Trgovina za vse - Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Trgovina za vse - Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko"

Transkripcija

1 Trgovina za vse Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko Trgovina

2 Europe Direct je služba za pomoč pri iskanju odgovorov na vprašanja v zvezi z Evropsko unijo. Brezplačna telefonska številka (*): (*) Informacije so brezplačne, kakor tudi večina klicev (nekateri operaterji, telefonske govorilnice ali hoteli lahko klic zaračunajo). Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu. Dostop je mogoč na strežniku Europa ( Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2015 Tiskana izdaja ISBN doi: / NG SL-C PDF ISBN doi: /3805 NG SL-N Evropska unija, 2015 Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.

3 Predgovor komisarke Cecilie Malmström V zadnjih letih je v Evropski uniji potekala poglobljena razprava o trgovini, ki je prinesla nekaj pomembnih spoznanj za trgovinsko politiko EU. Evropejci si seveda želijo, da bi trgovina prinesla resnične gospodarske rezultate za potrošnike, delavce in mala podjetja. Vendar so hkrati tudi prepričani, da nam za odprte trge ni treba ogroziti temeljnih načel, kot so človekove pravice in trajnostni razvoj v svetu ali zelo kakovostni predpisi o varnosti in okolju in javne storitve doma. Prav tako si želijo izvedeti več o trgovinskih pogajanjih, ki potekajo v njihovem imenu. Komisija je v novi strategiji Trgovina za vse prilagodila svoj pristop k trgovinski politiki, da bi upoštevala vsa ta spoznanja. Posledično bo trgovinska politika postala odgovornejša, tj. učinkovitejša, preglednejša in ne bo odsevala zgolj naših interesov, temveč tudi naše vrednote. Povečanje učinkovitosti trgovine pomeni, da je treba trgovinsko politiko posodobiti, da bi ustvarjala gospodarske priložnosti. Novi pristop zagotavlja, da bo trgovinska politika učinkovito obravnavala vprašanja, ki vplivajo na današnje na vrednostnih verigah temelječe gospodarstvo, na primer storitve, digitalno trgovino ter pretok strokovnjakov, višjega vodstva in ponudnikov storitev. Učinkovitost pomeni tudi, da bo trgovinska politika zagotovila, da lahko potrošniki, delavci in mala podjetja v celoti izkoristijo bolj odprte trge (in se prilagodijo nanje). Prispevala bo k zaupanju potrošnikov v kupljene izdelke, posebni obravnavi potreb malih in srednje velikih podjetij v vseh trgovinskih sporazumih in delovanju orodij, na primer Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, s polno zmogljivostjo. Za večjo preglednost trgovinskih pogajanj se strategija zavezuje k objavi ključnih pogajalskih besedil vseh pogajanj, tako kot se to izvaja v čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP). Tretji steber strategije je zagotavljanje, da se trgovinska politika EU ne nanaša samo na interese, temveč tudi na vrednote. Novi pristop bo varoval evropski socialni in regulativni model doma. Komisija se jasno zavezuje, da noben trgovinski sporazum ne bo nikoli znižal ravni regulativne zaščite, da so kakršne koli spremembe ravni zaščite lahko samo izboljšanja in da bo pravica do urejanja vedno zaščitena. Strategija prav tako opozarja na nadaljnje ukrepe za nov pristop EU k zaščiti naložb. Nov pristop vključuje tudi uporabo trgovinskih sporazumov in programov trgovinskih preferencialov kot vzvodov za spodbujanje vrednot po svetu, denimo trajnostnega razvoja, človekovih pravic, pravične in etične trgovine ter boja proti korupciji. Prihodnje sporazume EU bomo uporabili za izboljšanje odgovornosti dobavnih verig. Nova strategija poleg tega določa posodobljen program trgovinskih pogajanj za prenos teh načel v prakso. Glavna prednostna naloga ostajajo pomembni tekoči projekti. Evropa si mora prizadevati za oživitev STO ter za sklenitev TTIP, sporazuma o prosti trgovini z Japonsko in naložbenega sporazuma s Kitajsko. Vendar strategija odpira vrata tudi novim pobudam, ko bodo izpolnjeni ustrezni pogoji, zlasti v azijsko-pacifiški regiji, pa tudi v Latinski Ameriki in Afriki. Proces s tem sporočilom še ni končan. Komisija bo tesno sodelovala z državami članicami, Evropskim parlamentom in civilno družbo, da bi razumela njihova stališča in delo na področju izvajanja. Tako bo nastala močnejša trgovinska politika za močnejšo Evropsko unijo. Cecilia Malmström Komisarka EU za trgovino Oktober 2015

4 Uvod...str Trgovina in naložbe so močna gonila rasti in ustvarjanja delovnih mest...str EU je zelo uspešna na področju trgovine...str Agenda EU za trgovino in gospodarstvo povečuje koristi trgovine...str Učinkovita politika, ki obravnava nove gospodarske razmere in izpolnjuje dane obljube...str Odziv na vzpon globalnih vrednostnih verig...str Izpolnjevanje danih obljub: izvajanje, izvrševanje, mala podjetja in delavci... str Preglednejša trgovinska in naložbena politika... str Tesnejše sodelovanje z državami članicami, Evropskim parlamentom in civilno družbo... str Bolj odprt proces oblikovanja politike... str Trgovinska in naložbena politika, ki temelji na vrednotah... str Bolj odziven pristop k pričakovanjem javnosti v zvezi s pravnim urejanjem in naložbami... str Trgovinska agenda, ki spodbuja trajnostni razvoj, človekove pravice in dobro upravljanje... str V prihodnost usmerjen program pogajanj za oblikovanje globalizacije... str Oživitev mnogostranskega trgovinskega sistema... str Spodbujanje razvoja dvostranskih odnosov... str. 27 Zaključek... str. 33 ii

5 Uvod Izziv za EU po dolgotrajni in mučni recesiji je spodbuditi ustvarjanje delovnih mest, rast in naložbe. Komisija je ta izziv postavila na vrh seznama svojih političnih prednostnih nalog. Trgovina je eden od redkih instrumentov za spodbujanje gospodarstva, ki ne obremenjuje državnih proračunov, podobno kot strukturne reforme, ki jih izvajajo države članice, in delo v okviru naložbenega načrta EU ( 1 ). EU ima dobro izhodišče, da s trgovinsko in naložbeno politiko prispeva k doseganju tega cilja ter zagotovi koristi za družbe, potrošnike in delavce. Je največja svetovna izvoznica in uvoznica blaga in storitev skupaj, največja neposredna tuja vlagateljica in najpomembnejši cilj neposrednih tujih naložb. Zato je največja trgovinska partnerica približno 80 držav in druga najpomembnejša partnerica nadaljnjih 40 držav. EU bi morala to moč uporabiti za zagotovitev koristi za svoje državljane in ljudi v drugih delih sveta, zlasti v najrevnejših državah na svetu. Vendar spremembe v načinu delovanja svetovnega gospodarstva pomenijo drugačen način oblikovanja trgovinske politike. Današnji gospodarski sistem, ki je v osnovi svetoven in digitalen, temelji na mednarodnih vrednostnih verigah, v katerih se zasnova, oblikovanje in proizvodnja odvijajo po korakih v številnih različnih državah. Trgovinska in naložbena politika Evropske unije mora nadalje upoštevati te razmere in vse načine interakcije družb v EU z ostalim svetom. Storitve se na primer vse pogosteje prodajajo prek meja. Poleg tega so medsebojno tesno povezane s tradicionalno trgovino v proizvodnih dejavnostih. Zato trgovina vse pogosteje vključuje gibanje ljudi in informacij, ne samo blaga, prek meja. To krepi načine, kako trgovina spodbuja izmenjavo idej, znanja in spretnosti ter inovacij. Trgovinska politika EU mora olajšati to izmenjavo. Učinkovita trgovinska politika bi se morala poleg tega ujemati z razvojno politiko in splošno zunanjo politiko EU ter z zunanjimi cilji notranjih politik EU, da bi se te medsebojno krepile. Vpliv trgovinske politike ima pomembne posledice za geopolitično okolje in obratno. Poleg tega je trgovinska politika skupaj z razvojnim sodelovanjem močno gonilo rasti v državah v razvoju. EU bo v svojih trgovinskih politikah ohranila svojo dolgoletno zavezanost k trajnostnemu razvoju, da bi prispevala k na novo dogovorjenim svetovnim ciljem trajnostnega razvoja v okviru agende za trajnostni razvoj do leta 2030 ( 2 ). Poleg tega trgovinska politika krepi delovanje notranjega trga EU, saj njegova pravila povezuje s svetovnim trgovinskim sistemom. Razprava o trgovini se je v zadnjih letih okrepila. Za trgovinsko politiko se danes zanima precej širša javnost in veliko njenih članov ima pomisleke glede vprašanj, kot sta regulativna zaščita in morebitni vpliv na delovna mesta. Razprava se v veliki meri osredotoča na čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe (TTIP). To sporočilo se ne osredotoča samo na navedeno, ampak obravnava širšo trgovinsko agendo Evropske unije. Vendar je Komisija na podlagi razprave o partnerstvu TTIP oblikovala ugotovitve, ki so pomembne za širšo trgovinsko politiko EU. V okviru razprave je bilo v osnovi postavljeno vprašanje: Komu je namenjena trgovinska politika EU? To sporočilo kaže, da je trgovinska politika EU namenjena vsem. Njen cilj je izboljšati pogoje za državljane, potrošnike, delavce, samozaposlene osebe, mala, srednja in velika podjetja in najrevnejše ljudi v državah v razvoju ter obravnava pomisleke tistih, ki menijo, da so prikrajšani za koristi globalizacije. Trgovinska politika mora zagotoviti rast, delovna mesta in inovacije, hkrati pa mora biti skladna z načeli evropskega modela. Na kratko, mora biti odgovorna. Mora biti učinkovita pri dejanskem ustvarjanju gospodarskih priložnosti. Mora biti pregledna in odprta za javni nadzor. Spodbujati in varovati mora evropske vrednote. 1

6 1. Trgovina in naložbe so močna gonila rasti in ustvarjanja delovnih mest 1.1 EU je zelo uspešna na področju trgovine 90 % svetovne gospodarske rasti v naslednjih 10 do 15 letih bo ustvarjene zunaj Evrope. Trgovina še nikoli ni bila pomembnejša za gospodarstvo EU. Nedavna kriza je prinesla spoznanje, da bi lahko bila trgovina stabilizacijska sila v težkih časih. Ko je bilo domače povpraševanje v EU majhno, je trgovina ublažila vpliv recesije, saj je povpraševanje preusmerila z rastočih gospodarstev nazaj v Evropo. Trgovina bo v prihodnosti še pomembnejši vir rasti. Pričakuje se, da bo približno 90 % svetovne gospodarske rasti v naslednjih 10 do 15 letih ustvarjene zunaj Evrope. Gospodarsko okrevanje bo treba okrepiti prek močnejših povezav z novimi središči svetovne rasti. Prodaja v ostale dele sveta postaja vse pomembnejši vir delovnih mest za Evropejce. Izvoz iz Unije danes podpira več kot 30 milijonov delovnih mest, tj. dve tretjini več kot pred 15 leti, kar pomeni, da izvoz danes podpira skoraj vsako sedmo delovno mesto v Evropi. Delavci na teh delovnih mestih so visoko usposobljeni in nadpovprečno plačani. Ta delovna mesta so razporejena po vseh državah članicah EU ter so neposredno in posredno povezana z izvozom iz EU delovnih mest na Poljskem, delovnih mest v Italiji in delovnih mest v Združenem kraljestvu je na primer povezanih z nemškim izvozom iz EU. Francoski izvoz iz EU podpira delovnih mest v Nemčiji, delovnih mest v Španiji in delovnih mest v Belgiji. Zato so koristi trgovine razširjene veliko bolj, kot se pogosto zavedamo ( 3 ). Izvoz iz Unije danes podpira več kot 30 milijonov delovnih mest. Izvoz podpira tudi mala in srednja podjetja (MSP) v Evropi. Več kot MSP, ki zaposlujejo več kot šest milijonov ljudi, neposredno izvaža blago iz EU, ta uvoz pa predstavlja eno tretjino izvoza EU. Tako mednarodno delovanje povečuje konkurenčnost teh družb in jim omogoča, da poslujejo na različnih trgih. Veliko več jih izvaža storitve ali pa se ukvarjajo s posrednim izvozom kot dobavitelji drugih večjih družb. Še več jih namerava izvažati v prihodnosti, saj je izvoz pogosto najhitrejši način zagotavljanja rasti in ustvarjanja delovnih mest. Izvozne možnosti so bistvenega pomena za sektorje, ki doživljajo strukturne spremembe, kot je agroživilski sektor ( 4 ). Postopne reforme na področju skupne kmetijske politike so temu sektorju omogočile, da postane bolj tržno usmerjen, poveča svojo mednarodno konkurenčnost in izkoristi nove priložnosti na trgu. Uvoz je enako pomemben. Odpiranje gospodarstva EU za trgovino in naložbe je pomemben vir povečanja produktivnosti in zasebnih naložb, ki jih EU zelo potrebuje. Te prinašajo ideje, inovacije, nove tehnologije in najboljše raziskave. Koristijo potrošnikom, saj znižujejo cene in širijo izbiro. Nižji stroški in večja izbira surovin neposredno prispevajo h konkurenčnosti družb EU doma in v tujini. Bolj na splošno razvoj globalnih vrednostnih verig poudarja soodvisnost med uvozom in izvozom. Splošno znano je, da je proizvodnja v EU odvisna od uvoza energije in surovin. Vendar pogosto pozabimo, da enako velja za dele, komponente in investicijsko blago, kot so stroji. Ti izdelki 2

