133E ORGANIZACIJA ENOTE INTENZIVNE NEGE IN TERAPIJE V MAJHNIH BOLNIŠNICAH ENOTA INTENZIVNE NEGE V SPLOŠNI BOLNIŠNICI TRBOVLJE PRIMER IZ PRAKSE Božica
|
|
- Emil Simonič
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 133E ORGANIZACIJA ENOTE INTENZIVNE NEGE IN TERAPIJE V MAJHNIH BOLNIŠNICAH ENOTA INTENZIVNE NEGE V SPLOŠNI BOLNIŠNICI TRBOVLJE PRIMER IZ PRAKSE Božica Hribar, dipl.m.s., ET Olgi Doberšek, viš.med.ses. Splošna bolnišnica Trbovlje IZVLEČEK Ključne besede: organizacija, zdravstvena nega, intenzivna nega, etika Z razvojem medicine in zdravstvene nege se spreminja tudi organizacija dela na posameznih področjih in oddelkih. Organizacija dela je vezana tudi na finančna sredstva. V prispevku je opisana organizacija enote intenzivne nege in terapije in organizacija zdravstvene nege v teh enotah. Narejena je pilotska študija med enotami intenzivne nege in terapije v štirih manjših bolnišnicah v Sloveniji. Z raziskavo sta želeli avtorici izpostaviti problematiko pomanjkanja zaposlenih v enoti intenzivne nege v Splošni bolnišnici Trbovlje, primerjava in interpretacija rezultatov pa je managementu lahko v pomoč pri boljši organizaciji in izrabi človeških in finančnih virov. ABSTRACT Keywords: organization, nursing care, intensive care, ethics Also organization of work on individual fields and departments changes with development of medicine and nursing care. Organization of work is bound also to financial means. Described organization is unit of intensive care and treatment and organization of nursing care in these units in contribution. Study among units of intensive care is made pilot and treatments in four smaller hospitals in Slovenia. With research were wishing to author to emphasise problems of lack of employees in unit of intensive care in General hospital Trbovlje, we compare and interpretation of results is management can to help at better organization and takes advantage of human and financial sources. Uvod»Vedno precenjujemo spremembe, ki se bodo zgodile v naslednjih letih in podcenjujemo tiste, ki se bodo zgodile v naslednjih desetih letih.«(lednik in sod. 2001; cit. po Gates 1999) V zadnjem času se vsi srečujemo s spremembami. Potrebno se je nenehno prilagajati. Spremembe v gospodarstvu so vplivale tudi na zdravstveni sistem. Management se srečuje z naraščanjem stroškov zdravljenja. Težko je slediti hitremu in dragemu znanstvenemu razvoju in večjim zahtevam po izboljšanju zdravstvenih storitev. (Maze, 2008) Spremembe zdravstvene zakonodaje in organizacije zdravstvenega sistema so uvedle tudi spremembe v financiranju zdravstvenih storitev. Zdravstvena nega predstavlja v bolnišnicah največje področje delovanja. Iz proračuna bolnišnic se za njeno delovanje porabi približno 50 % financ, kar pomeni, da bodo finančne restrikcije najbolj prizadele prav zdravstveno nego. Filej, 1999; Maze, 2008)
2 Pri zagotavljanju kontinuirane zdravstvene obravnave se bolnišnice srečujejo z razhajanji na ravni strok, oddelkov delovnih izmen in posameznikov. Pri tem uporabljajo različne pristope, ki pa povzročajo veliko problemov. (Skela Savič, 2007) To se še posebej opaža v manjših bolnišnicah. Zaradi čim boljše izrabe kadrov in aparatur management teži k združevanju primerljivih enot in oddelkov, predvsem majhnih in dragih enot, kot so na primer Enote za intenzivno nego in terapijo. Z reorganizacijo naj bi se poskrbelo tudi za boljšo organizacijo zdravstvene nege. Da bi se to lahko doseglo, je potrebno vzpostaviti medsebojno sodelovanje in povezovanje na strokovni, organizacijski in finančni ravni. Osnovni namen reorganizacije je izboljšati kakovost obravnave hospitaliziranih pacientov. (Skela Savič, 2006) Potrebno pa se je zavedati, da je medicinska sestra s svojimi strokovnimi znanji razmišljujoča partnerka zdravniku in strokovnjakinja v zdravstvenem timu. To je tudi pogoj za dobro timsko delo. (Filej, 2001) Organizacija enote intenzivne terapije in nege Enote intenzivne nege in terapije so posebne enote v bolnišnicah, kje se zdravijo pacienti, ki imajo ogrožene organske sisteme ali začasno izpadle pomembne funkcije organov. Delujejo na vseh področjih medicine (kirurgije, internistike in pediatrije). So organizacijsko in prostorsko specifične. Te enote so specifične glede stroke, zdravstvene nege, prostorov in opreme v njih, predvsem pa glede organizacije dela. Osebje v teh enotah je visoko strokovno izobraženo in usposobljeno. Srečuje se s pacienti, ki imajo različne diagnoze in potrebe po zdravstveni negi. Le-te se hitro spreminjajo, zato se morajo zaposleni v zdravstveni negi stalno prilagajati pacientovim potrebam. Potrebno je nenehno opazovanje in večkrat hitro in pravilno ukrepanje. (Kremžar,?) V Sloveniji so na osnovi intenzivnosti dela intenzivnih enot le-te razvrščene v dve kategoriji: kategorija A in kategorija B. V enoti za intenzivno zdravljenje kategorije A se zdravijo pacienti, ki so neposredno življenjsko ogroženi zaradi odpovedi enega ali več organskih sistemov. V enoti za intenzivno zdravljenje kategorije B pa se zdravijo pacienti, ki niso neposredno življenjsko ogroženi, vendar potrebujejo neprekinjen nadzor zaradi akutne odpovedi funkcije posameznega organa ali organskega sistema. Priporočena minimalna velikost oddelka je 6 postelj. Število postelj je največ odvisno od tipa bolnišnice. Po priporočilih naj bi bilo v splošnih bolnišnicah število intenzivnih postelj 4 % vseh postelj v bolnišnici, v univerzitetnih kliničnih centrih pa 10 %. Zasedenost naj ne bi bila več kot 75 %, da bi se lahko zagotovil nemoten sprejem najbolj zahtevnih pacientov. Pri organizaciji zdravstvene nege mora imeti oddelek svojo glavno medicinsko sestro z visokošolsko izobrazbo, ki je odgovorna za strokovno organizacijski del dela ter organizacijo kontinuiranega izobraževanja zaposlenih v zdravstveni negi na oddelku. Glavna medicinska sestra ima svojo namestnico. Obe naj bi bili izvzeti iz neposrednega dela z bolniki. (Kremžar,?) Ker se v teh enotah zdravijo življenjsko ogroženi pacienti, je tudi priporočen kadrovski normativ za izvajalce zdravstvene nege v bolnišnični dejavnosti drugačen. Razmerje diplomirana medicinska sestra in zdravstveni tehnik je za tretjo kategorijo zahtevnosti zdravstvene nege 50 : 50, za četrto pa 68 : 32. (Mlakar, 2005) Zdravstvena nega v enotah intenzivne terapije in nege Mednarodno združenje medicinskih sester (ICN) je v letu 1987 definiralo zdravstveno nego kot:»zdravstvena nega kot integralni del sistema zdravstvenega varstva vključuje pospeševanje zdravja, preprečevanje bolezni, skrb za fizično in duševno bolne ter invalide
