Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov na Brinju februar 2009 ČASOPIS A G E N C I J E Z A R A D I O A K T I V N E ODPADKE

Transkripcija

1 Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov na Brinju februar 2009 ČASOPIS A G E N C I J E Z A R A D I O A K T I V N E ODPADKE

2 1 februar 2009 Uvodnik Pri povečanih dejavnostih za izbiro in potrditev ustrezne lokacije za odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov pri nas, ki so zelo odmevne tudi v javnosti, so nekatera druga področja ravnanja z radioaktivnimi odpadki nekoliko v senci, čeprav je njihov pomen za naše zdravje in čisto okolje izjemen in čeprav se tudi na teh področjih dogaja veliko in pogosto. Razlog za to verjetno tiči v dejstvu, da dejavnosti potekajo po uveljavljenih postopkih nemoteno in uspešno. Ker pa je znano, da dobra novica sploh ni novica, o tem ne slišimo veliko v javnosti. Eno od področij, ki v javnosti ni posebej izpostavljeno, si vsekakor zasluži nekaj pozornosti. To je ravnanje z radioaktivnimi odpadki malih povzročiteljev. Mali povzročitelji so pri nas vsi proizvajalci radioaktivnih odpadkov razen Jedrske elektrarne Krško. Med male povzročitelje štejemo bolnišnice in druge medicinske ustanove, ki uporabljajo radioaktivne snovi, ter različna podjetja, raziskovalne inštitute in laboratorije, ki pri svojih dejavnostih proizvajajo tudi radioaktivne odpadke. Količinsko teh odpadkov ni veliko, posebno če jih primerjamo s količino odpadkov v jedrski elektrarni. So pa zelo raznoliki tako po kemičnih kot po radioloških lastnostih, zato je ravnanje z njimi zahtevno in mora biti skrbno nadzorovano. Država je predpisala, da se s temi odpadki ravna enotno v okviru gospodarske javne službe na nacionalni ravni. Za izvajanje te službe je pooblaščena ARAO Agencija za radioaktivne odpadke. Delo ARAO na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki malih povzročiteljev predstavljamo v tokratni številki Raopisa. Sestavki opisujejo odpadke, ki nastajajo pri malih povzročiteljih, naštejejo bistvene zahteve naše zakonodaje, kako z njimi ravnati, predstavijo, kako v praksi potekata prevzem radioaktivnega odpadka pri povzročitelju in prevoz v skladišče, kjer so ti odpadki shranjeni, opisano in predstavljeno pa je tudi skladišče, ki je edini infrastrukturni objekt za tovrstne odpadke pri nas. Vabim vas k branju. Hkrati opozarjam tudi na nekoliko spremenjeno podobo Raopisa, ki se prilagaja novim smernicam in išče svojo lastno podobo. Želimo si, da uspešno. Doc. dr. Irena Mele

3 2 februar 2009 Vsebina Agencija za radioaktivne odpadke Parmova Ljubljana tel.: fax: Ëasopis Agencije za radioaktivne odpadke Izdaja: ARAO Glavna urednica: Doc. dr. Irena Mele Odgovorna urednica: Dr. Metka Kralj Uvodnik Oh, odpadek! Pa πe radioaktiven! Ravnanje z radioaktivnimi odpadki malih povzroëiteljev Centralno skladiπëe radioaktivnih odpadkov na Brinju Skrbimo za radioaktivne odpadke malih povzroëiteljev SkladiπËe radioaktivnih odpadkov na Brinju in okolje SkladiπËe in lokalne skupnosti Novice Lektoriranje: Kristina M. Pučnik Fotografije in ilustracije: Arhiv ARAO Naslovnica in prelom: Branka Smodiš Tisk: PRESENT, d.o.o. Naklada: 1700 izvodov Produkcija: ARAO Ob navedbi informacije je dovoljeno objavljati ali povzemati posamezne prispevke iz Raopisa. Primere javne objave prispevkov iz Raopisa sporočite na sedež ARAO.

4 3 februar 2009 Metka Kralj Oh, odpadek! Pa πe radioaktiven! Nevarne in zato neželene lastnosti odpadkov iz gospodinjstva so med drugim vnetljivost, strupenost, škodljivost za zdravje in nevarnost za okolje. Enako velja za odpadke, ki nastajajo v kmetijstvu. Nevarne snovi so tudi v odpadkih iz prometa in gradbeništva, v energetiki pa so jedrske elektrarne povzročitelji radioaktivnih odpadkov. Odpadki iz industrije in obrti imajo lahko vse od naštetih lastnosti, vključno z radioaktivnostjo. Podobno velja tudi za odpadke iz zdravstva in raziskav, le da med njimi ne bomo našli eksplozivnih odpadkov. Ali je v okoljih na sliki kaj odpadkov? Seveda, na primer ogljikov dioksid, iztrebki æivali, odmrli deli rastlin Vendar so ti odpadki sprejemljivi in se v naravi ne kopiëijo. Ljudje si želimo, da odpadkov ne bi bilo, a je žal to nemogoče. Pri vsaki spremembi v naravi in vsaki dejavnosti v družbi nastane poleg želenih proizvodov tudi nekaj stranskih produktov, ki niso koristni in jih ne potrebujemo. To so torej odpadki, nebodigatreba, ki povzroča težave v družbi in okolju. Odpadki nastajajo in so na Zemlji, odkar obstajajo živa bitja. Kakor so različne dejavnosti, pri katerih nastajajo, so različne tudi lastnosti njihovih odpadkov. Nekateri so samo nadležni in zavzemajo prostor, ki bi ga sicer lahko uporabili za druge namene, lahko pa so snovi, nevarne za zdravje in okolje. vnetljivi eksplozivni strupeni oksidativni zdravju πkodljivi jedki nevarni okolju radioaktivni Oznake za nevarne snovi. Radioaktivni odpadki so vse snovi, predmeti ali oprema, ki so odpadek sevalnih dejavnosti ali intervencijskih ukrepov in zanje ni predvidena nadaljnja uporaba ter jih tudi nimamo namena reciklirati, vsebujejo pa radioaktivne snovi ali so radioaktivno kontaminirani bolj, kot dopušča naša zakonodaja (radioaktivnost presega raven opustitve 1 ). Z radioaktivnimi odpadki moramo ravnati v skladu z Zakonom o varstvu pred sevanji in jedrski varnosti (UL RS 102/2004). Kje nastajajo radioaktivni odpadki Radioaktivni odpadki niso samo posledica delovanja jedrskih elektrarn, ampak so njihovi povzročitelji tudi druge dejavnosti, kjer uporabljajo radioaktivne snovi in radioaktivne vire. 1 Ravni opustitve so aktivnosti ali koncentracije aktivnosti, pri katerih ali pod katerimi se upravni organ, pristojen za odločanje v zvezi z ravnanjem z radioaktivnimi odpadki, odloči, da se radioaktivnih snovi ali materialov ne obravnava več po Zakonu o varstvu pred sevanji in jedrski varnosti.

5 4 februar 2009 Tabela 1: Deleæ nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov malih povzroëiteljev in NSRAO iz obratovanja jedrskih reaktorjev, ki so bili leta 2006 odloæeni in/ali skladiπëeni v posameznih dræavah (vir: IAEA Dræava NSRAO iz jedrskih NSRAO malih elektrarn (m 3 ) povzroëiteljev (m 3 ) vedska (91 %) (9 %) Madæarska (97 %) 266 (3 %) Francija (59 %) (41 %) vica (69 %) (31 %) ZDA (72 %) (28 %) NemËija (45 %) (55 %) Slovenija (96 %) 81 (4 %) Precej radioaktivnih odpadkov nastaja v zdravstvu, nekaj tudi v industriji in znanosti. V zdravstvu uporabljajo radioaktivne izotope pri nekaterih sodobnih diagnostičnih metodah, še vedno so nepogrešljivi tudi pri zdravljenju tumorjev. V industriji uporabljajo merilne instrumente z radioaktivnimi viri, na primer za štetje proizvodov na tekočem traku, za merjenje ravni tekočin v zaprtih posodah, vlažnosti ali SkladiπËe je zaëasna reπitev za radioaktivne odpadke. Trajna reπitev je odlagaliπëe. Predvideno je, da bodo kratkoæivi radioaktivni odpadki, ki so uskladiπëeni v Centralnem skladiπëu na Brinju, preneseni v odlagaliπëe, kamor bodo odloæeni kratkoæivi nizko- in srednjeradioaktivni odpadki iz Jedrske elektrarne Krπko. Reπitev za dolgoæive radioaktivne odpadke malih povzroëiteljev bomo iskali pozneje, saj bodo predvidoma odloæeni skupaj z dolgoæivimi in visokoradioaktivnimi odpadki oziroma z izrabljenim gorivom iz Jedrske elektrarne Krπko. gostote snovi v prostorih ali napravah, kjer z drugimi merskimi napravami to ni mogoče ali praktično. Včasih so bili zelo priljubljeni tudi javljalniki požara in strelovodi z radioaktivnimi viri, danes pa se že opuščajo. Ker so količine radioaktivnih odpadkov, ki nastajajo v industriji, medicini in raziskavah, majhne v primerjavi s količinami radioaktivnih odpadkov iz jedrskih elektrarn, te dejavnosti opredeljujemo kot male povzročitelje radioaktivnih odpadkov. Čeprav je količina nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) malih povzročiteljev razmeroma majhna, je ravnanje z njimi zahtevno in manj predvidljivo, saj so po sestavi in aktivnosti precej raznoliki. V Sloveniji nastaneta pri malih povzročiteljih letno približno dva kubična metra nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. V gospodarstvu uporablja radioaktivne vire približno 100 delovnih organizacij. Poleg tega imamo v Sloveniji še sedem bolnišnic in klinik, ki uporabljajo odprte in zaprte radioaktivne vire. V raziskovalni dejavnosti je največji proizvajalec radioaktivnih odpadkov Institut Jožef Stefan z Reaktorskim centrom na Brinju, poleg njega pa je še nekaj raziskovalnih inštitutov, ki pri raziskavah občasno uporabljajo radioaktivne vire, npr. pri raziskavah v biokemiji in molekularni biologiji, agronomiji, geologiji, kemiji Kako ravnamo z radioaktivnimi odpadki malih povzroëiteljev V radioaktivnih odpadkih malih povzročiteljev so zelo različni radioaktivni izotopi, ki so večinoma kratkoživi 2, na primer kobalt-60, cezij-137, kripton-85, stroncij-90 in iridij-192. Nekateri odpadki vsebujejo dolgožive izotope, kot sta radij-226 v nekaterih 2 Kratkoživi izotopi so tisti, pri katerih razpolovni čas ni več kot 30 let, kar pomeni, da se njihova aktivnost v obdobju enega razpolovnega časa zmanjša za polovico. Radioaktivni odpadki malih povzroëiteljev se hranijo v skladiπëu na Brinju pri Ljubljani, ki vsako jesen omogoëi ogled tudi zainteresirani javnosti.

