UNIVERZA NA PRIMORSKEM

Transkripcija

1 RAZPISANE TEME ZA DIPLOMSKA DELA (ŠTUDIJSKI PROGRAM PREDŠOLSKA VZGOJA) Predmetno področje: MLADINSKA KNJIŽEVNOST Nosilec: prof. dr. Igor Saksida MLADINSKA KNJIŽEVNOST 1. STAREJŠA IN SODOBNA NONSENSNA (IGRIVA) POEZIJA: ANALIZA, ODZIVI OTROK 2. LJUDSKO IZROČILO V NAŠEM KRAJU (NPR. PRAVLJICE, IZŠTEVANKE, ZAFRKLJIVKE IPD.) 3. PROBLEMSKE TEME V MLADINSKI KNJIŽEVNOSTI (KLASIČNI, SODOBNI, PRIMERJAVE, ODZIVI) 4. ZNAČILNOSTI IN VRSTE TER INTERPRETACIJA SODOBNE MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI (AVTOR IN/ALI ŽANR IN/ALI TEORETIČNI PROBLEM, NPR. STEREOTIPI) 5. SODOBNA SLIKANICA: ANALIZA IZBRANIH PRIMEROV: LIKOVNA IN LITERARNA KAKOVOST 6. PRIREDBE IN PREDELAVE PRAVLJIČNIH BESEDIL OZ. MOTIVOV V MLADINSKI KNJIŽEVNOSTI IN/ALI VIZUALNO PODPRTI PRIPOVEDI (PRAVLJICA RISANKA FILM) 7. SODOBNA DRAMATIKA ZA OTROKE (RADIJSKA, LUTKOVNA, GLEDALIŠKA IGRA) DIDAKTIKA KNJIŽEVNOSTI 1. PORAJAJOČA SE PISMENOST V VRTCU: ANALIZA DRUŽINSKEGA BRANJA IN PRIPOVEDOVANJA OTROKOM; POVEZOVANJE VRTČEVSKE IN DRUŽINSKE KNJIŽNE VZGOJE 2. RAZVIJANJE DRUŽINSKEGA BRANJA: STARŠI NA PRAVLJIČNEM OBISKU (V VRTCU), SODELOVANJE S STARŠI, VZGOJITELJ KOT MENTOR DRUŽINSKEGA BRANJA (PREDŠOLSKA BRALNA ZNAČKA) 3. PRIPRAVA, IZVEDBA IN VREDNOTENJE GOVORNIH NASTOPOV V VRTCU (OB UMETNOSTNEM ALI NEUMETNOSTNEM BESEDILU) 4. KNJIŽEVNA VZGOJA V VRTCU IN PREDOPISMENJEVANJE PRIKAZ MOŽNIH POVEZAV 5. BRANJE V NADALJEVANJIH: OBSEŽNEJŠA BESEDILA IN IZVEDBA BRALNEGA DOGODKA V VRTCU 6. VRTČEVSKI PRAVLJIČNI PROJEKT BRANJE, UPRIZARJANJE IN PISANJE DOMIŠLJIJSKIH BESEDIL 7. VRTČEVSKO GLEDALIŠČE KOT POUSTVARJALNA METODA DELA Z BESEDILOM (OD PRAVLJICE DO PREDSTAVE)

2 Predmetno področje: ZGODNJE UČENJE NARAVOSLOVJA Predlagatelj tem in mentor: dr. Nataša Dolenc Orbanić, Učilo za začetno naravoslovje Naravoslovne ekskurzije za predšolske otroke Predstave otrok o organizmih/pojmih/ procesih v naravi Igre z naravoslovno vsebino Naravoslovne dejavnosti za predšolske otroke Sodobni pristopi poučevanja naravoslovja v Uporaba IKT pri poučevanju naravoslovja v Priprava in preizkušanje učila za zgodnje učenje naravoslovja v izbira učila na željo kandidata Priprava naravoslovne ekskurzije (organizacija, opis dejavnosti, pomen ) izbira ekskurzije na željo kandidata Ugotavljanje pojmovanj otrok o določenih organizmih, naravoslovnih pojmih ali naravnih pojavih ter iskanje načinov, kako pojmovanja, če so le-ta napačna, spremeniti Priprava didaktičnih iger za učenje različnih naravoslovnih vsebin in preverjanje učinkovitosti le-teh Izbira različnih didaktičnih dejavnosti za izboljšanje poučevanja naravoslovja v učne teme na izbiro kandidata Uporaba različnih sodobnih pristopov pouka naravoslovja v in ugotavljanje učinkovitosti le-teh (raziskovalni, konstruktivistični, izkustveni, projektni pouk ) Vključevanje IKT v pouk naravoslovja v *Teme so le okvirne. Možna je tudi izbira drugih vsebin. Predmetno