1
|
|
- Karol Blažič
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 TEMA 1. OBSTOJ BOGA 1. RELIGIOZNA RAZSEŽNOST ČLOVEŠKEGA BITJA Religiozna razsežnost zaznamuje človeško bitje vse od njegovega začetka. Po očiščenju od vraževerja, ki je konec koncev posledica nevednosti in greha, kažejo izrazi človekove religioznosti prepričanje, da obstaja Bog stvarnik, od katerega je odvisen svet in naš osebni obstoj. Če je res, da je politeizem spremljal mnogo obdobij človeške zgodovine, je prav tako res, da je najgloblja razsežnost človekove religioznosti in filozofske modrosti utemeljitev sveta in človeškega življenja poiskala v enem in edinem Bogu, ki je temelj stvarnosti in izpolnitev našega hrepenenja po sreči (prim. Katekizem, 28). 1 Kljub njegovi različnosti je umetniškemu, filozofskemu, književnemu izražanju, ki je navzoče v kulturah ljudstev, v vseh primerih skupno razmišljanje o Bogu in o središčnih temah človeškega obstoja: življenje, smrt, dobro, zlo, končna usoda in smisel vseh stvari. 2 Kot je videti po teh izrazih človeškega duha v teku zgodovine, lahko rečemo, da referenca Boga pripada človeški kulturi in predstavlja bistveno razsežnost družbe in človeka. Verska svoboda zato predstavlja prvo izmed pravic in iskanje Boga prvo izmed dolžnosti: vsi ljudje so po svoji naravi»pa tudi nravno dolžni iskati resnico, zlasti tisto, ki zadeva religijo. Dolžni so tudi držati se spoznane resnice.«3 Zanikanje Boga in poskus, da se ga izključi iz kulture ter družbenega in civilnega življenja, so razmeroma nedavni pojavi, omejeni na nekatera območja zahodnega sveta. Dejstvo, da velika religiozna in eksistencialna vprašanja ostajajo nespremenjena v toku časa 4, ovrže idejo, da bi bila religija omejena na nekakšno otroško fazo človeške zgodovine in bi bila ob napredku spoznavanja obsojena na izginotje Prim. JANEZ PAVEL II., Enc. Fides et ratio, , 1.»Onkraj vseh razlik, ki zaznamujejo posameznike in ljudstva, obstaja temeljna skupna razsežnost, kajti različne kulture so v resnici različni načini soočanja z vprašanjem o pomenu osebnega obstoja. Prav v tem lahko najdemo vir spoštovanja, ki ga dolgujemo vsaki kulturi in vsakemu narodu: vsaka kultura je prizadevanje za refleksijo o skrivnosti sveta in na poseben način človeka. Je način za izražanje presežne dimenzije človeškega življenja. Srce vsake kulture je v njenem približevanju najvišji izmed skrivnosti: skrivnosti Boga.«JANEZ PAVEL II., Govor na skupščini OZN, New York, , št. 9. II. VATIKANSKI KONCIL, Dignitatis humanae, 2. Prim. II. VATIKANSKI KONCIL, Konst. Gaudium et spes, 10. 1
2 Krščanstvo prevzema to, kar je dobrega v raziskovanju in čaščenju Boga, ki se zgodovinsko kaže v človeški religioznosti, ob tem pa razkriva njen resnični pomen, to je pot do edinega in resničnega Boga, ki se je razodel v zgodovini odrešenja, izročeni izraelskemu ljudstvu, in ki nam je prišel naproti s tem, da je postal človek v Jezusu Kristusu, utelešeni Besedi OD MATERIALNIH STVARI DO BOGA Človeški um more priti do spoznanja o obstoju Boga tako, da se Mu približa preko poti, katere izhodiščna točka je ustvarjeni svet in ki obsega dva načrta potovanja : materialne stvari in človeško osebo. Čeprav so to pot razvili predvsem krščanski avtorji, so načrte potovanja, ki izhajajoč iz narave in iz dejavnosti človeškega duha vodijo do Boga, razlagali in prehodili mnogi filozofi ter misleci različnih obdobij in kultur. Poti do obstoja Boga se imenujejo tudi dokazi, ne v pomenu, ki ga temu terminu daje matematična ali naravoslovna znanost, temveč v smislu konvergentnih in prepričljivih filozofskih argumentov, ki jih subjekt dojame z večjo ali manjšo globino, odvisno od njegove specifične izobrazbe (prim. Katekizem, 31). To, da dokazov za obstoj Boga ni mogoče razumeti v istem smislu kot dokaze, ki jih uporablja eksperimentalna znanost, jasno izhaja iz dejstva, da Bog ni predmet našega empiričnega spoznavanja. Vsaka pot do obstoja Boga doseže zgolj en določen vidik ali razsežnost absolutne božje stvarnosti, vidik specifičnega filozofskega konteksta, v katerem se ta pot odvija:»na podlagi gibanja in nastajanja, prigodnosti, reda in lepote sveta moremo spoznati Boga kot izvir in cilj vesoljstva«(katekizem, 32). Bogastvo in neizmernost Boga sta tolikšna, da nobena izmed teh poti sama po sebi ne more doseči popolne in osebne podobe Boga, marveč le kakšno izmed njenih potez: obstoj, um, previdnost itd. Med t.i. kozmološkimi potmi, se med najbolj znane šteje znamenitih pet poti, ki jih je razdelal sv. Tomaž Akvinski in ki v dobršni meri povzemajo dognanja njemu predhodnih filozofov; za njihovo razumevanje je potrebno poznati nekaj elementov metafizike. 6 Prvi dve poti predlagata idejo, da si vzročne verige (prehod od možnosti k deju, prehod od tvornega vzroka k učinku), ki jih opazimo v naravi, ne morejo slediti v preteklost do neskončnosti, temveč se morajo opirati na nekega prvega gibalca in na nek prvi vzrok; tretja izhaja iz opažanja prigodnosti in omejenosti naravnih bitij, iz česar sledi, da mora biti njihov vzrok neomejeno in nujno Bitje; četrta iz razmisleka o stopnjah delne popolnosti, ki se nahajajo v stvareh, izpelje obstoj vira vseh teh popolnosti; peta pot opazuje red in smotrnost, ki sta navzoča v svetu kot posledica specifičnosti in stabilnosti njegovih zakonov, ter od tod izpelje obstoj urejevalnega uma, ki je tudi ciljni vzrok vsega. 5 6 Prim. JANEZ PAVEL II., Ap. pismo Tertio millennio adveniente, , 6; Enc. Fides et ratio, 2. Prim. SV. TOMAŽ AKVINSKI, Summa theologiae, I, q. 2, a. 3; Contra gentiles, I, c. 13. Za podroben pregled bosta bralcu koristni ti dve besedili sv. Tomaža in kakšen učbenik metafizike ali naravne teologije. 2
