UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA SONJA NEUBAUER ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI ZARADI STEČAJA NA PRIMERIH MURINIH DELAVK DIPLOMSKA NALOGA Junij, 201

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA SONJA NEUBAUER ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI ZARADI STEČAJA NA PRIMERIH MURINIH DELAVK DIPLOMSKA NALOGA Junij, 2011

2 UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI ZARADI STEČAJA NA PRIMERIH MURINIH DELAVK DIPLOMSKA NALOGA Študentka: SONJA NEUBAUER Številka indeksa: Študijski program: UNI-PRAVO Študijska smer: CIVILNO PRAVO Mentorica: doc. dr. ETELKA KORPIČ - HORVAT Maribor, junij 2011

3 Z A H V A L A Zahvaljujem se svojim staršem, ki so mi omogočili študiji, me ves čas podpirali in razumeli. Andreji za sestrsko pomoč in vzpodbudne besede, fantu Mateju pa za nasvete, pomoč in najboljšo družbo. Za strokovno pomoč in prijaznost se zahvaljujem spoštovani mentorici doc. dr. Etelki Korpič Horvat.

4 KAZALO POVZETEK... 1 SUMMARY UVOD PRAVNA UREDITEV ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI ZARADI STEČAJA MEDNARODNI AKTI AKTI MOD Konvencija MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca in Priporočilo št. 166 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca Konvencija MOD št. 173 o varstvu zahtevkov delavcev v primerih insolventnosti delodajalca in Priporočilo št. 180 o varstvu zahtevkov delavcev v primerih insolventnosti delodajalca AKTI SVETA EVROPE Evropska socialna listina DIREKTIVE EVROPSKE UNIJE Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o pribliţevanju zakonodaje drţav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti zdruţena verzija (v nadaljevanju direktiva) Direktiva Sveta z dne 20. oktobra 1980 o pribliţevanju zakonodaje drţav članic o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti njihovega delodajalca (80/987/EGS) in Direktiva 2002/74/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o spremembi Direktive Sveta 80/987/EGS o pribliţevanju zakonodaje drţav članic o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti njihovega delodajalca PRAVNA UREDITEV ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI ZARADI STEČAJA V REPUBLIKI SLOVENIJI ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI ZARADI STEČAJA PO ZDR STEČAJ ZAČETEK STEČAJNEGA POSTOPKA IN PRAVNE POSLEDICE PRIJAVLJANJE TERJATEV STEČAJNA MASA IN POPLAČILO UPNIKOV PREDNOSTNE TERJATVE DELAVCEV VPLIV STEČAJA NA DELOVNA RAZMERJA...21

5 3.3 ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI VEČJEMU ŠTEVILU DELAVCEV PREDNOSTNA PRAVICA DELAVCEV DO PONOVNE ZAPOSLITVE PRAVICA DO ODPRAVNINE ODPOVEDI POGODB O ZAPOSLITVI ZARADI STEČAJA V DRUŢBI MURA d.d MURA d.d. V STEČAJU ODPOVEDI POGODB O ZAPOSLITVI DELAVKAM ZAPOSLENIM V DRUŢBAH MURE PRIJAVA TERJATEV V STEČAJNI POSTOPEK PRIJAVA NA ZAVODU RS ZA ZAPOSLOVANJE IN UVELJAVLJANJE PRAVIC PO ZAKONU O JAVNEM JAMSTVENEM IN PREŢIVNINSKEM SKLADU RS OPOZORILO NA PRAVNO VARSTVO PRAVICE ODPUŠČENE DELAVKE PRAVICE ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI JAVNI JAMSTVENI IN PREŢIVNINSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE PRAVICE DELAVCEV PO ZAKONU O JAVNEM JAMSTVENEM IN PREŢIVNINSKEM SKLADU REPUBLIKE SLOVENIJE UVELJAVLJANJE PRAVIC IN IZPLAČILA PREHOD TERJATEV DELAVCEV NA JAMSTVENI SKLAD IZPLAČILA DELAVCEM MURE PRAVICE ZAVAROVANCEV NA CENTRU ZA SOCIALNO DELO IN DRUGE OBLIKE POMOČI SKLEP...54 LITERATURA...55 PRAVNI VIRI...56 DRUGI VIRI...58

6 POVZETEK Zaradi gospodarske krize je stečaj podjetij pogost pojav, zato se velikokrat pojavljajo tudi mnoţična odpuščanja zaposlenih. Mura d.d. je primer stečaja velikega podjetja in odpuščanja velikega števila delavk in delavcev. Upravitelji Murinih druţb v stečaju so odpovedali pogodbe o zaposlitvi 2635 zaposlenim. V primeru Mure d.d. v stečaju sta bila uporabljena dva delovnopravna instituta: odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja in odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev. Prva posebnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja je, da pogodbe o zaposlitvi odpoveduje upravitelj. ZDR določa, da upravitelj v stečajnem postopku odpove pogodbe o zaposlitvi delavcem, katerih delo je zaradi začetka stečajnega postopka pri delodajalcu postalo nepotrebno. Stečajna zakonodaja (ZFPPIPP) z začetkom stečajnega postopka upravitelja pooblašča za zastopanje stečajnega dolţnika in vodenje njegovih poslov. Tako je upravitelj odgovoren tudi za odpovedi pogodb o zaposlitvi. Odstop od splošne ureditve je tudi v krajšem odpovednem roku 15 dni. Tretja posebnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja se nanaša na varovane kategorije delavcev. V postopku stečaja ni posebnega varstva teh kategorij pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. ZDR upravitelju nalaga, da mora pred odpovedjo pogodb o zaposlitvi večjemu številu delavcev upoštevati tudi pravila za kolektivne odpuste. To pomeni, da mora o nameravanih odpovedih večjemu številu delavcev pisno obvestiti sindikat in Zavod RS za zaposlovanje. Poleg posebnih pravil, ki veljajo za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja, mora upravitelj upoštevati tudi vsa splošna pravila odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Da se zagotovi varstvo delavca pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ima delavec pravice in moţnosti, ki jih lahko uveljavi. Delavec, potem ko mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi začetka stečaja nad delodajalcem, se lahko prijavi na Zavodu RS za zaposlovanje in vloţi zahtevo za 1 S t r a n

7 uveljavitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Delavci, ki so socialno ogroţeni, imajo po Zakonu o socialnem varstvu in Zakonu o socialno varstvenih prejemkih pravico na Centru za socialno delo zaprositi za pomoč. V primeru stečaja njihovega delodajalca so delavci lahko tudi stečajni upniki, če prijavijo svoje terjatve v stečajno maso v roku treh mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Vse tiste terjatve delavcev, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, so prednostne terjatve in jih ni treba prijavljati v stečajno maso. Med prednostne terjatve spada odpravnina, do katere imajo delavci po ZDR pravico. V primeru plačilne nesposobnosti delodajalca, delavcem za njihove terjatve, ki jih imajo do delodajalca, jamči Javni jamstveni in preţivninski sklad RS. Sklad poskrbi, da so poplačane privilegirane terjatve delavcev, ki jih predvideva ZJPSRS. Naslednja pravica delavca je pravno varstvo pri odpovedi. Če delavec, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi, meni, da je odpoved nezakonita, lahko v roku 30 dni zahteva ustrezno sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. V primerih kolektivnih odpustov, tudi v primeru Mure, imajo odpuščeni delavci posebno prednostno pravico do zaposlitve, če delodajalec v roku enega leta zaposluje nove delavce. Da bi prikazala pravice delavca kot šibkejše stranke, sem analizirala primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja na primeru stečaja Mure d.d. 2 S t r a n

8 KLJUČNE BESEDE stečaj odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja varstvo delavcev pravice delavcev insolventnost delodajalca terjatve stečaj Mure d.d. 3 S t r a n

9 SUMMARY Because of the economic crisis the bankruptcy of companies is a common phenomenon, that is why also masive terminations of employments are appearing very often. Mura d.d. is an example of bankruptcy of a big company and termination of the contracts of employent to a large number of workers. Administrators of Mura had given notices of contract of employment to 2635 employees. In case of the bankrupt Mura d.d. two laborlaw-institutes have been used: termination of the contract of employment because of bankruptcy and termination of the contract of employment to a large number of workers. The first feature of the termination of the contract of employment because of bankruptcy is, that the notices are given by the administrator. The Act of employment provides, that in bankruptcy proceedings the administrator gives the notice to those workers, which work is not needed because of the initiated bankruptcy proceeding of the employer. With the initiation of bankruptcy proceeding the bankruptcy law empowers the administrator for the representation of the bankrupt debtor and for managing his business. So he is also responsible for the termination of the contracts of employment. Another feature is the shorter termination deadline of 15 days. The third speciality of the termination of the contract of employment because of bankruptcy is related to the protected categories of workers. In the bankruptcy proceeding this categories are not protected from the termination of the contract of employment. Act of employment tells the administrator to consider the rules of collective termination before the termination of the contracts of employment to a large number of workers. This means he has to inform the union and the Agency for employment. Next to the special rules, that regulate the termination of the conract of employment because of bankruptcy, the administrator is also obligated to consider all general rules for termination of the contract of employment for business ground. To ensure protection of the worker in case of the termination of the contract of employment, the worker has its rigths and possibilities he can make use of. 4 S t r a n

10 The worker, after his contract of employment was terminated because of the initiated bankruptcy proceeding of the employer, can register on the Agency of employment of Republika Slovenija and claim the right to financial income in case of unemployment. By the Act of social security and the Act of social security incomes the workers, who are socially disadvantaged, have the right to ask for help on the Center of social services. In case of the bankruptcy of their employer, the workers are also bankruptcy creditors, if they register their claims within three months from the proclamation of the initiated bankruptcy proceeding. All those claims of the workers, incurred after the initiated bankruptcy proceeding, are priority claims and do not need to be registered. One of the priority claims is the indemnity, to which the workers have the right by the Act of employment. In case of insolvency of the employer, the Public guarantee and maintainance found warant for the claims of the workers, which they have to the employer. The Found takes care of the earlier repayment of the priority claims, that are determinated in the Act of Public guarantee and maintainance found. The next right of the worker is the legal protection in case of notice. If the worker, which contract of employment was terminated, thinks the notice is not legal, within 30 days he can demand appropriate judicial protection in front of the competent labor court. In case of the collective terminations, also in case of Mura, the workers have the special priority right to employment, if the employer recruits new workers within a year. To show the rights of the worker as a weaker partie, I analized the termination of the contract of employment because of bankruptcy in case of the bankruptcy of Mura d.d. 5 S t r a n

11 KEYWORDS bankruptcy termination of the contract of employment because of bankruptcy potection of the workers workers rights insolvency of the employer claims bankruptcy of Mura d.d. 6 S t r a n

12 1 UVOD»Mura mora ţiveti!«to je bilo vodilo vseh delavcev in delavk 1, sindikalistov in podpornikov Murinih zaposlenih v času ko je podjetje Mura d.d. še»obstajalo«tako kot so ga poznali, pa čeprav so vedeli v kakšnih teţavah je. Na javnem shodu v podporo delavkam Mure, dne 20. julija 2009, se je pokazala mnoţična podpora in skrb celega Pomurja, posebej Prekmurja in Slovenije za Murine delavke. Zahtevali so ohranitev delovnih mest in s tem njihove socialne varnosti.»ne borimo se za koristi lastnikov in za njihove dobičke, borimo se za zgaranega pomurskega delavca, ki je za tekočim trakom Mure, dobesedno pustil svoje ţivljenje«, je na shodu dejal Anton Štihec, ţupan občine Murska Sobota. Le slabe tri mesece po javnem shodu so delavke Mure d.d. ostale brez zaposlitve, brez zasluţka, brez varnosti. Podjetje Mura d.d., ki je veljalo za ponos Pomurja in Slovenije, je naznanilo začetek postopka stečaja podjetja. V Zakonu o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) 2 je pogodba o zaposlitvi opredeljena kot pravna podlaga za delovno razmerje. Delavec je v delovnem razmerju podrejen delodajalcu, osebno opravlja delo, za to pa je upravičen do plačila in določenega varstva. Delovno pravo varuje delavca kot šibkejšo stranko ves čas trajanja delovnega razmerja in ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi. V Ustavi Republike Slovenije 3 je v 74. členu vsebovana svobodna gospodarska pobuda, ki določa pravico do svobodnega ustanavljanja, spreminjanja in prenehanja druţb. Tako se soočamo z interesi druţbe, da svobodno odloča o svojem obstoju oziroma prenehanju in interesi delavcev, zaposlenih v druţbi, ki bi radi ohranili zaposlitev. 1 V primeru odpovedi pogodb o zaposlitvi zaradi stečaja v podjetju Mura uporabljam enoten izraz delavka Mure za ţensko in moško obliko besede, ker je bilo v Muri zaposlenih skoraj 80 odstotkov delavk. 2 Uradni list RS, št. 42/2002, 79/2006-ZZZPB-F, 46/2007 Odl.US: U-I-45/07, Up-249/06-22, 103/2007 (ZDR-A), 45/2008-ZArbit, 83/2009 Odl.US: U-I-284/ Uradni list RS, št. 33I/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/ S t r a n