področje: GIBALNO-ŠPORTNE DEJAVNOSTI Predlagatelj tem in mentor: prof. dr. Rado Pišot, Kratka obrazložitev teme Mentorji 1. Primerjalna analiza tekalnih sposobnosti dveh skupin petinpolletnih otrok 2. Gibalna ustvarjalnost otrok v prvem razredu Tekalne sposobnosti otrok, ki so kot pokazatelj funkcionalnih kapacitet otrok in s tem kot pomemben prediktor njegovega zdravja izredno pomemben dejavnik njegovega celostnega razvoja. Žal so danes otroci vse manj gibalno aktivni in rezultati tega se med drugim kažejo tudi kot številna obolenja pri katerih so daleč v ospredju bolezni kardiovaskularnega in respiratornega sistema ter lokomotornega aparata. Kvalitetna integracija spoznavnega in gibalnega razvoja v katero vse bolj strmino pri podajanju vsebin otroku v prvem razredu, lahko temelji le na preverjenih podatkih o povezanosti vključenih področjih psihomotorično učenjem soodvisnost kognitivnih in motoričnih funkcij v celostnem razvoju otroka

3 3. Vpliv gibalne/športne aktivnosti na prostem na zdravje in počutje otrok 4. Gibalno didaktična igra pomen in vloga pri razvijanju celostne podobe otroka 5. Gibanje kot sredstvo usvajanja prvih besed v tujem jeziku 6. Vključevanje otrok s posebnimi potrebami v športni program Zlati sonček (ali) Mali sonček Problem gibalno/športno neaktivnega življenjskega sloga je namreč toliko večji, če se tak način življenja usvaja že v zgodnjem otroštvu, ter če se njegovih posledic ne zavedajo ljudje, ki imajo na vzgojo otrok velik vpliv. Ob zavedanju kakšne usodne razsežnosti ima obravnavano področje v današnjem življenju slehernika, lahko najdemo marsikateri poduk za delo in življenje v in šoli. Didaktična gibalna igra je dejavnost, ki celostno vpliva na otroka, zagotavlja nadgradnjo njegovih izkušenj in z množico kompleksnih (sestavljenih iz različnih gibanj) ter problemsko zastavljenih (otrok skuša sam priti do rešitve) gibalnih spodbuja spoznavno angažiranje otroka. Didaktična gibalna igra zagotavlja tudi potrebo po emocionalnem in socialnem učenju (Pišot, 1999, 2004). Za najuspešnejše aktivnosti učenja tujega jezika so se v dosedanjih raziskavah pokazale igre in akcijske pesmi ter aktivnosti s polnim telesnim odzivom. Pravilo, ki vsesplošno velja, se glasi: aktivnost mora otroka pritegniti, ga zabavati in učiti. Če se učimo z veseljem, se učimo hitreje in trajnejše. Ravno pri športnih dejavnostih in igri, so aktivnosti take, da so zanimive za večino otrok in zabavne (Videmšek, Pišot, 2007). Gibanje pozitivno vpliva na človekov otrok. Pravico do gibanja in športne vzgoje moramo zagotoviti vsem, ne glede na telesne in duševne sposobnosti posameznikov. Športni program Zlati sonček je sestavljen tako, da ga lahko prilagodimo vsakemu otroku s posebnimi problemi. Otroci s posebnimi potrebami se ob prilagojenem športnem programu Zlati sonček lahko vključijo v izvajanje tega programa. dr. Rado Pišot, red. prof. dr. Rado Pišot, red. prof.