7 skupaj predstavljajo 80 % uvoza EU. So bistvenega pomena za delovanje gospodarstva in konkurenčnost družb EU. Delež uvoza v izvozu EU se je od leta 1995 povečal za več kot polovico. Naložbe so bistvenega pomena. Naložbe v tujini prispevajo k izboljšanju konkurenčnosti evropskih družb. Vhodne naložbe zagotavljajo delovna mesta za 7,3 milijona ljudi v EU. Naložbe v obeh smereh so bistveni del infrastrukture, ki evropsko gospodarstvo povezuje z globalnimi vrednostnimi verigami. Cilj naložbenega načrta EU za Evropo je spodbuditi naložbe, katerih raven je bila leta 2014 za 15 % nižja kot pred krizo. Ključen pogoj je pametnejša uporaba novih in obstoječih finančnih virov. Mednarodni partnerji imajo bistveno vlogo v navedenem procesu. Politika EU na področju neposrednih tujih naložb bi morala to podpirati v skladu s cilji in prednostnimi nalogami strategije Evropa 2020 ( 5 ). Družbe v EU so zelo konkurenčne na svetovni ravni. EU ima zato dobro izhodišče, da izkoristi prednosti večjega mednarodnega delovanja. Izvoz evropskega blaga se je od začetka tega stoletja skoraj potrojil, in sicer se je povečal za približno 1,5 bilijona EUR. Delež EU v svetovnem izvozu blaga ostaja nad 15 % in se je od začetka stoletja samo nekoliko zmanjšal, in sicer z nekaj več kot 16 %. To je treba obravnavati ob upoštevanju vzpona Kitajske, katere delež v svetovnem izvozu blaga se je v istem obdobju povečal s 5 % na več kot 15 %. Glede na navedeno dejstvo je EU izredno uspešna. Poleg tega je uspešnejša od primerljivih gospodarstev. Zmanjšanje deleža Združenih držav Amerike je bilo v relativnem smislu štirikrat večje od zmanjšanja evropskega deleža, saj se je njihov delež zmanjšal z več kot 16 % leta 2000, ko je bil na enaki ravni kot delež EU, na manj kot 11 % skupnega svetovnega izvoza blaga. Enako se je zgodilo z Japonsko, katere delež na svetovnem trgu izvoza blaga se je prepolovil, saj se je zmanjšal z 10 % na 4,5 %. 1.2 Agenda EU za trgovino in gospodarstvo povečuje koristi trgovine Komisija je za okrepitev zmogljivosti EU, da izkoristi prednosti trgovine in naložb, razvila ambiciozno dvostransko agendo, ki dopolnjuje delovanje EU v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO). EU je sklenila dvostranske sporazume o prosti trgovini s partnerji na vseh celinah ali pa se pogaja o takih sporazumih ( 6 ). Medtem ko so veljavni sporazumi o prosti trgovini pred desetimi leti zajemali manj kot četrtino trgovine EU, zdaj zajemajo več kot tretjino trgovine EU. Ta delež bi se lahko povečal na dve tretjini, če bodo uspešna vsa sedanja pogajanja. To je zdaleč najbolj ambiciozna trgovinska agenda v današnjem svetu. Spremembe deleža EU, ZDA, Kitajske in Japonske v uvozu Južne Koreje (julij 2011 = 100) Sporazum o prosti trgovini med EU in Južno Korejo je odličen primer nove generacije sporazumov, o katerih se lahko EU pogaja, in konkretnih rezultatov, ki jih taki sporazumi prinašajo. To je najbolj ambiciozen trgovinski dogovor, ki ga je EU kdaj koli izvajala, saj je v petih letih odpravil skoraj 99 % dajatev na obeh straneh in rešuje necarinske ovire. Sporazum presega sporazum o prosti trgovini med ZDA in Korejo. V štirih letih se je izvoz blaga iz EU povečal za 55 %, v prvih treh letih pa je bil ustvarjen dodatni izvoz v vrednosti 4,7 milijarde EUR. Izvoz avtomobilskih izdelkov se je več kot potrojil. Dolgotrajni trgovinski primanjkljaj EU se je spremenil v presežek. Delež EU v uvozu Južne Koreje se je povečal z 9 % na 13 %, delež ZDA je ostal nespremenjen, delež Japonske pa se je zmanjšal za 2 %. Vendar je lahko trgovinska politika uporabna le, če je podprta z domačimi reformami. Strukturne reforme, manj birokracije, boljši dostop do finančnih sredstev ter povečanje naložb v infrastrukturo, znanje, spretnosti, raziskave in razvoj so bistvenega pomena za nadaljnjo krepitev zmogljivosti 3

8 Unije, da izkoristi odprte trge. Naložbeni načrt EU združuje te reforme na ravni EU in bo nadalje povečal konkurenčnost evropskih podjetij, zlasti MSP. Hkrati so nedavne izkušnje pokazale, da se strukturne reforme, ki jih izvedejo države članice, tudi obrestujejo v smislu izboljšane uspešnosti trgovine. Evropski semester je zato pomembno orodje za povečanje sinergij med trgovino in domačimi politikami. 4

9 2. Učinkovita politika, ki obravnava nove gospodarske razmere in izpolnjuje dane obljube 2.1 Odziv na vzpon globalnih vrednostnih verig Globalne vrednostne verige pomenijo, da trgovinske politike ni več mogoče obravnavati z ozkega merkantilističnega vidika. Zviševanje stroškov uvoza zmanjšuje zmožnost družb za prodajo na svetovnih trgih. Izboljšati bi bilo treba razumevanje soodvisnosti. Uporaba protekcionističnih ukrepov ne prinaša nobenih prednosti, celo v sedanjih težkih gospodarskih razmerah. Trgovinska politika EU mora okrepiti položaj Evrope v svetovnih dobavnih verigah. Podpirati mora vse gospodarske dejavnosti, s katerimi Evropejci ustvarjajo in prodajajo vrednost. To vključuje izjemno pomembno proizvodnjo komponent in končnih izdelkov ( 7 ). Vključuje tudi storitve, raziskave, oblikovanje, trženje, sestavljanje, distribucijo in vzdrževanje. Trgovinska politika EU se je zaradi prilagajanja tem razmeram že razširila in presegla tradicionalne razprave o tarifah. Temelji na celostnem pristopu in zajema bistvena vprašanja, kot so javna naročila, konkurenca, vključno s subvencijami, ter sanitarne in fitosanitarne ovire. Ta vprašanja so še vedno ključnega pomena. Odhodki za javna naročila na primer znašajo % svetovnega BDP. Naložbe v infrastrukturo in druga javna naročila v gospodarstvih v vzponu in razvitih gospodarstvih bodo v naslednjih letih verjetno pomembna gonila gospodarske rasti. Čeprav je EU postopoma povezala in odprla svoje trge, se družbe EU v tujini še vedno srečujejo z diskriminacijo in omejitvami. Zato je bistvenega pomena, da se zagotovijo enaki pogoji za dostop na trg, to pa se lahko delno doseže s sporazumi o prosti trgovini in pogajanji o pristopu novih držav k Sporazumu STO o javnih naročilih. Vendar bo morala trgovinska politika obravnavati širši nabor vprašanj, da bi si lahko EU zagotovila trden položaj v globalnih vrednostnih verigah. To zahteva spodbujanje trgovine s storitvami, lajšanje bo morala obravnavati Trgovinska politika digitalne trgovine, podporo mobilnosti strokovnjakov, obravnavo regulativne razdrobljenosti, zagotovitev dostopa do surovin, zaščito inovacij in bi si lahko EU zagotovila širši nabor vprašanj, da zagotovitev hitrega upravljanja carinskih postopkov. Združena strategija trden položaj v globalnih na različnih področjih gospodarske politike bo tudi morala zagotoviti odgovorno upravljanje dobavnih verig (glej točki in 4.2.3) ter obravnavati vrednostnih verigah. agresivne strategije prenosa dobička podjetij in izogibanja davkom, ki izkoriščajo razdrobljenost vrednostnih verig. Komisija to rešuje prek različnih orodij politike. Trgovinski sporazumi podpirajo prizadevanja, ki spodbujajo mednarodne standarde preglednosti in dobrega upravljanja Spodbujanje trgovine s storitvami Storitve ustvarijo približno 70 % BDP in delovnih mest v EU ter so vse pomembnejši del mednarodne trgovine. V preteklosti se je lahko večina storitev zagotovila le lokalno. Tehnologija je to spremenila, izvoz storitev EU pa se je v desetih letih podvojil in leta 2014 dosegel 728 milijard EUR. Poleg trgovine s storitvami kot take proizvodna podjetja zdaj vse pogosteje kupujejo, proizvajajo in prodajajo storitve, ki jim omogočajo prodajo izdelkov. To vključevanje storitev v proizvodni postopek se je v zadnjih letih močno razširilo. Storitve danes predstavljajo skoraj 40 % vrednosti blaga, 5

10 izvoženega iz Evrope. Približno ena tretjina delovnih mest, ki jih ustvari izvoz proizvedenega blaga, je dejansko v družbah, ki zagotavljajo pomožne storitve, kot so prevozne in logistične storitve. Pri zapleteni opremi, kot so stroji, vetrne turbine ali medicinski pripomočki, je uporaba storitev, kot so namestitev, podpora, usposabljanje in vzdrževanje, neizogibna. Potrebnih je tudi veliko drugih poslovnih, zavarovalnih, telekomunikacijskih in prevoznih storitev. Širitev storitev, vključenih v proizvodnjo, zahteva še večjo osredotočenost na liberalizacijo storitev v EU in v trgovini s preostalim svetom. Vse pomembneje je izboljšati dostop na trg za proizvodnjo v povezavi s storitvami. To pomeni, da je treba preseči tradicionalni način razmišljanja, katerega primer so trgovinska pogajanja, v katerih se zaveze glede liberalizacije blaga in storitev trenutno obravnavajo ločeno. Mobilnost ljudi, ki zagotavljajo storitve, lahko na primer podpira prodajo blaga in storitev, olajševanje digitalne trgovine in pretoka podatkov pa podpira družbe, ki zagotavljajo blago ali storitve. Olajševanje trgovine s storitvami zahteva tudi odprtost za neposredne tuje naložbe. Več kot 60 % neposrednih naložb EU v tujini je povezanih s trgovino s storitvami. Mednarodna trgovina s storitvami zahteva, da družbe ustanovijo poslovne enote na tujih trgih, da lahko storitve zagotavljajo novim lokalnim strankam. STO ocenjuje, da se dve tretjini storitev zagotovita prek ustanavljanja. Naložbe po vsem svetu družbam, ki zagotavljajo storitve, omogočajo tudi, da domačim strankam nudijo globalne rešitve, ter s tem podpirajo povezave proizvodnih podjetij in družb EU, ki zagotavljajo storitve, z globalnimi vrednostnimi verigami. Pogajanja EU o mednarodnih naložbah in mednarodna razsežnost naložbenega načrta za Evropo bodo olajšali te povezave. EU je ena od 25 članic STO, ki se pogajajo o ambicioznem večstranskem sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA). Skupaj predstavljajo že 70 % svetovne trgovine s storitvami, sporazum TiSA pa bi lahko postal odskočna deska vseh članic STO za napredek pri liberalizaciji storitev in oblikovanju pravil o storitvah, ki bi tako dohitela stopnjo liberalizacije in oblikovanje pravil za blago. Poleg tega bi bilo treba v okviru sedanjih pogajanj o sporazumu o okoljskih javnih dobrinah na koncu obravnavati storitve, potrebne za učinkovito prodajo navedenih dobrin prek meja. EU je predlagala tudi, da bi morala biti razvojna agenda STO iz Dohe osredotočena na storitve, ki so bistvenega pomena za trgovino z blagom. Hkrati stališče EU o javnih storitvah ostaja jasno. Trgovinski sporazumi EU vladam na nobeni ravni ne preprečujejo in jim ne bodo preprečevali Trgovinski sporazumi zagotavljanja, podpiranja ali urejanja storitev na področjih, kot so oskrba ne bodo zahtevali, da z vodo, izobraževanje, zdravje in socialne storitve, niti ne bodo preprečevali sprememb politik v zvezi s financiranjem ali organizacijo teh storitev. koli storitev. vlade privatizirajo katero Trgovinski sporazumi ne bodo zahtevali, da vlade privatizirajo katero koli storitev, in jim ne bodo preprečevali razširitve nabora storitev, ki jih zagotavljajo javnosti. 6

11 Komisija bo trgovino s storitvami uvrstila med prednostne naloge in si v vseh trgovinskih pogajanjih prizadevala za ambiciozne rezultate Olajševanje digitalne trgovine Digitalna revolucija odpravlja geografske ovire in ovire zaradi razdalje ter močno vpliva na gospodarstva in družbe po celem svetu. To pomeni nove možnosti za trgovino, tudi za MSP in potrošnike v EU, zaradi svetovnega trga elektronskega trgovanja, katerega vrednost je trenutno ocenjena na več kot 12 bilijonov EUR ( 8 ). Čeprav so stroški usklajevanja pri čezmejnem trgovanju običajno višji za manjša kot za večja podjetja, elektronsko trgovanje pomeni, da lahko tudi mala spletna podjetja dosežejo stranke po celem svetu. EU ima kot največja svetovna izvoznica storitev dobro izhodišče, da izkoristi s tem povezane prednosti. Digitalna revolucija pomeni tudi nove pomisleke glede varstva potrošnikov in njihovih osebnih podatkov v EU in na mednarodni ravni. Komisija je zavezana k zagotavljanju, da trden pravni okvir na področju varstva podatkov ( 9 ) v celoti zagotavlja temeljne pravice državljanov EU do zasebnosti in varstva njihovih osebnih podatkov. Pravila o obdelavi osebnih podatkov niso predmet pogajanj v okviru trgovinskih sporazumov in ti sporazumi ne vplivajo nanje. Vendar digitalno gospodarstvo pomeni tudi, da je treba odpraviti nove vrste trgovinskih ovir. Nekatere od navedenih ovir vplivajo na družbe, ki so posebej osredotočene na trgovanje po digitalnih poteh. Druge vplivajo na veliko več različnih družb. Zbiranje, hramba, obdelava in prenos podatkov (vključno z gospodarskimi, finančnimi, statističnimi in znanstvenimi informacijami) ter njihova digitalizacija so postali sestavni del sodobnih poslovnih modelov, tudi za proizvodna podjetja. Pravzaprav so osrednjega pomena za razvoj globalnih vrednostnih verig. Zato je prosti pretok podatkov prek meja postal pomembnejši za splošno evropsko konkurenčnost. Regulativno sodelovanje, vzajemno priznavanje in usklajevanje standardov so najboljša orodja za reševanje izzivov digitalnega gospodarstva. Evropske družbe se po vsem svetu še vedno srečujejo z velikimi ovirami, kot so nepregledna pravila, vmešavanje vlade, neupravičena lokalizacija podatkov in zahteve glede hrambe podatkov. Strategija za enotni digitalni trg ( 10 ) obravnava veliko teh vprašanj v EU. Vendar se evropske družbe po vsem svetu še vedno srečujejo z velikimi ovirami, kot so nepregledna pravila, vmešavanje vlade, neupravičena lokalizacija podatkov in zahteve glede hrambe podatkov. Varnost podatkov je bistvenega pomena za vse družbe, ki obdelujejo podatke. Digitalne infrastrukture, šifriranje in skupni standardi so prav tako pomembni za globalne vrednostne verige in zato spadajo tudi v pristojnost trgovinske politike. Poleg tega imajo nekateri ključni ukrepi v okviru strategije za enotni digitalni trg, kot sta evropska pobuda za računalništvo v oblaku in reforma avtorskih pravic, mednarodno razsežnost, ki bi se lahko obravnavala v trgovinskih sporazumih. EU bi si morala prizadevati za vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev na svetovni ravni brez diskriminacije in neupravičenih zahtev glede lokalizacije podatkov. Evropa bi morala spodbujati doseganje tega cilja v dvostranskih, večstranskih in mnogostranskih forumih. Komisija si bo prizadevala s pomočjo sporazumov o prosti trgovini in sporazuma TiSA določiti pravila za elektronsko trgovanje in čezmejni pretok podatkov ter obravnavati nove oblike digitalnega protekcionizma, pri čemer bo v celoti upoštevala pravila EU o varstvu in zasebnosti podatkov in ne bo posegala vanje. 7

