1

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "1"

Transkripcija

1 TEMA 1. OBSTOJ BOGA 1. RELIGIOZNA RAZSEŽNOST ČLOVEŠKEGA BITJA Religiozna razsežnost zaznamuje človeško bitje vse od njegovega začetka. Po očiščenju od vraževerja, ki je konec koncev posledica nevednosti in greha, kažejo izrazi človekove religioznosti prepričanje, da obstaja Bog stvarnik, od katerega je odvisen svet in naš osebni obstoj. Če je res, da je politeizem spremljal mnogo obdobij človeške zgodovine, je prav tako res, da je najgloblja razsežnost človekove religioznosti in filozofske modrosti utemeljitev sveta in človeškega življenja poiskala v enem in edinem Bogu, ki je temelj stvarnosti in izpolnitev našega hrepenenja po sreči (prim. Katekizem, 28). 1 Kljub njegovi različnosti je umetniškemu, filozofskemu, književnemu izražanju, ki je navzoče v kulturah ljudstev, v vseh primerih skupno razmišljanje o Bogu in o središčnih temah človeškega obstoja: življenje, smrt, dobro, zlo, končna usoda in smisel vseh stvari. 2 Kot je videti po teh izrazih človeškega duha v teku zgodovine, lahko rečemo, da referenca Boga pripada človeški kulturi in predstavlja bistveno razsežnost družbe in človeka. Verska svoboda zato predstavlja prvo izmed pravic in iskanje Boga prvo izmed dolžnosti: vsi ljudje so po svoji naravi»pa tudi nravno dolžni iskati resnico, zlasti tisto, ki zadeva religijo. Dolžni so tudi držati se spoznane resnice.«3 Zanikanje Boga in poskus, da se ga izključi iz kulture ter družbenega in civilnega življenja, so razmeroma nedavni pojavi, omejeni na nekatera območja zahodnega sveta. Dejstvo, da velika religiozna in eksistencialna vprašanja ostajajo nespremenjena v toku časa 4, ovrže idejo, da bi bila religija omejena na nekakšno otroško fazo človeške zgodovine in bi bila ob napredku spoznavanja obsojena na izginotje Prim. JANEZ PAVEL II., Enc. Fides et ratio, , 1.»Onkraj vseh razlik, ki zaznamujejo posameznike in ljudstva, obstaja temeljna skupna razsežnost, kajti različne kulture so v resnici različni načini soočanja z vprašanjem o pomenu osebnega obstoja. Prav v tem lahko najdemo vir spoštovanja, ki ga dolgujemo vsaki kulturi in vsakemu narodu: vsaka kultura je prizadevanje za refleksijo o skrivnosti sveta in na poseben način človeka. Je način za izražanje presežne dimenzije človeškega življenja. Srce vsake kulture je v njenem približevanju najvišji izmed skrivnosti: skrivnosti Boga.«JANEZ PAVEL II., Govor na skupščini OZN, New York, , št. 9. II. VATIKANSKI KONCIL, Dignitatis humanae, 2. Prim. II. VATIKANSKI KONCIL, Konst. Gaudium et spes, 10. 1

2 Krščanstvo prevzema to, kar je dobrega v raziskovanju in čaščenju Boga, ki se zgodovinsko kaže v človeški religioznosti, ob tem pa razkriva njen resnični pomen, to je pot do edinega in resničnega Boga, ki se je razodel v zgodovini odrešenja, izročeni izraelskemu ljudstvu, in ki nam je prišel naproti s tem, da je postal človek v Jezusu Kristusu, utelešeni Besedi OD MATERIALNIH STVARI DO BOGA Človeški um more priti do spoznanja o obstoju Boga tako, da se Mu približa preko poti, katere izhodiščna točka je ustvarjeni svet in ki obsega dva načrta potovanja : materialne stvari in človeško osebo. Čeprav so to pot razvili predvsem krščanski avtorji, so načrte potovanja, ki izhajajoč iz narave in iz dejavnosti človeškega duha vodijo do Boga, razlagali in prehodili mnogi filozofi ter misleci različnih obdobij in kultur. Poti do obstoja Boga se imenujejo tudi dokazi, ne v pomenu, ki ga temu terminu daje matematična ali naravoslovna znanost, temveč v smislu konvergentnih in prepričljivih filozofskih argumentov, ki jih subjekt dojame z večjo ali manjšo globino, odvisno od njegove specifične izobrazbe (prim. Katekizem, 31). To, da dokazov za obstoj Boga ni mogoče razumeti v istem smislu kot dokaze, ki jih uporablja eksperimentalna znanost, jasno izhaja iz dejstva, da Bog ni predmet našega empiričnega spoznavanja. Vsaka pot do obstoja Boga doseže zgolj en določen vidik ali razsežnost absolutne božje stvarnosti, vidik specifičnega filozofskega konteksta, v katerem se ta pot odvija:»na podlagi gibanja in nastajanja, prigodnosti, reda in lepote sveta moremo spoznati Boga kot izvir in cilj vesoljstva«(katekizem, 32). Bogastvo in neizmernost Boga sta tolikšna, da nobena izmed teh poti sama po sebi ne more doseči popolne in osebne podobe Boga, marveč le kakšno izmed njenih potez: obstoj, um, previdnost itd. Med t.i. kozmološkimi potmi, se med najbolj znane šteje znamenitih pet poti, ki jih je razdelal sv. Tomaž Akvinski in ki v dobršni meri povzemajo dognanja njemu predhodnih filozofov; za njihovo razumevanje je potrebno poznati nekaj elementov metafizike. 6 Prvi dve poti predlagata idejo, da si vzročne verige (prehod od možnosti k deju, prehod od tvornega vzroka k učinku), ki jih opazimo v naravi, ne morejo slediti v preteklost do neskončnosti, temveč se morajo opirati na nekega prvega gibalca in na nek prvi vzrok; tretja izhaja iz opažanja prigodnosti in omejenosti naravnih bitij, iz česar sledi, da mora biti njihov vzrok neomejeno in nujno Bitje; četrta iz razmisleka o stopnjah delne popolnosti, ki se nahajajo v stvareh, izpelje obstoj vira vseh teh popolnosti; peta pot opazuje red in smotrnost, ki sta navzoča v svetu kot posledica specifičnosti in stabilnosti njegovih zakonov, ter od tod izpelje obstoj urejevalnega uma, ki je tudi ciljni vzrok vsega. 5 6 Prim. JANEZ PAVEL II., Ap. pismo Tertio millennio adveniente, , 6; Enc. Fides et ratio, 2. Prim. SV. TOMAŽ AKVINSKI, Summa theologiae, I, q. 2, a. 3; Contra gentiles, I, c. 13. Za podroben pregled bosta bralcu koristni ti dve besedili sv. Tomaža in kakšen učbenik metafizike ali naravne teologije. 2

