1

Transkripcija

1 LETNO POROČILO 2011 Snežnik Sinpo, d. o. o. Ferdinand MIKLIČ, univ. dipl. inž. rač. Direktor družbe Snežnik Sinpo, d. o. o. Mag. Andrej PAGON, predsednik nadzornega sveta družbe Snežnik, d. d.

2 KAZALO 1. UVOD GENERALNI CILJI PISMO DIREKTORJA POSLOVNO POROČILO POSLOVNA STRATEGIJA LASTNIŠKA STRUKTURA IN KAPITAL PODJETJA ANALIZA POSLOVANJA ENERGETSKA IN EKOLOŠKA DEJAVNOST INVESTICIJE, DEZINVESTICIJE IN INFORMACIJSKA PODPORA OBVLADOVANJE TVEGANJ TRAJNOSTNI RAZVOJ ZAPOSLENI - SINPO SISTEM KAKOVOSTI, VAROVANJE OKOLJA IN DRUŽBENA ODGOVORNOST RAČUNOVODSKI IZKAZI RAČUNOVODSKI IZKAZI SNEŽNIK SINPO D. O. O Osnove za izdelavo računovodskih izkazov Pomembnejše računovodske usmeritve v poslovnem letu REVIZORJEVO POROČILO... 44

3 1 1. UVOD Invalidsko podjetje Sinpo d. o. o. je hčerinsko podjetje v 100 % lasti podjetja Snežnik, d. d. Ustanovljeno je bilo leta Sedež podjetja je v Kočevski Reki, na redko naseljenem področju z obsežnimi gozdovi. Temeljni vzrok za ustanovitev in delovanje invalidskega podjetja je bilo zagotavljanje zaposlitve delavcem z zmanjšano delovno zmožnostjo in opravljanje nekaterih dejavnosti za ustanovitelja, ki zanj niso primarnega pomena GENERALNI CILJI Zagotavljati delo ljudem, ki so s svojo zmanjšano delavno zmožnostjo omejeni in želijo opravljati delo v okviru dejavnosti družbe, poslovati pozitivno, znižati reklamacije glede na poslovne prihodke na manj kot 0,1 %, s svojo dejavnostjo omogočiti matičnemu podjetju, da se ukvarja zgolj z osnovno dejavnostjo, storitvene in druge sekundarne dejavnosti pa prepusti hčeri PISMO DIREKTORJA Podjetje je leto končalo s pozitivnim rezultatom in pri tem 6 % prihodkov vložilo v novo opremo. Prešli smo v storitveno organizacijo z zelo malim delom materialnega toka, zato so tudi prihodki glede na preteklo leto nižji. Ohranili in očistili smo vse programe, s tem, da smo delali na spremembah kadrovske strukture. Družba je zaposlovala povprečno 72 delavcev, od tega 32 oz. 45 % invalidov. Število invalidov se odraža v nizki dodani vrednosti na zaposlenega, ki je polovico nižja kot pri matičnem podjetju. V poslovanju smo ohranjali pozitivni denarni tok in se nismo zadolževali. Poseben problem so odsotnosti zaposlenih, ki močno vplivajo na dnevno organizacijo. V osnovnem poslanstvu podjetja, kjer zagotavljamo dejavnostih, smo bili v letu 2011 sorazmerno uspešni. podporo matičnemu podjetju v sekundarnih Ferdinand Miklič, direktor

4 2 2. POSLOVNO POROČILO 2.1. POSLOVNA STRATEGIJA POSLANSTVO Zagotoviti podporo matičnemu podjetju v dejavnostih, ki niso osnovnega pomena za delovanje podjetja in hkrati ljudem, ki živijo na tem področju nuditi delo, s posebnim poudarkom na tistih, ki zaradi invalidnosti ne morejo biti polno delovno angažirani. VIZIJA Poslovati pozitivno v lesnoobdelovalni panogi na obstoječih programih, pri tem iskati donosnost pri opravljanju storitev in izdelavi izdelkov, ki jih iz obstoječe surovine matično podjetje ne more predelati oz. prodati. VREDNOTE Podjetje upošteva temeljna zakonska in moralna pravila, ter skrbi za varovanje okolja in trajnostni razvoj LASTNIŠKA STRUKTURA IN KAPITAL PODJETJA KAPITAL IN LASTNIŠTVO, UPRAVLJANJE Snežnik Sinpo, d. o. o. je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, Oddelek za gospodarsko sodstvo pod št. vložka 1/25898/00 in izkazuje osnovni kapital v višini EUR. Direktor organizira in vodi delovni proces in poslovanje podjetja, zastopa podjetje nasproti tretjim osebam in je odgovoren za zakonito delovanje podjetja. Družbenik imenuje direktorja za štiri leta. Od opravlja funkcijo direktorja Ferdinand Miklič.

5 3 VELIKOST PODJETJA IN KAPITALSKA POVEZANOST Snežnik Sinpo, d. o. o. je po 55. členu ZGD majhno podjetje. Ko je podjetje Snežnik, d. d. ustanovilo podjetje Snežnik Sinpo, d. o. o. s statusom invalidskega podjetja je nanj preneslo naslednje dejavnosti: proizvodnjo decimiranih elementov, vzdrževanje opreme in objektov, varovanje premoženja, čiščenje objektov, izdelavo ostalih drobnih končnih izdelkov (palete, letvice, zabojniki ipd.), ostale storitve po naročilu. V letu 2011 je Snežnik Sinpo, d. o. o. zaposloval povprečno 72 ljudi od tega 32 invalidov (več v poglavju 3.1). Snežnik Sinpo, d. o. o. nima podružnic niti doma niti v tujini. Podjetje Snežnik, d. d. je 100 % lastnik podjetja Snežnik Sinpo, d. o. o. Snežnik, d. d. skupaj s hčerinskim podjetjem Snežnik Sinpo, d. o. o. tvori skupino povezanih podjetij, za katero se izdelujejo konsolidirani računovodski izkazi, ki so predstavljeni v računovodskem poročilu. Stanje kapitala na dan znaša EUR.

6 ANALIZA POSLOVANJA SPLOŠNO Hčerinsko podjetje je precej povezano z matičnim. Programi, ki temeljijo na opravljanju storitev so sledeči: program polkna, program iglavcev (embalažni les, palete, profili, letvice), bukov program (bukovi decimirani elementi, bukova drva), ostale storitve za matično podjetje. V letu 2011 ga zaznamujejo: varčevalni in optimizacijski ukrepi na vseh področjih, zmanjšanje števila zaposlenih, pozitivno poslovanje. PRIHODKI IN STROŠKI Značilnost leta 2011 glede na preteklo leto so bili nižji tako prihodki kot tudi stroški. To je bila posledica prestrukturiranja poslovanja v storitveno podjetje (sredi leta 2010) in zmanjšanja števila zaposlenih kot tudi večje povezanosti z matičnim podjetjem. Cilj je bilo pozitivno poslovanje družbe, kar je tudi doseženo. Vrednost čistih prihodkov iz prodaje je podjetje razpolovilo, vzrok je bil v preoblikovanju v storitveno dejavnost. Posledično so se stroški materiala in storitev zmanjšali za 69 % oz. 0,713 mio EUR. V letu 2011 so znašali 0,313 mio EUR. Stroški dela so se znižali za 0,438 mio EUR in so znašali 0,976 mio EUR. Čisti poslovni izid je podjetje doseglo v višini EUR pozitive.

