NaĊrt zašĊite in reševanja ob potresu v obĊini Zagorje ob Savi

Transkripcija

1 OBČINA ZAGORJE OB SAVI Cesta 9. avgusta Zagorje ob Savi OBČINSKI N A Č R T ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB POTRESU VERZIJA: 3.0 ORGAN DATUM PODPIS Izdelal ZAME s.p. Obravnaval ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE OBČINE ZAGORJE OB SAVI Sprejel ŢUPAN OBČINE ZAGORJE OB SAVI ŢUPAN Skrbnik ZAME s.p. Številka: 842-1/2016 Datum:

2 Kazalo vsebine 1. NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB POTRESU UVOD ZNAČILNOSTI POTRESA GEOLOŠKI PODATKI TER POSELJENOST OBČINE ZAGORJE OB SAVI KARTA POTRESNE INTEZITETE KARTA PROJEKTNEGA POSPEŠKA TAL MOŢEN OBSEG NESREČE KLASIFIKACIJA STAVB Stanovanjski objekti MOŢNOST IN VERJETNOST NASTANKA VERIŢNE NESREČE UKREPI ZA ZMANJŠANJE POSLEDIC POTRESA: POTRESNO OBMOČJE OBČINE ZAGORJE OB SAVI SKLEPNE UGOTOVITVE OBSEG NAČRTOVANJA TEMELJNE RAVNI NAČRTOVANJA NAČELA ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI ZAMISEL IZVAJANJA ZAŠČITE, RŠEVANJA IN POMOČI TEMELJNE PODMENE ZAMISEL IZVEDBE ZAŠČITE IN REŠEVANJA Koncept odziva ob potresu UPORABA NAČRTA SILE, SREDSTVA IN VIRI ZA IZVAJANJE NAČRTA PREGLED ORGANOV IN ORGANIZACIJ, KI SODELUJEJO PRI IZVEDBI NALOG IZ OBČINSKE PRISTOJNOSTI Občinski organi: Občinske sile za zaščito in reševanje: Komisija za ocenjevanje škode MATERIALNO TEHNIČNA SREDSTVA ZA IZVAJANJE NAČRTA FINANČNA SREDSTVA ZA IZVAJANJE NAČRTA OPAZOVANJE, OBVEŠČANJE IN ALARMIRANJE OPAZOVANJE POTRESNE AKTIVNOSTI IZVAJANJE OBVEŠČANJA PRISTOJNIH ORGANOV IN JAVNOSTI OB POTRESU Informiranje pristojnih organov Obveščanje prebivalcev na prizadetem območju Obveščanje javnosti ALARMIRANJE AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV AKTIVIRANJE ORGANOV VODENJA IN SLUŢB

3 6.1.1 Pregled zbirališč ob mobilizaciji in aktiviranju AKTIVIRANJE OBČINSKIH SIL ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE ZAGOTAVLJANJE POMOČI V MATERIALNIH IN FINANČNIH SREDSTVIH UPRAVLJANJE IN VODENJE ORGANI IN NJIHOVE NALOGE Občinski organi Organi vodenja Občinske sile Občinski pogodbeni izvajalci Druga podjetja, zavodi, organizacije javnega značaja OPERATIVNO VODENJE ORGANIZACIJA ZVEZ ZAŠČITNI UKREPI IN NALOGE ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI ZAŠČITNI UKREPI Prostorski, urbanistični, gradbeni in drugi tehnični ukrepi (ocena poškodovanosti objektov) EVAKUACIJA SPREJEM IN OSKRBA OGROŢENIH PREBIVALCEV RADIOLOŠKA, KEMIJSKA IN BIOLOŠKA ZAŠČITA ZAŠČITA KULTURNE DEDIŠČINE NALOGE ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI Prva pomoč in nujna medicinska pomoč Identifikacija mrtvih Psihološka pomoč Prva veterinarska pomoč Reševanje iz ruševin Gašenje in reševanje ob požarih Iskanje pogrešanih oseb Zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA OCENJEVANJE ŠKODE RAZLAGA POJMOV IN OKRAJŠAV POMEN POJMOV RAZLAGA OKRAJŠAV SEZNAM PRILOG IN DODATKOV PRILOGE DODATKI

4 1. NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB POTRESU 1.1. Uvod Načrt zaščite in reševanja ob potresu temelji na določilih zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB1, 95/07-ZSPJS in 97/10), doktrine zaščite, reševanja in pomoči (Vlada RS, št / z dne ) ter resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih (Ur.l. RS, št. 57/09). Izdelan je v skladu z določili uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Ur. l. RS, št. 24/12). Načrt temelji na podlagi ocene ogroţenosti Občine Zagorje ob Savi (v nadaljevanju: občine) in je podrobneje razčlenjen regijski načrt zaščite in reševanja ob potresu, verzija 3.0, ki ga je pripravila Izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) Trbovlje. 1.2 Značilnosti potresa Potres je naravni pojav, ko v Zemljini notranjosti pride do nenadne sprostitve nakopičenih elastičnih napetosti, pri čemer se sproščena energija razširja v obliki seizmičnega valovanja. Ko potresno valovanje doseţe površje z zadostno energijo, da povzroči neţelene posledice na ljudi, objekte ali naravo, govorimo o potresu kot o naravni nesreči. Potres je eden izmed pojavov v naravi, ki ga ne moremo nadzorovati, lahko pa ga zelo dobro merimo. Potresa ne moremo napovedati, ni mogoče vnaprej oceniti njegovega obsega, moči in škode, ki jo bo povzročil, predvidimo lahko le območja, na katerih se lahko pojavi. Lahko ocenimo največjo magnitudo, ki jo z določeno verjetnostjo pričakujemo, in obseg škode, ki bi jo potres na neki lokaciji lahko povzročil. V primerjavi z drugimi naravnimi nesrečami, ki so povezane z meteorološkimi procesi in jih lahko v blaţji ali hujši obliki pričakujemo (poplave, suša vetrovi), ima potres zaradi nenadnosti pojava in drugačnih posledic veliko hujši vpliv na vsakdanje ţivljenje. Navadno je število ţrtev večje, saj ni očitnih znakov, da bi ljudem vnaprej napovedali potres in jim omogočili umik na varno. Večja je tudi škoda, saj je zaradi obsega porušenih objektov proces obnove po potresu poškodovanega območja draţji, vzpostavitev normalnih razmer v gospodarstvu pa traja dlje kot pri drugih naravnih nesrečah. 1.3 Geološki podatki ter poseljenost občine Zagorje ob Savi Občina Zagorje ob Savi leţi v osrčju Slovenije. Obsega 147 km 2 površin, na katerih ţivi okrog prebivalcev ( prebivalcev na dan , od tega moških in ţensk). Gostota poselitve znaša 114 prebivalcev na km 2. Občina je razdeljena na 13 krajevnih skupnosti v katere je vključenih 78 naselij. Nadmorska višina mesta Zagorje ob Savi znaša 224 m, najvišje naselje v občini pa je Mali Kum z 820 m nadmorske višine. Zagorje ob Savi, Loke Kisovec in Izlake so največja naselja v občini, najmanjše naselje pa je Druţina. 4

5 Sosednje občine so: Trbovlje, Radeče, Litija, Moravče, Lukovica, Kamnik, Vransko, Tabor. Mesto Zagorje ob Savi je od Ljubljane oddaljeno 52 km, Celja 36 km, Trbovelj 6 km, Litije 17 km in GEOSS-a 22 km. Velika ali Čemšeniška planina je s m nadmorske višine (Tolsti vrh m) najvišji vrh v občini. Največja globina pred zaprtjem rudnika je znašala-262 m. Najdaljši potok v občini je Medija, skozi občino pa teče reka Sava. Zagorje leţi na 15. poldnevniku vzhodne geografske dolţine (Občina Zagorje ob Savi, 2015). Občina Zagorje ob Savi je v Zasavski regiji, ki leţi sredi Posavskega hribovja in je predgorje Savinjskih alp. Gube tega pogorja so nabrane tako, da imajo med seboj tako imenovano Zagorsko - Laško kadunjo. To kadunjo označujemo kot Zagorsko - Laško sinklinalo, medtem ko gubam dajemo ime Litijske oziroma Trojanske antiklinale. Prva je na juţni strani, druga pa na severni strani kadunje. Litijska antiklinala se sestoji iz dveh gub, ki ju loči razpoka po kateri teče reka Sava. Zagorsko - Laška kadunja ima heterogeno geološko sestavo. Poleg premogovnih plasti je zastopan psevdoziljski skrilavec in peščenjaki ter triadni apnenec in dolomiti. Predvsem v Zagorski kotlini sta zastopana morska glina, govški peščenjak, litavski apnenec in plasti laporja. Vodovje Zagorsko Laške kadunje sestoji iz potočkov in potokov, ki se izlivajo v reko Savo. Zasavje je naseljeno predvsem v dolinah in po manjših planotah. Vode Zagorske kotline zbira potok Medija, ki izvira blizu Moravč in dobiva izpod Trojan potok Orehovico, s katero se zdruţi pod gradom Medija, svoj glavni pritok Kotredeščico pa dobiva pod Zagorjem, preden se izliva v Savo. Na celotnem področju so večje površine kjer se je eksplotiral premog oziramo področja kjer je nasipana rudniška jalovina. 1.4 Karta potresne intezitete Karta potresne intenzitete je izračunana za povratno dobo 475 let, kar ustreza 90% verjetnosti, da vrednosti na karti v 50 letih ne bodo preseţene. Pri izračunu so upoštevana povprečna dejanska tla območja posamezne stopnje intenzitete. Karta potresne intenzitete za povratno dobo 475 let iz leta 2011 je nova in namenjena predvsem sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pri načrtovanju ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje škode ob potresih. Občina Zagorje ob Savi se nahaja na območju VIII EMS lestvice, kar pa ne pomeni, da na tem območju ni mogoč potres z učinki, ki so večji od tistih, ki jih predvideva karta potresne intenzitete, bodisi zaradi lokalnih razmer, bodisi zaradi same moči potresa. Moţnosti za to so sicer majhne, a so se v preteklosti ţe dogajale (idrijski potres iz leta 1511). 5

6 Slika 1. Karta potresne intenzitete s povratno dobo 475 let (Vir: ARSO, 2011) 1.5 Karta projektnega pospeška tal Za potresno odporno projektiranje se skladno z zakonodajo uporablja karta projektnega pospeška tal. Slika 2: Potresna nevarnost Slovenije projektni pospešek tal (Lapajne in drugi, 2001) 6

7 Karta projektnega pospeška tal za trdna tla za povratno dobo 475 let (Lapajne in drugi, 2001) je uradna karta potresne nevarnosti Slovenije (slika 2). Območja enake potresne nevarnosti so na karti projektnega pospeška tal označena z enako barvo. 1.6 Moţen obseg nesreče Potres neposredno ne vpliva na ljudi. Do poškodb in smrtnih ţrtev pride zaradi porušitve zgradb, poţarov, eksplozij, nenadzorovanega uhajanja nevarnih snovi v okolje in drugih sprememb v okolju, ki jih povzroči potres. Izkušnje kaţejo, da potresi porušijo ali močno poškodujejo predvsem starejše zgradbe, hude poškodbe pa lahko opazimo tudi na novejših zgradbah, ki so sicer zgrajene po predpisih o potresno varni gradnji. Nova 12-stopenjska evropska makroseizmična lestvica (EMS lestvica) je izpopolnjena verzija MSK lestvice. V EMS lestvici so definicije osnovane na: vplivu potresa na ljudi, vplivu potresa na objekte in naravo (izključujoč poškodbe na stavbah, vplive na tla in porušitve tal), poškodbah na stavbe. 1.7 Klasifikacija stavb Stanovanjski objekti Klasifikacija stavb v občini Zagorje ob Savi je opredeljena v oceni ogroţenosti. Iz klasifikacije stavb pa lahko ugotovimo, da cca 42,6% vseh stanovanjskih objektov v občini Zagorje ob Savi ni zgrajena po načelih potresno varne gradnje, ki se je začela uveljavljati šele po potresu v Skopju (Makedonija) leta 1963 (Ocena potresne ogroţenosti v Zasavski regiji). Na območju, ki ga je prizadel potres, moramo prizadeti druţbi čim prej omogočiti vrnitev v normalno ţivljenje. Najprej moramo ugotoviti kaj se je dejansko zgodilo, koliko prebivalcev lahko po potresu uporablja svoja stanovanja brez bojazni, da se bodo ob ponovljenem sunku stavbe porušile. Vedeti moramo tudi koliko je poškodovanih stavb, ki jih lahko saniramo, medtem pa prebivalce preselimo v začasna prebivališča (šotori, stanovanjske prikolice). Seveda pa je nujno poznati tudi število porušenih ali hudo poškodovanih stavb in prizadetim stanovalcem zagotoviti trajnejša začasna prebivališča (bivalni zabojniki, montaţne hiše). Po izkušnjah lahko stavbe (objekte visoke gradnje), ki so prestale potres, glede na uporabnost razvrstimo v 3 kategorije (Fischinger, 1998): uporabni objekti, ki jih potres ni poškodoval in jih na zunaj označimo z zeleno barvo, začasno neuporabni objekti, ki jih je potres poškodoval v tolikšni meri, da bi jih utegnil naknadni potresni sunek porušiti. Vstop v takšne objekte, ki jih na zunaj označimo z rumeno barvo, je dovoljen samo lastnikom, ki ţelijo na lastno tveganje začasno preseliti opremo,... 7