3 Te in še druge podobne itinerarje so različni avtorjih predložili v različnih govoricah in oblikah vse do današnjih dni. Zato ohranjajo svojo aktualnost, četudi je za njihovo razumevanje potrebno izhajati iz poznavanja stvari, ki temelji na realizmu (v nasprotju z oblikami pojmovne misli) in ki ne omejuje spoznanja stvarnosti zgolj na empirično eksperimentalno raven (s tem se izogne ontološkemu redukcionizmu), tako da se, skratka, človeška misel more od vidnih učinkov povzpeti do nevidnih vzrokov (trditev metafizične misli). Spoznavanje Boga je dostopno tudi zdravi pameti, t.j. spontanemu filozofskemu razmišljanju, ki ga izvaja vsako človeško bitje kot rezultat eksistencialne izkušnje vsakega posameznika: občudovanje lepote in reda v naravi, hvaležnost za zastonjski dar življenja, temelj in smisel dobrega in ljubezni. Tovrstno spoznanje je pomembno tudi za dojemanje tega, na kateri subjekt se nanašajo filozofski dokazi o božjem obstoju: sv. Tomaž, na primer, zaključi svojih pet poti tako, da jih poveže s trditvijo:»temu pa vsi pravijo Bog.«Pričevanje Svetega pisma (prim. Mdr 13, 1-9; Rim 1, 18-20; Apd 17, 22-27) in nauki cerkvenega učiteljstva potrjujejo, da je človeški um izhajajoč iz ustvarjenih bitij sposoben priti vse do spoznanja o obstoju Boga stvarnika 7 (prim. Katekizem, 36-38). Istočasno pa tako Sveto pismo kot učiteljstvo opozarjata, da greh in slabo moralno nagnjenje lahko napravita to priznanje bolj težavno. 3. ČLOVEŠKI DUH RAZODEVA BOGA Človeško bitje dojema svojo edinstvenost in prvenstvenost nad preostalo naravo. Čeprav ima z drugimi živalskimi vrstami mnogo skupnih značilnosti biološkega življenja, se priznava za edinstvenega v svoji fenomenologiji: premišljuje o samem sebi, je sposoben kulturnega in tehničnega napredka, zaznava moralnost lastnih dejanj ter s svojim spoznavanjem in s svojo voljo, predvsem pa s svojo svobodo, presega preostali materialni kozmos. 8 Skratka, človeško bitje je subjekt duhovnega življenja, ki presega materijo, od katere pa je kljub temu odvisen. 9 Od vsega začetka so kulture in religioznost ljudstev to presežnost človeškega bitja razlagale s poudarjanjem njegove odvisnosti od Boga, katerega odsev vsebuje človeško življenje. Skladno s tem občim občutjem uma uči judovsko-krščansko Prim. I. VATIKANSKI KONCIL, Konst. Dei Filius, , DH 3004; Motu Proprio Sacrorum Antistitum, , DH 3538; KONGREGACIJA ZA NAUK VERE, Donum veritatis, , 10; Enc. Fides et ratio, 67.»S hvaležnostjo zaradi dojemanja sreče, h kateri smo poklicani, smo se naučili, da so bila vsa ustvarjena bitja priklicana iz nič od Boga in za Boga: tako razumna bitja, torej ljudje, čeprav pogosto izgubimo pamet; kakor nerazumna, ki tekajo po površju zemlje, prebivajo v njeni globini, ali pa preletavajo modrino neba, nekatere celo tako, da gledajo naravnost v sonce. Toda sredi te čudovite raznolikosti se samo mi, ljudje tukaj ne govorim o angelih, združujemo s Stvarnikom preko naše svobode: Gospodu lahko damo ali pa odrečemo slavo, ki mu pripada kot Avtorju vsega, kar obstaja.«sv. JOŽEFMARIJA, Božji prijatelji, 24. Prim. II. VATIKANSKI KONCIL, Konst. Gaudium et spes, 18. 3

4 razodetje, da je človeško bitje bilo ustvarjeno po božji podobi in podobnosti (prim. 1 Mz, 1,26-28) Človeška oseba sama je na poti proti Bogu. Obstajajo načini popotovanja do Boga, ki izhajajo iz lastne eksistencialne izkušnje:»s svojo odprtostjo za resnico in za lepoto, s svojim čutom za nravno dobro, s svojo svobodo in z glasom svoje vesti, s svojim teženjem po neskončnem in po sreči se človek sprašuje o bivanju Boga. V teh odprtostih zaznava znamenja svoje duhovne duše«(katekizem, 33). Prisotnost moralne vesti, ki odobrava dobro, ki ga storimo, in graja slaba dejanja, ki jih delamo ali bi jih hoteli storiti, vodi do priznanja Najvišjega dobrega, ki smo se mu poklicani predati in katerega glasnik je naša vest. Izhajajoč iz izkušnje človeške vesti in brez poznavanja bibličnega razodetja so različni misleci že v davnini razvili refleksijo o etični razsežnosti človeškega delovanja, refleksijo, katere je zmožen vsak človek glede na to, da je ustvarjen po božji podobi. Skupaj z lastno vestjo človeško bitje priznava svojo osebno svobodo kot pogoj za lastno moralno ravnanje. V tem priznanju lastne svobode človeška oseba v sebi razbere ustrezno odgovornost za lastna dejanja in obstoj Nekoga, pred komer je odgovorna; ta Nekdo mora biti večji od materialne narave in ne manjši, temveč večji od nam podobnih, ki so ravno tako poklicani k odgovornosti kot mi. Obstoj človekove svobode in odgovornosti vodi do obstoja Boga, ki jamči za dobro in zlo, ki je Stvarnik, zakonodajalec in plačnik. V sedanjem kulturnem kontekstu je pogosto zanikana resnica o človekovi svobodi, pri čemer je oseba zreducirana na raven malo bolj razvite živali, katere ravnanje pa naj bi v bistvu urejali nujni vzgibi; ali pa je središče duhovnega življenja (um, zavest, duša) poistoveteno s telesnostjo možganskega dela in nevrofizioloških procesov, s čimer je zanikan obstoj človekove moralnosti. Na takšno gledanje je mogoče odgovoriti z argumenti, ki na ravni razuma in človeške fenomenologije dokazujejo samopresežnost osebe, svobodno voljo, delujočo tudi v izbirah, ki jih pogojuje narava, ter dejstvo, da uma ni mogoče zreducirati na možgane. Tudi v prisotnosti zla in nepravičnosti v svetu mnogi dandanes vidijo dokaz za neobstoj Boga, kajti če bi obstajal, tega ne bi dopustil. V resnici je tudi ta tegoba in to vprašanje pot do Boga. Oseba dejansko dojema zlo in nepravičnost kot pomanjkanje, kot bolečo nezasluženo situacijo, ki terja dobro in pravičnost, h kateri teži. Če torej najintimnejše v našem bitju ne bi hrepenelo po dobrem, potem v zlu ne bi videli škode in pomanjkanja. V človeškem bitju obstaja naravna želja po resnici, po dobrem in po sreči, ki so pokazatelji našega naravnega hrepenenja po gledanju Boga. Če bi takšna zahteva ostala nepotešena, bi se človek spremenil v eksistencialno kontradiktorno bitje, kajti to hrepenenje predstavlja najgloblje jedro duhovnega življenja in dostojanstva osebe. Njegova prisotnost v največjih globinah srca kaže na obstoj Stvarnika, ki nas kliče k sebi preko upanja vanj. Če kozmološke poti ne zagotavljajo možnosti za dospetje do Boga kot osebnega bitja, pa je preko antropoloških poti, ki izhajajo iz človeka in iz njegovih naravnih želja, mogoče razbrati, da Bog, pred katerim priznavamo vso našo odvisnost, mora biti oseba, ki je zmožna ljubiti, osebno bitje pred osebnimi ustvarjeninami. Sveto pismo vsebuje izrecne nauke o obstoju moralnega zakona, zapisanega od Boga v človekovo srce (prim. Sir 15,11-20; Ps 19; Rim 2,12-16). Krščansko navdihnjena filozofija ga je 4

5 poimenovala naravni moralni zakon, dostopen vsem ljudem vseh časov in kultur, čeprav lahko njegovo priznanje, kot je v primeru obstoja Boga, ostane zatemnjeno zaradi greha. Cerkveno učiteljstvo vedno znova poudarja, da je obstoj človekove vesti in svobode pot do Boga ZANIKANJE BOGA: VZROKI ZA ATEIZEM Različna filozofska utemeljevanja z namenom dokazati obstoj Boga ne povzročijo nujno vere v Boga, temveč le zagotavljajo, da je takšna vera razumna. In sicer zaradi več razlogov: a) človeka vodijo do priznanja nekaterih filozofskih lastnosti božje podobe (dobrota, razum itd.), med katerimi je njegov obstoj, toda ničesar ne povejo o tem, Kdo naj bi bilo osebno bitje, h kateremu je usmerjeno dejanje vere; b) vera je svoboden odgovor človeka Bogu, ki se razodeva, ne pa nujna filozofska izpeljava; c) Bog sam je vzrok vere: On je tisti, ki se zastonj razodeva in s svojo milostjo nagiba človekovo srce, da bi se zedinilo z Njim; d) treba je upoštevati zatemnjenost in negotovost, s katero greh rani človekov um, in ovira tako priznanje božjega obstoja kot odgovor vere na njegovo Besedo (prim. Katekizem, 37). Zaradi teh razlogov, posebno zaradi zadnjega, je vedno mogoče zanikanje Boga s strani človeka. 11 Ateizem obsega teoretičen izraz (poskus pozitivne negacije Boga po racionalni poti) in praktičen izraz (zanikanje Boga z lastnim obnašanjem, živeti, kot da ne bi obstajal). Izpoved pozitivnega ateizma kot posledica racionalne analize znanstvenega, empiričnega tipa, je kontradiktorna, kajti kot rečeno Bog ni predmet znanstveno-eksperimentalnega znanja. Pozitivna negacija Boga izhajajoč iz filozofske racionalnosti je mogoča v specifičnih apriorističnih gledanjih na stvarnost, ki so skoraj vedno ideološkega značaja, med katerimi je na prvem mestu materializem. Neskladnost teh gledanj je mogoče pokazati s pomočjo metafizike in realistične gnoseologije. Razširjen vzrok pozitivnega ateizma je mišljenje, da pritrditev božjemu obstoju predstavlja kaznovanje za človeka: če Bog obstaja, potem ne bi bili svobodni niti ne bi uživali polne avtonomije v zemeljskem bivanju. To stališče ne upošteva tega, da odvisnost ustvarjenine od Boga utemeljuje svobodo in avtonomijo ustvarjenine. 12 Resnično je prej obratno: kot je vidno iz zgodovine ljudstev in našega nedavnega kulturnega obdobja, se, kadar se zanika Boga, nazadnje zanika tudi človeka in njegovo presežno dostojanstvo. Drugi pridejo do zanikanja Boga z razmislekom, da religija, zlasti krščanstvo, predstavlja oviro za človeški napredek, ker je sad nevednosti in vraževerja. Na ta ugovor lahko odgovorimo z zgodovinskimi izhodišči: mogoče je dokazati pozitiven vpliv krščanskega Prim. prav tam, Nauk o moralni vesti in odgovornosti, povezani s človeško svobodo, v okviru razlage človeške osebe kot božje podobe, je obsežno razvil JANEZ PAVEL II., Enc. Veritatis splendor, , Prim. II. VATIKANSKI KONCIL, Konst. Gaudium et spes, Prim. prav tam, 36. 5