12 2.1.3 Podpiranje mobilnosti in obravnavanje migracij Začasno gibanje strokovnjakov je postalo nujno za mednarodno poslovanje v vseh sektorjih. Lajša izvoz in zagotavlja načine za premostitev pomanjkanja strokovno usposobljene delovne sile. Omejitve mobilnosti so mednarodno razširjene in lahko omejujejo koristi trgovinskih in naložbenih sporazumov. Mobilnost strokovnjakov ne spodkopava socialne in delovne zakonodaje in predpisov. V evropski agendi o migracijah ( 11 ) je poudarjen zlasti gospodarski potencial začasnega gibanja ponudnikov storitev. Agenda poziva tudi k boljši uporabi sinergij na vseh področjih politike, da bi se spodbudilo sodelovanje tretjih držav na področju migracij in beguncev ( 12 ). Trgovinska politika bi morala upoštevati okvir politike za vračanje in ponovni sprejem migrantov z neurejenim statusom. se pogajala o določbah o mobilnosti, neposredno povezanih s prodajo določenega blaga in opreme (npr. inženirskih storitev ali storitev vzdrževanja), vzporedno s pogajanji o dostopu na trg za navedeno blago; ponudila vključitev nekaterih ugodnosti iz direktive o premestitvah znotraj podjetja ( 13 ) v trgovinske in naložbene sporazume v zameno za vzajemno obravnavo evropskih strokovnjakov s strani partnerjev; na podlagi pregleda direktive o modri karti ( 14 ) ocenila možnost vključitve pogojev vstopa in prebivanja za državljane tretjih držav, ki začasno zagotavljajo storitve v skladu z zavezami EU, v trgovinske sporazume; spodbujala priznavanje poklicnih kvalifikacij v trgovinskih sporazumih; boljše izkoristila sinergije med trgovinsko politiko ter politiko EU o vračanju/ponovnem sprejemu oseb in poenostavitvi vizumskih postopkov, da bi zagotovili boljše rezultate za EU kot celoto, ter podpirala programe in portale za izmenjavo in usposabljanje ter druge programe in portale za krepitev zmogljivosti, ki jih financira EU in spodbujajo učinkovito uporabo določb o mobilnosti v sporazumih o prosti trgovini Krepitev mednarodnega regulativnega sodelovanja Stroški regulativne razdrobljenosti so še posebej visoki v primeru MSP. Zahteve, ki veljajo za izdelke in storitve, se po svetu močno razlikujejo, včasih zaradi kulturnih razlik in družbenih izbir, pogosto pa preprosto zaradi dejstva, da so bili regulativni pristopi razviti ločeno. Taka regulativna razdrobljenost pomeni visoke dodatne stroške za proizvajalce, ki morajo spremeniti svoje izdelke in/ali opraviti podvojene ocene skladnosti, ki ne prinašajo dodatne varnosti ali drugih javnih koristi, v nekaterih primerih pa je to samo prikriti protekcionizem. Ti stroški so še posebej visoki v primeru MSP, za katera lahko pomenijo nepremostljivo oviro pri dostopu na trg. Medtem ko je ta vprašanja lažje obravnavati v okviru dvostranskih pogajanj, imajo regionalne in globalne rešitve večji vpliv. Okrepljeno mednarodno regulativno sodelovanje prispeva k olajševanju trgovine, zvišuje splošne standarde, povečuje učinkovitost predpisov, regulativnim organom pa pomaga, da bolje uporabijo omejena sredstva. Izvajati ga je treba tako, da ne omejuje pravice vlad do ukrepanja za dosego legitimnih ciljev javne politike (glej točko 4.1.1). Napredek pri sodelovanju s strateškimi trgovinskimi partnerji, kot so Združene države Amerike in Japonska, bo dal nov zagon delu organov, kot sta Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) za motorna vozila in Mednarodna konferenca o usklajevanju tehničnih zahtev za registracijo zdravil za uporabo v humani 8

13 medicini, ali organov, ki določajo mednarodne standarde v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi ukrepi, kot je Codex Alimentarius za živila. Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO, IEC in ITU) imajo prav tako pomembno vlogo. STO bi lahko razvila svojo vlogo pri spodbujanju dobrih regulativnih praks. v okviru pogajanj prednostno obravnavala regulativna vprašanja in usmerjala boljše sodelovanje v mednarodnih regulativnih forumih ter hkrati ohranjala visoke evropske standarde; nadaljevala prizadevanja za odpravo necarinskih ovir z izvajanjem sporazumov in regulativnim sodelovanjem Zagotavljanje učinkovitega upravljanja carinskih postopkov Učinkovito upravljanje gibanja blaga v mednarodnih dobavnih verigah je bistvenega pomena. Zagotavlja olajševanje trgovine, varstvo finančnih in gospodarskih interesov EU in njenih držav članic ter skladnost s trgovinskimi predpisi. Agencije v EU in po svetu morajo obvladovati in čim bolj zmanjšati številna tveganja, ki izhajajo iz svetovne trgovine. Potrebni so boljša izmenjava informacij o tveganjih (ob ustreznem upoštevanju varstva osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti), usklajevanje med carinskimi in drugimi organi ter tesnejše mednarodno sodelovanje. Izvajanje pravil o olajševanju trgovine v sporazumih STO in dvostranskih sporazumih ter vključitev teh pravil v prihodnje sporazume o prosti trgovini sta vse pomembnejši razsežnosti trgovinske politike. Komisija bo čim bolje izkoristila obstoječo medsebojno upravno pomoč ter spodbujala uporabo programov pooblaščenih gospodarskih subjektov s strani trgovinskih partnerjev EU, da bi se obravnavala tveganja v svetovni dobavni verigi Zagotavljanje dostopa do energije in surovin Glede na odvisnost EU od uvoženih virov je dostop do energije in Dostop do energije in surovin bistvenega pomena za konkurenčnost EU. Trgovinski sporazumi lahko izboljšajo dostop z določitvijo pravil o nediskriminaciji in tran- surovin je bistvenega pomena za konkurenčnost EU. zitu, obravnavo zahtev glede lokalne vsebine, spodbujanjem energetske učinkovitosti in trgovine z energijo iz obnovljivih virov ter zagotovitvijo, da podjetja v državni lasti tekmujejo z drugimi družbami pod enakimi pogoji in v skladu s tržnimi načeli. Take določbe morajo v celoti spoštovati suverenost vsake države v zvezi z njenimi naravnimi viri in ne smejo preprečevati ukrepov za varovanje okolja, vključno z bojem proti podnebnim spremembam. Komisija bo v okviru širših prizadevanj za vzpostavitev evropske energetske unije ( 15 ) in v skladu s pobudo za surovine ( 16 ) predlagala, da se v vsak trgovinski sporazum vključi poglavje o energiji in surovinah Zaščita inovacij Ustvarjalnost, raziskave in oblikovanje so bistvenega pomena za gospodarstvo vrednostnih verig. Pomenijo tretjino delovnih mest v EU in 90 % izvoza EU ( 17 ). Vendar so še posebej izpostavljeni slabemu varstvu in uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v drugih pristojnostih, včasih pa so podvrženi prisiljenemu prenosu tehnologije. MSP so še posebej Ustvarjalnost, raziskave in oblikovanje so bistvenega pomena za gospodarstvo vrednostnih verig. 9

14 ranljiva. Trgovinska politika EU mora podpirati inovativne in visokokakovostne izdelke z varovanjem vseh pravic intelektualne lastnine, vključno s patenti, blagovnimi znamkami, avtorskimi pravicami, modeli, geografskimi označbami ter poslovnimi skrivnostmi. Pri tem ne gre samo za določitev pravil in postopkov, ampak tudi za zagotavljanje njihovega izvrševanja. okrepila varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v sporazumih o prosti trgovini in v okviru STO ( 18 ) ter sodelovala s partnerji v boju proti goljufijam ter še naprej spodbujala ambiciozno agendo na področju zdravja v svetu ( 19 ) in boljši dostop do zdravil v revnih državah, vključno prek trajne oprostitve obveznosti za najmanj razvite države v zvezi s farmacevtskimi izdelki na podlagi Sporazuma STO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine. 2.2 Izpolnjevanje danih obljub: izvajanje, izvrševanje, mala podjetja in delavci Boljše izvajanje EU ima največji obseg sporazumov o prosti trgovini na svetu, današnji izziv pa je ustvariti spremembe za vse. Na primer, kljub temu, da je sporazum o prosti trgovini med EU in Južno Korejo na splošno prinesel odlične rezultate, družbe ne izkoriščajo v celoti znižanih tarif, ki jih zagotavlja. Prvo leto izvajanja tega sporazuma so se priložnosti, ki jih ustvarja, dejansko izkoristile pri samo 40 % izvoza EU, za 60 % izvoza pa so se še vedno plačevale nepotrebne dajatve. Učinkovita uporaba navedenih prednosti se je povečala in zdaj zajema dve tretjini izvoza EU, vendar velike razlike med stopnjami izkoriščenosti v državah članicah (od 80 % na Cipru, v Latviji in Avstriji do 40 % ali manj v Estoniji, na Malti in v Bolgariji) in višja stopnja izkoriščenosti v primeru južnokorejskih družb (80 %) kažejo, da je še vedno mogoče storiti več za izboljšanje učinkovitega izvajanja tega in drugih trgovinskih sporazumov EU. Boljše izvajanje je skupna odgovornost Komisije, držav članic, Evropskega parlamenta in deležnikov. Boljše izvajanje je skupna odgovornost Komisije, držav članic, Evropskega parlamenta in deležnikov. Komisija bi morala obravnavati vprašanja, kot so zapletena pravila o poreklu in carinski postopki ter nezadostne informacije in podpora. Države članice imajo ključno vlogo pri upravljanju in izvajanju carinskega režima EU ter spodbujanju trgovine in naložb. Vloga Evropskega parlamenta bo zlasti pomembna za izvajanje poglavij trgovinskih sporazumov o trajnostnem razvoju (glej točko 4.2.2). si prizadevala za enostavnost in doslednost pravil o poreklu ter zagotavljala uporabnikom prijazne informacije o trgovinskih priložnostih. To je še posebej pomembno za MSP; okrepila sodelovanje med carinskimi organi, zagotovila, da države članice izvajajo poenostavitve carinskih formalnosti, ki jih določa carinski zakonik Evropske unije, in sodelovala z državami članicami s ciljem zagotoviti uporabo najučinkovitejših elektronskih sistemov, vključno z elektronskim plačevanjem; predlagala okrepljeno partnerstvo z državami članicami, Evropskim parlamentom in deležniki za izvajanje trgovinskih sporazumov. S tem bi se sedanje partnerstvo za dostop na trge, 10