8 neuporabni objekti, ki jih je potres porušil ali poškodoval v tolikšni meri, da jih ni več mogoče sanirati. Takšne objekte označimo z rdečo barvo 1. Objekti, katerih delovanje je pomembno za uspešno odvijanje vseh aktivnosti v sistemu obvladovanja posledic potresa zahtevajo poseben pristop. V primeru naravne nesreče kot je potres, med te objekte spadajo predvsem bolnišnice in drugi zdravstveni objekti, gasilske in policijske postaje, komunikacijski centri in centri za zaščito in reševanje, pa tudi nekatere druge upravne stavbe. Ocenjevanje uporabnosti za ugotavljanje uporabnosti pomembnejših ključnih objektov imajo prednost pred vsemi ostalimi, izvajajo pa jih strokovno najbolj usposobljene ekipe. Šole in drugi objekti, predvsem tisti, ki so med pomembnejše uvrščeni kot kulturnozgodovinski spomeniki, lahko počakajo (Fischinger, 1998). 1.8 Moţnost in verjetnost nastanka veriţne nesreče Kot posledica potresa lahko pride do sledečih sekundarnih nesreč: poţar, plazovi, poškodbe komunalne infrastrukture in prometnih komunikacij, poškodbe vodovodnega omreţja in epidemije. Poţari Poţari v stanovanjskih in industrijskih objektih: poškodbe na električnih instalacijah in različnih električnih porabnikih poškodbe na linijah elektrodistribucije poškodbe na plinovodih vţig in eksplozije gospodinjskega plina in gospodarskega plina poškodbe peči na trdo gorivo in plinsko olje. Preventivni ukrepi za preprečitev poţarov: takojšen izklop porabnikov energije in izključitev električnega toka prekinitev kurjenja gospodarske druţbe, ki uporabljajo nevarne snovi, mazut, plinsko olje, pline, bencinski servisi in podobni morajo imeti izdelane preventivne ukrepe za preprečitev posledic potresa. Plazovi Proţenje plazov, nastanek podorov in zruškov: Mirujoči plazovi se zaradi tektonskih premikov lahko sproţijo oz. lahko nastanejo manjši podori in udori zemlje kot posledica nepravilnih posegov v okolje pri gradnji stanovanjskih objektov. Preventivni ukrepi za preprečitev plazov: Takojšnje evidentiranje nastalih moţnosti za plaz, podor ali udor in izvedba gradbenih in prostorskih ukrepov za sanacijo le-teh. V primeru potresa se morajo prebivalci iz objektov, ki so ogroţeni od plazov takoj umakniti iz objektov. Prebivalstvo je potrebno preventivno opozarjati na posledice plazov v primeru potresa predvsem na območjih, kjer so plazovi evidentirani. 1 Razvrstitev velja predvsem za ti. navadne objekte vseh vrst konstrukcij, med katerimi je največ stanovanjskih objektov individualne in blokovne gradnje, ter javnih objektov. 8

9 Komunalna infrastruktura in prometne komunikacije Poškodovanje komunalne infrastrukture in prometnih komunikacij: V primeru potresa lahko pride do poškodb na objektih vodooskrbe in sicer od zbiralnikov, rezervoarjev, razdelilnih postaj, črpališč in samega vodovodnega omreţja. Zaradi tega lahko pride do onesnaţenja pitne vode in oporečnosti za uporabo, kar lahko predstavlja realno moţnost za nastanek epidemij, drisk ali drugih črevesnih bolezni. Kanalizacijsko omreţje: V primeru potresa lahko pride do poškodb kanalizacijskih objektov in omreţja in s tem izteka kanalizacijskih voda v tla, objekte in vodotoke. Lahko pride do motenj ali prekinitve uporabe kanalizacijskega omreţja v stanovanjskih zgradbah, kar je predvsem v poletnem času realna moţnost za nastanek okuţb in epidemij. Prometne nesreče na cestnih in ţelezniških komunikacijah: V primeru rušilnega potresa lahko pride do poškodovanja ţelezniških tirov in mostovnih konstrukcij. Moţne so ovirane poti med stanovanjskimi naselji in zgradbami zaradi rušenja ali delnega rušenja objektov, predvsem na območjih starejših zgradb. Preventivni ukrepi: Načrtovanje vodooskrbe v primeru motene oskrbe. Seznanjanje prebivalstva z ukrepi zagotovitve vodooskrbe. Uporabi se načrt vodooskrbe v primeru suše. Preventivni ukrepi: Javno komunalno podjetje mora zagotavljati moţnost in pogoje za odpravo napak na kanalizacijskem omreţju, ki temelji na izdelani oceni ogroţenosti. Preventivni ukrepi: Slovenske ţeleznice morajo imeti izdelano oceno ogroţenosti in preventivne ukrepe za zavarovanje ţelezniškega prometa v primeru potresa. Epidemije Epidemije: Kot sekundarna posledica poškodb na kanalizacijskem omreţju in moteni oziroma prekinjeni oskrbi z vodo ter v primerih velike onesnaţenosti zraka zaradi velike količine prašnih delcev zaradi premetavanja in čiščenja ruševin, lahko pride do epidemij, predvsem laţjih črevesnih obolenj, čemur so podvrţeni predvsem dojenčki, otroci do 6 let in bolniki. V primeru prekinitve električnega toka pride do večjih količin organskih odpadkov, predvsem okvarjenega mesa in zelenjave, ki so jih imeli občani v zamrzovalnih skrinjah in Preventivni ukrepi: V primeru potresa v poletnem času je potrebno še posebno zaostreno izvajati higiensko epidemiološke ukrepe in za izvajanje le-teh zagotoviti sile in sredstva v največji meri. Obenem je potrebno občane obveščati o načrtovanih higienskoepidemioloških ukrepih, zagotavljati sredstva za razkuţevanje, dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo. Nalogo higiensko epidemiološkega nadzora ter izvajanje ukrepov za primer potresa izvaja občinska strokovna sluţba v sodelovanju z ministrstvom za zdravstvo. Čiščenje ulic z 9

10 so se ţivila pokvarila. Potrebno je zagotoviti aţuren odvoz odpadkov. vodo se izvaja z ustreznimi gasilskimi vozili in opremo, za opravljanje komunalne dejavnosti se koristijo tudi razna gospodarska vozila. Javno komunalno podjetje se mora ob potresu prednostno angaţirati na nalogah preskrbe z vodo in zagotavljanja ostale komunalne infrastrukture. 1.9 Ukrepi za zmanjšanje posledic potresa: Najpomembnejši ukrepi za preprečevanje in zmanjšanje posledic potresa so: - potresno odporna gradnja (predpisane zahteve za novogradnjo, sanacijo in utrditev objektov, postopki za ocenjevanje po potresu poškodovanih objektov ter popotresno sanacijo), - načrtovanje delovanje sistema ZRP (usposabljanje in opremljanje sil za ZRP ter izdelava in dopolnjevanje načrtov ZiR ob potresu), - sistematično spremljanje in proučevanje potresne dejavnosti (drţavna mreţa potresnih opazovalnic), - priprava programov potresne sanacije ter utrjevanje stanovanjskih in pomembnih javnih objektov s področja vzgoje in izobraţevanja, varstva otrok, nege starejših občanov in drugih posebnih skupin prebivalcev ter drugih javnih dejavnosti, - pregled stanja pomembnih infrastrukturnih sistemov (zlasti cest, ţeleznic, mostov, podvozov, nadvozov, predorov, itn.) s ciljem ugotoviti potresno odpornost in ranljivost ter po potrebi zagotoviti povečanje potresne odpornosti teh objektov, - pregled stanja pomembnih industrijskih objektov ter objektov v katerih se skladiščijo, shranjujejo ali izdelujejo nevarne snovi ter objektov virov večjega tveganja in manjšega tveganja za okolje ter po potrebi zagotoviti povečanje potresne odpornosti teh objektov, - ustrezna organizacija in delovanje zdravstvene in socialne sluţbe v primeru potresa z močnimi poškodbami, - izboljšati pripravljenosti na potres, kar se zagotavlja z izobraţevanjem prebivalcev za boljši odziv pri potresu, z usposabljanjem organov vodenja v ZRP ter upravnih organov na lokalni in drţavni ravni ter s pripravo akcijskih načrtov za reševanje. Varstvo pred potresi v celoti obsega preventivo, vzpostavitev in vzdrţevanje pripravljenosti, zaščito, reševanje in pomoč, odpravljanje posledic in obnovo. S tem načrtom se urejajo le ukrepi in dejavnosti za zaščito, reševanje in pomoč ter zagotavljanje osnovnih pogojev za ţivljenje, ki so v občinski pristojnosti. 10

11 Slika 3: Povezave in aktivnosti za obvladovanje potresa 1.10 Potresno območje občine Zagorje Ob Savi Iz kart temeljnega in regijskega načrta, ki je podrobneje razdelan za območje zasavske regije, izhaja, da se občina Zagorje ob Savi nahaja na območju VIII. stopnje po EMS lestvici ter spada v 5. razred ogroţenosti. Doslej takšnega potresa na območju občine Zagorje ob Savi še ni bilo. Tabela 1: Razvrstitev Zasavske regije in občine Zagorje ob Savi v razred ogroženosti ob potresu in število prebivalcev regije/občine, ki živijo na območjih posamezne potresne intenzitete Regija/ Občina Območje VI. po EMS Število prebivalcev Območje VII. po EMS Območje VIII. po EMS Skupno število prebivalcev Razred ogroţenosti OBČINE Zasavska (3 občine) Zagorje ob Savi 5 11

12 Slika 4. Potresna ogroženost občine Zagorje ob Savi 1.11 Sklepne ugotovitve V primeru potresa do VII. stopnje po EMS v občini Zagorje ob Savi ne bo občutneje moteno bivanje prebivalcev in delovni proces v podjetjih, zavodih in drugih organizacijah. Prav tako se ne pričakuje večjih poškodb objektov in ţrtev. Smiselno in prilagojeno nastalim razmeram potresa bi se izvajali ukrepi in naloge opredeljeni v tem načrtu. V primeru najvišje stopnje potresa v občini (VIII. po EMS) bo največ škode v starejših stanovanjskih hišah in gospodarsko - kmetijskih objektih. 12

13 2. OBSEG NAČRTOVANJA 2.1. Temeljne ravni načrtovanja a) Raven občine: Obveznost izdelave načrta oziroma dela načrta zaščite in reševanja ob potresu za posameznega nosilca načrtovanja je opredeljena glede na Oceno potresne ogroţenosti Republike Slovenije, verzija 2.0, št / DGZR z dne in glede na končno uvrstitev nosilca načrtovanja v določen razred ogroţenosti. Vsak nosilec načrtovanja se lahko odloči tudi za večji obseg načrtovanja. Temeljni načrt zaščite in reševanja ob potresu je drţavni načrt. Drţavni načrt zaščite in reševanja ob potresu je izdelan za potres intenzitete VIII EMS ali višje stopnje po evropski potresni lestvici EMS-98 (v nadaljevanju potres intenzitete VIII EMS ali višje stopnje). S tem načrtom se urejajo zaščitni ukrepi in naloge ZRP. Občinski načrti zaščite in reševanja se, skladno z določili Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Uradni list RS, št. 24/12), izdelajo v celoti za potres v občinah na potresnem območju, kjer je moţen potres intenzitete VIII EMS ali višje stopnje. Razredi ogroţenosti: V splošnem so občine razvrščene v pet razredov ogroţenosti ob potresu. Pri razvrščanju občin in regij v razrede ogroţenosti je bila poleg osnove karte potresne intenzitete, upoštevana zgolj še skupina podatkov in sicer število prebivalcev na posameznih območjih. Podatki o številu prebivalcev po občinah so bili pridobljeni iz aplikacije GIS-UJME s stanjem na dan Slika 5: Potresna ogroženost slovenskih regij 13