6 razodetja na dojemanje človeške osebe in njenih pravic ter celo na izvor in razvoj znanosti. Za Katoliško cerkev je bila nevednost vedno ovira na poti do resnične vere. Na splošno tisti, ki zanikajo Boga, da bi pritrdili izpopolnjevanju in napredku človeka, tako ravnajo zato, da bi branili imanentni pogled na zgodovinski napredek, ki se konča s politično utopijo ali z zgolj materialnim blagostanjem, ki nista zmožna v polnosti zadovoljiti pričakovanj človeškega srca. Med vzroki za ateizem, posebno za praktični ateizem, je treba navesti tudi slab zgled vernikov,»kolikor je treba o njih reči, da zaradi zanemarjanja verske vzgoje, zaradi takega razlaganja nauka, ki vzbuja nesporazume ali pa s pomanjkljivostmi svojega religioznega, moralnega in socialnega življenja pristni obraz Boga in religije bolj zakrivajo kakor pa odkrivajo.«13 Na pozitiven način Cerkev od drugega vatikanskega koncila dalje vselej navaja pričevanje kristjanov kot glavni faktor za uresničenje potrebne nove evangelizacije AGNOSTICIZEM IN VERSKA BREZBRIŽNOST Agnosticizem, ki je razširjen zlasti v intelektualnih okoljih, trdi, da človeški um ne more ničesar zaključiti o Bogu in o njegovem obstoju. Njegovi zagovorniki se pogosto lotijo prizadevnega osebnega in družbenega življenja, vendar brez kakršne koli povezave s končnim ciljem, in tako skušajo živeti nekakšen humanizem brez Boga. Agnostično stališče pogosto nazadnje postane istovetno praktičnemu ateizmu. Razen tega pa nekdo, ki bi skušal delne cilje svojega vsakdanjega bivanja usmerjati brez kakršne koli zavezanosti, h kateri po naravi teži končni cilj njegovih dejanj, bi v resnici moral reči, da je v bistvu za svoje življenje že izbral nek cilj, ki je imanentnega značaja. Agnostično stališče na vsak način zasluži spoštovanje, četudi njegovi zagovorniki potrebujejo pomoč, da bi dokazali pravilni namen svojega ne-zanikanja Boga in bi ostali odprti za možnost, da priznajo njegov obstoj in razodetje v zgodovini. Verska brezbrižnost predstavlja danes glavni izraz nevernosti in kot taka je bila deležna vedno večje pozornosti s strani cerkvenega učiteljstva. 15 Vprašanje Boga ni resno vzeto, ali pa se sploh ne obravnava, ker je v praksi zadušeno zaradi življenja, ki je usmerjeno k materialnim dobrinam. Verska brezbrižnost soobstaja z določeno simpatijo do svetega in morda do psevdoreligioznega, ki sta izkoriščana na moralno neurejen način, kot da bi bila to potrošna dobrina. Da bi človeško bitje moglo daljši čas vzdrževati stališče verske brezbrižnosti, potrebuje nenehno razvedrilo, da se tako ne ustavlja ob najpomembnejših eksistencialnih vprašanjih, ampak jih izloči tako iz lastnega vsakdanjega življenja, kakor tudi iz svoje vesti: smisel življenja in smrti, moralna vrednost lastnih dejanj itd. Ker pa v človekovem življenju vedno obstajajo dogodki, ki pustijo svojo sled (zaljubljenost, Prav tam, 19. Prim. prav tam, 21; PAVEL VI., Enc. Evangelii nuntiandi, , 21; JANEZ PAVEL II., Enc. Veritatis splendor, 93; JANEZ PAVEL II., Ap. pismo Novo millennio ineunte, , pog. III in IV. Prim. JANEZ PAVEL II., Ap. spod. Christifideles laici, , 34; Enc. Fides et ratio, 5. 6

7 očetovstvo in materinstvo, prezgodnja smrt sočloveka, trpljenje in veselje itd.), je stališče verskega indiferentizma nemogoče vzdrževati skozi vse življenje, kajti človek se ne more izogniti temu, da bi se vsaj kdaj ne vprašal o Bogu. Ob takšnih eksistencialno pomembnih dogodkih je potrebno indiferentnemu pomagati, da se resno odpre za iskanje in pritrditev Bogu. 6. VERSKI PLURALIZEM: OBSTAJA EDINI IN RESNIČNI BOG, KI SE JE RAZODEL V JEZUSU KRISTUSU Človeška religioznost ki, če je pristna, predstavlja pot do priznanja edinega Boga se je izražala in se kaže v zgodovini in kulturi ljudstev na različne načine ter včasih tudi v čaščenju različnih podob ali idej o božanstvu. Religije, ki izkazujejo iskreno iskanje Boga in spoštujejo presežno dostojanstvo človeka, je treba spoštovati: Katoliška cerkev upošteva, da je v njih prisotna iskra, skoraj udeleženost pri božji Resnici. 16 Pri obravnavanju različnih religij zemlje človeški razum predlaga primerno razločevanje: priznati prisotnost vraževerja in nevednosti, oblik neracionalnosti ter praks, ki niso skladne z dostojanstvom in svobodo človeške osebe. Medverski dialog ni v nasprotju z misijonom in z evangelizacijo. Še več, ob spoštovanju svobode vsakega posameznika mora biti namen dialoga vselej oznanjevanje Kristusa. Semena resnice, ki jih nekrščanske religije lahko vsebujejo, so dejansko semena edine Resnice, ki je Kristus. Zaradi tega imajo te religije pravico do tega, da prejmejo razodetje in da z usmerjanjem dosežejo zrelost s pomočjo oznanitve Kristusa, ki je pot, resnica, življenje. Kljub temu pa Bog ne odreka zveličanja tistim, ki brez lastne krivde ne poznajo evangeljskega oznanila in živijo skladno z naravnim moralnim zakonom ter priznavajo njegov temelj v edinem in resničnem Bogu. 17 V medverskem dialogu lahko krščanstvo nadaljuje s tem, da pokaže, da religije zemlje, kolikor pristno izražajo vez z resničnim in edinim Bogom, dosežejo v krščanstvu svojo dovršitev. Samo v Kristusu Bog razodeva človeka človeku samemu, mu nudi razrešitev njegovih ugank in mu razkriva globoki pomen njegovega hrepenenja. On je edini posrednik med Bogom in ljudmi. 18 Kristjan se lahko medverskega dialoga loti z optimizmom in upanjem, saj ve, da je vsako človeško bitje ustvarjeno po podobi edinega in resničnega Boga in da vsakdo, če zna premišljevati v tišini svojega srca, more slišati pričevanje lastne vesti, ki prav tako vodi k edinemu Bogu, razodetem v Jezusu Kristusu.»Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet,«reče Jezus pred Pilatom,»da pričujem za resnico. Kdor je iz resnice, posluša moj glas«(jn 18, Prim. II. VATIKANSKI KONCIL, Nostra Aetate, 2. Prim. II. VATIKANSKI KONCIL, Konst. Lumen gentium, 16. Prim. JANEZ PAVEL II., Enc. Redemptoris missio, , 5; KONGREGACIJA ZA NAUK VERE, Dominus Iesus, , 5;