7 5 STRUKTURA STROŠKOV STRUKTURA STROŠKOV V PODJETJU SNEŽNIK SINPO, D. O. O. V LETU % 10% 12% 4% STROŠKI MATERIALA STROŠKI STORITEV 73% AMORTIZACIJA STROŠKI DELA DRUGI STROŠKI Največji delež (73 %) vseh stroškov predstavlja delo. Temu sledijo storitve (12 %) in material (10 %). Delež materiala je večji od predvidenega, zaradi povečane realizacije pri izvajanju pogodbe za nadomestno izpolnitev invalidskih kvot. Podjetje je v letu 2011 načrtovalo dobiček v višini EUR in ga doseglo v višini EUR, kar je v trenutni gospodarski situaciji uspešno. Odklon od planiranega rezultata predstavljata oblikovanje popravka vrednosti terjatev v višini EUR in odloženi davki v višini EUR. PRODAJA Snežnik Sinpo, d. o. o. ustvarja prihodke od prodaje storitev matičnemu podjetju domačem trgu, in sicer: ter proizvodov na Program izdelave polken: Podjetje je izdelalo 886 m2 polken različnih tipov, za katere ima pridobljen CE certifikat. Odstopanje od plana m2 je veliko. Potrebo na tržišču stavbnega pohištva je podjetje v začetku leta ocenilo preveč optimistično. Zaradi recesije v gradbeništvu je bilo povpraševanje po polknih nizko, kar je tudi posledica zmanjšanja števila ljudi na tem programu in preusmeritev le-teh na druge programe.

8 6 Jelov program : Program je zajemal naslednje izdelke: jelovi lepljeni decimirani elementi, embalaža, palete, zaboji, priprava materiala za polkna, prah žaganje. Ves vhodni material se je pripravil in razrezal v matičnem podjetju. Jelov program je temeljil na podlagi prodaje proizvodov in storitev neposredno 100 % za domači trg. Pri programu je viden napredek, saj se je slab rezultat med letom proti koncu leta močno izboljšal. Iz programa je podjetje izločilo ljudi, ki so bili neproduktivni, kar je bilo napovedano že v preteklem letu. Program v taki sestavi je sposoben preživetja. Bukov program (decimirnica): Tu se izdelujejo bukovi decimirani elementi, stranski produkt so drva. Proizvodnja je bazirala na podlagi surovine iz matičnega podjetja. Podjetje je v letu 2011 iskalo pravo razmerje med vloženim delom za glavni produkt in drva. Povprečen izkoristek je bil 52 %, kar je nižje od zastavljenega. To pa je pomenilo tudi več dela s stranskim produktom, ki ga je moralo podjetje plasirati na trgu. Proizvedeno je bilo m3 elementov in m3 drv. Ob sorazmerno nizki prodajni ceni podjetje ni pokrilo vseh stroškov, zato načrtuje, da bo v prihodnjem letu omejilo količino proizvodnje (število ljudi), ter poskušalo dodajati manj dela na stranski produkt. Prav tako bo proizvodnjo bukovega žaganega lesa uvrstilo v program elementov, tako da doseže optimalen pretok in izkoristke. Če bo program kljub temu globoko negativen, ga bo potrebno popolnoma spremeniti ali pa celo ukiniti. Programi posredovanja delavcev (stm 92): Delavci, ki jih podjetje posreduje preko Agencije za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu in posredovanja po pogodbi o poslovnem sodelovanju matičnemu podjetju, pokrivajo svoje stroške in so pozitivno donosni. KUPCI in DOBAVITELJI Izdelki družbe so namenjeni nadaljnji predelavi v lesni industriji, zato so bili kupci predvsem iz segmenta pohištvene industrije, gradbeništva oz. predelovalne industrije. Snežnik Sinpo, d. o. o. sicer nima lastne zaščitne blagovne znamke, cilj pa je delati kakovostno, kar je zapisano tudi v politiki kakovosti podjetja, saj želi biti razpoznavno predvsem po zanesljivosti in pravočasnosti dostave in kakovosti izdelkov. Zadovoljstvo kupcev je sestavni del poročila za presojo ISO standarda, ki poteka letno. Sistem preverjanja zadovoljstva kupcev je temeljil na osnovi:

9 7 poslovnih srečanj in izražanja zadovoljstva s strani poslovnega partnerja, telefonskih kontaktov, reklamacij, pripravljenosti na poslovno sodelovanje (sklepanje letnih dogovorov, pogodb ali aneksov). Snežnik Sinpo, d. o. o. je storitvena organizacija, ki večinoma dela za matično podjetje. Manjši del pa opravlja storitve priprave embalažnega lesa podjetju za proizvodnjo vrat. Količina in vrednost reklamacij sta bila pod 0,5 % glede na poslovne prihodke. Največji dobavitelj za invalidsko podjetje je bila matična družba in sicer za: surovino - iglavci in listavci, storitve - toplotna energija, sušenje intelektualne storitve. Ostali večji dobavitelji dobavljajo material, opravljajo storitve brušenja rezil, zavarovalništvo, dobavljajo rezervne dele, energijo in PTT storitve. Manjšo nabavo vrši podjetje razpršeno, odvisno od pogojev dobave (cena, roki, zaloga, itd). Glavnina vseh dobaviteljev je rezidentov Republike Slovenije ENERGETSKA IN EKOLOŠKA DEJAVNOST Cilj ekološke dejavnosti je ponujati celovite, energetsko učinkovite in okolju prijazne rešitve. Ekološka dejavnost: Podjetje je ekološko usmerjeno, saj ima organiziran način odvoza odpadkov in v svoji proizvodnji ne uporablja zdravju škodljivih materialov. Odpadki se zbirajo ločeno in se na klic odpeljejo INVESTICIJE, DEZINVESTICIJE IN INFORMACIJSKA PODPORA INVESTIRANJE IN DEZINVESTIRANJE Vlaganje v vakuumsko zlagalno napravo, s krtačnim strojem za pometanje žagovine z desk je bilo orientirano v olajšanje dela ljudi, saj je zlaganje bukovine zelo težko delo. Ker to delo opravljata dve osebi, pomeni ta investicija tudi finančni prihranek pri delovni sili. Vložek v zlagalno napravo je znašal EUR in postavitev nadstreška z nosilno konstrukcijo za to napravo v višini EUR. Del investicije za nadstrešek v višini EUR se bo aktiviral še v letu Ostalo so znašale naložbe v opremo (kosilnica, računalnik, stol, ) v višini EUR.