14 Tabela 2. Razredi in stopnje ogroženosti Razred ogroţenosti Stopnja ogroţenosti 1 Majhna 2 Srednja 3 Velika 4 Zelo velika 1 5 Zelo velika 2 Tabela 3. Kriteriji za uvrstitev občin v razrede ogroženosti ob potresu 1.razred ogroţenosti 2.razred ogroţenosti 3. razred ogroţenosti 4. razred ogroţenosti 5. razred ogroţenosti Vsi prebivalci občine na območju V po EMS ali manj Vsi prebivalci občine na območju VI po EMS Vsi preb. ali del preb. občine na območju VI po EMS in nič preb. na območju VIII po EMS Vsi preb. ali del preb. občine (vendar manj kot 9.000) na območju VIII po EMS ali več Vsi preb. ali del preb. občine (vendar več kot 9.000) na območju VIII po EMS Občinam, ki spadajo v razred ogroţenosti 1 in 2 (majhna in srednja ogroţenost), ni treba izdelati načrta zaščite in reševanja v celoti ali dela načrta oziroma dokumentov za izvajanje zaščitnih ukrepov ter določenih nalog ZRP (pri srednji ogroţenosti se izdelava teh dokumentov priporoča), treba pa je izdelat dokumente, v katerih predvidijo zagotavljanje pomoči potresno prizadetim območjem v silah in sredstvih za ZRP. Občine, ki spadajo v razred ogroţenosti 3 (velika stopnja ogroţenosti), izdelajo del načrta zaščite in reševanja oziroma dokumente, v katerih se določita način obveščanja in zagotavljanje pomoči potresno prizadetim območjem v silah in sredstvih za ZRP ter se razdela izvajanje zaščitnih ukrepov in nalog ZRP. Občine, ki spadajo v razred ogroţenosti 4 in 5 (zelo velika stopnja ogroţenosti 1 in 2), v celoti izdelajo samostojen načrt zaščite in reševanja ob potresu. Vsi prebivalci v zasavski regiji, ki jih je skupaj več kot ţivijo na območju intenzitete VIII EMS 2. Zato morajo v celoti izdelati samostojen načrt zaščite in reševanja ob potresu. 2 Podatki o prebivalcih so privzeti iz aplikacije GIS_UJME s stanjem na dan 1. december

15 Slika 6: Potresna ogroženost slovenskih občin b) Raven organizacije: Organizacije, ki opravljajo vzgojno-izobraţevalno, socialno, zdravstveno ali drugo dejavnost, ki obsega tudi oskrbo ali varovanje 30 ali več oseb in so na potresnem območju, na katerem je mogoč potres intenzitete VIII EMS ali višje stopnje, načrtujejo skladno z občinskimi načrti zaščite in reševanja ter načrti dejavnosti, bolnišnice pa tudi skladno z regijskimi načrti in drţavnim načrtom potrebno izvedbo zaščitnih ukrepov ter nalog ZRP. Načrt dejavnosti izdelajo pristojni organi in sluţbe občinske uprave, ki po potrebi izdelajo načrte dejavnosti kot dodatek k občinskim ali k regijskim načrtom zaščite in reševanja Načela zaščite, reševanja in pomoči Zaščita, reševanje in pomoč se ob potresu organizirajo skladno z načeli, ki jih določa Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, in sicer: Vsakdo ima pravico do varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ob naravni in drugi nesreči imata zaščita ter reševanje človeških ţivljenj prednost pred vsemi drugimi zaščitnimi in reševalnimi aktivnostmi. Ob naravni in drugi nesreči je vsakdo dolţan pomagati po svojih močeh in sposobnostih. Podatki o nevarnostih ter o dejavnostih drţavnih organov, lokalnih skupnosti in drugih 15

16 izvajalcev nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so javni. Drţava in lokalna skupnost morata zagotoviti, da je prebivalstvo na območju, ki bi ga lahko prizadela naravna ali druga nesreča, obveščeno o nevarnostih. Drţava in lokalna skupnost pri zagotavljanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v skladu s svojimi pristojnostmi, prednostno organizirata izvajanje preventivnih ukrepov. Vsaka fizična in pravna oseba je v skladu z zakonom odgovorna za izvajanje ukrepov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Lokalna skupnost uporabi za zaščito, reševanje in pomoč ob naravni ali drugi nesreči najprej svoje sile in sredstva. V primerih, ko zaradi velikega obsega nesreče oziroma ogroţenosti, sile in sredstva lokalne skupnosti niso zadostna ali niso zagotovljena med sosednjimi lokalnimi skupnostmi, drţava zagotavlja uporabo sil in sredstev iz širšega območja. Vojsko in obrambna sredstva je mogoče uporabiti za zaščito, reševanje in pomoč, če razpoloţljive sile in sredstva ne zadoščajo za nujno reševanje ter pomoč in če vojska ni nujno potrebna pri opravljanju obrambnih nalog. 3. ZAMISEL IZVAJANJA ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI 3.1. Temeljne podmene Temeljne podmene načrta zaščite in reševanja ob potresu so: 1. Občinski načrt zaščite in reševanja se izdela za potres intenzitete VI EMS ali višje stopnje. 2. Varstvo pred potresom zagotavljajo v okviru svojih pravic in dolţnosti oz. pristojnosti prebivalci kot posamezniki, prebivalci prostovoljno organizirani v raznih društvih in drugih nevladnih organizacijah, ki se ukvarjajo z zaščito in reševanjem, javne reševalne sluţbe, podjetja, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je pomembna za zašito in reševanje ter občine, regijski in drţavni organi. 3. Varnost prebivalcev ob potresu ni odvisna samo od potresne ranljivosti zgradb, v katerih prebivajo, temveč tudi od potresne ranljivosti drugih zgradb. Večina prebivalcev namreč veliko časa preţivi v vrtcih, šolah, na delovnih mestih, domovih za ostarele, bolnišnicah. Skladno z Uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Uradni list RS, št. 24/12) morajo načrte zaščite in reševanja izdelati tudi organizacije, ki opravljajo vzgojno-izobraţevalno, socialno, zdravstveno ali drugo dejavnost, ki obsega tudi oskrbo ali varovanje 30 ali več oseb, če so na potresno ogroţenem območju in načrtujejo izvedbo potrebnih zaščitnih ukrepov ter nalog ZRP skladno z občinskimi in regijskimi načrti zaščite in reševanja ter načrti dejavnosti in drţavnim načrtom. 4. Ţivljenja ljudi so po potresu ogroţena zaradi poškodb objektov in naprav, namenjenih proizvodnji, predelavi, uporabi, prevozu, pretovarjanju, skladiščenju in odstranjevanju nevarnih snovi, poškodb ali porušitve visokih dimnikov, na rezervoarjih z mazutom, porušitve mostov in druge prometne infrastrukture, poškodb na električnih, plinskih in 16

17 drugih napeljavah itd. Omenjena podjetja, ki s svojo dejavnostjo pomenijo nevarnost za nastanek nesreče, morajo pri izdelavi načrtov zaščite in reševanja oz. zaščitnih ukrepov te nevarnosti upoštevati. 5. Prebivalci na potresno ogroţenem območju morajo biti pravočasno in objektivno obveščeni o pričakovanih nevarnostih potresa, njegovih posledicah, načrtih in ukrepih za zmanjšanje in odpravo posledic ter o ravnanju ob potresu. V ta namen je izdelano navodilo «kako ravnamo ob potresu«. 6. Občinski načrt zaščite in reševanja ob potresu se začne izvajati na prizadetem območju glede na zmoţnost ukrepanja. Če lokalni viri ne zadoščajo za učinkovito zaščito, reševanje in pomoč, zaprosimo za pomoč sosednjo občino, regijo oziroma drţavo. 7. Zagotavljanje osnovnih pogojev za ţivljenje ob potresu obsega nujno zdravstveno oskrbo ljudi in ţivali, nastanitev in oskrbo s pitno vodo, hrano, zdravili in drugimi osnovnimi ţivljenjskimi potrebščinami, oskrbo z električno energijo, zagotavljanje nujnih prometnih povezav in nujne komunalne infrastrukture. D-7 Navodilo prebivalcem za ravnanje ob nesreči 3.2. Zamisel izvedbe zaščite in reševanja Koncept odziva ob potresu Koncept odziva ob potresu temelji na posledicah, ki jih povzroči potres na ljudeh, naravi in na objektih. Klasifikacijo potresa (po potresnih lestvicah) in epicenter potresa določi Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo. - POTRES intenzitete do vključno V stopnje po evropski potresni lestvici EMS: ljudje zaznajo potres, ne povzroči pa poškodb na objektih. Urad za seizmologijo in geologijo dokumentira potres in obvesti javnost o vsakem potresu, ki ga s svojimi čutili lahko zaznajo prebivalci na območju občine. POTRES intenzitete VI ali VII stopnje po evropski potresni lestvici EMS: poškodbe na objektih. POTRES intenzitete VIII EMS ali višje stopnje po evropski potresni lestvici EMS: poškodbe in mogoče smrtne ţrtve pri ljudeh, močne poškodbe ali rušenje objektov. 17

18 Tabela 4: Kratka oblika evropske potresne lestvice predstavlja zelo poenostavljen in posplošen pregled lestvice. Uporabljamo jo za izobraževalne namene 3 (vir: Gruenthal, ur., 1998). EMS-98 intenziteta Naziv Značilni učinki (povzeto) I Nezaznaven Ljudje ga ne zaznajo. II Komaj zaznaven V hišah ga čutijo redki posamezniki v mirovanju. III Šibek V zaprtih prostorih ga čutijo posamezniki. Mirujoči čutijo zibanje ali rahlo tresenje. IV Zmeren V zaprtih prostorih ga čutijo mnogi, na prostem pa redki posamezniki. Posamezniki se zbudijo. Okna in vrata zaropotajo, posode zaţvenketajo. V Močan V zaprtih prostorih ga čuti večina, na prostem pa posamezniki. Mnogi se zbudijo. Posamezniki se prestrašijo. Ljudje čutijo tresenje celotne stavbe. Viseči predmeti vidno zanihajo. Majhni predmeti se premaknejo. Vrata in okna loputajo. VI VII VIII Z manjšimi poškodbami Z zmernimi poškodbami Z močnimi poškodbami Mnogi ljudje se prestrašijo in zbeţijo na prosto. Nekateri predmeti padejo na tla. Mnoge stavbe utrpijo manjše nekonstrukcijske poškodbe (lasaste razpoke, odpadanje manjših kosov ometa). Večina ljudi se prestraši in zbeţi na prosto. Stabilno pohištvo se premakne iz svoje lege in številni predmeti padejo s polic. Mnoge dobro grajene navadne stavbe so zmerno poškodovane: majhne razpoke v stenah, odpadanje ometa, odpadanje delov dimnikov; na starejših stavbah se lahko pojavijo velike razpoke v stenah in se porušijo predelne stene. Mnogi ljudje s teţavo lovijo ravnoteţje. Pojavijo se velike razpoke na stenah mnogih stavb. Pri posameznih dobro grajenih navadnih stavbah se porušijo stene, slabo grajene stavbe se lahko porušijo. IX Rušilen Splošna panika. Mnogi slabo grajeni objekti se porušijo. Tudi dobro grajene navadne stavbe so zelo močno poškodovane: porušitve sten in delne porušitve stavb. 3 Kratka oblika lestvice ne zadostuje za natančno opredelitev intenzitet 18

19 X Zelo rušilen Mnogo navadnih dobro zgrajenih stavb se poruši. XI Uničujoč Večina navadnih dobro zgrajenih stavb se poruši, uničene so celo nekatere stavbe z dobro potresno odporno konstrukcijo. XII Popolnoma uničujoč Skoraj vse stavbe so uničene. Barvna legenda: zelena rumena rdeča ni učinkov intenziteta se določa na podlagi učinkov na ljudi in predmete intenziteta se določa na podlagi učinkov na stavbe (poškodbe), ljudi in predmete Potresne lestvice EMS (evropska potresna lestvica), MSK (Medvedev-Sponheuer-Karnikova lestvica) in MCS (Mercalli-Cancani-Siebergova lestvica) se nekoliko razlikujejo med seboj, ta razlika pa je pomembna predvsem za seizmologe in gradbenike. Ţe V. stopnja, še bolj pa VI., povzročita preplah, odpadanje ometa, poškodbe dimnikov, razpoke slabše grajenih stavb ipd., VII. stopnja ţe poškoduje objekte, povzroči posamezne zdrse zemljin in strah med prebivalstvom. VIII. stopnja povzroči večje razpoke v zidovih in tudi posamezna rušenja zgradb, v naravi pa udore in usade, spremembe pretokov in gladin voda ter paniko med ljudmi. 19