13 Za delavca prinaša prenehanje pogodbe o zaposlitvi hude posledice, predvsem zaradi izgube dohodka in s tem socialne varnosti. Zato je to področje delavčevih pravic še posebej občutljivo in nujno je, da je enotno in natančno urejeno v zakonodaji. Le tako je mogoče učinkovito zavarovati interese delavca, kot šibkejše stranke. Pred sprejetjem delovnopravne zakonodaje je bilo področje prenehanja delovnega razmerja zaradi stečaja določeno v stečajni zakonodaji. Sedaj pa ga ureja tudi ZDR in Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) 4. V prvi vrsti gre za postopek stečaja, ki je urejen v ZFPPIPP. Novela ZDR-A 5 ţal še ne upošteva ZFPPIPP, tako nove, drugačne terminologije kot sprememb ureditve posameznih institutov. ZFPPIPP ne govori več o stečajnem upravitelju ali likvidacijskem upravitelju, temveč uporablja enoten izraz»upravitelj«. Pri uporabi določb ZDR o odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave je tako potrebno upoštevati spremenjeno ureditev teh postopkov v ZFPPIPP. V diplomski nalogi bom obdelala poloţaj delavca in njegove pravice ob prenehanju druţbe zaradi stečaja, v kateri je delavec zaposlen. Analizirala bom pravne podlage v zvezi s stečajem in pravicami delavcev, ki jih lahko po zakonu uveljavljajo iz Javnega jamstvenega in preţivninskega sklada Republike Slovenije. Kot primer bom predstavila druţbo Mura d.d., začetek stečajnega postopka v tej druţbi in poloţaj delavk Mure, ki jim je zaradi tega prenehala pogodba o zaposlitvi. 4 Uradni list RS, št. 126/2007, 40/2009, 59/2009, 52/2010, 106/2010, 26/2011. Do uveljavitve ZFPPIPP dne 15. januarja 2008 sta veljala Zakon o finančnem poslovanju podjetij - ZFPPod (Uradni list RS, št. 54/1999, 110/1999, 97/2000 Odl.US: UI 264/99-40, 50/2002 Skl.US: U-I-135/00-60, 93/2002 Odl.US: U-I-135/00-77, 117/2006-ZDDPO-2, 31/2007, 33/2007-ZSReg-B, 38/2007 Skl.US: U-I-117/07-7) in Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji ZPPSL (Uradni list RS, št. 67/1993, 74/1994 Odl.US, 8/1996 Odl.US: U-I-114/95, 25/1997-ZJSRS, 39/1997, 1/1999-ZNIDC, 52/1999, 101/2001 Odl.US: Up-148/01, 42/2002-ZDR, 58/2003-ZZK-1, 10/2006 Odl.US: U-I-253/04-11). 5 Uradni list RS, št. 103/ S t r a n

14 2 PRAVNA UREDITEV ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI ZARADI STEČAJA 2.1 MEDNARODNI AKTI Kot podlaga za drţavno zakonodajo na področju delovnega prava so bili uporabljeni številni mednarodni akti različnih mednarodnih organizacij. Najbolj pomembni za sprejem delovnopravne zakonodaje v Sloveniji so akti Mednarodne organizacije dela (MOD) 6, Sveta Evrope in Evropske Unije. Drţavna zakonodaja je v svoje zakone vključila vsebino, pravila in zahteve teh aktov AKTI MOD Konvencije in priporočila MOD, ki se nanašajo na pravice delavcev ob prenehanju delovnega razmerja 7 : - Priporočilo MOD št. 119 o prenehanju delovnega razmerja (1963) - Konvencija MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (1982) - Priporočilo MOD št. 166 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (1982) - Konvencija MOD št. 173 o varstvu zahtevkov delavcev v primerih insolventnosti delodajalca (1992) - Priporočilo MOD št. 180 o varstvu zahtevkov delavcev v primerih insolventnosti delodajalca (1992) 6 International Labour Organization ILO. 7 ( ). 9 S t r a n

15 Konvencija MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca in Priporočilo št. 166 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca 8 Konvencija in priporočilo določata da: Delovno razmerje ne preneha, razen če obstajajo za to utemeljeni razlogi, povezani z zmogljivostjo ali ravnanjem delavca ali na podlagi operativnih zahtev podjetja, obrata ali storitev. Delavec ima pravico do pritoţbe zoper odpoved, če meni, da mu je bilo delovno razmerje neupravičeno odpovedano. Dokazno breme glede obstoja utemeljenega razloga za odpoved delovnega razmerja je na strani delodajalca. Delavec ima pravico do razumnega odpovednega roka ali odškodnine namesto odpovednega roka in upravičen je do odpravnine, do dajatev iz zavarovanja za primer brezposelnosti in drugih oblik pomoči socialne varnosti Konvencija MOD št. 173 o varstvu zahtevkov delavcev v primerih insolventnosti delodajalca in Priporočilo št. 180 o varstvu zahtevkov delavcev v primerih insolventnosti delodajalca 9 Konvencijo je Slovenija ratificirala z zakonom sprejetim 31. januarja Konvencija določa, da je treba v primeru delodajalčeve insolventnosti zahtevke delavcev, ki izhajajo iz njihove zaposlitve, zavarovati s prednostno pravico poplačila, tako da se iz premoţenja insolventnega delodajalca izplačajo sredstva še preden se izplačajo terjatve neprivilegiranim upnikom. Nadalje konvencija določa obveznost zagotoviti plačilo zahtevkov delavcev s posredovanjem jamstvene ustanove, ko delodajalec zaradi plačilne nesposobnosti ni zmoţen poplačati terjatev delavcev Zakon o ratifikaciji konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, Uradni list SFRJ - Mednarodne pogodbe, št. 4/1984. Konvencija zavezuje tudi Slovenijo. 9 Uradni List RS, št. 11/ Drţava članica, ki ratificira to konvencijo, mora sprejeti bodisi obveznosti iz II. dela, ki zagotavlja varstvo zahtevkov delavcev s prednostno pravico, bodisi obveznosti iz III. dela, ki zagotavlja varstvo zahtevkov delavcev z jamstveno ustanovo, bodisi obveznosti iz obeh delov. 11 Povzeto po Novak Mitja in Mazurak A. Stephen: Mednarodno delovno pravo, Maribor, 1993, str S t r a n

16 Republika Slovenija se je z zakonom o ratifikaciji konvencije obvezala do spoštovanja tretjega dela konvencije in na tej podlagi sprejela Zakon o jamstvenem in preţivninskem skladu RS (v nadaljevanju ZJSRS) AKTI SVETA EVROPE Evropska socialna listina Evropska socialna listina 13 zagotavlja socialne in ekonomske človekove pravice. Sprejeta je bila leta 1961, spremenjena pa leta Slovenija jo je ratificirala leta Spremenjena Evropska socialna listina (MESL) v 24. in 25. členu zagotavlja varstvo delavca v primeru prenehanja delovnega razmerja in pravico do varstva zahtevkov delavcev v primeru plačilne nesposobnosti njihovega delodajalca. Listina v 24. členu zavezuje pogodbenice, delavcem zagotoviti pravico, da njihova zaposlitev ne more prenehati brez veljavnih razlogov, povezanih z njihovimi sposobnostmi ali ravnanjem ali zaradi operativnih razlogov na strani podjetja, ustanove ali sluţbe. Prav tako določa pravico delavcev, katerih zaposlitev je prenehala brez razloga, do odškodnine ali drugega ustreznega nadomestila ter pravico do pritoţbe. Da bi zagotavljale učinkovito uresničevanje pravice delavcev do varstva njihovih zahtevkov v primeru plačilne nesposobnosti njihovega delodajalca, se pogodbenice v 25. členu zavezujejo, da bo za zahtevke delavcev, ki izhajajo iz pogodb o zaposlitvi ali zaposlitvenih razmerij, jamčila ustanova za jamstva ali druga učinkovita oblika varstva. 12 Zakon o jamstvenem skladu Republike Slovenije (ZJSRS), Uradni list RS št. 25/1997, 10/1998, 41/1999, 53/1999, 22/2000-ZJS, 119/2002 (Zakon o Javnem jamstvenem in preţivninskem skladu Republike Slovenije), 26/2003-UPB1, 61/2006, 78/2006-UPB2, 47/2009 Odl.US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.) ( ). 14 Zakon o ratifikaciji Evropske socialne listine (spremenjene)(mesl), Uradni List RS, št. 24/ S t r a n

17 2.1.3 DIREKTIVE EVROPSKE UNIJE Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o pribliţevanju zakonodaje drţav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti zdruţena verzija 15 (v nadaljevanju direktiva) Direktiva določa obveznosti delodajalcev do obveščanja delavcev in posvetovanja z delavci oziroma delavskimi predstavniki, če gre za kolektivno odpuščanje delavcev, ter obveznosti obveščanja pristojne javne oblasti. Določeni so tudi roki, v katerih ni mogoče dati odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcem. Direktiva podrobno opredeljuje, kaj se šteje za»kolektivno odpuščanje delavcev«. Ne uporablja se za: - kolektivno odpuščanje delavcev s pogodbami o zaposlitvi za določen čas, razen ko pride do takega odpuščanja pred določenim datumom poteka teh pogodb; - zaposlene v javnih (drţavnih) sluţbah ali sluţbah, ki poslujejo po javnem pravu; - posadke čezoceanskih ladij. Če delodajalec načrtuje kolektivno odpuščanje delavcev, mora o tem vnaprej, preden je odločitev sprejeta, obvestiti delavske predstavnike in začeti posvetovanja, da doseţe sporazum. Obveznost delodajalca do pristojne javne oblasti in njena vloga sta omejeni na informiranje od strani delodajalca, določanje roka, v katerem odpusti niso veljavni, in iskanje rešitev problemov, ki nastajajo z načrtovanim skupinskim odpuščanjem delavcev. Zahteve direktive so upoštevane v ZDR v poglavju, ki določa poseben postopek odpovedi pogodb o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov. Urejeni so tudi postopki prenehanja pogodb o zaposlitvi delavcem zaradi začetka postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave. Pravila kolektivnega odpuščanja delavcev so urejena v določbah člena Council Directive 98/59/EC of 20 July 1998 on the approximation of the laws of the Member States relating to collective redundancies, Uradni list L 225, zdruţena verzija. 16 Belopavlovič Nataša: Evropsko delovno pravo, Direktive ES/EU z uvodnimi pojasnili, GV Zaloţba, 2005 (v nadaljevanju Belopavlovič, Evropsko delovno pravo), str S t r a n

18 Direktiva Sveta z dne 20. oktobra 1980 o pribliţevanju zakonodaje drţav članic o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti njihovega delodajalca (80/987/EGS) in Direktiva 2002/74/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o spremembi Direktive Sveta 80/987/EGS o pribliţevanju zakonodaje drţav članic o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti njihovega delodajalca 17 Direktiva se nanaša na terjatve delavcev iz pogodb o zaposlitvi do delodajalca, ki je plačilno nesposoben. Direktiva velja za vse delodajalce in delavce, razen posebej določenih izjem. Drţave članice morajo sprejeti ukrepe za jamčevanje izplačila neporavnanih terjatev delavcev preko jamstvenih ustanov. Da bi se zagotovila pravna varnost delavcev v primerih insolventnosti podjetij, ki opravljajo svoje dejavnosti v več drţavah članicah, so bile v spremembe direktive leta 2002 vključene določbe o odgovorni jamstveni ustanovi za pokrivanje neporavnanih terjatev delodajalca na ozemlju drţave članice, kjer delavci opravljajo delo. 18 Zahteve osnovne direktive so prenesene v ZJSRS. 17 Council Directive of 20 Oktober 1980 on the approximation of the laws of the Member States relating to the protection of employees in the event of the insolvency of their employer (80/987/EEC), OJ L 283, Directive 2002/74/EC of the European Parliament and of the Council of 23 Semptember 2002 amending Council Directive 80/987/EEC on the approximation of the laws of the Member States relating to the protection of employees in the event of the insolvency of their employer, OJ L 270, Belopavlovič, Evropsko delovno pravo; str S t r a n