6 5 februar 2009 Med radioaktivnimi odpadki malih povzroëiteljev so pogosto zaprti viri, ki so v posebnih zaπëitnih vsebnikih. ARAO jih prevzame od povzroëitelja in uskladiπëi v Centralnem skladiπëu na Brinju. odpadkih iz medicine in americij-241 v javljalnikih požara. Zaradi velike pestrosti v sestavi radioaktivnih odpadkov malih povzročiteljev je treba ravnanje z njimi včasih prilagoditi celo vsakemu paketu posebej. Ravnanje z radioaktivnimi odpadki je v Sloveniji opredeljeno kot javna gospodarska služba, ki jo izvaja ARAO Agencija za radioaktivne odpadke. Med drugim je ARAO zadolžena tudi za zbiranje in shranjevanje radioaktivnih odpadkov malih povzročiteljev, ki jih skladišči v Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov na Brinju pri Ljubljani. Za skladiščenje je treba odpadke ustrezno pripraviti. Če so radioaktivni viri v svojih zaščitnih vsebnikih, jih shranjujemo kar v njih. Druge radioaktivne odpadke, ki nastajajo pri malih povzročiteljih, pa delavci Agencije za radioaktivne odpadke ustrezno pripravijo in shranijo v sodih v skladišču. Do zdaj je uskladiščenih približno 85 m 3 odpadkov, med katerimi zavzemajo odpadki v sodih skoraj 75 odstotkov prostornine, ostalo pa so zaprti viri in posebni odpadki v samostojnih vsebnikih. Tudi v prihodnje predvidevamo, da bo na leto pri malih povzročiteljih nastalo približno 1 2 m 3 radioaktivnih odpadkov, ki jih bo treba uskladiščiti. Kam dokonëno z radioaktivnimi odpadki malih povzroëiteljev Z radioaktivnimi odpadki moramo ravnati varno in odgovorno. Pomembno je, da jih imamo ves čas od njihovega nastanka do skladiščenja in odlaganja pod nadzorom. S tem preprečimo njihove škodljive vplive na ljudi in okolje. Učinkovit nadzor nad radioaktivnimi odpadki je rezultat sodelovanja med povzročitelji odpadkov, upravnimi organi, inšpekcijskimi službami in Agencijo za radioaktivne odpadke kot izvajalcem javne gospodarske službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Ker se vsi vključeni zavedajo svoje odgovornosti, je sistem javne gospodarske službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki malih povzročiteljev dober zgled, kako ravnati s potencialno nevarnimi odpadki, da omogočimo koristno uporabo radioaktivnih snovi ter hkrati zagotovimo varnost za ljudi in okolje. Posebna skupina radioaktivnih odpadkov so odpadki, ki vsebujejo naravno prisotne radionuklide v nekoliko viπjih koncentracijah, kot je to obiëajno v naravi. Tak primer je jalovina iz rudnika urana - osiromaπena ruda, ki po izloëitvi koristnih snovi πe vedno vsebuje tudi manjπe koliëine radioaktivnih jeder, ali pa elektrofiltrski pepel iz termoelektrarne, v katerem po seæigu ostajajo radioaktivni izotopi iz premoga. Tudi te odpadke je potrebno obravnavati skladno z Zakonom o varstvu pred ionizirajoëimi sevanji in jedrski varnosti, pravila in zahteve za ravnanje z njimi pa so prilagojene njihovi specifiëni naravi in lastnostim. Pri Rudniku urana Æirovski vrh je na povrπini pribliæno 4 ha jaloviπëa Borπt odloæenih t jalovine, katere aktivnost je v povpreëju 900 Bq/kg. Za take koliëine materiala z nekoliko poviπano naravno radioaktivnostjo ni predvideno skladiπëenje ali odlaganje v posebnih objektih, temveë se ga prekrije z naravnim materialom, obmoëje pa je pod radioloπkim nadzorom.

7 6 februar 2009 Nadja Železnik, Irena Mele Ravnanje z radioaktivnimi odpadki malih povzroëiteljev Ravnanje z radioaktivnimi odpadki, tudi s tistimi, ki nastajajo pri malih povzročiteljih, je ena od najbolj predpisanih in nadzorovanih dejavnosti. Cilj predpisov in nadzora je omejiti in zmanjšati vpliv radioaktivnih odpadkov na zdravje ljudi in okolje na najmanjšo možno mero. Povzročitelj radioaktivnih odpadkov pa mora zagotoviti, da je nastajanje teh odpadkov čim manjše. Javno službo ravnanja z radioaktivnimi odpadki opravlja Agencija za radioaktivne odpadke. Obveznosti javne sluæbe ravnanja z radioaktivnimi odpadki Agencija za radioaktivne odpadke je leta 1999 z Uredbo o načinu, predmetu in pogojih opravljanja javne gospodarske službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki prevzela obveznosti opravljanja javne službe. Uredba zavezuje vse male povzročitelje radioaktivnih odpadkov, da ravnanje z njimi prepustijo pooblaščenemu izvajalcu javne službe, kar zajema: 1. prevzem radioaktivnih odpadkov v objektih in napravah za začasno skladiščenje, njihovo prevažanje v obdelavo, skladiščenje in odlaganje; 2. prevzem radioaktivnih odpadkov na kraju nastanka v primeru industrijskih nesreč, nesreč pri prevozu radioaktivnih snovi in drugih nesreč; 3. prevzem radioaktivnih odpadkov, če povzročitelja radioaktivnih odpadkov ni mogoče ugotoviti in določiti; 4. ravnanje s prevzetimi radioaktivnimi odpadki na predpisan način, tako da zdravje ljudi ni ogroženo zaradi zunanje obsevanosti ali notranje obsevanosti zaradi vnosa radioaktivnih snovi v človekov organizem in da ne pride do radioaktivnega onesnaženja okolja; 5. obdelavo in pripravo radioaktivnih odpadkov za namen skladiščenja in odlaganja; 6. upravljanje infrastrukturnega objekta javne službe za skladiščenje nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov na Brinju. Z Zakonom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti iz leta 2002 je postala ta služba tudi obvezna državna gospodarska javna služba prevzemanja, zbiranja, prevažanja, predhodne obdelave in skladiščenja pred odlaganjem ter odlaganja radioaktivnih odpadkov. Oba predpisa tudi določata, da sta za operativno ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom (IJG) v Nuklearni elektrarni Krško in pripravo na zapiranje Rudnika Žirovski Vrh zadolženi obe omenjeni organizaciji. Agencija za radioaktivne odpadke namreč ni pristojna zanje, ker trenutno te obveznosti izvaja le za radioaktivne odpadke malih povzročiteljev. Vendar pa je ARAO zadolžena za odlaganje vseh radioaktivnih odpadkov, ki nastajajo v Sloveniji, od radioaktivnih odpadkov malih povzročiteljev do odpadkov, ki nastajajo v Nuklearni elektrarni Krško. Trenutno so v polnem teku dela za potrditev lokacije in za izgradnjo odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO), kamor bodo poleg NSRAO iz krške elektrarne odloženi tudi vsi kratkoživi NSRAO malih povzročiteljev, ki bodo ustrezali merilom sprejemljivosti za bodoče odlagališče NSRAO. Ravnanje z izrabljenim jedrskim gorivom in odlaganje teh odpadkov je zaenkrat predvideno pozneje, po letu 2065.

8 7 februar 2009 Zakonske zahteve za ravnanje z radioaktivnimi odpadki malih povzroëiteljev Osnovne zahteve za ravnanje z radioaktivnimi odpadki malih povzročiteljev v Sloveniji izhajajo iz zakonodaje, ki jo glede na obveznosti službe opredeljujejo naslednji zakoni: Zakon o varstvu pred ionizirajo- Ëimi sevanji in jedrski varnosti s pripadajočimi pravilniki in uredbami, kjer so natančno določeni pristopi k ravnanju z radioaktivnimi odpadki, zahteve za varstvo izpostavljenih delavcev, ki delajo z viri sevanja, nadzor nad radioaktivnostjo v skladišču radioaktivnih odpadkov in v okolju ter zahteve za obratovanje Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov na Brinju, določa, da stroške ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom plača povzročitelj radioaktivnih odpadkov oziroma njihov imetnik, če jih je od povzročitelja prevzel ali kako drugače pridobil. Če povzročitelj radioaktivnih odpadkov ni znan, prevzame odgovornost za ravnanje država. Zakon o varstvu okolja določa okoljske vidike ravnanja z radioaktivnimi odpadki, vključno z obveznostmi priprave poročila o vplivih na okolje jedrskega objekta, torej tudi Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov, vpeljuje načelo odgovornosti povzročitelja čezmerne obremenitve in načelo plačila za obremenjevanje, po katerem povzročitelj obremenitve krije vse stroške predpisanih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje onesnaževanja in tveganja za okolje ter za odpravo posledic obremenjevanja okolja. Zakon o prevozu nevarnega blaga povzema evropski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga ADR ter določa zahteve za prevoz radioaktivnih snovi in odpadkov. Nadzor nad zakonskimi določbami izvajajo pristojni upravni organ za sevalno in jedrsko varnost Uprava RS za jedrsko varnost v okviru ministrstva, pristojnega za okolje. Za varstvo delavcev pred ionizirajočimi sevanji pa je pristojna Uprava RS za varstvo pred sevanji v okviru ministrstva, pristojnega za zdravje. Uprava RS za jedrsko varnost skrbi predvsem za jedrsko in radiološko varnost jedrskih objektov, nadzoruje njihovo fizično zaščito, promet, prevoz ter ravnanje z jedrskimi in radioaktivnimi materiali. Nadzoruje tudi izvajanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki urejajo področje jedrske varnosti. Nadzor nad fizičnim varovanjem jedrskega objekta, sevalnega objekta in jedrskih snovi opravlja ministrstvo za notranje zadeve v sodelovanju z inšpektorji Uprave RS za jedrsko varnost. V nadzor so vključeni tudi drugi organi v sestavi ministrstev, na primer Agencija RS za okolje, Inšpektorat RS za delo, policija, Uprava RS za zaščito in reševanje ter Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pogoji, ki jih ARAO izpolnjuje za izvajanje javne sluæbe Za nemoteno obratovanje Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov ima Agencija za radioaktivne odpadke obratovalno dovoljenje do leta Izdala ga je Uprava RS za jedrsko varnost na podlagi varnostnega poročila za Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov. Varnostno poročilo je celovit dokument, ki podaja predvsem varnostno analizo za vse normalne in izredne obratovalne dogodke ter radiološko obremenitev delavcev, prebivalstva in življenjskega okolja, ki mora biti pod zakonsko opredeljenimi omejitvami. V varnostnem poročilu so podani obratovalni pogoji in omejitve in opredeljene lastnosti radioaktivnih odpadkov, ki jih odpadki ne smejo imeti za sprejem v Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov (npr. vnetljivost, eksplozivnost, biološka infektivnost, tekoče ali plinsko agregatno stanje), zato jih je treba dodatno obdelati oziroma pripraviti za sprejem. Podan je program radiološkega nadzora v skladišču in v okolju skladišča z opisom meritev, pogostnosti in kraja izvedbe, navedene pa so tudi meteorološke meritve na območju Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov. Posebno poglavje je namenjeno zagotavljanju kakovosti pri upravljanju Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov, kar vključuje tudi okoljsko načrtovanje ter nabor postopkov in navodil, da sta delo in celotna služba organizirana kar najbolj učinkovito. V varnostnem poročilu je povzet načrt ukrepov v primeru izrednih radioloških dogodkov, ki določa, kako se Agencija za radioaktivne odpadke organizirano in učinkovito odzove ob izrednem dogodku. Kot ločen in tajen dokument je k varnostnemu