3 Te in še druge podobne itinerarje so različni avtorjih predložili v različnih govoricah in oblikah vse do današnjih dni. Zato ohranjajo svojo aktualnost, četudi je za njihovo razumevanje potrebno izhajati iz poznavanja stvari, ki temelji na realizmu (v nasprotju z oblikami pojmovne misli) in ki ne omejuje spoznanja stvarnosti zgolj na empirično eksperimentalno raven (s tem se izogne ontološkemu redukcionizmu), tako da se, skratka, človeška misel more od vidnih učinkov povzpeti do nevidnih vzrokov (trditev metafizične misli). Spoznavanje Boga je dostopno tudi zdravi pameti, t.j. spontanemu filozofskemu razmišljanju, ki ga izvaja vsako človeško bitje kot rezultat eksistencialne izkušnje vsakega posameznika: občudovanje lepote in reda v naravi, hvaležnost za zastonjski dar življenja, temelj in smisel dobrega in ljubezni. Tovrstno spoznanje je pomembno tudi za dojemanje tega, na kateri subjekt se nanašajo filozofski dokazi o božjem obstoju: sv. Tomaž, na primer, zaključi svojih pet poti tako, da jih poveže s trditvijo:»temu pa vsi pravijo Bog.«Pričevanje Svetega pisma (prim. Mdr 13, 1-9; Rim 1, 18-20; Apd 17, 22-27) in nauki cerkvenega učiteljstva potrjujejo, da je človeški um izhajajoč iz ustvarjenih bitij sposoben priti vse do spoznanja o obstoju Boga stvarnika 7 (prim. Katekizem, 36-38). Istočasno pa tako Sveto pismo kot učiteljstvo opozarjata, da greh in slabo moralno nagnjenje lahko napravita to priznanje bolj težavno. 3. ČLOVEŠKI DUH RAZODEVA BOGA Človeško bitje dojema svojo edinstvenost in prvenstvenost nad preostalo naravo. Čeprav ima z drugimi živalskimi vrstami mnogo skupnih značilnosti biološkega življenja, se priznava za edinstvenega v svoji fenomenologiji: premišljuje o samem sebi, je sposoben kulturnega in tehničnega napredka, zaznava moralnost lastnih dejanj ter s svojim spoznavanjem in s svojo voljo, predvsem pa s svojo svobodo, presega preostali materialni kozmos. 8 Skratka, človeško bitje je subjekt duhovnega življenja, ki presega materijo, od katere pa je kljub temu odvisen. 9 Od vsega začetka so kulture in religioznost ljudstev to presežnost človeškega bitja razlagale s poudarjanjem njegove odvisnosti od Boga, katerega odsev vsebuje človeško življenje. Skladno s tem občim občutjem uma uči judovsko-krščansko Prim. I. VATIKANSKI KONCIL, Konst. Dei Filius, , DH 3004; Motu Proprio Sacrorum Antistitum, , DH 3538; KONGREGACIJA ZA NAUK VERE, Donum veritatis, , 10; Enc. Fides et ratio, 67.»S hvaležnostjo zaradi dojemanja sreče, h kateri smo poklicani, smo se naučili, da so bila vsa ustvarjena bitja priklicana iz nič od Boga in za Boga: tako razumna bitja, torej ljudje, čeprav pogosto izgubimo pamet; kakor nerazumna, ki tekajo po površju zemlje, prebivajo v njeni globini, ali pa preletavajo modrino neba, nekatere celo tako, da gledajo naravnost v sonce. Toda sredi te čudovite raznolikosti se samo mi, ljudje tukaj ne govorim o angelih, združujemo s Stvarnikom preko naše svobode: Gospodu lahko damo ali pa odrečemo slavo, ki mu pripada kot Avtorju vsega, kar obstaja.«sv. JOŽEFMARIJA, Božji prijatelji, 24. Prim. II. VATIKANSKI KONCIL, Konst. Gaudium et spes, 18. 3
4 razodetje, da je človeško bitje bilo ustvarjeno po božji podobi in podobnosti (prim. 1 Mz, 1,26-28) Človeška oseba sama je na poti proti Bogu. Obstajajo načini popotovanja do Boga, ki izhajajo iz lastne eksistencialne izkušnje:»s svojo odprtostjo za resnico in za lepoto, s svojim čutom za nravno dobro, s svojo svobodo in z glasom svoje vesti, s svojim teženjem po neskončnem in po sreči se človek sprašuje o bivanju Boga. V teh odprtostih zaznava znamenja svoje duhovne duše«(katekizem, 33). Prisotnost moralne vesti, ki odobrava dobro, ki ga storimo, in graja slaba dejanja, ki jih delamo ali bi jih hoteli storiti, vodi do priznanja Najvišjega dobrega, ki smo se mu poklicani predati in katerega glasnik je naša vest. Izhajajoč iz izkušnje človeške vesti in brez poznavanja bibličnega razodetja so različni misleci že v davnini razvili refleksijo o etični razsežnosti človeškega delovanja, refleksijo, katere je zmožen vsak človek glede na to, da je ustvarjen po božji podobi. Skupaj z lastno vestjo človeško bitje priznava svojo osebno svobodo kot pogoj za lastno moralno ravnanje. V tem priznanju lastne svobode človeška oseba v sebi razbere ustrezno odgovornost za lastna dejanja in obstoj Nekoga, pred komer je odgovorna; ta Nekdo mora biti večji od materialne narave in ne manjši, temveč večji od nam podobnih, ki so ravno tako poklicani k odgovornosti kot mi. Obstoj človekove svobode in odgovornosti vodi do obstoja Boga, ki jamči za dobro in zlo, ki je Stvarnik, zakonodajalec in plačnik. V sedanjem kulturnem kontekstu je pogosto zanikana resnica o človekovi svobodi, pri čemer je oseba zreducirana na raven malo bolj razvite živali, katere ravnanje pa naj bi v bistvu urejali nujni vzgibi; ali pa je središče duhovnega življenja (um, zavest, duša) poistoveteno s telesnostjo možganskega dela in nevrofizioloških procesov, s čimer je zanikan obstoj človekove moralnosti. Na takšno gledanje je mogoče odgovoriti z argumenti, ki na ravni razuma in človeške fenomenologije dokazujejo samopresežnost osebe, svobodno voljo, delujočo tudi v izbirah, ki jih pogojuje narava, ter dejstvo, da uma ni mogoče zreducirati na možgane. Tudi v prisotnosti zla in nepravičnosti v svetu mnogi dandanes vidijo dokaz za neobstoj Boga, kajti če bi obstajal, tega ne bi dopustil. V resnici je tudi ta tegoba in to vprašanje pot do Boga. Oseba dejansko dojema zlo in nepravičnost kot pomanjkanje, kot bolečo nezasluženo situacijo, ki terja dobro in pravičnost, h kateri teži. Če torej najintimnejše v našem bitju ne bi hrepenelo po dobrem, potem v zlu ne bi videli škode in pomanjkanja. V človeškem bitju obstaja naravna želja po resnici, po dobrem in po sreči, ki so pokazatelji našega naravnega hrepenenja po gledanju Boga. Če bi takšna zahteva ostala nepotešena, bi se človek spremenil v eksistencialno kontradiktorno bitje, kajti to hrepenenje predstavlja najgloblje jedro duhovnega življenja in dostojanstva osebe. Njegova prisotnost v največjih globinah srca kaže na obstoj Stvarnika, ki nas kliče k sebi preko upanja vanj. Če kozmološke poti ne zagotavljajo možnosti za dospetje do Boga kot osebnega bitja, pa je preko antropoloških poti, ki izhajajo iz človeka in iz njegovih naravnih želja, mogoče razbrati, da Bog, pred katerim priznavamo vso našo odvisnost, mora biti oseba, ki je zmožna ljubiti, osebno bitje pred osebnimi ustvarjeninami. Sveto pismo vsebuje izrecne nauke o obstoju moralnega zakona, zapisanega od Boga v človekovo srce (prim. Sir 15,11-20; Ps 19; Rim 2,12-16). Krščansko navdihnjena filozofija ga je 4