19 2.2 PRAVNA UREDITEV ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI ZARADI STEČAJA V REPUBLIKI SLOVENIJI Urejanje odpovedi v primeru prisilne poravnave, stečaja in v drugih postopkih za prenehanje delodajalca v delovni zakonodaji je bila ena večjih novosti v ZDR leta 2002, saj se je bistveno spremenila dotedanja ureditev, ki je bila pred sprejemom ZDR vključena v stečajno zakonodajo. Do takrat delovnopravna ureditev ni upoštevala zavezujočih mednarodnih standardov varstva delavcev in je izhajala iz avtomatičnega prenehanja delovnega razmerja vsem delavcem s samim začetkom stečajnega postopka. Ureditev v ZDR v splošnem sledi mednarodnim standardom in je primerljiva s tujimi ureditvami. Odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka postopka za prenehanje delodajalca so posebni primeri redne odpovedi iz poslovnega razloga. Prav specifičnost teh postopkov zahteva določena posebna pravila glede odpovedi pogodb o zaposlitvi v sicer enotnem sistemu ureditve odpovedi iz poslovnega razloga. V skladu z ZDR tako od 1. januarja 2003 ni več avtomatičnega prenehanja delovnega razmerja vsem delavcem s samim začetkom stečajnega postopka. Upravitelj (v primeru stečaja, likvidacije itd.) mora odločati o odpovedih pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga v skladu s pravili ZDR. Začetek stečajnega postopka torej ne povzroči avtomatičnega prenehanja pogodb o zaposlitvi, prav tako sam po sebi še ni utemeljen razlog za odpoved. Poglavje (103. do 108. člen ZDR) vsebuje le posebna pravila za odpoved iz poslovnega razloga v omenjenih postopkih. Insolventni delodajalec oziroma upravitelj v omenjenih postopkih pa lahko uporabi tudi vse druge vrste odpovedi pogodbe o zaposlitvi, prav tako lahko tudi v teh postopkih pride do drugih načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi po splošni ureditvi ZDR Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) s komentarjem; Bečan in drugi; Ljubljana, GV Zaloţba, 2008, str S t r a n

20 3 ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI ZARADI STEČAJA PO ZDR Delavec kot šibkejša stranka je v podrejenem razmerju z delodajalcem. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca je zato nujno potrebno zakonsko varstvo delavca z dosledno ureditvijo odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zakonodajalec je zato v postopek odpovedi vnesel številne zahteve, ki delavcu v tem pogodbenem odnosu zagotavljajo varstvo. Izguba zaposlitve pomeni skrajno sredstvo (ultima ratio), ki je utemeljeno le, če ni mogoče uporabiti drugih, milejših ukrepov. 20 ZDR v členih 103 do 108 ureja posebnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v postopkih za prenehanje delodajalca (stečaj, prisilna likvidacija itd.). Gre za posebne primere redne odpovedi iz poslovnega razloga. Zato je treba poleg posebnih pravil upoštevati vsa splošna pravila odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Pri vsaki konkretni odpovedi pogodbe o zaposlitvi se mora ugotavljati utemeljen razlog za odpoved, ki ga mora dokazati delodajalec. Upoštevati se morajo pravila glede oblike in vsebine odpovedi (pisna odpoved, naveden razlog, opozorilo na pravno varstvo in pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti), glede vročanja odpovedi, v primeru kolektivnih odpustov pa tudi določila ZDR, ki obravnavajo odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov. Delavci, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi v stečajnem postopku, morajo uţivati enako delovnopravno varstvo kot drugi delavci, odpuščeni iz poslovnega razloga z upoštevanjem posebnosti, ki jih za ta primer predpisuje ZDR iz leta Te posebnosti se nanašajo zlasti na naslednje: - krajši odpovedni roki, - upravitelj stopa na mesto delodajalca in prevzema njegovo funkcijo, - v postopkih za prenehanje delodajalca ni posebnega pravnega varstva pred odpovedjo za varovane kategorije delavcev, 113. do 117. člen ZDR. 20 Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) s komentarjem; Bečan in drugi; Ljubljana, GV Zaloţba, 2008, str S t r a n

21 V zvezi s stečajnim postopkom delodajalca pa je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A) še določil, da v kolikor na začetku stečajnega postopka upravitelj ni bil imenovan, pogodbe o zaposlitvi prenehajo po samem zakonu z dnem vpisa sklepa sodišča o zaključku stečajnega postopka v sodni register. 21 V svoji diplomski nalogi se bom omejila samo na primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka stečajnega postopka delodajalca, ki je le eden od primerov odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja bom podrobneje obdelala v nadaljevanju diplomske naloge, potem ko bom na kratko predstavila stečaj in njegov vpliv na delo delavcev, zaposlenih pri delodajalcu, ki je naznanil stečaj podjetja. 3.1 STEČAJ Stečaj (concursus) je z zakonom urejena oblika prenehanja gospodarskih subjektov. Stečajno pravo se ukvarja z zakonsko urejenimi postopki prenehanja gospodarskega subjekta zaradi nesposobnosti sodelovanja v trţni tekmi. 22 Dne 15. januarja 2008 je začel veljati ZFPPIPP, ki zdruţuje ureditvi prejšnjega Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod-B) in Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL). Večina določb ZFPPIPP se je začela uporabljati 1. oktobra V ZFPPIPP je dosledneje urejeno finančno poslovanje druţb in drugih pravnih oseb, z natančnejšo opredelitvijo obveznosti druţbe, njenega poslovodstva in nadzornega sveta pri nastanku insolventnosti. Zakon opredeljuje pojem insolventnosti in posledično postopke zaradi insolventnosti, torej stečajne postopke (stečajni postopek nad pravno osebo, postopek osebnega stečaja in postopek stečaja zapuščine). Določena so skupna pravila o postopkih zaradi insolventnosti (pristojnost in sestava sodišča, prijava in preizkus terjatev, upniški odbor, upravitelj, vpliv postopkov zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in postopke zavarovanja). V stečajnih postopkih srečamo povsem nova instituta osebnega stečaja in stečaja zapuščine. Tudi v stečajnem postopku nad člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A), Uradni list RS, št. 103/ Povzeto po Ivanjko Šime, Kocbek Marijan; Korporacijsko pravo: Pravni poloţaj gospodarskih subjektov; Ljubljana, GV Zaloţba, 2003, str S t r a n

22 pravno osebo je mnogo novosti, predvsem glede upravljanja in unovčevanja stečajne mase, dosledneje vsebinsko opredeljene vloge upravitelja, pravnih posledic začetka stečajnega postopka, dopolnjena je ureditev izpodbijanja dolţnikovih pravnih dejanj. 23 Stečaj je generalna izvršba nad dolţnikovim premoţenjem, namenjena ureditvi pravnega razmerja med stečajnim dolţnikom in njegovimi upniki. Njihove terjatve se poplačajo iz dolţnikovega premoţenja. Dolţnik pa ob zaključku stečajnega postopka preneha. Vendar se danes zakonodaja in postopki posvečajo saniranju dolţnika in moţnosti kako rešiti le-tega pred stečajem, če se ugotovi, da je sposoben in vreden saniranja. Poplačilo upnikov v stečaju z razprodajo premoţenja je najslabši način poplačila upnikov. Danes je vrednost podjetja večja, kot je vrednost samega premoţenja. V stečajnem postopku pa se unovči izključno le vrednost premoţenja, vse druge vrednosti, kot so organizacija, poloţaj na trgu, vodstvo, poslovni stiki, firma ipd., se izničijo brez kakršnekoli koristi za upnike ZAČETEK STEČAJNEGA POSTOPKA IN PRAVNE POSLEDICE O začetku stečajnega postopka odloči sodišče na predlog upravičenega predlagatelja za začetek postopka (230. člen ZFPPIPP). Predlog je upravičen vloţiti (231. člen ZFPPIPP): - dolţnik - osebno odgovorni druţbenik dolţnika - upnik, ki verjetno izkaţe terjatev do dolţnika in okoliščino, da dolţnik zamuja s plačilom terjatve več kot dva meseca - Javni jamstveni in preţivninski sklad RS, ki verjetno izkaţe terjatve delavcev do dolţnika in okoliščino, da dolţnik zamuja s plačilom terjatev več kot dva meseca. V kolikor so podane predpostavke za začetek stečajnega postopka, izda sodišče sklep o začetku stečajnega postopka. Upnike o začetku stečajnega postopka sodišče obvesti z oklicem, ki se nabije na oglasno desko sodišča in objavi v Uradnem listu Republike 23 Povzeto po Dušan Jovanovič, Darja Novak Krajšek, Dida Volk; Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) z navzkriţnim navajanjem zakonodaje; Ljubljana, Planet GV, 2008; str Povzeto po Ivanjko, Kocbek, str S t r a n

23 Slovenije. Z dnem objave oklica začnejo teči tudi pravne posledice stečajnega postopka, ki jih teorija razvršča v naslednje skupine: - prenos pooblastil na stečajnega upravitelja in s tem prenehanje pravic poslovodnega organa, zastopnika ter organov upravljanja, - oblikovanje stečajne mase, - ustavitev izvršbe v zavarovanje in izvršbe v poplačilo terjatev, - nezapadle terjatve upnikov veljajo za zapadle, - nastanek razloga za prenehanje delovnih razmerij pri dolţniku zaposlenih delavcev - ugasnitev dolţnikovih računov in prenehanje pravice tistih, ki so bili pooblaščeni za razpolaganje z dolţnikovim premoţenjem, - terjatve, ki jih je bilo mogoče pobotati do začetka stečajnega postopka, veljajo za pobotane, - nalogi, ki jih je izdal stečajni dolţnik, izgubijo veljavnost z začetkom stečajnega postopka, - upravičenje za odstop od dvostranskih pogodb, - uveljavljanje zasledovalne pravice in izpodbijanje pravnih dejanj PRIJAVLJANJE TERJATEV Upnik pridobi status stečajnega upnika šele, če v postopku prijavi svojo terjatev v roku za prijavo terjatve (57. člen ZFPPIPP). V stečajnem postopku mora upnik prijaviti svojo terjatev do insolventnega dolţnika v treh mesecih po objavi oklica o začetku tega postopka (59. člen ZFPPIPP). Če upnik zamudi rok za prijavo terjatev, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolţnika preneha in sodišče zavrţe prepozno prijavo terjatve (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP). V vlogi stečajnih upnikov se znajdejo tudi delavci, katerih delo je zaradi stečaja delodajalca postalo nepotrebno, v kolikor prijavijo terjatve do stečajnega dolţnika. 25 Povzeto po Ivanjko, Kocbek, str S t r a n

24 3.1.3 STEČAJNA MASA IN POPLAČILO UPNIKOV Stečajni dolţnik za svoje dolgove jamči v vsem svojim premoţenjem, ki ga ima ob začetku stečajnega postopka oziroma ki ga pridobi do konca stečajnega postopka. Z dnem, ko se začne stečajni postopek, se oblikuje stečajna masa iz celotnega premoţenja, ki ga predvsem sestavljajo sredstva za proizvodnjo, in druga sredstva, ki imajo premoţenjsko vrednost, kakor tudi dolţnikove terjatve in druge materialne pravice. Za oblikovanje stečajne mase je odgovoren zlasti upravitelj. 26 Preden se začnejo poplačevati upniki, se iz stečajne mase izloči znesek, ki je potreben za izplačilo stroškov stečajnega postopka (354. člen ZFPPIPP). Preostala stečajna masa se imenuje razdelitvena masa in iz nje se poplačajo upniki. Za zavarovanje izplačila prerekanih terjatev se iz razdelitvene mase izloči rezervirana splošna razdelitvena masa za upnike, ki so za uveljavitev svoje terjatve pravočasno začeli poseben postopek (drugi odstavek 362. člena ZFPPIPP). Sodišče razdeli razdelitveno maso, ko je precejšen del premoţenja unovčen (prodaja na javni draţbi ali kak drug način prodaje). Podlaga za razdelitev in poplačilo upnikov je osnutek za glavno razdelitev, ki ga pripravi stečajni upravitelj in ga sprejme stečajni senat. Upniki so poplačani sorazmerno, v skladu z načelom enakega obravnavanja upnikov. 27 Terjatve se iz splošne razdelitvene mase plačajo po tem vrstnem redu: prednostne terjatve, navadne terjatve, podrejene terjatve (359. člen ZFPPIPP). Prednostne (privilegirane) terjatve so terjatve do dolţnika, za katere zakon določa, da se poplačajo iz splošne razdelitvene mase pred drugimi terjatvami PREDNOSTNE TERJATVE DELAVCEV Med prednostne terjatve spadajo tudi terjatve delavcev. Zakon določa te prednostne terjatve zaposlenih pri stečajnem dolţniku (21. člen ZFPPIPP) kot naslednje nezavarovane terjatve: 26 Povzeto po Ivanjko, Kocbek, str Povzeto po Ivanjko, Kocbek, str S t r a n

25 - plače in nadomestila plač za zadnje tri mesece pred začetkom stečajnega postopka - odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolţniku, in poklicne bolezni - neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov - plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka stečajnega postopka postane nepotrebno, za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka odpovednega roka - odpravnine delavcem, ki jim je upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je njihovo delo zaradi začetka stečajnega postopka ali med postopkom postalo nepotrebno. Prednostnih terjatev, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, delavcem ni potrebno prijavljati v stečajno maso ampak te veljajo za pravočasno prijavljene z dnem ko nastanejo (šesti odstavek 296. člena ZFPPIPP). 20 S t r a n