9 8 februar 2009 poročilu priložen še načrt fizičnega varovanja, ki ga potrdi ministrstvo za notranje zadeve. Posebna pozornost je namenjena delavcem, ki morajo poleg usposobljenosti na delovnem področju zagotoviti tudi vse pogoje, ki jih predvidevajo ostali pravilniki. Vsi zaposleni, ki delajo tudi v skladišču, izpolnjujejo vse pogoje, ki jih nalaga slovenska zakonodaja o zdravstvenih pogojih in zdravstvenih pregledih oseb, ki smejo delati z viri ionizirajočih sevanj. Vsi imajo opravljene izpite iz varstva pred sevanji skladno z zakonskimi določili, ki se obnavljajo vsakih pet let. Delavci so vključeni v centralno evidenco osebnih doz, kjer se vodijo rezultati nadzora izpostavljenosti za vsakega posameznega izpostavljenega delavca. Vodi jo Uprava RS za varstvo pred sevanji. Za izvajanje sevalne dejavnosti, ki zajema prevzem, prevoz, pripravo za skladiščenje in skladiščenje radioaktivnih odpadkov, je leta 2006 Uprava RS za jedrsko varnost agenciji ARAO izdala dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti, ki potrjuje njeno ustrezno opremljenost in usposobljenost za izvajanje obveznosti po uredbi. Hkrati je ARAO pridobila tudi dovoljenje za uporabo virov sevanja za izvajanje prevzema in prevoza radioaktivnih odpadkov. Po Uredbi o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki (Uradni list RS 32/99) povzročitelji odpadkov plačujejo storitve te službe. Ceno storitev določi Vlada RS, pri čemer upošteva stroške izvajalca javne službe in ceno diferencira po posameznih vrstah radioaktivnih odpadkov glede na njihovo aktivnost in prostornino, ki jo zaseda v skladišču, ter obseg potrebne obdelave in priprave pred skladiščenjem. Cenik storitev je bil objavljen v Uradnem listu RS 102/00, dostopen pa je tudi na spletnih straneh Agencije za radioaktivne odpadke. Za obračunavanje storitev so odpadki razvrščeni v tri osnovne skupine: trdni odpadki, izrabljeni zaprti viri in ostali radioaktivni odpadki. Vsaka skupina se deli še na podskupine. Cena storitev ravnanja z radioaktivnimi odpadki za posamezno skupino in podskupino odpadkov obsega stroške prevzema in skladiščenja odpadkov, stroške obdelave in priprave ter stroške prevoza. Cena skladiščenja je odvisna od prostornine odpadka in razpolovnega časa 1 radionuklida, ki ga odpadek vsebuje. Za dolgožive 2 odpadke je višja kot za kratkožive. Cena obdelave in priprave odpadkov se trenutno zaračunava v pavšalnem znesku vnaprej. Obveznost obdelave in priprave s tem prevzame izvajalec javne službe. Po uvedbi tehnologije in postopkov za obdelavo in pripravo odpadkov bodo stroški obračunani po dejanskih stroških. Stroške prevoza agencija obračuna samo, če sama organizira prevoz, sicer povzročitelj plača neposredno prevozniku. Poleg poroëil o delu in rezultatih poslovanja ter zapisov o izvajanju procesa gospodarske javne sluæbe pripravi Agencija za radioaktivne odpadke vsako leto tudi naslednja zakonsko zahtevana poroëila za upravne organe in zainteresirano javnost: prispevek o dejavnostih agencije za letno poroëilo o jedrski in sevalni varnosti v Sloveniji na podlagi zahtev Zakona o varstvu pred ionizirajoëimi sevanji in jedrski varnosti, poroëilo o izvajanju obratovalnega monitoringa radioaktivnosti Centralnega skladiπëa radioaktivnih odpadkov na Brinju v skladu s 35. in 37. Ëlenom Pravilnika o monitoringu radioaktivnosti, poroëilo o izvajanju programa nadzora radioaktivnosti v Centralnem skladiπëu radioaktivnih odpadkov na Brinju in njegovi okolici skladno z Pravilnikom o obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti in imetnika vira ionizirajoëih sevanj, poroëanje v Centralno evidenco osebnih doz skladno s Pravilnikom o naëinu vodenja evidenc o osebnih dozah zaradi izpostavljenosti ionizirajoëim sevanjem, poroëanje v Centralno evidenco radioaktivnih odpadkov po Pravilniku o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, poroëanje o jedrskih snoveh skladno z Uredbo Evropske komisije (Euratom) 302/ Razpolovni čas je čas, v katerem pade aktivnost radioaktivnega vzorca na polovico začetne vrednosti oziroma razpade polovica začetnega števila jeder danega radioaktivnega izotopa. 2 Dolgoživi odpadki so odpadki, ki vsebujejo radioaktivna jedra z razpolovnim časom, daljšim od 30 let.

10 9 februar 2009 Irena Mele, Nadja Železnik Centralno skladiπëe radioaktivnih odpadkov na Brinju debelejšimi pregradnimi zidovi je nato še sedem prekatov, med njimi je zadnji le poglobitev po celotni širini skladišča, dolg en meter in globok 1,90 m. Objekt je neogrevan, razen prostorov za osebje, ki se po potrebi ogrevajo z elektriko. Vhod v Centralno skladiπëe radioaktivnih odpadkov na Brinju (desno), v ozadju raziskovalni reaktor. Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov na Brinju je bilo zgrajeno v neposredni bližini raziskovalnega reaktorja TRIGA na Brinju pri Ljubljani. Armiranobetonska skladiščna zgradba, velika 10,60 m x 25,70 m in z višino 3,60 m, stoji v nadzorovanem območju Reaktorskega centra. Skladišče je delno vkopano in prekrito s pol metra debelo plastjo zemlje, kar zagotavlja dodatno zaščito pred sevanjem. Pred vodo in vlago je objekt zaščiten z dvoslojno hidroizolacijo. Z južne strani je skladišče odprto in ima dva ločena vhoda: za delavce in obiskovalce ter za tovore z radioaktivnimi odpadki. Dostop je urejen po asfaltirani dovozni cesti, ki do skladišča pelje z južne strani. Skladišče je razdeljeno na dva dela. Na južni strani so v sprednjem levem delu objekta prostori za osebje, veliki 5,30 m x 4,70 m, ki vključujejo vetrolov, vhod za osebje, predprostor, garderobo, priročno skladišče za zaščitno obleko in kopalnico s prho. Ta del je z betonskim zidom ločen od ostalega dela objekta, ki je skladišče radioaktivnih odpadkov. Na prehodu med obema deloma so vgrajena protipožarna vrata, opremljena s samozapiralnim mehanizmom. Skladno s standardi v podobnih objektih je v prostorih za osebje tudi kontrolna točka, tako da je vstop v nadzorovano območje ločen od izstopa iz nadzorovanega območja. Dekontaminacija osebja je zagotovljena v opazovanem območju. Tovorni vhod v skladišče je na južni desni strani skozi velika dvokrilna protipožarna železna vrata. Skladiščni prostor je razdeljen na deset prekatov. Takoj za vhodom je večji razkladalni prostor, ki mu sledijo trije manjši prekati. Za Za zajem morebitnih kontaminiranih tekočin je približno 23 metrov južno od skladišča poseben podzemni zbiralnik s kapaciteto 4 m 3, v katerega se lahko zbirajo odpadne vode iz kopalnice, prhe in prostora za raztovarjanje. Dodatno je v skladišču med prekati 1 in 7 urejen zadrževalni jašek za zajem razlitih tekočin. Vse odpadne vode so stalno nadzorovane glede radioaktivnosti. Kot dodaten tehnični varnostni sistem v skladišču je sistem za prezračevanje, ki zagotavlja odsesavanje radona in njegovih potomcev iz zraka ter s tem primerne delovne pogoje za delavce in obiskovalce. Prezračevalni sistem je razpeljan po vseh prekatih, združi pa se na severni strani skladišča v strojnici, v kateri so filtrirni sistem, odsesavanje odpadnega zraka ter krmilni in nadzorni sistem. Odpadni zrak je voden po kanalu v oddušnik, zgrajen na vzhodni strani skladišča. Slednje je varovano s sodobnim sistemom požarne zaščite in alarmnim sistemom. Varstvo pred sevanji v Centralnem skladišču za radioaktivne odpadke je tako zagotovljeno na več načinov: z zasnovo in projektom zgradbe, z embalažo radioaktivnih odpadkov, s tehničnimi sistemi za zaščito v primeru normalnega obratovanja in v primeru nezgode, s kontrolo dostopa ter ostalimi administrativnimi postopki.

11 10 februar 2009 Jožef Stefan, že od vsega začetka pa je namenjeno širši uporabi: poleg odpadkov iz obratovanja raziskovalnega reaktorja tudi skladiščenju radioaktivnih odpadkov, ki so nastajali pri različnih raziskovalnih dejavnostih na inštitutu, sprejemalo pa je tudi odpadke drugih malih povzročiteljev v Sloveniji, predvsem iz medicine in industrijske uporabe radioaktivnih virov. Shema Centralnega skladiπëa radioaktivnih odpadkov na Brinju. Zgradba je zasnovana in zgrajena tako, da različne pregrade armirane betonske stene, z zemljo zasuti in ozelenjeni zunanji deli skladišča, vhodna tovorna vrata iz železne pločevine ter ostali pomožni svinčeni in kovinski ščiti, ki se dodatno priskrbijo pri povečanih aktivnostih v skladišču, omogočajo dodatno zaščito pred sevanjem. Večina odpadkov je shranjena v embalaži. Izjema so nekateri posebni odpadki, ki niso pakirani (v sode ali drugo originalno embalažo). Objekt ima tudi zaščito izpustov kontaminiranih ali radioaktivnih voda ter sistem prezračevanja. Kontrola dostopa zajema ukrepe in postopke, ki omejujejo in nadzorujejo dostop v nadzorovano in opazovano območje ter s tem omejujejo oziroma preprečujejo vplive radioaktivnosti na osebe, materiale in orodja. Izvajanje postopkov po navodilih službe za varstvo pred sevanji in redno prezračevanje ob vstopu v skladišče zagotavljata, da delavci niso čezmerno izpostavljeni zaradi vdihavanja radona in radonovih potomcev ter zaradi sevanja radioaktivnih odpadkov v skladišču. KRATKA ZGODOVINA SKLADI»A ALI KAKO SMO SKLADI»E GRADILI IN PRENAVLJALI Izgradnja skladiπëa Skladišče radioaktivnih odpadkov v Reaktorskem centru na Brinju je bilo zgrajeno v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Institut Jožef Stefan je kot investitor uspel zagotoviti sredstva za izgradnjo tega objekta iz zveznih, takrat še jugoslovanskih virov, saj je raziskovalni reaktor TRIGA do takrat deloval brez primernih skladiščnih prostorov za radioaktivne odpadke, ki so nastajali pri njegovem obratovanju. Pridobivanje dovoljenj in gradnja skladišča je trajalo od leta 1980 do 1985, po izdaji obratovalnega dovoljenja pa je leta 1986 skladišče začelo obratovati in sprejemati odpadke v skladiščenje. V tem začetnem obdobju je bilo skladišče znano pod imenom Prehodno republiško skladišče radioaktivnih odpadkov. Z njim je upravljal Institut Radioaktivne odpadke so v skladišče sprejemali brez finančnih ali drugih obveznosti povzročiteljev. Povzročitelji so odpadek oddajali brezplačno, odgovornost za nadaljnje ravnanje s temi odpadki pa je prešla na upravljavca skladišča in posredno na državo. Ker za obratovanje skladišča upravljavcu niso bila zagotovljena dodatna sredstva, so se začele kopičiti težave tako pri obratovanju kot pri vzdrževanju skladišča. Po dobrih 10 letih obratovanja je skladišče leta 1997 prenehalo sprejemati odpadke drugih proizvajalcev in je bilo razen za izjemne primere pravzaprav zaprto. Upravljanje skladiπëa prevzame Agencija za radioaktivne odpadke Leta 1996 je Vlada RS sprejela odlok, s katerim je Agencijo za radioaktivne odpadke preoblikovala iz javnega podjetja v javni gospodarski zavod ter razširila obseg njenih dejavnosti in zadolžitev. Med drugim je s preoblikovanjem ARAO postala pristojna in odgovorna tudi za obvezno zbiranje in skladiščenje radioaktivnih odpadkov malih proizvajalcev. Da bi omogočila normalno izvajanje te dejavnosti, je nanjo prenesla tudi upravljanje Prehodnega skladišča radioaktivnih odpadkov v Podgorici kot osnovnega infrastrukturnega objekta za izvajanje skladiščenja, vse te dejavnosti pa opredelila kot javno službo, ki jo izvaja Agencija za radioaktivne odpadke. Pravne podlage za dejanski prenos upravljanja skladišča na Agencijo za radioaktivne odpadke so bile podane šele tri leta pozneje z Uredbo o načinu,