8 37). V tem smislu lahko kristjan govori o Bogu brez tveganja nestrpnosti, kajti ta Bog, h kateremu kristjan spodbuja druge, naj ga priznajo v naravi in v vesti vsakega posameznika, Bog, ki je ustvaril nebo in zemljo, je isti Bog zgodovine odrešenja, ki se je razodel izraelskemu ljudstvu in je v Kristusu postal človek. To je bila pot prvih kristjanov: zavračali so to, da bi Kristusa častili kot enega izmed bogov rimskega Panteona, ker so bili prepričani o obstoju edinega in resničnega Boga; in istočasno so si prizadevali pokazati, da je Bog, ki so ga filozofi zaznali kot vzrok, smisel in temelj sveta, bil in je isti Bog Jezusa Kristusa. 19 Giuseppe Tanzella-Nitti Osnovna literatura Katekizem Katoliške cerkve, II. VATIKANSKI KONCIL, Konst. Gaudium et spes, 4-22 JANEZ PAVEL II., Enc. Fides et ratio, , BENEDIKT XVI., Enc. Spe salvi, , Copyright si.opusdei.org 19 Prim. JANEZ PAVEL II., Enc. Fides et ratio, 34; BENEDIKT XVI., Enc. Spe salvi, , 5. 8

TEMA 4. BOŽJA NARAVA IN NJEGOVO DELOVANJE 1. KDO JE BOG? V teku zgodovine so si vse kulture zastavljale to vprašanje; to potrjuje tudi dejstvo, da se

TEMA 4. BOŽJA NARAVA IN NJEGOVO DELOVANJE 1. KDO JE BOG? V teku zgodovine so si vse kulture zastavljale to vprašanje; to potrjuje tudi dejstvo, da se TEMA 4. BOŽJA NARAVA IN NJEGOVO DELOVANJE 1. KDO JE BOG? V teku zgodovine so si vse kulture zastavljale to vprašanje; to potrjuje tudi dejstvo, da se prvi znaki civilizacije na splošno nahajajo v okolju

Prikaži več

M

M Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M18153112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FILOZOFIJA Izpitna pola 2 Esej Sreda, 30. maj 2018 / 120 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese

Prikaži več

TEMA 33. ČETRTA BOŽJA ZAPOVED: SPOŠTUJ OČETA IN MATER 1. RAZLIKA MED PRVIMI TREMI IN PREOSTALIMI SEDMIMI ZAPOVEDMI DEKALOGA Prve tri zapovedi govorijo

TEMA 33. ČETRTA BOŽJA ZAPOVED: SPOŠTUJ OČETA IN MATER 1. RAZLIKA MED PRVIMI TREMI IN PREOSTALIMI SEDMIMI ZAPOVEDMI DEKALOGA Prve tri zapovedi govorijo TEMA 33. ČETRTA BOŽJA ZAPOVED: SPOŠTUJ OČETA IN MATER 1. RAZLIKA MED PRVIMI TREMI IN PREOSTALIMI SEDMIMI ZAPOVEDMI DEKALOGA Prve tri zapovedi govorijo o ljubezni do Boga, ki je najvišje Dobro in poslednji

Prikaži več

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks

Prikaži več

588 Bogoslovni vestnik 67 (2007) 4 Enrico Chiavacci, Teologia morale fondamentale, Cittadella Editrice, Assisi 2007, 397 str., ISBN

588 Bogoslovni vestnik 67 (2007) 4 Enrico Chiavacci, Teologia morale fondamentale, Cittadella Editrice, Assisi 2007, 397 str., ISBN 588 Bogoslovni vestnik 67 (2007) 4 Enrico Chiavacci, Teologia morale fondamentale, Cittadella Editrice, Assisi 2007, 397 str., ISBN 978-88-308-0889-8. Enrico Chiavacci je prav gotovo eden najbolj pronicljivih

Prikaži več

Slovenian Group Reading Cards

Slovenian Group Reading Cards Kaj je program Narcotics Anonymous? NA (Narcotics Anonymous) smo nepridobitna skupnost moških in žensk, katerih glavni problem so droge. Smo odvisniki, ki okrevamo. Redno se srečujemo, da drug drugemu

Prikaži več

BESEDILA O VZGOJI V DRUŽINI VZGOJA IN NOVE TEHNOLOGIJE Nove generacije so se rodile v medsebojno povezan svet, na katerega njihovi starši niso bili na

BESEDILA O VZGOJI V DRUŽINI VZGOJA IN NOVE TEHNOLOGIJE Nove generacije so se rodile v medsebojno povezan svet, na katerega njihovi starši niso bili na BESEDILA O VZGOJI V DRUŽINI Nove generacije so se rodile v medsebojno povezan svet, na katerega njihovi starši niso bili navajeni. Zelo zgodaj dostopajo do interneta, do družbenih omrežij, chatov, video

Prikaži več

Microsoft Word - 1 kateheza - USTVARJENI ZA VESELJE.docx

Microsoft Word - 1 kateheza - USTVARJENI ZA VESELJE.docx Pred nami so kateheze, ki jih je v pripravi na 8. svetovno srečanje družin (Philadelphija, ZDA, 22. - 27. 9. 2015) pripravila nadškofija Philadelphia v sodelovanju z papeškim svetom za družino. Te kateheze

Prikaži več

Album OBHAJILO notranjost.indd

Album OBHAJILO notranjost.indd V spomin na prvo sveto obhajilo Pridi, ljubi Jezus, pridi mi v srce, težko te že čakam, veselim se že! Tukaj nalepi svojo najljubšo fotografi jo z dne, ko si prvič prejel/a sveto obhajilo. Moje ime in

Prikaži več

KRIŽEV POT»V krstu prerojeni«1. Pilat obsodi Jezusa na smrt Molimo te, Kristus, in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil. Krst je novo rojst

KRIŽEV POT»V krstu prerojeni«1. Pilat obsodi Jezusa na smrt Molimo te, Kristus, in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil. Krst je novo rojst KRIŽEV POT»V krstu prerojeni«1. Pilat obsodi Jezusa na smrt Krst je novo rojstvo, novo življenje. Brez krsta bi zapadli zakonu izvirnega greha. Ko se spominjamo dejanja Pilatove obsodbe, vemo, da je to

Prikaži več

RASTAFARIJANSTVO

RASTAFARIJANSTVO RASTAFARIJANSTVO UVOD Ko večina ljudi sliši besedo rastafarijanstvo pomisli na drede na glavi, reagge in uživanje marihuane. Vendar je rastafarijanstvo vse več kot to. To je način življenja in filozofija,

Prikaži več

HINDUIZE M

HINDUIZE M HINDUIZE M Hinduizem splošno velja za najstarejšo glavno svetovno religijo, ki jo še vedno izpolnjujejo. Gre za širok razpon verovanj in šol s številnimi učitelji, spisi in čaščenjem različnih oblik Boga.

Prikaži več

Dopolni stavek iz Svetega pisma: Glejte, zdaj je tisti milostni čas! *********** Glejte, zdaj je dan rešitve! Dopolni stavek iz Svetega pisma: Nosíte

Dopolni stavek iz Svetega pisma: Glejte, zdaj je tisti milostni čas! *********** Glejte, zdaj je dan rešitve! Dopolni stavek iz Svetega pisma: Nosíte Glejte, zdaj je tisti milostni čas! Glejte, zdaj je dan rešitve! Nosíte bremena drug drugemu... in tako boste izpolnili Kristusovo postavo. Tistemu, ki te udari po enem licu,... nastavi še drugo. Kar koli

Prikaži več

Microsoft Word - Delovni list.doc

Microsoft Word - Delovni list.doc SVETOVNE RELIGIJE Spoznal boš: krščanstvo - nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo islam: nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo stik med religijama

Prikaži več

SLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA - besedila DRAGI JEZUS, NAŠ PRIJATELJ, K TEBI DANES PRIŠLI SMO, DA TE V SVOJA SRCA MALA PRVIČ VREDNO PREJMEMO. DANE

SLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA - besedila DRAGI JEZUS, NAŠ PRIJATELJ, K TEBI DANES PRIŠLI SMO, DA TE V SVOJA SRCA MALA PRVIČ VREDNO PREJMEMO. DANE SLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA - besedila DRAGI JEZUS, NAŠ PRIJATELJ, K TEBI DANES PRIŠLI SMO, DA TE V SVOJA SRCA MALA PRVIČ VREDNO PREJMEMO. DANES SE V ŽIVLJENJU NAŠEM NEKAJ NOVEGA GODI, KO SMO PRVIČ