26 3.2 VPLIV STEČAJA NA DELOVNA RAZMERJA Začetek stečajnega postopka ne povzroči avtomatičnega prenehanja pogodb o zaposlitvi delavcem, ki so zaposleni pri insolventnem delodajalcu. To pomeni, da prenehanje delovnih razmerij delavcev ni več ena od pravnih posledic začetka stečajnega postopka. ZDR v prvem odstavku 103. člena določa, da upravitelj v stečajnem postopku s 15- dnevnim odpovednim rokom odpove pogodbe o zaposlitvi delavcem, katerih delo je zaradi začetka stečajnega postopka pri delodajalcu postalo nepotrebno. Gre za posebnost odpovedi iz poslovnega razloga v primeru stečajnega postopka delodajalca. Odstop od splošne ureditve odpovedi je zlasti v določitvi enotnega krajšega odpovednega roka, ki velja za vse delavce in ni odvisen od delovne dobe delavca. Določen je 15-dnevni odpovedni rok. Ta velja le za odpovedi iz poslovnega razloga v omenjenih postopkih, torej takrat, ko je začet stečajni postopek pri delodajalcu. Za druge primere odpovedi je treba upoštevati splošno ureditev minimalnih odpovednih rokov v 92. členu ZDR. Pojavila so se vprašanja o ustreznosti takšne ureditve odpovednih rokov. V 4. členu MESL 28 se zahteva pravica do razumnega odpovednega roka, ki se po mnenju Evropskega odbora za socialne pravice razteza na vse primere prenehanja zaposlitve. Predvsem poudarjajo bistven pomen presoje razumnosti odpovednih rokov glede na dolţino delovne dobe delavca, česar pa 103. člen ZDR ne upošteva. 29 Upravitelj je torej tisti, ki v primeru stečaja mora upoštevati dejanske okoliščine konkretnega primera in ugotavljati ali obstaja utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. ZFPPIPP v 245. členu določa, da z začetkom stečajnega postopka pride do prenosa pooblastil na upravitelja: z začetkom stečajnega postopka upravitelj pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolţnika in vodenje njegovih poslov. 28 Zakon o ratifikaciji Evropske socialne listine (spremenjene) (MESL), Uradni List RS, št. 7/ Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) s komentarjem; Bečan in drugi; Ljubljana, GV Zaloţba, 2008, str S t r a n

27 Med temi posli so tudi vsa opravila v zvezi z delovnimi razmerji delavcev, ki so zaposleni pri stečajnemu dolţniku, vključno z odpovedmi pogodb o zaposlitvi. Upravitelj torej oceni obstoj utemeljenega razloga za odpoved pogodb o zaposlitvi. Upravitelj lahko odpove pogodbe o zaposlitvi le tistim delavcem, katerih delo je postalo nepotrebno (tako imenovani preseţni delavci). S pojmom stečajnega postopka je vsekakor povezan pojem prenehanja druţbe, vendar še to ne pomeni prenehanje celotne dejavnosti, vseh obratov in posledično prenehanja potreb po delu delavcev. Vse dokler bo obstajala potreba po delu delavcev pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, upravitelj teh delavcev ne bo smel odpustiti. Po začetku stečajnega postopka je poleg pogodb in poslov, ki so potrebni za upravljanje in unovčenje stečajne mase, pod določenimi pogoji dopustno tudi dokončanje nujnih poslov in tudi nadaljevanje poslovanja stečajnega dolţnika. Tako imenovani nujni posli so tisti, ki jih je potrebno nujno opraviti, bodisi da so nujni zaradi povečanja stečajne mase bodisi zaradi preprečitve zmanjšanja stečajne mase. Takšne posle mora upravitelj dokončati. 30 ZFPPIPP v 316. členu določa, da je dovoljeno končati posle, ki jih je stečajni dolţnik začel izvajati pred začetkom stečajnega postopka, če je njihovo končanje nujno, da se prepreči zmanjšanje stečajne mase in če se zaradi njihovega končanja ne zavleče unovčenje stečajne mase. V primerih teh nujnih poslov, še posebej če se bo poslovanje nadaljevalo, delo tistih delavcev, katerih delo se navezuje na to poslovanje, ne bo nepotrebno, torej jih upravitelj ne bo smel odpustiti, dokler bo obstajala potreba po njihovem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Ko upravitelj ugotovi, da zaposlenemu delavcu ni mogoče zagotoviti dela, saj stečajni dolţnik ni zmoţen nadaljevati z opravljanjem dejavnosti, ali je prišlo do ukinitve dejavnosti, obratovanja, in je tako odpadla potreba po delavcu, je nastal utemeljen razlog, da upravitelj lahko odpove pogodbo o zaposlitvi enemu ali večjemu številu delavcev. 30 Povzeto po Ivanjko, Kocbek, str S t r a n

28 Varovane kategorije delavcev v stečajnem postopku ne uţivajo posebnega varstva pred odpovedjo. Tako lahko stečajni upravitelj odpove pogodbo o zaposlitvi tudi predstavniku delavcev (113. člen ZDR), starejšemu delavcu (114. člen ZDR), staršem (115. člen ZDR), invalidu in odsotnemu z dela zaradi bolezni (116. člen ZDR). 3.3 ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI VEČJEMU ŠTEVILU DELAVCEV ZDR v drugem odstavku 103. člena določa, da mora upravitelj pred odpovedjo pogodb o zaposlitvi večjemu številu delavcev izpolniti obveznosti iz prvega in tretjega odstavka 97. člena tega zakona in se s sindikati, določenimi v prvem odstavku 97. člena tega zakona, posvetovati o moţnih načinih za preprečitev in omejitev števila odpovedi in o moţnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic. Ta odstavek ureja kolektivne odpuste v stečaju oziroma primere, ko upravitelj odpoveduje pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev. Za te primere zakon določa, da mora upravitelj pred odpovedjo izpolniti dodatne z zakonom določene obveznosti. Prvi odstavek 97. člena ZDR določa, da mora upravitelj čim prej pisno obvestiti sindikate pri delodajalcu o določenih, z zakonom naštetih pomembnih okoliščinah glede odpuščanja delavcev. V drugem odstavku 97. člena ZDR pa je določeno, da mora kopijo tega pisnega obvestila poslati zavodu za zaposlovanje. Pisno obvestilo sindikatom mora obsegati naštete pomembne okoliščine: - razloge za prenehanje potreb po delu delavcev, - število in kategorije vseh zaposlenih delavcev, - predvidene kategorije preseţnih delavcev, - predviden rok, v katerem bo prenehala potreba po delu delavcev, ter - predlagane kriterije za določitev preseţnih delavcev. Ta določba od upravitelja zahteva tudi, da se mora s sindikati pri delodajalcu posvetovati o moţnih načinih za preprečitev in omejitev števila odpovedi in o moţnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic. 31 V skladu z 8. in 208. členom 31 Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) s komentarjem; Bečan in drugi; Ljubljana, GV Zaloţba, 2008, str S t r a n

29 ZDR se za sindikat pri delodajalcu šteje tisti sindikat, ki ima člane zaposlene pri delodajalcu in ki lahko imenuje ali izvoli sindikalnega zaupnika, ki ga bo zastopal pri delodajalcu, poleg tega pa mu mora biti v skladu z zakonom priznana lastnost reprezentativnega sindikata. 32 Določba drugega odstavka 103. člena ZDR ni povsem jasna in se zato lahko različno razlaga. Če določbo razlagamo v smislu, da gre za odpoved večjemu številu delavcev po 96. členu ZDR, je jasno, da je treba upoštevati posebnosti, predpisane za primer kolektivnih odpovedi v določbah od 96. do 102. člena ZDR, vključno z obveznostmi, ki jih določa 103. člen ZDR. Če število preseţnih delavcev ni dovolj veliko, tako da ne gre za odpoved večjemu številu delavcev, potem posebnosti iz 96. do 102. člena ne pridejo v poštev. Drugi odstavek 103. člena ZDR pa lahko razumemo tudi tako, da pri odpovedi večjemu številu delavcev v primeru stečajnega postopka ni treba v celoti upoštevati ureditve kolektivnih odpustov iz določb 96. do 102. člena ZDR. V tem primeru je upravitelj dolţan izpolniti le tiste obveznosti, ki so izrecno navedene v drugem odstavku 103. člena ZDR in ni zavezan upoštevati drugih posebnih zahtev v primeru kolektivnih odpustov (posvetovanje s sindikati po drugem odstavku 97. člena ZDR; priprava programa razreševanja preseţnih delavcev po 96. členu ZDR; obveščanje zavoda za zaposlovanje ter obravnavanje in upoštevanje njegovih morebitnih predlogov po 98. in 101. členu ZDR; kriteriji za določitev preseţnih delavcev iz 100. člena ZDR; prednostna pravica do zaposlitve iz 102. člena ZDR). V praksi je bila sprejeta slednja razlaga te določbe. Po mnenju dr. Barbare Kresal bi bila primernejša prva razlaga. Stečajni postopek lahko privede do različnih situacij, lahko se poslovanje podjetja nadaljuje in premoţenje stečajnega dolţnika proda kot poslovna celota, ali pa se poslovanje ukine, morda bodo v stečaju odpuščeni vsi delavci, ali pa le določeno število. Zato je prav, da se glede na posamezni primer preveri različne moţnosti nadaljnje zaposlitve in se pripravi program razreševanja preseţnih delavcev, pri izbiri odpuščenih delavcev pa upošteva kriterije izbire kot pri kolektivnih odpustih. Obseg odpuščanja delavcev v primeru stečaja predstavlja še 32 Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) s komentarjem; Bečan in drugi; Ljubljana, GV Zaloţba, 2008, str. 62 in str S t r a n

30 večje teţave, zato je prav, da se v reševanje situacije vključi sindikat in zavod za zaposlovanje na enak način kot sicer pri kolektivnih odpustih. Tudi ni razlogov, da delavci, ki jim je upravitelj odpovedal pogodbe o zaposlitvi, ne bi imeli prednostne pravice do zaposlitve po 102. členu ZDR, saj je v praksi zelo pogosto, da upravitelj kasneje ponovno zaposluje delavce. S tem se lahko preprečijo zlorabe, ko bi brez utemeljenega razloga odpuščali delavce, čeprav bi bilo delo le-teh še potrebno, na mesta odpuščenih delavcev pa bi zaposlili druge. V končni fazi ni smotrno, da mora upravitelj sindikate obvestiti o predlaganih kriterijih za določitev preseţnih delavcev (tako obveznost mu nalaga prvi odstavek 97. člena), če mu jih ne bi bilo potrebno uporabljati. Dr. Kresalova meni, da bi zakon moral izrecno našteti tiste določbe pri kolektivnih odpustih, ki se ne uporabljajo v stečajnih postopkih, če bi ţelel izključiti njihovo uporabo. Seveda ne pomeni, da se določbe, ki niso izrecno omenjene, v obravnavanih postopkih ne uporabljajo. Dvom in nejasnosti glede drugega odstavka tega člena je treba razreševati v smislu temeljnega načela razlage delovnega prava, po katerem se nejasne določbe, ki dopuščajo več moţnih interpretacij, razlagajo tako, da so za delavca najugodnejše PREDNOSTNA PRAVICA DELAVCEV DO PONOVNE ZAPOSLITVE Poglavje ZDR o odpovedi pogodb o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov vključuje tudi posebno prednostno pravico do zaposlitve. ZDR v 102. členu določa, da če delodajalec v roku enega leta zaposluje nove delavce, imajo delavci, ki jim je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, prednostno pravico do zaposlitve, če izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela. Navedeni člen zagotavlja dodatno pravico delavcem, ki jim je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov v primeru odpovedi večjega števila delavcev, zato v primeru t.i. individualnih odpovedi iz poslovnega razloga (ko ne gre za večje število delavcev) takšne pravice do prednosti pri ponovnem zaposlovanju ni. Tu gre za pravico delavca in ne dolţnost. Od delavca je odvisno, ali jo bo izkoristil ali ne. Za učinkovito uresničevanje te pravice pa bi bil nujen predpogoj, da bi delodajalec moral prednostne upravičence obvestiti o tej moţnosti Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) s komentarjem; Bečan in drugi; Ljubljana, GV Zaloţba, 2008, str Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem in stvarnim kazalom; Kresal, Kresal Šoltes, Senčur Peček; Zaloţniška hiša Primath d.o.o.; Ljubljana 2002; str S t r a n

31 V primeru Mure delovnih mest niso ponujale tiste druţbe, pri katerih je bila ugotovljena insolventnost in so zaradi začetka stečajnega postopka odpustile delavce. V oktobru 2009 sta dve druţbi v Skupini Mura, Mura in partnerji ter Mura Unikat, na Zavodu za zaposlovanje objavili nova delovna mesta za zaposlitev za določen čas enega leta. Delovna mesta so bila objavljena v skladu s tretjo alinejo 52. člena ZDR, in sicer so sklepali pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi začasno povečanega obsega dela. Skupno je bilo objavljenih 154 delovnih mest, pri čemer so imeli prednost kandidati, ki so takšna dela ţe opravljali, torej predvsem bivše Murine delavke. Bivša delavka Mure Ţenska oblačila je dne, sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas z delodajalcem Mura in partnerji. Na Zavodu za zaposlovanje so jo napotili na razgovor kot delavko s prednostno pravico do zaposlitve na novo razpisanih delovnih mestih Mure. 3.4 PRAVICA DO ODPRAVNINE Delovna zakonodaja, ki je veljala pred sedanjim ZDR, in veljavne kolektivne pogodbe, je ţe določala odpravnino kot pravično obliko varstva dohodka, zato ureditev pravice do odpravnine ni nova pravica delavcev. Odpravnino kot obliko varstva dohodka v primeru prenehanja delovnega razmerja pozna tudi Konvencija MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca. Konvencija v 12. členu določa, da ima delavec v primeru prenehanja delovnega razmerja bodisi pravico do odpravnine ali kakšnega drugega podobnega nadomestila, katerega znesek bo med drugim odvisen tudi od delovne dobe in višine plače in katerega izplačilo gre v breme delodajalca, bodisi pravico do prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti bodisi do kombinacije obeh prejemkov. ZDR v 107. členu določa, da imajo delavci, ki jim je bila v stečajnem postopku odpovedana pogodba o zaposlitvi, pravico do odpravnine po 109. členu tega zakona. Delodajalec je delavcu, kateremu je odpovedal pogodbo o zaposlitvi, dolţan izplačati odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel 26 S t r a n