20 Slika 7. Potek izvedbe zaščite in reševanja 20

21 3.3. Uporaba načrta Načrt zaščite in reševanja ob potresu v občini se aktivira, ko pride do močnejšega potresa, to je potres VI. stopnje ali več po EMS lestvici oziroma, ko je zaznati poškodbe pri ljudeh in na objektih ter nastanejo razmere, ko redne sluţbe in dejavnosti ne morejo zaradi obsega nesreče odpravljati posledic. Na podlagi ocene nesreče in posledic, se poveljnik občinskega štaba CZ oz. ţupan odloči o izvajanju načrta delno ali v celoti. Če lokalni viri na prizadetem območju občine ne zadoščajo za učinkovito zaščito, reševanje in pomoč, Poveljnik CZ občine postopno, glede na posledice in potrebe, zaprosi za pomoč (regijske) drţavne sile in sredstva, ki so na voljo. Odločitev o uporabi načrta zaščite in reševanja ob potresu v občini sprejme Poveljnik CZ občine. Sklep o preklicu izvajanja posameznih zaščitnih ukrepov in nalog sprejme pristojni poveljnik CZ ali vodja intervencije, ki je ukrepe sprejel. D-19 Vzorec sklepa o aktiviranju načrta ZiR ob nesreči D-20 Vzorec sklepa o preklicu izvajanja zaščitnih ukrepov in nalog ZRP 4. SILE, SREDSTVA IN VIRI ZA IZVAJANJE NAČRTA 4.1. Pregled organov in organizacij, ki sodelujejo pri izvedbi nalog iz občinske pristojnosti Občinski organi: Ţupan in direktor občinske uprave P-33 Seznam članov komisije za ocenjevanje škode Drţavni organi: - Izpostava URSZR Trbovlje z ReCO Trbovlje, - Policijska postaja Zagorje ob Savi, - Inšpekcijske sluţbe Občinske sile za zaščito in reševanje: Organi Civilne zaščite (CZ): poveljnik CZ občine, namestnik Poveljnika CZ občine, občinski štab CZ, poverjeniki CZ 21

22 P-1 Podatki o poveljniku, namestniku poveljnika, in članih štaba civilne zaščite P-3 Pregled sil za ZRP v občini Zagorje ob Savi Enote in sluţbe CZ - enota za radiološko-kemično-biološko zaščito (RKB-zaščito), - tehnično reševalna enota, - sluţba za podporo, - informacijski center, - logistični center. Občinski pogodbeni izvajalci: - Pogodbeni izvajalec(i) gradbene stroke, - Pogodbeni izvajalec(i) za začasno nastanitev, - Pogodbeni izvajalec za zagotavljanje prehrane. P-10 Pregled gradbenih organizacij P-21 Pregled objektov, kjer je moţna začasna nastanitev ogroţenih prebivalcev in njihove zmogljivosti ter lokacije primerne za postavitev zasilnih prebivališč P-22 Pregled organizacij, ki zagotavljajo prehrano Javne sluţbe za zaščito, reševanje in pomoč: - JGS (PGD Zagorje-mesto), - JKP Zagorje ob Savi, - Zdravstveni dom Zagorje ob Savi, - Elektro Ljubljana, - Policijska postaja Zagorje ob Savi, - Veterinarske organizacije in Veterinarski zavod. P-11 Pregled gasilskih enot s podatki o poveljnikih in namestnikih poveljnikov Enote ter sluţbe društev in drugih nevladnih organizacij: - OZ Rdečega kriţa in Slovenski Karitas, - radioamaterji. P-25 Pregled človekoljubnih organizacij Enote, sluţbe in centri za zaščito, reševanje in pomoč, ki jih organizirajo drţavni organi: - ekološki laboratorij z mobilno enoto (ELME), - mobilna enota ekološkega laboratorija (MEEL), - enota za higiensko-epidemiološko delo, - enota za zaščito in reševanje ob nesrečah s klorom ter drugimi jedkimi snovmi, - mobilna enota za meteorologijo in hidrologijo, 22

23 - enota reševalcev z reševalnimi psi, - enota za reševanje ob rudniških nesrečah, - enota za identifikacijo mrtvih Komisija za ocenjevanje škode Občinska komisija za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah P-33 Pregled članov komisije za ocenjevanje škode 4.2. Materialno tehnična sredstva za izvajanje načrta Za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči v primeru potresa se uporabijo obstoječa sredstva, ki jih občina zagotavlja na podlagi predpisanih meril za organiziranje, opremljanje in usposabljanje sil za zaščito, reševanje in pomoč. O pripravljenosti in aktiviranju opreme in sredstev CZ odloča Poveljnik CZ občine, opreme in sredstev JGS pa Poveljniki PGD. Materialno - tehnična sredstva se načrtujejo za: - zaščitno in reševalno opremo ter orodje (sredstva za osebno in skupinsko zaščito, oprema, vozila ter tehnična in druga sredstva, ki jih potrebujejo strokovnjaki, reševalne enote, sluţbe in reševalci), - materialna sredstva za ZRP iz drţavnih rezerv. P-6 Pregled osebne in skupne opreme ter sredstev pripadnikov enot za zaščito, reševanje in pomoč P-13 Pregled avtomobilskih lestev za gašenje in reševanje iz visokih zgradb 4.3. Finančna sredstva za izvajanje načrta Stroške v zvezi z delovanjem občinskih enot Civilne zaščite in Občinskega štaba Civilne zaščite krije občina Zagorje ob Savi. Materialno tehnična sredstva ZiR se hranijo v skladišču CZ občine Zagorje ob Savi in se lahko uporabijo v primeru posredovanja in aktiviranja ali mobilizacije sil za ZiR. Finančna sredstva se koristijo skladno z letnim finančnim načrtom na predlog skrbnika postavk ZiR in po opravljeni predhodni notranji kontroli ustreznega koriščenja sredstev s strani vodij oddelkov in odobritvi ţupana Občine Zagorje ob Savi. Za odpravljanje posledic potresa (zaščita in reševanje ljudi, ţivali in premoţenja, obnova uničene in poškodovane komunalne, cestne infrastrukture, objektov, ) se koristijo sredstva obvezne proračunske rezerve občinskega proračuna (o uporabi odloča Občinski svet), drţavne pomoči in sredstva zavarovalnic. Finančna sredstva se načrtujejo še za: - stroške operativnega delovanja (povračila stroškov za aktivirane pripadnike CZ in druge sile za ZRP), - stroški usposabljanja enot in sluţb, - materialne stroške (prevozne stroške, storitve, ). D-1 Načrtovana finančna sredstva za izvajanje načrta 23

24 5. OPAZOVANJE, OBVEŠČANJE IN ALARMIRANJE 5.1. Opazovanje potresne aktivnosti Opazovanje potresne dejavnosti na območju Zasavja izvaja ARSO Urad za seizmologijo in geologijo s stalnim spremljanjem in proučevanjem potresne dejavnosti. DOKUMENTACIJA, DIAGRAM POTEKA PRIMARNA POSTOPKI AKTIVNOSTI ODGOVORNOST Poročilo Agencije RS za okolje POTRES ReCO, PGD, OŠCZ, Poveljnik CZ Obveščanje pristojnih organov in služb ReCO Sklep o alarmiranju ALARMIRANJE in OBVEŠČANJE JAVNOSTI ReCO, PGD,OŠCZ, Poveljnik CZ Načrt vodenja aktivnosti ob potresu Spremljanje stanja in poteka aktivnosti OŠCZ, Poveljnik CZ Obveščanje sosednjih lokalnih skupnosti OŠCZ SPREMLJANJE POROČANJA IN ODZIVANJA JAVNOSTI Občina,OŠ CZ, Končno poročilo Poveljnik CZ 24

25 Ob potresu intenzitete VI EMS ali višje stopnje vzpostavi ARSO Urad za seizmologijo in geologijo lokalno mreţo prenosnih terenskih opazovalnic za spremljanje popotresnih sunkov. Opazovanje potresne dejavnosti obsega spremljanje potresne dejavnosti ter posredovanje podatkov in analiz organom in sluţbam, pristojnim za ukrepanje. Prve preverjene podatke o potresu na območju zasavske regije lahko ARSO Urad za seizmologijo in geologijo pripravi v 15 minutah oziroma najpozneje v eni uri po potresu Izvajanje obveščanja pristojnih organov in javnosti ob potresu ARSO o vsakem potresu obvešča CORS, le-ta obvešča ReCO Trbovlje šele ob potresu VI ali višje stopnje EMS. Prvo obvestilo o potresu, ki ga ARSO Urad za seizmologijo in geologijo posreduje CORS, mora vsebovati podatke o: času nastanka potresa, nadţarišču potresa, magnitudi potresa, preliminarno ocenjeni intenziteti potresa po evropski potresni lestvici EMS, območju, ki ga je prizadel potres Informiranje pristojnih organov Za sprotno informiranje organov v občini in drugih izvajalcev nalog zaščite, reševanja in pomoči o stanju in razmerah na prizadetem območju, sprejetih ukrepih in poteku izvajanja zaščite in reševanja ter odpravljanja posledic potresa, skrbi Poveljnik CZ ob pomoči ostalih sodelavcev občine. V ta namen: V dogovoru z ţupanom posreduje v ReCO podatke o prvih posledicah potresa na tel. številko 112, nato pa čim bolj natančno pisno prvo poročilo iz katerega mora biti razviden obseg posledic potresa, število poškodovanih, porušenih ali delno porušenih objektov z njihovo lokacijo, podatki o morebitnih ruševinah, ţrtvah, poškodovanih, o motnjah in poškodbi infrastrukture ter morebitnih veriţnih nesrečah. pripravlja in objavlja informacije za obveščanje javnosti preko lokalnih medijev kamor pošlje pisno informacijo po faksu. ARSO objavlja podatke o potresu in njegovih značilnostih na svoji spletni strani 25

26 VODENJE DEŢURNI V OPERATIVNEM GASILSKEM CENTRU ŢUPAN, VODILNI DELAVCI OBČINE ZAGORJE OB SAVI POVELJNIK CIVILNE ZAŠČITE OBČINE ZAGORJE OB SAVI REGIJSKI CENTER ZA OBVEŠČANJE TRBOVLJE IZVAJANJE PROSTOVOLJNA GASILSKA DRUŠTVA PROSTOVOLJNA INDUSTRIJSKA GASILSKA DRUŠTVA POGODBENA PODJETJA ENOTE IN SLUŢBE CIVILNE ZAŠČITE KOMUNALA ZAGORJE OB SAVI, ZDRAVSTVENI DOM ZAGORJE OB SAVI, SPLOŠNA BOLNIŠNICA TRBOVLJE, DRŢAVNI ORGANI, ORGANIZACIJE, PODJETJA, ZAVODI PO NAČRTIH REGIJSKEGA CENTRA ZA OBVEŠČANJE Za sprotno obveščanje organov lokalne skupnosti in drţavnih organov v regiji, ki ga je prizadel potres, ReCO Trbovlje pripravlja dnevne in izredne informativne biltene o stanju na prizadetem območju, sprejetih ukrepih in izvajanju aktivnosti ZRP Obveščanje prebivalcev na prizadetem območju Ob močnejšem potresu, ko pride do hudih poškodb mnogih zgradb ali celo rušenja posameznih zgradb, je potrebno nujno evakuirati prebivalce z ogroţenega območja ali zgradbe, ostalim prebivalcem pa posredovati napotke za ravnanje po nesreči. Prvi pričnejo z akcijami reševanja operativni prostovoljni gasilci, ki obenem tudi obveščajo in opozarjajo ogroţene občane na preteče nevarnosti in ravnanje po potresu. Ţupan, poveljnik CZ občine Zagorje ob Savi in strokovni sodelavec za ZiR na podlagi opisa situacije iz ReCO Trbovlje in gasilskih enot s terena takoj skličejo OŠCZ in vodilne občine Zagorje ob Savi ter oblikujejo in posredujejo prvo obvestilo oz. navodilo za javnost vsem javnim medijem (obvestilo za javnost mora vsebovati tudi tel. številke, kamor lahko občani pokličejo zaradi potreb po reševanju, informacij v zvezi z nesrečo), za vsa nadaljnja obvestila sta pristojna ţupan in poveljnik CZ občine (tako za napotke za ravnanje po nesreči kot za strokovna sporočila v zvezi z dejavnostjo enot in intervencijskimi ukrepi). Poveljnik CZ občine Zagorje ob Savi takoj skliče predsednike oz. podpredsednike KS in formira evakuacijske komisije, ki morajo organizirati razdelitev pisnih napotkov za ravnanje po potresu in izvesti oz. koordinirati evakuacijo na terenu. Ţupan določi delavce občine Zagorje ob Savi, ki odgovarjajo oz. dajejo usmeritve občanom, ki posredujejo ali potrebujejo informacije preko telefona. 26