15 ki trenutno zajema odpravo ovir za trgovino in naložbe, okrepilo in razširilo na izvajanje sporazumov o prosti trgovini, vključno z dejavnostmi ozaveščanja in carinskega sodelovanja, olajševanja trgovine ter trajnostnim razvojem, in vsako leto poročala o izvajanju najpomembnejših sporazumov o prosti trgovini in podrobneje naknadno analizirala učinkovitost trgovinskih sporazumov EU, pri čemer bo obravnavala sektorje, države članice in vpliv na gospodarstva držav partneric v izbranih primerih Odločnejše uveljavljanje pravic EU EU mora zagotoviti, da njeni partnerji upoštevajo pravila in spoštujejo svoje zaveze. To je nujno z vidika gospodarstva in politike. Podlaga za to je stalno spremljanje in sodelovanje Komisije in držav članic s partnerji. Če je diplomatsko posredovanje neuspešno, EU brez odlašanja uporabi postopke STO za reševanje sporov. EU je ena od najbolj dejavnih in uspešnih uporabnic postopkov STO za reševanje sporov, njena prednostna obravnava primerov pa temelji na pravni trdnosti, gospodarskem pomenu in sistemskem učinku ( 20 ). Morebitne koristi trgovinskih sporazumov morajo biti na voljo vsem državam članicam EU. To zahteva tesno sodelovanje med Komisijo, državami članicami in industrijo EU, da se obravnavajo vprašanja, kot so ponavljajoči se postopki za vloge za dostop na trg, ki imajo včasih različne izide in ki lahko povzročijo nepotrebne zamude in stroške. To velja zlasti za agroživilski sektor, v katerem je EU največja svetovna izvoznica, vendar zaradi takih ovir ne more v celoti izkoristiti tega potenciala. Priznanje EU kot enega subjekta v agroživilskem sektorju je bistveno, da se zagotovi enaka obravnava izvoza iz 28 držav članic EU. Hkrati bi morala EU morda razmisliti, kako trgovinskim partnerjem ponuditi jamstva, ki jih zahtevajo, da bi rešila to vprašanje. Morebitne koristi trgovinskih sporazumov morajo biti na voljo vsem državam članicam EU. Poleg tega mora EU s protidampinškimi in protisubvencijskimi ukrepi še naprej odločno nastopati proti nepoštenim trgovinskim praksam. To je potrebno za izpolnitev zaveze EU glede odprtja trgov. EU je ena od glavnih uporabnic instrumentov trgovinske zaščite na svetu. Zagotavlja, da se postopki strogo upoštevajo, in upošteva vse interese Unije. razvila bolj usklajen pristop h gospodarski diplomaciji, ki bo zagotavljal, da se vsa diplomatska sredstva EU uporabijo v podporo trgovinskim in naložbenim interesom EU; po potrebi uporabila postopke za reševanje sporov, tudi v sporazumih o prosti trgovini; uporabila mehanizem mediacije, dogovorjen v nedavno sklenjenih sporazumih o prosti trgovini, za hitro odpravljanje necarinskih ovir; opredelila primere, v katerih bi bilo mogoče najučinkoviteje izkoristiti dosežke enotnega trga EU, zlasti na agroživilskem področju, kar bi nadalje izboljšalo dostop na trg. Komisija bo obravnavala tudi primere razlikovanja med državami članicami EU s strani trgovinskih partnerjev; na področju trgovinske zaščite posebno pozornost namenila subvencioniranju in vse bolj problematičnemu izogibanju ter proučila uporabo instrumentov trgovinske zaščite, pri čemer bo ocenila njihovo učinkovitost in uspešnost. 11

16 2.2.3 Več pozornosti za mala podjetja Stroški vstopa na nov trg močneje vplivajo na MSP kot na večja podjetja. Nominalni stroški ustanovitve, ugotavljanja skladnosti, pridobitve dovoljenj za izdelke in priznavanja poklicnih kvalifikacij so morda enaki. Vendar močneje vplivajo na MSP, ki imajo manj sredstev za uveljavljanje na mednarodni ravni, prodiranje na nove trge, premagovanje trgovinskih in naložbenih ovir ter zagotavljanje skladnosti s predpisi. Zato bi morala ambiciozna odprava ovir in regulativno zbliževanje prek trgovinskih sporazumov koristiti zlasti MSP. Enaka nesorazmerja se pojavljajo pri dostopu do informacij o možnostih dostopa na trg. Velike družbe si morda lahko privoščijo pravno in gospodarsko svetovanje o regulativnih zahtevah, vendar je to težje za MSP. Sporazumi o prosti trgovini jim lahko pomagajo, na primer z vzpostavitvijo vladnih spletišč, na katerih so na enem mestu dostopne vse informacije o ustreznih zahtevah za izdelke. vključila posebne določbe o MSP v vsa pogajanja, vključno v zvezi z namenskimi spletnimi portali za olajšanje dostopa do informacij o zahtevah za izdelke na tujih trgih, priložnostih, ki jih ponujajo sporazumi o prosti trgovini, in razpoložljivi podpori; upoštevala posebnosti MSP v vseh fazah pogajanj o trgovini in naložbah; svoje delovanje usklajevala z nacionalnimi politikami na področju spodbujanja trgovine in prizadevanji MSP za uveljavljanje na mednarodni ravni, na primer v okviru okrepljenega partnerstva za izvajanje, ter redno izvajala raziskave o ovirah, s katerimi se MSP srečujejo na določenih trgih, in tesneje sodelovala s predstavniškimi organi MSP, da bi bolje razumela njihove potrebe Učinkovitejša orodja, ki delavcem pomagajo pri prilagajanju na spremembe Kot je navedeno zgoraj, je trgovina pomemben vir delovnih mest za Evropejce, saj izvoz podpira skoraj vsako sedmo delovno mesto v EU. Trgovina vključuje tudi strukturne spremembe, ki prispevajo k pripravljenosti gospodarstva za ustvarjanje delovnih mest prihodnosti. Vendar lahko te spremembe vključujejo začasen negativen vpliv na nekatere regije in delavce, če se konkurenca izkaže za premočno za nekatera podjetja. Komisija v trgovinskih pogajanjih upošteva ta dejstva, zato zagotavlja ustrezna prehodna obdobja, izključuje nekatere sektorje ali uporablja tarifne kvote in zaščitne klavzule. Tako so negativni učinki pri izvajanju novih trgovinskih sporazumov običajno omejeni, kot velja za sporazum o prosti trgovini med EU in Južno Korejo. Kljub pomislekom pred začetkom veljavnosti ta sporazum ni povzročil nenadnega povečanja uvoza, ki bi škodil industriji EU, in ni bilo potrebe po sprožitvi nadzornega mehanizma, predvidenega v sporazumu, ali kakršne koli zaščitne preiskave. Vendar taka sprememba ni majhna za ljudi, na katere neposredno vpliva. Je resen osebni izziv. Iskanje nove zaposlitve pogosto zahteva pridobivanje novega znanja in spretnosti, prilagajanje na nove načine dela ali razmislek o selitvi v drugo regijo ali državo članico EU s ciljem izkoristiti zaposlitvene priložnosti, vse to pa ni enostavno. Zato ljudje potrebujejo čas in podporo, da lahko predvidijo spremembe in se jim prilagodijo, ko se zgodijo. Ljudje potrebujejo čas in podporo, da lahko predvidijo spremembe in se jim prilagodijo, ko se zgodijo. Dejavno upravljanje sprememb je zato bistvenega pomena za zagotovitev, da so koristi globalizacije pravično porazdeljene in da so negativni učinki ublaženi. Obravnavati je treba socialne posledice odpiranja trga. 12

17 Dejavno upravljanje sprememb je zato bistvenega pomena za zagotovitev, da so koristi globalizacije pravično porazdeljene in da so negativni učinki ublaženi. EU in države članice so odgovorne za zagotovitev, da aktivne politike trga dela omogočajo, da osebe, ki izgubijo službo, hitro najdejo novo v konkurenčnejših podjetjih v svojem sektorju ali pa tako, da zamenjajo poklic. Komisija izvaja strategijo za delovna mesta in rast, katere cilj je olajšati ustvarjanje novih in trajnih delovnih mest v EU. Politike na področju izobraževanja so ključni element in morajo podpirati stalni razvoj znanja in spretnosti, da delavce pripravijo na prihodnja delovna mesta. Evropski strukturni in investicijski skladi podpirajo ta cilj. Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je še eno orodje, ki zagotavlja podporo skupnostim, ki se soočijo z enkratno in jasno opredeljeno izgubo delovnih mest, npr. v primeru zaprtja tovarn v EU zaradi mednarodne konkurence ali zunanjega izvajanja. Rezerva za morebitno posredovanje ESPG še nikoli ni bila povsem izčrpana v zadevnem letu. Preostanek rezerve bi se lahko koristno uporabil, če bi se merila za izplačila nadalje razširila. ocenila uspešnost Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, da bi povečala njegovo učinkovitost, in okrepila posvetovanja s socialnimi partnerji o morebitnih vplivih trgovine in naložb na delovna mesta, zlasti v okviru ocen učinka trajnostnega razvoja. 13

18 3. Preglednejša trgovinska in naložbena politika O trgovinski politiki se danes razpravlja pogosteje kot kadar koli v zadnjih letih, veliko ljudi pa se sprašuje, ali je ta politika namenjena podpori širših evropskih interesov in načel ali ožjih ciljev velikih podjetij. Nekateri menijo, da osredotočenost na regulativna vprašanja v nedavnih pogajanjih, zlasti o TTIP, ogroža socialni in regulativni model EU. Poleg tega je EU na podlagi Lizbonske pogodbe dobila odgovornost za zaščito naložb in reševanje sporov, kar je sprožilo vneto razpravo o tem, ali mehanizmi, ki so jih države članice doslej razvile za zagotovitev take zaščite, ogrožajo pravico EU in njenih držav članic do urejanja. Tretji vidik sedanje javne razprave o trgovini je dejstvo, da so potrošniki vse bolje obveščeni in zaskrbljeni glede socialnih in okoljskih pogojev v proizvodnih obratih po vsem svetu ter glede spoštovanja človekovih pravic. Nazadnje, učinki sporazumov o prosti trgovini na države, ki niso partnerice, zlasti na najmanj razvite države, se vse pogosteje pregledujejo. Komisija resno obravnava te pomisleke. Oblikovanje politike mora biti pregledno, razprava pa mora temeljiti na dejstvih. Pri oblikovanju politike je treba upoštevati pomisleke ljudi v zvezi s socialnim modelom EU. Komisija si mora prizadevati za politiko, ki koristi celotni družbi, spodbuja evropske in splošne standarde in vrednote poleg temeljnih gospodarskih interesov, hkrati pa bolj poudarja pomen trajnostnega razvoja, človekovih pravic, davčne utaje, varstva potrošnikov ter odgovorne in pravične trgovine. 3.1 Tesnejše sodelovanje z državami članicami, Evropskim parlamentom in civilno družbo Evropski parlament ima kot sozakonodajalec (poleg Sveta) osrednjo vlogo tudi pri zagotavljanju popolnega demokratičnega nadzora in odgovornosti trgovinske politike. Parlament in Komisija sta okrepila svoje sodelovanje in s tem zagotovila večjo udeleženost Parlamenta v vseh fazah pogajanj. Komisija bo poleg tega okrepila svoja prizadevanja za spodbujanje razprave na podlagi informacij v državah članicah in poglobljenega dialoga s civilno družbo na splošno. To je priložnost za ozaveščanje ljudi o sedanjih in načrtovanih pogajanjih o trgovini in naložbah ter pridobitev povratnih informacij o pomembnih vprašanjih od zadevnih deležnikov. V skladu z načeli agende za boljše pravno urejanje ( 21 ) se bo za vsako pomembno pobudo na področju trgovinske politike opravila ocena učinka. Komisija med pogajanji o pomembnih trgovinskih sporazumih opravi ocene učinka trajnostnega razvoja, ki omogočajo bolj poglobljeno analizo morebitnih gospodarskih, socialnih in okoljskih učinkov trgovinskih sporazumov, vključno na MSP, potrošnike, določene gospodarske sektorje, človekove pravice in države v razvoju. Komisija analizira tudi ekonomski učinek sporazumov po njihovi sklenitvi in izvede naknadne ocene po koncu njihovega izvajanja. Ocene učinka in naknadne ocene so bistvenega pomena za oblikovanje učinkovitih in preglednih trgovinskih politik, ki temeljijo na dokazih. 14

19 svoje tesnejše sodelovanje z Evropskim parlamentom v okviru partnerstva TTIP določila za pravilo za vsa pogajanja; dejavno sodelovala s civilno družbo in javnostjo na splošno v okviru dialogov s civilno družbo in dialogov z državljani. Komisarji bodo redno obiskovali države članice in nacionalne parlamente, ter pozvala nacionalne vlade, naj bodo bolj proaktivne v razpravi o trgovini. 3.2 Bolj odprt proces oblikovanja politike Preglednost je bistvenega pomena za boljše pravno urejanje. Pomanjkanje preglednosti spodkopava legitimnost trgovinske politike EU in zaupanje javnosti. Zahteva se večja preglednost v trgovinskih pogajanjih, zlasti če obravnavajo vprašanja notranje politike, kot je pravno urejanje. Komisija je v odziv na to zahtevo sprejela ukrepe brez primere, zlasti v zvezi z objavljanjem predlogov EU za pogajanja. Podobno je Svet objavil pogajalske smernice v zvezi s partnerstvom TTIP in sporazumom TiSA. Poleg tega Komisija na svojem spletišču objavlja informacije o srečanjih med zainteresiranimi predstavniki, vsemi člani Evropske komisije, člani njihovih kabinetov in generalnimi direktorji. Preglednost bi bilo treba zagotoviti v vseh fazah pogajalskega kroga, tj. od faze določitve ciljev samih pogajanj do faze po koncu pogajanj. Poleg obstoječih ukrepov bo Komisija: na začetku pozvala Svet, naj vse pogajalske smernice o sporazumih o prosti trgovini objavi takoj po njihovem sprejetju; v okviru pogajanj razširila prakse iz pogajanj o TTIP glede objavljanja besedil EU na spletu na vsa pogajanja o trgovini in naložbah, vsem novim partnerjem pa pojasnila, da morajo biti pogajanja v skladu s preglednim pristopom, ter po koncu pogajanj takoj objavila besedilo sporazuma, kot je zapisano, ne da bi čakala na konec pravnega pregleda. Preglednost bi bilo treba nadalje povečati tudi na področju trgovinske zaščite. Medtem ko EU že presega standarde STO glede odprtosti, je mogoče storiti še več. zainteresiranim stranem od prve polovice leta 2016 naprej zagotavljala večjo preglednost v zadevah v zvezi s trgovinsko zaščito, na primer z zagotovitvijo lažjega dostopa do več dokumentov prek namenske spletne platforme; širši javnosti od prve polovice leta 2016 naprej zagotavljala večjo preglednost, na primer v zvezi z objavo nezaupnih različic pritožb in zahtev za pregled obstoječih ukrepov, vključno s pregledi zaradi izteka ukrepa, ter proučila pobude za nadaljnje srednjeročno povečanje preglednosti, kot je možnost za izboljšanje dostopa pravnih predstavnikov zainteresiranih strani do dokumentacije o protidampinških in protisubvencijskih preiskavah ter razširitev dostopa do nezaupne dokumentacije na širšo javnost. 15