32 delavec ali, ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Višina odpravnine, ki jo delodajalec dolguje posameznemu delavcu, je odvisna od delovne dobe pri delodajalcu: - 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je delavec pri njem zaposlen več kot eno leto do pet let; - 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je delavec pri njem zaposlen od pet do 15 let; - 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je delavec pri njem zaposlen nad 15 let (109. člen ZDR). Gre za minimalne zakonske standarde, zato se lahko ureditev nadgradi z ugodnejšo ureditvijo s kolektivnimi pogodbami ali pogodbo o zaposlitvi. Določba 107. člena ZDR še posebej zagotavlja pravico delavcem, ki jim je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana v stečajnem postopku. V bistvu je ta določba nepotrebna, saj bi jim ta pravica pripadala tudi brez te izrecne določbe, ker gre za posebne vrste odpovedi iz poslovnega razloga, za katere je ta pravica določena ţe v 109. členu. Glede pravice do odpravnine v stečajnem postopku je potrebno upoštevati druge določbe zakona, prav tako tudi določbe, ki omogočajo, da se delodajalec izogne plačilu odpravnine (ponudba nove pogodbe o zaposlitvi, tako pri istem delodajalcu po 90. členu kot pri drugem delodajalcu po 90. a členu ZDR). Status terjatev delavcev iz naslova odpravnin poraja številna vprašanja. Po ZDR prenehanje delovnega razmerja ni več ena izmed posledic začetka stečajnega postopka, ampak posledica odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delavci so še tudi po začetku stečajnega postopka v delovnem razmerju, zato se pojavijo vprašanja glede njihovega statusa, predvsem pa problem v zvezi s prijavljanjem terjatev v stečajno maso. Narava odpravnine, kot terjatve, se je z novo ureditvijo spremenila in je sedaj v ZFPPIPP določena kot prednostna terjatev in ne kot strošek stečajnega postopka. 27 S t r a n

33 Sodna praksa Načelno pravno mnenje, sprejeto na občni seji VS RS dne :»Terjatve iz naslova odpravnin zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka stečajnega postopka nad delodajalcem so strošek stečajnega postopka. Zato se ne prijavljajo v stečajnem postopku.«v obrazloţitvi je med drugim poudarjeno, da plačilo stroškov in drugih terjatev, ki imajo naravo stroškov, opravlja stečajni upravitelj sproti, kot dospevajo, na podlagi ustreznega sklepa stečajnega senata. ZFPPIPP to vprašanje ureja bistveno drugače, tako da navedeno stališče ni upoštevano v zvezi z novo ureditvijo (21. člen v zvezi z 354. in 355. členom ZFPPIPP), ki te odpravnine izrecno uvršča med prednostne terjatve in jih izvzema iz stroškov stečajnega postopka Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) s komentarjem; Bečan in drugi; Ljubljana, GV Zaloţba, 2008, str S t r a n

34 4 ODPOVEDI POGODB O ZAPOSLITVI ZARADI STEČAJA V DRUŢBI MURA d.d. 4.1 MURA d.d. V STEČAJU Podjetje Mura s sedeţem v Murski Soboti ima bogato zgodovino in pomembno vlogo v razvoju tekstilne industrije na Slovenskem. Podjetje je nastalo iz dveh šivalnic, ustanovljenih leta V desetih letih sta oba obrata zrasla v tovarno. Pred 2. svetovno vojno je tako v Murski Soboti v dveh tovarnah 400 delavk šivalo kvalitetne moške srajce in bluze. Tovarni sta se po vojni zdruţili in nastala je Tovarna oblačil in perila Mura. Petdeseta leta so za Muro pomenila prehod v sodobno mehanizirano podjetje, ki je zahtevalo strokovno usposobljene delavke. Tehnološki razvoj je spodbudil razširitev proizvodnega programa in Mura je osvajala nova, predvsem tuja trţišča. V 70-ih in 80-ih je proizvodnjo in poslovanje v Muri posodobil računalniški sistem leta 1969 so v Muri kot prvi v Jugoslaviji nabavili in v poslovni proces uvedli IBM računalnik, leta 1980 so začeli uporabljati procesni računalnik za izdelavo in razmnoţevanje krojev ter optimiranje krojnih slik, nekaj let kasneje pa še prvi sistem za računalniško vodeno prikrojevanje. S posodabljanjem šivalnih in likalnih naprav so dosegli odlične rezultate, visoko kakovostna oblačila. Mura je postala najstarejši in največji slovenski proizvajalec oblačil. S trţenjem in s proizvodnjo moških in ţenskih oblačil lastnih in svetovno znanih modnih blagovnih znamk, si je podjetje ustvarilo sloves enega največjih oblačilnih podjetij v Evropi. Lastna blagovna znamka Mura in njene podznamke Mura Leona, Mura Carniolus, Mura Mura in e.mura so znane tudi na tujih trgih, med drugimi v Nemčiji in v Franciji. Eden pomembnejših tujih naročnikov Mure je znano podjetje Hugo Boss. V pokrajini ob Muri je imelo podjetje vseskozi velik pomen v zagotavljanju obstoja in razvoja regije. Pomembno je bilo Murino poslanstvo v regiji v smislu ustvarjanja zaposlitvenih moţnosti za mlade Pomurce. Tekstilni velikan Mura je v najboljših časih zaposlovala delavk (leta 1994). Po podatkih podjetja iz leta 2002 je bilo v Muri zaposlenih delavk, kar je predstavljalo 11,5 % vseh zaposlenih v Pomurju. Za gospodarsko manj razvito pomursko regijo je ţe takrat veljalo, da bi morebiten stečaj tovarne pomenil veliko socialno ogroţenost dobršnega dela prebivalstva. 29 S t r a n

35 Mura je sredi 90-ih dosegla rekordno število zaposlenih. Zaradi velikega povpraševanja tujih partnerjev so začeli mnoţično zaposlovati delavke. Kot se je izkazalo kasneje, je tu šlo za nepremišljeno potezo, saj je zanimanje za tako imenovane dodelavne posle začelo hitro upadati. Namesto, da bi v bogatih časih vlagali v razvoj lastnih blagovnih znamk in njihovo trţenje, so videli uspeh v donosnosti dodelavnih poslov (predvsem poslov za tuje naročnike). Prepočasno in neustrezno odzivanje na teţave, upiranje spremembam, neprevzemanje odgovornosti in posledično zaostajanje pri krepitvi lastnih blagovnih znamk, so bili vzroki za vse večje poslovne izgube in probleme v podjetju. Zaradi pomanjkanja obsega dodelavnih poslov in naročil, se je v Muri dokaj hitro pojavila prezaposlenost in preseţki delavk. Ob izgubah so delavke predstavljale prevelik strošek. 36 V letu 2006 je bil sprejet program prestrukturiranja druţbe, v katerem je bil zaradi zmanjšanja obsega dela in prevelikih stroškov dela, sprejet ukrep zmanjševanja zaposlenih. Konec leta 2007 se je tako v skladu s programom prestrukturiranja število zaposlenih zmanjšalo na ljudi, kar je bilo 8,2 % ali 277 zaposlenih manj kot pred letom dni. Konec leta 2008 je Skupina Mura zaposlovala zaposlenih, kar je 7,6 % ali 299 zaposlenih manj kot leta Tako se je v zadnjih sedmih letih poslovanja Mure število zaposlenih zmanjšalo za zaposlenih ali za 33,2 %. S teţavami v poslovanju so se v podjetju Mura d.d. srečevali ţe zadnjih deset let. Problem je bil predvsem v iskanju novih kupcev in naročil za delo, saj je ţe od leta 2003 v Muri bilo 90 odstotkov dodelavnih poslov za tuje partnerje, ki pa niso prinašali dovolj prihodkov, da bi podjetje preţivelo. Poslovanje se je začelo občutno slabšati leta 2007, ko se je začela finančna kriza, ki je še posebej prizadela tekstilno industrijo. V Muri d.d. so se odločili rešiti podjetje tako, da so ustanovili več odvisnih in neodvisnih hčerinskih podjetij, ki so bila specializirana za izvajanje določene dejavnosti. Leta 2008 so ustanovili tri nove druţbe M Energetika d.o.o., M AIKS d.o.o. ter Mura Unikat d.o.o. Aprila 2009 so začele s poslovanjem še nove hčerinske druţbe Mura Moška oblačila d.o.o., Mura Ţenska oblačila d.o.o. in Mura in 36 Povzeto po Forjan Nataša, Stanje tekstilne industrije v Sloveniji: primer Mure, d.d., diplomsko delo, Fakulteta za druţbene vede, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, S t r a n

36 partnerji d.o.o. Delavke krovne druţbe so prezaposlili v hčerinske druţbe Mure. Na koncu je Skupino Mura sestavljalo dvanajst hčerinskih podjetij. Veliko teţav je imela Mura v upravi in nadzornem svetu, saj se je v treh letih menjalo kar šest predsednikov uprave in prokuristov. Leta 2007 je predsedniku uprave Borutu Mehu potekel mandat in ker ta ni vloţil ponovne kandidature, je nadzorni svet po dolgotrajnem iskanju imenoval novega predsednika uprave, Aleša Kumperščaka. Novoimenovana uprava ni nikdar polno delovala, kar je imelo vpliv na poslovanje druţbe in je povzročilo nezadovoljstvo med zaposlenimi. Zato je na zahtevo zaposlenih nadzorni svet začel postopke za imenovanje nove uprave v letu Po sporazumnem prenehanju mandata Alešu Kumperščaku je bil imenovan novi predsednik uprave Franc Huber ter prokurist Henrik Peternelj. Maja 2009 je Franc Huber nadzorni svet seznanil s svojim odstopom zaradi upokojitve. Vodenje je tako prevzel Zdenko Podlesnik. Ob primopredaji poslov je Podlesnik povedal, da so njegove prednostne naloge finančna konsolidacija Mure, vzpostavitev timskega delovanja Murine uprave in zagotovitev ustreznih finančnih virov za tolikšno število delavk, za kolikor bo dela. Vendar mu teh nalog ni uspelo uresničiti. 37 Zgodba Mure v krizi je najbolj začela odmevati na začetku leta Teţave druţbe so se podrobneje razkrile javnosti in zaposlenim, ki se do takrat niso zavedali resnosti krize njihovega delodajalca. Zaposleni so s stavko opozorili na dogajanje v Muri d.d. Pojavila se je velika zaskrbljenost glede posledic v primeru stečaja za pomursko regijo, saj je bila usoda druţbe Mura negotova. Vlada RS je na pobudo številnih začela iskati rešitve, da bi se druţba Mura d.d. ohranila. Drţava ni imela več moţnosti finančne pomoči, saj je druţbi ţe pomagala leta 2003, ko je Muri dodelila drţavno pomoč za prestrukturiranje na podlagi Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih druţb v teţavah (ZPRPGDT-UPB2) 38. In ker je po sedmem členu ZPRPGDT to enkratna pomoč, je drţava ni mogla ponovno dodeliti. 39 Začeli so pripravljati različne načrte za pridobitev novih naročnikov, iskali so primerne rešitve kako rešiti problematiko zaposlenih v podjetju Mura, vendar je bilo 37 Povzeto po Recko Nataša, Reševanje podjetja v krizi na primeru podjetja Mura d.d., diplomska naloga, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru, Maribor Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih druţb v teţavah (ZPRPGDT- UPB2), Uradni list RS, št. 44/ Tako odgovarja Vlada RS na poslansko vprašanje o Muri d.d. mag. Radovanu Ţerjavu; ( ). 31 S t r a n