27 Ko začnejo z delom komisije za oceno uporabnosti stanovanjskih in drugih objektov ter za popis škode na komunalni in cestni infrastrukturi, tudi te posredujejo določene napotke občanom. Obvestila morajo vsebovati podatke in navodila, ki ljudi usmerjajo pri postopkih osebne in vzajemne zaščite. Obvestila, posredovana preko medijev, so kratka, jedrnata in večkrat ponovljena. AKTIVNOST obvešč. in opozarj. IZVAJALEC OPOMBA preko megafonov PGD, policija tehnična sredstva PGD, policije preko zvočnika na gasilskem vozilu Gasilci tehnična sredstva GZ Zagorje ob Savi preko javnih medijev poveljnik CZ občine Zagorje ob Savi, ţupan, ReCO Trbovlje s pisnimi obvestili OŠCZ, strok. sod. za ZiR, predsedniki in podpredsedniki KS z ustnimi sporočili sile ZRP na terenu Ob potresu intenzitete VIII EMS ali več se v občini organizira informacijski center v katerem so predstavniki socialne sluţbe, humanitarnih organizacij, poizvedovalne sluţbe, sluţbe za zaščito in reševanje ter drugih sluţb javnega pomena. Prek informacijskih centrov prebivalci dobijo informacije o: posledicah potresa (materialni škodi, poškodovanih, pogrešanih, evakuiranih, mrtvih, porušenih/delno porušenih objektih), vplivu potresa na prebivalce in okolje, pomoči, ki jo lahko pričakujejo, ukrepih za omilitev posledic potresa, izvajanju osebne in vzajemne zaščite, sodelovanju pri izvajanju zaščitnih ukrepov, o oceni poškodovanosti objektov in primernosti za bivanje. D 5 Navodilo za organiziranje in vodenje informacijskih centrov Obveščanje javnosti Ljudje, ki ţivijo na območjih, izpostavljenih potresnemu tveganju, morajo biti seznanjeni s potresno nevarnostjo. Javnost mora biti o nesreči pravočasno in korektno obveščena, tako o obsegu nesreče in njenih posledicah kot tudi o aktivnostih za odpravo posledic. Po aktiviranju občinskega načrta ZiR ob potresu je za obveščanje javnosti o izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči iz regijske pristojnosti odgovoren poveljnik CZ in ţupan občine v skladu s svojimi pristojnostmi. Naloge na področju obveščanja javnosti organizira in usklajuje poveljnik CZ občine s članom štaba CZ odgovornim za obveščanje javnosti: 27

28 organizira in vodi tiskovno središče, pripravlja skupna sporočila za javnost, organizira in vidi tiskovno konferenco, spremlja poročanje medijev. Obveščanje javnosti ob nesrečah poteka v medijih, ki morajo po predpisih (25. člen Zakona o medijih (Uradni list RS, številka 110/06 UPB1 in 47/12) na zahtevo drţavnih organov, javnih podjetij in zavodov brez odlašanja brezplačno objaviti nujno sporočilo, povezano z resno ogroţenostjo ţivljenja, zdravja ali premoţenja ljudi, kulturne in naravne dediščine ter varnosti drţave. V takih primerih se sporočilo najprej pošlje za takojšnjo objavo naslednjim medijem: - Radio Aktual Kum Trbovlje, - Televizija Slovenija, - Radio Slovenija, - Slovenska tiskovna agencija, - po potrebi tudi drugim medijem. ReCO Trbovlje, na podlagi podatkov CORS, vsak dan za prejšnji dan pripravi dnevni informativni bilten o pomembnejših pojavih in dogodkih s področja zaščite in reševanja v drţavi in regiji in ga pošlje prejemnikom po seznamu. Ob potresu intenzitete VIII EMS ali višje stopnje se pripravi tudi izredni informativni bilten, ki ga praviloma prejmejo prejemniki po seznamu. P-18 Seznam medijev, ki bodo posredovali obvestilo o izvedenem alarmiranju in napotke za izvajanje zaščitnih ukrepov D-5 Navodilo za organiziranje in vodenje informacijskih centrov 5.3 Alarmiranje Ker so posledice potresa jasno vidne alarmiranje ob potresu ni potrebno. 28

29 6. AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV 6.1. Aktiviranje organov vodenja in sluţb Po obvestilu in prvih poročilih o posledicah potresa intenzitete VI EMS in višje stopnje, poveljnik CZ občine oziroma njegov namestnik presodi trenutne razmere in oceni situacijo. Na podlagi razseţnosti in posledic potresa sprejme odločitev o aktiviranju občinskega načrta, kar pomeni tudi aktiviranje sil in sredstev ZRP. Glede na oceno stanja in razseţnosti potresa poveljnik CZ občine najprej aktivira Občinski štab Civilne zaščite, ki je pristojen za operativno in strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči, oziroma podpira vodenje. V nadaljevanju pa lahko aktivira še: enote in sluţbe CZ občine Zagorje ob Savi, komisijo za ocenjevanje poškodovanosti in uporabnosti objektov, komisijo za ocenjevanje škode (zaradi priprave prve ocene škode). Obvestilo o potrebi po reševanju in pomoči po potresu sprejme Operativni gasilski center preko telefona, pozivnika ali radijske postaje od ReCO Trbovlje, lahko pa tudi preko telefona neposredno od prijavitelja. Na podlagi opisa situacije, ki jo poda deţurni gasilec v OGS in posamezni občani, ReCO Trbovlje izvede obveščanje in aktiviranje poveljnika CZ občine Zagorje ob Savi, ţupana občine Zagorje ob Savi, strokovnega sodelavca za ZiR občine Zagorje ob Savi ter drţavnih organov, podjetij, zavodov, enot in sluţb v skladu s svojimi načrti. Poveljnik CZ občine s pisno odredbo oz. sklepom odredi aktiviranje PGD, organov vodenja, enot in sluţb CZ, podjetij, pomembnih za ZRP, komisij za oceno škode, oceno stopnje ogroţenosti zaradi potresa in izdelavo predlogov najnujnejše sanacije (sestavljene iz članov OŠCZ, delavcev občine Zagorje ob Savi in strokovnjakov s področja gradbeništva in geologije) ter sprejemnih komisij za izvajanje evakuacije. Aktiviranje PGD lahko v skrajnem primeru izvede ReCO Trbovlje preko sistema javnega alarmiranja - daljinsko proţene sirene. Takoj ko PGD prejmejo obvestilo o aktiviranju, se javijo poveljniku GZ Zagorje ob Savi, ki jih seznani s situacijo in usmeri na ustrezno lokacijo. Ţupan nadzira vse odločitve poveljnika CZ in odloča o sodelovanju vodilnih delavcev občine Zagorje ob Savi in lokalnih podjetij, pomembnih za ZiR. Strokovne sluţbe Občine urejajo tudi vse zadeve v zvezi z nadomestili plač in povračili stroškov, ki jih imajo občinski pripadniki pri opravljanju dolţnosti v CZ oziroma pri zaščiti in reševanju. Vse stroške v zvezi s pripravljenostjo in delovanjem teh sil na prizadetem območju krije občina. 29

30 AKTIVNOST IZVAJALEC OPOMBA sporočilo o potrebi po reševanju in pomoči po potresu obveščanje in aktiviranje poveljnika CZ, ţupana, poveljnika GZ Zagorje ob Savi, strokovnega sodelavca za ZiR ter drţavnih organov, podjetij in zavodov odločitev o aktiviranju PGD ter organov vodenja, enot in sluţb CZ, komisij za oceno škode, oceno stopnje ogroţenosti in izdelavo predlogov najnujnejše sanacije, vodilnih delavcev občine Zagorje ob Savi, podjetij, pomembnih za ZRP, sprejemnih komisij za izvedbo evakuacije aktiviranje PGD, organov vodenja, enot in sluţb CZ, komisij za oceno škode, oceno stopnje ogroţenosti in izdelavo predlogov najnujnejše sanacije, vodilnih delavcev občine Zagorje ob Savi, podjetij, pomembnih za ZRP, sprejemnih komisij za izvedbo evakuacije Takoj ko PGD prejmejo obvestilo o aktiviranju, se javijo poveljniku GZ Zagorje ob Savi, ki jih seznani s situacijo in usmeri na ustrezno lokacijo ReCO Trbovlje ali prijavitelj ReCO Trbovlje poveljnik CZ občine Zagorje ob Savi, ţupan občine Zagorje ob Savi ReCO Trbovlje, strokovni sodelavec za ZiR PGD Dokument OŠCZ o mobilizaciji in aktiviranju 30

31 6.1.1 Pregled zbirališč ob mobilizaciji in aktiviranju GASILSKA ORGANIZACIJA MOBILIZACIJSKO ZBIRALIŠČE Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo ETI Izlake Obrezija 5, Izlake Prostovoljno gasilsko društvo Čolnišče Prostovoljno gasilsko društvo Čemšenik Prostovoljno gasilsko društvo Kandrše Prostovoljno gasilsko društvo Kolovrat Prostovoljno gasilsko društvo Mlinše Prostovoljno gasilsko društvo Šentlambert Gasilska zveza Zagorje ob Savi Prostovoljno gasilsko društvo Padeţ Prostovoljno gasilsko društvo Loke pri Zagorju Prostovoljno gasilsko društvo Podkum Prostovoljno gasilsko društvo Tirna Prostovoljno gasilsko društvo Zagorje mesto Prostovoljno gasilsko društvo Ravenska vas Prostovoljno gasilsko društvo Kotredeţ Prostovoljno gasilsko društvo Izlake Čolnišče 12, Zagorje Čemšenik 16, Zagorje Kandrše del 6, Vače Kolovrat 19, Izlake Mlinše 19, Izlake Šentlambert 9, Zagorje Cesta Borisa Kidriča 11 A, Zagorje Padeţ 1, Podkum Loke pri Zagorju 38, Kisovec Podkum 16, Podkum Tirna 16, Sava Cesta Borisa Kidriča 11 A, Zagorje Ravenska vas 1, Zagorje Kotredeţ 12, Zagorje Izlake 44, Izlake P-5 Seznam zbirališč sil za zaščito, reševanje in pomoč 31

32 6.2. Aktiviranje občinskih sil za zaščito in reševanje DOKUMENTACIJA POSTOPKI DIAGRAM POTEKA DEJAVNOSTI PRIMARNA ODGOVORNOST VSPOSTAVITEV PRIPRAVLJENOSTI OBČINSKIH SIL za ZRP Poveljnik CZ občine PRESOJA ZAHTEVE Poveljnik CZ občine NE ODLOČANJE O AKTIVIRANJU DA Poveljnik CZ občine P-15 Dokumenti o akt./mob.obč. sil za ZRP POZIVANJE OBČINSKIH SIL ZRP Štab CZ Služba za podporo NAPOTITEV SIL za ZRP NA ZBIRALIŠČE PRIZADETEGA OBMOČJA Poveljnik CZ občine DOLOČITEV DELOVIŠČ, IZDAJA DELOVNIH NALOG POSAMEZNIM ENOTAM ZRP Poveljnik CZ občine Strokovna sl. občine OSKRBA SIL za ZRP (MTS, prehrana) Štab CZ Služba za podporo Poročila z ogoženih območij SPREMLJANJE DELOVANJA SIL za ZRP Vodje sil ZRP Poveljnik CZ občine Aktiviranje obsega postopke in aktivnosti, s katerimi se sile za zaščito, reševanje in pomoč vpokličejo in organizirajo vključno za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči. O aktiviranju odloča Poveljnik CZ občine oziroma njegov namestnik. 32

33 Poveljnik CZ občine na podlagi presoje lahko odredi tudi stanje pripravljenosti določenih občinskih sil za zaščito, reševanje in pomoč. Pozivanje pripadnikov CZ in drugih sil za izvajanje nalog ZRP izvaja sluţba za podporo OŠCZ. Občinska uprava izvede vse zadeve v zvezi z nadomestilom plač in povračila stroškov, ki jih imajo pripadniki pri opravljanju dolţnosti v CZ oziroma pri zaščiti, pomoči in reševanju. Pripadnike Civilne zaščite in drugih občinskih sil za zaščito, reševanje in pomoč se aktivira/poziva v skladu z dokumenti za aktiviranje in mobilizacijo občinskih sil in sredstev zaščite, reševanje in pomoč. O pripravljenosti in aktiviranju Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč iz občinske pristojnosti, odloča Poveljnik CZ občine. Gasilski Poveljnik občine določi in aktivira gasilske ekipe iz JGS, ki bodo sodelovale pri zagotavljanju pomoči. Potrebne sile se aktivirajo, če je potrebno glede na pričakovane posledice nesreče, izvajati ukrepe in naloge zaščite, reševanja in pomoči na celotnem območju ali delu območja občine. Postopek aktiviranja: Pozivanje aktiviranje pripadnikov CZ in občinskih pogodbenih izvajalcev izvaja OŠCZ s svojo sluţbo za podporo. JGS se aktivira preko ReCO na zahtevo gasilskega Poveljnika občine. Načini aktiviranja: 1. Pozivniki (ZARE) preko ReCO (za JGS), 2. Telefon (ţični, GSM), 3. Izvzem/izvoz MTS JGS in MTS CZ. 33