10 8 Podjetje je prodalo star in dotrajan stroj za razrez lesa, ki že nekaj let ni bil v uporabi, dražbe zanj pa so bile neuspešne, v višini EUR, ter dotrajani tovorni avto (VW Caddy) za prevoz mehanikov po terenu v višini 200 EUR. Vrednosti sta z DDV-jem. INFORMACIJSKA PODPORA Informacijsko spremljanje materiala in dela se je nadgrajevalo s kalkulacijskimi modeli, ki jih uporabljajo tehnologi, pri izračunih dobičkonosnosti določenih izdelkov ali pa programov. Podjetje je skrbelo za nemoteno informacijsko podporo, delovanje tehnike, podporo uporabnikom in posodabljanje informacijske opreme. Menjava opreme je potekala tako, da je minimalno motila poslovne procese. Vsaka uvedena novost je bila podprta z načrtnim izobraževanjem uporabnikov OBVLADOVANJE TVEGANJ Podjetje dosega obvladovanje tveganja z enim od naslednjih štirih načinov: izogibanje tveganju, zmanjšanje tveganja, prenos tveganja, sprejem tveganja. Zaradi razvejane dejavnosti se Snežnik Sinpo, d. o. o. srečuje z različnimi tveganji, ki jih v osnovi deli na poslovna in finančna. Družba ima identificirane ključne vrste poslovnih in finančnih tveganj, za njihovo obvladovanje pa so zadolžena posamezna mesta odgovornosti. POSLOVNA TVEGANJA Proizvodnja: Zanesljivost dobaviteljev je zagotovljena s sistemom ISO standardov, pri tem se opravljajo izbori na podlagi vzpostavljenega sistema vhodne kontrole. Prav tako ima podjetje vzpostavljen režim kontrole proizvodnje, kakor tudi naprav in strojev. Redni periodični pregledi s strani pooblaščenih organizacij so zagotovljeni in evidentirani, kar omogoča varnejšo in trajnejšo uporabo proizvodnih sredstev. Informatika: Pripravljenost ob izpadu sistema, izgubi podatkov, stalne nadgradnje so stalnica v delovanju informatike. Namestitev popravkov (nadgradnje), spremembe in uporabe gesel, požarna pregrada, varnostno kopiranje, preverjanje varnostnih zapisov služijo zmanjševanju tveganj. Na kritičnih mestih je zagotovljen sistem neprekinjenega napajanja za kontroliran zaključek aplikacije (strežniki, plačilni promet). Podatki uporabnikov na delovnih postajah se kopirajo na strežnik.

11 9 Poslovanje s partnerji: Preverja se zanesljivost dobaviteljev in pogodbenih partnerjev, podjetje je pozorno na možnost motenih dobav ali nekonkurenčnih cen, analizirajo se tveganja pri poslovanju s posameznimi dobavitelji in sprejemajo ustrezni ukrepi v primeru neustreznega poslovnega sodelovanja. V skrajnem primeru podjetje s partnerjem preneha sodelovati in uporabi alternativne rešitve. Varnost in zdravje: Skrb podjetja za preprečevanje poškodb pri delu in nezgod na delovnem mestu, vpliva na zmanjšanje nevarnih pojavov s pomočjo ocenjevanj tveganj na delovnih mestih ter na podlagi izvajanj potrebnih ukrepov, nadzora in upoštevanju predpisov varstva pri delu, ter stalnega preverjanja tehnološkega postopka. FINANČNA TVEGANJA Valutno tveganje: Ker podjetje ne posluje s tujino, tveganj na tem področju ni. Skupino metod, kot so izpeljani finančni instrumenti, med katere npr. sodijo terminske pogodbe podjetje ne uporablja. Terjatve in obveznosti podjetja so nominirane v evrih. Obrestno tveganje: Družba ima najeto dolgoročno posojilo, ki je vezano na referenčno obrestno mero 6-mesečni EURIBOR in finančni najem vezan na referenčno obrestno mero 3-mesečni EURIBOR, kateri pa je bil v juniju 2011 poplačan. V letu 2011 se družba ni dodatno dolgoročno zadolževala, zato se izpostavljenost tveganju spremembe obrestne mere ni povečala. Podjetje hkrati redno spremlja makroekonomska gibanja in pričakovanja glede prihodnjega gibanja obrestnih mer. Kredit dan matični družbi se obrestuje po predpisanem zakonu. Plačilno-sposobnostno tveganje: Zaradi tesnega medsebojnega sodelovanja hčerinskega podjetja z matičnim, likvidnostno tveganje ni rizično, se pa to lahko spremeni ob likvidnostnih problemih matice. To tveganje podjetje zmanjšuje s poslovanjem z zunanjimi podjetji. Zavarovanje premoženja: Ne moremo se zavarovati pred vsemi nevarnostmi, zato aktivno spremljamo stroške, ter tako pravočasno reagiramo na morebitne nevarnosti in nastale škode. Proces obvladovanja nevarnosti je centraliziran. Zavarovanje premoženja obsega zavarovanje nepremičnega in premičnega premoženja.

12 10 3. TRAJNOSTNI RAZVOJ 3.1. ZAPOSLENI - SINPO GIBANJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH V PODJETJU SNEŽNIK SINPO, D. O. O. MESEC SNEŽNIK SINPO, D. O.O SNEŽNIK SINPO, D. O. O. -INVALIDI SNEŽNIK SINPO, D. O. O. SNEŽNIK SINPO, D. O. O. -INVALIDI JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER POVPREČJE 39,50 32,33 58,08 44,58 Število delavcev se je v letu 2011 glede na leto 2010 v povprečju zmanjšalo za 31. Konec leta 2010 je bilo zaposlenih 73 delavcev, konec leta 2011 pa se je število delavcev zmanjšalo na 70. V letu 2011 je bilo odpovedanih 6 pogodb o zaposlitvi: Pogodbe o zaposlitvi za določen čas se ni podaljšalo enemu delavcu neinvalidu. Iz razloga invalidnosti je bila odpovedana pogodba enemu invalidu. Iz poslovnega razloga je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi enemu delavcu neinvalidu. Iz razloga nesposobnosti je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi dvema invalidoma. Razlog smrt en delavec. Zaradi na novo nastalih potreb je podjetje zaposlilo 3 delavce.