37 za vse prepozno. Konec septembra 2009 je bil na čelo Mure d.d. imenovan Bojan Starman. Po dogovoru z lastniki Mure d.d., med njimi Slovenska odškodninska druţba, ki je kot edina aktivno sodelovala v reševanju problematike Mure, je bil novi predsednik uprave zadolţen, da za vse druţbe, za katere obstajajo pogoji, v čim krajšem času predlaga uvedbo stečaja. Tako so morali oktobra 2009 kljub različnim predlogom ohranitve podjetja, glede na podatke v računovodskih izkazih razglasiti insolventnost in sodišču predlagati začetek stečajnega postopka. Insolventnost so razglasili v matični druţbi Mura d.d. in hčerinskih druţbah Mura Moška oblačila, Mura Ţenska oblačila in Muralist. Pri preostalih petih hčerinskih druţbah, Mura EHM, E Energetika, Mura in partnerji, Mura Unikat in M AIKS insolventnosti niso ugotovili, zato so nadaljevale z rednim poslovanjem. 4.2 ODPOVEDI POGODB O ZAPOSLITVI DELAVKAM ZAPOSLENIM V DRUŢBAH MURE Iz računovodskih podatkov na dan 31. avgusta 2009 je bilo ugotovljeno, da so druţba Mura d.d. ter hčerinske druţbe Mura Moška oblačila, Mura Ţenska oblačila ter Muralist plačilno nesposobne, zato so bili na okroţnem sodišču v Murski Soboti predlagani začetki stečajnih postopkov. Okroţno sodišče v Murski Soboti je razglasilo začetek stečajnih postopkov nad Murinimi druţbami v začetku oktobra Upravitelji v teh druţbah so morali zaposlenim delavkam vročiti odpovedi njihovih pogodb o zaposlitvi in sicer skupno 2635 delavkam. 40 Pri odpovedi pogodb o zaposlitvi se je uporabil institut kolektivnih odpustov, določen v ZDR 96. do 102. člena. Pri odpuščanju delavk so sodelovali predstavniki Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije, ki so bili o prenehanju pogodb o zaposlitvi obveščeni v skladu z 98. členom ZDR. Poleg tega je sodeloval tudi Center za socialno delo. Zavod za zaposlovanje enote Murska Sobota je brezposelne delavce vključil v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, Center za socialno delo pa je delavcem zagotovil denarno socialno pomoč. 40 Okvirni podatki Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije in podatki pridobljeni od vodstva Mure d.d. 32 S t r a n

38 V nadaljevanju bom analizirala primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi Murine delavke XY, ki je bila zaposlena v druţbi Mura Ţenska oblačila d.o.o. 41 Pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov po prvem odstavku 86. člena ZDR je izdal upravitelj in odpoved vročil delavki osebno na sedeţu delodajalca kakor zahteva 87. člen ZDR. Upravitelj je odpoved pogodbe o zaposlitvi izdal na podlagi prvega odstavka 103. člena ZDR v zvezi z drugim odstavkom 245. členom ZFPPIPP ter z upoštevanjem sklepa Okroţnega sodišča v Murski Soboti opravilna številka St 855/2009 z dne o začetku stečajnega postopka nad dolţnikom Mura Ţenska oblačila, Proizvodnja oblačil d.o.o. v stečaju, Plese 2, 9000 Murska Sobota. Navedena pravna podlaga omogoča upravitelju, ki z začetkom stečajnega postopka pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolţnika in vodenje njegovih poslov, da lahko v stečajnem postopku s 15-dnevnim odpovednim rokom odpove pogodbe o zaposlitvi zaposlenim delavcem, katerih delo je zaradi začetka stečajnega postopka postalo nepotrebno. Ker je upravitelj odpovedal pogodbe o zaposlitvi 588 delavkam Mure, je moral upoštevati pravila za kolektivne odpuste. V odpovedi je naveden razlog z obrazloţitvijo, da se delavki 42 odpoveduje pogodba o zaposlitvi z dnem , ker njeno delo zaradi začetka stečajnega postopka ni več potrebno, s 15-dnevnim odpovednim rokom, ki začne teči naslednji dan po vročitvi. V obrazloţitvi upravitelj navaja, da je dne Okroţno sodišče v Murski Soboti začelo stečajni postopek nad dolţnikom Mura Ţenska oblačila in da je bil sklep istega dne objavljen na spletnih straneh Ajpesa 43. S tem dnem so nastopile pravne posledice začetka stečajnega postopka. Izhajajoč iz razlogov za uvedbo stečajnega postopka, ki so podrobneje razvidni iz stečajnega spisa pri Okroţnem sodišču v Murski Soboti in na podlagi proučitve stanja pri stečajnem dolţniku, upravitelj ugotavlja, da po začetku stečajnega postopka delavki ni več mogoče zagotoviti dela. Stečajni dolţnik je namreč ves čas svojega poslovanja posloval z izgubo, ob začetku stečajnega postopka pa ne razpolaga niti s sredstvi, niti s predmeti 41 Podatke sem pridobila pri zakoncema, ki sta bila zaposlena v druţbi Mura in sta oba, dne , prejela odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja. 42 Delavka XY je bila zaposlena na delovnem mestu pomoţna dela šivanja. 43 Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. 33 S t r a n

39 dela potrebnimi za opravljanje dejavnosti. Nadaljevanje poslovanja ni mogoče, nujnih poslov, ki bi jih bilo potrebno dokončati za preprečitev zmanjšanja stečajne mase, pa ni bilo treba opravljati. Zaradi začetka stečaja so torej odpadle potrebe po delavcih, kar je tudi pogoj za odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 103. člena ZDR. S tem je upravitelj obrazloţil odpovedni razlog, kar med drugim zahteva drugi odstavek 86. člena ZDR. Dalje upravitelj v odpovedi navaja, da je dne v skladu z drugim odstavkom 103. člena ZDR v zvezi z 97. in 98. členom ZDR o nameravani odpovedi pogodb o zaposlitvi ter o razlogih za prenehanje potreb delavcev obvestil sindikat in Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije. Drugi odstavek 103. člena ZDR upravitelju nalaga dolţnost, da mora pred odpovedjo pogodb o zaposlitvi večjemu številu delavcev, obvestiti sindikat in se z njim posvetovati o moţnih načinih za preprečitev in omejitev števila odpovedi ter o moţnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic. Enako mora o nameravanih odpovedih obvestiti Zavod za zaposlovanje. Pogodba o zaposlitvi se delavki odpove z dnem izdaje odpovedi, prenehanje zaposlitve pa nastopi z iztekom zadnjega dne 15-dnevnega odpovednega roka, ki začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi. Po izteku tega roka je delavka prejela delovno knjiţico in podatke o osebnih prejemkih zaradi uveljavljanja pravic za primer brezposelnosti pri Zavodu za zaposlovanje ter Javnemu jamstvenemu in preţivninskemu skladu. V nadaljevanju je upravitelj delavko opozoril na njene pravice zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, na pravno varstvo, odpravnino in pravice iz naslova brezposelnosti, pri Javnem jamstvenem in preţivninskem skladu ter v stečajnem postopku PRIJAVA TERJATEV V STEČAJNI POSTOPEK Po 21. členu ZFPPIPP se odpravnina, neizplačane plače ter nadomestila plač za obdobje zadnjih treh mesecev pred začetkom stečajnega postopka in za čas odpovednega roka štejejo za prednostne terjatve v stečajnem postopku, ki se iz splošne razdelitvene mase poplačajo pred navadnimi in podrednimi terjatvami. 34 S t r a n

40 Delavec mora v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do delodajalca, nastale do začetka stečajnega postopka. Upnik, ki zamudi rok za prijavo terjatve izgubi pravico zahtevati izpolnitev in pravico do plačila iz razdelitvene mase (drugi odstavek 227. člena ZFPPIPP). Prijava terjatve se vloţi v dveh izvodih, z navedbo podatkov o upniku in dolţniku, višino terjatev in opravilne številke stečajnega postopka. Prijava terjatev delavcev je takse prosta. Med stečajne upnike v stečajnem postopku spadajo tudi delavci, ki imajo terjatve do insolventnega delodajalca. Tako je tudi v primeru Mure d.d. v stečaju. Delavke Mure so svoje terjatve prijavile v stečajnem postopku. Delavka Mure Ţenska oblačila je svoje terjatve do stečajnega dolţnika prijavila V prijavi terjatve v stečajni postopek so navedene navadne in prednostne terjatve delavke, stečajne upnice. Prednostne terjatve po prvem odstavku 21. člena ZFPPIPP iz naslova: - neizplačane plače za september 2009 v znesku 464,33 EUR neto (647,43 EUR bruto) - neizplačane plače za oktober 2009 v znesku 305,93 EUR neto (405,36 EUR bruto) - neizkoriščenega letnega dopusta za leto 2009 v znesku 405,75 EUR neto (620,08 EUR bruto) - neizplačane odpravnine v znesku 6.052,37 EUR Skupaj prednostne terjatve v znesku 7.228,38 EUR neto (7.725,24 EUR bruto). Navadne terjatve po četrtem odstavku 21. člena ZFPPIPP iz naslova: - neizplačanega nadomestila za prevoz za september 2009 v znesku 60,00 EUR - neizplačanega regresa za letni dopust za leto 2009 v znesku 525,00 EUR - jubilejnih nagrad v znesku 700,00 EUR Skupaj navadne terjatve v znesku 1.285,00 EUR. Delavka je v stečajni postopek nad stečajnim dolţnikom prijavila skupno 8.513,38 EUR neto terjatev. Seznam terjatev nad stečajnim dolţnikom Mura d.d. je obsegal sodni spis na 479. straneh, skupno več kot 58 milijonov EUR terjatev. Od prijavljenih terjatev je upravitelj prerekal nekaj več kot EUR terjatev. V stečajnem postopku je v skupinskih prijavah prijavilo svoje terjatve 3492 delavk Mure, upravitelj pa je 35 S t r a n

41 prerekal terjatve 1829 delavkam, ki so bile ob začetku stečaja zaposlene v druţbah Mura moška oblačila, Mura ţenska oblačila in Muralist. Upravitelji teh treh hčerinskih druţb so ob vročanju odpovedi nekdanjim zaposlenim predlagali, da svoje terjatve prijavijo tudi v stečajnem postopku nad Muro d.d., saj hčerinske druţbe ne razpolagajo z zadostno stečajno maso iz katere bi lahko bile poplačane prednostne terjatve. Delavke teh druţb so v stečajni postopek krovne druţbe Mura d.d. prijavile terjatve v skupni višini EUR. Upravitelj Mure d.d. je tem delavkam priznal skupaj EUR terjatev iz naslova sorazmernega dela regresa za letni dopust 2009, prerekal pa terjatve v višini EUR. Prerekane so bile predvsem terjatve iz naslova odpravnin in plač delavk teh hčerinskih druţb, ki so pogojno prijavile terjatve. Upravitelj je svojo odločitev pojasnil s tem, da odpravnino kot priznano terjatev izplačajo le druţbe v stečaju, v katerih so bili delavke zaposlene. Toda vse tri hčerinske druţbe so bile v celoti v lasti Mure d.d., same pa niso imele premoţenja iz katerega bi lahko plačale odpravnino delavcem. "Slovenska zakonodaja je na tem področju nedorečena in ne daje jasnih odgovorov glede kvalifikacije in statusa teh terjatev. Zato je upravitelj priznal le del terjatev", so zapisali v sporočilu za javnost. 44 Skladno z zakonom (300. člen ZFPPIPP) mora upnik, katerega terjatev je prerekana, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vloţiti toţbo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve. Zaradi uveljavitve terjatev 1829 nekdanjih delavk v hčerinskih druţbah Mure, so tako organizirali sestanke z namenom, da tem delavkam pravno svetujejo v zvezi z vloţitvijo tovrstnih toţb. Delavkam je bilo ponujeno brezplačno zastopanje, večina njih pa je za toţbo pooblastila odvetniško pisarno, ki je zastopala sindikat. Stečaj Mure je bil v javnosti odmeven, najbolj zaradi delavk, ki so bili odpuščene. Potem, ko so izgubile zaposlitev, jim je upravitelj Murinih druţb v stečaju prerekal njihove terjatve odpravnine, za katere so bile prepričane, da jim pripadajo. Delavke so bile v aprilu 2009, torej le pol leta pred začetkom stečajnega postopka, prezaposlene od krovne druţbe Mura v njene hčerinske druţbe. Te druţbe pa so bile brez sredstev. Delavke menijo, da so bile zavedene oziroma prevarane. Če bi namreč 44 ( ). 36 S t r a n