34 6.3. Zagotavljanje pomoči v materialnih in finančnih sredstvih DOKUMENTACIJA POSTOPKI DIAGRAM POTEKA DEJAVNOSTI PRIMARNA ODGOVORNOST Zahtevki občine PRESOJA POTREB PO MATERIALNIH SREDSTVIH Poveljnik CZ občine Zahtevek poveljnika CZ občine NE ODLOČANJE O MATERIALNI in FINANČNI POMOČI DA Poveljnik CZ ZŠ Sklep o aktiviranju AKTIVIRANJE POTREBNIH SREDSTEV URSZR Izpostava URSZR Celje P - 1/1 P - 4 Potni nalog PRIPRAVA IN PREVOZ SREDSTEV NA PRIZADETO OBMOČJE URSZR Izpostava URSZR Celje Potrdilo o prejemu Materialni list RAZPOREDITEV SREDSTEV MED UPORABNIKE URSZR Izpostava URSZR Celje Poročilo občine SPREMLJANJE UPORABE SREDSTEV Poveljnik CZ občine Materialna pomoč pri odpravljanju posledic potresa obsega: posredovanje pri zagotavljanju specialne opreme, ki jo na območju občin ni mogoče dobiti (gradbena mehanizacija, električni agregati, naprave za prečiščevanje vode ipd.), pomoč v zaščitni in reševalni opremi, pomoč v hrani, pitni vodi, zdravilih, obleki, obutvi ipd., pomoč v sredstvih za začasno nastanitev in oskrbo ljudi, ki so ostali brez doma. Poveljnik CZ občine s pisnim zahtevkom zaprosi za pomoč Poveljnika CZ za Zasavje. O uporabi materialnih sredstev iz drţavnih rezerv za pomoč prizadetim ob potresu, finančnih sredstvih ter mednarodni pomoči, odloča Vlada RS, v nujnih primerih pa tudi Poveljnik CZ RS. 34

35 7. UPRAVLJANJE IN VODENJE 7.1. Organi in njihove naloge Vodenje sil za zaščito, reševanje in pomoč je urejeno z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur.l.RS, št. 51/06 UPB1 in 97/10). Operativno strokovno vodenje sil za ZRiP ob nesreči se organizira in izvaja kot enoten sistem. Intervencijo vodi vodja intervencije, ki je praviloma vodja gasilske intervencije. Ko se aktivira CZ mora delovanje vseh enot, sluţb in operativnih sestavov za zaščito in reševanje biti v skladu z usmeritvami poveljnika CZ oz. vodje intervencije. Za operativno vodenje in usmerjanje sil za ZRiP v podjetjih, zavodih in organizacijah, njihov organ upravljanja imenuje poveljnika CZ ali poverjenika CZ ter organizira enote in sluţbe v skladu z merili za organiziranje, opremljanje in usposabljanje sil ZRiP, ki jih izda vlada RS. Svoje delovanje ob nesreči koordinirajo s poveljnikom CZ občine ali vodjo intervencije Občinski organi Ţupan: skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; sprejme načrte zaščite in reševanja; skrbi za izvajanje ukrepov za preprečitev in zmanjšanje posledic nesreče; skrbi za obveščanje prebivalstva o nevarnostih, o stanju varnosti in o sprejetih zaščitnih ukrepih; opravlja naloge iz svoje pristojnosti; Direktor občinske uprave: na predlog Poveljnika CZ odredi in koordinira ukrepe drugih oddelkov občinske uprave in javnih podjetij in zavodov iz občinske pristojnosti. Občinska uprava in občinski svet: - opravlja upravne in strokovne naloge zaščite, reševanja in pomoči; - zagotavlja pogoje dela za Poveljnika CZ in OŠCZ; - zagotavlja informacijsko podporo pri izvajanju nalog; - nudi pomoč tehničnih sluţb s področja okolja in prostora; - nudi pomoč sluţbe za druţbene dejavnosti; - organizira delo in zagotavlja pogoje za delo komisije za ocenjevanje škode; - opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti; Komisija za ocenjevanje škode ocenjevanje škode po potresu po prejetem sklepu o pričetku postopka za oceno škode, ki ga izda URSZR 35

36 Organi vodenja Poveljnik CZ: - odreja aktiviranje Civilne zaščite in drugih sil za ZiR; - vodi in usmerja ZRiP ob naravnih in drugih nesrečah; - odreja umik ljudi, ţivali in premoţenja iz ogroţenih objektov in območij; - odreja uporabo določenih sredstev zvez oziroma njihovo vzpostavitev; - odreja uporabo tujega zemljišča za potrebe ZiR; - odreja porušitev objekta; - odreja obvezno sodelovanje drţavljanov v ZiR v skladu z njihovimi sposobnostmi in sredstvi za ZiR; OŠCZ: - nudi Poveljniku CZ strokovno pomoč pri vodenju nalog ZRiP; - organizira in izvaja reševalne intervencije iz občinske pristojnosti; - zagotavlja informacijsko podporo; - zagotavlja logistično podporo občinskim silam ZiR; - opravlja administrativne in finančne zadeve. Gasilski Poveljnik občine: - določa gasilske ekipe za sodelovanje in pomoč pri izvedbi ZRP ukrepov, - koordinira aktivnosti s Poveljnikom CZ oz. OŠCZ, - poroča Poveljniku CZ o situaciji in izvajanju ukrepov ZRP Občinske sile Enote in sluţbe Civilne zaščite: - Opravljajo tiste naloge ZRP zaradi katerih so ustanovljene in sicer takrat, kadar jih ni mogoče zagotoviti s prostovoljnimi in poklicnimi izvajalci, javnimi sluţbami, pogodbenimi izvajalci in drugimi Občinski pogodbeni izvajalci Pogodbeni izvajalci gradbene stroke: - odvoz ruševin in drugi gradbeno tehnični posegi v prostoru po navodilih Poveljnika CZ Pogodbeni izvajalci za zagotovitev prehrane: - priprava prehrane za potrebe sistema zaščite in reševanja Pogodbeni izvajalci za začasno nastanitev: - začasna nastanitev in osnovna oskrba ogroţenih in prizadetih občanov 36

37 Druga podjetja, zavodi, organizacije javnega značaja JGS: - izvaja vse naloge ZRP ob poţarih v skladu s pravili stroke, - sodeluje in pomaga pri oskrbi s pitno vodo, - sodeluje in pomaga pri izvedbi ukrepov ZRP po potresu, - sodeluje ali izvaja zavarovanje lokacije in/ali območja nesreče ter infrastrukturnih naprav in napeljav po potresu, - organizira ali sodeluje pri izvedbi takojšnjega začasnega umika prizadetih in ogroţenih ljudi, ţivali in premoţenja, - izvaja določene naloge tehničnega reševanja po potresu, - izvaja splošno reševalne naloge po potresu, - sodeluje in pomaga pri izvajanju intervencijske sanacije in pri odpravi drugih posledic potresa. Javno podjetje komunala Zagorje ob Savi: - izklop vodovoda in vzdrţevanje sistema oskrbe s pitno vodo po potresu; Zdravstveni dom Zagorje ob Savi: - prva pomoč in nujna medicinska pomoč poškodovanim in obolelim ob potresu, - sodelovanje z OŠCZ ob potresu. Policija: - varuje ţivljenje, osebno varnost in premoţenje ljudi na prizadetem območju; - ureja promet v skladu z določenim prometnim reţimom; - vzdrţuje javni red; - v skladu z nastalimi razmerami preprečuje, odkriva in preiskuje kazniva dejanja in prekrške; - sodeluje pri izvajanju humanitarnih, oskrbovalnih, izvidovalnih in drugih nalog; - opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti v skladu z zakonom o organizaciji in delovnem področju ministrstev. Upravna enota Zagorje ob Savi - ureja drţavljanska stanja izdaja javne listine (osebne izkaznice, potne listine, vozniška in prometna dovoljenja, smrtovnice), - pripravlja obvestila za sredstva javnega obveščanja o načinu in moţnostih za pridobitev ustrezne javne listine, - opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti. Elektro Ljubljana RTP Trbovlje: - vzpostavi takojšen nadzor nad okvaro elektro infrastrukture; - opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti. 37

38 Veterinarske organizacije: - dajanje prve veterinarske pomoči poškodovanim ţivalim, - zasilni zakol poškodovanih ţivali, - odstranjevanje ţivalskih trupel ter - izvajanje drugih higienskih in proti epidemijskih ukrepov za zaščito ţivali. Uprava za varno hrano, veterino in varstvo rastlin, območni urad Celje - spremlja gibanje obolele ţivine v regiji, - izdaja navodila za zdravljenje obolele in poškodovane ţivine, - sodeluje z Veterinarsko upravo Republike Slovenije in - opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana in OE Celje - izdela oceno posledic ogroţenosti kulturne dediščine na prizadetem območju, - usmerja aktivnosti za zaščito in reševanje kulturne dediščine, določi ustrezne lokacije, zagotavlja delovno silo, materialna sredstva ter rešitve za zavarovanje kulturne dediščine, - organizira in usposablja strokovne ekipe za zaščito in obnovo kulturne dediščine, - izdela program celovite obnove poškodovanih kulturnih spomenikov in - opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti. OZ Rdečega kriţa in Slovenski Karitas - sodelovanje pri oskrbi prizadetega prebivalstva z najnujnejšimi ţivili, oblačili, vodo in drugimi najnujnejšimi ţivljenjskimi potrebščinami Operativno vodenje Vodenje je v rokah poveljnika CZ občine in štaba Civilne zaščite, vodij intervencij ter vodij reševalnih enot. Dejavnost za zaščito, reševanje in pomoč na območju občine operativno vodi poveljnik CZ občine s pomočjo OŠCZ občine. Poveljnik CZ občine ob nesreči določi vodjo intervencije za izvajanje posameznega ukrepa zaščite in reševanje ali naloge. Vodja intervencije vodi in koordinira potek intervencije in je za svoje in delo enote odgovoren poveljniku CZ občine, ki mu redno poroča o poteku intervencije. V primeru, da občina ne razpolaga z ustreznimi silami, poveljnik CZ občine, skladno z načelom postopnosti, zaprosi za pomoč v silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč poveljnika CZ za Zasavje, ta pa glede na potrebe, poveljnika CZ RS. Ob večjem potresu, ki je prizadel območje dveh ali več regij, organizira in vodi dejavnosti za ZRP poveljnik CZ RS v skladu s svojimi pristojnostmi in odločitvami Vlade RS. Ministrstva in drugi drţavni organi organizirajo dejavnosti iz svoje pristojnosti v skladu z odločitvami poveljnika CZ RS oziroma Vlade RS. Poveljnik CZ občine Zagorje ob Savi lahko za izvedbo posamezne naloge ustanovi začasne delovne skupine ter določi vodjo intervencije, ki so mu podrejene vse sile, ki sodelujejo pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči na prizadetem območju. 38

39 Logistično podporo silam ZRP, ki obsega zagotavljanje zvez, opreme, materiala, prevoza, informacijske podpore, prehrane, zdravstvenega in drugega varstva, zagotavlja štab CZ občine Zagorje ob Savi s sluţbo za podporo. Posledice nesreče je treba čim prej ustrezno dokumentirati. Prav tako je treba dokumentirati tudi vse odločitve občinskega poveljnika CZ in drugih organov. Štab CZ občine Zagorje ob Savi mora ob potresu čim prej vzpostaviti pregled nad stanjem na prizadetem območju, oceniti predvideni razvoj situacije, zagotoviti takojšnje ukrepanje z zagotovitvijo nujne pomoči, nato pa se osredotočiti na izdelavo strategije ukrepanja do zagotovitve osnovnih pogojev za ţivljenje, ki zajema določitev prednostnih nalog, človeške in materialne vire, operativne rešitve izvedbe zahtevnejših nalog ter nosilce koordinacije. Štab CZ občine Zagorje ob Savi mora ob sodelovanju štaba CZ za Zasavje ter štaba CZ RS, zagotoviti začasna prebivališča in osnovne pogoje za ţivljenje vsem prizadetim osebam, ki so ostale brez strehe nad glavo. Štab Civilne zaščite občine Zagorje ob Savi zaseda v prostorih občine Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, 1410 Zagorje ob Savi. Če delo na tej lokaciji zaradi poškodovanosti objekta, poškodovanih komunikacij ali zaradi drugih razlogov ni mogoče, se Štab CZ občine po odločitvi preseli na drugo lokacijo Organizacija zvez Pri prenosu podatkov in govornem komuniciranju se lahko skladno Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter Zakonom o telekomunikacijah uporablja vsa razpoloţljiva telekomunikacijska in informacijska infrastruktura, ki temelji na različnih medsebojno povezanih omreţjih. Prenos podatkov in komuniciranje med organi vodenja, reševalnimi sluţbami in drugimi izvajalci zaščite, reševanja in pomoči poteka s storitvami oziroma zvezami, kot so: - storitve: - intranet zaščite in reševanja, - elektronska pošta; zveze: - radijske zveze (ZA-RE, ZA RE DMR in ZA-RE PLUS, TETRA), - satelitske zveze za prenos podatkov mobilnih enot, - paketni radio za prenos podatkov in druge zveze, ki jih uporablja Zveza radioamaterjev Slovenije, - sistem javne stacionarne telefonije, - mobilna telefonija, - prenosne bazne postaje mobilne telefonije, - internet/svetovni splet, - elektronska pošta; - telefaks, - sistem zvez, ki jih uporablja SV. Sistem zvez ZA-RE Pri neposrednem vodenju akcij zaščite, reševanja in pomoči se uporabljata sistem radijskih zvez zaščite in reševanja (ZA-RE) ter sistem osebnega klica. Sistem zvez ZA-RE se obvezno 39