Prikaži več

TEMA 12. VERUJEM V SVETEGA DUHA. VERUJEM V SVETO KATOLIŠKO CERKEV 1. VERUJEM V SVETEGA DUHA 1.1. Tretja oseba presvete Trojice V Svetem pismu je Sveti

TEMA 12. VERUJEM V SVETEGA DUHA. VERUJEM V SVETO KATOLIŠKO CERKEV 1. VERUJEM V SVETEGA DUHA 1.1. Tretja oseba presvete Trojice V Svetem pismu je Sveti TEMA 12. VERUJEM V SVETEGA DUHA. VERUJEM V SVETO KATOLIŠKO CERKEV 1. VERUJEM V SVETEGA DUHA 1.1. Tretja oseba presvete Trojice V Svetem pismu je Sveti Duh poimenovan z različnimi imeni: med drugim kot

Prikaži več

VSEBINA I. MOLITVENE URE Molimo Jezusa S psalmi slavimo Gospoda Za edin

VSEBINA I. MOLITVENE URE Molimo Jezusa S psalmi slavimo Gospoda Za edin VSEBINA I. MOLITVENE URE...................... 7 1. Molimo Jezusa......................... 9 2. S psalmi slavimo Gospoda................ 27 3. Za edinost in vero...................... 49 4. Na čast Srcu

Prikaži več

Microsoft Word - A AM MSWORD

Microsoft Word - A AM MSWORD 3.9.2015 A8-0230/15 15 Uvodna izjava F F. ker je za to, da se bolje zavarujejo demokracija, pravna država in temeljne pravice, potrebna revizija Pogodb EU; F. ker je za to, da se bolje zavarujeta nacionalna

Prikaži več

I

I TEMA 8. JEZUS KRISTUS, PRAVI BOG IN PRAVI ČLOVEK 1. UČLOVEČENJE BESEDE»Ko pa je nastopila polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene«(gal 4, 4). Tako se izpolni obljuba o Odrešeniku, ki

Prikaži več

Dojenček Ne odteguj se dolžnosti do otroka Ne odteguj se svoji dolžnosti, da kot mati hraniš svojega otroka z lastnim mlekom. Dojenje ni samo hranjenj

Dojenček Ne odteguj se dolžnosti do otroka Ne odteguj se svoji dolžnosti, da kot mati hraniš svojega otroka z lastnim mlekom. Dojenje ni samo hranjenj Dojenček Ne odteguj se dolžnosti do otroka Ne odteguj se svoji dolžnosti, da kot mati hraniš svojega otroka z lastnim mlekom. Dojenje ni samo hranjenje. Dojenje je nadaljevanje tesne povezave, ki sta jo

Prikaži več

PROJECT OVERVIEW page 1

PROJECT OVERVIEW page 1 N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:

Prikaži več

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji

Prikaži več

kompendij-socialnega-nauka-cerkve.indd

kompendij-socialnega-nauka-cerkve.indd Papeški svet Pravičnost in mir Kompendij družbenega nauka Cerkve DRUŽINA 2007 Papeški svet Pravičnost in mir KOMPENDIJ DRUŽBENEGA NAUKA CERKVE Pontificio Consiglio della Giustizia e della Pace COMPENDIO

Prikaži več

Khamikaze - Astro - Vogel 2011.indd

Khamikaze - Astro - Vogel 2011.indd VESOLJE, KI ME PREVZEMA SREČANJE PRIJATELJEV RADIA OGNJIŠČE VOGEL 2011 utrinki Kje smo? Živimo v prostoru in času. Smo del narave (Stvarstva) in zato razmišljajmo o njej. Doma smo v galaksiji Rimska cesta

Prikaži več

Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. T

Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. T Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. Tako pravi Trismigistus, Mag nad magi. (Hermes Trismigistus

Prikaži več

Jacques Philippe: Če bi poznali Božji dar Prevod: Tadeja Petrovčič Jerina Jezikovni pregled: Marija Bratina Zasnova naslovnice: Polona Lisjak Prelom:

Jacques Philippe: Če bi poznali Božji dar Prevod: Tadeja Petrovčič Jerina Jezikovni pregled: Marija Bratina Zasnova naslovnice: Polona Lisjak Prelom: Jacques Philippe: Če bi poznali Božji dar Prevod: Tadeja Petrovčič Jerina Jezikovni pregled: Marija Bratina Zasnova naslovnice: Polona Lisjak Prelom: Sandra Pohole, K8 dizajn Izdaja: prva Izdaja: Založba

Prikaži več

DUHOVNA PRIPRAVA NA GOD BLAŽENEGA ALOJZIJA GROZDETA Novo mesto, maj 2014

DUHOVNA PRIPRAVA NA GOD BLAŽENEGA ALOJZIJA GROZDETA Novo mesto, maj 2014 DUHOVNA PRIPRAVA NA GOD BLAŽENEGA ALOJZIJA GROZDETA Novo mesto, maj 2014 O pojdi še k bratom, pomlad, jim upa v srca vlij, in novih jim moči prinesi in svetlih še nad. Pridi, pomlad, bl. A. Grozde Besedila

Prikaži več

1. IKONA»Zasmilili so se mu in jih je začel učiti mnogo stvari.«izpostavljena VREDNOTA usmiljenje Predlogi za pesmi: Ovca zapustila je pastirja; Gospo

1. IKONA»Zasmilili so se mu in jih je začel učiti mnogo stvari.«izpostavljena VREDNOTA usmiljenje Predlogi za pesmi: Ovca zapustila je pastirja; Gospo 1. IKONA»Zasmilili so se mu in jih je začel učiti mnogo stvari.«izpostavljena VREDNOTA usmiljenje Predlogi za pesmi: Ovca zapustila je pastirja; Gospod, usmili se (Gospod, zdaj sem tukaj pred teboj); Vsi,

Prikaži več

3

3 3. VELIKONOČNA NEDELJA Prvo berilo: Apostoli in Sveti Duh pričujejo o Jezusovem vstajenju Apd 5,27-32.40-41 Berilo iz Apostolskih del. Tiste dni je véliki duhovnik zasliševal apostole:»ali vam nismo zabičali,

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 KAKO SE RIMSKA KURIJA PREKO ZAPOVEDANE MOLITVE NORČUJE IZ LASTNIH VERNIKOV IN IZ VSEH NAS, SAJ NAM JE VZELA ORODJE LASTNEGA DOZOREVANJA MOLITEV. JAVNO ZNANIH MOLITVENIH ALTERNATIV V ZAHODNI CIVILIZACIJI

Prikaži več

Microsoft Word - D9_Prijateljstvo_9-11let_Priročnik za učitelje

Microsoft Word - D9_Prijateljstvo_9-11let_Priročnik za učitelje Priročnik za učitelje Prijateljstvo Tema: Prijateljstvo Starostna skupina: 9 do 11 let S podporo programa Vseživljenjsko učenje Evropske unije. Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije.

Prikaži več

Univerza v Ljubljani TEOLOŠKA FAKULTETA SEZNAM IZPITNIH ROKOV Obdobje od: do: Št. Datum Ura Predmet Popravljalec Predavalnica 1

Univerza v Ljubljani TEOLOŠKA FAKULTETA SEZNAM IZPITNIH ROKOV Obdobje od: do: Št. Datum Ura Predmet Popravljalec Predavalnica 1 Univerza v Ljubljani TEOLOŠKA FAKULTETA SEZNAM IZPITNIH ROKOV Obdobje od: 11. 6. 2018 do: 6. 7. 2018 Št. Datum Ura Predmet Popravljalec Predavalnica 1 11. 6. 2018 08:00:00 Religije in pravo (04678) - 3

Prikaži več

Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve

Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Svetovna trgovinska organizacija (STO) - Uredba (ES) št.