4 Predmetno področje: ZGODNJE UČENJE DRUŽBOSLOVJA Predlagatelj tem in mentor: izr. prof. dr. Stanko Pelc Pridobivanje konkretnih izkušenj o demokratičnih načelih v Pridobivanje konkretnih izkušenj za sprejemanje drugačnosti v Razbijanje stereotipa o tem kaj je»moško«in kaj»žensko«(opravilo) v Kako se v odvija»bitka«proti negativnim vplivom mode in potrošništva Svet je lep in zanimiv, to (iz)vedo otroci že v Drugo s področja družbe na predlog študentke/študenta Kako vgojitelji(ce) v uresničujejo cilj iz Kurikuluma:»Otrok dobiva konkretne izkušnje o demokratičnih načelih, na katerih temelji sodobna družba!«kako vgojitelji(ce) v uresničujejo cilj iz Kurikuluma:»Otrok pridobiva konkretne izkušnje za sprejemanje drugačnosti!«kako vgojitelji(ce) v uresničujejo cilj iz Kurikuluma:»Otrok ima možnost za rahljanje stereotipov, povezanih z razliko med spoloma!«kako vgojitelji(ce) v uresničujejo cilj iz Kurikuluma:»Otrok ima možnost kritičnega vrednotenja komercialnih vplivov, modnih trendov...«kako vgojitelji(ce) v uresničujejo cilj iz Kurikuluma:»Otrok razvija interes in zadovoljstvo ob odkrivanju širšega sveta zunaj domačega okolja!«- utemelji predlagatelj(ica), a mora biti povezano s kurikularnimi cilji področja»družba«predmetno področje: DIDAKTIKA Predlagatelj tem in mentor: doc. dr. Mojca Kukanja Gabrijelčič Nadarjeni otroci v Ustvarjalnost Vzgojitelj nadarjenega otroka Druge teme s področja didaktike Odkrivanje in delo z nadarjenimi; Prepoznavanje nadarjenosti; Značilnosti nadarjenih otrok na predšolski stopnji; Spodbujanje otrokovih potencialov idr. po izboru študenta Spodbujanje ustvarjalnosti otrok; Ustvarjalnost vzgojitelja idr. po izboru študenta Strokovna usposobljenost in kompetence vzgojitelja; Težave pri odkrivanju in delu z nadarjenimi; Svetovanje staršem idr. po izboru študenta Po izboru študenta

5 Predmetno področje: PEDAGOGIKA, PREDŠOLSKA PEDAGOGIKA Predlagatelj tem in mentor: doc. dr. Sonja Rutar Participacija otrok v procesu vzgoje Sodelovanje z družinami Svetovalno delo v Profesionalni razvoj Evalvacija vsebine in stopnje participacije otrok v vzgojnoizobraževalnem procesu. Razlogi za sodelovanje z družinami, zadovoljstvo staršev z vzgojno-izobraževalnim delom in sodelovanjem z vrtcem. Vloga svetovalnega delavca v, pričakovanja staršev in pričakovanja strokovnih delavcev. Strategije spodbujanja profesionalnega razvoja v in šoli, zadovoljstvo strokovnih delavcev s svojim profesionalnim razvojem. Povezanost vrtca z Pričakovanja do otrok na ravni lokalne skupnosti, sodelovanje vrtca lokalno skupnostjo z lokalno skupnostjo. Demokratizacija družbe Strategije učenja in poučevanja, ki v spodbujajo razvoj odgovorne in učeče se skupnosti. Spremljanje Metode, strategije spremljanja otrokovega učenja otrokovega učenja Migranti v Kaj starši migranti pričakujejo, ko vključijo svojega otroka v vrtec. Razlage družbenega Kako starši, strokovni delavci in lokalna skupnost razumejo pomen poslanstva vrtca in družbeno vlogo vrtca. Predmetno področje: FILOZOFIJA VZGOJE Predlagatelj tem in mentor: dr. Tomaž