13 11 PREGLED IZOBRAZBENE STRUKTURE ZAPOSLENIH IZOBRAZBA % št. del. % št. del Nekvalificiran Polkvalificiran Kvalificiran Srednja strokovna usposob Višja izobrazba Visoka izobrazba Magisterij SKUPAJ Družba ima zelo nizko izobrazbeno strukturo, saj v prvi vrsti zaposluje težje zaposljivo delovno silo, to je invalide. Invalidi so predvsem bivši delavci, ki so bili zaposleni na težjih fizičnih delih (sekači, težja dela na žagi). To so večinoma starejši delavci, ki nimajo niti končane osnovne šole in jih je težje pripraviti k izobraževanju. Prav tako prispeva k nizki izobrazbi tudi narava dela, saj delavci lahko z izkušnjami pridobijo in osvojijo znanje za opravljanje določenega dela. Izobrazbena struktura predstavlja 76 % delavcev z manj kot srednjo izobrazbo. ODSOTNOST ZARADI BOLEZNI, DOPUSTA IN PRAZNIKOV LETO ODSOTNOST ŠT. UR % ODSOT. ZNESEK ŠT. UR % ODSOT. ZNESEK BOLEZNI V BREME DO 30 dni , , BOLEZNI REFUNDIRANE , , DOPUST , , PRAZNIK , SKUPAJ , , Vse odsotnosti v podjetju predstavljajo kar 24,53 % manko ur od skupnega števila Zaradi različnih vzrokov je znašala odsotnost v podjetju ur, kar pomeni manko 1,4 delavca na mesec in 16 delavcev na leto. Bolezni v letu 2005 so bile 12 %, v letu ,6 %, v letu ,8 %, v letu %, v letu ,10 %, v letu ,63 % in v letu ,53 %. V primerjavi s preteklim letom so se zmanjšale boleznine do 30 dni in povečale boleznine nad 30 dni, kar pomeni, da mora podjetje nadomestiti 9 delavcev na letni ravni. NADURNO DELO

14 12 V letu 2011 je bilo izplačanih 146 nadur, kar predstavlja 0,10 % od skupnega števila ur. Število nadur se iz leta v leto manjša. V letu 2010 je bilo izplačanih 740 nadur, kar je predstavljalo 0,36 % od skupnega števila ur. STAROSTNA STRUKTURA ZAPOSLENIH STAROSTNI RAZREDI Število zap Število zap Do 20 let Skupaj V družbi je kar 27 % delavcev starejših od 51 let, zato se družba srečuje s problemom večje odsotnosti (dopust, bolezen) in nezainteresiranostjo za izobraževanje. IZOBRAŽEVANJE Funkcionalna usposabljanja in izobraževanja, ko delavec pridobi splošna in specifična znanja, ki jih lahko takoj in neposredno uporabi pri svojem delu, predstavljajo največji delež vseh izobraževanj. Organizirana so predvsem v obliki seminarjev ter internih usposabljanj. Perspektivnim kadrom omogoča podjetje šolanje ob delu, pripravnikom in novo zaposlenim pa omogoča kakovostno uvajanje v delovno okolje pod vodstvom internih mentorjev. Podjetje Snežnik Sinpo, d. o. o. je imelo v letu 2011 sklenjeno pogodbo za visokošolsko izobraževanje na višji strokovni šoli za lesarstvo z enim kandidatom. Poleg rednih izobraževanj se zaposleni v podjetju udeležujejo strokovnih seminarjev, ki so organizirani predvsem zaradi spremembe zakonodaje. V letu 2011 so se udeležili seminarjev na področju informatike ter invalidske zakonodaje. Zaposleni se večkrat udeležijo tudi brezplačnih seminarjev. Stroški izobraževanj so v letu 2011 znašali 150 EUR. Ker ima podjetje zaposlene na strokovnih področjih v podjetju Snežnik, d. d., se izobraževanja s področja računovodstva, kadrov in plač ter varstva pri delu organizirajo preko Snežnika, d. d.

15 13 VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU Zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu daje podjetje velik pomen. Zaveda se, da lahko zaposleni učinkovito in kakovostno opravljajo svoje delo samo v varnem in zdravju prijaznem delovnem okolju. Zato si nenehno prizadeva zmanjševati raven tveganja, ki je posledica izvajanja delovnih procesov. Za dosego teh ciljev je podjetje zavezano k: spremljanju zakonodaje, tehničnih smernic in drugih zahtev na vseh področjih, ki so povezana z varnostjo in zdravjem pri delu ter s primernim in pravočasnim uvajanjem teh zahtev v prakso, preprečevanju možnih tveganj za nastanek poškodb ali poslabšanja zdravstvenega stanja sodelavcev, določanju varnostnih ukrepov glede na možnosti odstranitve nevarnosti na izvoru, zmanjšanju nevarnosti, izvedbe tehničnih in organizacijskih ukrepov ter uporabi osebne varovalne opreme, zagotavljanju varnega in prijaznega delovnega okolja glede na naravo dela, z uporabo ustrezne, brezhibne in ergonomske delovne opreme, periodičnemu spremljanju, merjenju, poročanju o delovanju sistema varnosti in zdravja pri delu, vključno s cilji in programi za izboljšanje, doslednemu izvajanju varnostnih ukrepov za doseganje nenehnega zmanjševanja tveganj za nastanek poškodb ali zdravstvenih okvar, izvajanju preventivnih zdravstvenih pregledov in razporejanju sodelavcev na taka dela, ki ustrezajo njihovemu zdravstvenemu stanju, izvajanju posebno nevarnih del le v skladu z navodili in pod ustreznim nadzorom strokovnih oseb, sprotnemu dopolnjevanju Izjave o varnosti glede na zakonske spremembe in spremembe v delovnih procesih, nenehnemu usposabljanju, dvigovanju zavesti vseh sodelavcev in zunanjih partnerjev o pomembnosti varnosti in zdravja pri delu SISTEM KAKOVOSTI, VAROVANJE OKOLJA IN DRUŽBENA ODGOVORNOST SISTEM KAKOVOSTI SISTEM KAKOVOSTI ISO 9001:2008 Notranjo presojo je podjetje izvedlo v mescu oktobru Presoja je bila izvedena s strani sedmih zaposlenih, ki so se predhodno usposobili za notranje presojevalce in so zaposleni v sistemu Snežnik. Neskladnosti niso bile ugotovljene, danih pa je bilo nekaj priporočil, ki so bila upoštevana še pred izvedbo zunanje presoje.