3 vseh starosti v vseh zdravstvenih in družbenih okoljih. Znotraj tega širokega spektra zdravstvenega varstva so pojavi posebnega pomena za medicinsko sestro kot odgovor posameznika, družine ali skupine na aktualne ali potencialne zdravstvene probleme.«(kersnič, 1997) Bistvo zdravstvene nege je v skrbi in pomoči drugim. Zdravstvena nega je del skrbi za paciente, neposredno izvajanje negovalnih postopkov in posegov pri pacientu. Strokovno in vsestransko usposobljene medicinske sestre pacientom pomagajo, jih poučujejo, postavljajo negovalne diagnoze in sodelujejo pri terapevtskih posegih. Zagotavljajo visoko raven zdravstvene oskrbe, odlikujejo se po organizacijskih sposobnostih in se znajo prilagajati naglo spreminjajočim se položajem. Predvsem v enotah intenzivne nege pa je še vedno velikokrat delo medicinske sestre v asistiranju zdravniku. (Clift,1996; Klemenc, 2003) Zahtevnost zdravstvene nege je pri pacientih, ki se zdravijo v enotah intenzivne nege in terapije izjemno visoka. Potrebujejo zahtevne negovalne in diagnostično terapevtske posege. Prav tako so intenzivnejše tudi njihove psihofizične in duševne potrebe. (Prestor 2002) Potrebe pacientov so za doseganje želenih izidov zdravstvene nege po področjih različne. Internistično področje Pacienti so pretežno starejši. Pri njih lahko večkrat pride do neželenih dogodkov pri dolgotrajnih in zapletenih hospitalizacijah. Zaradi nepredvidljivosti je težko planirati zdravljenje. Potrebe po zdravstveni negi se dnevno menjajo, zato mora biti le-ta planirana, da se česa ne spregleda. Velikokrat so to pacienti starejši od 70 let, pri katerih je velika nevarnost padcev in možnosti nastanka razjede zaradi pritiska. Imajo večje potrebe po zdravstveni negi v domačem okolju, kar je lahko tudi problem z namestitvijo po odpustu. Za bolnišnice pomeni to višje stroške zdravljenja in intenzivnejšo rabo virov. Kirurško področje Zaradi intenzivnosti obravnave pa so ti pacienti bolj zahtevni. Potek zdravljenja je bolj predvidljiv in voden po vnaprej določenem načrtu. Sprejemi so večkrat predvideni. Zaradi opravljene predoperativne priprave je manj možnosti za zaplete. Ker je ležalna doba krajša, je potek dela pri kirurških pacientih bolj intenziven in lahko prihaja do preobremenitev. Poleg akutne obravnave pa pacienti potrebujejo tudi neakutno obravnavo. Le-ta je manj intenzivna. Zdravstveno stanje pacientov je sicer stabilno, vendar ne dovolj, da bi se premestili na negovalni oddelek. To so predvsem pacienti po kirurških posegih z zapletenimi zdravstvenimi stanji, dolgotrajni ali kronični pacienti z dolgo ležalno dobo in velikimi potrebami po zdravstveni negi, pacienti po poškodbah glave ali možganskih kapeh. So hemodinamsko stabilni, še vedno pa potrebujejo intenziven nadzor, popolno parenteralno prehrano, intravensko terapijo ali paliativno zdravstveno nego. Lahko so v komi in odvisni od ventilatorja. (Maze, 2008) Organizacija službe zdravstvene nege Zdravstvena nega v zdravstvenem sistemu skrbi za svoje usklajeno in organizirano delovanje. Postaja vedno bolj zahtevna in razvejana disciplina. Zanjo je značilna zelo visoka stopnja delovne intenzivnosti, kompleksnost, lojalnost, nepristranskost in visoka stopnja pripadnosti zaposlenih. (Kamenšek, 2004; Klemenc, 2003) Za izvajanje zdravstvene nege za posamezne skupine pacientov je potrebno oblikovanje ustreznega sistema delitve dela. Sistem celovite zdravstvene nege je najstarejši sistem delitve dela zdravstvene nege in se uporablja predvsem v enotah intenzivne nege in za paciente v posebnih pogojih (izolacija). Ena medicinska sestra je dodeljena enemu ali več bolnikov, pri katerih
4 izvaja celostno zdravstveno nego. Oskrba je kontinuirana, vsestranska in običajno celovita. Kadar delo opravljajo medicinske sestre je kakovost dela visoka, prav tako pa tudi stroški dela, saj je za izvajanje neposredne zdravstvene nege potreben visok delež medicinskih sester. Pri funkcionalnem sistemu so delovne naloge razdeljene kot posamezna opravila različnim strokovno usposobljenim kadrom in temeljijo na kriteriju cenovne učinkovitosti. Zaradi razdrobljenosti zdravstvene nege na posamezne naloge medicinska sestra ni odgovorna za celostno obravnavo pacienta. Pri takšnem sistemu dela je kontinuiteta zdravstvene nege nestabilna. Manjša skupina medicinskih sester znotraj timskega sistema dela izvaja popolno zdravstveno nego skupine pacientov. Tim sestavljajo po izobrazbi različni kadri zdravstvene nege (medicinske sestre, tehniki zdravstvene nege, študenti). Pri delu jih vodi in usmerja vodja. S takšnim sistemom dela je zagotovljena boljša kakovost opravljenega dela in manjša razdrobljenost zdravstvene nege. Sestava in velikost tima je odvisna od zahtevnosti področja zdravstvene nege (intenzivna terapija, kirurgija...), organiziranosti dela in drugih objektivnih dejavnikov, ki lahko vplivajo na obremenjenost zaposlenih. Sistem celovite zdravstvene nege se največ uporablja na področjih, kjer se zahteva veliko izkušenj (intenzivne terapije). Ena medicinska sestra izvaja vso zdravstveno nego pri enem ali več pacientih v izmeni. Zdravstvena nega je strokovna, kontinuirana in celovita, vendar so stroški dela visoki, saj medicinska sestra porabi veliko časa za naloge, katere bi lahko opravili tehniki zdravstvene nege. Sistem primarne zdravstvene nege je zasnovan tako, da je za celostno, 24 urno oskrbo pacienta odgovorna in pristojna ena medicinska sestra. Kljub večjemu zadovoljstvu medicinskih sester, zdravnikov in pacientov ni možno zagotoviti, legalno odgovornost primarne medicinske sestre izven delovnega časa. Prav tako sodelavci niso pripravljeni sprejeti njena navodila.»case