42 vedele, kaj se bo dogajalo s hčerinskimi podjetji Mure, ne bi pristale na sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi s krovno druţbo. Zato so vloţile toţbe za plačilo odpravnin po 109. členu ZDR. Spor še ni končan. Da je urejenost stečajne in delovnopravne zakonodaje glede pravic delavcev v primeru statusnih sprememb pred začetkom stečaja nujna, se je izkazalo prav na primeru Murinih delavk. Delavke so bile prezaposlene v hčerinske druţbe, ki so bile brez kapitala. Tako delavke od teh druţb niso mogle terjati odpravnin. Pojavi se vprašanje, kdo bo odgovarjal za obveznosti do delavk, če je hčerinska druţba, ki je delavke zaposlovala, brez kapitala in sredstev. Edina moţnost delavk je bila, da svoje terjatve prijavijo v stečajno maso krovne druţbe Mura, ki je imela kapital za poplačilo teh terjatev. Zakonodaja v tem primeru ne predvideva rešitve za to vprašanje, čeprav iz tega logično sledi, da bi za obveznosti izplačil delavkam morala odgovarjati krovna druţba, pri kateri so bile delavke pol leta pred stečajem še zaposlene PRIJAVA NA ZAVODU RS ZA ZAPOSLOVANJE IN UVELJAVLJANJE PRAVIC PO ZAKONU O JAVNEM JAMSTVENEM IN PREŢIVNINSKEM SKLADU RS Na podlagi 31. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti 45 se je lahko delavka Mure prijavila pri Zavodu RS za zaposlovanje in vloţila zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti v roku 30 dni od prenehanja delovnega razmerja. Upravitelj je delavko Mure obvestil tudi o pravici po ZJSRS. Delavka je imela na podlagi prvega odstavka 19. člena ZJSRS pravico do izplačila neizplačanih plač in nadomestil plač za plačane odsotnosti z dela za obdobje zadnjih treh mesecev pred prenehanjem delovnega razmerja, nadomestila plače za čas neizrabljenega letnega dopusta v tekočem letu in odpravnine iz sredstev sklada najkasneje v 90 dneh od datuma prenehanja delovnega razmerja. Zahtevo je lahko vloţila pri enoti Zavoda za 45 Od velja Zakon o urejanju trga dela (ZUTD), Uradni list RS, št. 80/2010. V času stečaja Mure d.d. in do uveljavitve ZUTD je veljal Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB), Uradni list RS, št. 5/1991 (17/1991 popr., 2/1994 popr.), 12/1992, 12/1993- ZUPDN93, 71/1993, 38/1994, 80/1997 Odl.US: U-I-343/94, 69/1998, 97/2001-ZSDP, 67/2002, 2/2004-ZDSS-1 (10/2004 popr.), 63/2004-ZZRZI, 79/2006, 107/2006-UPB1, 114/2006-ZUTPG, 59/2007-ZŠtip (63/2007 popr.), 51/2010 Odl.US: U-I-159/07-22, 80/2010-ZUTD. 37 S t r a n

43 zaposlovanje po sedeţu delodajalca ali na enoti pristojni glede na prebivališče delavca. Pogoj za pridobitev pravic pri Javnem jamstvenem in preţivninskem skladu RS je pravočasna prijava v stečajnem postopku OPOZORILO NA PRAVNO VARSTVO Nazadnje je upravitelj v odločbi delavko opozoril na pravno varstvo. Delavka je lahko v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe na podlagi tretjega odstavka 204. člena ZDR zahtevala ustrezno sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem, če je menila, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Upoštevaje pravno naravo odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 103. členu ZDR v zvezi z določbami ZFPPIPP morebiten postopek sodnega varstva ne zadrţi izvršitve te odpovedi. Upravitelj je v odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavki navedel odpovedni razlog in jo tudi opozoril na pravno varstvo ter njene pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, kar je v skladu z določbo drugega odstavka 86. člena ZDR, kjer zakonodajalec določa vsebino zakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. 4.3 PRAVICE ODPUŠČENE DELAVKE PRAVICE ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI V primeru stečaja Mure je veljal še ZZZPB, Zavod za zaposlovanje RS enota Murska Sobota pa je imel pomembno vlogo pri odpuščanju delavk. Potem ko so delavke Murinih druţb prejele odpovedi, so se prijavile na Zavodu za zaposlovanje RS enote Murska Sobota. Kot brezposelne osebe so bile upravičene do denarnega nadomestila in socialnega zavarovanja. 46 V postopku odpovedi so predstavniki Mure sodelovali s predstavniki Zavoda, Jamstvenega sklada, Centra za socialno delo ter pristojnega sindikata zaradi izmenjave podatkov, nujno potrebnih za odločanje o pravici do denarnega nadomestila. Skupno sodelovanje navedenih subjektov je bilo potrebno 46 Po ZZZPB ima delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje, pravico, da se prijavi pri Zavodu za zaposlovanje in lahko vloţi zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti v roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja. 38 S t r a n

44 zaradi odpusta velikega števila delavk, katerim je bilo treba po prenehanju pogodbe o zaposlitvi zagotoviti nadaljnjo socialno varnost. Delavkam Mure so bile izdane odločbe Zavoda za zaposlovanje enote Murska Sobota, s katerimi so pridobile status brezposelnih oseb in s tem pravico do denarnega nadomestila. Po ZZZPB je višina denarnega nadomestila prve tri mesece znašala 70 %, v nadaljnjih mesecih pa 60 % povprečne mesečne plače, prejete v 12 mesecih pred nastankom brezposelnosti (21. člen ZZZPB). ZZZPB je v 25. členu določal, da je denarno nadomestilo lahko posameznik prejemal od treh mesecev do dveh let, in sicer: - 3 mesece, če so bili zaposleni od 1 do 5 let; - 6 mesecev, če so bili zaposleni od 5 do 15 let; - 9 mesecev, če so bili zaposleni od 15 do 25 let; - 12 mesecev, če so bili zaposleni nad 25 let; - 18 mesecev, če so starejši od 50 let in zaposleni nad 25 let; - 24 mesecev, če so starejši od 55 let in zaposleni nad 25 let. Če je osebi ob izteku pravice do denarnega nadomestila do upokojitve manjkalo največ 3 leta, je po določbah ZZZPB Zavod tem osebam plačeval prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do upokojitve. Januarja 2011 je začel veljati novi Zakon o urejanju trga dela (ZUTD). Ta je nadomestil ZZZPB in določil vrsto novosti, ki se nanašajo na področje delovanja Zavoda RS za zaposlovanje. Med glavne spremembe sodi širitev kroga upravičencev do denarnega nadomestila ter uvedba še nekaterih drugih novosti, povezanih z večanjem varnosti iskalcev zaposlitve. ZUTD z določbami, ki se nanašajo na pravice iz zavarovanja za brezposelnost (54. do 71. člen ZUTD), povečuje socialno varnost zavarovancev. Po določbah ZUTD je do denarnega nadomestila upravičen širši krog oseb, saj pravico pridobi brezposelna oseba, ki je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana najmanj devet mesecev v zadnjih dveh letih (prej 12 mesecev v 18 mesecih). Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečna mesečna plača, prejeta v obdobju osmih mesecev, poleg tega se zvišuje višina nadomestila v prvih treh mesecih na 80 odstotkov od osnove (prej 70 %), v nadaljevanju pa se denarno nadomestilo izplačuje v višini 60 odstotkov od osnove. Določen je tudi najniţji znesek denarnega 39 S t r a n

45 nadomestila: 350 evrov bruto. Zamuda roka za uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila ne pomeni več razloga za zavrnitev te pravice, pač pa se zavarovancu, ki uveljavlja denarno nadomestilo po roku 30 dni od prenehanja zavarovanja, skupna dolţina prejemanja denarnega nadomestila skrajša za koledarske dneve, ki pretečejo od 31. dneva po prenehanju obveznega ali prostovoljnega zavarovanja do dneva vloţitve zahteve. V primerjavi s prejšnjo ureditvijo je povečan dovoljeni obseg dela brezposelnih, da bi le-ti ohranili povezavo s trgom dela. Meja dohodka iz dela, ki jo upravičenec lahko doseţe brez zniţanja denarnega nadomestila, je 200 evrov neto. Za en mesec se je podaljšal čas trajanja denarnega nadomestila za starejše zavarovance in sicer: na 19 mesecev za zavarovance, starejše od 50 let in z zavarovalno dobo nad 25 let ter na 25 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let in z zavarovalno dobo nad 25 let. Večjo varnost pomeni tudi ureditev, po kateri pravico do denarnega nadomestila lahko pridobijo zavarovanci, ki redno ali izredno odpovedo pogodbo o zaposlitvi, ker jim delodajalec več kot šest mesecev v zadnjih dvanajstih mesecih ni plačeval prispevkov za socialno varnost. Enako velja tudi za vse tiste zaposlene, ki so se jim pri spremembi delodajalca po zakonu, ki ureja delovna razmerja, iz objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi ter tudi eden od staršev, ki redno odpove ali se sporazume o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi nege in varstva štirih ali več otrok, in ki je uveljavil pravico do plačila prispevkov za socialna zavarovanja po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo, ko mu ta pravica preneha. Upravičenec do plačila prispevkov za upokojitev je tudi zavarovanec, ki mu bo po izteku denarnega nadomestila do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjkalo največ eno leto. 47 Ugodnejši pogoji pravic zavarovanja za primer brezposelnosti za delavke Mure niso veljali, ker je ZUTD začel veljati , ko so delavke Mure ţe imele status brezposelnih oseb po ZZZPB. Pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo sem preučila tudi pri delavki XY Mure Ţenska oblačila, ki mi je posredovala odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila in potrdilo o višini plače. Delavka je vloţila 47 ( ). 40 S t r a n

46 zahtevo za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Ţe naslednji dan, ji je bila izdana odločba, kjer je bilo ugotovljeno, da je delavka: - dne prenehala z delovnim razmerjem pri delodajalcu Mura Ţenska oblačila zaradi razloga: redna odpoved stečaj - bila v delovnem razmerju vsaj 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja - bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana za primer brezposelnosti 30 let, 2 meseca in 22 dni. Povprečna mesečna plača delavke 12 mesecev pred brezposelnostjo, razvidna iz potrdila o višini plače, je bila 596,31 EUR bruto. Delavka XY je imela 30 let delovne dobe v druţbi Mura. Z odločbo Zavoda za zaposlovanje enota Murska Sobota se ji je priznala pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za čas 12 mesecev, saj je v skladu s 25. členom ZZZPB bila zavarovana za primer brezposelnosti več kot 25 let, vendar ob priznanju pravice še ni bila stara 50 let. Denarno nadomestilo mesečno je v prvih treh mesecih znašalo 417,42 EUR bruto oziroma 325,17 EUR neto, v naslednjih mesecih pa 357,79 EUR bruto oziroma 278,71 EUR neto. Odpuščene delavke Mure so bile na Zavodu za zaposlovanje vključene v program Svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve. Program so v sodelovanju z Zavodom izvajali trije skladi dela, brezposelne osebe pa so bile vključene v dve delavnici. V prvi delavnici so odpuščene delavke Mure seznanili z moţnostmi, pravicami in obveznostmi, ki jih imajo kot brezposelne osebe. Z izdelavo zaposlitvenih načrtov so ugotovili, kakšne so ţelje glede usposabljanj in izobraţevanj ter predvsem kakšne so moţnosti na trgu dela. Druga delavnica pa je bila namenjena predvsem tistim, ki so potrebovali poglobljeno obravnavo, dodatne veščine pri iskanju zaposlitve (na primer pisanje ţivljenjepisev, prošenj za zaposlitev). Potem ko so se delavke udeleţile delavnic v Skladih dela, jih je Zavod za zaposlovanje enota Murska Sobota vključil v programe aktivne politike zaposlovanja kot: v programe samozaposlovanja, usposabljanja in izobraţevanja, usposabljanja na konkretnem delovnem mestu, v programe subvencioniranih zaposlitev ali javnih del. 41 S t r a n

47 Problematika Murinih delavk je seveda še toliko bolj potrebovala pozornost in pomoč vseh ustanov, predvsem Zavoda za zaposlovanje, saj je večina teh delavk v Muri našlo svojo prvo zaposlitev, niso imele drugih izkušenj in so bile manj mobilne na trgu dela. To je vplivalo, da 737 delavk in delavcev še do 31. maja 2011 ni imelo zaposlitve. 48 Zakonca, katerih primer preučujem v tem diplomskem delu, sta bila oba v druţbi Mura zaposlena skoraj 30 let in sta se takoj po izgubi zaposlitve vključila v programe, ki jih je ponudil Zavod. Delavka XY se je ponovno zaposlila za določen čas v podjetju Mura in partnerji, njen zakonec pa je še vedno brez zaposlitve JAVNI JAMSTVENI IN PREŢIVNINSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE 49 Delavcem, ki jim preneha pogodba o zaposlitvi zaradi sklepa o začetku stečajnega postopka, pripadajo poleg pravic po ZFPPIPP tudi pravice določene za primer insolventnosti s posebnim zakonom. Te pravice so bile urejene v ZJSRS, ki je začel veljati leta 1997 in je bil do danes večkrat spremenjen. Leta 2002 z novelo ZJSRS-D 50 je bil preimenovan v Zakon o javnem jamstvenem in preţivninskem skladu Republike Slovenije. ZJSRS upošteva Direktivo Sveta 80/987/EGS z dne 20. oktobra 1980 o pribliţevanju zakonodaje drţav članic o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti njihovega delodajalca. 51 S tem zakonom se je za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca ustanovil Javni jamstveni in preţivninski sklad Republike Slovenije. Delovanje jamstvenega sklada je namenjeno delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti njihovega delodajalca. Enake pravice imajo tudi delavci, ki jim je pogodba o zaposlitvi prenehala zaradi izbrisa delodajalca iz sodnega registra, skladno z ZFPPIPP. 48 Poizvedbe na Zavodu RS za zaposlovanje enote Murska Sobota ( ) ( ). 50 Uradni list RS, št. 119/02 z dne UL L št. 283 z dne 28. oktobra 1980, str. 23, z vsemi spremembami. 42 S t r a n