16 14 Vodstveni pregled je bil realiziran na seji kolegija meseca februarja Na njem so se obravnavala poročila o presojah sistema kakovosti, o izvedenih ukrepih, ki so posledica predhodnih vodstvenih pregledov, o ostalih izvedenih ukrepih, o poteku vseh procesov in o informacijah in povratnih informacijah odjemalcev. Zunanjo presojo je Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje izvedel konec Maja Sistem kakovosti podjetja, ki se razvija ustrezno z zahtevami standarda, je podjetje tudi to leto uspešno zagovarjalo. Notranje usposabljanje na področju vodenja sistema je učinkovito in izpolnjuje predvidene učinke. VAROVANJE OKOLJA Temu področju posveča podjetje veliko pozornosti, saj urejeno in čisto delovno mesto in okolje pomenita na koncu tudi zdravju neškodljivo delovno okolje, kar pripomore k manjšemu izpadu zaradi bolniške, večji učinkovitosti in dobremu počutju v družbi. DRUŽBENA ODGOVORNOST V okviru svojih možnosti podjetje podpira okoliška društva in svoje zaposlene pri njihovih dejavnostih.

17 15 4. RAČUNOVODSKI IZKAZI Računovodske izkaze za leto 2011 je revidirala revizijska družba REVIDICOM revizijska družba d. o. o.

18 RAČUNOVODSKI IZKAZI SNEŽNIK SINPO D. O. O. Bilanca stanja na Ind. SREDSTVA ,2 A. DOLGOROČNA SREDSTVA ,5 I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne AČR ,3 1. dolgoročne premoženjske pravice II. Opredmetena osnovna sredstva ,1 1. Zemljišča in zgradbe ,7 a) zemljišča ,0 b) zgradbe ,5 2. Proizvajalne naprave in stroji ,8 3. Druge naprave in stroji ,5 4. Opredmetena osnovna sredstva v pridobivanju III. Naložbene nepremičnine 0 0 0,0 IV. Dolgoročne finančne naložbe 0 0 0,0 VI. Odložene terjatve za davek ,9 B. KRATKOROČNA SREDSTVA ,1 I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 0 0 II. Zaloge ,2 III. Kratkoročne finančne naložbe 0 0 0,0 IV. Kratkoročne poslovne terjatve ,4 1. Kratkoroč.poslov.terjatve do družb v skupini ,4 2. Kratkoroč.poslov.terjatve do kupcev ,2 3. Kratkoroč.poslov.terjatve do drugih ,5 V. Denarna sredstva ,1 C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV ,2 A. KAPITAL ,2 I. Vpoklicani kapital ,0 1. Osnovni kapital ,0 VI. Prenesena čista izguba ,7 VII. Čisti dobiček poslovnega leta 0 0 0,0 VIII. Čisti izguba poslovnega leta B. REZERVACIJE ,8 1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti ,1 2. Dologoročne pasivne časovne razmejitve ,2 C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI ,0 I. Dolgoročne finančne obveznosti ,0 2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank ,0 Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI ,0 II. Kratkoročne finančne obveznosti ,7 1. Kratkoročne finančne obveznosti do bank ,7 3. Druge kratkoročne finančne obveznosti ,0 III. Kratkoročne poslovne obveznosti ,7 1. Kratkoroč. poslov. obveznosti do družb v skupini ,9 2. Kratkoroč. poslov. obvez.do dobaviteljev ,4 3. Druge kratkoročne poslovne obveznosti ,0 D. Pasivne časovne razmejitve ,9

19 17 IZKAZ CELOTNEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA za obdobje do Ind. A. Čisti prihodki od prodaje Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu-snežnik Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu-ostalo Čisti prihodki od prodaje na trgu EU B. Sprememba vred.zalog proizv.in nedokonč.proizvodnje Č. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve D. Subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije in drugi prihodki, ki so povezani s poslovnimi učinki E. Drugi poslovni prihodki F. Kosmati donos od poslovanja G. Poslovni odhodki I. Stroški blaga materiala in storitev Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala Stroški porabljenega materiala Stroški storitev II. Stroški dela Stroški plač Stroški pokojninskih zavarovanj Drugi stroški dela III. Odpisi vrednosti Amortizac.neopredm.dolgoroč.sredstev in opredmet.osnov.sr Prevrednot.poslovni odhodki pri osnovnih sredstvih Prevrednot.poslovni odhodki pri obratnih sredstvih IV. Drugi poslovni odhodki Rezervacije - 2. Drugi stroški H. Dobiček iz poslovanja I. Izguba iz poslovanja J. Finančni prihodki II. Finančni prihodki iz danih posojil Finančni prihodli iz posojil, danih družbam v skupini Finančni prihodli iz posojil, danih drugim III. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih K. Finančni odhodki II. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti III. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in menič. obve L. Drugi prihodki II. Drugi finančni prihodki in ostali prihodki M. Drugi odhodki N. Celotni dobiček O. Celotna izguba R. Odloženi davki S. Čisti dobiček obračunskega obdobja Š. Čista izguba obračunskega obdobja T. Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja

20 18 IZKAZ DENARNIH TOKOV za obdobje A. Denarni tokovi pri poslovanju a) Postavke izkaza poslovnega izida Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki iz posl. terjatev Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevredn). in finančni odhodki iz posl. ob b) Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance sta Začetne manj končne poslovne terjatve Začetne manj končne aktivne kratk. časovne razmejitve Začetne manj končne zaloge Končni manj začetni poslovni dolgovi Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije c) Prebitek prejemkov pri poslovanju (a + b) B. Denarni tokovi pri naložbenju a) Prejemki pri naložbenju Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na naložbenj Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev 0 0 Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb b) Izdatki pri naložbenju Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev 0 0 Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb c) Prebitek izdatkov pri naložbenju (a + b) C. Denarni tokovi pri financiranju a) Prejemki pri financiranju Prejemki od vplačanega kapitala Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti 0 0 Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti 0 0 Pobotano povečanje dolgoročnih rezervacij b) Izdatki pri financiranju Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti 0 0 c) Prebitek izdatkov pri financiranju (a + b) Č. Končno stanje denarnih sredstev x) Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc) y) Začetno stanje denarnih sredstev

21 19 Izkaz gibanja kapitala za obdobje od 1.1. do I. Vpoklican kapital II. Kapitalske rezerve 1. Osnovni kapital 1. Zakonske rezerve III. Rezerve iz dobička 2. Rezerve za lastne delnice 3. Lastne delnice IV. Presežek iz prevrednote nja V. Preneseni čisti VI. Čisti poslovni VII. Skupaj poslovni izid izid poslovnega leta 2. Preneseni čisti izguba 2. Čista izguba poslovnega leta A.1. Stanje 31.decembra a) Preračun za nazaj - b) Prilagoditve za nazaj A.2. Začetno stanje poročevalskega obdobja č) Vnos dodatnih vplačil v kapital e) Odtujitev oziroma umik lastnih delnic - g) Izplačilo deleža v dobičku - - B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja 0 a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja b) Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb - - B.3. Spremembe v kapitalu 0 a) Razporeditev preostalega dela poslovnega izida primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala č) Poravnava izgube kot odbitne postavke kapitala D. Stanja 31. decembra BILANČNA IZGUBA Izkaz gibanja kapitala za obdobje od 1.1. do I. Vpoklican kapital II. Kapitalsk e rezerve 1. Osnovni kapital 1. Zakonske rezerve 2. Rezerve za lastne delnice 3. Lastne delnice IV. Presežek iz prevredn otenja V. Preneseni čisti poslovni izid 2. Preneseni čisti izguba VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta 2. Čista izguba poslovnega leta VII. Skupaj A.1. Stanje 31. decembra a) Preračun za nazaj - b) Prilagoditve za nazaj III. Rezerve iz dobička A.2. Začetno stanje poročevalskega obdobja B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja 0 a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja b) Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb - - B.3. Spremembe v kapitalu 0 a) Razporeditev preostalega dela poslovnega izida primerjalnega - poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala č) Poravnava izgube kot odbitne postavke kapitala D. Stanja 31. decembra BILANČNA IZGUBA