management«daje možnost izvajanja kakovostnih in stroškovno učinkovitih storitev. Sistem je usmerjen v pristojnost posameznika ali skupine za zagotavljanje kontinuirane oskrbe pacientov. Zahteva sodelovanje vseh udeležencev zdravstvenega sistema. Pomemben je interes negovalnega kadra in zdravnikov. Uporablja se pri homogeni populaciji in pacientih z enako ali primerljivo diagnozo. (Maze, 2008; Šmitek, 2000) Pri nas se največ uporablja kombinacija sistema celovite zdravstvene nege, funkcionalnega in timskega sistema delitve dela. Da bi se približali timskemu sistemu delitve dela, je potrebno reorganizirati delo oddelkov. Izločiti je potrebno opravila, ki niso neposredno povezana z zdravstveno nego in jih lahko opravijo administrativni in drugi pomožni kadri. Velikost timov narekujejo potrebe pacientov in zahtevnost zdravstvene nege in ne morejo biti določeni administrativno. (Šmitek, 2000) Zagotavljanje 24 urne zdravstvene nege Posledica povečanja števila kroničnih obolenj je hitrejši obrat pacientov na bolnišnični ravni, kar se kaže v skrajševanju ležalnih dob. Kontinuirana zdravstvena obravnava in s tem povezana zdravstvena nega imata zato večji pomen za kakovostno obravnavo pacientov. (Skela Savič, 2007) Pojem 24 urne zdravstvene nege pomeni kontinuiteto procesne obravnave pacientov. Omogoča optimalno in uravnoteženo zdravstveno nego, ter pacientovim potrebam prilagojene aktivnosti medicinske sestre. Nosilka izvajanja zdravstvene nege je medicinska sestra in skupina negovalnega tima. Za zagotavljanje izvajanja kakovostne zdravstvene nege je potrebna primerna kadrovska zasedba, primerno strokovno znanje, ustrezna delitev dela med nosilci zdravstvene nege in povezovanje z drugimi strokami in
5 službami. Bolnišnice pri zagotavljanju 24 urne zdravstvene nege uporabljajo različne pristope, kar pa lahko povzroča težave v praksi. (Krogstad in sod., 2002; Peršuh, 2001) V enotah intenzivne nege in terapije je zdravstvena nega bolnikov zahtevna. Medicinsko tehnični posegi in priprave na diagnostično obravnavo predstavljajo velik del zdravstvene nege. Povečuje se obseg dela, kar pomeni za izvajalce zdravstvene nege dodatne delovne obremenitve. Menedžment priznava normative za izvajanje kakovostne in korektne zdravstvene nege, ne priznava pa obseg in težavnost dela v zdravstveni negi. Problem je določitev natančnega števila izvajalcev zdravstvene nege, zaradi česar prihaja do povečanih delovnih obremenitev. (Peršuh, 2001) Delovne obremenitve izvajalcev zdravstvene nege izvirajo iz narave dela in se pri daljši obremenitvi lahko kažejo s sindromom izgorelosti ali»burnout«sindromom. Sindrom izgorelosti se kaže v spremenjenem odnosu so pacientov, nižji delovni učinkovitosti, mehaničnem opravljanjem zadolžitev posamezniki se osebnostno spremenijo. Poleg same narave dela k temu pripomorejo tudi stopnja organiziranosti dela, stopnja razdelitve in razmejitve kompetenc pri delu, stopnja timske organiziranosti in medsebojne organiziranosti (pomoč, spodbuda), delo s težkimi bolniki, kvaliteta medsebojnih odnosov, ter stalni pritisk odgovornosti in visoke koncentracijske zahteve pri delu. (Rakovec Felser, 1996; Rakovec Felser, Kos, 1997) Primer iz prakse Zaradi racionalizacije rabe aparatur, predvsem pa zaposlenih v zdravstveni negi se je leta 2005 vodstvo Splošne bolnišnice Trbovlje odločilo, da združi enoti za intenzivno nego kirurškega in internega oddelka v skupno enoto. Organizacijsko so medicinska področja ostala ločena. Novo ustanovljena enota intenzivne nege (EIN) obsega 12 postelj. V njej se zdravijo predvsem pacienti, ki bi po slovenski razvrstitvi zdravljenja bili uvrščeni v kategorijo B. V letu 2008 se je v EIN zdravilo 811 pacientov (v kirurški enoti 332 pacientov, v internistični enoti pa 479 pacientov) in predstavlja 12 % vseh pacientov bolnišnice. Kar 84,45 % pacientov je bilo razvrščenih v tretjo kategorijo zdravstvene nege, 10,55 % pa v četrto kategorijo in so potrebovali zdravljenje z ventilatorjem. Namen raziskave Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je glede na priporočila organizacija službe zdravstvene nege EIN v Splošni bolnišnici Trbovlje ustrezna, predvsem pa, če je zaposleno zadostno število izvajalcev zdravstvene nege glede na število pacientov, ki se zdravijo v tej enoti. 24 urno zdravstveno nego pri pacientih trenutno izvaja 10 zdravstvenih tehnikov in ena diplomirana medicinska sestra. Obremenjenost zaposlenih v zdravstveni negi je zato zelo velika. Da bi se ugotovilo ali se še izvaja za paciente kvalitetna in varna zdravstvena nega in smo primerljivi s podobnimi bolnišnicami v Sloveniji je bila opravljena pilotska študija in primerjava z enotami intenzivne nege v Splošnih bolnišnicah Ptuj, Brežice in Šempeter. Vzorec Namenski vzorec nam predstavlja po elektronski pošti poslan vprašalnik nadzornim medicinskim sestram enot intenzivne nege in terapije Splošnih bolnišnic Ptuj, Brežice in Šempeter. Interpretacija rezultatov Z raziskavo sta avtorici želeli izvedeti kako so enote intenzivne nege in terapije organizirane oz. katera medicinska področja pokrivajo, koliko postelj šteje enota, kakšne kategorije pacienti se zdravijo v enoti, število in profil zaposlenih v zdravstveni negi.
