Microsoft PowerPoint - 14 IntrerspecifiOna razmerja .ppt

Transkripcija

1 IV. POPULACIJSKA EKOLOGIJA 14. Interspecifična razmerja Št.l.: 2006/ INTERSPECIFIČNA RAZMERJA Osebki ene vrste so v odnosih z osebki drugih vrst, pri čemer so lahko ti odnosi: nevtralni (0), pozitivni (+) ali negativni (-). Kombinacije odnosov med osebki dveh vrst: - nevtralizem (0,0) - mutualizem (+,+) - mikoriza - komenzalizem (+,0) - epifiti - amenzalizem (-,0) alelopatija, antibiotiki - parazitizem (+,-) - kompeticija (-,-) 2 1. INTERSPECIFIČNA RAZMERJA Medvrstni odnosi so lahko: -Eksploatacijska tekmovalnost: skupen vir, odloča učinkovitost uporabe vira (podobno kot scramble tekmovalnost pri intraspecifični tekmovalnosti) in ne vodi v agresijo ampak le v manjšo rast obeh vrst, - konflikta tekmovalnost: ena vrsta ovira oz. onemogoča dostop do vira drugi vrsti, kar vodi do agresivnosti (pri živalih). 3 1

2 2. PREUČEVANJE TEKMOVALNOSTI Preučevanje tekmovalnosti v naravi zelo težavno (problem spremljanja številčnosti opazovanih populacij, nihanja v okolju, časovni in prostorski okviri raziskav). Splošna predvidevanja so, da med predatorji obstaja visoka stopnja tekmovalnosti, med herbivori srednja in med rastlinami majhna. V naravi je verjetno najbolj razširjena oblika stabilnega ali nestabilnega ravnovesja med vrstami, kjer igra veliko vlogo tudi difuzna tekmovalnost. (slika 14.6) PREUČEVANJE TEKMOVALNOSTI Do popolne izločitve prihaja zelo redko (slika14.7) in se dogaja ponavadi ob naselitvi nove vrste. => problem trajanja takšnega stanja in verjetno ne moremo govoriti o popolni izločitvi, ki bi se odražala z lokalnim izumrtjem vrste, ki je izgubila tekmo za omejen identični vir (slika 14.8). Med rastlinami predstavlja alelopatija pomemben mehanizem s katerim rastline uveljavljajo tekmovalnost do drugih rastlin. Alelopatija je produkcija in sproščanje kemičnih substanc, ki vplivajo na rast druge rastlinske vrste. 5 Vrste, ki sobivajo na nekem prostoru izkoriščajo različne vire tega prostora, hkrati pa uporabljajo tudi skupne vire. Zato je njihov dolgoročni soobstoj odvisen od porazdelitve in delitve virov, kakor tudi od njihove uporabe, saj naj bi imeli viri značaj obnovljivosti. 6 2

3 Slika 14.9a: ena sama vrsta=> težnja po širitvi krivulje zaradi intraspecifične konkurence. Slika 14.9b: pojavi se nova vrsta=> prekrivanje porabe virov=> interspecifična konkurenca => maksimalni razmik med vrstama v smislu porabe identičnega vira (slika 14.9c) Slika 14.9c: Pojav tretje vrste v relativno prazen vmesni prostor => delno prekrivanje porabe vira, specializacije porabe in učinkovitost uporabe vira se poveča. a) Teoretična obravnava 7 Sinice si razdelijo stratume v drevesu: plavček visoko v krošnjah, močvirska sinic v srednjih višinah (debla, grmovje) in velika sinica predvsem na tleh. Primer puščavskih rastlin, kjer prihaja do veliko tekmovalnosti zlasti v koreninskem sloju. Različne vrste izkoriščajo različne globine talnega profila (slika 14.10). b) Primeri iz narave 8 c) Diferencialna uporaba virov Pri porabi virov prihaja do njihove diferencialne uporabe. Pri rastlinah prihaja do kombinacije med svetlobo in hranili v tleh ali svetlobo in vlago. Teoretični vpliv kombinacije uporabe dveh virov na populacijo ene vrste je prikazan na sliki in 14.12, ki prikazuje odnos med populacijo in obnovljivostjo vira. 9 3

4 Ekološka niša je abstrakten pojem. Definirana zelo ohlapno in se velikokrat zamenjuje s habitatom. E. Odum je habitat imenoval hišni naslov vrste, nišo pa poklic ki ga vrsta opravlja. Danes je uveljavljena definicija ekološke niše pravi, da gre za povezanost biotiskih in abiotskih dejavnikov okolja ter določeno vrsto organizma. ekološka niša = bivališče + funkcije vrste 10 Vsak od dejavnikov okolja, ki določa ekološko nišo predstavlja dimenzijo v mnogodimenzijskem prostoru, ki ga imenujemo ekološka niša in je poznan pod pojmom hipervolumen (slika c). Vrsta, ni v nobeni obliki tekmovalnosti z drugimi vrstami zavzema hipervolumen, ki mu rečemo osnovna niša. Takšnih primerov v realnosti skoraj ni zato vrsta zavzema tako imenovan dejansko nišo. (slika 14.16). Pri tem mnogi ločijo med prehranjevalno, prostorsko ali tolerantno nišo (slika 14.17). 11 a) Prekrivanje ekoloških niš Pojav pri delitvi identičnega vira med več vrst. Večje ko je prekrivanje, večja je ponudba določenega vira in manjša je tekmovalnost med vrstami (slika 14.20). Z naraščanjem tekmovalnosti se prekrivanje niš zmanjšuje (slika 14.19). Prekrivanje niš je podano eno ali dvodimenzijsko => realnost: n-dimenzijsko prekrivanje => spremeni sliko o tekmovalnosti med vrstami. 12 4

5 b) Širina ekološke niše Teoretično določena s stopnjo zasedenosti hipervolumna z osnovno nišo oz. širina določenega gradienta (npr. vlaga, svetloba), ki ga pokriva določena vrsta (slika 14.22). Specialisti imajo ožje, generalisti pa širše ekološke niše. 13 c) Odzivi ekološke niše V združbah kjer obstaja močna interspecifična konkurenca prihaja do - oženja habitatov, - sprememb prehrane in -učinkovitosti njene uporabe. To se odraža v oženju niše. V primeru, da prihaja do zmanjševanja konkurenčnosti, pride do sproščanja oz. širjenja niše. Pri močni medvrstni konkurenčnosti prihaja tudi do premika niše, ko vrsta "prevzame" popolnoma drugačno ekološko nišo. 14 5