22 20 Izkaz bilančnega dobička/bilančne izgube za leto 2011 POSTAVKA A. ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA B. ČISTA IZGUBA POSLOVNEGA LETA 0 0 C. PRENESENI ČISTI DOBIČEK 0 0 Č. PRENESENA ČISTA IZGUBA D. ZMANJŠANJE KAPITALSKIH REZERV 0 0 E. ZMANJŠANJE REZERV IZ DOBIČKA zmanjšanje zakonskih rezerv 0 0 zmanjšanje rezerv za lastne delnice in 2. lastne poslovne deleže zmanjšanje statutarnih rezerv zmanjšanje drugih rezerv iz dobička 0 0 F. POVEČANJE REZERV IZ DOBIČKA povečanje zakonskih rezerv 0 0 povečanje rezerv za lastne delnice in 2. lastne poslovne deleže povečanje statutarnih rezerv povečanje drugih rezerv iz dobička 0 0 G. BILANČNI DOBIČEK 0 0 H. BILANČNA IZGUBA Osnove za izdelavo računovodskih izkazov Snežnik Sinpo d. o. o. Kočevska Reka je evidentiral poslovne dogodke in izdelal računovodske izkaze v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi, Zakonom o gospodarskih družbah, Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb, Zakonom o davku na dodano vrednost in drugimi predpisi in uredbami, ki urejajo računovodsko, finančno in davčno poslovanje ter Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. V izkazih je resnično in pošteno prikazano stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov na dan , ter poslovni in finančni izid za leto Bilanca stanja je sestavljena in členjena v skladu s SRS 24.4 za velika in srednja podjetja, izkaz poslovnega izida v skladu s SRS 25.5 po različici I. V bilanci stanja so kategorije prikazane v dveh stolpcih: v prvem uresničene podatke v obravnavanem obračunskem obdobju in v drugem uresničene v enakem prejšnjem obračunskem obdobju. Izkaz poslovnega izida prikazuje zneske v dveh stolpcih: v prvem uresničene podatke v obravnavanem obračunskem obdobju in v drugem uresničene v enakem prejšnjem obračunskem obdobju. Posamezne postavke, ki v družbi ne prihajajo v poštev, niso navedene. Postavke v izkazih so prikazane v nominalnih knjigovodskih vrednostih in so odraz vseh poslovnih dogodkov obravnavanega obdobja. Finančna sredstva, pridobljena iz naslova posebnih oprostitev in olajšav za invalidska podjetja v skladu z zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji invalidov družba ločeno vodi na posebnih kontih in jih uporablja v skladu z 61. členom tega zakona. Poslovno leto je enako koledarskemu letu in se zaključi z 31. decembrom tekočega leta.

23 Pomembnejše računovodske usmeritve v poslovnem letu 2011 POSAMEZNE RAČUNOVODSKE USMERITVE Pri oblikovanju računovodskih informacij družba upošteva predpostavke o nastanku poslovnih dogodkov in neomejenosti delovanja. Družba ne evidentira poslovnih dogodkov in ne izdeluje računovodskih izkazov po področnih in območnih odsekih. Družba je za preračun v domačo valuto pri postavkah, ki glasijo na tujo valuto, uporabila srednji tečaj Banke Slovenije na dan obračuna. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA Med opredmetena osnovna sredstva podjetja spadajo zemljišča, zgradbe, oprema in drobni inventar. Drobni inventar sestavljajo priročna orodja in naprave ter drugi predmeti, katerih doba uporabnosti je daljša od enega leta in njihova posamična nabavna vrednost ne presega 500 EUR. Za drobni inventar, ki ima življenjsko dobo krajšo od enega leta podjetje vodi le količinsko evidenco. Družba uporablja za svojo računovodsko usmeritev model nabavne vrednosti. Po modelu nabavne vrednosti družba osnovna sredstva po začetnem pripoznanju slabi le v primerih, ko obstajajo znamenja za oslabitev sredstva. Nabavna vrednost posameznega opredmetenega osnovnega sredstva zajema nakupno ceno in vse stroške, ki se lahko neposredno pripišejo usposobitvi sredstva za nameravano uporabo. Med te stroške se štejejo tudi stroški prevoza in montaže. Neodpisana (knjigovodska) vrednost posameznega osnovnega sredstva ne more biti večja od vrednosti, nadomestljive v nastanku njegove dobe uporabnosti. To dejstvo se upošteva tudi pri preverjanju amortizacijskih stopenj. Kasneje nastali stroški, ki omogočajo večje bodoče koristi glede na prej ocenjene, povečujejo nabavno vrednost. Stroški, ki omogočajo podaljšanje dobe uporabnosti sredstva, zmanjšujejo do takrat obračunani popravek vrednosti. Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev se obračunava posamično. Osnova za obračun amortizacije je polna nabavna vrednost, zmanjšana za neamortizljivi del. Pri osnovnih sredstvih, ki nimajo več uporabne vrednosti, se neodpisana vrednost odpiše v breme odhodkov.

24 22 Dobiček pri odtujitvi se evidentira med prevrednotovalne poslovne prihodke, izgube pri odtujitvi pa med prevrednotovalne poslovne odhodke. NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA Neopredmetena dolgoročna sredstva podjetja sestavljajo dolgoročne premoženjske pravice, katere predstavljajo predvsem računalniški programi. Pripoznajo se na podlagi upravičeno pričakovanih večletnih prihodnjih gospodarskih koristi, zaračunanih naenkrat za več let. Družba uporablja za svojo računovodsko usmeritev model nabavne vrednosti. Po modelu nabavne vrednosti družba osnovna sredstva po začetnem pripoznanju slabi le v primerih, ko obstajajo znamenja za oslabitev sredstva. V dejansko nabavno vrednost posameznega neopredmetenega dolgoročnega sredstva se všteva njegova nakupna cena, zmanjšana za popuste. Doba koristnosti dolgoročnih premoženjskih pravic ne more presegati dobe, za katero so bile dane. To dejstvo se upošteva tudi pri preverjanju amortizacijskih stopenj. ODLOŽENI DAVKI Terjatve za odložene davke se pojavljajo kot posledica začasnih razlik med davčnim in računovodskim dobičkom ter kot posledica davčnih izgub in davčnih dobropisov. Pojavljajo se zlasti zaradi obračunavanja odhodkov iz prevrednotenja, vračunavanja rezervacij in prevrednotenja (okrepitve) določenih gospodarskih kategorij. Njihove posledice se izkazujejo v poslovnem izidu.