Prikaži več

The Holy See Poslanica papeža Benedikta XVI. za 26. svetovni dan mladih (Madrid, avgust 2011)»Ukoreninjeni in sezidani v Kristusu ter utrjeni

The Holy See Poslanica papeža Benedikta XVI. za 26. svetovni dan mladih (Madrid, avgust 2011)»Ukoreninjeni in sezidani v Kristusu ter utrjeni The Holy See Poslanica papeža Benedikta XVI. za 26. svetovni dan mladih (Madrid, 16. 21. avgust 2011)»Ukoreninjeni in sezidani v Kristusu ter utrjeni v veri«(kol 2,7) Dragi prijatelji, pogosto mislim na

Prikaži več

Kodeks ravnanja javnih uslužbencev

Kodeks ravnanja javnih uslužbencev Kodeks ravnanja javnih uslužbencev 1. Vlada Republike Slovenije sprejema kodeks ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je sprejel Svet Evrope kot priporočilo vsem članicam Sveta Evrope. 2. Vlada Republike

Prikaži več

Sporočila Device Marije v Međugorju od 1. Marca 1984 do 25. Decembra 2016 po vidkinji Mariji Pavlovič - Lunetti 1. marca "Dragi otroci! To župni

Sporočila Device Marije v Međugorju od 1. Marca 1984 do 25. Decembra 2016 po vidkinji Mariji Pavlovič - Lunetti 1. marca Dragi otroci! To župni Sporočila Device Marije v Međugorju od 1. Marca 1984 do 25. Decembra 2016 po vidkinji Mariji Pavlovič - Lunetti 1. marca 1984. "Dragi otroci! To župnijo sem posebej izbrala in jo želim voditi. V ljubezni

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 IGRE NA SREČO IN NEVARNOSTI ZASVOJENOSTI Pripravile: FKPV - Komerciala I IGRALNIŠTVO Seminarska naloga Marec 2012 HAZARDERSTVO: RAZVADA, BOLEZEN, POSEL? Iskanje tveganja in tveganje prekletstva Magična

Prikaži več

1. Ki je za nas krvavi pot potil Molite za nezvestega kardinala, nezveste škofe in duhovnike, ki sejejo razdor, povzročajo pohujšanje in nez

1. Ki je za nas krvavi pot potil Molite za nezvestega kardinala, nezveste škofe in duhovnike, ki sejejo razdor, povzročajo pohujšanje in nez 1. Ki je za nas krvavi pot potil 7.12.1991 nezvestega kardinala, nezveste škofe in duhovnike, ki sejejo razdor, povzročajo pohujšanje in nezvestobo sv. očetu, Cerkvi in Bogu. 5.8.1994 Ponovno vas vabim,

Prikaži več

Microsoft Word - Novo leto 2018 statistika.docx

Microsoft Word - Novo leto 2018 statistika.docx Statistika leta 217 in napovednik leta 218 Za nami je leto 217, ki je bilo v veliko stvareh prelomno in je zaznamovalo našo župnijo. Večino dogodkov ste lahko ovrednotili in se jih spomnili z zapisom v

Prikaži več

_gradivo_št_3

_gradivo_št_3 DUŠA DUHOVNA ŠOLA Spoznavanje Božje ljubezni»daj mi duše, drugo vzemi«zajemimo iz duhovne izkušnje sv. Janeza Boska, da bi hodili v svetosti po poti naše posebne poklicanosti. (Vezilo 2014) DUŠA 3 2013/14

Prikaži več

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na:   Kontakt: Referat Pedagoške fakultete 21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)

Prikaži več

Številka: U-II-1/15-24 Datum: PRITRDILNO LOČENO MNENJE SODNIKA MAG. MIROSLAVA MOZETIČA K ODLOČBI ŠT. U-II-1/15 Z DNE Glaso

Številka: U-II-1/15-24 Datum: PRITRDILNO LOČENO MNENJE SODNIKA MAG. MIROSLAVA MOZETIČA K ODLOČBI ŠT. U-II-1/15 Z DNE Glaso Številka: U-II-1/15-24 Datum: 19. 10. 2015 PRITRDILNO LOČENO MNENJE SODNIKA MAG. MIROSLAVA MOZETIČA K ODLOČBI ŠT. U-II-1/15 Z DNE 28. 9. 2015 1. Glasoval sem za sprejem odločbe št. U-II-1/15 z dne 28.

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx

Microsoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx RAZISKAVA OB PREDVIDENI SELITVI KNJIŽNIC OHK Raziskava je potekala v okviru predmetov Raziskovalne metode in Uporabniki informacijskih virov in storitev pod mentorstvom treh profesorjev (dr. Pisanski,

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko

Prikaži več

Običajne in enostavne stvari so za preproste ljudi.

Običajne in enostavne stvari so za preproste ljudi. Običajne in enostavne stvari so za preproste ljudi. Giordano Bruno je ena izmed najznačilnejših osebnosti italijanske renesanse. Njegova smrt na grmadi jasno priča o težkih pogojih za uveljavljanje samostojnih

Prikaži več

Pregledni znanstveni članek (1.02) Bogoslovni vestnik 78 (2018) 2, UDK: Besedilo prejeto: 5/2018; sprejeto: 7/ Andrej Šegula

Pregledni znanstveni članek (1.02) Bogoslovni vestnik 78 (2018) 2, UDK: Besedilo prejeto: 5/2018; sprejeto: 7/ Andrej Šegula Pregledni znanstveni članek (1.02) Bogoslovni vestnik 78 (2018) 2,451 460 UDK: 27-475-46 Besedilo prejeto: 5/2018; sprejeto: 7/2018 451 Andrej Šegula Evangelizacija kot ena od poti do enega Boga v sodobnih

Prikaži več

Microsoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu

Microsoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu Na podlagi 64. člena Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične študije, št. 011-01/13 z dne 27. 6. 2013, je Senat Univerze na Primorskem Fakultete za humanistične študije na svoji 4.

Prikaži več

Verzija 4, veljavno od Na podlagi 87. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92) in 8. člena statuta Zbornice laborat

Verzija 4, veljavno od Na podlagi 87. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92) in 8. člena statuta Zbornice laborat Verzija 4, veljavno od 04.10.2018 Na podlagi 87. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92) in 8. člena statuta Zbornice laboratorijske medicine Slovenije je le-ta sprejela na ustanovni

Prikaži več

(Microsoft Word _gradivo_\232t_6)

(Microsoft Word _gradivo_\232t_6) DUŠA DUHOVNA ŠOLA DAROVANJE AROVANJE IN ŽRTEV 2011-12, št. 6 Stran 1 REFLEKSIJA 2011-12, št. 6 Stran 2 IZ DON BOSKOVEGA ŽIVLJENJA Janez Bosko je kot bogoslovec večkrat izkusil, da je njegov poklic v nevarnosti.

Prikaži več

AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna

AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna vsebina: Ustno seštevanje in odštevanje do 20 sprehodom

Prikaži več

Duh in telo pri Descartesu (maturitetna seminarska naloga) Kazalo Duh in telo pri Descartesu...2 Kazalo...2

Duh in telo pri Descartesu (maturitetna seminarska naloga) Kazalo Duh in telo pri Descartesu...2 Kazalo...2 Duh in telo pri Descartesu (maturitetna seminarska naloga) Kazalo Duh in telo pri Descartesu...2 Kazalo...2 1. Povzetek...4 2. Ključni pojmi...5 4. Uvod...6 4.1 Razlika med duhom in telesom in vloga razuma

Prikaži več

FILOZOFIJA

FILOZOFIJA Državni izpitni center *M07153113* SPOMLADANSKI ROK FILOZOFIJA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 31. maj 2007 SPLOŠNA MATURA RIC 2007 2 M071-531-1-3 OCENJEVALNA SHEMA ZA ESEJ (0 22 točk) Navedeni opisi

Prikaži več

TEMA 19. EVHARISTIJA (1) 1. ZAKRAMENTALNA NARAVA PRESVETE EVHARISTIJE 1.1. Kaj je evharistija? Evharistija je zakrament, po katerem pri liturgičnem sl

TEMA 19. EVHARISTIJA (1) 1. ZAKRAMENTALNA NARAVA PRESVETE EVHARISTIJE 1.1. Kaj je evharistija? Evharistija je zakrament, po katerem pri liturgičnem sl TEMA 19. EVHARISTIJA (1) 1. ZAKRAMENTALNA NARAVA PRESVETE EVHARISTIJE 1.1. Kaj je evharistija? Evharistija je zakrament, po katerem pri liturgičnem slavju Cerkve postane navzoča oseba Jezusa Kristusa (ves

Prikaži več

Zasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B.

Zasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B. Zasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B. ZASEBNI NEPROFITNI RADIJSKI PROGRAM Pokritost Poglavitne značilnosti Javni servis nacionalna S svojimi programi zagotavlja

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation IV. Mednarodna znanstvena konferenca: ZA ČLOVEKA GRE: DRUŽBA IN ZNANOST V CELOSTNI SKRBI ZA ČLOVEKA Alma Mater Europaea - ECM Maribor, 11-12. marec 2016 ODZIVANJE ZDRAVSTVENEGA OSEBJA V PRIMERIH NASILJA

Prikaži več

17 HVALA Beseda mala. Vsemu, kar si, kar želiš biti, krono ti hvala bo dala. Kdor življenje lepo ljubi, v besedo hvala se zaljubi. Sporočilo njeno vsa

17 HVALA Beseda mala. Vsemu, kar si, kar želiš biti, krono ti hvala bo dala. Kdor življenje lepo ljubi, v besedo hvala se zaljubi. Sporočilo njeno vsa 17 HVALA Beseda mala. Vsemu, kar si, kar želiš biti, krono ti hvala bo dala. Kdor življenje lepo ljubi, v besedo hvala se zaljubi. Sporočilo njeno vsak doume, čeprav jezika morda ne razume. Beseda sama

Prikaži več

PEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog

PEDAGOŠKO  VODENJE, kot ena od nalog Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede

Prikaži več

Bodi moder zgled

Bodi moder zgled www.modra-energija.si Bodi moder zgled Moč je v vaših rokah Naredite kaj za bolj zdravo okolje.naredite nekaj koristnega. Prevzemite del skrbi in odgovornosti za naravo. Kar storimo dobrega za naravo,

Prikaži več

TEMA 20. EVHARISTIJA (2) 1. DARITVENA RAZSEŽNOST SVETE MAŠE 1.1. V kakšnem smislu je sveta maša daritev? Sveta maša je daritev v njej lastnem in poseb

TEMA 20. EVHARISTIJA (2) 1. DARITVENA RAZSEŽNOST SVETE MAŠE 1.1. V kakšnem smislu je sveta maša daritev? Sveta maša je daritev v njej lastnem in poseb TEMA 20. EVHARISTIJA (2) 1. DARITVENA RAZSEŽNOST SVETE MAŠE 1.1. V kakšnem smislu je sveta maša daritev? Sveta maša je daritev v njej lastnem in posebnem smislu, je nova glede na daritve naravnih religij

Prikaži več

Zakaj Cerkev - prelom_Spremembe.indd

Zakaj Cerkev - prelom_Spremembe.indd K ako vstopiti v razumevanje Cerkve»Cerkev se v zgodovino postavlja predvsem kot odnos z živim Kristusom. Vsako drugo razmišljanje, vsaka druga presoja je posledica te izvirne drže. Luka v Apostolskih

Prikaži več

Layout_sp-glasnik_advent2017_v2.2

Layout_sp-glasnik_advent2017_v2.2 S VET O P I S E M SKI GLA SNIK DRUŠTVO SVETOPISEMSKA DRUŽBA SLOVENIJE Advent 2017 UVODNIK Dragi prijatelji in dobrotniki Svetopisemske družbe Slovenije, leto 2017 se izteka in praznični čas je kot nalašč,

Prikaži več

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v

Prikaži več

Obrazi v soju ljubezni.indd

Obrazi v soju ljubezni.indd Kardinal Franc Rode Drago K. Ocvirk OBRAZI V SOJU LJUBEZNI Kardinal Franc Rode Drago K. Ocvirk OBRAZI V SOJU LJUBEZNI Mesec dni na Rdečem otoku in drugi izbrani zapisi Ljubljana, 2006 kardinal Franc Rode

Prikaži več

CHRISTOPHE FLIPO ZBOGOM, PROSTOZIDARJI IZ PROSTOZIDARSTVA V CERKEV OSEBNA ZGODBA Ali se s prostozidarstvom približamo evangeliju ali se od njega oddal

CHRISTOPHE FLIPO ZBOGOM, PROSTOZIDARJI IZ PROSTOZIDARSTVA V CERKEV OSEBNA ZGODBA Ali se s prostozidarstvom približamo evangeliju ali se od njega oddal CHRISTOPHE FLIPO ZBOGOM, PROSTOZIDARJI IZ PROSTOZIDARSTVA V CERKEV OSEBNA ZGODBA Ali se s prostozidarstvom približamo evangeliju ali se od njega oddaljimo? Ali nasprotuje Cerkvi ali je prostor, iz katerega

Prikaži več

Bioetika.indd

Bioetika.indd Adriano Pessina BIOETIKA Kriticna vest tehnološke civilizacije ADRIANO PESSINA BIOETIKA Kritična vest tehnološke civilizacije Adriano Pessina BIOETIKA Kritična vest tehnološke civilizacije DRUŽINA 2013

Prikaži več

KATOLICIZEM IN OKOLJE Refleksija ob okrožnici Laudato si' 22. januar 2016 Kardinal Peter K.A. Turkson Mednarodna konferenca katoliških škofov Penha Lo

KATOLICIZEM IN OKOLJE Refleksija ob okrožnici Laudato si' 22. januar 2016 Kardinal Peter K.A. Turkson Mednarodna konferenca katoliških škofov Penha Lo KATOLICIZEM IN OKOLJE Refleksija ob okrožnici Laudato si' 22. januar 2016 Kardinal Peter K.A. Turkson Mednarodna konferenca katoliških škofov Penha Longa Resort Hotel, Lizbona, Portugalska za interno uporabo

Prikaži več

Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan

Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti

Prikaži več

AM_Ple_NonLegReport

AM_Ple_NonLegReport 8.3.2018 A8-0048/7 7 Marco Zanni, Stanisław Żółtek, André Elissen Uvodna izjava B B. ker se je hitro izkazalo, da večletni finančni okvir za obdobje 2014 2020 ni primeren za izpolnjevanje dejanskih potreb

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Umetniško doživetje v galeriji Robi Kroflič Narodna galerija, 27. 9. 2018 V predavanju nameravam odgovoriti na vprašanja: Kaj so osnovne značilnosti umetnosti kot posebne človeške prakse? Kaj si lahko

Prikaži več

1. Kdo je knjigo napisal, ilustriral prevedel in založil? Napisal: Antoine De Saint Exupery Rodil se je v začetku preteklega stoletja leta 1900, v Lyo

1. Kdo je knjigo napisal, ilustriral prevedel in založil? Napisal: Antoine De Saint Exupery Rodil se je v začetku preteklega stoletja leta 1900, v Lyo 1. Kdo je knjigo napisal, ilustriral prevedel in založil? Napisal: Antoine De Saint Exupery Rodil se je v začetku preteklega stoletja leta 1900, v Lyonu v obubožani plemiški družini in je zgodaj izgubil

Prikaži več

KODEKS ETIKE IN INTEGRITETE ZA RAZISKOVALCE NA UNIVERZI V MARIBORU 1. Izhodišča in namen kodeksa Namen tega kodeksa je, izhajajoč iz Kodeksa profesion

KODEKS ETIKE IN INTEGRITETE ZA RAZISKOVALCE NA UNIVERZI V MARIBORU 1. Izhodišča in namen kodeksa Namen tega kodeksa je, izhajajoč iz Kodeksa profesion KODEKS ETIKE IN INTEGRITETE ZA RAZISKOVALCE NA UNIVERZI V MARIBORU 1. Izhodišča in namen kodeksa Namen tega kodeksa je, izhajajoč iz Kodeksa profesionalne etike Univerze v Mariboru, vzpostaviti in krepiti

Prikaži več

TRG Trg je prostor, kjer se srečujejo ponudniki in povpraševalci, da po določeni ceni izmenjajo določeno količino blaga ali storitev. Vrste trga kraje

TRG Trg je prostor, kjer se srečujejo ponudniki in povpraševalci, da po določeni ceni izmenjajo določeno količino blaga ali storitev. Vrste trga kraje TRG Trg je prostor, kjer se srečujejo ponudniki in povpraševalci, da po določeni ceni izmenjajo določeno količino blaga ali storitev. Vrste trga krajevno lokalni ali krajevni trg osebki so neposredni tekmeci

Prikaži več

2012 1/2 Vsebina UVODNIK 3 Aleš Maver: Med dvema Slovenijama VERA IN RAZUM 5 James V. Schall: Kaj je "rimskokatoliška politična filozofija"? FILOZOFIJ

2012 1/2 Vsebina UVODNIK 3 Aleš Maver: Med dvema Slovenijama VERA IN RAZUM 5 James V. Schall: Kaj je rimskokatoliška politična filozofija? FILOZOFIJ 2012 1/2 Vsebina UVODNIK 3 Aleš Maver: Med dvema Slovenijama VERA IN RAZUM 5 James V. Schall: Kaj je "rimskokatoliška politična filozofija"? FILOZOFIJA 9 Nikolaj Berdjajev: Kraljestvo Duha in cesarstvo

Prikaži več

Univerza v Mariboru

Univerza v Mariboru Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja

Prikaži več

Revizijsko poročilo: Pravilnost financiranja referendumske kampanje stranke DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije za referendum o Zakonu

Revizijsko poročilo: Pravilnost financiranja referendumske kampanje stranke DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije za referendum o Zakonu Revizijsko poročilo Pravilnost financiranja referendumske kampanje stranke DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije za referendum o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija Revizijsko poročilo Pravilnost

Prikaži več

6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru

6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru 6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, 30.03.2009 Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru in na končni ali neskončni čokoladi. Igralca si izmenjujeta

Prikaži več

BODI KULTUREN – BODI MEDKULTUREN!