5 poimenovala naravni moralni zakon, dostopen vsem ljudem vseh časov in kultur, čeprav lahko njegovo priznanje, kot je v primeru obstoja Boga, ostane zatemnjeno zaradi greha. Cerkveno učiteljstvo vedno znova poudarja, da je obstoj človekove vesti in svobode pot do Boga ZANIKANJE BOGA: VZROKI ZA ATEIZEM Različna filozofska utemeljevanja z namenom dokazati obstoj Boga ne povzročijo nujno vere v Boga, temveč le zagotavljajo, da je takšna vera razumna. In sicer zaradi več razlogov: a) človeka vodijo do priznanja nekaterih filozofskih lastnosti božje podobe (dobrota, razum itd.), med katerimi je njegov obstoj, toda ničesar ne povejo o tem, Kdo naj bi bilo osebno bitje, h kateremu je usmerjeno dejanje vere; b) vera je svoboden odgovor človeka Bogu, ki se razodeva, ne pa nujna filozofska izpeljava; c) Bog sam je vzrok vere: On je tisti, ki se zastonj razodeva in s svojo milostjo nagiba človekovo srce, da bi se zedinilo z Njim; d) treba je upoštevati zatemnjenost in negotovost, s katero greh rani človekov um, in ovira tako priznanje božjega obstoja kot odgovor vere na njegovo Besedo (prim. Katekizem, 37). Zaradi teh razlogov, posebno zaradi zadnjega, je vedno mogoče zanikanje Boga s strani človeka. 11 Ateizem obsega teoretičen izraz (poskus pozitivne negacije Boga po racionalni poti) in praktičen izraz (zanikanje Boga z lastnim obnašanjem, živeti, kot da ne bi obstajal). Izpoved pozitivnega ateizma kot posledica racionalne analize znanstvenega, empiričnega tipa, je kontradiktorna, kajti kot rečeno Bog ni predmet znanstveno-eksperimentalnega znanja. Pozitivna negacija Boga izhajajoč iz filozofske racionalnosti je mogoča v specifičnih apriorističnih gledanjih na stvarnost, ki so skoraj vedno ideološkega značaja, med katerimi je na prvem mestu materializem. Neskladnost teh gledanj je mogoče pokazati s pomočjo metafizike in realistične gnoseologije. Razširjen vzrok pozitivnega ateizma je mišljenje, da pritrditev božjemu obstoju predstavlja kaznovanje za človeka: če Bog obstaja, potem ne bi bili svobodni niti ne bi uživali polne avtonomije v zemeljskem bivanju. To stališče ne upošteva tega, da odvisnost ustvarjenine od Boga utemeljuje svobodo in avtonomijo ustvarjenine. 12 Resnično je prej obratno: kot je vidno iz zgodovine ljudstev in našega nedavnega kulturnega obdobja, se, kadar se zanika Boga, nazadnje zanika tudi človeka in njegovo presežno dostojanstvo. Drugi pridejo do zanikanja Boga z razmislekom, da religija, zlasti krščanstvo, predstavlja oviro za človeški napredek, ker je sad nevednosti in vraževerja. Na ta ugovor lahko odgovorimo z zgodovinskimi izhodišči: mogoče je dokazati pozitiven vpliv krščanskega Prim. prav tam, Nauk o moralni vesti in odgovornosti, povezani s človeško svobodo, v okviru razlage človeške osebe kot božje podobe, je obsežno razvil JANEZ PAVEL II., Enc. Veritatis splendor, , Prim. II. VATIKANSKI KONCIL, Konst. Gaudium et spes, Prim. prav tam, 36. 5
6 razodetja na dojemanje človeške osebe in njenih pravic ter celo na izvor in razvoj znanosti. Za Katoliško cerkev je bila nevednost vedno ovira na poti do resnične vere. Na splošno tisti, ki zanikajo Boga, da bi pritrdili izpopolnjevanju in napredku človeka, tako ravnajo zato, da bi branili imanentni pogled na zgodovinski napredek, ki se konča s politično utopijo ali z zgolj materialnim blagostanjem, ki nista zmožna v polnosti zadovoljiti pričakovanj človeškega srca. Med vzroki za ateizem, posebno za praktični ateizem, je treba navesti tudi slab zgled vernikov,»kolikor je treba o njih reči, da zaradi zanemarjanja verske vzgoje, zaradi takega razlaganja nauka, ki vzbuja nesporazume ali pa s pomanjkljivostmi svojega religioznega, moralnega in socialnega življenja pristni obraz Boga in religije bolj zakrivajo kakor pa odkrivajo.«13 Na pozitiven način Cerkev od drugega vatikanskega koncila dalje vselej navaja pričevanje kristjanov kot glavni faktor za uresničenje potrebne nove evangelizacije AGNOSTICIZEM IN VERSKA BREZBRIŽNOST Agnosticizem, ki je razširjen zlasti v intelektualnih okoljih, trdi, da človeški um ne more ničesar zaključiti o Bogu in o njegovem obstoju. Njegovi zagovorniki se pogosto lotijo prizadevnega osebnega in družbenega življenja, vendar brez kakršne koli povezave s končnim ciljem, in tako skušajo živeti nekakšen humanizem brez Boga. Agnostično stališče pogosto nazadnje postane istovetno praktičnemu ateizmu. Razen tega pa nekdo, ki bi skušal delne cilje svojega vsakdanjega bivanja usmerjati brez kakršne koli zavezanosti, h kateri po naravi teži končni cilj njegovih dejanj, bi v resnici moral reči, da je v bistvu za svoje življenje že izbral nek cilj, ki je imanentnega značaja. Agnostično stališče na vsak način zasluži spoštovanje, četudi njegovi zagovorniki potrebujejo pomoč, da bi dokazali pravilni namen svojega ne-zanikanja Boga in bi ostali odprti za možnost, da priznajo njegov obstoj in razodetje v zgodovini. Verska brezbrižnost predstavlja danes glavni izraz nevernosti in kot taka je bila deležna vedno večje pozornosti s strani cerkvenega učiteljstva. 15 Vprašanje Boga ni resno vzeto, ali pa se sploh ne obravnava, ker je v praksi zadušeno zaradi življenja, ki je usmerjeno k materialnim dobrinam. Verska brezbrižnost soobstaja z določeno simpatijo do svetega in morda do psevdoreligioznega, ki sta izkoriščana na moralno neurejen način, kot da bi bila to potrošna dobrina. Da bi človeško bitje moglo daljši čas vzdrževati stališče verske brezbrižnosti, potrebuje nenehno razvedrilo, da se tako ne ustavlja ob najpomembnejših eksistencialnih vprašanjih, ampak jih izloči tako iz lastnega vsakdanjega življenja, kakor tudi iz svoje vesti: smisel življenja in smrti, moralna vrednost lastnih dejanj itd. Ker pa v človekovem življenju vedno obstajajo dogodki, ki pustijo svojo sled (zaljubljenost, Prav tam, 19. Prim. prav tam, 21; PAVEL VI., Enc. Evangelii nuntiandi, , 21; JANEZ PAVEL II., Enc. Veritatis splendor, 93; JANEZ PAVEL II., Ap. pismo Novo millennio ineunte, , pog. III in IV. Prim. JANEZ PAVEL II., Ap. spod. Christifideles laici, , 34; Enc. Fides et ratio, 5. 6