Grušovnik, viš. FILOZOFIJA IN OTROK PROBLEMI ANTIČNE VZGOJE TEORETSKE PODLAGE IZKUSTVENEGA UČENJA DISCIPLINA KOT PREDPOGOJ SVOBODE»PLEMENITI DIVJAK«VZGOJA IN DRUŽBA Možna je bodisi teoretska, bodisi empirična ali praktična zaključna a: pri teoretski študentje razmišljajo o naravi otroške refleksije, ki jo lahko razumemo kot filozofski premislek. Pri empirični ali praktični i študentje razvijejo lastno učno tehniko (na podlagi prebiranja zgodbic, gledanja animiranih filmov ipd.), jo utemeljijo in navedejo rezultate izvedbe. Študentje se ukvarjajo s tipičnimi vprašanji antične vzgoje (razlika med»paideia«in»techne«; vprašanje»prenosa znanja«in sofistov ipd.). Zaželena je zožitev naslova, denimo:»platon in njegov pogled na vzgojo in zgodnje učenje«. Študentje se ukvarjajo z empirističnimi in pragmatističnimi perspektivami na vzgojo, pri čemer podčrtajo različno vlogo in različna pojmovanja»izkustva«v vzgoji. Do ugotovitev se kritično opredelijo, tematiko lahko navežejo tudi na problem t.i.»permisivne vzgoje«. Študentje premišljujejo o Kantovem zastavku vzgoje in ga skušajo navezati na razsvetljenski kontekst, pa tudi na sodobno problematiko, povezano z vprašanjem avtoritete v vzgoji usmerjenost e je predvsem filozofska. Študentje, ki se odločijo za pisanje zaključne e v tem sklopu, razmišljajo o Rousseaujevem zastavku vzgoje, o njegovem konceptu človeka in»narave«ter o vprašanju individualnosti/individuuma. V tem sklopu študentje preučujejo položaj vzgojitelja v družbi.

6 EPISTEMOLOGIJA IN VZGOJA Zanima jih predvsem funkcija vzgojitelja v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Premišljujejo o vlogi vzgoje za demokratično družbo, o šolskem polju kot prostoru uveljavljanja različnih interesov ter o značaju/lastnostih, ki naj bi jih vzgojitelj imel. Tematika zajema tudi problematiko, povezano s pojmom»otroštva«kot družbeno posredovanega koncepta. V sklopu te tematike se študentje sprašujejo o različnih naravah»vednosti«(moralna, praktična, teoretska-propozicionalna) in vprašanju posredovanja le-te. Ta ključen problem raziščejo v njegovi navezavi na»možnost«vzgoje (tj. vzgoje kot»prenosa vednosti«). Predvsem razmišljajo o povezavi med teorijami doseganja vednosti (npr. empirizem) in posredovanja vednosti. V ta sklop lahko sodijo tudi zaključne e, povezane s psihoanalitično tematiko. Predmetno področje: SPECIALNA PEDAGOGIKA Predlagatelj tem in mentor: doc. dr. Vanja Kiswarday Pojmovanje inkluzije, Vrednote v inkluzivnem Vzgoja za inkluzivne, socialno kohezivne vrednote Profesionalni razvoj vzgojitelja v inkluzivnem Refleksija izkušenj vzgojiteljic v inkluzivnih skupinah Inkluzivni vrtec kot učeča se skupnost Inovativnost vzgojitelja v inkluzivnem Dejavniki, ki vplivajo na razvoj rezilientnosti vzgojitelja Individualiziran program v inkluzivnem Izvajanje dodatne strokovne pomoči kot oblika učenja v inkluzivnem Vloga spremljevalca za fizično pomoč otroku s PP Portfolio kot metoda spremljanja otrokovega napredka Starši kot pomembni soustvarjalci v inkluzivnem Sodelovanje s starši v vseh fazah individualiziranega