12 11 februar 2009 predmetu in pogojih opravljanja javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki, ki je bila objavljena maja 1999 in je opredelila način opravljanja javne gospodarske službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki ter določila rok za prenos upravljanja z dotedanjega upravljavca Instituta Jožef Stefan na novega upravljavca Agencijo za radioaktivne odpadke. Uradni prevzem upravljanja skladišča je bil 20. avgusta 1999 na Reaktorskem centru. Poleg predstavnikov Instituta Jožef Stefan in Agencije za radioaktivne odpadke so se primopredaje udeležili tudi župana občine Dol in občine Domžale, predsednik krajevne skupnosti Pšata ter predstavniki Uprave za jedrsko varnost in Zdravstvenega inšpektorata RS. S podpisom posebne pogodbe sta se nekdanji in novi upravljavec dogovorila za način sobivanja in uporabo skupne infrastrukture na Reaktorskem centru (fizično varovanje objektov, souporaba dovoznih poti in parkirišč, vode, kanalizacije, elektrike in telefonskega omrežja, uporaba vroče celice...). S formalnim prevzemom skladišča je Agencija za radioaktivne odpadke postala odgovorna za skladiščenje radioaktivnih odpadkov malih povzročiteljev, vendar pa rednega prevzema odpadkov ni mogla zagotoviti. Takoj po prevzemu upravljanja skladišča je namreč od Uprave RS za jedrsko varnost, ki je z Uredbo o načinu, predmetu in pogojih opravljanja javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki postala pristojna za nadzor vseh dejavnosti po tej uredbi vključno z nadzorom skladišča za radioaktivne odpadke na Brinju, prejela delno odločbo, s katero je agenciji naložila posodobitev skladišča in izdelavo varnostnega poročila za skladišče. Do izvedene posodobitve je sprejem radioaktivnih odpadkov omejila le na nujne sprejeme ob predhodni odobritvi pristojnega upravnega organa. Priprave na prenovo in posodobitev Po prevzemu upravljanja skladišča leta 1999 je Agencija za radioaktivne odpadke z zunanjimi strokovnjaki pregledala poslopje in inventar v skladišču, saj je bila dokumentacija, ki jo je prejela od prejšnjega upravljavca, skromna in nepopolna. Ob pregledu je bilo na zgradbi ugotovljenih več pomanjkljivosti ter manjših poškodb na samem objektu in na napravah v njem. Tudi pregled uskladiščenega inventarja je pokazal, da so podatki o uskladiščenih odpadkih pomanjkljivi in da je embalaža nekaterih odpadkov v slabem stanju. ARAO se je odločila za obsežna prenovitvena dela na objektu in na inventarju, ki jih je načrtovala in tudi izvajala postopoma. Na samem objektu je prenovo predvidela v treh korakih: postavitev pomožnega objekta za shranjevanje opreme in naprav ter za zagotovitev minimalnih delovnih prostorov za ekipo, obnova zunanjosti skladišča in prenova notranjosti skladišča. Tudi za inventar uskladiščenih odpadkov so bile predvidene postopne izboljšave: pregled in inventarizacija uskladiščenih odpadkov, ugotavljanje stanja in poškodb embalaže, karakterizacija 1 odpadkov, prepakiranje odpadkov in zmanjšanje prostornine uskladiščenih odpadkov. Da bi bile vse predvidene izboljšave in prenova skladišča sploh možne, je morala ARAO najprej pripraviti projekt prenove, izdelati varnostno poročilo za skladišče in pridobiti vsa ustrezna dovoljenja, ki jih predpisuje naša zakonodaja. Skladišče je dobilo tudi nov uradni naziv Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov na Brinju. Varnostno poroëilo Varnostno poročilo je najpomembnejši dokument, ki preverja in 1 karakterizacija je določanje lastnosti odpadkov, ki so pomembne za pravilno ravnanje z njimi (npr. vsebnost radiaoktivnih izotopov, aktivnost, kemična sestava,...) dokazuje varnost objekta v vseh fazah njegovega obstoja tako s stališča varnosti prebivalstva in zaposlenih kot z vidika zaščite okolja. Tak dokument zahteva jedrska zakonodaja za vsak jedrski in sevalni objekt. Ker izgradnja in obratovanje skladišča do prenosa upravljanja na ARAO leta 1999 nista bila obravnavana po jedrski zakonodaji, varnostno poročilo za skladišče do tedaj ni bilo zahtevano. Odločba Uprave za jedrsko varnost iz leta 1999 je kot predpogoj za prenovo in redno obratovanje skladišča postavila pripravo in potrditev varnostnega poročila. Agencija za radioaktivne odpadke se je zahtevne izdelave varnostnega poročila lotila nemudoma. Ker je bilo to pri nas prvo varnostno poročilo za jedrske objekte, ki niso reaktorji, je bilo treba orati ledino. Naša zakonodaja namreč ni posebej obravnavala tovrstnih objektov, zato se je bilo treba dogovoriti za format in obseg poročila ter ga uskladiti s pristojnim upravnim organom. Vsebina varnostnega poročila, usklajena z Upravo za jedrsko varnost, je obsegala naslednja poglavja: 1. Pristop k varnosti Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov (RAO) na Brinju 2. Opis in analiza lokacije Centralnega skladišča RAO na Brinju 3. Tehnične karakteristike Centralnega skladišča RAO na Brinju 4. Varnostna analiza Centralnega skladišča RAO na Brinju 5. Organizacija za izvedbo rednega obratovanja Centralnega skladišča RAO na Brinju 6. Obratovalni pogoji in omejitve 7. Organizacija službe, metode in oprema za varstvo pred sevanji 8. Radioaktivne snovi, ravnanje z njimi in njihovo odlaganje 9. Pregled načrtov, ukrepov in postopkov za preprečitev radioloških nezgod 10. Program zagotovitve kakovosti 11. Pregled ukrepov fizičnega varovanja jedrskega objekta 12. Predvideni ukrepi in oprema za zapiranje Centralnega skladišča RAO na Brinju

13 12 februar 2009 Osrednja poglavja varnostnega poročila so podajala podroben opis lokacije in tehničnih karakteristik skladišča in opreme v njem, varnostno analizo vseh zunanjih in notranjih dogodkov, ki bi lahko vplivali na varnost skladišča, npr. požar v skladišču, potres, poplava, eksplozija v skladišču ali neposredni okolici, razsipanje radioaktivnih odpadkov in razlitje tekočin v skladišču, ter pogoje in omejitve za obratovanje. Zaradi zahtevane prenove in posodobitve skladišča je bilo poročilo skupaj z analizami že izvedeno na novo predvideno stanje prenovljenega skladišča. Na podlagi tega poročila so bila nato pridobljena dovoljenja za prenovo. Obnova zunanjosti skladiπëa Ob skladišču smo spomladi 2001 postavili bivalnik, v katerem smo uredili prostor za shranjevanje opreme in merilnih instrumentov ter dokumentacije o skladišču in odpadkih. Bivalnik pred skladiπëem. Strojnica prezraëevalne naprave (pogled od zadaj). SkladiπËe je bilo prekrito s kakovostno dvoslojno hidroizolacijo. Jeseni 2001 smo se lotili prenove zunanjosti skladišča. Neustrezno in dotrajano hidroizolacijo na zunanji strani skladišča, ki je povzročala zamakanje v skladišče, smo skupaj z betonskim zaščitnim slojem v celoti odstranili in jo nadomestili z novo kakovostno dvoslojno hidroizolacijo. S tem smo zagotovili razmere tudi za obnovitvena dela v skladišču. Jeseni 2002 smo poskrbeli še za lepšo zunanjo podobo skladišča. Po prebarvanju vrat in okenskih okvirjev smo oktobra obnovili še pročelje Centralnega skladišča ter nato uredili tudi okolico skladišča. Z dotrajanih betonskih površin vhodnega pročelja smo odstranili staro barvo, sanirali manjša porozna mesta in razpoke ter površino pobarvali s pralno elastično barvo v sivem tonu. K urejenemu in živahnejšemu videzu okolice prispevajo tudi okrasne rastline, ki smo jih že spomladi zasadili v korito nad vhodom v skladišče in na gredice pred skladiščem. Prenova notranjosti skladiπëa Pozno jeseni 2003 je po pridobitvi vseh ustreznih dovoljenj Agencija za radioaktivne odpadke začela tudi prenovo notranjosti skladišča, ki je obsegala prenovo prezračevalnega sistema s povečano zmogljivostjo in novo strojnico, zamenjavo električne napeljave in razsvetljave v skladišču, sanacijo kanalizacije in vodovoda, sanacijo razpok v stenah in tleh, barvanje tal z zaščitnim premazom, ureditev sistema požarne varnosti ter izboljšavo fizičnega varovanja skladišča. Projekt je bil obsežen in zahteven, saj je celotna prenova potekala v skladišču ob prisotnosti vseh radioaktivnih odpadkov. To je zahtevalo posebne ukrepe za zaščito delavcev in veliko iznajdljivosti pri izvajanju posameznih del. Vsa obnovitvena dela so potekala brez nepredvidenih dogodkov ali zapletov. Trajala so dobrih šest mesecev, končana pa so bila maja Ves čas izvajanja del v skladišču so pooblaščene organizacije spremljale in nadzirale vpliv del na okolje in Pred obnovo proëelja je bilo treba najprej odstraniti staro proëelje. Vhod v Centralno skladiπëe po konëani prenovi proëelja. Nanaπanje zaπëitnega premaza na stene in tla prekata v skladiπëu.

14 13 februar 2009 Delo na stropu skladiπëa. Izvedba prezraëevalnega sistema in razsvetljave. osebje. Radiološke meritve so pokazale, da je kolektivna doza vseh izvajalcev v celotnem obsegu obnovitvenih del manjša od 6 človek-msv, rezultati meritev v okolju pa so potrdili, da dela v skladišču niso radiološko dodatno obremenila okolja. Ti rezultati kažejo, da je bil poseg v skladišče dobro načrtovan in izveden tudi z vidika varstva ljudi in okolja. razmeroma skromni količini uskladiščenih odpadkov (dobrih 30 m 3 ) je bilo skladišče skoraj povsem zasedeno. Nujna je bila preureditev celotnega inventarja v skladišču, potrebno pa je bilo še poenotenje embalaže, v katero so odpadki pakirani, in skladiščenje pakiranih odpadkov v več ravneh, s čimer se poveča zmogljivost skladišča in omogoči nadaljnji sprejem odpadkov malih povzročiteljev. Slabo so bile evidentirane tudi lastnosti uskladiščenih odpadkov. V bazi podatkov so velikokrat manjkali najpomembnejši podatki, npr. vrsta/ tip odpadka, osnovni izotopi v odpadku, aktivnost, datum prevzema ipd. Približno 5 odstotkov vseh uskladiščenih odpadkov v bazi sploh ni bilo zavedeno, zato o njih ni bilo nobenih podatkov. Načrt za ureditev inventarja je bil razmeroma preprost. Po začetnem ugotavljanju stanja, pregledu vseh enot uskladiščenih odpadkov in popisu ugotovljenih pomanjkljivosti je bil izdelan program z vsemi potrebnimi meritvami za karakterizacijo oziroma ugotavljanje lastnosti vseh tistih odpadkov v skladišču, za katere so bile evidence nepopolne in podatki pomanjkljivi. Hkrati s karakterizacijo je bilo načrtovano tudi prepakiranje vseh kritičnih odpadkov. Pri tem je bila posebna pozornost namenjena tudi čim večjemu poenotenju embalaže in zmanjšanju prostornine uskladiščenih odpadkov. Da bi dosegla zmanjšanje prostornine odpadkov, je ARAO izvedla več akcij, v katerih je nekatere skupine odpadkov, predvsem zaprte vire, iz originalnih zaščitnih posod prepakirala v skupni kontejner, pripravljen posebej za ta namen. S tako obdelavo in pripravo zaprtih virov je poleg zmanjšanja prostornine in varnejšega pakiranja odpadkov izboljšala tudi radiološko varnost in delovne razmere v skladišču. SkladiπËe konëno normalno obratuje Aprila 2008 je po skoraj triletnem poskusnem obratovanju Agencija za radioaktivne odpadke končno pridobila od Uprave RS za jedrsko varnost Odpadki v skladiπëu Ob prenovi skladišča se je Agencija za radioaktivne odpadke lotila tudi ureditve že uskladiščenih odpadkov, saj so bili uskladiščeni v zelo različnih embalažah: v sodih, posodah različnih oblik in iz različnih materialov, včasih celo v lesenih in papirnatih škatlah. Kar 9 različnih tipov sodov je bilo v uporabi, kar je dodatno oteževalo racionalno razmestitev pakiranih odpadkov. Poleg tega je bila marsikatera embalaža v zelo slabem stanju. Vsi odpadki so bili razmeščeni po tleh brez predhodnega sortiranja. Kljub Leta 2001 je Agencija za radioaktivne odpadke v sodelovanju z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (MAAE) izvedla obdelavo in pripravo zaprtih radijevih virov. Poleg æe uskladiπëenih je ARAO zbrala tudi radijeve vire, ki so bili πe pri povzroëiteljih. Radijevi viri so bili najprej zavarjeni v jeklene kapsule, ki so jih potem namestili v posebne izvrtine v svinëevem kontejnerju. Skupno sta bila napolnjena dva svinëeva kontejnerja, ki sta bila nato vloæena v 200-litrski sod s cementno matriko.