7 očetovstvo in materinstvo, prezgodnja smrt sočloveka, trpljenje in veselje itd.), je stališče verskega indiferentizma nemogoče vzdrževati skozi vse življenje, kajti človek se ne more izogniti temu, da bi se vsaj kdaj ne vprašal o Bogu. Ob takšnih eksistencialno pomembnih dogodkih je potrebno indiferentnemu pomagati, da se resno odpre za iskanje in pritrditev Bogu. 6. VERSKI PLURALIZEM: OBSTAJA EDINI IN RESNIČNI BOG, KI SE JE RAZODEL V JEZUSU KRISTUSU Človeška religioznost ki, če je pristna, predstavlja pot do priznanja edinega Boga se je izražala in se kaže v zgodovini in kulturi ljudstev na različne načine ter včasih tudi v čaščenju različnih podob ali idej o božanstvu. Religije, ki izkazujejo iskreno iskanje Boga in spoštujejo presežno dostojanstvo človeka, je treba spoštovati: Katoliška cerkev upošteva, da je v njih prisotna iskra, skoraj udeleženost pri božji Resnici. 16 Pri obravnavanju različnih religij zemlje človeški razum predlaga primerno razločevanje: priznati prisotnost vraževerja in nevednosti, oblik neracionalnosti ter praks, ki niso skladne z dostojanstvom in svobodo človeške osebe. Medverski dialog ni v nasprotju z misijonom in z evangelizacijo. Še več, ob spoštovanju svobode vsakega posameznika mora biti namen dialoga vselej oznanjevanje Kristusa. Semena resnice, ki jih nekrščanske religije lahko vsebujejo, so dejansko semena edine Resnice, ki je Kristus. Zaradi tega imajo te religije pravico do tega, da prejmejo razodetje in da z usmerjanjem dosežejo zrelost s pomočjo oznanitve Kristusa, ki je pot, resnica, življenje. Kljub temu pa Bog ne odreka zveličanja tistim, ki brez lastne krivde ne poznajo evangeljskega oznanila in živijo skladno z naravnim moralnim zakonom ter priznavajo njegov temelj v edinem in resničnem Bogu. 17 V medverskem dialogu lahko krščanstvo nadaljuje s tem, da pokaže, da religije zemlje, kolikor pristno izražajo vez z resničnim in edinim Bogom, dosežejo v krščanstvu svojo dovršitev. Samo v Kristusu Bog razodeva človeka človeku samemu, mu nudi razrešitev njegovih ugank in mu razkriva globoki pomen njegovega hrepenenja. On je edini posrednik med Bogom in ljudmi. 18 Kristjan se lahko medverskega dialoga loti z optimizmom in upanjem, saj ve, da je vsako človeško bitje ustvarjeno po podobi edinega in resničnega Boga in da vsakdo, če zna premišljevati v tišini svojega srca, more slišati pričevanje lastne vesti, ki prav tako vodi k edinemu Bogu, razodetem v Jezusu Kristusu.»Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet,«reče Jezus pred Pilatom,»da pričujem za resnico. Kdor je iz resnice, posluša moj glas«(jn 18, Prim. II. VATIKANSKI KONCIL, Nostra Aetate, 2. Prim. II. VATIKANSKI KONCIL, Konst. Lumen gentium, 16. Prim. JANEZ PAVEL II., Enc. Redemptoris missio, , 5; KONGREGACIJA ZA NAUK VERE, Dominus Iesus, , 5;
8 37). V tem smislu lahko kristjan govori o Bogu brez tveganja nestrpnosti, kajti ta Bog, h kateremu kristjan spodbuja druge, naj ga priznajo v naravi in v vesti vsakega posameznika, Bog, ki je ustvaril nebo in zemljo, je isti Bog zgodovine odrešenja, ki se je razodel izraelskemu ljudstvu in je v Kristusu postal človek. To je bila pot prvih kristjanov: zavračali so to, da bi Kristusa častili kot enega izmed bogov rimskega Panteona, ker so bili prepričani o obstoju edinega in resničnega Boga; in istočasno so si prizadevali pokazati, da je Bog, ki so ga filozofi zaznali kot vzrok, smisel in temelj sveta, bil in je isti Bog Jezusa Kristusa. 19 Giuseppe Tanzella-Nitti Osnovna literatura Katekizem Katoliške cerkve, II. VATIKANSKI KONCIL, Konst. Gaudium et spes, 4-22 JANEZ PAVEL II., Enc. Fides et ratio, , BENEDIKT XVI., Enc. Spe salvi, , Copyright si.opusdei.org 19 Prim. JANEZ PAVEL II., Enc. Fides et ratio, 34; BENEDIKT XVI., Enc. Spe salvi, , 5. 8
TEMA 4. BOŽJA NARAVA IN NJEGOVO DELOVANJE 1. KDO JE BOG? V teku zgodovine so si vse kulture zastavljale to vprašanje; to potrjuje tudi dejstvo, da se
TEMA 4. BOŽJA NARAVA IN NJEGOVO DELOVANJE 1. KDO JE BOG? V teku zgodovine so si vse kulture zastavljale to vprašanje; to potrjuje tudi dejstvo, da se prvi znaki civilizacije na splošno nahajajo v okolju
Prikaži večM
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M18153112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FILOZOFIJA Izpitna pola 2 Esej Sreda, 30. maj 2018 / 120 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese
Prikaži večTEMA 33. ČETRTA BOŽJA ZAPOVED: SPOŠTUJ OČETA IN MATER 1. RAZLIKA MED PRVIMI TREMI IN PREOSTALIMI SEDMIMI ZAPOVEDMI DEKALOGA Prve tri zapovedi govorijo
TEMA 33. ČETRTA BOŽJA ZAPOVED: SPOŠTUJ OČETA IN MATER 1. RAZLIKA MED PRVIMI TREMI IN PREOSTALIMI SEDMIMI ZAPOVEDMI DEKALOGA Prve tri zapovedi govorijo o ljubezni do Boga, ki je najvišje Dobro in poslednji
Prikaži večNa podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI
Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks
Prikaži več588 Bogoslovni vestnik 67 (2007) 4 Enrico Chiavacci, Teologia morale fondamentale, Cittadella Editrice, Assisi 2007, 397 str., ISBN
588 Bogoslovni vestnik 67 (2007) 4 Enrico Chiavacci, Teologia morale fondamentale, Cittadella Editrice, Assisi 2007, 397 str., ISBN 978-88-308-0889-8. Enrico Chiavacci je prav gotovo eden najbolj pronicljivih
Prikaži večSlovenian Group Reading Cards
Kaj je program Narcotics Anonymous? NA (Narcotics Anonymous) smo nepridobitna skupnost moških in žensk, katerih glavni problem so droge. Smo odvisniki, ki okrevamo. Redno se srečujemo, da drug drugemu
Prikaži večBESEDILA O VZGOJI V DRUŽINI VZGOJA IN NOVE TEHNOLOGIJE Nove generacije so se rodile v medsebojno povezan svet, na katerega njihovi starši niso bili na
BESEDILA O VZGOJI V DRUŽINI Nove generacije so se rodile v medsebojno povezan svet, na katerega njihovi starši niso bili navajeni. Zelo zgodaj dostopajo do interneta, do družbenih omrežij, chatov, video
Prikaži večMicrosoft Word - 1 kateheza - USTVARJENI ZA VESELJE.docx
Pred nami so kateheze, ki jih je v pripravi na 8. svetovno srečanje družin (Philadelphija, ZDA, 22. - 27. 9. 2015) pripravila nadškofija Philadelphia v sodelovanju z papeškim svetom za družino. Te kateheze
Prikaži večAlbum OBHAJILO notranjost.indd
V spomin na prvo sveto obhajilo Pridi, ljubi Jezus, pridi mi v srce, težko te že čakam, veselim se že! Tukaj nalepi svojo najljubšo fotografi jo z dne, ko si prvič prejel/a sveto obhajilo. Moje ime in
Prikaži večKRIŽEV POT»V krstu prerojeni«1. Pilat obsodi Jezusa na smrt Molimo te, Kristus, in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil. Krst je novo rojst
KRIŽEV POT»V krstu prerojeni«1. Pilat obsodi Jezusa na smrt Krst je novo rojstvo, novo življenje. Brez krsta bi zapadli zakonu izvirnega greha. Ko se spominjamo dejanja Pilatove obsodbe, vemo, da je to
Prikaži večRASTAFARIJANSTVO
RASTAFARIJANSTVO UVOD Ko večina ljudi sliši besedo rastafarijanstvo pomisli na drede na glavi, reagge in uživanje marihuane. Vendar je rastafarijanstvo vse več kot to. To je način življenja in filozofija,
Prikaži večHINDUIZE M
HINDUIZE M Hinduizem splošno velja za najstarejšo glavno svetovno religijo, ki jo še vedno izpolnjujejo. Gre za širok razpon verovanj in šol s številnimi učitelji, spisi in čaščenjem različnih oblik Boga.