20 4. Trgovinska in naložbena politika, ki temelji na vrednotah Komisija bo presegla tudi spremembe postopka oblikovanja politike na področju trgovine. Pomisleki javnosti zajemajo vsebinska vprašanja, kot sta obravnava pravnega urejanja in naložb v trgovinskih sporazumih ter skladnost trgovinske politike EU s širšimi evropskimi vrednotami. 4.1 Bolj odziven pristop k pričakovanjem javnosti v zvezi s pravnim urejanjem in naložbami Zagotovitev, da lahko potrošniki zaupajo v izdelke, ki jih kupijo v svetovnem gospodarstvu Potrošniki uživajo koristi zaradi odprave trgovinskih ovir, saj lahko izbirajo med več izdelki po nižjih cenah. Danes imajo Evropejci dostop do izdelkov z vseh celin in lahko kupujejo storitve zaradi lažjega potovanja in digitalnih omrežij. Novi trgovinski sporazumi lahko še razširijo izbiro in znižajo cene. Vendar sta potrošnikom pomembna tudi varnost izdelkov, ki jih uporabljajo, ter spoštovanje človekovih pravic, pravic delavcev in okolja pri proizvodnji teh izdelkov. Potrošniki imajo pravico vedeti, kaj kupujejo, da lahko na podlagi informacij sprejmejo utemeljene odločitve. Pravila enotnega trga EU pomenijo, da lahko potrošniki popolnoma zaupajo v blago in storitve, ki jih kupijo v drugih državah članicah EU. Pravila EU na področju zdravja, varnosti, varstva potrošnikov, dela in okolja spadajo med najučinkovitejša pravila na svetu, ki zagotavljajo največjo zaščito. Vendar to ne velja povsod. V odprtem svetovnem gospodarstvu, kjer se izdelki proizvajajo vzdolž vrednostnih verig, v katerih se prepletajo razvita gospodarstva in gospodarstva v razvoju, je zagotovitev, da lahko potrošniki zaupajo v izdelke, ki jih kupijo, večji izziv. Komisija mora obravnavati to dejstvo. Trgovinska in naložbena politika EU se mora odzvati na pomisleke potrošnikov s krepitvijo pobud za družbeno odgovornost gospodarskih družb in primerno skrbnost v celi proizvodni verigi s poudarkom na spoštovanju človekovih pravic ter socialnih (vključno s pravicami delavcev) in okoljskih vidikih vrednostnih verig (glej točko 4.2.3). Hkrati morajo vlade držav članic izpolniti svojo odgovornost izvrševanja predpisov EU o blagu in storitvah za uvožene in doma proizvedene izdelke. Regulativno sodelovanje (glej točko 2.1.4) lahko prav tako prispeva k spodbujanju visokih standardov. Komisija lahko z vključitvijo partnerjev v regulativno sodelovanje izmenja ideje in dobre prakse ter spodbuja standarde EU na način, ki bo vsem potrošnikom omogočil, da koristijo najvišje in najučinkovitejše ravni varstva. Trgovinski sporazumi lahko dajo politični zagon tovrstnim dialogom. Vendar v nasprotju s tradicionalnimi trgovinskimi pogajanji pri regulativnem sodelovanju ne gre za dajanje in sprejemanje ali menjavo enega predpisa za drugega. 16

21 Komisija: se v skladu z obstoječo trgovinsko politiko EU zavezuje, da noben trgovinski sporazum EU ne bo vzpostavil ravni varstva potrošnikov, varstva okolja ali socialne zaščite in zaščite delavcev, ki so nižje od sedanjih ravni v Evropski uniji, in da taki sporazumi ne bodo omejevali zmožnosti EU in držav članic, da v prihodnosti sprejmejo ukrepe za doseganje legitimnih ciljev javne politike na podlagi ravni varstva, ki se jim zdijo primerne. Kakršne koli spremembe ravni varstva, povezane s trgovinskim sporazumom, so lahko samo spremembe navzgor; bo sodelovala z združenji potrošnikov, skupinami strokovnjakov in ustreznimi organizacijami civilne družbe, da bi zagotovila, da so trgovinske in naložbene politike v skladu z zahtevami potrošnikov, ter bo izboljšala analizo vpliva trgovinske politike na potrošnike v okviru ocen učinka in naknadnih ocen Spodbujanje novega pristopa k naložbam Medtem ko je spodbujanje naložb v središču gospodarskih prednostnih nalog Komisije, sta zaščita naložb in arbitraža sprožili razgreto razpravo o pravičnosti in potrebi po ohranitvi pravice javnih organov do urejanja v EU in državah partnericah, zlasti v okviru pogajanj o TTIP. Države so v zadnjih 50 letih ustvarile gosto svetovno mrežo, sestavljeno iz več kot bilateralnih investicijskih pogodb, od katerih jih vključuje države članice EU, s ciljem zaščititi in spodbujati naložbe. Sedanja razprava je izpostavila tveganje zlorab določb, ki jih vsebujejo številne navedene pogodbe, ter pomanjkanje preglednosti in neodvisnosti arbitrov. Potreba po reformi je zdaj splošno priznana po vsem svetu in, kot je poudarjeno v nedavnem poročilu UNCTAD, medtem ko so skoraj vse države del svetovnega naložbenega režima in imajo v njem resnični interes, se zdi, da nihče ni povsem zadovoljen z njim ( 22 ). Vprašanje ni, ali bi bilo treba sistem spremeniti, ampak kako bi ga bilo treba spremeniti. Sedanje stanje ni sprejemljivo, osnovni cilj zaščite naložb pa ostaja veljaven, saj še vedno obstaja težava predsodkov do tujih vlagateljev in kršitev lastninskih pravic. EU ima najboljše izhodišče in posebno odgovornost da vodi reformo svetovnega naložbenega režima kot njegova ustanoviteljica in glavna akterka. Komisija, ki ima nove odgovornosti glede zaščite naložb, odkar je Lizbonska pogodba pristojnost na tem področju prenesla na EU, je reformo uvrstila med prednostne naloge in je pripravljena prevzeti vodilno vlogo na svetovni ravni. V okviru TTIP je že začela z reformo sistema ( 23 ). EU ima najboljše izhodišče in posebno odgovornost da vodi reformo svetovnega naložbenega režima kot njegova ustanoviteljica in glavna akterka. kot prvi ukrep vključila sodobne določbe v dvostranske sporazume, pri čemer bo večji poudarek namenila pravici države do urejanja, ki v preteklosti ni bila dovolj poudarjena. V zvezi z dvostranskimi sporazumi EU se bo začelo preoblikovanje starega sistema reševanja sporov med vlagatelji in državo v javni sistem sodišč za naložbe, sestavljen iz sodišča prve stopnje in pritožbenega sodišča, ki bosta delovala kot tradicionalna sodišča. Zagotovljeni bodo jasen kodeks ravnanja za preprečevanje konfliktov interesov ter neodvisni sodniki z visokimi tehničnimi in pravnimi kvalifikacijami, primerljivimi s kvalifikacijami, ki se zahtevajo za člane stalnih mednarodnih sodišč, kot sta Meddržavno sodišče in pritožbeni organ STO; 17

22 vzporedno s tem sodelovala s partnerji, da bi dosegla soglasje za polnopravno stalno mednarodno sodišče za naložbe; dolgoročno podpirala vključitev pravil o naložbah v pravila STO. To bi bila priložnost za poenostavitev in posodobitev sedanje mreže dvostranskih sporazumov, da bi se vzpostavil jasnejši, bolj legitimen in bolj vključujoč sistem, ter Komisija bo sodelovala s partnerji, da bi dosegla soglasje za polnopravno stalno mednarodno sodišče za naložbe. pred koncem svojega mandata ocenila dosežen napredek, pregledala sporočilo o mednarodnih naložbah iz leta 2010 ( 24 ) in predstavila načrt za nadaljnje ukrepanje. 4.2 Trgovinska agenda, ki spodbuja trajnostni razvoj, človekove pravice in dobro upravljanje Pogodbe EU zahtevajo, da EU po vsem svetu spodbuja svoje vrednote, vključno z razvojem revnejših držav, visokimi socialnimi in okoljskimi standardi ter spoštovanjem človekovih pravic. V tem pogledu mora biti trgovinska in naložbena politika usklajena z drugimi instrumenti EU za zunanje ukrepanje. Eden od ciljev EU je zagotoviti, da gospodarsko rast spremljajo socialna pravičnost, spoštovanje človekovih pravic, visoki delovni in okoljski standardi. Eden od ciljev EU je zagotoviti, da gospodarsko rast spremljajo socialna pravičnost, spoštovanje človekovih pravic, visoki delovni in okoljski standardi ter zaščita zdravja in varnosti. To velja za zunanje in notranje politike, torej tudi za trgovinsko in naložbeno politiko. EU ima vodilno vlogo pri vključevanju ciljev trajnostnega razvoja v trgovinsko politiko in uporabi trgovine kot učinkovitega orodja za spodbujanje trajnost nega razvoja po vsem svetu. Pomen morebitnega prispevka trgovinske politike k trajnostnemu razvoju je bil nedavno potrjen v agendi za trajnostni razvoj do leta 2030, ki vključuje cilje trajnostnega razvoja, ki bodo v naslednjih 15 letih usmerjali ukrepanje na svetovni ravni Uporaba trgovine in naložb v podporo vključujoči rasti v državah v razvoju EU ima vodilno vlogo pri uporabi trgovinske politike za spodbujanje razvoja najrevnejših držav: EU je najbolj odprt trg za izvoz držav v razvoju. Pobuda Vse razen orožja (EBA) ( 25 ) iz leta 2001 je bila radikalna, saj je trg EU popolnoma odprla za najmanj razvite države brez uporabe tarif ali kvot. Ta pobuda je učinkovita. Z izjemo energije je uvoz iz najmanj razvitih držav v Evropsko unijo večji kot skupni uvoz iz Združenih držav Amerike, Kanade, Japonske in Kitajske. EU je sklenila tudi uspešne sporazume o gospodarskem partnerstvu z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami, v zadnjem času zlasti v Afriki (glej točko 5.2.3). Cilj EU je podpirati razvoj z zagotovitvijo, da se lahko države vključijo v regionalne in globalne vrednostne verige ter znotraj njih napredujejo. EU je omilila svoja pravila o poreklu v okviru splošne sheme preferencialov. Zdaj so enostavnejša, lažje jih je upoštevati in ponujajo več možnosti v zvezi z izvorom na podlagi regionalne in čezregionalne kumulacije med državami. EU in njene države članice poleg tega spodbujajo svetovna prizadevanja na področju pomoči trgovini in zagotavljajo več kot tretjino svetovne podpore, in sicer 11 milijard EUR na leto. V skladu z načelom usklajenosti politik za razvoj mora EU zagotoviti, da njene trgovinske in naložbene pobude prispevajo k trajnostni rasti in ustvarjanju delovnih mest ter čim bolj zmanjšajo kakršen koli negativen vpliv na najmanj razvite države in druge države, ki najbolj potrebujejo 18

23 pomoč. To je še posebej pomembno v zvezi s partnerstvom TTIP, saj sta EU in ZDA najpomembnejša trga na svetu za blago in storitve iz držav v razvoju. do leta 2018 opravila vmesni pregled splošne sheme preferencialov, pri čemer bo upoštevala zlasti glavne dosežke v okviru sheme GSP+. Pregled bi zagotovil tudi priložnost za proučitev pridobljenih izkušenj s preferenciali za blago in obravnavo podobnih preferencialov za storitve za najmanj razvite države v okviru sheme EBA v skladu z nedavno odpravo obveznosti teh držav v zvezi s storitvami, dogovorjeno v STO; v sodelovanju z državami članicami EU pregledala skupno strategijo EU za pomoč trgovini iz leta 2007 ( 26 ), da bi povečala zmogljivost držav v razvoju, da izkoristijo priložnosti, ki jih ponujajo trgovinski sporazumi, v skladu z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030; v okviru pogajanj o TTIP in drugih pogajanj o regulativnih vprašanjih predlagala možnosti, ki krepijo širše mednarodno regulativno sodelovanje in imajo pozitivne učinke v tretjih državah, zlasti v državah v razvoju; opravila poglobljeno analizo morebitnih učinkov novih sporazumov o prosti trgovini na najmanj razvite države v okviru ocen učinka trajnostnega razvoja s ciljem oblikovati spremljevalne ukrepe, ko je to potrebno, ter še naprej podpirala smiseln sveženj v zvezi z najmanj razvitimi državami v okviru zaključne faze kroga pogajanj v Dohi ter pozvala skupino G-20, STO in člane drugih večstranskih forumov k pozornemu spremljanju učinkov zaščitnih ukrepov tretjih držav na najmanj razvite države in iskanju rešitve za njihovo odpravo Spodbujanje trajnostnega razvoja EU ima vodilno vlogo tudi pri uporabi trgovinske politike za spodbujanje socialnega in okoljskega stebra trajnostnega razvoja. Te dejavnosti izvaja na pozitiven način, ki temelji na spodbudah, in brez skritih protekcionističnih namenov. Shema GSP+ je inovativno orodje, ki ponuja spodbude in podporo na področju človekovih pravic, trajnostnega razvoja in dobrega upravljanja v državah, zavezanih k izvajanju temeljnih mednarodnih konvencij na teh področjih. EU igra ključno vlogo pri nadaljevanju pogajanj o sporazumu o okoljskih javnih dobrinah s 16 drugimi pomembnimi članicami STO. Cilj je spodbuditi trgovino z najpomembnejšimi zelenimi tehnologijami, kot so tehnologije za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, ravnanje z odpadki in nadzor nad onesnaževanjem zraka, ter prispevati k boju proti podnebnim spremembam in varovanju okolja. Preglednost je bistvenega pomena za boljše pravno urejanje. Nedavni sporazumi EU o prosti trgovini sistematično vključujejo tudi določbe o trgovini in trajnostnem razvoju. Cilj je predvsem povečati možnosti za dostojno delo in varovanje okolja, vključno z bojem proti podnebnim spremembam, ki jih ponujajo povečana trgovina in naložbe, ter sodelovati z državami partnericami v procesu, ki spodbuja preglednost in vključevanje civilne družbe. Določbe omogočajo tudi neodvisen in nepristranski pregled. Ko sporazumi o prosti trgovini začnejo veljati, se mora EU prepričati, da se določbe o trgovini in trajnostnem razvoju učinkovito izvajajo in uporabljajo, tudi z zagotavljanjem 19