15 14 februar 2009 Ob prevzemu skladiπëa leta 1999 si nihëe v agenciji ni predstavljal, kako naporno in dolgotrajno bo urejanje skladiπëa. Ves ta Ëas je bil sprejem radioaktivnih odpadkov v skladiπëenje oteæen, kar je povzroëalo teæave tako povzroëiteljem kot tudi osebju Agencije za radioaktivne odpadke. V letu 2002 je potekala akcija prepakiranja kobaltovih virov v skladiπëu. Iz 172 originalnih vsebnikov s skupno 248 kobaltovimi viri sta bila po prepakiranju napolnjena dva 200-litrska soda z betonsko oblogo in svinëevimi kontejnerji. Zdaj teh ovir ni, zavedati pa se moramo, da varno obratovanje skladiπëa zahteva kakovostno in redno vzdræevanje. S konëano prenovo se zato dela v skladiπëu niso konëala. Doseæeno kakovost je treba nenehno vzdræevati in skrbeti za potrebne izboljπave. dovoljenje za normalno obratovanje skladišča in neoviran sprejem radioaktivnih odpadkov malih povzročiteljev, ki izpolnjujejo pogoje za sprejem. Prenova, modernizacija, ureditev inventarja skladišča, izdelava in odobritev varnostnega in okoljskega poročila ter pridobitev dovoljenja za redno obratovanje so trajali skoraj 10 let. Vmes so bili vzponi in padci, manjši uspehi in evforična obdobja, pa tudi neuspehi in malodušje. Od leta 2004 do 2008 je v veë akcijah potekala karakterizacija odpadkov v skladiπëu ob hkratnem prepakiranju nekaterih skupin odpadkov. Sredstva za ta zahtevna in precej draga dela je prispevala Evropska komisija v okviru programov Phare«in Transition facility«. Izvajalci so bili izbrani na mednarodnih razpisih.

16 15 februar 2009 Marija Fabjan, Zdravko Kreft Skrbimo za radioaktivne odpadke malih povzroëiteljev Prevzem radioaktivnih odpadkov V Sloveniji je vlada z zakonom določila, da je ravnanje z radioaktivnimi odpadki (RAO) obvezna državna gospodarska javna služba, izvajanje te dejavnosti pa naložila Agenciji za radioaktivne odpadke (ARAO). Povzročitelji radioaktivnih odpadkov so po zakonu dolžni radioaktivne odpadke izročiti v nadaljnje ravnanje izvajalcu javne gospodarske službe, agencija ARAO kot izvajalec gospodarske javne službe pa je dolžna odpadke sprejeti od vsakega povzročitelja. Prevzem odpadkov lahko zavrne, le če ugotovi, da odpadki niso pripravljeni za prevzem v skladu s predpisi. Prevzem odpadkov poteka v treh korakih. Prvi korak obsega aktivnosti prevzema na lokaciji povzročitelja, v okviru drugega se izvede prevoz radioaktivnega odpadka, aktivnosti v tretjem koraku pa so povezane s sprejemom radioaktivnega odpadka v Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov na Brinju. NE Izvedba korektivnih ukrepov, priprava paketov RAO Sluæba varstva pred sevanji opravi kontrolo meritve PovzroËitelj stopi v stik z ARAO PovzroËitelj poπlje podatke o odpadku Ogled lokacije, doloëitev lastnosti paketov RAO in preverjanje sprejemljivosti paketov Shematski prikaz prevzema paketa radioaktivnega odpadka. Prevzem na lokaciji Prevoz Sprejem v Centralno skladiπëe na Brinju PlaËilo stroπkov v zvezi s prevzemom RAO (plaëa povzroëitelj) Prenos lastniπtva RAO od povzroëitelja na ARAO Postopek prevzema se začne z zahtevo povzročitelja za prevzem radioaktivnega odpadka ali z izdajo odločbe upravnega organa za prevzem odpadkov, če povzročitelja radioaktivnega odpadka ni mogoče ugotoviti in določiti oziroma v primeru nesreče. Ko Agencija za radioaktivne odpadke prejme od povzročitelja zahtevo za prevzem radioaktivnega odpadka, od njega najprej zahteva izpolnjeno naročilo. To je poseben obrazec, v katerega povzročitelj vpiše splošne podatke o naročilu. Pri izpolnjevanju podatkov o odpadku, predvsem o radioloških lastnostih, mu lahko pomaga in svetuje sodelavec ARAO. S povzročiteljem se ARAO tudi dogovori za termin ogleda lokacije, kjer je odpadek. Na ogledu predstavnik ARAO preveri skladnost dejanskega stanja pakiranega odpadka (odpadek skupaj z embalažo) s podatki o lastnostih paketa, navedenimi na naročilu, in ugotovi, ali odpadek izpolnjuje predpisana merila za sprejem v skladišče. Če paket ni sprejemljiv, mu svetuje in pomaga pri pripravi odpadka za oddajo v skladiščenje. Pripravo radioaktivnega odpadka lahko na željo povzročitelja izvede tretja organizacija.

17 16 februar 2009 V primeru prevzema, ko povzročitelja ni mogoče določiti, ali v primeru nesreče določi lastnosti odpadka delavec ARAO na mestu lokacije prevzema. Ko so odpadki pripravljeni v skladu z merili sprejemljivosti, so primerni za prevzem na lokaciji povzročitelja. ARAO ob prevzemu izda povzročitelju potrdilo o prevzemu odpadkov. Prevzemu sledi prevoz radioaktivnega odpadka. ARAO lahko opravlja prevoze različnih oblik tovorkov radioaktivnih odpadkov tipa A 1. Radioaktivni odpadki spadajo v sedmi razred nevarnih snovi, zato prevoze izvajamo v skladu z Zakonom o prevozu nevarnega blaga in evropskim sporazumom ADR 2 o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga. Pred vnosom pakiranega odpadka v skladišče Agencija za radioaktivne odpadke ponovno preveri skladnost paketa radioaktivnega odpadka s podatki v dokumentaciji oziroma v informacijskem poslovnem sistemu javne službe (IPS). Sprejem paketa je dovoljen, če je paket v skladu z merili sprejemljivosti in če se podatki v IPS ujemajo z rezultati izvedenih meritev pred vnosom paketa v Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov na Brinju. Sodelavec ARAO opremi paket z ustreznimi oznakami, in sicer s simbolom za radioaktivnost in nalepko s podatki o paketu, ter ga prepelje na predvideno lokacijo v skladišču. ARAO ima za vse aktivnosti prevzema na lokaciji povzročitelja, prevoza radioaktivnih odpadkov in sprejema 1 V tovorku tipa A prevažamo različne radioaktivne odpadke, od radioaktivnih odpadkov, ki niso posebne oblike in ne vsebujejo cepljivih snovi, do radioaktivnih odpadkov, ki so posebne oblike in vsebujejo tudi cepljive materiale. 2 Evropski sporazum ADR o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga določa pogoje, omejitve in zahteve, ki jih je treba izpolnjevati za zagotavljanje varnega prevoza nevarnega blaga v cestnem prometu. ADR tudi določa nevarno blago, ki ga je dovoljeno prevažati v mednarodnem prometu, in nevarno blago, ki ga ni dovoljeno prevažati. Prikaz osnovne maske IPS-sistema, v katerem so vsi podatki o povzroëiteljih in paketih radioaktivnih odpadkov. radioaktivnih odpadkov v skladišče izdelane postopke, po katerih delo poteka. Podrobneje so postopki opisani v navodilih za delo. V navodilih za delo so opredeljeni tudi vsi zapisi, s katerimi evidentiramo potrebne podatke in lastnosti radioaktivnih odpadkov in povzročiteljev. Tak zapis je na primer izjava o prenosu lastništva prevzetih radioaktivnih odpadkov, s katero ARAO in povzročitelj dokumentirata prenos lastništva od povzročitelja na ARAO. Zapisi se hranijo v arhivu javne službe in v informacijskem poslovnem sistemu javne službe. Agencija za radioaktivne odpadke izvaja naslednje prevzeme radioaktivnih odpadkov povzroëiteljev: redni prevzem radioaktivnih odpadkov na lokaciji povzroëitelja, prevzem radioaktivnih odpadkov, Ëe povzroëitelja radioaktivnih odpadkov ni mogoëe ugotoviti in doloëiti (najdba radioaktivnega vira v tovoru odpadnih kovin ali v drugih tovorih, odkritje radioaktivnega vira pri nelegalnem prometu, odkritje radioaktivnega vira ali kontaminacije povrπin pri inπpekcijskem pregledu), prevzem radioaktivnih odpadkov na kraju nastanka v primeru nesreë z radioaktivnimi snovmi (pri povzroëitelju, pri nezgodi, pri prevozu radioaktivnih snovi in nezgodi z radioaktivnimi snovmi na drugih lokacijah).