Prikaži večDopolni stavek iz Svetega pisma: Glejte, zdaj je tisti milostni čas! *********** Glejte, zdaj je dan rešitve! Dopolni stavek iz Svetega pisma: Nosíte
Glejte, zdaj je tisti milostni čas! Glejte, zdaj je dan rešitve! Nosíte bremena drug drugemu... in tako boste izpolnili Kristusovo postavo. Tistemu, ki te udari po enem licu,... nastavi še drugo. Kar koli
Prikaži večMicrosoft Word - Delovni list.doc
SVETOVNE RELIGIJE Spoznal boš: krščanstvo - nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo islam: nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo stik med religijama
Prikaži večSLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA - besedila DRAGI JEZUS, NAŠ PRIJATELJ, K TEBI DANES PRIŠLI SMO, DA TE V SVOJA SRCA MALA PRVIČ VREDNO PREJMEMO. DANE
SLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA - besedila DRAGI JEZUS, NAŠ PRIJATELJ, K TEBI DANES PRIŠLI SMO, DA TE V SVOJA SRCA MALA PRVIČ VREDNO PREJMEMO. DANES SE V ŽIVLJENJU NAŠEM NEKAJ NOVEGA GODI, KO SMO PRVIČ
Prikaži večTEMA 12. VERUJEM V SVETEGA DUHA. VERUJEM V SVETO KATOLIŠKO CERKEV 1. VERUJEM V SVETEGA DUHA 1.1. Tretja oseba presvete Trojice V Svetem pismu je Sveti
TEMA 12. VERUJEM V SVETEGA DUHA. VERUJEM V SVETO KATOLIŠKO CERKEV 1. VERUJEM V SVETEGA DUHA 1.1. Tretja oseba presvete Trojice V Svetem pismu je Sveti Duh poimenovan z različnimi imeni: med drugim kot
Prikaži večVSEBINA I. MOLITVENE URE Molimo Jezusa S psalmi slavimo Gospoda Za edin
VSEBINA I. MOLITVENE URE...................... 7 1. Molimo Jezusa......................... 9 2. S psalmi slavimo Gospoda................ 27 3. Za edinost in vero...................... 49 4. Na čast Srcu
Prikaži večMicrosoft Word - A AM MSWORD
3.9.2015 A8-0230/15 15 Uvodna izjava F F. ker je za to, da se bolje zavarujejo demokracija, pravna država in temeljne pravice, potrebna revizija Pogodb EU; F. ker je za to, da se bolje zavarujeta nacionalna
Prikaži večI
TEMA 8. JEZUS KRISTUS, PRAVI BOG IN PRAVI ČLOVEK 1. UČLOVEČENJE BESEDE»Ko pa je nastopila polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene«(gal 4, 4). Tako se izpolni obljuba o Odrešeniku, ki
Prikaži večDojenček Ne odteguj se dolžnosti do otroka Ne odteguj se svoji dolžnosti, da kot mati hraniš svojega otroka z lastnim mlekom. Dojenje ni samo hranjenj
Dojenček Ne odteguj se dolžnosti do otroka Ne odteguj se svoji dolžnosti, da kot mati hraniš svojega otroka z lastnim mlekom. Dojenje ni samo hranjenje. Dojenje je nadaljevanje tesne povezave, ki sta jo
Prikaži večPROJECT OVERVIEW page 1
N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:
Prikaži večMicrosoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx
številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji
Prikaži večkompendij-socialnega-nauka-cerkve.indd
Papeški svet Pravičnost in mir Kompendij družbenega nauka Cerkve DRUŽINA 2007 Papeški svet Pravičnost in mir KOMPENDIJ DRUŽBENEGA NAUKA CERKVE Pontificio Consiglio della Giustizia e della Pace COMPENDIO
Prikaži večKhamikaze - Astro - Vogel 2011.indd
VESOLJE, KI ME PREVZEMA SREČANJE PRIJATELJEV RADIA OGNJIŠČE VOGEL 2011 utrinki Kje smo? Živimo v prostoru in času. Smo del narave (Stvarstva) in zato razmišljajmo o njej. Doma smo v galaksiji Rimska cesta
Prikaži večNebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. T
Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. Tako pravi Trismigistus, Mag nad magi. (Hermes Trismigistus
Prikaži večJacques Philippe: Če bi poznali Božji dar Prevod: Tadeja Petrovčič Jerina Jezikovni pregled: Marija Bratina Zasnova naslovnice: Polona Lisjak Prelom:
Jacques Philippe: Če bi poznali Božji dar Prevod: Tadeja Petrovčič Jerina Jezikovni pregled: Marija Bratina Zasnova naslovnice: Polona Lisjak Prelom: Sandra Pohole, K8 dizajn Izdaja: prva Izdaja: Založba
Prikaži večDUHOVNA PRIPRAVA NA GOD BLAŽENEGA ALOJZIJA GROZDETA Novo mesto, maj 2014
DUHOVNA PRIPRAVA NA GOD BLAŽENEGA ALOJZIJA GROZDETA Novo mesto, maj 2014 O pojdi še k bratom, pomlad, jim upa v srca vlij, in novih jim moči prinesi in svetlih še nad. Pridi, pomlad, bl. A. Grozde Besedila
Prikaži več1. IKONA»Zasmilili so se mu in jih je začel učiti mnogo stvari.«izpostavljena VREDNOTA usmiljenje Predlogi za pesmi: Ovca zapustila je pastirja; Gospo
1. IKONA»Zasmilili so se mu in jih je začel učiti mnogo stvari.«izpostavljena VREDNOTA usmiljenje Predlogi za pesmi: Ovca zapustila je pastirja; Gospod, usmili se (Gospod, zdaj sem tukaj pred teboj); Vsi,
Prikaži več3
3. VELIKONOČNA NEDELJA Prvo berilo: Apostoli in Sveti Duh pričujejo o Jezusovem vstajenju Apd 5,27-32.40-41 Berilo iz Apostolskih del. Tiste dni je véliki duhovnik zasliševal apostole:»ali vam nismo zabičali,
Prikaži večDiapozitiv 1
KAKO SE RIMSKA KURIJA PREKO ZAPOVEDANE MOLITVE NORČUJE IZ LASTNIH VERNIKOV IN IZ VSEH NAS, SAJ NAM JE VZELA ORODJE LASTNEGA DOZOREVANJA MOLITEV. JAVNO ZNANIH MOLITVENIH ALTERNATIV V ZAHODNI CIVILIZACIJI
Prikaži večMicrosoft Word - D9_Prijateljstvo_9-11let_Priročnik za učitelje
Priročnik za učitelje Prijateljstvo Tema: Prijateljstvo Starostna skupina: 9 do 11 let S podporo programa Vseživljenjsko učenje Evropske unije. Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije.