40 uporablja pri operativnem vodenju intervencij in pri drugih zaščitnih ter reševalnih akcijah. Telekomunikacijska središča tega sistema so v centrih za obveščanje, prek katerih se zagotavlja povezovanje uporabnikov v javne in zasebne telekomunikacijske sisteme ter med centri za obveščanje. Uporaba mobilnih repetitorskih postaj ZA-RE Mobilne repetitorske postaje se uporabljajo za nadomestilo izpadlih repetitorskih postaj radijske mreţe sistema zvez ZA-RE ali za izboljšanje delovanja te mreţe, če gre za lokacijo s slabšo pokritostjo z radijskim signalom ZA-RE ali za potrebe po dodatnem repetitorju zaradi povečanega radijskega prometa oziroma zahteve zaradi organizacije prometa radijskih zvez ZA-RE ob nesreči. Mobilni repetitor se nahaja na sedeţu Izpostave URSZR Trbovlje. Na območju Zasavja delujejo naslednji repetitorji: Čemšenik, Kum in Mrzlica. Tabela 5: Analogne repetitorske postaje Lokacija repetitorja Numerična oznaka (A-analogni) Vrsta oddaje Regijski center za obveščanje Čemšenik 10 SD Trbovlje Kum 20 SD Trbovlje Mrzlica 30 SD Trbovlje Tabela 6: Digitalne repetitorske postaje-dmr Numerična oznaka kanala (Ddigitalni) Lokacija repetitorja Regija Regijski center za obveščanje 30 Mrzlica Zasavska Trbovlje Tabela 7: Uporabnost repetitorskih (SD) ter simpleksnih (SI/IS) kanalov v sistemu zvez ZARE na nivoju Zasavske regije Zveze ZARE Prikaz uporabnosti repetitorskih kanalov-občina Zagorje ob Savi Odprt repetitor (SD) D-30, A-20, A-10 Dodeljen repetitor A-30 (SD) Dodeljeni simpleks A-37 Simpleks Kanale od 35 do 37, 43 in 49 (izjemoma tudi 38 do 41) dodeli na zahtevo ReCO Trbovlje 40

41 Slika 8: ReCO Trbovlje posluša rumeno obarvane repetitorske postaje v sistemu zvez ZARE Podsistem osebnega klica V sistemu zvez ZA-RE deluje tudi podsistem osebnega klica (pozivniki). Ta omogoča pošiljanje pisnih sporočil imetnikom sprejemnikov osebnega klica. Sporočila pošilja ReCO Trbovlje. Oddajniško mreţo sestavlja 47 oddajnikov zgornje mreţe in 69 digitalnih repetitorjev spodnje mreţe. Če bi bilo nujno, bi bilo mogoče namestiti tudi mobilni digitalni repetitor PS-12 PS-12/1 Imenik uporabnikov telefonskih zvez, radijskih postaj, pozivnikov ter el.pošte na področju zaščite in reševanja Navodilo za uporabo sistema radijskih zvez 41

42 8. ZAŠČITNI UKREPI IN NALOGE ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI 8.1 Zaščitni ukrepi Prostorski, urbanistični, gradbeni in drugi tehnični ukrepi (ocena poškodovanosti objektov) 42

43 Po potresu je pomembno, da se čim prej ugotovi: - koliko je poškodovanih objektov (stavb in gradbeno-inţenirskih objektov), ki jih je s preprostimi ukrepi mogoče hitro sanirati ali utrditi, - koliko objektov je porušenih ali tako močno poškodovanih, da jih ni mogoče popraviti, ter koliko je prebivalcev, ki jim je treba zagotoviti začasno prebivališče. Za učinkovito delovanje takoj po potresu sta posebnega pomena poznavanje potresne odpornosti in ranljivosti ter ugotavljanje poškodovanosti in uporabnosti tistih objektov, v katerih se načrtujejo: - dejavnosti civilne zaščite (centri za obveščanje, gasilski domovi), - reševalne in zdravstvene dejavnosti (bolnišnice, zdravstveni domovi, objekti z ambulantami), - vseh tistih rezervnih objektov, v katerih bi te dejavnosti lahko potekale zaradi povečanja potreb (domovi za starejše, študentski domovi, šole, vrtci), - prav tako je treba ugotoviti stanje komunalne infrastrukture in takoj začeti popravilo električnih napeljav in transformatorjev, telefonskega omreţja, vodovodov in plinovodov, pa tudi energetskih objektov, ki so zaradi potresa nehali delovati, - ugotoviti je treba stanje prometnic ter očistiti ruševine z ulic, podpreti ali popraviti poškodovane mostove in urediti obvoze. Zaradi učinkovitega ukrepanja po potresu je treba čim prej pripraviti oceno poškodovanosti in uporabnosti objektov. Na podlagi teh ocen se pridobijo podatki o potrebni količini šotorov, prikolic in montaţnih hiš za začasno nastanitev prebivalstva. Na podlagi ugotovitev je treba čim prej narediti načrt: nujnih rušenj in odstranitev objektov ali delov objektov, ki grozijo s porušitvijo, in odstranitev razrahljanih ruševin, določitve in ureditve lokacij za postavitev začasnih prebivališč, odvoza ruševin, zmanjšanja ali odstranitve teţkih obteţb, začasnega odranja in podpiranja objektov, vodoravnega opiranja, vgrajevanja vezi, podpornih zidov, polnilnih elementov in zunanjih podpornih elementov. Ugotavljanje poškodovanosti in uporabnosti objektov zahteva usklajeno delovanje večjega števila strokovno usposobljenih ekip, ki jih sestavljajo gradbeni inţenirji in tehniki ali arhitekti ter lokalni vodniki, ki poznajo razmere na terenu. Ekipe se organizirajo znotraj regij pa tudi v večjih potresno ogroţenih mestih. Prva ocena poškodovanosti in uporabnosti objektov mora biti izdelana ţe v nekaj dneh po potresu, odvisno od obsega posledic. Njen namen je zagotoviti kar najhitrejšo oceno o potrebni pomoči ter opozoriti prebivalce na nevarnosti, ki jih predstavljajo poškodovani objekti. Pri ocenjevanju poškodovanosti in uporabnosti objektov poteka sodelovanje s komisijo za oceno škode. Objekti se na podlagi pregleda, ki ga opravijo omenjene strokovne ekipe, označijo in razvrstijo na: 43

44 Barva Klasifikacija uporaben objekt, začasno neuporaben objekt neuporaben objekt Opis stanja Objekt je, razen na območjih, ki so zaradi lokalnih nevarnosti posebej označena kot nevarna, varen za uporabo. Objekt, ki ga je potres tako poškodoval, da bi ga utegnil močnejši naknadni popotresni sunek uničiti. Stavbe ni dovoljeno uporabljati, dokler se s tako imenovano tehnično oceno ne izdela dokončne ocene stanja. Vstop je dovoljen le na lastno odgovornost in samo za časovno omejeno obdobje. Objekt je zelo hudo poškodovan, obstaja nevarnost delne ali popolne porušitve. Takoj je treba zagotoviti varnostne ukrepe. Vstop brez posebnega pooblastila je strogo prepovedan. Oznaka ne pomeni obveznega rušenja. Pri izdelavi ocene uporabnosti objekta imajo prednost stavbe, katerih delovanje je pomembno za ZRP. Pristop k izdelavi ocene uporabnosti stavbe temelji na vnaprej pripravljenem in delno predizpolnjenem vprašalniku. Vsi pristopi temeljijo na vizualnem pregledu, poškodovanost in uporabnost stavb pa se ocenjujeta komisijsko, uporablja se enofazni pristop k ocenjevanju uporabnosti stavb po potresu. Slika 9: Enofazni pristop k ocenjevanju uporabnosti stavb po potresu 44

45 V procesu obnove je treba za vse začasno neuporabne in neuporabne objekte izdelati tako imenovano tehnično oceno objekta, v kateri je treba ovrednotiti tehnične moţnosti za sanacijo oziroma utrditev in stroške prenove ali rušenja. Prostorski, urbanistični, gradbeni in drugi tehnični ukrepi se uveljavljajo pri načrtovanju in urejanju prostora ter naselij in pri graditvi objektov z namenom, da se preprečijo oziroma zmanjšajo škodljivi vplivi potresa ter da se omogoči ZRP. Med te ukrepe spadajo tudi: določitev in ureditev lokacij za postavitev začasnih prebivališč, določitev in ureditev lokacij odlagališč za začasno odlaganje ruševin in drugih materialov, zagotovitev površin za pokop večjega števila umrlih ljudi in poginulih ţivali, določitev odlagališč posebnih odpadkov, določitev in ureditev lokacij oziroma objektov za zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih snovi iz gospodinjstev, industrije in drugih dejavnosti, vzpostavitev komunikacij in določitev obhodnih poti. P-33 Seznam članov komisije za ocenjevanje škode D-16 Vzorec zapisnika o poškodovanosti gradbenih objektov in infrastrukture 45

46 9 EVAKUACIJA Evakuacija je organiziran umik prebivalcev z ogroţenega na varnejše območje in se izvaja, če ni mogoče z drugimi ukrepi zagotoviti njihove varnosti. Evakuacijo lahko odredi ţupan prizadete občine, v nujnih primerih pa tudi poveljnik CZ. 46

47 Prebivalci se ob potresu praviloma ne evakuirajo z območja, ki ga je prizadel potres; če je le mogoče, se uredijo nastanitvene zmogljivosti na prizadetem območju, čim bliţje njihovim domovom. Če vseh ni mogoče namestiti na lokacije v domači občini, se del prebivalcev evakuira v sosednje, neprizadete občine ali regije. Koordinacijo le-tega prevzame občina. Ţupan lahko izjemoma odredi, da morajo lastniki ali uporabniki stanovanjskih hiš in vikendov začasno sprejeti na stanovanje evakuirane prebivalce, če njihove nastanitve ni mogoče rešiti na drugačen način. Z ogroţenega območja prednostno evakuiramo nekatere skupine prebivalcev, zlasti bolne in ostarele, invalide, rekonvalescente, nosečnice ter matere in samohranilke z nepreskrbljenimi otroki. Evakuacija lahko obsega tudi nujno preselitev ţivine in drugih domačih ţivali, kulturne dediščine ter dobrin, ki so nujne za ţivljenje. Evakuacijo in usmerjanje ogroţenega prebivalstva organizirajo občine, izvaja pa jo pristojni občinski štab CZ s pomočjo enot CZ, gasilcev in Policije. Po potrebi sodeluje pri evakuaciji ogroţenega prebivalstva tudi SV. Evakuacijo na območju dveh ali več občin usmerja in usklajuje pristojni regijski poveljnik CZ. Občina zagotovi prevozna sredstva za prevoz evakuiranih prebivalcev, se organizira z osebnimi avtomobili evakuiranih, vozili avtoprevoznikov in če bi bile potrebe še večje, se v prevoz vključi vozila gasilcev. V primeru, da občina le-teh ne more zagotoviti, ji pri zagotavljanju sredstev za prevoz pomaga regija. Občina na prizadetem območju poskrbi tudi za nastanitvene zmogljivosti (hleve) in preskrbo za ţivino, načeloma čim bliţje domov lastnikov. Regija ji pri tem lahko pomaga z zagotavljanjem dodatne preskrbe (krma, voda). P-20 Pregled sprejemališč za evakuirane prebivalce P-21 Pregled objektov, kjer je moţna začasna namestitev ogroţenih prebivalcev, in njihove zmogljivosti ter lokacije, primerne za postavitev zasilnih prebivališč 9.1 Sprejem in oskrba ogroţenih prebivalcev V primeru potresa in v primerih hujše poškodovanosti stanovanjskih objektov se ukrep izvaja po naslednji shemi. 47

48 Sprejem in oskrba ogroţenih ter prizadetih prebivalcev obsega: - evidentiranje ogroţenih prebivalcev, - urejanje sprejemališč, - urejanje začasnih prebivališč (če je le mogoče prebivalce namestimo v zidane objekte oziroma v bivalnike, v nujnih primerih pa v šotore), - nastanitev prebivalstva, - oskrba z najnujnejšimi ţivljenjskimi potrebščinami (pitno vodo, hrano, obleko, električno energijo, nujno zdravstveno oskrbo, psihološko pomočjo, obveščanjem in izobraţevanjem šoloobveznih otrok), 48