18 17 februar 2009 Paket, oznaëen z nalepko, ki vsebuje podatke enoliëne identifikacije paketa v Ëitljivi in digitalni obliki. Merila sprejemljivosti za skladiπëenje Merila sprejemljivosti obsegajo sploπne lastnosti paketa, radioloπke lastnosti paketa in odpadka ter zahteve za kemijske, fizikalne, mehanske, termiëne in bioloπke lastnosti odpadka. Merila sprejemljivosti povzroëitelje radioaktivnih odpadkov seznanjajo z zahtevami, ki jih morajo izpolnjevati paketi radioaktivnih odpadkov za sprejem v skladiπëenje. Merila sprejemljivosti so tudi izhodiπëe za izraëun stroπkov opravljene storitve po ceniku javne sluæbe. Pri doloëevanju meril sprejemljivosti za sprejem odpadkov v skladiπëenje so bile upoπtevane zahteve, ki jih opredeljuje Pravilnik o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, in zahteve, ki izhajajo iz obratovalnih pogojev in omejitev Centralnega skladiπëa radioaktivnih odpadkov. Paket radioaktivnega odpadka Paket radioaktivnega odpadka je radioaktivni odpadek, vloæen v zunanjo embalaæo, z morebitnimi notranjimi embalaæami, pregradami ali absorpcijskim materialom. Odpadki morajo biti pred prevzemom ustrezno embalirani. Vrsta in oblika embalaæe je odvisna od lastnosti odpadkov. Zunanja embalaæa paketov je nesprejemljiva, Ëe embalaæa ni zdruæljiva s samim odpadkom ali Ëe lahko notranja vsebina paketa poπkoduje zunanjo embalaæo (npr. ostri predmeti iz stekla, keramike in kovine lahko poπkodujejo polietilensko vreëo). Tudi masa neobdelanih odpadkov v enem sodu je omejena. V en 210- litrski sod lahko gre najveë 250 kg odpadkov, v 310-litrski sod pa najveë 350 kg odpadkov. Tabela 1: Embalaæa, ki ustreza kriterijem sprejemljivosti za Centralno skladiπëe radioaktivnih odpadkov na Brinju. Sprejemljiva zunanja embalaæa paketov ZaπËitni vsebnik (za zaprte vire) Certificiran sod 210 l in 320 l (tipa A) Certificiran 210-litrski sod z dodatnim betonskim πëitom 30- ali 50-litrska polietilenska (PE) prozorna vreëa Zaprte polietilenske (PE) posode, πkatle razliënih oblik in prostornin Sprejemljiva notranja embalaæa paketov MoËnejπa in prozorna polietilenska (PE) vreëa Polietilenske (PE) posode in πkatle razliënih oblik ter prostornin Kovinske posode in πkatle razliënih oblik ter prostornin Ogled lokacije in preverjanje izpolnjevanja meril za varno skladiπëenje odpadkov ter priprava odpadkov za oddajo v skladiπëe.

19 18 februar 2009 Prevoz radioaktivnih odpadkov Po Uredbi o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki 1 je Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) med drugimi dejavnostmi zadolžena tudi za prevoz radioaktivnih odpadkov. Takoj po sprejemu uredbe je ARAO prevoz radioaktivnih odpadkov zagotavljala z najemom zunanjih storitev ali pa so prevoz od lokacije povzročitelja do skladišča opravili povzročitelji sami. Agencija takrat za prevoz še ni imela ustrezne opreme in usposobljene ekipe. IzvleËna omarica z obvezno opremo za prevoz nevarnega blaga in blaga razreda 7 ter z radioloπko merilno opremo. prevoznika in sprejemnika radioaktivnega blaga. Leta 2004 je Agencija za radioaktivne odpadke nabavila lastno vozilo za izvajanje prevozov radioaktivnih odpadkov. Izbrala je kombi z varčnim dizelskim motorjem in štirikolesnim pogonom za zagotavljanje čim bolj varne vožnje. Prav tako je kupila poseben kontejner oziroma transportno embalažo za tovorke 5 vrste A, ki je v zadnjem delu vozila in v katerem lahko prevaža radioaktivne odpadke. odpadkov. Zaradi lažjega dostopa do opreme se polica lahko tudi izvleče. Na tla transportnega prostora smo vgradili vpenjalni sistem za pritrditev prevozne embalaže in prečni drog za zaustavitev paketa v primeru hitrega ustavljanja ali trka. Za transportni sod smo dali vgraditi poseben vpenjalni sistem, ki prepreëuje premikanje soda tudi v primeru trka. Prevoz radioaktivnih odpadkov je zakonsko urejen z Zakonom o prevozu nevarnega blaga 2, s Sklepom o objavi sprememb in dopolnitev prilog A in B k Evropskemu sporazumu o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (ADR) 3, z Zakonom o varnosti cestnega prometa 4 in nekaterimi drugimi zakonskimi akti, kot so Zakon o eksplozivih, Zakon o kemikalijah, Pravilnik o odobritvi embalaže za prevoz nevarnega blaga, Pravilnik o nalogah varnostnega svetovalca za prevoz nevarnega blaga in še nekateri, ki opredeljujejo prevoz nevarnega blaga v cestnem prometu. Zakonske zahteve določajo prevozno sredstvo, opremo, usposobljenost ljudi, primernost paketov ter označevanje paketov in prevoznih sredstev. Natančno so opredeljene odgovornosti pošiljatelja, Transportni del kombija je s kovinsko steno ločen od vozniškega, v katerem se lahko ob vozniku peljeta še dva sopotnika. Na predelno steno v transportnem delu smo dali vgraditi police za odlaganje obvezne opreme za prevoz nevarnega blaga, radiološke merilne opreme ter druge potrebne opreme za opravljanje kakovostnega prevoza in priprave radioaktivnih Uradni list RS 32/99 Uradni list RS 33/06 Uradni list RS 125/08 Uradni list RS 133/06 Tovorek je končni produkt pakiranja, ki ga sestavljajo embalaža in vsebina, pripravljena na transport. Tovorek vrste A je projektiran po zahtevah prevoza radioaktivnega blaga in izpolnjuje zahteve za radioaktivne snovi, ki ne presegajo omejitve aktivnosti izotopov za te vrste tovorkov. V takih razmerah ne prevaæamo radioaktivnih odpadkov. Med obvezno opremo vozila je tudi gasilnik za gaπenje zaëetnih poæarov.

20 19 februar 2009 Za prevoz radioaktivnega blaga so potrebni usposobljeni delavci z dokazili o usposobljenosti. Voznik potrebuje ADR-spričevalo za opravljanje prevozov nevarnega blaga s specialističnim usposabljanjem za prevoz nevarnega blaga razreda 7 (radioaktivne snovi). Svetovalec za prevoz nevarnega blaga je samostojna strokovna oseba, ki zagotavlja, da se prevozi opravljajo v skladu z veljavno zakonodajo. Za varno razkladanje paketa na lokaciji skladišča pa imamo voznika viličarja z opravljenim izpitom. Za potrebe prevoza smo izdelali navodila, ki jih morajo upoštevati pripravljalec transportne dokumentacije, voznik in drugi sodelujoči pri prevozu. Navodila obsegajo obrazce za preveritev potrebne dokumentacije in opreme v vozilu za opravljanje prevozov, transportno listino, v kateri so podatki o radioaktivnem odpadku, ter navodila vozniku v primeru nesreče. Prevoze lahko opravljamo v transportni embalaži za tovorke vrste A, kot izvzete tovorke in Za varno razkladanje tovorka mora imeti voznik viliëarja poklicno kvalifikacijo za voænjo viliëarja. opravimo kot prevoze radioaktivnih snovi v tovorku vrste A. Za prevoze uporabljamo poseben sod, kupljen v Veliki Britaniji, ki izpolnjuje vse zahteve za prevoz in ima za to tudi ustrezno potrdilo. Vsako leto ga pošiljamo na obnovitev licence. Prostornina soda je 300 dm 3. Masa radioaktivnega odpadka v sodu ne sme presegati 400 kg. Pakete v sodu imobiliziramo z vrečami iz blaga, napolnjenimi s peskom. Sod je narejen iz nerjavnega jekla in razen same debeline jeklene nerjavne pločevine nima dodatnega ščitenja pred sevanjem. Vsak paket, ki ga vstavimo v sod, mora imeti hitrost doze na površini manjšo od 2 msv/h. Za prevoz radioaktivnih odpadkov, ki nimajo lastnega ščita in hitrost doze presega predpisano mejo, imamo dva transportna soda s svinčevimi vložki, v katere lahko vstavimo nezaščiten vir sevanja. Sode smo dobili kot tehnično pomoč Mednarodne agencije za atomsko energijo. Transportna soda sta narejena na Madžarskem. Licenco za ustreznost teh sodov moramo obnavljati na tri leta. Pravilno oznaëen kombi z oranænim znakom in znakom za nevarnost v skladu s predpisi ADR. kot prevoz po izrednem dogovoru. V izvzetih tovorkih lahko prevažamo le omejeno količino radioaktivne snovi. Za te vrste prevozov na vozilu niso potrebne oznake za prevoz nevarnega blaga razreda 7. Če ne moremo izpolniti vseh predpisanih zahtev za prevoz radioaktivnih snovi, lahko pri upravnem organu zaprosimo za prevoz po izrednem dogovoru. Uprava v skladu s svojimi pooblastili in zahtevami izda dovoljenje za prevoz pod nekaterimi pogoji. Večino prevozov Paket, pripravljen po merilih sprejemljivosti za vloæitev v transportni sod.

21 20 februar 2009 Prevoze samostojno opravljamo od leta Do konca leta 2008 smo prepeljali 267 paketov, pripravljenih po merilih sprejemljivosti za skladišče. V grafu 1 so podatki o številu prevozov od leta 2005 do konca leta Skupna prepeljana prostornina paketov v teh letih je bila približno 6,5 m 3, največji prepeljani volumen paketa z radioaktivnim odpadkom pa je bil 0,32 m 3. Skupna masa vseh prepeljanih paketov je bila skoraj 4500 kg, največja masa enega paketa pa 224 kg. Transportni sod vrste A za aktivnejπe radioaktivne vire brez lastne zaπëite V paketih so bili radioaktivni odpadki z različnimi izotopi. Graf 2 prikazuje najpogostejše izotope v paketih z radioaktivnimi odpadki (najpogostejši prepeljani izotop je bil Am-241, ki je prevladoval v paketih z javljalniki požara). Največja izmerjena hitrost doze na površini paketa, ki smo ga prevažali v transportnem sodu, je bila 2 msv/h, kar je tudi največja dovoljena vrednost na površini paketa za prevoze v tovorkih vrste A in po merilih sprejemljivosti za prevzem v skladišče. Največjo aktivnost na dan prevoza je predstavljal zaprti vir sevanja Am-241, znašala je 3,7 GBq. Graf 1: tevilo prevozov radiokativnih odpadkov, ki jih izvedla ARAO v obdoju U % Co % Sr-90 22% Cs % Am % Graf 2: Deleæ najpogostejπih izotopov v paketih.

22 21 februar 2009 Metka Kralj SkladiπËe radioaktivnih odpadkov na Brinju in okolje Glavni namen Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov na Brinju pri Ljubljani je zagotoviti prostor, kjer se varno in od okolja izolirano shranjujejo kratkoživi in dolgoživi radioaktivni odpadki nizke in srednje radioaktivnosti, ki v Sloveniji nastajajo pri malih povzročiteljih. Radioaktivni odpadki imajo v primerjavi z drugimi vrstami odpadkov nekaj posebnih lastnosti, zato za ravnanje z njimi veljajo posebna pravila, ki jih določata okoljska in jedrska zakonodaja. Eden od ključnih problemov pri ravnanju s tovrstnimi odpadki je, da lahko kontaminirajo druge odpadke, zato jih ni dovoljeno mešati z drugimi vrstami odpadkov. Dekontaminacija je sicer mogoča, vendar so taki postopki dragi. Ker v Sloveniji nimamo trajnega odlagališča, kamor bi radioaktivne odpadke lahko odlagali, in ker so radioaktivni odpadki snovi, ki jih ne moremo pustiti, da nenadzorovano ostajajo pri povzročiteljih, je Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov objekt, nujen za uresničevanje ciljev varstva okolja, čeprav še vedno kdo zmotno misli, da je to objekt, ki okolje onesnažuje. da je tako med rednim obratovanjem kot med izrednimi dogodki varnost skladišča zagotovljena), prisotna v jedrski zakonodaji že dalj časa, za skladišča in odlagališča nevarnih snovi pa zakonodaja zahteva varnostno analizo in poročilo šele od leta 2004 (Zakon o varstvu okolja, 18. člen). Odgovoren odnos do okolja Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov na Brinju je aprila 2008 pridobilo obratovalno dovoljenje za deset let. Na podlagi varnostnega poročila je bilo ugotovljeno, da ob upoštevanju ustreznih ukrepov skladišče lahko obratuje varno za zdravje ljudi in da so njegovi vplivi na okolje popolnoma sprejemljivi. Agencija za radioaktivne odpadke, ki upravlja skladišče, je oktobra 2007 pridobila tudi certifikat ISO 14001:2004, ki se podeljuje organizacijam, ki so se zavezale, da želijo na področju varstva okolja izpolnjevati višje standarde, kot so določeni z zakonom. Varnostno poročilo na podlagi varnostne analize dokazuje, da radiološka obremenitev delavcev, okoliškega prebivalstva in okolja ne bo presegala dovoljene meje, ki znaša za izpostavljene delavce 20 msv/leto, za prebivalstvo pa 1 msv/leto. O neradioloških vplivih na okolje varnostno poročilo ne govori, vendar lahko utemeljeno sklepamo, da niso bistveni, saj poleg radioaktivnih snovi v njem ni drugih snovi, ki bi lahko vplivale na kakovost naravnega okolja. Skladišče je grajeno tako, da ovira širjenje sevanja in radionuklidov v Zavest, da sta pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki potrebna velika odgovornost in znanje, je na tem področju prisotna že od vsega začetka razvoja dejavnosti. Načela, ki so pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki že dolgo uveljavljena, se zadnje čase uvajajo tudi na področje ravnanja z drugimi vrstami odpadkov. Tako je na primer zahteva, da lahko skladišče začne obratovati, šele ko je izdelana in potrjena temeljita varnostna analiza vseh možnih razmer in dogodkov v skladišču (in ko je z njo dokazano, Vhod v Centralno skladiπëe radioaktivnih odpadkov je v zelenem okolju kar teæko opaziti.