Prikaži večUniverza v Ljubljani TEOLOŠKA FAKULTETA SEZNAM IZPITNIH ROKOV Obdobje od: do: Št. Datum Ura Predmet Popravljalec Predavalnica 1
Univerza v Ljubljani TEOLOŠKA FAKULTETA SEZNAM IZPITNIH ROKOV Obdobje od: 11. 6. 2018 do: 6. 7. 2018 Št. Datum Ura Predmet Popravljalec Predavalnica 1 11. 6. 2018 08:00:00 Religije in pravo (04678) - 3
Prikaži večZadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve
Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Svetovna trgovinska organizacija (STO) - Uredba (ES) št.
Prikaži večThe Holy See Poslanica papeža Benedikta XVI. za 26. svetovni dan mladih (Madrid, avgust 2011)»Ukoreninjeni in sezidani v Kristusu ter utrjeni
The Holy See Poslanica papeža Benedikta XVI. za 26. svetovni dan mladih (Madrid, 16. 21. avgust 2011)»Ukoreninjeni in sezidani v Kristusu ter utrjeni v veri«(kol 2,7) Dragi prijatelji, pogosto mislim na
Prikaži večKodeks ravnanja javnih uslužbencev
Kodeks ravnanja javnih uslužbencev 1. Vlada Republike Slovenije sprejema kodeks ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je sprejel Svet Evrope kot priporočilo vsem članicam Sveta Evrope. 2. Vlada Republike
Prikaži večSporočila Device Marije v Međugorju od 1. Marca 1984 do 25. Decembra 2016 po vidkinji Mariji Pavlovič - Lunetti 1. marca "Dragi otroci! To župni
Sporočila Device Marije v Međugorju od 1. Marca 1984 do 25. Decembra 2016 po vidkinji Mariji Pavlovič - Lunetti 1. marca 1984. "Dragi otroci! To župnijo sem posebej izbrala in jo želim voditi. V ljubezni
Prikaži večDiapozitiv 1
IGRE NA SREČO IN NEVARNOSTI ZASVOJENOSTI Pripravile: FKPV - Komerciala I IGRALNIŠTVO Seminarska naloga Marec 2012 HAZARDERSTVO: RAZVADA, BOLEZEN, POSEL? Iskanje tveganja in tveganje prekletstva Magična
Prikaži več1. Ki je za nas krvavi pot potil Molite za nezvestega kardinala, nezveste škofe in duhovnike, ki sejejo razdor, povzročajo pohujšanje in nez
1. Ki je za nas krvavi pot potil 7.12.1991 nezvestega kardinala, nezveste škofe in duhovnike, ki sejejo razdor, povzročajo pohujšanje in nezvestobo sv. očetu, Cerkvi in Bogu. 5.8.1994 Ponovno vas vabim,
Prikaži večMicrosoft Word - Novo leto 2018 statistika.docx
Statistika leta 217 in napovednik leta 218 Za nami je leto 217, ki je bilo v veliko stvareh prelomno in je zaznamovalo našo župnijo. Večino dogodkov ste lahko ovrednotili in se jih spomnili z zapisom v
Prikaži več_gradivo_št_3
DUŠA DUHOVNA ŠOLA Spoznavanje Božje ljubezni»daj mi duše, drugo vzemi«zajemimo iz duhovne izkušnje sv. Janeza Boska, da bi hodili v svetosti po poti naše posebne poklicanosti. (Vezilo 2014) DUŠA 3 2013/14
Prikaži več21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete
21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)
Prikaži večŠtevilka: U-II-1/15-24 Datum: PRITRDILNO LOČENO MNENJE SODNIKA MAG. MIROSLAVA MOZETIČA K ODLOČBI ŠT. U-II-1/15 Z DNE Glaso
Številka: U-II-1/15-24 Datum: 19. 10. 2015 PRITRDILNO LOČENO MNENJE SODNIKA MAG. MIROSLAVA MOZETIČA K ODLOČBI ŠT. U-II-1/15 Z DNE 28. 9. 2015 1. Glasoval sem za sprejem odločbe št. U-II-1/15 z dne 28.
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx
RAZISKAVA OB PREDVIDENI SELITVI KNJIŽNIC OHK Raziskava je potekala v okviru predmetov Raziskovalne metode in Uporabniki informacijskih virov in storitev pod mentorstvom treh profesorjev (dr. Pisanski,
Prikaži večPowerPointova predstavitev
SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko
Prikaži večObičajne in enostavne stvari so za preproste ljudi.
Običajne in enostavne stvari so za preproste ljudi. Giordano Bruno je ena izmed najznačilnejših osebnosti italijanske renesanse. Njegova smrt na grmadi jasno priča o težkih pogojih za uveljavljanje samostojnih
Prikaži večPregledni znanstveni članek (1.02) Bogoslovni vestnik 78 (2018) 2, UDK: Besedilo prejeto: 5/2018; sprejeto: 7/ Andrej Šegula
Pregledni znanstveni članek (1.02) Bogoslovni vestnik 78 (2018) 2,451 460 UDK: 27-475-46 Besedilo prejeto: 5/2018; sprejeto: 7/2018 451 Andrej Šegula Evangelizacija kot ena od poti do enega Boga v sodobnih
Prikaži večMicrosoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu
Na podlagi 64. člena Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične študije, št. 011-01/13 z dne 27. 6. 2013, je Senat Univerze na Primorskem Fakultete za humanistične študije na svoji 4.
Prikaži večVerzija 4, veljavno od Na podlagi 87. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92) in 8. člena statuta Zbornice laborat
Verzija 4, veljavno od 04.10.2018 Na podlagi 87. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92) in 8. člena statuta Zbornice laboratorijske medicine Slovenije je le-ta sprejela na ustanovni
Prikaži več(Microsoft Word _gradivo_\232t_6)
DUŠA DUHOVNA ŠOLA DAROVANJE AROVANJE IN ŽRTEV 2011-12, št. 6 Stran 1 REFLEKSIJA 2011-12, št. 6 Stran 2 IZ DON BOSKOVEGA ŽIVLJENJA Janez Bosko je kot bogoslovec večkrat izkusil, da je njegov poklic v nevarnosti.