24 ustrezne podpore prek razvojnega sodelovanja. To je bistven korak pri uresničevanju sprememb na tem področju. Spoštovanje zavez o pravicah delavcev in varstvu okolja je lahko velik izziv za nekatere trgovinske partnerje EU. Komisija je pripravljena pomagati trgovinskim partnerjem, da izboljšajo stanje. Boljše usklajevanje programov pomoči in sodelovanja na teh področjih bo EU omogočilo, da izkoristi priložnosti in spodbudi tesnejše trgovinske odnose za spodbujanje te agende, ki temelji na vrednosti. se osredotočila na izvajanje s trajnostnim razvojem povezanih razsežnosti sporazumov o prosti trgovini. To bi moral biti temeljni element okrepljenega partnerstva z državami članicami, Evropskim parlamentom in deležniki v zvezi z izvajanjem sporazumov o prosti trgovini ter temeljni element dialoga s civilno družbo; dala prednost prizadevanjem za učinkovito izvajanje temeljnih delovnih standardov (odprava dela otrok in prisilnega dela, nediskriminacija na delovnem mestu, svoboda združevanja in kolektivnega pogajanja) ter standardov varnosti in zdravja pri delu pri izvajanju sporazumov o prosti trgovini in splošne sheme preferencialov; okrepila prednostno obravnavo trajnostnega upravljanja in ohranjanja naravnih virov (biotska raznovrstnost, tla, voda, gozdovi, les, ribištvo in prostoživeče živali) ter boja proti podnebnim spremembam v sporazumih o prosti trgovini in pri njihovem izvajanju; predlagala, da bo instrumente trgovinske politike s ciljem obravnave pravic delavcev in varstva okolja (splošna shema preferencialov in poglavja sporazumov o prosti trgovini, ki se nanašajo na trajnostni razvoj) bolje povezala z ukrepi pomoči/sodelovanja na teh področjih, da bi partnerjem pomagala zagotoviti visoke ravni varstva; spodbujala vključitev ambicioznega in inovativnega poglavja o trajnostnem razvoju v vse trgovinske in naložbene sporazume. V sporazumu TTIP bi moralo tako poglavje vsebovati daljnosežne zaveze o vseh temeljnih pravicah delavcev v skladu s temeljnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela (MOD) ter o zagotavljanju visokih ravni varnosti in zdravja pri delu in dostojnih delovnih pogojev v skladu z agendo MOD za dostojno delo. Vsebovati bi moralo tudi daljnosežne zaveze o varstvu okolja v povezavi z večstranskimi okoljskimi sporazumi; upoštevala premisleke o trajnostnem razvoju na vseh ustreznih področjih sporazumov o prosti trgovini (na primer na področju energije in surovin ali javnih naročil) ter podprla dober izid pogajanj o sporazumu o okoljskih javnih dobrinah. Cilji bi morali biti odprava tarif na zeleno blago, odprtje trgov za zelene storitve in vključitev mehanizma za odpravo necarinskih ovir v prihodnosti. Komisija želi olajšati dodajanje novih izdelkov na seznam in čim več državam omogočiti, da se pridružijo pobudi Zagotavljanje odgovornega upravljanja dobavnih verig Odgovorno upravljanje svetovnih dobavnih verig je bistvenega pomena za usklajevanje trgovinske politike z evropskimi vrednotami. EU je že ukrepala skupaj z nekaterimi partnerji (npr. v okviru dogovora z Bangladešem o trajnostnem razvoju in pobude za pravice delavcev z Mjanmarom) ter v zvezi z nekaterimi vprašanji (pobuda za konfliktne minerale ( 27 ), predpisi o nezakoniti sečnji ( 28 ), trajnostna merila za biogoriva ( 29 ), poročanje podjetij o vprašanjih glede dobavnih verig ( 30 ) ter preglednost plačil, ki jih vlade dobijo od podjetij v ekstraktivni in gozdarski industriji ( 31 )). Komisija bo v naslednjih letih nadalje razvila te politike. Te so zapletene in morajo vključevati različne 20

25 javne in zasebne akterje ter akterje civilne družbe, da bi uresničile pomembne spremembe za lokalne prebivalce. Vključujejo tudi kombinacijo mehkih in inovativnih orodij ter zakonodajnih sprememb. v sodelovanju z visokim predstavnikom podpirala izvajanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, globalnega dogovora ZN in tristranske deklaracije MOD o večnacionalnih podjetjih in socialni politiki ter spodbujala trgovinske partnerje EU k upoštevanju teh mednarodnih načel in zlasti smernic OECD za večnacionalna podjetja; dejavno spodbujala mednarodno uporabo ambicioznih pristopov EU h konfliktnim mineralom in nezakoniti sečnji, ki temeljijo na delu OECD, ZN in udeležencev vrha G7; tesno sodelovala z MOD in OECD, da bi razvila globalni pristop k izboljšanju delovnih pogojev v industriji oblačil; opredelila in ocenila nove sektorske ali geografske možnosti za dodatna partnerstva na področju odgovornih dobavnih verig ter povečala preglednost v dobavnih verigah in izboljšala obveščanje potrošnikov z zagotovitvijo dodatnih spodbud za poročanje velikih družb v EU o potrebni skrbnosti v dobavnih verigah, zlasti z vsakoletno objavo seznama poročil, ki jih predložijo družbe, ki poročajo o odgovornih dobavnih verigah ( 32 ) Spodbujanje sistemov pravične in etične trgovine Spodbujanje sistemov pravične in etične trgovine temelji na povpraševanju potrošnikov v EU in prispeva k razvoju bolj trajnostnih trgovinskih priložnosti za male proizvajalce v tretjih državah. Proizvajalci in potrošniki v EU danes nimajo dovolj informacij o dostopu do sistemov pravične trgovine. Komisija ima nalogo, da spodbuja to povezavo in izvaja dejavnosti ozaveščanja na strani ponudbe in na strani povpraševanja. Proizvajalci in potrošniki v EU danes nimajo dovolj informacij o dostopu do sistemov pravične trgovine. obstoječo strukturo za izvajanje sporazumov o prosti trgovini uporabila za spodbujanje pravične trgovine in drugih sistemov zagotavljanja trajnosti, na primer ekološke sheme EU; v prihodnjem pregledu strategije EU za pomoč trgovini bolj sistematično obravnavala pravično in etično trgovino ter poročala o projektih, povezanih s pravično trgovino, v svojem letnem poročilu o pomoči trgovini; prek delegacij EU v sodelovanju z visokim predstavnikom spodbujala sisteme pravične in etične trgovine med malimi proizvajalci v tretjih državah, pri čemer se bodo upoštevale obstoječe pobude za dobre prakse; okrepila podporo delu v mednarodnih forumih, kot je Mednarodni trgovinski center, za zbiranje tržnih podatkov v zvezi s trgi pravične in etične trgovine, ki bi se lahko uporabili kot podlaga za spremljanje razvoja trgov, ter razvila dejavnosti ozaveščanja v EU, zlasti v sodelovanju z lokalnimi organi v EU, morda prek uvedbe nagrade EU City for Fair and Ethical Trade (mesto EU za pravično in etično trgovino). 21

26 4.2.5 Spodbujanje in varovanje človekovih pravic Trgovinska politika je lahko močno orodje za spodbujanje krepitve človekovih pravic v tretjih državah v povezavi z drugimi politikami EU, zlasti zunanjo politiko in razvojnim sodelovanjem. Kršitvam človekovih pravic, ki se pojavljajo v svetovnih dobavnih verigah, kot so najhujše oblike dela otrok, prisilno delo v zaporih, prisilno delo kot posledica trgovine z ljudmi in prilaščanje zemljišč, je treba nameniti posebno pozornost. Vprašanja spoštovanja človekovih pravic se vse pogosteje vključujejo v dvostranske sporazume EU o prosti trgovini, enostranske preferenciale (zlasti v shemi GSP+) in politiko nadzora izvoza EU. V primerih resnega in sistematičnega kršenja človekovih pravic so države upravičenke na primer izgubile svoje preferenciale v okviru sheme GSP (npr. Šrilanka, Belorusija in Mjanmar/Burma), dokler se niso razmere dovolj izboljšale. Komisija je razvila tudi smernice za proučevanje vpliva pobud trgovinske politike na človekove pravice v EU in državah partnericah. Komisija si prizadeva za učinkovit nadzor izvoza izdelkov, ki se uporabljajo za mučenje ali izvršitev smrtne kazni, in podpira pregled, ki je v teku ( 33 ). Strogo izvajanje in izmenjava informacij med organi je ključnega pomena za uresničevanje cilja EU o odpravi smrtne kazni in nadzor izdelkov, ki se uporabljajo za nečloveško ravnanje. zagotovila izvajanje določb o trgovini in naložbah v akcijskem načrtu EU za človekove pravice za obdobje ( 34 ); v sodelovanju z visokim predstavnikom okrepila dialog z določenimi državami s splošno shemo preferencialov in upravičenkami pobude EBA, v katerem lahko EU najbolj vpliva na boj proti kršitvam človekovih pravic, pri čemer bo upoštevala izkušnje s pristopom k spremljanju, ki se uporablja v zvezi s partnerji GSP+, še naprej pa bo pripravljena ukiniti ugodnosti splošne sheme preferencialov v najresnejših primerih; sodelovala s tretjimi državami (zlasti tistimi, ki jim EU nudi ugodnosti splošne sheme preferencialov ali ima z njimi sklenjene sporazume) ter spodbujala partnerstva in rešitve z več akterji, kjer je to primerno, s čimer bo prispevala k mednarodnemu cilju odprave vseh najhujših oblik dela otrok ( 35 ) in prisilnega dela v zaporih; izboljšala analizo vpliva trgovinske politike na človekove pravice v okviru ocen učinka in naknadnih ocen na podlagi nedavno razvitih smernic ter predlagala ambiciozno posodobitev politike nadzora izvoza EU za blago z dvojno uporabo, vključno s preprečevanjem zlorabe digitalnih sistemov za nadzor in vdore ( 36 ), ki povzročajo kršitve človekovih pravic Boj proti korupciji in spodbujanje dobrega upravljanja Korupcija ogroža gospodarstva in družbe. Ovira razvoj držav, saj povzroča izkrivljanje javnih naročil in potrato omejenih javnih sredstev ter odvrača od naložb, ovira trgovino in ustvarja nelojalno konkurenco. Spodkopava pravno državo in zaupanje državljanov. Trgovinska politika že prispeva k boju proti korupciji, na primer s povečevanjem preglednosti predpisov in postopkov javnega naročanja ter poenostavitvijo carinskih postopkov. EU na podlagi sheme GSP+ nudi trgovinske preferenciale državam, ki so ratificirale in izvajajo mednarodne konvencije v zvezi z dobrim upravljanjem, vključno s Konvencijo Združenih narodov proti korupciji ( 37 ). Trgovinski sporazumi bi se lahko še naprej uporabljali za boj proti korupciji in zagotavljanje, da se mednarodne konvencije in načela izvajajo v praksi. 22

27 uporabljala sporazume o prosti trgovini za spremljanje domačih reform v zvezi z načelom pravne države in upravljanjem ter vzpostavila mehanizme posvetovanja v primerih sistemske korupcije in slabega upravljanja ter predlagala pogajanja o ambicioznih določbah o boju proti korupciji v vseh prihodnjih trgovinskih sporazumih, začenši s sporazumom TTIP. 23

28 5. V prihodnost usmerjen program pogajanj za oblikovanje globalizacije Uresničitev polnega potenciala trgovine bo zahtevala ambiciozen in v prihodnost usmerjen program večstranskih in dvostranskih pogajanj. 5.1 Oživitev mnogostranskega trgovinskega sistema Mnogostranski sistem mora ostati osnova trgovinske politike EU. Pravila STO so temelj svetovnega trgovinskega reda. Vendar so v zadnjih dveh desetletjih kljub nekaterim izboljšavam ostala večinoma nespremenjena zaradi neuspešnega zaključka pogajanj o razvojni agendi iz Dohe in dejstva, da so se prizadevanja članic STO usmerila drugam. EU bi morala storiti vse, kar je v njeni moči, da bi obnovila osrednji pomen STO kot foruma za trgovinska pogajanja. Vsi bi imeli koristi od svetovnih pravil, ki bi veljala za skoraj vse države, ki jih je bilo ob zadnjem štetju 161. Če STO ne bi dosegla napredka, bi največ izgubile najranljivejše države v razvoju in države, ki nimajo aktivne dvostranske ali regionalne agende Doseganje napredka v STO Da bi se STO ponovno uveljavila kot gonilna sila liberalizacije svetovne trgovine in vodilni forum za trgovinska pogajanja, mora najprej doseči napredek v zvezi z razvojno agendo iz Dohe. To bo zahtevalo močan občutek odgovornosti vseh njenih članic. Deseta ministrska konferenca STO, ki bo decembra 2015 v Nairobiju in bo tako prvič organizirana v Afriki, bo izvedena v kritičnem trenutku. EU je pripravljena odigrati svojo vlogo pri doseganju dogovora, vendar uspeh ni odvisen le od nje. Parametri, obravnavani v pogajanjih leta 2008, ki so bila zadnji resen poskus za sklenitev kroga pogajanj, niso bili ustrezni. Glede na dogodke, ki so se zgodili od takrat, je še jasneje, da na navedeni podlagi ne bo mogoče doseči dogovora. Članice STO bi morale priznati potrebo po bistvenem preoblikovanju. 24

Impact assessment Clean 0808

Impact assessment  Clean 0808 EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko

Prikaži več

AM_Ple_NonLegReport

AM_Ple_NonLegReport 8.3.2018 A8-0048/7 7 Marco Zanni, Stanisław Żółtek, André Elissen Uvodna izjava B B. ker se je hitro izkazalo, da večletni finančni okvir za obdobje 2014 2020 ni primeren za izpolnjevanje dejanskih potreb

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P

Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: general

Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: general Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: generalni sekretariat Sveta delegacije COHAFA 59 DEVGEN 176

Prikaži več

untitled

untitled EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 16.12.2014 C(2014) 9982 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 16.12.2014 o odobritvi nekaterih elementov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Svet

Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Svet Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Sveta delegacije Št. predh. dok.: 8946/16, 9455/16 FREMP

Prikaži več

Template SL 1

Template SL 1 P7_TA(2010)0379 Instrument za financiranje razvojnega sodelovanja (sprememba Uredbe (ES) št. 1905/2006) ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2010 o predlogu uredbe Evropskega

Prikaži več

SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle

SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/17 08.12.2015 Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz člena 23 Direktive 2014/59/EU Smernice organa EBA o določitvi

Prikaži več

Culture Programme (2007 – 2013)

Culture Programme (2007 – 2013) USTVARJALNA EVROPA (2014 2020) Podprogram Kultura Razpis za zbiranje predlogov: Razpis za zbiranje predlogov EACEA 34/2018: podpora za projekte evropskega sodelovanja 2019 OPOZORILO: Izvajanje tega razpisa

Prikaži več

Microsoft Word Updated FAQ-EN_SL.docx

Microsoft Word Updated FAQ-EN_SL.docx TVOJA PRVA ZAPOSLITEV EURES Pogosta vprašanja Splošno Kje najdem informacije o programu Tvoja prva zaposlitev Eures? Informacije lahko prenesete z Euresovega portala na naslovu http://eures.europa.eu ali

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, SWD(2013) 256 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu Uredbe Svet

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, SWD(2013) 256 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu Uredbe Svet EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 10.7.2013 SWD(2013) 256 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu Uredbe Sveta o skupnem podjetju ECSEL {COM(2013) 501 final} {SWD(2013)

Prikaži več

A4x2Ex_SL.doc

A4x2Ex_SL.doc PETLETNE OCENE OKVIRNIH RAZISKOVALNIH PROGRAMOV EVROPSKE UNIJE V OBDOBJU 1999-2003 Povzetek Original EN POVZETEK Veljavna Pogodba o Evropski uniji opredeljuje dva temeljna strateška cilja evropskih okvirnih

Prikaži več

C(2016)3544/F1 - SL

C(2016)3544/F1 - SL EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.6.2016 C(2016) 3544 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 13.6.2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov

Prikaži več

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/ z dne julija o dopolnitvi Direktive 2014/ 65/ EU Evropskega parlamenta in S

DELEGIRANA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2017/ z dne julija o dopolnitvi  Direktive  2014/  65/  EU  Evropskega  parlamenta  in  S 31.3.2017 L 87/411 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/588 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede režima

Prikaži več

COM(2007)634/F1 - SL

COM(2007)634/F1 - SL KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI Bruselj, 23.10.2007 COM(2007) 634 konč. Predlog UREDBA SVETA o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1425/2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vreč in

Prikaži več

2019 QA_Final SL

2019 QA_Final SL Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem

Prikaži več

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE - z dne marca o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in

IZVEDBENI  SKLEP  KOMISIJE  -  z  dne marca o  določitvi  meril  za  ustanavljanje  in  vrednotenje  evropskih  referenčnih  mrež  in 17.5.2014 L 147/79 IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 10. marca 2014 o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in njihovih članov ter za lažjo izmenjavo informacij in strokovnega

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema:

Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema: Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema: 9. avgust 2017 Prejemnik: Št. dok. Kom.: Zadeva: za

Prikaži več

COM(2017)160/F1 - SL

COM(2017)160/F1 - SL EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 5.4.2017 COM(2017) 160 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU Tretje letno poročilo o izvajanju dela IV Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi

Prikaži več

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/ z dne 2. junija o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/ Evropskega parlamenta i

DELEGIRANA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2016/ z dne  2.  junija o dopolnitvi  Uredbe  (EU)  št.  600/ Evropskega  parlamenta  i L 313/6 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2021 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi

Prikaži več

SL Uradni list Evropske unije L 163/17 II (Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna) ODLOČBE/SKLEPI S

SL Uradni list Evropske unije L 163/17 II (Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna) ODLOČBE/SKLEPI S 23.6.2007 Uradni list Evropske unije L 163/17 II (Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna) ODLOČBE/SKLEPI SVET SKLEP SVETA z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih

Prikaži več

Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve

Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Svetovna trgovinska organizacija (STO) - Uredba (ES) št.

Prikaži več

Microsoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc

Microsoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc SL MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 27. maja 2014 o javnem dostopu do določenih informacij o slabih posojilih nekaterih bank (CON/2014/39) Uvod in pravna podlaga Evropska centralna banka (ECB) je

Prikaži več

SL SL SL

SL SL SL KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI Bruselj, 13.8.2008 COM(2008) 514 konč. VOL. I 2008/0167 (CNS) 2008/0168 (CNS) Predlog UREDBA SVETA o spremembi Uredbe (ES) št. 2182/2004 o medaljah in žetonih, podobnih eurokovancem

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne o določitvi ukrepov za pripravo seznama os

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne o določitvi ukrepov za pripravo seznama os EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 15.10.2018 C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne 15.10.2018 o določitvi ukrepov za pripravo seznama oseb, ki so v sistemu vstopa/izstopa (SVI) identificirane

Prikaži več

Sklep Sveta z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pris

Sklep Sveta z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pris 23.2.2013 Uradni list Evropske unije L 51/1 II (Nezakonodajni akti) MEDNARODNI SPORAZUMI SKLEP SVETA z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo

Prikaži več

AM_Ple_LegReport

AM_Ple_LegReport 22.3.2019 A8-0206/577 577 Uvodna izjava 9 e (novo) (9e) Zaradi nespoštovanja pravil o ustanavljanju podjetij za mednarodni cestni prevoz nastajajo razlike na notranjem trgu, povečuje pa se tudi nelojalna

Prikaži več

Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD

Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD Uvod Poslovna skupina ALDI SÜD, katere del je (skupina) Hofer, posluje po načelih odgovornega upravljanja podjetja. V tem dokumentu predstavljamo, kaj to pomeni

Prikaži več

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/ z dne 13. julija o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/ Evropskega parlamenta in S

DELEGIRANA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2018/ z dne  13. julija o dopolnitvi  Uredbe  (EU)  2016/ Evropskega  parlamenta  in  S 5.11.2018 L 274/11 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1639 z dne 13. julija 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki podrobneje

Prikaži več

08_03

08_03 OBVESTILO O RAZPISU ZA OBLIKOVANJE REZERVNEGA SEZNAMA Naziv delovnega mesta Funkcionalna skupina/razred AD 6 Vrsta pogodbe Sklic Rok za prijavo Kraj zaposlitve Veljavnost rezervnega seznama do Število

Prikaži več

l_ sl pdf

l_ sl pdf 4.5.2005 L 117/13 UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA (ES) št. 648/2005 z dne 13. aprila 2005 o spremembah Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2012) 700 final 2012/0330 (NLE) Predlog SKLEP SVETA o stališču Evropske unije v pridružitvenem odboru EU-Alž

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2012) 700 final 2012/0330 (NLE) Predlog SKLEP SVETA o stališču Evropske unije v pridružitvenem odboru EU-Alž EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 28.11.2012 COM(2012) 700 final 2012/0330 (NLE) Predlog SKLEP SVETA o stališču Evropske unije v pridružitvenem odboru EU-Alžirija glede izvajanja določb o industrijskih izdelkih

Prikaži več

Smernice in priporočila Smernice in priporočila o področju uporabe uredbe CRA 17. junij i 2013 ESMA/2013/720. Datum: 17. junij 2013 ESMA/2013/720 Kazalo I. Področje uporabe 4 II. Namen 4 III. Skladnost

Prikaži več

Microsoft Word - A AM MSWORD

Microsoft Word - A AM MSWORD 1.7.2015 A8-0215/2 2 Uvodna izjava 21 a (novo) ob upoštevanju peticije Stop Food Waste in Europe! (Ustavimo nastajanje živilskih odpadkov v Evropi!); 1.7.2015 A8-0215/3 3 Uvodna izjava N N. ker je Parlament

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2018) 441 final 2018/0231 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi programa za enotn

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2018) 441 final 2018/0231 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi programa za enotn EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 7.6.2018 COM(2018) 441 final 2018/0231 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi programa za enotni trg, konkurenčnost podjetij, vključno z malimi in

Prikaži več

erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje

erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014 2020. Namenjen je krepitvi kompetenc in zaposljivosti

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2018) 439 final ANNEX 4 PRILOGA k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostvitvi programa Invest

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2018) 439 final ANNEX 4 PRILOGA k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostvitvi programa Invest EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 6.6.2018 COM(2018) 439 final ANNEX 4 PRILOGA k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostvitvi programa InvestEU {SEC(2018) 293 final} - {SWD(2018) 314 final} -

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 3. junij 2019 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2019/0090 (NLE) 8928/19 PECHE 221 ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI

Svet Evropske unije Bruselj, 3. junij 2019 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2019/0090 (NLE) 8928/19 PECHE 221 ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI Svet Evropske unije Bruselj, 3. junij 2019 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2019/0090 (NLE) 8928/19 PECHE 221 ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI Zadeva: SKLEP SVETA o sklenitvi Protokola o izvajanju

Prikaži več

PR_INI

PR_INI EVROPSKI PARLAMENT 2009-2014 Odbor za razvoj 27.2.2013 2012/2289(INI) OSNUTEK POROČILA o razvojnih ciljih tisočletja opredelitev okvira za obdobje po letu 2015 (2012/2289(INI)) Odbor za razvoj Poročevalec

Prikaži več

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana   Izhodišč 20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo

Prikaži več

Porevizijsko poročilo: Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov

Porevizijsko poročilo: Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov Porevizijsko poročilo Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti

Prikaži več

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA (ZUTD-A)

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA (ZUTD-A) ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA (ZUTD-A) Poglavitni cilji sprememb ZUTD: doseganje večje fleksibilnosti na trgu dela zmanjšanje pasti brezposelnosti za brezposelne osebe odprava

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE ZAPOSLENIH, KOMPETENČNI CENTRI N KAKO DO NOVIH DELOVNIH MEST DAMJANA KOŠIR Generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE

Prikaži več

Svet Evropske unije EVROPSKI SVET

Svet Evropske unije EVROPSKI SVET Svet Evropske unije EVROPSKI SVET STRATEŠKI ORGAN EU Evropski svet je institucija EU, ki določa splošne usmeritve in prednostne cilje Evropske unije. Sestavljajo ga voditelji držav ali vlad držav članic

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Kokolj

Microsoft PowerPoint - Kokolj REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Sektor za strukturno politiko in podeželje RAZVOJ PODEŽELJA ELJA Ljubljana, 13.2. 2006 Janja Kokolj Prošek I. NAČRTOVANJE II. RAZVOJNI

Prikaži več

SMERNICE O PRITOŽBENIH POSTOPKIH GLEDE DOMNEVNIH KRŠITEV DIREKTIVE (EU) 2015/2366 EBA/GL/2017/13 05/12/2017 Smernice o pritožbenih postopkih glede dom

SMERNICE O PRITOŽBENIH POSTOPKIH GLEDE DOMNEVNIH KRŠITEV DIREKTIVE (EU) 2015/2366 EBA/GL/2017/13 05/12/2017 Smernice o pritožbenih postopkih glede dom EBA/GL/2017/13 05/12/2017 Smernice o pritožbenih postopkih glede domnevnih kršitev revidirane direktive o plačilnih storitvah 1. Obveznosti glede skladnosti in poročanja Vloga teh smernic 1. Dokument vsebuje

Prikaži več

Evropski svet Bruselj, 18. december 2015 (OR. en) EUCO 28/15 CO EUR 13 CONCL 5 SPREMNI DOPIS Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Prejemnik: deleg

Evropski svet Bruselj, 18. december 2015 (OR. en) EUCO 28/15 CO EUR 13 CONCL 5 SPREMNI DOPIS Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Prejemnik: deleg Evropski svet Bruselj, 18. december 2015 (OR. en) EUCO 28/15 CO EUR 13 CONCL 5 SPREMNI DOPIS Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Prejemnik: delegacije Zadeva: Zasedanje Evropskega sveta (17. in 18.

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, SEC(2011) 1230 konč. DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument za: Uredba Evropskeg

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, SEC(2011) 1230 konč. DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument za: Uredba Evropskeg EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 19.10.2011 SEC(2011) 1230 konč. DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument za: Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah za vseevropska telekomunikacijska

Prikaži več

REGULATION OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL

REGULATION OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL PE-CONS št./yy 2011/0263 (COD) UREDBA (EU) št. /2012 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o izvajanju dvostranske zaščitne klavzule in stabilizacijskega mehanizma za banane iz Sporazuma o pridružitvi med Evropsko

Prikaži več

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks

Prikaži več

Plan 2019 in ocena 2018

Plan 2019 in ocena 2018 01 Povzetek poslovnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2019 in ocena poslovanja za leto POVZETEK POSLOVNEGA A DRUŽBE, IN SKUPINE LUKA KOPER ZA LETO 2019 IN POSLOVANJA ZA

Prikaži več

Microsoft Word - A AM MSWORD

Microsoft Word - A AM MSWORD 3.9.2015 A8-0230/15 15 Uvodna izjava F F. ker je za to, da se bolje zavarujejo demokracija, pravna država in temeljne pravice, potrebna revizija Pogodb EU; F. ker je za to, da se bolje zavarujeta nacionalna

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

Prikaži več

Poročilo o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije

Poročilo o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije 1.12.2016 SL Uradni list Evropske unije C 449/61 POROČILO o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije (2016/C 449/11) UVOD 1. Izvajalska

Prikaži več

AM_Ple_NonLegReport

AM_Ple_NonLegReport 3.7.2017 A8-0249/9 9 Odstavek 9 9. pozdravlja dejstvo, da predlog proračuna za leto 2018 v odgovor na pozive Parlamenta za nadaljevanje pobude za zaposlovanje mladih vsebuje dodatna sredstva za ta program;

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o Slovenski

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Čezmejno sodelovanje Mestne občine Nova Gorica na področju trajnostne mobilnosti Vanda Mezgec, Aleksandra Torbica Mestna občina Nova Gorica Ljubljana, 2.6.2016 NOVA GORICA GORICA GORICA Kolesarska steza

