 726 18 10 Matična številka: 5496829000 Davčna številka: SI 44439407 Datum : 2.3.2006 Štev. : 64/3/2006 Štev. zbirke 1. Evidenca o poškodbah
Prikaži večPovratne informacije pri 74 bolnikih
Primarij Tatjana Erjavec, dr.med., specialistka interne medicine Telesna vadba po možganski kapi v bivalnem okolju V projekt smo vključili vse v letu 2006 obstoječe klube v Sloveniji. Odzvalo se jih je
Prikaži večMicrosoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc
RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Komisariatom za atomsko energijo (CEA) Francoske republike v letih 2009-2011 Splošna opomba: Vnosna
Prikaži večKlinični primer / Case report Fizioterapija 2019, letnik 27, številka 1 Učinki ishemične vadbe na kronično oslabelost mišice quadriceps femoris pri pa
Klinični primer / Case report Fizioterapija 2019, letnik 27, številka 1 Učinki ishemične vadbe na kronično oslabelost mišice quadriceps femoris pri pacientu z večkratnim kirurškim zdravljenjem kolena poročilo
Prikaži večNACIONALNO SPREMLJANJE ČAKALNIH DOB Mesečno poročilo za stanje na dan Ljubljana september 2014
NACIONALNO SPREMLJANJE ČAKALNIH DOB Mesečno poročilo za stanje na dan 1.9.2014 Ljubljana september 2014 NACIONALNO SPREMLJANJE ČAKALNIH DOB Mesečno poročilo za stanje na dan 1.9.2014 Pripravil: David Breznikar
Prikaži večPowerPoint Presentation
Lasersko obarvanje kovin Motivacija: Z laserskim obsevanjem je možno spremeniti tudi barvo kovinskih površin, kar odpira povsem nove možnosti označevanja in dekoracije najrazličnejših sestavnih delov in
Prikaži večGalantamin Stada AnnexI-II-sl
Dodatek I Seznam imen, farmacevtskih oblik, jakosti zdravil, poti uporabe zdravila, predlagateljev v državah članicah 1 Država članica EU/EGP Avstrija Avstrija Avstrija Češka Češka Češka Danska Danska
Prikaži večMicrosoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_11. junij 2104
Šifra kandidata: Srednja elektro šola in tehniška gimnazija ELEKTROTEHNIKA PISNA IZPITNA POLA 1 11. junij 2014 Čas pisanja 40 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero
Prikaži večPoročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefo
Poročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefonih. Obstaja precej različic, sam pa sem sestavil meni
Prikaži večUČNI NAČRT PREDMETA/COURSE SYLLABUS
Predmet Course title UČNI NAČRT PREDMETA/COURSE SYLLABUS Nevrofizioterapija Neurophysiotherapy Študijski program in stopnja Study programme and level Študijska smer Study field Letnik Academic year Fizioterapija
Prikaži več7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE
7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 1. UVOD Enačbo leče dobimo navadno s pomočjo geometrijskih konstrukcij. V našem primeru bomo do te enačbe prišli eksperimentalno, z merjenjem razdalj a in b. 2. NALOGA Izračunaj
Prikaži več(Microsoft Word - DIPLOMA- u\350inki telesne vadbe)
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Kineziologija UČINKI TELESNE VADBE NA STAREJŠE OSEBE DIPLOMSKO DELO MENTOR: prof. dr. Vojko Strojnik, prof. šp. vzg. RECENZENT doc. dr. Igor Štirn, prof. šp. vzg.
Prikaži več(Microsoft Word - U\350enje telegrafije po Kochovi metodi.doc)
MORSE UČENJE PO KOCHOVI METODI Računalniški program za učenje skupaj z nekaterimi dodatnimi datotekami dobite na spletni strani avtorja: http://www.g4fon.net/. Zanimive strani so tudi: - http://www.qsl.net/n1irz/finley.morse.html
Prikaži večMicrosoft Word - SevnoIII.doc
Naše okolje, april 8 METEOROLOŠKA POSTAJA SEVNO Meteorological station Sevno Mateja Nadbath V Sevnem je klimatološka meteorološka postaja Agencije RS za okolje. Sevno leži na prisojnem pobočju Sevniškega
Prikaži večLABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE
UVOD LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE V tem šolskem letu ste se odločili za fiziko kot izbirni predmet. Laboratorijske vaje boste opravljali med poukom od začetka oktobra do konca aprila. Zunanji kandidati
Prikaži več