Prikaži večAKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna
AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna vsebina: Ustno seštevanje in odštevanje do 20 sprehodom
Prikaži večDuh in telo pri Descartesu (maturitetna seminarska naloga) Kazalo Duh in telo pri Descartesu...2 Kazalo...2
Duh in telo pri Descartesu (maturitetna seminarska naloga) Kazalo Duh in telo pri Descartesu...2 Kazalo...2 1. Povzetek...4 2. Ključni pojmi...5 4. Uvod...6 4.1 Razlika med duhom in telesom in vloga razuma
Prikaži večFILOZOFIJA
Državni izpitni center *M07153113* SPOMLADANSKI ROK FILOZOFIJA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 31. maj 2007 SPLOŠNA MATURA RIC 2007 2 M071-531-1-3 OCENJEVALNA SHEMA ZA ESEJ (0 22 točk) Navedeni opisi
Prikaži večTEMA 19. EVHARISTIJA (1) 1. ZAKRAMENTALNA NARAVA PRESVETE EVHARISTIJE 1.1. Kaj je evharistija? Evharistija je zakrament, po katerem pri liturgičnem sl
TEMA 19. EVHARISTIJA (1) 1. ZAKRAMENTALNA NARAVA PRESVETE EVHARISTIJE 1.1. Kaj je evharistija? Evharistija je zakrament, po katerem pri liturgičnem slavju Cerkve postane navzoča oseba Jezusa Kristusa (ves
Prikaži večZasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B.
Zasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B. ZASEBNI NEPROFITNI RADIJSKI PROGRAM Pokritost Poglavitne značilnosti Javni servis nacionalna S svojimi programi zagotavlja
Prikaži večPowerPoint Presentation
IV. Mednarodna znanstvena konferenca: ZA ČLOVEKA GRE: DRUŽBA IN ZNANOST V CELOSTNI SKRBI ZA ČLOVEKA Alma Mater Europaea - ECM Maribor, 11-12. marec 2016 ODZIVANJE ZDRAVSTVENEGA OSEBJA V PRIMERIH NASILJA
Prikaži več17 HVALA Beseda mala. Vsemu, kar si, kar želiš biti, krono ti hvala bo dala. Kdor življenje lepo ljubi, v besedo hvala se zaljubi. Sporočilo njeno vsa
17 HVALA Beseda mala. Vsemu, kar si, kar želiš biti, krono ti hvala bo dala. Kdor življenje lepo ljubi, v besedo hvala se zaljubi. Sporočilo njeno vsak doume, čeprav jezika morda ne razume. Beseda sama
Prikaži večPEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog
Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede
Prikaži večBodi moder zgled
www.modra-energija.si Bodi moder zgled Moč je v vaših rokah Naredite kaj za bolj zdravo okolje.naredite nekaj koristnega. Prevzemite del skrbi in odgovornosti za naravo. Kar storimo dobrega za naravo,
Prikaži večTEMA 20. EVHARISTIJA (2) 1. DARITVENA RAZSEŽNOST SVETE MAŠE 1.1. V kakšnem smislu je sveta maša daritev? Sveta maša je daritev v njej lastnem in poseb
TEMA 20. EVHARISTIJA (2) 1. DARITVENA RAZSEŽNOST SVETE MAŠE 1.1. V kakšnem smislu je sveta maša daritev? Sveta maša je daritev v njej lastnem in posebnem smislu, je nova glede na daritve naravnih religij
Prikaži večZakaj Cerkev - prelom_Spremembe.indd
K ako vstopiti v razumevanje Cerkve»Cerkev se v zgodovino postavlja predvsem kot odnos z živim Kristusom. Vsako drugo razmišljanje, vsaka druga presoja je posledica te izvirne drže. Luka v Apostolskih
Prikaži večLayout_sp-glasnik_advent2017_v2.2
S VET O P I S E M SKI GLA SNIK DRUŠTVO SVETOPISEMSKA DRUŽBA SLOVENIJE Advent 2017 UVODNIK Dragi prijatelji in dobrotniki Svetopisemske družbe Slovenije, leto 2017 se izteka in praznični čas je kot nalašč,
Prikaži večRaziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo
Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v
Prikaži večObrazi v soju ljubezni.indd
Kardinal Franc Rode Drago K. Ocvirk OBRAZI V SOJU LJUBEZNI Kardinal Franc Rode Drago K. Ocvirk OBRAZI V SOJU LJUBEZNI Mesec dni na Rdečem otoku in drugi izbrani zapisi Ljubljana, 2006 kardinal Franc Rode
Prikaži večCHRISTOPHE FLIPO ZBOGOM, PROSTOZIDARJI IZ PROSTOZIDARSTVA V CERKEV OSEBNA ZGODBA Ali se s prostozidarstvom približamo evangeliju ali se od njega oddal
CHRISTOPHE FLIPO ZBOGOM, PROSTOZIDARJI IZ PROSTOZIDARSTVA V CERKEV OSEBNA ZGODBA Ali se s prostozidarstvom približamo evangeliju ali se od njega oddaljimo? Ali nasprotuje Cerkvi ali je prostor, iz katerega
Prikaži večBioetika.indd
Adriano Pessina BIOETIKA Kriticna vest tehnološke civilizacije ADRIANO PESSINA BIOETIKA Kritična vest tehnološke civilizacije Adriano Pessina BIOETIKA Kritična vest tehnološke civilizacije DRUŽINA 2013
Prikaži večKATOLICIZEM IN OKOLJE Refleksija ob okrožnici Laudato si' 22. januar 2016 Kardinal Peter K.A. Turkson Mednarodna konferenca katoliških škofov Penha Lo
KATOLICIZEM IN OKOLJE Refleksija ob okrožnici Laudato si' 22. januar 2016 Kardinal Peter K.A. Turkson Mednarodna konferenca katoliških škofov Penha Longa Resort Hotel, Lizbona, Portugalska za interno uporabo
Prikaži večKo je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan
Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti
Prikaži večAM_Ple_NonLegReport
8.3.2018 A8-0048/7 7 Marco Zanni, Stanisław Żółtek, André Elissen Uvodna izjava B B. ker se je hitro izkazalo, da večletni finančni okvir za obdobje 2014 2020 ni primeren za izpolnjevanje dejanskih potreb
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Umetniško doživetje v galeriji Robi Kroflič Narodna galerija, 27. 9. 2018 V predavanju nameravam odgovoriti na vprašanja: Kaj so osnovne značilnosti umetnosti kot posebne človeške prakse? Kaj si lahko
Prikaži več1. Kdo je knjigo napisal, ilustriral prevedel in založil? Napisal: Antoine De Saint Exupery Rodil se je v začetku preteklega stoletja leta 1900, v Lyo
1. Kdo je knjigo napisal, ilustriral prevedel in založil? Napisal: Antoine De Saint Exupery Rodil se je v začetku preteklega stoletja leta 1900, v Lyonu v obubožani plemiški družini in je zgodaj izgubil
Prikaži večKODEKS ETIKE IN INTEGRITETE ZA RAZISKOVALCE NA UNIVERZI V MARIBORU 1. Izhodišča in namen kodeksa Namen tega kodeksa je, izhajajoč iz Kodeksa profesion
KODEKS ETIKE IN INTEGRITETE ZA RAZISKOVALCE NA UNIVERZI V MARIBORU 1. Izhodišča in namen kodeksa Namen tega kodeksa je, izhajajoč iz Kodeksa profesionalne etike Univerze v Mariboru, vzpostaviti in krepiti
Prikaži večTRG Trg je prostor, kjer se srečujejo ponudniki in povpraševalci, da po določeni ceni izmenjajo določeno količino blaga ali storitev. Vrste trga kraje
TRG Trg je prostor, kjer se srečujejo ponudniki in povpraševalci, da po določeni ceni izmenjajo določeno količino blaga ali storitev. Vrste trga krajevno lokalni ali krajevni trg osebki so neposredni tekmeci
Prikaži več2012 1/2 Vsebina UVODNIK 3 Aleš Maver: Med dvema Slovenijama VERA IN RAZUM 5 James V. Schall: Kaj je "rimskokatoliška politična filozofija"? FILOZOFIJ
2012 1/2 Vsebina UVODNIK 3 Aleš Maver: Med dvema Slovenijama VERA IN RAZUM 5 James V. Schall: Kaj je "rimskokatoliška politična filozofija"? FILOZOFIJA 9 Nikolaj Berdjajev: Kraljestvo Duha in cesarstvo
Prikaži večUniverza v Mariboru
Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja
Prikaži večRevizijsko poročilo: Pravilnost financiranja referendumske kampanje stranke DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije za referendum o Zakonu
Revizijsko poročilo Pravilnost financiranja referendumske kampanje stranke DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije za referendum o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija Revizijsko poročilo Pravilnost
Prikaži več6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru
6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, 30.03.2009 Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru in na končni ali neskončni čokoladi. Igralca si izmenjujeta
Prikaži večBODI KULTUREN – BODI MEDKULTUREN!