Prikaži več

TA

TA 30.6.2017 A8-0170/ 001-105 PREDLOGI SPREMEMB 001-105 vlagatelj: Odbor za zunanje zadeve, Odbor za razvoj, Odbor za proračun Poročilo Eduard Kukan, Doru-Claudian Frunzulică, Eider Gardiazabal Rubial A8-0170/2017

Prikaži več

Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 15. januarja 2019 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepo

Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 15. januarja 2019 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepo 20.3.2019 SL Uradni list Evropske unije C 106/1 I (Resolucije, priporočila in mnenja) PRIPOROČILA EVROPSKI ODBOR ZA SISTEMSKA TVEGANJA PRIPOROČILO EVROPSKEGA ODBORA ZA SISTEMSKA TVEGANJA z dne 15. januarja

Prikaži več

ENV _factsheet_bio_SL.indd

ENV _factsheet_bio_SL.indd NARAVA IN BIOTSKA RAZNOVRSTNOST Kaj to pomeni za vas? Biotska raznovrstnost pomeni raznolikost življenja na našem planetu. Je temelj naše blaginje in gospodarstva. Pri preskrbi s hrano in vodo, pa tudi

Prikaži več

PowerPoint-Präsentation

PowerPoint-Präsentation ENERGETSKO POGODBENIŠTVO (EPC) V JAVNIH STAVBAH Podpora pri izvajanju energetske prenove stavb na lokalni ravni z mehanizmom energetskega pogodbeništva 12.10.2016, LJUBLJANA NIKO NATEK, KSSENA Projekt

Prikaži več

Hardcover&Farde.indd

Hardcover&Farde.indd Program za Evropo: predlogi civilne družbe Predsednikova predstavitev Evropski ekonomsko-socialni odbor prvič, odkar obstaja, sprejema dokument, v katerem se celovito, podrobno in pravočasno opredeljuje

Prikaži več

Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil

Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil Revizijsko poročilo Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil 19. junij 2013 Računsko sodišče Republike Slovenije http://www.rs-rs.si 1 Predstavitev revizije Revidiranec: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Prikaži več

Microsoft Word - odlok 2005.doc

Microsoft Word - odlok 2005.doc Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02, 56/02-ZJU in 110/02-ZDT-B) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je

Prikaži več

SKLEP SVETA (EU) 2016/ z dne novembra o stališču, ki se zastopa v imenu Evropske unije v Stabilizacijsko-pridru

SKLEP  SVETA  (EU)  2016/ z  dne novembra o  stališču,  ki  se  zastopa  v  imenu  Evropske  unije  v  Stabilizacijsko-pridru L 25/60 SKLEPI SKLEP SVETA (EU) 2016/134 z dne 16. novembra 2015 o stališču, ki se zastopa v imenu Evropske unije v Stabilizacijsko-pridružitvenem svetu, ustanovljenem s Stabilizacijsko-pridružitvenim

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2019) 2962 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o zagotavljanju nemotenega delovanja elektron

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2019) 2962 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o zagotavljanju nemotenega delovanja elektron EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 25.4.2019 C(2019) 2962 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 25.4.2019 o zagotavljanju nemotenega delovanja elektronske evidence kvot za dajanje fluoriranih ogljikovodikov

Prikaži več

kodeks_besedilo.indd

kodeks_besedilo.indd Samoregulacijski kodeks ravnanja operaterjev mobilnih javnih elektronskih komunikacijskih storitev o varnejši rabi mobilnih telefonov s strani otrok in mladostnikov do 18. leta Izdal in založil Gospodarska

Prikaži več

UREDBA (EU) 2015/ EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA - z dne aprila o spremembi Uredbe (ES) št. 223/ o evropski

UREDBA  (EU)  2015/ EVROPSKEGA  PARLAMENTA  IN  SVETA  -  z  dne aprila o  spremembi  Uredbe  (ES)  št. 223/ o  evropski L 123/90 19.5.2015 UREDBA (EU) 2015/759 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 29. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 223/2009 o evropski statistiki (Besedilo velja za EGP in Švico) EVROPSKI PARLAMENT

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2017) 735 final 2017/0328 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (ES) št. 72

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2017) 735 final 2017/0328 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (ES) št. 72 EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 29.11.2017 COM(2017) 735 final 2017/0328 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004, kar zadeva lokacijo sedeža Evropske agencije

Prikaži več

Smernice Sodelovanje med organi na podlagi členov 17 in 23 Uredbe (EU) št. 909/ /03/2018 ESMA SL

Smernice Sodelovanje med organi na podlagi členov 17 in 23 Uredbe (EU) št. 909/ /03/2018 ESMA SL Smernice Sodelovanje med organi na podlagi členov 17 in 23 Uredbe (EU) št. 909/2014 28/03/2018 ESMA70-151-435 SL Kazalo 1 Področje uporabe... 2 2 Namen... 4 3 Obveznosti v zvezi s skladnostjo in poročanjem...

Prikaži več

KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017

KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017 KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017 NAGOVOR POSLOVODSTVA S sprejetjem KODEKSA RAVNANJA skupine DOMEL smo sklenili zavezo, da se bomo po njegovih načelih ravnali povsod, kjer smo,

Prikaži več

2

2 Povzetek makroekonomskih gibanj, maj 19 Gospodarska rast v evrskem območju je nizka, a precej stabilna, saj se ob naraščajoči negotovosti v svetovni trgovini ohranja solidna rast domačega povpraševanja.

Prikaži več

NASLOV PRISPEVKA

NASLOV  PRISPEVKA 26. november 2014, Grand hotel Union Ljubljana MJU NEVLADNE ORGANIZACIJE ReNPIO Erika Lenčič Stojanovič, Ministrstvo za javno upravo Operativni program razvoja človeških virov 2007-2013 Prednostna usmeritev

Prikaži več

C(2015)383/F1 - SL

C(2015)383/F1 - SL EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 30.1.2015 C(2015) 383 final DELEGIRANA DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne 30.1.2015 o spremembi Priloge III k Direktivi 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede izjem pri

Prikaži več

COM(2014)596/F1 - SL

COM(2014)596/F1 - SL EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 26.9.2014 COM(2014) 596 final 2014/0278 (NLE) Predlog SKLEP SVETA o določitvi določene potrebne in prehodne ureditve v zvezi s prenehanjem sodelovanja Združenega kraljestva Velika

Prikaži več

Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana

Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana T: 01 369 59 00 F: 01 369 59 01 E: gp.mk@gov.si www.mk.gov.si Številka: 0070-17/2018/7 Ljubljana, 26. 11. 2018 EVA 2018-3340-0017 GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE

Prikaži več

19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ES

19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ES 19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ESRB/2012/2 1 Smernice organa EBA o usklajenih opredelitvah

Prikaži več

COM(2013)730/F1 - SL

COM(2013)730/F1 - SL EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 24.10.2013 COM(2013) 730 final 2013/0350 (NLE) Predlog SKLEP SVETA o stališču Evropske unije v Pridružitvenem svetu, ustanovljenem z Evro-mediteranskim sporazumom o pridružitvi

Prikaži več

Poročilo o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Ag

Poročilo o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Ag 15.12.2011 Uradni list Evropske unije C 366/63 POROČILO o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Agencije

Prikaži več

AM_Ple_LegConsolidated

AM_Ple_LegConsolidated 10.4.2019 A8-0094/55 Predlog spremembe 55 Janusz Lewandowski v imenu Odbora za industrijo, raziskave in energetiko Poročilo Janusz Lewandowski Uredba o evropski statistiki podjetij (COM(2017)0114 C8-0099/2017

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,

Prikaži več

Stran 8260 / Št. 75 / Uradni list Republike Slovenije Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 6., 8. in 10. člena P

Stran 8260 / Št. 75 / Uradni list Republike Slovenije Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 6., 8. in 10. člena P Stran 8260 / Št. 75 / 8. 10. 2015 Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 6., 8. in 10. člena Pravilnika o strokovnih izpitih uslužbencev Finančne uprave Republike Slovenije 1. Splošni

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 24. maj 2017 (OR. en) 9639/17 SPORT 41 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 24. maj 2017 Prejemnik: generalni sekretaria

Svet Evropske unije Bruselj, 24. maj 2017 (OR. en) 9639/17 SPORT 41 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 24. maj 2017 Prejemnik: generalni sekretaria Svet Evropske unije Bruselj, 24. maj 2017 (OR. en) 9639/17 SPORT 41 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 24. maj 2017 Prejemnik: generalni sekretariat Sveta delegacije Št. predh. dok.: 8938/17 SPORT 33

Prikaži več

Evropska centralna banka (ECB)

Evropska centralna banka (ECB) EVROPSKA CENTRALNA BANKA (ECB) Evropska centralna banka je osrednja institucija v ekonomski in monetarni uniji in je od 1. januarja 1999 pristojna za vodenje evropske monetarne politike v evroobmočju.

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - prezentacija Bo\236a [Zdru\236ljivostni na\350in])

(Microsoft PowerPoint - prezentacija Bo\236a [Zdru\236ljivostni na\350in]) POSLOVNA KONFERENCA: DAN JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA: PRAKSE IN POSLOVNE PRILOŽNOSTI PROJEKTOV IZGRADNJE PREDSTAVITEV PROJEKTA IN ZAKLJUČKOV FOKUSNIH SKUPIN MAG. Boža Loverčič Špacapan Ljubljana, 11. junij

Prikaži več

AM_Ple_NonLegReport

AM_Ple_NonLegReport 20.3.2019 A8-0170/34 34 o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom Odstavek 211 211. obžaluje dejstvo, da države članice v določenem roku niso uspele v celoti ali delno prenesti četrte direktive

Prikaži več

TA

TA 10.12.2018 A8-0274/ 001-063 PREDLOGI SPREMEMB 001-063 vlagatelj: Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve Poročilo Czesław Hoc Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) A8-0274/2017 (COM(2016)0528

Prikaži več

Svet Evropske unije POLITIČNI CIKEL EU ZA BOJ PROTI HUDIM OBLIKAM ORGANIZIRANEGA MEDNARODNEGA KRIMINALA

Svet Evropske unije POLITIČNI CIKEL EU ZA BOJ PROTI HUDIM OBLIKAM ORGANIZIRANEGA MEDNARODNEGA KRIMINALA Svet Evropske unije POLITIČNI CIKEL EU ZA BOJ PROTI HUDIM OBLIKAM ORGANIZIRANEGA MEDNARODNEGA KRIMINALA POLITIČNI CIKEL EU ZA BOJ PROTI HUDIM OBLIKAM ORGANIZIRANEGA MEDNARODNEGA KRIMINALA Politični cikel

Prikaži več

Brexit_Delakorda_UMAR

Brexit_Delakorda_UMAR MAKROEKONOMSKI IZGLEDI ZA EU IN SLOVENIJO KAKŠNA JE / BO VLOGA BREXITA? Aleš Delakorda, UMAR C F A S l o v e n i j a, 1 7. 1 0. 2 0 1 6 M A K R O E K O N O M S K I P O L O Ž A J I N I Z G L E D I Z A E

Prikaži več

DOLGOROČNI UČINKI EVROPSKIH PRESTOLNIC KULTURE

DOLGOROČNI UČINKI EVROPSKIH PRESTOLNIC KULTURE GENERALNI DIREKTORAT ZA NOTRANJO POLITIKO TEMATSKI SEKTOR B: STRUKTURNA IN KOHEZIJSKA POLITIKA KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE DOLGOROČNI UČINKI EVROPSKIH PRESTOLNIC KULTURE POVZETEK IP/B/CULT/IC/2012-082 Novembra

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2017) 5518 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 615/2014

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2017) 5518 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 615/2014 EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 9.8.2017 C(2017) 5518 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 9.8.2017 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 615/2014 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (EU) št. 1306/2013

Prikaži več

UREDBA (EU) 2018/ EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA - z dne 18. aprila o storitvah čezmejne dostave paketov

UREDBA  (EU)  2018/ EVROPSKEGA  PARLAMENTA  IN  SVETA  -  z dne  18. aprila o storitvah  čezmejne  dostave  paketov 2.5.2018 L 112/19 UREDBA (EU) 2018/644 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 18. aprila 2018 o storitvah čezmejne dostave paketov (Besedilo velja za EGP) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA ob

Prikaži več

Pravilnik Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d.

Pravilnik Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d. Na podlagi 8. člena statuta Svobodnega sindikata Slovenije je Sindikat zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d. na ustanovnem sestanku dne, 06.11.2014 sprejel PRAVILNIK Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskeg

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskeg EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 3.10.2017 C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 3.10.2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z določitvijo pogojev

Prikaži več

LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM

LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM Jože Prah, prah.joze@volja.net 041 657 560 Glavne smeri razvoja generirajo Turizem Gozd, les in voda Hrana Nacionalni gozdni program je osnovni strateški dokument

Prikaži več

EVROPSKA UNIJA EVROPSKI PARLAMENT SVET Strasbourg, 14. junij 2017 (OR. en) 2015/0284 (COD) LEX 1744 PE-CONS 9/1/17 REV 1 PI 19 RECH 47 EDUC 57 COMPET

EVROPSKA UNIJA EVROPSKI PARLAMENT SVET Strasbourg, 14. junij 2017 (OR. en) 2015/0284 (COD) LEX 1744 PE-CONS 9/1/17 REV 1 PI 19 RECH 47 EDUC 57 COMPET EVROPSKA UNIJA EVROPSKI PARLAMENT SVET Strasbourg, 14. junij 2017 (OR. en) 2015/0284 (COD) LEX 1744 PE-CONS 9/1/17 REV 1 PI 19 RECH 47 EDUC 57 COMPET 107 SAN 68 AUDIO 16 CULT 17 DIGIT 29 CODEC 237 UREDBA

Prikaži več

Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi

Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi 30.11.2010 Uradni list Evropske unije C 323/1 I (Resolucije, priporočila in mnenja) MNENJA EVROPSKI NADZORNIK ZA VARSTVO PODATKOV Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe Evropskega

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 REPUBLIKA SLOVENIJA www.mg.gov.si, e: gp.mg@gov.si Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana t: 01 4003200, f: 01 4783262 Turistična politika za leto 2010 z usmeritvami za leto 2011 Mag. Marjan Hribar Generalni

Prikaži več