23 22 februar 2009 okolje. To kažejo tudi redne meritve sevanja na območju skladišča. V skladišču se hranijo trdni odpadki, ki so ustrezno pakirani v originalnih zaščitnih vsebnikih ali sodih. Vse tekočine in odpadne vode iz skladišča se zbirajo v posebnem zbiralniku in se izpustijo v okolje šele potem, ko preverimo, da niso kontaminirane. Ker so v skladišču tudi radijevi viri, se v zraku kopičijo radon in njegovi potomci. Pred vstopom se zato skladišče vedno prezrači, zrak pa se na prosto vodi skozi sistem treh filtrov, ki zadržijo radon in njegove potomce. Zasičeni filtri se potem uskladiščijo. Ti ukrepi zagotavljajo, da skladišče na Brinju ne povečuje obremenitve okolja z ionizirajočim sevanjem. Okoljski vidiki in vplivi skladiπëa na okolje Agencija za radioaktivne odpadke je v okviru sistema kakovosti razvila svoj sistem ravnanja z okoljem. Za vse dejavnosti, ki potekajo v skladišču, vključno s skladiščem kot samostojnim objektom, izvedemo vsako leto postopek okoljskega planiranja, ki vključuje opredelitev okoljske politike, prepoznavanje okoljskih vidikov in vplivov ter določitev okoljskih programov, njihove izvedbe in načina ovrednotenja. Med mogočimi okoljskimi vidiki skladišča je treba upoštevati emisije v zrak in podtalnico, nastajanje odpadkov in kontaminacijo tal, vode, zraka in prehranjevalnih verig z radioaktivnimi snovmi. Ovrednotenje dejanske problematičnosti teh vplivov pokaže, da je treba pozornost namenjati potencialnim vplivom na zrak in podtalnico, možnosti za nastanek okoljske nesreče in nastajanje odpadkov zaradi same dejavnosti skladišča. Do zdaj so ti vplivi dobro obvladani in dejanskih vplivov na okolje ne opažamo. Vse dejavnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki potekajo po vnaprej določenih postopkih in skladno z zakonodajo, zato je v skladišču ali ob njem majhna možnost za nepredvidene in izredne dogodke, ki bi vplivali na okolje. Ključni okoljski cilji, ki jih ima ARAO v zvezi z delovanjem skladišča, so naslednji: okoljsko ustrezni prevzem, prevoz in skladiščenje radioaktivnih odpadkov, vodenje evidence o vseh skladiščenih radioaktivnih odpadkih, varno ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Agencija za radioaktivne odpadke vsako leto v programu dela načrtuje tudi aktivnosti oziroma projekte, ki zagotavljajo uresničitev okoljskih ciljev. Zadnja leta je bil zelo obsežen in pomemben projekt obnova in modernizacija skladišča skupaj s karakterizacijo in prepakiranjem radioaktivnih odpadkov v skladišču. Te dejavnosti so se zaključile s pridobitvijo obratovalnega dovoljenja leta Program nadzora okolja skladiπëa Agencija za radioaktivne odpadke izvaja redne meritve obremenitev okolja v okolici Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov na Brinju že od leta 1999 skladno s Pravilnikom o monitoringu radioaktivnosti. Merijo se tako emisije ali izpusti iz skladišča Tabela 1: Meritve emisij in imisij na obmoëju Centralnega skladiπëa radioaktivnih odpadkov na Brinju. Vrsta meritve VzorËevalno mesto Metoda meritve Pogostnost meritve emisija T1 vrata skladiπëa termoluminiscenëni 1-krat meseëno zunanje sevanje T2 vrata strojnice dozimeter T3 nad skladiπëem T4 10 m od transportnih vrat T5 30 m od transportnih vrat imisija T6 50 m od skladiπëa termoluminiscenëni 1-krat meseëno sevanje v okolju na ograji dozimeter meritve D1 10 m od transportnih vrat detektor sledi 4-krat letno koncentracije D2 50 m od skladiπëa radona v zraku na ograji izotopska analiza P1 piezometer VL-gamaspektrometrija 1-krat letno podtalnice kontaminacija tal Neposredna okolica skladiπëa 2-krat letno Asfaltne povrπine talni used V 40 m VJV od vrat vazelinska ploπëa, 1-krat letno skladiπëa VL-gamaspektrometrija

24 23 februar 2009 kot imisije ali prisotnost radioaktivnih snovi v okolju (Tabela 1). Redne meritve radioaktivnosti v okolju zagotavljajo nadzor nad morebitnimi izpusti iz skladišča. Že na razdalji 20 m od skladišča ni več mogoče zaznati močnejšega sevanja. Rezultati večletnega monitoringa kažejo, da so obremenitve okolja zaradi prisotnosti skladišča majhne, pa še te se zaradi sanacijskih del po letu 2005 zmanjšujejo (grafa 1 in 2). Intenzivna dela so v skladišču potekala leta 2005, kar se odraža v začasnem povečanju povprečne hitrosti doze na vratih skladišča, hkrati pa so se po tem letu zmanjšali izpusti radona. aktivnost Rn-222 (Bq/m 3 ) Graf 1: Meritve aktivnosti emisij in imisij radona v okolici Centralnega skladiπëa na Brinju. T6 T5 doza (µsv/h) 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0, Graf 2: Meritve zunanjega sevanja na obmoëju Centralnega skladiπëa na Brinju. Meritve ionizirajoëega sevanja na travniku v bliænji okolici Centralnega skladiπëa radioaktivnih odpadkov.

25 24 februar 2009 Nadja Železnik SkladiπËe in lokalne skupnosti Lokalne skupnosti na območju Reaktorskega centra Instituta Jožef Stefan imajo v Sloveniji najdaljše izkušnje s sobivanjem z jedrskimi objekti, saj je bil že leta 1966 v okviru Reaktorskega centra zgrajen raziskovalni reaktor TRIGA, leta 1986 pa je začelo obratovati tudi skladišče za radioaktivne odpadke iz medicine, industrije in raziskovalnih dejavnosti. Aktivnosti, ki izhajajo iz sporazuma o lokalnem partnerstvu: redno informiranje obëinskega sveta, æupana in obëanov o vseh dejavnosti, povezanih s Centralnim skladiπëem radioaktivnih odpadkov, predvsem pa o rezultatih radioloπkega nadzora in ostalih okoljskih vidikih, zbiranje predlogov za izboljπanje informiranja in seznanjenosti o delovanju skladiπëa v obëini, vkljuëenost v pripravo naërta zaπëite in reπevanja v primeru izrednih dogodkov, sodelovanje z lokalnimi gasilskimi druπtvi, sodelovanje z osnovno πolo (pomoë pri raziskovalnih nalogah, z niæjimi razredi predvsem sodelovanje pri ustvarjanju slikovnega gradiva, razliëne delavnice), dnevi odprtih vrat v Centralnem skladiπëu radioaktivnih odpadkov za okoliπke prebivalce, delavnice za razliëna druπtva. S prenosom upravljanja skladišča na Agencijo za radioaktivne odpadke leta 1999 smo posebno pozornost namenili prav vzpostavljanju in zagotavljanju dobrih odnosov z občino Dol pri Ljubljani, v kateri je objekt, ter z najbližjimi naselji Šentjakob, Podgorica, Pšata, Bišče in Brinje, ki mejijo na center. Zato smo organizirali več informativnih razgovorov s predstavniki občine Dol pri Ljubljani ter sosednjih občin Domžale in Ljubljana. Za člane občinskih svetov občin smo pripravili oglede skladišča in informiranje o naših načrtih za izboljšanje njegovega delovanja. V postopku pridobivanja dovoljenj za rekonstrukcijo skladišča je bila občina Dol tudi soglasodajalec, zato smo v lokalnem okolju izvedli javno razgrnitev in obravnavo poročila o vplivih nameravanega posega na okolje. Dan odprtih vrat prikaz poskusov z ionizirajoëim sevanjem. K sodelovanju smo pridobili tudi prebivalce najbližjih naselij. Ker smo želeli, da so ljudje, ki pravzaprav s svojih dvorišč vidijo skladišče in ostale objekte v Reaktorskem centru, zares dobro obveščeni o skladišču in o tem, kaj se tam dogaja, smo že leta 2001 uvedli dan odprtih vrat. Vabilo smo zato poleg objav v javnih medijih naslovili na vsa gospodinjstva v bližnjih naseljih, pripravili vodeni ogled po razstavi o jedrski tehnologiji in ravnanju z radioaktivnimi odpadki ter odprli tudi vrata skladišča in tako omogočili vsem zainteresiranim vstop v skladišče. Hkrati smo od obiskovalcev prejeli tudi veliko koristnih priporočil in nasvetov, kako izboljšati zaupanje lokalnih prebivalcev v Agencijo za radioaktivne odpadke in upravljanje skladišča. Dan odprtih vrat je zdaj že tradicionalna oblika

26 25 februar 2009 bimo za oblikovanje različnih pisnih gradiv, čestitk in poročil. Za učence višjih razredov smo izvedli tudi usposabljanje za tekmovanje iz fizike in kemije ter tako pomagali tistim, ki jih to zanima, da so lahko pridobili dodatna znanja. Prikaz dela pred Centralnim skladiπëem radioaktivnih odpadkov za krajane. sodelovanja ARAO s krajani, odziv obiskovalcev pa kaže, da je zanimanje še vedno prisotno, saj nas na ta dan obišče približno 150 ljudi. Predvsem zaradi potreb pri zagotavljanju požarne varnosti skladišča in odlične organiziranosti prostovoljnih gasilskih društev na območju smo že leta 2001 začeli tudi redna srečanja s člani gasilskih društev. V skupnem dogovoru smo izvedli več različnih informativnih predstavitev Reaktorskega centra in skladišča, skupaj smo imeli gasilske vaje ter dorekli načine gašenja na pomožnem objektu skladišča in na zunanji strani skladišča. Za člane gasilskih društev redno organiziramo tudi usposabljanja, ki so zanje zanimiva, na primer izvedba tečaja prve pomoči s poudarkom na ukrepanju pri opeklinah in zadušitvah, izobraževanje za ukrepanje v skladu z Načrtom ukrepanja v primeru izrednih dogodkov v skladišču, predstavitev možnih radioloških nesreč s sevalnimi posledicami in podobno. redno obiskujejo Informacijski center za jedrsko tehnologijo, kjer je predstavljeno tudi ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Ker smo želeli sodelovanje razširiti in poudariti otroško ustvarjalnost, vsako leto pri likovnem pouku učenci pripravijo več risb, ki jih ob soglasju staršev upora- Sodelovanje z občino Dol pri Ljubljani smo leta 2008 še formalizirali ter podpisali sporazum o lokalnem partnerstvu med občino in Agencijo za radioaktivne odpadke pri obratovanju Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov na Brinju. Njegov namen je zagotoviti dejavno sodelovanje lokalne javnosti pri dejavnostih skladišča ter zagotoviti obveščenost občine in občanov o njegovem delovanju. V obveščanje bodo vključeni tudi prebivalci ostalih najbližjih naselij, ki sicer niso del občine. Izkušnje iz obratovanj podobnih objektov v svetu namreč dokazujejo, da je najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na sprejemljivost nepriljubljenega objekta, zaupanje med vsemi udeleženci. Posebno pozornost smo namenili mladi generaciji in sodelovanju z Osnovno šolo Janka Modra v občini Dol pri Ljubljani. Učenci višjih razredov v okviru naravoslovnih dni Vodstvo po razstavi o radioaktivnih odpadkih v Informacijskem centru za jedrske tehnologije Instituta Joæef Stefan.