6 1. Enote intenzivne nege v vseh štirih bolnišnicah, ki so bile zajete v raziskavo pokrivajo internistično in kirurško področje zdravljenja. 2. Pacienti, ki se v teh enotah zdravijo, so razvrščeni v tretjo kategorijo zdravstvene nege % vseh pacientov pa potrebuje zdravljenje z ventilatorjem (kategorija IV). 3. Število postelj: Brežice: 4 postelje Ptuj: 10 postelj 5 za intenistično in 5 za kirurško področje Šempeter: 18 postelj 8 za internistično in 10 za kirurško področje Trbovlje: 12 postelj 6 za internistično in 6 za kirurško področje 4. Izvajalci zdravstvene nege: Brežice: polovica zaposlenih je diplomiranih medicinskih sester, polovica zdravstvenih tehnikov, nadzorna medicinska sestra EIN je nadzorna medicinska sestra oddelka za anestezijo in reanimacijo. Šempeter: imajo dve službi zdravstvene nege (eno za internistično in eno za kirurško področje), vendar se ob pomanjkanju lahko nadomeščata. Kljub pomanjkanju medicinskih sester v bolnišnici, je management poskrbel, da je kader v enoti intenzivne nege vedno popoljnjen. Ptuj: zaposleni v zdravstveni negi so razporejeni na oddelku za anestezijo in reanimacijo in v enoto intenzivne nege. Zaposlenih imajo 14 diplomiranih medicinskih sester in 13 zdravstvenih tehnikov. Trbovlje: po organogramu bolnišnice je kader zdravstvene nege skupen (oddelek za anestezijo in reanimacijo in enoto intenzivne nege), dejansko pa sta to dva tima medicinskih sester. Na oddelku za anestezijo in reanimacijo je razporejenih 5 diplomiranih medicinskih sester, v enoto intenzivne nege pa 2 diplomirani medicinski sestri in 12 zdravstvenih tehnikov. Zaradi odsotnosti (porodni dopust, bolniške) zdravstveno nego dejansko izvaja 10 zdravstvenih tehnikov in 1 diplomirana medicinska sestra. Glede na rezultate pilotske študije je EIN v Splošni bolnišnici po številu postelj najbolj primerljiva s Splošno bolnišnico Ptuj, deloma pa tudi z bolnišnico Šempeter. Z nobeno izmed omenjenih bolnišnic se ne more primerjati z organizacijo zdravstvene nege. Glede na število postelj in pacientov, ki se je zdravilo v letu 2008 je neustrezno število zaposlenih izvajalcev zdravstvene nege, predvsem pa je neustrezna izobrazbena struktura. Razprava in sklep Organizacija enote intenzivne nege predstavlja s skupino ljudi doseči zastavljene cilje, ki jih kot posamezniki ne bi mogli doseči. Pri tem je pomembno sistemsko mišljenje, ki od managementa zahteva zavedanje o mrežni povezavi med sestavinami organizacije, med ljudmi, sredstvi in viri. Čas in okolje nam narekujeta spremembe zdravstvenega sistema. Zdravstvena nega je zahtevna in razvejana zdravstvena disciplina. Za njeno učinkovitost je potrebna sprememba organizacijske strukture, ustrezno vodenje, potek dela in izobraženost medicinskih sester. Pristop vodstva bolnišnice pred reorganizacijo enot intenzivne nege ni bil pravilen. Opravljena ni bila nobena raziskava kot na primer na Onkološkem inštitutu (Skela Savič, 2006), s katero bi se ugotovile pridobitve reorganizacije. Sedaj se je potrebno vprašati kaj si želimo in kako nadaljevati od tu dalje. Potrebnih je nekaj korakov. Najprej je potrebno opraviti raziskavo merjenja kakovosti in varnosti zdravstvene nege. Predvsem je potrebno ustrezno izobraziti kader zdravstvene nege in ga glede na število in zahtevnost pacientov tudi zaposliti. Tako bi imele medicinske sestre več časa za aktivnosti, ki pripomorejo k
7 učinkovitejši in kvalitetnejši zdravstveni negi, kar bi se pokazalo tudi v boljših finančnih rezultatih bolnišnice (preprečevanje razjede zaradi pritiska, zmanjšanje zapletov po operacijah in podobno). Poleg tega bi bile za delo pri pacientih bolj motivirane. Truditi se je potrebno izboljšati zdravstveno nego s pravilno organizacijo, predvsem pa s timskim pristopom dela. Da bi se izboljšala organizacija službe zdravstvene nege v Splošni bolnišnici Trbovlje je bila leta 2007 kot strokovnjakinja k sodelovanju povabljena Jelka Mlakar. Vodstvu bolnišnice je posredovala svoje ugotovitve in predloge, kateri pa niso bili upoštevani. Če se želi slediti procesu zdravstvene nege in uvesti celovito kakovost za paciente, so potrebne tudi spremembe v organizacijski strukturi bolnišnice, ki bi od sedanje vertikalne hierarhične strukture vodile v horizontalno timsko strukturo. S tem bi postala zdravstvena nega in delo medicinskih sester v bolnišnici bolj vidno. Po mnenju Mazejeve (2008) bi bilo potrebno najti ustrezen oddelek, kjer bi imeli vsi zaposleni željo in voljo po spremembah. Mogoče je to enota intenzivne nege v Splošni bolnišnici Trbovlje. Dobre so tiste odločitve, ki prispevajo k učinkovitosti in uspešnosti organizacije in so obenem etične. Literatura 1. Clift J. Kaj je zdravstvena nega. Obzor Zdr N.1996; 30 (1 2): Filej B. Izzivi zdravstveni negi danes za jutri. Obzor Zdr N. 1999; 33(5 6): Filej B. Slovenska zdravstvena nega quo vadis. Obzor Zdr N. 2001; 35. (3 4): Kamenšek P. sodobni pristopi k organiziranosti zdravstvene nege: procesna organizacija. Obzor Zdr N. 2004; 38 (1): Kersnič P. Organizacija službe zdravstvene nege v zdravstvenih zavodih Slovenije. Obzor Zdr N. 1997; 31 (1 2): Klemenc D. Skrb v zdravstveni negi ali zdravstvena nega v (o)skrbi. Obzor Zdr N 2003 (1); 37: Kremžar B. Življensko ogrožen bolnik. Dostopno na: ( ) 8. Krogstad U, Hofos D, Hjortdahl P. Continuity of hospital care: beyond the question of personal contact. BMJ 2002; 324: Lednik in sod. Zagotavljanje kontinuirane zdravstve nege. Obzor Zdr N 2001; 35 (6): Maze H. Model organiziranja zdravstvene nege v bolnišnici (magistersko delo). Kranj: Univerza v Mariboru; Mlakar J. Minimalni kadrovski standardi v zdravstveni negi, Kadrovski normativi in razmejitev del v operacijski zdravstveni negi (Rebernik Milič, M., urednik), kongresni center hotela Mons v Ljubljani, Zbornica zdravstvene in babiške nege 2005: Peršuh B. Zagotavljanje 24 urne zdravstvene nege v bolnišnici. Obzor Zdr N 2001; 35 (4): Prestor A. Zadovoljstvo bolnikov na oddelku intenzivne nege in terapije Bolnišnice Golnik. Obzor Zdr N 2002; 36(2): Rakovec FZ. Sindrom»burnout«ali sindrom izgorelosti medicinske sestre. Obzor Zdr N 1996; 30(1 2): Rakovec FZ, Kos M. biopsihosocialna obremenjenost in proces izgorevanja pri medicinskih sestrah. Obzor Zdr N 1997; 31(1-2): Skela SS. Reorganizacija bolniških enot oddelka za radioterapijo na Onkološkem inštitu Ljubljana. Zdrav Vestn. 2006; 75:
8 17. Skela SS. Organizacijska kultura in uvajanje sprememb v slovenskih bolnišnicah: subkulture in mesto zdravstvene nege? Obzor Zdr N 2006; 40 (4): Skela SS. Kontinuirana zdravstvena obravnava izziv sodobnega menedžmenta bolnišnične zdravstvene nege. Obzor Zdr N 2007; 41 (1): Šmitek J. Sistemi delitve dela v bolnišnični zdravstveni negi. Obzor Zdr N 2000; 34(5 6): Vir 1. Računalniški program Birpis21, Splošna bolnišnica Trbovlje
Microsoft Word - KAZALNIK ZADOVOLJSTVA S PREHRANO 2017
Neobvezni kazalnik kakovosti KAZALNIK ZADOVOLJSTVO S PREHRANO V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI IDRIJA ZA LETO 2017 Kazalnik pripravila Andreja Gruden, dipl. m. s., Hvala Nataša, dipl. m. s. 1. POIMENOVANJE KAZALNIKA