programa Oblike povezovanja inkluzivnega vrtca z lokalno skupnostjo Podporna tehnologija pri vključevanju OPP Zanima nas katere vrednote vzgojitelji (ali pa otroci) največkrat povezujejo z inkluzijo, kako jih doživljajo, kako uresničujejo inkluzivne vrednote, ali so razlike v vrednotah med skupinami, ki vključujejo OPP in tistimi brez teh izkušenj, zanimajo nas dejavnosti z otroki, ki spodbujajo razvoj inkluzivnih oz. socialno kohezivnih vrednot) Zanimajo nas potrebe po specifičnih znanjih, stališča do strokovnega izpopolnjevanja za inkluzivnost, viri učenja, oblike podpore in pomoči vzgojiteljem, ki vključujejo OPP, medsebojno sodelovanje in učenje v Doživljanje, premagovanje, obvladovanje stresa pri delu z OPP Oblike pomoči in podpore otroku pred začetkom postopka usmerjanja Pojmovanje vloge posameznih dejavnikov individualiziranega programa Pozitivna sporočila, pedagoško svetovanje in podpora staršem ob odkritju otrokovih težav Sodelovanje s starši pri uresničevanju IP (sodelovanje z zdravstvenim domom, specializiranimi zavodi, z domovi za starejše občane, s prostovoljci.) Uporaba IKT za podporo pri vključevanju OPP v vrtec

7 Igra otroka s PP Didaktično metodična podpora otroku s PP Spodbujanje govornega razvoja otroka Didaktične igre/dejavnosti, ki spodbujajo kompenzacijo otrokovih šibkosti Uporaba multimedije za podporo pri vključevanju OPP Vrtec na daljavo ohranjanje kontinuitete odnosov med vrtcem in otrokom, ki je zaradi dolgotrajne bolezni doma ali v bolnišnici (osredotočeno na določeno motnjo, oviro oz. primanjkljaj npr. igra otroka z MAS) (osredotočeno na določeno motnjo, oviro oz. primanjkljaj - npr.: pri razvoju socialno komunikacijskih spretnosti in pri vključevanju v skupino; pri razvoju organizacije in izvršilnih spretnosti Spodbujanje razvoja samoregulacije vedenja pri predšolskem otoku Igre za spodbujanje artikulacije Komunikacija podprta s kretnjami, gibi, Podporna in nadomestna komunikacija v, Kot odziv na zaznane zgodnje znake, ki opozarjajo na otrokove posebne potrebe Gibalno-motorične dejavnosti za spodbujanje: pozornosti in koncentracije, socialne vključenosti, grafomotoričnih spretnosti, samoregulacije vedenja Predmetno področje: PLESNO IZRAŽANJE Predlagatelj tem in mentor: Vesna Geršak, Naravoslovje in tehnika skozi ustvarjalni gib Gib in glasba: glasbeno-plesna pravljica Otroška folklora v Elementi plesa: prostor, čas, energija v predšolski plesni pedagogiki Plesno izražanje v prvem starostnem obdobju V sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije v Bistri izvedba naravoslovnih in tehniških vsebin skozi plesno-gibalno izražanje. Povezava giba in glasbe v ; v sodelovanju z dr. Bogdano Borota Raziskovanje elementov ljudskega plesa in otroške folklore (analiza kurikuluma za vrtce, priprava primernih vsebin in izvedba v skupini v z analizo). Labanova analiza plesa in uporaba elementov plesa v predšolski plesni pedagogiki z vidika primernih dejavnosti za razvoj plesnosti pri otroku. Raziskovanje plesnega izražanja pri eno in dvo-letnikih (cilji, vsebine, odzivi).