BODI KULTUREN – BODI MEDKULTUREN! MEDKULTURNE KOMPETENCE Maruša Bajt, CMEPIUS Thermana Laško 29. september 2018 DANAŠNJA VSEBINA Kaj je kultura? Kaj so kompetence? Kaj so medkulturne kompetence? Praktični primeri Vaje NEKAJ BESED O...

Prikaži več

DEVETDNEVNICA K SV. JOŽEFMARIJU ZA DELO Molitev k sv. Jožefmariju Bog, ki si po posredovanju presvete Device Marije podelil duhovniku svetemu Jožefmar

DEVETDNEVNICA K SV. JOŽEFMARIJU ZA DELO Molitev k sv. Jožefmariju Bog, ki si po posredovanju presvete Device Marije podelil duhovniku svetemu Jožefmar DEVETDNEVNICA K SV. JOŽEFMARIJU ZA DELO Molitev k sv. Jožefmariju Bog, ki si po posredovanju presvete Device Marije podelil duhovniku svetemu Jožefmariju neštete milosti in ga izbral kot zvesto orodje

Prikaži več

POSLOVNO OKOLJE PODJETJA

POSLOVNO OKOLJE PODJETJA POSLOVNO OKOLJE PODJETJA VSI SMO NA ISTEM ČOLNU. ACTIVE LEARNING CREDO (adapted from Confucius) When I hear it, I forget. When I hear and see it, I remember a little. When I hear, see and ask questions

Prikaži več

Microsoft Word - Pastoralni koledar doc

Microsoft Word - Pastoralni koledar doc PASTORALNI KOLEDAR ŽUPNIJE ŠMARJETA za pastoralno leto 2013/2014 Legenda Državni praznik (dela prosti dnevi) Nedelja Župnijska romanja Dejavnosti za člane ŽPS Dejavnosti mladinske in študentske pastorale

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Zapisovanje učnih izidov Bled, 21.1.2016 Darko Mali ECVET ekspert, CPI Pojmi: Kvalifikacija Kompetenca Učni cilji Učni izidi Enote učnih izidov Kreditne točke Programi usposabljanja NE! 2 Učni cilji kompetence

Prikaži več

POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u

POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo učbenik in delovni zvezek, ki sta obvezna učna pripomočka

Prikaži več

JUDOVSTVO

JUDOVSTVO JUDOVSTVO NEKAJ ZGODOVINE Začetek Judovstvo je ustvaril Abraham V drugem tisočletju pr.kr Verovanje v Jahveja- edinega boga in stvarnika sveta, ki je izbral izraelsko ljudstvo Razširjalo se je po celem

Prikaži več

Nrast_05_08.qxd

Nrast_05_08.qxd NOVA RAST le glasilo molivcev za duhovne poklice to XXII, april 2012, šte vil ka 2 Teden molitve za duhovne poklice na župniji Foto: I. Vinovrški M. Kramberger Daruj svoje srce Gospodu Daruj svoje srce

Prikaži več

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na:   Kontakt: Referat Pedagoške fakultete 21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)

Prikaži več

KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017

KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017 KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017 NAGOVOR POSLOVODSTVA S sprejetjem KODEKSA RAVNANJA skupine DOMEL smo sklenili zavezo, da se bomo po njegovih načelih ravnali povsod, kjer smo,

Prikaži več

Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota

Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota Gluhota in naglušnost nimata dramatičnega zunanjega videza, zato pa imata dramatične posledice. Nevidna invalidnost Pri invalidih sluha in govora gre za

Prikaži več

Microsoft Word - P053-A doc

Microsoft Word - P053-A doc [ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P053A30112* ZIMSKI ROK SLOVEN[^INA KOT DRUGI JEZIK Izpitna pola 2 Pisanje besedila na knji`evno temo Torek, 14. februar 2006 / 60 minut Dovoljeno dodatno gradivo

Prikaži več

Agencija za trg vrednostnih papirjev

Agencija za trg vrednostnih papirjev GRADIVO za skupščino delničarjev družbe ALTA Skupina d.d. KAZALO 1. Gradivo k prvi točki dnevnega reda 2. Gradivo k drugi točki dnevnega reda 3. Gradivo k tretji točki dnevnega reda 4. Gradivo k četrti

Prikaži več

Komisija za Čopove diplome in priznanja pri ZBDS je na svoji seji dne 5

Komisija za Čopove diplome in priznanja pri ZBDS je na svoji seji dne 5 Na podlagi določil 33., 98. in 120. člena Statuta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (v nadaljevanju Zveza) je Občni zbor Zveze na svoji redni seji dne 10. 5. 2011 sprejel PRAVILNIK O PODELJEVANJU

Prikaži več

Številka: Up-694/19-8 U-I-179/19-5 Datum: SKLEP Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude A. B., C., na seji 1

Številka: Up-694/19-8 U-I-179/19-5 Datum: SKLEP Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude A. B., C., na seji 1 Številka: Up-694/19-8 U-I-179/19-5 Datum: 15. 7. 2019 SKLEP Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude A. B., C., na seji 15. julija 2019 sklenilo: 1. Ustavna pritožba zoper

Prikaži več

Aleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin

Aleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin Aleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin OBDOBJE ROMANTIKA Romantika je umetnostna smer v Evropi iz prve polovice 19. stoletja. Razvila se je iz predromantike konec 18.stol. Izražanje čustev Osrednja

Prikaži več

kodeks_besedilo.indd

kodeks_besedilo.indd Samoregulacijski kodeks ravnanja operaterjev mobilnih javnih elektronskih komunikacijskih storitev o varnejši rabi mobilnih telefonov s strani otrok in mladostnikov do 18. leta Izdal in založil Gospodarska

Prikaži več

LEONARDO DA VINCI

LEONARDO DA VINCI LEONARDO DA VINCI ŽIVLJENJE Italijanski renesančni arhitekt,izumitelj,inženir,kipar in slikar. Rojen* 15. april 1452 Vinci, Toskana, Italija Umrl 2. maj 1519 Cloux, Francija Starši oče- Ser Piero da Vinci,

Prikaži več

NOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc

NOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc NOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc Mojca Gubanc I. poglavje Požar se je že tri dni razplamteval po gozdu nad vasjo. Zdelo se je, da bo ogenj dosegel naselje pod hribom. Gasilci iz vasi in okolice

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Svet

Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Svet Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Sveta delegacije Št. predh. dok.: 8946/16, 9455/16 FREMP

Prikaži več

SVETNISKI LEKCIONAR.indd

SVETNISKI LEKCIONAR.indd 3 RIMSKI MISAL KAKOR GA JE NAROČIL PRENOVITI DRUGI VATIKANSKI CERKVENI ZBOR IN GA JE RAZGLASIL PAPEŽ PAVEL VI. BERILA IN EVANGELIJI ZA PRAZNIKE IN GODOVE SVETNIKOV Druga, dopolnjena izdaja LJUBLJANA 2010

Prikaži več

Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija

Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija KAZALO: 1 UVOD...3 2 MATERIAL...4 POSTOPEK...4 3 SKICA NASTAVITVE POSKUSA...5 4 REZULTATI...6

Prikaži več

eko projet in ostali za spletno stran

eko projet in ostali za spletno stran VODA KOT ŽIVLJENJSKA VREDNOTA N Rozina Kramar Daniela Huber Tkalec, Gizela Vidak Cilji: -razumevanje pomena vode za živa bitja, -spodbujati otroke k razmišljanju o pomenu vode, -iskati izvirne ideje za

Prikaži več