MEDKULTURNE KOMPETENCE Maruša Bajt, CMEPIUS Thermana Laško 29. september 2018 DANAŠNJA VSEBINA Kaj je kultura? Kaj so kompetence? Kaj so medkulturne kompetence? Praktični primeri Vaje NEKAJ BESED O...
Prikaži večDEVETDNEVNICA K SV. JOŽEFMARIJU ZA DELO Molitev k sv. Jožefmariju Bog, ki si po posredovanju presvete Device Marije podelil duhovniku svetemu Jožefmar
DEVETDNEVNICA K SV. JOŽEFMARIJU ZA DELO Molitev k sv. Jožefmariju Bog, ki si po posredovanju presvete Device Marije podelil duhovniku svetemu Jožefmariju neštete milosti in ga izbral kot zvesto orodje
Prikaži večPOSLOVNO OKOLJE PODJETJA
POSLOVNO OKOLJE PODJETJA VSI SMO NA ISTEM ČOLNU. ACTIVE LEARNING CREDO (adapted from Confucius) When I hear it, I forget. When I hear and see it, I remember a little. When I hear, see and ask questions
Prikaži večMicrosoft Word - Pastoralni koledar doc
PASTORALNI KOLEDAR ŽUPNIJE ŠMARJETA za pastoralno leto 2013/2014 Legenda Državni praznik (dela prosti dnevi) Nedelja Župnijska romanja Dejavnosti za člane ŽPS Dejavnosti mladinske in študentske pastorale
Prikaži večPowerPoint Presentation
Zapisovanje učnih izidov Bled, 21.1.2016 Darko Mali ECVET ekspert, CPI Pojmi: Kvalifikacija Kompetenca Učni cilji Učni izidi Enote učnih izidov Kreditne točke Programi usposabljanja NE! 2 Učni cilji kompetence
Prikaži večPOTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u
POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo učbenik in delovni zvezek, ki sta obvezna učna pripomočka
Prikaži večJUDOVSTVO
JUDOVSTVO NEKAJ ZGODOVINE Začetek Judovstvo je ustvaril Abraham V drugem tisočletju pr.kr Verovanje v Jahveja- edinega boga in stvarnika sveta, ki je izbral izraelsko ljudstvo Razširjalo se je po celem
Prikaži večNrast_05_08.qxd
NOVA RAST le glasilo molivcev za duhovne poklice to XXII, april 2012, šte vil ka 2 Teden molitve za duhovne poklice na župniji Foto: I. Vinovrški M. Kramberger Daruj svoje srce Gospodu Daruj svoje srce
Prikaži več21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete
21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)
Prikaži večKODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017
KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017 NAGOVOR POSLOVODSTVA S sprejetjem KODEKSA RAVNANJA skupine DOMEL smo sklenili zavezo, da se bomo po njegovih načelih ravnali povsod, kjer smo,
Prikaži večDruštvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota
Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota Gluhota in naglušnost nimata dramatičnega zunanjega videza, zato pa imata dramatične posledice. Nevidna invalidnost Pri invalidih sluha in govora gre za
Prikaži večMicrosoft Word - P053-A doc
[ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P053A30112* ZIMSKI ROK SLOVEN[^INA KOT DRUGI JEZIK Izpitna pola 2 Pisanje besedila na knji`evno temo Torek, 14. februar 2006 / 60 minut Dovoljeno dodatno gradivo
Prikaži večAgencija za trg vrednostnih papirjev
GRADIVO za skupščino delničarjev družbe ALTA Skupina d.d. KAZALO 1. Gradivo k prvi točki dnevnega reda 2. Gradivo k drugi točki dnevnega reda 3. Gradivo k tretji točki dnevnega reda 4. Gradivo k četrti
Prikaži večKomisija za Čopove diplome in priznanja pri ZBDS je na svoji seji dne 5
Na podlagi določil 33., 98. in 120. člena Statuta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (v nadaljevanju Zveza) je Občni zbor Zveze na svoji redni seji dne 10. 5. 2011 sprejel PRAVILNIK O PODELJEVANJU
Prikaži večŠtevilka: Up-694/19-8 U-I-179/19-5 Datum: SKLEP Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude A. B., C., na seji 1
Številka: Up-694/19-8 U-I-179/19-5 Datum: 15. 7. 2019 SKLEP Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude A. B., C., na seji 15. julija 2019 sklenilo: 1. Ustavna pritožba zoper
Prikaži večAleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin
Aleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin OBDOBJE ROMANTIKA Romantika je umetnostna smer v Evropi iz prve polovice 19. stoletja. Razvila se je iz predromantike konec 18.stol. Izražanje čustev Osrednja
Prikaži večkodeks_besedilo.indd
Samoregulacijski kodeks ravnanja operaterjev mobilnih javnih elektronskih komunikacijskih storitev o varnejši rabi mobilnih telefonov s strani otrok in mladostnikov do 18. leta Izdal in založil Gospodarska
Prikaži večLEONARDO DA VINCI
LEONARDO DA VINCI ŽIVLJENJE Italijanski renesančni arhitekt,izumitelj,inženir,kipar in slikar. Rojen* 15. april 1452 Vinci, Toskana, Italija Umrl 2. maj 1519 Cloux, Francija Starši oče- Ser Piero da Vinci,
Prikaži večNOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc
NOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc Mojca Gubanc I. poglavje Požar se je že tri dni razplamteval po gozdu nad vasjo. Zdelo se je, da bo ogenj dosegel naselje pod hribom. Gasilci iz vasi in okolice
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Svet
Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Sveta delegacije Št. predh. dok.: 8946/16, 9455/16 FREMP
Prikaži večSVETNISKI LEKCIONAR.indd
3 RIMSKI MISAL KAKOR GA JE NAROČIL PRENOVITI DRUGI VATIKANSKI CERKVENI ZBOR IN GA JE RAZGLASIL PAPEŽ PAVEL VI. BERILA IN EVANGELIJI ZA PRAZNIKE IN GODOVE SVETNIKOV Druga, dopolnjena izdaja LJUBLJANA 2010
Prikaži večZavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija
Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija KAZALO: 1 UVOD...3 2 MATERIAL...4 POSTOPEK...4 3 SKICA NASTAVITVE POSKUSA...5 4 REZULTATI...6
Prikaži večeko projet in ostali za spletno stran
VODA KOT ŽIVLJENJSKA VREDNOTA N Rozina Kramar Daniela Huber Tkalec, Gizela Vidak Cilji: -razumevanje pomena vode za živa bitja, -spodbujati otroke k razmišljanju o pomenu vode, -iskati izvirne ideje za
Prikaži več