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Programa pripravništva
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - M. Horvat [Samo za branje]
VLOGA PATRONAŽNE SLUŽBE V KONTINUIRANI ZDRAVSTVENI NEGI PACIENTA USTREZNA IN PRAVOČASNA INFORMACIJA PODLAGA ZA VARNO IN KAKOVOSTNO OBRAVNAVO Murska Sobota, 15. Marec 2007 Martina Horvat, dipl. med. sestra
Prikaži večAKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj
AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarja 2019 v Skladu Viljem Julijan podajamo pobudo za izboljšanje
Prikaži več0 Osnovni podatki o zbirki
EVIDENCA BOLEZNI, ZASTRUPITEV IN POŠKODB, KI ZAHTEVAJO ZDRAVLJENJE V BOLNIŠNICI (BOLOB) Kontaktni podatki Nacionalni inštitut za javno zdravje Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Ga. Ana Zgaga, sbo@nijz.si
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe, NA STIČIŠČU: PALIATIVNA OSKRBA IN ONKOLOGIJA 9.10.2018, Onkološki inštitut Ljubljana Vloga Internistične prve pomoči pri oskrbi bolnikov z rakom v paliativni
Prikaži večMicrosoft Word - Navodila za prijavo raziskav na OIL doc
Navodila za prijavo raziskav na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) Definicije raziskav Na OI izvajamo več oblik raziskovalnega dela v vseh organizacijskih enotah. Raziskovalno delo delimo na tri kategorije:
Prikaži več0 Osnovni podatki o zbirki
SPREMLJANJE BOLNIŠNIČNIH OBRAVNAV ISTEGA TIPA (SPP) Kontaktni podatki Nacionalni inštitut za javno zdravje Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Ga. I. Zupanc, sbo@nijz.si Pravna podlaga za zbiranje
Prikaži večPALLIARE PROJECT Medprofesionalno izkustveno učenje: usposabljanje kvalificirane delovne sile na področju demence za uporabo na dokazih temelječih izb
PALLIARE PROJECT Medprofesionalno izkustveno učenje: usposabljanje kvalificirane delovne sile na področju demence za uporabo na dokazih temelječih izboljšav v okviru oskrbe pri napredovani demenci in družinske
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži več(Microsoft Word - KLINI\310NA POT ZA ODSTRANITEV OSTEOSINTETSKEGA MATERIALA.doc)
Javni zdravstveni zavod SPLOŠNA BOLNIŠNICA BREŽICE Černelčeva cesta 15 8250 BREŽICE KLINIČNA POT ZA ODSTRANITEV OSTEOSINTETSKEGA MATERIALA ( OSM ) Prostor za nalepko SPREJEMNI ZDRAVNIK DATUM OPERACIJE
Prikaži večNa podlagi tretjega odstavka 64. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 45/94, 37/95, 8/96, 59/99, 90/99, 98/99, 31/00 in 36
Na podlagi tretjega odstavka 64. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 45/94, 37/95, 8/96, 59/99, 90/99, 98/99, 31/00 in 36/00), 12. ter 15. člena pravilnika o pripravništvu
Prikaži večNa podlagi tretjega odstavka 64. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 uradno prečiščeno besedilo, 15/08 ZPacP, 23/08, 58/0
Na podlagi tretjega odstavka 64. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 uradno prečiščeno besedilo, 15/08 ZPacP, 23/08, 58/08 ZZdrS-E in 77/08 ZDZdr) ter drugega odstavka 4. člena
Prikaži večIzrivanje zdravnikov in zobozdravnikov iz odločevalskih procesov
IZGUBLJENA PRILOŽNOST ZA UREDITEV RAZMER V SLOVENSKEM ZDRAVSTVU Izrivanje zdravnikov in zobozdravnikov iz odločevalskih procesov Dr. Zdenka Čebašek-Travnik, spec. psihiatrije Predsednica Zdravniške zbornice
Prikaži večSpremembe in dopolnitve kadrovskega načrta za leto Zdravstveni dom Ljubljana
Spremembe in dopolnitve kadrovskega načrta za leto 2016 - Zdravstveni dom Ljubljana KADROVSKI NAČRT OBRAZLOŽITEV SPREMEMB IN DOPOLNITEV KADROVSKEGA NAČRTA ZD LJUBLJANA ZA LETO 2016 sprejetega dne 23.2.2016
Prikaži večZbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Ob železnici 30A,
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, tel. +01/544 54 80; e naslov: tajnistvo@zbornica-zveza.si
Prikaži večSlide 1
MODEL ODLIČNOSTI REFERENČNE AMBULANTE Darinka Klančar NAMEN PREDSTAVITVE European Practice Assessment EPA Evropski model poslovne odličnosti EFQM Samoocena ambulante/odličnost ambulante EPA European Practice
Prikaži večMEDICINSKO NEPOJASNJENA STANJA (modul za specializante družinske medicine) Vodja modula: Vojislav Ivetić Namestnik vodje modula: Klemen Pašić Soizvaja
MEDICINSKO NEPOJASNJENA STANJA (modul za specializante družinske medicine) Vodja modula: Vojislav Ivetić Namestnik vodje modula: Soizvajalci:, Erika Zelko, Maja Rus Makovec, Datumi 2018/2019: 23. skupina:
Prikaži večOpravljeni izpiti SZŠ Program izob. : * Letnik : 4 Datum : Oddelek : II - ZN-B Središče izob. : * Redni / izredni : * Skupina : * Vrsta izpi
Opravljeni izpiti SZŠ Program izob. : * Letnik : 4 Datum : 25.2.2016 Oddelek : II - ZN-B Središče izob. : * Redni / izredni : * Skupina : * Vrsta izpita: * Šol. leto vpisa : * 3351 Slovenščina 1 2012/13
Prikaži večMicrosoft Word - FREM-2010-prispevek-obratna-sredstva-oktober-2008
NAČRTOVANJE UREJENOSTI ORGANIZACIJE Mirko Jenko mirko.jenko@t-2.net 1. Povzetek Prispevek je poslovni projekt iz prakse, s katerim želimo prenoviti organizacijski ustroj organizacije in spremljanje stroškov.
Prikaži večBolnišnični register tumorjev prsnega koša klinike golnik
POROČILO BOLNIŠNIČNEGA REGISTRA TUMORJEV PRSNEGA KOŠA KLINIKE GOLNIK 2010 2017 Razlaga uporabljenih kratic KG OP RT KT + RT ST KT BSC RP N Me Univerzitetna klinika Golnik Operacija, kirurško zdravljenje
Prikaži več00a-naslovnica13.2.cdr
38 Bilten SDMI Poročilo s petega srečanja članov Sekcije za informatiko v zdravstveni negi Uvod Na Jelenovem grebenu se je 24.10.2008 odvijalo že 5. tradicionalno srečanje članov Sekcije za informatiko
Prikaži večprogram-ivz
Konferenca Skupaj za zdravje! Obeležitev 10. obletnice Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni 2013 in izzivi prihodnosti 7. in 8. oktober 2013, Brdo pri Kranju, Slovenija Ponedeljek,
Prikaži večVloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local
Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš () OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Stakeholder Meeting NIJZ, 31. maj 2019 ZARADI KATERIH BOLEZNI UMIRAMO
Prikaži večGregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: F: E: Številka: /2018/5 Datum: 22.
Gregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ Številka: 00104-38/2018/5 Datum: 22. 2. 2018 Odgovor na poslansko vprašanje Tomaža Lisca
Prikaži večZDRAVSTVENOVZGOJNI NASTOP
Strokovno srečanje Programa Svit SVITOV DAN 2016 Ocenjevanje bolečine pri kolonoskopiji 13. december 2016 Austria Trend Hotel Ljubljana Avtorji: Viki Kotar dipl.zn., Maja Košele dipl. ms., Zoran Georgiev
Prikaži večMicrosoft Word - 88_01_Pravilnik_o_znanstveno_raziskovalnem_razvojnem_svetovalnem_delu_na_FZJ_ docx
Na podlagi 22., 70., 71., 94., 95., 96., 97. člena Statuta Fakultete za zdravstvo Jesenice je Senat Fakultete za zdravstvo Jesenice na svoji na 5. redni seji v študijskem letu 2014/2015, dne 18. 2. 2015,
Prikaži večUniverzitetni študijski program Fizika I
Medicinska fizika II. stopnja 1. Splošni podatki o študijskem programu Ime študija: Magistrski študijski program Medicinska fizika. Stopnja študija: Druga bolonjska stopnja. Vrsta študija: Enopredmetni
Prikaži večNa podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za
Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom
Prikaži večVLOGA ANESTEZIJSKE MEDICINSKE SESTRE PRI PRIPRAVI BOLNIKA NA OPERATIVNI POSEG
332D VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI ANESTEZIJI PRI PRIPRAVI BOLNIKA NA OPERATIVNI POSEG THE NURSE ANAESTHETIST S ROLE IN PATIENT S PREPARATION TO THE OPERATIVE PROCEDURE Mateja Repinc dipl.m.s., Sandi Novak,
Prikaži večMalabsorpcija pri odraslih s cistično fibrozo – izziv za prehransko podporo
Celostna obravnava bolnikov s cistično fibrozo s tranzicijo izzivi po prehodu v odraslo dobo v Sloveniji Barbara Salobir, Izidor Kos 1 Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo Interna klinika, UKC
Prikaži večVloga za oblikovanje mnenja o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda ob upoštevanju določil 3
VISOKOŠOLSKO SREDIŠČE NOVO MESTO Visoka šola za zdravstvo Novo mesto ČISTOPIS 1 Študijski program 1. stopnje ZDRAVSTVENA NEGA (visokošolski strokovni študijski program) 1 Čistopis visokošolskega strokovnega
Prikaži večPoklicne kompetence in aktivnosti
POKLICNE KOMPETENCE IN AKTIVNOSTI IZVAJALCEV V DEJAVNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE Ljubljana, maj 2019 POKLICNE KOMPETENCE IN AKTIVNOSTI IZVAJALCEV V DEJAVNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE Založnik: Zbornica zdravstvene
Prikaži več3
3.5 Radiologija Stopnja izobrazbe: Strokovni naslov: visoka strokovna izobrazba diplomirana inženirka radiologije, okrajšava dipl.inž.rad. diplomirani inženir radiologije, okrajšava dipl.inž.rad. Študentje
Prikaži večŠtefanova ulica 5, 1000 Ljubljana T: F: E: Številka: /2016/80 Ljubljana, EVA G
Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana T: 01 478 60 01 F: 01 478 60 58 E: gp.mz@gov.si www.mz.gov.si Številka: 4110-47201680 Ljubljana, 24. 7. 2018 EVA GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE Gp.gs@gov.si
Prikaži več(Microsoft Word - Strokovno poro\350ilo 2018)
STROKOVNO POROČILO ZA LETO 2018 Strokovni direktor Doc. dr. Marko Pišljar, dr. med. Idrija, februar 2019 KAZALO 1 UVOD... 2 2 NEKATERI SPLOŠNI STATISTIČNI PODATKI IN REALIZACIJA STORITEV V LETU 2017...
Prikaži večEVROPSKE REFERENČNE MREŽE POMOČ PACIENTOM Z REDKIMI ALI KOMPLEKSNIMI BOLEZNIMI Share. Care. Cure. zdravje
EVROPSKE REFERENČNE MREŽE POMOČ PACIENTOM Z REDKIMI ALI KOMPLEKSNIMI BOLEZNIMI Share. Care. Cure. zdravje KAJ SO EVROPSKE REFERENČNE MREŽE? Evropske referenčne mreže združujejo zdravnike in raziskovalce
Prikaži večŠtevilka: /15-3/ Ljubljana, 12. april 2016 Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in
Številka: 501-01/15-3/ Ljubljana, 12. april 2016 Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 71. seji 11. aprila 2016,
Prikaži več1
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKA NALOGA PRIMERJAVA FINANCIRANJA IN STROŠKOV PALIATIVNE OSKRBE V BOLNIŠNICI GOLNIK Ljubljana, april 2012 LEONIDA ULČNIK IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana
Prikaži večPomen zgodnje vključitve bolnika na čakalni seznam za presaditev ledvice Miha Arnol Ljubljana, 28. marec 2019
Pomen zgodnje vključitve bolnika na čakalni seznam za presaditev ledvice Miha Arnol Ljubljana, 28. marec 2019 Presaditev ledvice je najboljši način nadomestnega zdravljenja KOL... ...za bolnike, ki so
Prikaži večI.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in
I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Univerza v Ljubljani Valentina Prevolnik
Prikaži večPREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc
PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? Benefits Mortality 2018 Men die younger, but life expectancy is rising quicker men: death at 74 (average) +10 y in 30
Prikaži večPREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc
PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? 2002 Vzrok smrti SKUPAJ Neoplazme Bolezni obtočil Bolezni dihal Bolezni prebavil Poškodbe, zastrupitve Spol - SKUPAJ 18.701
Prikaži večPREDLOGI NASLOVOV ZA IZDELAVO DIPLOMSKIH DEL PROGRAM VELNES 2018/2019 PREDAVATELJICA: mag. Darja Radić UVOD V TURIZEM IN DESTINACIJSKI MANAGEMENT (UTD
PREDLOGI NASLOVOV ZA IZDELAVO DIPLOMSKIH DEL PROGRAM VELNES 2018/2019 PREDAVATELJICA: mag. Darja Radić UVOD V TURIZEM IN DESTINACIJSKI MANAGEMENT (UTD) 1. Oblikovanje doživetij v izbrani turističnih destinaciji
Prikaži večPRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI
PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom je urejeno organiziranje in delovanje tutorskega sistema na Filozofski fakulteti v Ljubljani (v nadaljevanju:
Prikaži večZlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd
PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V Zdravstvenem domu Ljubljana izvajamo program Promocija zdravja na delovnem mestu, ki je namenjen ozaveščanju delavcev in delodajalcev o zdravem življenjskem slogu
Prikaži večMicrosoft Word - 00_PN09_ZaMZ_ doc
FINANČNI NAČRT ZA LETO 2009 2 KAZALO UVOD... 5 OBRAZLOŽITEV FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2009... 10 1. OSNOVNI PODATKI O ZAVODU... 10 1.1. OSEBNA IZKAZNICA ZAVODA... 10 1.2. PREDSTAVITEV ZAVODA... 11 1.3.