25 23 ZALOGE Zaloge materiala se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni ceni in v porabo prenašajo po metodi povprečnih tehtanih nabavnih cen. Zaloge gotovih izdelkov se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo in v porabo prenašajo po stalni zoženi lastni ceni. Konec leta se uskladijo na iztržljivo vrednost. Družba spremlja proizvodnjo po metodi proizvajalnih stroškov. Sestavine kalkulacije stroškovnega nosilca (končnega proizvoda) so: neposredni stroški materiala (surovine in material) posredni proizvajalni stroški v ožjem pomenu (pomožni material, proizvodne storitve, storitve vzdrževanja, najemnine, komunalne storitve, amortizacija, stroški plač in zavarovalne premije stroškovnih nosilcev proizvodnje) in posredni stroški nakupovanja (prevozi surovin in materiala, povračila stroškov zaposlencev, stroški plač stroškovnih nosilcev nabave). Z obračunom proizvodnje pa družba ugotavlja odmike od stalnih cen. Stalne cene proizvodnje so ocenjene s stopnjo dokončanosti glede na gotove izdelke. Konec leta družba primerja tako ugotovljeno vrednost zalog z njihovo čisto iztržljivo vrednostjo. Če je knjigovodska vrednost večja, je potrebno vrednost zalog zmanjšati na znesek čiste iztržljive vrednosti zalog, odpis vrednosti pa všteti med odhodke poslovanja. KRATKOROČNE TERJATVE Kratkoročne terjatve predstavljajo postavko, ki je izterljiva v teku enega leta. Izkazane so z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin. Družba ločeno izkazuje kratkoročne poslovne terjatve do nadrejene družbe Snežnik d. d.. Kratkoročne poslovne terjatve do tujine so izkazane. Usklajevanje terjatev je opravljeno s pošiljanjem izpisov odprtih postavk kupcem po stanju na dan Analitična evidenca kupcev je usklajena z glavno knjigo po stanju na dan V bilanci stanja so terjatve prikazane z utemeljenimi poplačljivimi zneski. Za razlike med vrednostjo terjatev in njih poplačljivimi zneski se oblikujejo popravki vrednosti terjatev, ki se vračunajo med prevrednotovalne poslovne odhodke. Družba smatra, da so vse terjatve izterljive, zato popravki vrednosti terjatev konec leta niso bili oblikovani. Družba evidentira obračunane zamudne obresti kupcem za nepravočasno plačane terjatve na kontu popravkov vrednosti in jih upošteva med prihodke od obresti, ko so plačane.

26 24 DENARNA SREDSTVA Denarna sredstva predstavljajo dobroimetje na poslovnem računu, denarna sredstva v blagajni ter depozit na odpoklic. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE Kratkoročne časovne razmejitve so terjatve in druga sredstva ter obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih pojavili v letu dni in je njih nastanek verjeten, velikost pa zanesljivo ocenjena. V aktivnih kratkoročnih časovnih razmejitvah družba izkazuje kratkoročno odložene stroške oziroma odhodke in prehodno nezaračunane prihodke, ki se izkazujejo posebej in razčlenjujejo na pomembnejše vrste. V pasivnih kratkoročnih časovnih razmejitvah družba izkazuje kratkoročne vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke in kratkoročno odložene prihodke, ki se izkazujejo posebej in razčlenjujejo na pomembnejše vrste. Kratkoročne časovne razmejitve se ne prevrednotujejo. Ob sestavljanju računovodskih izkazov pa je potrebno preverjati realnost in upravičenost njihovega oblikovanja. KAPITAL Celotni kapital družbe sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti dobiček oziroma prenesena čista izguba iz prejšnjih let in prehodno še ne razdeljeni čisti dobiček ali še ne poravnana čista izguba poslovnega leta. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po predvidevanjih podjetja poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, ter katerih velikost je mogoče zanesljivo izmeriti. Namen rezervacij je oblikovanje vnaprej vračunanih stroškov oz. odhodkov, ki bodo v prihodnosti omogočili pokritje takrat nastalih stroškov oz. odhodkov. Družba je v skladu z SRS 2006 v letu 2006 obračunalo rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine. V naslednjih letih družba črpa te rezervacije za dejansko nastale stroške jubilejnih nagrad in odpravnin ob upokojitvi ter jih na koncu vsakega obračunskega obdobja poveča ali zmanjša na ocenjeni znesek, ki ustreza predvideni potrebi za poravnavo obveze v prihodnosti.

27 25 OBVEZNOSTI Obveznosti se izkažejo po začetni pripoznani vrednosti in zmanjšujejo za odplačane zneske. Kratkoročne obveznosti so pripoznane v povezavi s financiranjem lastnih sredstev in jih je potrebno poravnati v obdobju, krajšem od leta dni. Dolgoročne obveznosti pa je potrebno poravnati v obdobju, daljšem od leta dni. Dolgoročne obveznosti se zmanjšujejo tudi za prenos zneskov, ki zapadejo v plačilo najkasneje v letu dni, med kratkoročne obveznosti. Kot posebna vrsta dolgoročnih dolgov se obravnavajo obveznosti za odloženi davek. Obračunane obresti skupaj s prevrednotenjem obveznosti predstavljajo finančne odhodke. Obveznosti se prevrednotijo v skladu s pogodbo med upnikom in dolžnikom. Obveznosti izražene v tuji valuti, so preračunane v domačo valuto na dan nastanka in na dan bilance stanja po srednjem tečaju Banke Slovenije. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE Pasivne časovne razmejitve se nanašajo na kratkoročno vnaprej vračunane stroške in na kratkoročno odložene prihodke. PRIHODKI OD PRODAJE IN DRUGI POSLOVNI PRIHODKI V skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi se prihodki od prodaje in pripadajoči dobropisi pripoznavajo ob izdaji računov na osnovi fakturiranih vrednosti, izključujoč popuste in reklamacije. Ob izdaji se pričakuje, da bodo računi plačani v celoti in v zahtevanih rokih. FINANČNI PRIHODKI Finančne prihodke predstavljajo pogodbeno določeni donosi kratkoročnih in dolgoročnih finančnih naložb in realizirane pozitivne tečajne razlike. Prihodki iz naslova obresti se pripoznavajo ob obračunu, prihodki pozitivnih tečajnih razlik pa ob nastanku. Osnova za obračun je srednji tečaj Banke Slovenije. DRUGI PRIHODKI Druge prihodke predstavljajo neobičajne postavke, ki v obravnavanem poslovnem letu povečujejo poslovni izid. Pripoznajo se ob nastanku v dejansko nastalih zneskih in v celoti. STROŠKI MATERIALA IN STORITEV Stroške materiala predstavljajo cenovno izraženi potroški materiala, potrebnega za nemoten potek celotnega poslovnega procesa. Enako velja za stroške storitev, oboji pa se ugotavljajo na podlagi fakturnih vrednosti in odvisnih stroškov. Nabavno vrednost prodanih količin trgovskega blaga predstavljajo stroški