27 26 februar 2009 Irena Daris Novice LOKALNO PARTNERSTVO DOL 17. junija 2008 sta župan občine Dol pri Ljubljani Primož Zupančič in v. d. direktorja Agencije za radioaktivne odpadke dr. Miran Veselič podpisala sporazum o lokalnem partnerstvu. Strateški cilj partnerstva je z dobrim sodelovanjem med občino in agencijo doseči, da bo Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov, ki je v tej občini od leta 1986, za lokalno skupnost dolgoročno sprejemljivo. S podpisom sporazuma sta se občina in ARAO dogovorili za redno informiranje občinskega sveta, župana in občanov o vseh dejavnosti, povezanih s Centralnim skladiščem radioaktivnih odpadkov na Brinju, predvsem pa o rezultatih radiološkega nadzora in ostalih okoljskih vidikih. Sporazum je tudi dogovor o vključenosti v pripravo načrta zaščite in reševanja v primeru izrednih dogodkov, o sodelovanju po letnem programu, npr. z lokalnimi gasilskimi društvi in osnovno šolo, ter o nadaljnjem izvajanju že tradicionalnega dneva odprtih vrat za okoliške prebivalce. Občina Dol pri Ljubljani ima najdaljšo tradicijo sobivanja z jedrskim objektom pri nas, saj sta bila raziskovalni reaktor Triga in reaktorski center zgrajena že leta 1966, pozneje, leta 1986, pa so dodali še Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov. KARAKTERIZIRANI VSI RADIOAKTIVNI ODPADKI V CENTRALNEM SKLADI»U NA BRINJU Oktobra 2008 je bil zaključen projekt»izboljšanje ravnanja z institucionalnimi radioaktivnimi odpadki v Sloveniji«, v okviru katerega so bile določene značilnosti (karakterizacija) dveh tretjin uskladiščenih odpadkov v Centralnem skladišču na Brinju. Glede na to, da je bila prva tretjina odpadkov karakterizirana konec leta 2005 in na začetku 2006, so s tem pregledani in urejeni vsi odpadki, uskladiščeni v Centralnem skladišču. Hkrati s karakterizacijo je bil opravljen podroben pregled odpadkov, ki so jih tudi ločili na radioaktivne stisljive, nestisljive in gorljive ter neradioaktivne dele. Radioaktivni odpadki so bili prepakirani v nove pakirne enote, ki ustrezajo zakonskim zahtevam, neradioaktivni pa odstranjeni iz skladišča. Tako je zmanjšana prostornina odpadkov, izboljšane so radiološke razmere v skladišču in varnost skladiščenja. 5. novembra 2008 je bil ustanovljen vodstveni odbor Lokalnega partnerstva Dol, katerega glavno poslanstvo je delovanje na področju informiranja in ozaveščanja o delovanju Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov na Brinju. Agencija za radioaktivne odpadke je že predlagala nekaj tem za obravnavo na okroglih mizah prihodnje leto, npr. radiološki vpliv skladišča v primerjavi z naravnim sevanjem in drugimi viri sevanja, elektromagnetno sevanje, ukrepanje v primeru nesreč, zgodovina Centralnega skladišča, monitoring. Radioaktivni odpadki so bili prepakirani v nove pakirne enote, neradioaktivni deli pa izneseni iz skladiπëa.

28 27 februar 2009 DO KONCA 2009 NOVA REVIZIJA PROGRAMA RAZGRADNJE NUKLEARNE ELEKTRARNE KR KO Meddržavna komisija za spremljanje izvajanja pogodbe med slovensko in hrvaško vlado o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško (NEK), njenim izkoriščanjem in razgradnjo se je na začetku septembra 2008 sešla v Krškem in potrdila projektno nalogo za izvedbo revizije obstoječega programa razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov. Razgradnja nuklearne elektrarne, načrtovana za leto 2023 oziroma v primeru odločitve o podaljšanju obratovanja 20 let pozneje, je strokovno in finančno zahteven projekt, ki zahteva vnaprejšnje načrtovanje. Zato je bil leta 2004 prvič izdelan program razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz nuklearne elektrarne, novo revizijo pa je treba opraviti vsakih pet let. Namen revizije je vključiti nova tehnična spoznanja in podatke v projektih razgradnje in ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom, izboljšati raven podrobnosti in zanesljivosti tako v tehničnem kot tudi finančnem smislu ter predlagati bolj točno oceno stroškov in iz tega izhajajočih prispevkov v sklada za financiranje razgradnje v Sloveniji in na Hrvaškem. VKLJU»EVANJE JAVNOSTI V ODLO»ANJE OB UME»ANJU ODLAGALI»A NIZKO- IN SREDNJERADIOAKTIVNIH ODPADKOV Junija 2008 je bila v Dolu pri Ljubljani 3. delavnica projekta CIP (Community Waste Management in Practice), mednarodnega projekta, pri katerem sodeluje tudi Slovenija in ki obravnava občutljivi vidik doseganja družbene sprejemljivosti na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Delo poteka v okviru nacionalne skupine, v kateri so predstavniki lokalnih partnerstev Brežice in Krško ter občine Dol, kjer so jedrski objekti, predstavniki nevladnih okoljskih organizacij, jedrske industrije in državnih organov. Na junijski delavnici je bilo izpostavljeno vprašanje dejanskih možnosti sodelovanja javnosti v procesu umeščanja jedrskih objektov. Čeprav zakonodaja načeloma poudarja pravico javnosti do sodelovanja, je konkretnih določil v zakonih malo. Udeleženci so ugotavljali, da so postopki umeščanja pri nas tako zapleteni, da se laična javnost sama težko vključuje vanje oziroma običajno svoj interes prepozna zadnji trenutek, ko ga je že zelo težko uveljaviti. Javnost je nezaupljiva do raziskav in ekspertnih mnenj, zlasti takrat, ko jih naročajo kar investitorji sami. Upravni organi postopke vodijo birokratsko, skrbijo za izpolnitev minimuma, ki ga nalaga zakon, ne poskušajo pa javnosti spodbujati k sodelovanju in ji ga olajšati. Večina pripomb javnosti ni upoštevana in je zavrnjena s pavšalnimi odgovori, brez tehtnih utemeljitev. Sklepi delavnic so bili, da bi bilo treba slovensko zakonodajo dopolniti v smislu Aarhuške konvencije, ki poudarja pravico javnosti ne le do dostopa do informacij, temveč tudi do vključevanja v proces odločanja od samega začetka in ves čas, ne le v posameznih fazah; poudarja tudi pravico javnosti do neodvisnega strokovnega mnenja in pravico do pravne zaščite. Državne organe je treba zavezati k odgovornemu obravnavanju pobud civilne družbe, čeprav to ne pomeni tudi k nujnemu upoštevanju. Smiselno bi bilo preučiti možnost za uvedbo instituta strokovnjaka, ki bi v okoljskih zadevah kompetentno zastopal javnost pred državnimi organi. Za izvedbo nove revizije je imenovan projektni tim strokovnjakov slovenske Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) in hrvaške Agencije za posebni odpad (APO), ki je z delom že začel. V novi različici pričakujemo precejšnje razlike glede na različico iz leta Rok za oddajo je konec leta Udeleæenci delavnice menijo, da bi bilo treba slovensko zakonodajo dopolniti in poudariti pravico javnosti ne le do dostopa do informacij, temveë tudi do vkljuëevanja v proces odloëanja od samega zaëetka.

29 28 februar 2009 TUJE IZKU NJE V RAZMISLEK En obisk v krajih, kjer ljudje prav tako že desetletja sobivajo z jedrskim objektom, pove več kot tisoč besed. Zaradi dobrih izkušenj z ekskurzijama 2007 sta lokalni partnerstvi v obeh občinah, kjer poteka izbor lokacije za odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, tudi leta 2008 organizirali ekskurzijo v tujino. Delegacija iz Krškega je maja obiskala Francijo, ki je z 59 jedrskimi elektrarnami ena vodilnih držav na tem področju. Ogledali so si odlagališče za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke Centre de l Aube ter se srečali s predstavniki lokalne javnosti. Predstavnika nevladnih organizacij, ki nasprotujeta odlagališču, sta bila kritična do francoske agencije za ravnanje z radioaktivnimi odpadki ANDRA, češ da javnosti posreduje zelo malo informacij in neupravičeno zanika škodljivost učinkov sevanja zaradi odlagališč. ANDRA očitke zavrača z utemeljitvijo, da je rezultate nadzora odlagališča, ki kažejo, da nima škodljivih vplivov za ljudi in okolje, potrdila tudi analiza neodvisne organizacije, ki jo je izbrala lokalna skupnost. vrste nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. Brežičani so si ogledali program ravnanja z radioaktivnimi odpadki ter obiskali jedrsko elektrarno Dukovany z odlagališčem za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke in s centralnim skladiščem izrabljenega jedrskega goriva, odlagališče za radioaktivne odpadke malih proizvajalcev Richard, informacijski center v prostorih češke agencije za ravnanje z odpadki RAWRA ter se sestali z župani občin, v katerih obratuje odlagališče. Čeprav župani sodelovanje z lastnikom jedrskih elektrarn ČEZ in z agencijo RAWRA ocenjujejo kot zelo dobro, si želijo večjo finančno podporo za lokalne projekte, kot jo prejemajo zdaj. Pripravili so predlog novih davkov na zemljišča, kjer stojijo jedrski objekti, in ga predstavili vladi. Čeprav predlog še ni bil obravnavan, je podpora jedrskim objektom presegla 90 odstotkov. Na Češkem že načrtujejo tudi odlagališče za izrabljeno jedrsko gorivo, ki ga bodo zgradili okoli leta KrËani ob ogledu odlagaliπëa zelo nizkoradioaktivnih odpadkov v Morvilliersu. Župan bližnjega kraja je na vprašanja krške delegacije o nadomestilih odgovoril, da se mu zdi mnogo pomembnejše vprašanje varnosti kot denarja. Odlagališče prebivalcem omogoča zaposlitve in s plačevanjem davka na dejavnost pomembno prispeva v občinsko blagajno. Prebivalci so deležni nekaterih ugodnosti, kot sta brezplačen prevoz otrok v šolo in odvoz smeti, s tem denarjem pa so bile obnovljene tudi nekatere javne zgradbe. Individualna nadomestila se Francozom ne zdijo sprejemljiva, saj ne bi zagotovila razvoja kraja. Delegacija iz Brežic je konec avgusta obiskala Češko. Češka republika ima srednje velik jedrski program, ki zajema dve lokaciji z jedrskimi reaktorji ter tri odlagališča za različne BreæiËani pred jedrsko elektrarno Dukovany na»eπkem, kjer je tudi odlagaliπëe za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke ter centralno skladiπëe izrabljenega jedrskega goriva.