48 Delodajalec v smislu ZJPSRS je pravna ali fizična oseba s sedeţem v Republiki Sloveniji ali v drugi drţavi članici Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora, ki svojo dejavnost opravlja v Republiki Sloveniji in ima z delavcem, ki opravlja delo ali ga običajno opravlja v Republiki Sloveniji, sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, v skladu z veljavno zakonodajo Republike Slovenije. ZJSRS v 17. členu določa tudi kdaj je delodajalec insolventen: - če je nad njim začet stečajni postopek - če je sklep o potrditvi prisilne poravnave z načrtom finančne reorganizacije nad njim postal pravnomočen - če je v eni od drugih drţav članic Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora, v kateri ima delodajalec sedeţ, uveden postopek insolventnosti v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. junija 2000 o postopkih v primeru insolventnosti (UL L št. 160 z dne 30. junija 2000, str. 1) in Uredbo Sveta (ES) št. 603/2005 z dne 12. aprila 2005 o spremembi seznamov postopkov v primeru insolventnosti, likvidacijskih postopkov in upraviteljev v prilogah A, B in C k Uredbi (ES) št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti (UL L št. 100 z dne 20. aprila 2005, str. 1) PRAVICE DELAVCEV PO ZAKONU O JAVNEM JAMSTVENEM IN PREŢIVNINSKEM SKLADU REPUBLIKE SLOVENIJE ZJSRS v 16. členu določa upravičence do izplačil iz jamstvenega sklada in sicer delavce, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi insolventnosti delodajalca ali so izgubili delo zaradi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije po ZFPPIPP. Kadar ima delodajalec sedeţ v eni od drugih drţav članic Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora, ima delavec pravice po ZJSRS v primeru, če je na podlagi pogodbe o zaposlitvi opravljal delo ali ga je običajno opravljal na ozemlju Republike Slovenije. V kolikor je delavec sam ali skupaj s svojimi druţinskimi člani večinski lastnik podjetja ali dejavnosti delodajalca in ima prevladujoč vpliv na njegovo poslovanje, nima pravic iz naslova insolventnosti delodajalca po ZJSRS. Za druţinske člane delavca se štejejo zakonec oziroma zunajzakonski partner, otroci, posvojenci in otroci 43 S t r a n

49 zakonca ali zunajzakonskega partnerja ter starši oziroma posvojitelji in partner, ki ţivi z delavcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti (16. a člen ZJSRS). Upravičenec pridobi pravice z dnem prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Pravice iz naslova insolventnosti delodajalca so neodtujljive osebne materialne pravice in jih ni dopustno prenesti na drugega in jih ni moţno podedovati (20. člen ZJSRS). Vrste pravic, ki jih izplačuje sklad, so pravice do izplačila: neizplačanih plač za obdobje zadnjih treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja, neizplačanih nadomestil plače za plačane odsotnosti z dela v obdobju treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja, nadomestila plače za čas neizrabljenega letnega dopusta, do katerega je upravičen v tekočem koledarskem letu, odpravnine, v višini in pod pogoji, kot jih za preseţne delavce določajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja (prvi odstavek 19. člena ZJSRS). Te pravice se upravičencu lahko zagotovijo le do določenih zneskov. Pravice iz prvih dveh alinej prvega odstavka 19. člena ZJSRS se lahko izplačajo le do višine največ treh minimalnih plač določenih z zakonom na dan izdaje odločbe. Pravica iz tretje alinee prvega odstavka 19. člena ZJSRS je zagotovljena do zneska največ v višini ene polovice minimalne plače določene z zakonom na dan izdaje odločbe, pravica iz četrte alinee prvega odstavka 19. člena ZJSRS pa največ do zneska v višini ene minimalne plače določene z zakonom na dan izdaje odločbe. Ti zneski se zmanjšajo za davke in prispevke, ki jih obračuna in plača sklad ob njihovem izplačilu (drugi odstavek 19. člena ZJSRS). Upravičenci lahko na temelju pravnomočne in dokončne upravne odločbe prejmejo denarna sredstva v višini največ 4,5 minimalnih plač. V kolikor je terjatev upravičenca do delodajalca večja od izplačila Sklada, upravičenec še naprej uveljavlja razliko v postopku stečaja. 44 S t r a n

50 UVELJAVLJANJE PRAVIC IN IZPLAČILA Z zagotavljanjem pravic delavcem, ki so izgubili vir zasluţka zaradi začetka stečajnega postopka pri njihovem delodajalcu, prevzema jamstveni sklad jamstvo za izplačilo nekaterih privilegiranih terjatev. Sklad poskrbi, da so privilegirane terjatve delavcev (pod pogojem, da so bile v stečajnem postopku pravilno prijavljene), ki jih predvideva ZJSRS, poplačane časovno prej kot bi bile sicer. Delavci teh izplačil, ki jih prejmejo s strani sklada, ne morejo kumulirati s terjatvami, ki jih imajo do insolventnega delodajalca. Ti zahtevki se ne morejo podvajati in ne morejo obstajati hkrati do dolţnika in do jamstvenega sklada. Tako 21. člen ZJSRS določa, da upravičenec izgubi pravice po tem zakonu, če mu je bila terjatev poravnana najmanj v višini določeni v 19. členu tega zakona pred izvršitvijo odločbe, izdane v postopku po tem zakonu. Če so bile delavcu terjatve izplačane iz stečajne mase, obveznost jamstvenega sklada preneha. 52 Pogoj za uveljavljanje pravic iz ZJSRS je poleg insolventnosti delodajalca in prenehanjem delovnega razmerja delavca tudi, da so v primeru stečaja delavci svoje pravice prijavili v rokih in na način določen v ZFPPIPP (drugi odstavek 18. člena ZJSRS). Če je bil stečajni postopek zaključen, ne da bi bila opravljena delitev upnikom, ker premoţenje, ki bi prišlo v stečajno maso, ni zadoščalo niti za stroške stečajnega postopka oziroma je bilo neznatne vrednosti, prijava terjatve v stečajnem postopku ni pogoj za pridobitev pravic pri Jamstvenem skladu RS (tretji odstavek 18. člena ZJSRS). Delavec pridobi pravice po prvem odstavku 18. člena ZJSRS z dnem prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Postopek za uveljavitev pravic se vedno začne na zahtevo upravičenca. Delavec mora zahtevo vloţiti najkasneje v 90 dneh od datuma prenehanja delovnega razmerja. Prosilci morajo svoje zahteve oddati na območno sluţbo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, kjer ima podjetje, nad katerim je začet stečajni postopek, sedeţ oziroma enoti pristojni za delavca v skladu s predpisi o zaposlovanju in 52 Povzeto po Prelič Saša: Stečajno pravo, Pravna fakulteta, Univerza v Mariboru, 1999, str S t r a n

51 zavarovanju za primer brezposelnosti, če ima delodajalec sedeţ v eni od drugih drţav članic Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora (24. člen ZJSRS). Zahteva se mora vloţiti na posebnem obrazcu. Obvezno je potrebno priloţiti odpoved pogodbe o zaposlitvi in dokazilo o prijavi terjatev v stečajni postopek (25. člen ZJSRS). O zahtevku delavca odloča na prvi stopnji sklad (22. člen ZJSRS). O popolni vlogi, iz katere so razvidni vsi potrebni podatki in so ji priloţene vse zahtevane priloge, odloči v rokih, ki veljajo za upravne postopke in jih ureja Zakon o splošnem upravnem postopku 53 (23. člen ZJSRS). Jamstveni sklad zagotavlja izplačilo upravičencem najkasneje v 30 dneh po dokončnosti odločbe. Upravičenec ima pravico, da se zoper odločbo pritoţi. Pritoţbeni rok je 15 dni od prejema odločbe (235. člen ZUP). Pritoţbo se naslovi na Ministrstvo za delo, druţino in socialne zadeve. V skladu z ZUP je pritoţbo moţno podati tudi ustno na zapisnik pri Javnem jamstvenem in preţivninskem skladu RS. O pritoţbi odloča Ministrstvo za delo, druţino in socialne zadeve. Rok za odločitev o pritoţbi je dva meseca od dneva vloţitve (256. člen ZUP). V sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno delovno in socialno sodišče (3. odstavek 22. člena ZJSRS). 53 Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), Uradni list RS, št. 80/1999, 70/2000, 52/2002, 73/2004, 22/2005-UPB1, 119/2005, 24/2006-UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007, 65/2008, 47/2009 OdločbaUS: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 8/ S t r a n

52 PREHOD TERJATEV DELAVCEV NA JAMSTVENI SKLAD Pravica delavcev po ZJSRS torej izključuje terjatev delavcev do insolventnega dolţnika in zato delavci ne morejo hkrati terjati izplačila od sklada in njihovega delodajalca kot stečajnega dolţnika. Z izplačilom pridobi sklad poloţaj stečajnega upnika. ZJSRS v 28. členu določa, da terjatve upravičenca proti delodajalcu oziroma stečajnemu dolţniku preidejo do višine zagotovljenih izplačil po tem zakonu na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic po tem zakonu (subrogacija). S prehodom terjatve na sklad vstopi sklad v razmerju do delodajalca oziroma do stečajnega dolţnika v poloţaj delavca kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o priznanju pravic po tem zakonu. O subrogaciji in vstopu sklada v poloţaj delavca kot upnika mora sklad nemudoma obvestiti upravitelja oziroma delodajalca ter mu kot dokaz predloţiti ustrezne listine. V kolikor je v posameznih postopkih to potrebno, so upravičenci na zahtevo sklada dolţni podati ustrezno pisno izjavo o prehodu terjatve na sklad. Sklad je v postopkih za poplačilo terjatev, ki preidejo nanj, oproščen plačila sodnih stroškov. Sredstva, pridobljena z izplačilom terjatev, so prihodek sklada IZPLAČILA DELAVKAM MURE Konec oktobra in v začetku novembra 2009 so delavke iz Murinih podjetij vlagale zahteve za izplačila iz naslova pravic, ki jim pripadajo zaradi insolventnosti delodajalca po ZJSRS. Skupaj je bilo na Sklad vloţenih zahtev iz vseh štirih Murinih insolventnih podjetij: Mura ţenska oblačila, Mura European Fashion Design, Mura moška oblačila in Muralist. 47 S t r a n

53 Zahteve za izplačila Muralist zahtev Mura ženska oblačila zahtev Mura moška oblačila zahtev Mura European Fashion Design zahtev 35% 23% 20% 22% Vir: Javni jamstveni in preţivninski sklad Republike Slovenije, Sporočilo za javnost, Ljubljana 2009; Iz podjetja Mura European Fashion Design je zahteve vloţilo največ delavk in sicer 919, iz podjetja Muralist 597 delavk in 588 delavk iz podjetja Mura ţenska oblačila ter 520 delavk iz podjetja Mura moška oblačila. Vsem delavkam, katerih vloge so bile popolne, je Javni jamstveni in preţivninski sklad RS poslal odločbe in izvršil izplačila. 48 S t r a n

54 Javni jamstveni in preţivninski sklad RS je izplačal denarna sredstva delavkam Mure (neizplačane plače, nadomestila za neizrabljen dopust in odpravnine). Izplačilo je prejelo 771 delavk Mura European Fashion Design, 442 delavk Mura moška oblačila, 390 delavk Muralista in 73 delavcev Mura ţenska oblačila. Izplačila po podjetjih Mura d.d. Mura ženska oblačila - 73 izplačil Mura moška oblačila izplačl Muralist izplačil Mura European Fashion Design izplačil 2% 8% 46% 44% Vir: Javni jamstveni in preţivninski sklad Republike Slovenije, Sporočilo za javnost, Ljubljana 2009; Iz naslova neizplačanih plač, nadomestil za neizrabljen dopust in odpravnin so delavke Mure skupaj prejele ,85 evrov. Povprečno neto izplačilo na delavko je znašalo 1.139,62 evrov. 49 S t r a n

55 Izplačilo delavki podjetja Mura ženska oblačila odpravnina - 349,05 nadomestila plače za čas neizrabljenega letnega dopusta - 174,52 neizplačane plače in neizplačane nadomestila plače za plačane odsotnosti z dela - 615,1 31% 54% 15% Vir: Odločba Javnega jamstvenega in preţivninskega sklada RS, izdana ; pridobljena osebno pri nekdanji delavki v podjetju Mura ţenska oblačila Delavka insolventnega podjetja Mura ţenska oblačila je dne vloţila zahtevo za priznanje pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca. Do stečajnega dolţnika navaja terjatev skupno v višini 7.725,24 EUR bruto in sicer iz naslova neizplačanih plač v višini 1.052,79 EUR bruto, neizrabljenega letnega dopusta v višini 620,08 EUR bruto in iz naslova odpravnine v višini 6.052,37 EUR bruto. Dne je prejela odločbo Javnega jamstvenega in preţivninskega sklada RS, v roku 30 dni pa je prejela izplačilo skupno v višini 1.138,67 evrov. Z odločbo se ji je priznala pravica do izplačila: - neizplačane plače in neizplačanih nadomestil plače za plačane odsotnosti z dela za obdobje zadnjih treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja v višini 615,10 evrov - nadomestila plače za čas neizrabljenega letnega dopusta v višini 174,52 evrov - odpravnine v višini 349,05 evrov. 50 S t r a n