Prikaži večuniverzitetni klinični center ljubljana University Medical Centre Ljubljana PEDIATRIČNA KLINIKA Klinični oddelek za neonatologijo Bohoričeva L
univerzitetni klinični center ljubljana University Medical Centre Ljubljana PEDIATRIČNA KLINIKA Klinični oddelek za neonatologijo Bohoričeva 20 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: (01) 522 34 01 Fax.: (01)
Prikaži večPoročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu Številka: /2014 Datum: Poročanje o domnevn
1 Številka: 1382-18/2014 Datum: 31.7.2014 Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu 2013 V poročilu želimo na kratko predstaviti poročanje o domnevnih neželenih
Prikaži večPRIPOROČILA ZA MEDICINSKO INDICIRANE DIETE Dokument so pripravili: Tadej Avčin, Evgen Benedik, Vojko Berce, Andreja Borinc Beden, Jernej Dolinšek, Tin
PRIPOROČILA ZA MEDICINSKO INDICIRANE DIETE Dokument so pripravili: Tadej Avčin, Evgen Benedik, Vojko Berce, Andreja Borinc Beden, Jernej Dolinšek, Tina Kamhi Trop, Anja Koren Jeverica, Nataša Marčun Varda,
Prikaži večPowerPoint Presentation
IV. Mednarodna znanstvena konferenca: ZA ČLOVEKA GRE: DRUŽBA IN ZNANOST V CELOSTNI SKRBI ZA ČLOVEKA Alma Mater Europaea - ECM Maribor, 11-12. marec 2016 ODZIVANJE ZDRAVSTVENEGA OSEBJA V PRIMERIH NASILJA
Prikaži večGregorčičeva 20, 1001 Ljubljana
Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana T: 01 369 59 00 F: 01 369 59 01 E: gp.mk@gov.si www.mk.gov.si Številka: 0070-17/2018/7 Ljubljana, 26. 11. 2018 EVA 2018-3340-0017 GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE
Prikaži večPowerPointova predstavitev
OD STRATEGIJ DO RECEPTA ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Samo Hribar Milič, Gospodarska zbornica Slovenije Andragoški kolokvij, Ljubljana, 31.5.2019 KAJ JE POMEMBNEJŠE ZA NAČRTOVANJE: - Tisto kar vemo - Tisto
Prikaži večUNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA VEDE O ZDRAVJU
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA VEDE O ZDRAVJU VSEBINA: PREDSTAVITEV FAKULTETE ŠTUDIJSKI PROGRAM 1. STOPNJE ZDRAVSTVENA NEGA KOMPETENCE PREDMETNIK KLINIČNO USPOSABLJANJE VPISNI POGOJI ZAPOSLITEV ŠTUDIJSKI
Prikaži večObzor Zdr N 1994; 28: POTREBE PO SPREMENJENIH OBLIKAH DELA V BOLNIŠNIČNEM ZDRA VS TVENEM VARSTVU Z VIDIKA SLUŽBE ZDRA VS TVENE NEGE THE NEED
Obzor Zdr N 1994; 28: 97-102 97 POTREBE PO SPREMENJENIH OBLIKAH DELA V BOLNIŠNIČNEM ZDRA VS TVENEM VARSTVU Z VIDIKA SLUŽBE ZDRA VS TVENE NEGE THE NEED FOR DIFFERENT FORMS OF HOSPITAL WORK IN THE LIGHT
Prikaži večZbornikDrMedicSest07KNJBL.qxp
Z B O R N I K 2 0 0 7 KAKOVOSTNA ZDRAVSTVENA NEGA ZA VARNOST PACIENTOV Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja KAKOVOSTNA ZDRAVSTVENA NEGA ZA VARNOST PACIENTOV ZBORNIK 2007 Društvo
Prikaži večEVRO.dvi
Management tehnologije dr. Cene Bavec Management tehnologije postaja v gospodarsko in tehnološko razvitih državah eno temeljnih managerskih znanj. V Sloveniji nimamo visokošolskih in univerzitetnih programov
Prikaži večKoncept prenove informacijskega sistema DP ZORA reševanje strokovnih dilem na področju ginekologije OCENA IZOBRAŽEVANJA Pripravili sodelavci presejaln
Koncept prenove informacijskega sistema DP ZORA reševanje strokovnih dilem na področju ginekologije OCENA IZOBRAŽEVANJA Pripravili sodelavci presejalnega programa in registra ZORA Onkološki inštitut Ljubljana
Prikaži večPredupokojitvene aktivnosti za zdravo starost
Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne
Prikaži večMicrosoft Word - STRAT.USMERITVE ZD DOC
STRATEŠKE USMERITVE ZDRAVSTVENEGA DOMA ORMOŽ za obdobje 2011-2013 Maj 2013-1 - 1. UVOD Zdravstvena dejavnost na primarni ravni je dostopna vsem ljudem območja občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi
Prikaži večPorevizijsko poročilo: Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov
Porevizijsko poročilo Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti
Prikaži večPODATKOVNA ZBIRKA O BOLNIŠNIČNIH IN ZUNAJBOLNIŠNIČNIH OBRAVNAVAH NA REHABILITACIJI Definicije in metodološka navodila za sprejem podatkov o bolnišničn
PODATKOVNA ZBIRKA O BOLNIŠNIČNIH IN ZUNAJBOLNIŠNIČNIH OBRAVNAVAH NA REHABILITACIJI Definicije in metodološka navodila za sprejem podatkov o bolnišničnih in zunajbolnišničnih (ambulantnih) za leto 2014,
Prikaži večMicrosoft Word - 6.1splmed.doc
6.1. Zdravstve služba splošne medice je e od zdravstvenih služb, ki izvaja dejavnost osnovnega zdravstvenega varstva. Uporabniku zdravstvenega varstva je dostop brez potnice praviloma predstavlja prvi
Prikaži večPROJEKT RAZVOJA MLADIH PERSPEKTIVNIH KADROV V BANKI KOPER D.D. mag. Katja Sabadin, vodja projekta razvoja kadrov v Banki Koper, d.d "Vse organizacije,
PROJEKT RAZVOJA MLADIH PERSPEKTIVNIH KADROV V BANKI KOPER D.D. mag. Katja Sabadin, vodja projekta razvoja kadrov v Banki Koper, d.d "Vse organizacije, podjetja in ustanove danes rutinsko zatrjujejo, da
Prikaži večOBČINA KAMNIK
OBČINA KAMNIK ŽUPAN Glavni trg 24 1240 Kamnik Številka: 410-9/2019-4/1 Datum: 17. 6. 2019 OBČINSKI SVET OBČINE KAMNIK ZADEVA: PREDLOG ZA RAZŠIRITEV DNEVNEGA REDA 6. SEJE OBČINSKEGA SVETA S TOČKO»PREDLOG
Prikaži večZdravstveno zavarovanje Best Doctors
Zdravstveno zavarovanje Best Doctors Best Doctors Zdravljenje pri najboljših zdravnikih Zdravje vam prinaša največje obresti. Zato ne oklevajte in se odločite za zavarovanje Best Doctors. Kaj je zavarovanje
Prikaži večVerzija 4, veljavno od Na podlagi 87. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92) in 8. člena statuta Zbornice laborat
Verzija 4, veljavno od 04.10.2018 Na podlagi 87. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92) in 8. člena statuta Zbornice laboratorijske medicine Slovenije je le-ta sprejela na ustanovni
Prikaži večKončne smernice_RSKZN_Strateški svet ZN_BSS_OZN.PDF
SMERNICE ZA IZOBRAŽEVANJE V ZDRAVSTVENI NEGI NA ŠTUDIJSKEM PROGRAMU PRVE STOPNJE ZDRAVSTVENA NEGA (VS) Avtorica: izr. prof. dr. Brigita Skela Savič Fakulteta za zdravstvo Jesenice bskelasavic@fzj.si Fakulteta
Prikaži več1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost
1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis 16052016 2. IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnostni razvoj (drugo) 0909 Novi Klasius P bo 0922 Skrb
Prikaži večMicrosoft Word - Strokovno srečanje ob svetovnem dnevu zdravja_mediji.docx
SPOROČILO ZA JAVNOST Novo mesto, 16. aprila 2018 Strokovno srečanje ob Svetovnem dnevu zdravja NEENAKOST V ZDRAVJU V LUČI DOLGOŽIVE DRUŽBE Novo mesto, 16. aprila 2018 - Na Fakulteti za zdravstvene vede
Prikaži večMicrosoft Word - 28 seja x tocka Odlok o mrezi javne zdravstvene sluzbe na primarni ravni v OA - 2. obravnava celotno gradivo z
Predlagatelj: TADEJ BEOČANIN ŽUPAN OBČINE AJDOVŠČINA Datum: 12. 1. 2018 OBČINSKI SVET OBČINE AJDOVŠČINA ZADEVA: ODLOK O MREŽI JAVNE ZDRAVSTVENE SLUŽBE NA PRIMARNI RAVNI V OBČINI AJDOVŠČINA 2. obravnava
Prikaži večSBJ Strokovno porocilo 2017 poprava koncna
STROKOVNO POROČILO SPLOŠNE BOLNIŠNICE JESENICE ZA LETO 2017 Jesenice, 2018 Kolofon: STROKOVNO POROČILO SPLOŠNE BOLNIŠNICE JESENICE ZA LETO 2017 Urednice: Petra Rupar, Tanja Pristavec, Anja Jovanovič Kunstelj
Prikaži večList specializanta
ZDRAVNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE Oddelek za usposabljanje in strokovni nadzor Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: **386/1/30-72-166, Fax.: 386/1/30-72-169 LIST ZDRAVNIKA SPECIALIZANTA SPECIALIZACIJA
Prikaži večzdravljenje s trombocitnimi koncentrati
KO za hematologijo, UKCL zdravljenje s trombocitnimi koncentrati Barbara Skopec poraba KT na KOH 2012 2013 2014 Trombo afereza 2159 2048 1712 trombo zlitje 1551 1822 1781 skupaj 3710 3870 3493 indikacije
Prikaži večMicrosoft Word - 31.docx
34 Smrke et al.: Izkušnje z naprednim informacijskim sistemom Splošne bolnišnice Celje Barbara Smrke, Darja Podsedenšek Strokovni članek Izkušnje z naprednim informacijskim sistemom na Oddelku za intenzivno
Prikaži večRAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra
RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo mag. Robert Cugelj Generalni
Prikaži večNAVODILO ZA UPORABO
NAVODILO ZA UPORABO DICYNONE 125 mg/ml raztopina za injiciranje etamsilat Pred začetkom uporabe natančno preberite navodilo! - Navodilo shranite. Morda ga boste želeli ponovno prebrati. - Če imate dodatna
Prikaži večDiapozitiv 1
Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,
Prikaži večSistem za merjenje glukoze v krvi Predstavljamo vam pametni merilnik CONTOUR NEXT ONE, s katerim vstopamo v novo dobo vodenja sladkorne bolezni. Meril
Sistem za merjenje glukoze v krvi Predstavljamo vam pametni merilnik CONTOUR NEXT ONE, s katerim vstopamo v novo dobo vodenja sladkorne bolezni. Merilnik omogoča izredno točne meritve glukoze v krvi. Edinstvena
Prikaži večNajboljša skupaj Kontrola pristopa + registracija delovnega časa
Najboljša skupaj Kontrola pristopa + registracija delovnega časa Globalna rešitev prilagojena lokalnemu okolju Rešitev Time&Space je na voljo v 15-ih jezikih ter podpira latinico, cirilico in arabsko pisavo.