28 26 nabave blaga, to je fakturna vrednost in odvisni stroški nabave (prevozi ), izključujoč popuste in dobropise. STROŠKI DELA Stroške dela predstavljajo vse oblike poplačil zaposlencem v zameno za njihovo službovanje. Sestavljajo jih plače zaposlenih v bruto zneskih, nadomestila plač, nagrade in druge dodatne dajatve. Plače in nadomestila plač se obračunavajo na osnovi porabljenega časa, pogojev dela in uspešnosti v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo ali pogodbami o zaposlitvi. Stroški dela se pripoznajo na podlagi listin, ki dokazujejo opravljeno delo in/ali druge oblike upravičenosti do nadomestil. AMORTIZACIJA Stroške amortizacije predstavljajo zneski nabavnih vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev ter naložbenih nepremičnin, ki v posameznih obračunskih obdobjih prehajajo iz teh sredstev v odhodke. Stopnje amortizacije določa podjetje glede na predvideno dobo koristnosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva ali neopredmetenega dolgoročnega sredstva. Pri določanju stopnje amortizacije podjetje upošteva naslednje kriterije: dobo pričakovanega fizičnega izrabljanja, dobo pričakovanega tehničnega staranja, dobo pričakovanega ekonomskega staranja, pričakovane zakonske in druge omejitve uporabe. Kot doba koristnosti posameznega osnovnega sredstva se upošteva tista, ki je med štirimi navedenimi najkrajša. Ob koncu posameznega obračunskega obdobja se preverja doba koristnosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev. Uporablja se metoda enakomernega časovnega amortiziranja. Osnovne amortizacijske stopnje, ki se uporabljajo so: Vrsta osnovnega sredstva Amortizacijska stopnja (v %) Gradbeni objekti in zunanja ureditev 1,00-5,00 Proizvodna oprema 6,25 25,00 Transportna sredstva 10,00 25,00 Pisarniško in delovno pohištvo 12,50 25,00 Pisarniški stroji (telefoni,faksi,fotokop stroji, ipd.) 7,00 Računalniki in računalniška oprema 25,00 50,00 Drobni inventar 10,00 25,00 Materialne pravice-programi 20,00 50,00 Vlaganja v tuja osnov.sred. 1,00

29 27 FINANČNI ODHODKI Finančne odhodke predstavljajo stroški pogodbeno določenih obresti za najete kredite, prevrednotovalni finančni odhodki in realizirane negativne tečajne razlike. Odhodki obresti se pripoznavajo ob obračunu, odhodki negativnih tečajnih razlik pa ob nastanku. Celotne pogodbene obresti pri kratkoročnih in dolgoročnih obveznostih iz poslovanja se obravnavajo kot finančni odhodek. Prevrednotenje kreditov v tujih valutah zaradi ohranjanja realne vrednosti povečuje finančne prihodke ali finančne odhodke. DRUGI ODHODKI Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke, ki v obravnavanem poslovnem letu zmanjšujejo izid iz rednega poslovanja.

30 28 BILANCA STANJA SREDSTVA EUR A. Dolgoročna sredstva EUR Stanje dolgoročnih sredstev konec leta 2011 znaša EUR in se je v primerjavi s stanjem konec leta 2010 povečalo za EUR. I. Neopredmetena sredstva EUR Tabela gibanja neopredmetenih sredstev Dolgoroč. SKUPAJ NABAVNA VREDNOST Stanje Povečanje 0 0 Zmanjšanje Prevrednotovanje 0 0 Stanje POPRAVEK VREDNOSTI Stanje Amortizacija Zmanjšanje Povečanje 0 0 Prevrednotovanje 0 0 Stanje NEODPISANA VREDNOST Stanje Stanje Neopredmetena sredstva so se v primerjavi s stanjem preteklega leta zmanjšala za EUR.

31 29 II. Opredmetena osnovna sredstva EUR Tabela gibanja opredmetenih osnovnih sredstev Zemlj. Zgradbe Proizv. naprave in stroji Proizv. naprave in stroji - leasing Drobni inventar Osnovna sredstva v izdelavi Predujmi za osnovna sredstva SKUPAJ Nabavna vrednost Stanje Povečanja Prenos leasinga Zmanjšanje Zmanjšanje (slabitve) Prevrednotovanje Stanje Popravek vrednosti Stanje Prenos leasinga Povečanje (življ.dobe) Amortizacija Zmanjšanje Zmanjšanje (slabitve) Prevrednotovanje Stanje Neodpisana vrednost Stanje Stanje Sedanja vrednost nepremičnin se je iz naslova investiranja povečala za EUR in zmanjšala za obračunano amortizacijo v višini EUR. V letu 2011 je prišlo tudi do izločitve vlaganj v tuja osnovna sredstva, ki so v lasti Snežnika, višini EUR. Sedanja vrednost proizvajalne opreme in strojev se je iz naslova investiranja povečala za EUR in zmanjšala za obračunano amortizacijo v višini EUR ter izločitev iz uporabe v višini EUR. Med proizvajalnimi napravami v leasingu se nahaja linija za dolžinsko spajanje lesa, ki jo je podjetje najelo v letu Nabavna vrednost linije zajema tudi oceno stroškov razgradnje v višini 417 EUR, ki zajema oceno stroška razreza, prevoza na deponijo in uničenja elektronskih komponent stroja. Podrobnosti finančne pogodbe so pisane v točki finančnih obveznosti. V obravnavanem poslovnem letu je družba investirala v opredmetena osnovna sredstva EUR. Povečanje vrednosti osnovnih sredstev v višini EUR se nanaša na pisarniški del nepremičnin. Konec leta 2011 družba izkazuje EUR osnovnih sredstev v gradnji oz. izdelavi. Družba ima kot jamstvo za dolgoročne obveznosti iz naslova kredita v višini EUR, prejetega od N-LB Podružnica Kočevje z dne in zavarovanje denarne terjatve - Občina Kočevje - notarski zapis Opr. št. SV 787/07 zastavljena osnovna sredstva po neodpisani vrednosti EUR.