Prikaži večPowerPoint Presentation
Fizioterapevtska obravnava krhkih starejših odraslih Miroljub Jakovljević ADVANTAGE JA Joint Action on Prevention of frailty 2017-2019 Uvod Absolutno zdravje DUŠEVNO TELESNO DRUŽBENO Absolutno ne-zdravje
Prikaži večMicrosoft Word - Cistopis _1 STOPNJA_ZN_2014
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE NOVO MESTO Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje ZDRAVSTVENA NEGA Novo mesto, 2014 KAZALO 1 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 1 2 OPREDELITEV TEMELJNIH CILJEV IN KOMPETENC
Prikaži večPEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog
Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede
Prikaži večMicrosoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc
ENERGETSKA IZKAZNICA KAKO SE NANJO PRIPRAVIMO Izkaznica na podlagi izmerjene rabe energije Energetske izkaznice za javne stavbe bodo predvidoma temeljile na izmerjeni rabi energije za delovanje stavbe.
Prikaži večPromotion of Health at the Workplace
SIMPOZIJ VARNO IN ZDRAVO DELO PRIMER DOBRE PRAKSE ZDRAVA DELOVNA MESTA ZA VSE GENERACIJE PROMOCIJA DUŠEVNEGA IN TELESNEGA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V POLICIJI VEDENIK LEON Ministrstvo za notranje zadeve
Prikaži večPKP projekt SMART WaterNet_Opis
PKP projekt SMART WaterNet Po kreativni poti do znanja (PKP) opis programa Program Po kreativni poti do znanja omogoča povezovanje visokošolskih zavodov s trgom dela in tako daje možnost študentom za pridobitev
Prikaži večRebernik_Nika.pdf
visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje ZDRAVSTVENA NEGA POGOJI ZA DOBRO SODELOVANJE S PACIENTOM CONDITIONS FOR A GOOD RELATIONSHIP WITH PATIENTS Mentor: dr. Saša Kadivec, viš. pred.
Prikaži večRAS-acting agents
Priloga IV Znanstveni zaključki, podlaga za spremembo pogojev dovoljenj za promet z zdravilom ter podrobna obrazložitev znanstvenih razlogov za odstopanja od priporočila odbora PRAC 1 Znanstveni zaključki
Prikaži večV
3. /redna/ seja občinskega sveta Januar 2015 PREDLOG OKVIRNEGA INFORAMTIVNEGA PROGRAMA DELA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LENDAVA V LETU 2015 GRADIVO PRIPRAVIL: mag. Anton BALAŽEK, Župan Polgármester PREDLAGATELJ:
Prikaži večSuselj Specialitzanti druž.medicine
Mesto osnovnega zdravstva v slovenskem zdravstvenem sistemu Marjan Sušelj, univ. dipl. psih. Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Slovenski zdravstveni sistem Pravne podlage in
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Seznam predoperativnih preiskav in testov za pripravo pacienta na poseg v osnovnem zdravstvu Zahtevnost posega MALI SREDNJE VELIKI VELIKI ASA razred ASA 1 ASA 2 ASA 3 ASA 4 ASA 1 ASA 2 ASA 3 ASA 4 ASA
Prikaži večNika
šč š š č š č š š č č č šč ž č š ž š ž š š č š č č ž š š č ž š ž č š š č č č č šč č š č ž š ž šč č š č šč ž š č č č č šč č š č šč žč č č ž č š Š Š Č č č š š š š č š č š Š Ž Ž Č š š š ž č č Ž Ž Č Š Ž Č Č
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ZDRAVSTVENA NEGA 1. STOPNJA Melisa Smajlović PRIMERJAVA AKREDITACIJSKIH STANDARDOV DNV-GL IN JCI Z VIDIKA Z
UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ZDRAVSTVENA NEGA 1. STOPNJA Melisa Smajlović PRIMERJAVA AKREDITACIJSKIH STANDARDOV DNV-GL IN JCI Z VIDIKA ZDRAVSTVENE NEGE V ENOTI INTENZIVNE TERAPIJE 3 PREGLED
Prikaži večPREPREČUJMO ŠIRJENJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V VRTCU Navodila za zdravje (2018/19)
PREPREČUJMO ŠIRJENJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V VRTCU Navodila za zdravje (2018/19) Želja nas vseh, tako staršev kot tistih, ki delamo z otroki v vrtcu je, da bi bili otroci zdravi in bi se v vrtcu dobro počutili.
Prikaži večPovratne informacije pri 74 bolnikih
Primarij Tatjana Erjavec, dr.med., specialistka interne medicine Telesna vadba po možganski kapi v bivalnem okolju V projekt smo vključili vse v letu 2006 obstoječe klube v Sloveniji. Odzvalo se jih je
Prikaži večPowerPoint Template
IV. Strateško planiranje v splošnem Strateško planiranje ni izolirano področje od managementa Dve vrsti managementa: Strateški management Operativni management Strateški managemenet šele v zadnjem obdobju
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - KOROSE Dan javno zasebnega partnerstva 2013 VK [Zdru\236ljivostni na\350in])
Uporaba FIDIC pogodb pri projektih javno zasebnega partnerstva in pogoji pogodb za projekte na principu DBO Mag. Vekoslav Korošec Direktor Združenja za svetovalni inženiring-zsi Dan javno zasebnega partnerstva;
Prikaži večMicrosoft Word - nagrajenci Excellent SME 2017_tisk
Podelitev nagrad imetnikom certifikata Excellent SME za leto 2017 19. junij 2018, kongresni center Brdo pri Kranju Predstavljamo družbe in podjetnike, ki so v letu 2017 dosegle najvišjo bonitetno oceno
Prikaži več