49 - zbiranje in razdeljevanje humanitarne pomoč. Pri izvajanju tega ukrepa sodelujejo enote CZ (nastanitveni centri), sluţbe CZ za podporo, gospodarske druţbe in zavodi, ki razpolagajo z nastanitvenimi in prehrambenimi zmogljivostmi, enote tabornikov in skavtov, Rdeči kriţ Slovenije, Slovenska Karitas in druge humanitarne organizacije, centri za socialno delo in druge socialne sluţbe ter občani v okviru soseske pomoči. Za izvajanje ukrepov sprejemanja, nastanitve in preskrbe ogroţenih prebivalcev imajo poseben pomen stacionarji in nastanitvene enote Rdečega kriţa Slovenije ter njihovi pripadniki, ki se lahko ob potresu aktivirajo za javno dobro in pomoč. Občina zagotovi na podlagi svojih načrtov zbiranje podatkov o prebivalcih, ki so ostali brez strehe, predvideno in urejeno mora imeti občinsko sprejemališče za evakuirane prebivalce. Občina, če je le mogoče evakuirane prebivalce namesti v zidane objekte oz. bivalnike, v najnujnejših primerih tudi v šotore. V kolikor teh kapacitet občina nima, jih zagotavlja zasavska regija. Objekti za začasen sprejem evakuiranih prebivalcev morajo biti na območju, ki ga potres ni močneje prizadel oziroma ni prizadel. V ta namen se lahko uporabljajo tudi večnamenski prostori, kot so športni objekti, dvorane in drugi. Če potrebe po nastanitvi, oskrbi in zbiranju ter delitvijo humanitarne ogroţenih prebivalcev presegajo moţnosti posamezne občine, pri tem pomaga regija z zagotavljanjem moštva ter opreme in sredstev iz drţavnih rezerv. V občini Zagorje ob Savi so za sprejem in oskrbo ogroţenih prebivalcev zadolţene naslednje institucije ter organizacije: - oskrbo s pitno vodo zagotavlja komunala Zagorje ob Savi d.o.o, - zdravstveno oskrbo ter nujno medicinsko pomoč Splošna ambulanta Zagorje ob Savi, - psihološko pomoč Center za socialno delo Zagorje. - izobraţevanje šoloobveznih otrok zagotavljajo osnovne šole, - oskrbo s hrano pogodbeni izvajalci, - zbiranje in razdeljevanje humanitarne pomoči (oblačila in ostala oprema) pa območno zdruţenje Rdečega Kriţa. P-25 Pregled človekoljubnih organizacij D-7 Navodilo prebivalcem za ravnanje ob nesreči 49

50 9.2 Radiološka, kemijska in biološka zaščita Ob potresu nastane tudi nevarnost, da zaradi poškodb na objektih in napravah, v katerih se proizvajajo, uporabljajo, hranijo ali prevaţajo nevarne snovi, pride do nenadzorovanega uhajanja teh snovi v okolje. Na celotnem prizadetem območju je treba poostriti nadzor nad nevarnimi snovmi in ravnanjem z njimi. Potres lahko posredno povzroči tudi jedrsko in radiološko nesrečo. Radiološke nesreče se lahko zgodijo v sevalnih objektih (industrijski, raziskovalni in zdravstveni objekti z obsevalnimi napravami ali z radioaktivnimi snovmi in odlagališča z rudarsko ali hidrometalurško jalovino). RKB zaščita, obsega: - evidentiranje virov tveganja zaradi nevarnih snovi, - izvidovanje nevarnih snovi v okolju (detekcija, identifikacija, dozimetrija, preprostejše analize), - ugotavljanje in označevanje meja kontaminiranih območij, 50

51 - ugotavljanje prenehanja radiološke in kemijske nevarnosti, - jemanje vzorcev za analize in preiskave, - usmerjanje, usklajevanje in izvajanje zaščitnega ukrepa, - dekontaminacija ljudi in opreme, - zbiranje in odstranjevanje nevarnih snovi. RKB zaščito organizirajo in pri izvajanju zaščitnega ukrepa sodelujejo gospodarske druţbe, zavodi in druge organizacije, ki v svojem delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevaţajo ali skladiščijo nevarne snovi, ter občine (skupaj z gasilskimi enotami širšega pomena), na območju katerih je sedeţ naštetih druţb. Še posebej je zaradi velikih količin (uporaba v prometu in gospodinjstvih) treba izvajati nadzor nad iztekanjem nafte in naftnih derivatov. Po potresu je treba organizirati tudi zbiranje ter odstranjevanje različnih kemikalij, ki se uporabljajo v industriji, kmetijstvu in po gospodinjstvih. Ob pojavu večje onesnaţenosti z nevarnimi snovmi, ko občina nima ustreznih strokovnih ekip, Poveljnik CZ občine zaprosi Poveljnika CZ za Zasavje za pomoč. Na območju občine Zagorje ob Savi ni podjetij, ki bi predstavljali večje vire tveganja nesreč. V kolikor pride do nesreče z nevarnimi snovmi na cestah je za interveniranje zadolţena PGD Trbovlje-mesto kot gasilska enota širšega pomena. Obveščanje, alarmiranje in zaščitni ukrepi se izvajajo skladno z načrti PGD Zagorje-mesto. P-24 Pregled enot, sluţb in drugih operativnih sestavov društev in drugih nevladnih organizacij, ki sodelujejo pri reševanju 9.3 Zaščita kulturne dediščine Zaščita kulturne dediščine obsega priprave in izvajanje ukrepov za zmanjšanje nevarnosti ter preprečevanje in zmanjšanje škodljivih vplivov potresa na kulturno dediščino. Priprave in zaščitne ukrepe izvajajo lastniki in uporabniki kulturne dediščine, strokovna sluţba za varstvo kulturne dediščine, občine in drţava. Pri izvajanju zaščite kulturne dediščine ob potresu po potrebi sodelujejo tudi ustrezne enote in sluţbe CZ, gasilske enote ter druge sile za ZRP. Ministrstvo, pristojno za kulturo, vodi register nepremične kulturne dediščine, ki je osrednja zbirka podatkov o tej dediščini na območju Republike Slovenije. Dostopen je na spletni strani Register obsega tri medsebojno povezane dele, ki vsebujejo osnovne varstvene in predstavitvene podatke o premični, nepremični in ţivi dediščini. V register se vpisujejo vse enote nepremične kulturne dediščine, ne glede na zvrst (tip), obseg, lastništvo ali varstveni status enote. Pregled stanja kulturne dediščine in ukrepe za varstvo kulturne dediščine morajo občine zapisati in razdelati v svojih načrtih zaščite in reševanja. Dokumentiranje poškodb nastalih na objektih in vsebini kulturne dediščine (slike, spomeniki ) opravijo strokovnjaki s področja varstva kulturne dediščine. 51

52 Objekte kulturne dediščine je potrebno čim prej zavarovati tudi pred vremenskimi vplivi, premično pa premestiti v ustrezne objekte, kjer se lahko izvajajo tudi najnujnejša konzervatorska dela. Register poleg opisnih podatkov za vsako enoto vsebuje tudi geolokacijske podatke. Podatki iz registra so javni. Nepremična kulturna dediščina, ki je razglašena za kulturni spomenik, se označuje z znakom Haaške konvencije. Slika 11: Označevanje nepremičnih kulturnih spomenikov Zavod za varstvo kulturne dediščine Ljubljana, v katerega pristojnost spada naravna in kulturna dediščina na območju občine Zagorje ob Savi, mora v svojem načrtu opredeliti objekte in ukrepe in naloge za zaščito in reševanje predmetov in objektov naravne in kulturne dediščine. Če bi v občini Zagorje ob Savi prišlo do poškodovanja objektov kulturne dediščine na območju VI. ali višje stopnje bi se smiselno izvajali ukrepi zaščite po naslednjem diagramu: 52

53 P-31 Pregled kulturne dediščine 9.4 Naloge zaščite, reševanja in pomoči Prva pomoč in nujna medicinska pomoč 53

54 V okviru prve pomoči ob potresu intenzitete VI EMS ali višje stopnje se izvajajo le najnujnejši ukrepi za varovanje zdravja ljudi na prizadetem območju. Namen dajanja prve pomoči je, da poškodovani lahko čim prej in v kar najboljšem stanju pride do strokovne medicinske pomoči oziroma zdravljenja. Naloge, ki jih izvajajo ekipe prve pomoči, obsegajo: - prva pomoč poškodovanim in obolelim, - pomoč pri triaţi, - pomoč pri dekontaminaciji poškodovanih in obolelih, - sodelovanje pri prevozu laţje poškodovanih in obolelih, - sodelovanje pri negi poškodovanih in obolelih, - sodelovanje pri izvajanju higiensko-epidemioloških ukrepov. Pri izvajanju teh nalog po potrebi sodeluje tudi vojaška zdravstvena sluţba. Nujno medicinsko pomoč (NMP) ob potresu izvajajo sluţbe nujne medicinske pomoči, organizirane na primarni (zdravstveni domovi) in sekundarni ravni (bolnišnice) zdravstvene dejavnosti skladno s smernicami za delovanje sistema nujne medicinske pomoči ob mnoţičnih nesrečah. Predbolnišnični del ukrepov sistema NMP v mnoţičnih nesrečah obsega štiri temeljne sklope: - aktivnosti na poti do kraja nesreče, - prihod na kraj nesreče, - organizacijo sluţbe NMP na kraju nesreče, - prevoz pacientov v zdravstvene ustanove. Ukrepanje na bolnišnični ravni temelji na izdelanem načrtu delovanja bolnišnice ob mnoţični nesreči. Ukrepi so prilagojeni organizaciji in prostorom posamezne bolnišnice ter obsegajo: - aktiviranje in vodenje bolnišnice ob mnoţičnih nesrečah, - sprejem in registracijo pacientov, - triaţo, reorganizacijo bolnišnice in prostorov - primarno in bolnišnično oskrbo pacientov, - tehnično, materialno in logistično podporo, - sodelovanje z mediji in zagotavljanje varnosti. P-27 Pregled zdravstvenih domov, zdravstvenih in reševalni postaj P-28 Pregled splošnih in specialističnih bolnišnic 54

55 9.4.2 Identifikacija mrtvih Enote, ki rešujejo ljudi iz ruševin, naletijo tudi na mrtve. Te rešujejo enako kot ţive. Če je le najmanjše upanje, da je poškodovanec ţiv, se mora takoj začeti z oţivljanjem. Smrt mora v takih primerih obvezno ugotoviti in potrditi pooblaščeni zdravnik. Če je le mogoče, je treba ţe na kraju, kjer so mrtvega našli, ugotoviti njegovo identiteto. Ob potresu intenzitete VIII EMS ali višje stopnje in večjem številu mrtvih bi se poleg rednih sluţb, ki opravljajo identifikacijo mrtvih, aktivirala tudi enota za identifikacijo mrtvih pri Inštitutu za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani. Občine v svojih prostorskih aktih predvidijo dodatne lokacije za pokop velikega števila mrtvih po potresu take intenzitete Psihološka pomoč Za rušilni potres sta značilni nenadnost in silovitost. Preţiveli ob rušilnem potresu praviloma doţivijo hud stres in potrebujejo tudi psihološko pomoč. Psihološko pomoč ob potresu preţivelim nudijo različni strokovnjaki (psihologi, terapevti, duhovniki). Psihološko pomoč preţivelim organizirajo občine v sodelovanju s strokovnimi sluţbami. V ta namen se lahko vnaprej pripravijo zgibanke prve psihološke pomoči preţivelim v nesreči, z napotki, kako naj 55

56 si pomagajo in kje lahko dobijo strokovno pomoč, če jo potrebujejo. Zgibanke se preţivelim delijo ob nesreči. V vse programe usposabljanja pripadnikov sil za ZRP morajo biti vključene vsebine prve psihološke pomoči. Ob potresu, v katerem je večje število ljudi ranjenih ali mrtvih, je potrebno zagotoviti tudi duhovno pomoč, ki jo nudijo predstavniki verskih skupnosti, odvisno od verskega prepričanja ljudi, udeleţenih v nesreči in drugih nevladnih organizacij, ki lahko svojo pomoč prizadetim nudijo z različnimi oblikami organiziranih dejavnosti, s katerimi pomagajo ljudem v njihovih najrazličnejših stiskah in potrebah. Prostovoljni reševalci, poklicni gasilci in zaposleni v centrih za obveščanje znotraj sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so skladno s smernicami za psihološko pomoč reševalcem prav tako deleţni takšne pomoči, če jo potrebujejo Prva veterinarska pomoč 56

57 Prva veterinarska pomoč ob potresu obsega: - zbiranje podatkov o poškodovanih in poginulih ţivalih na prizadetem območju, - veterinarsko oceno zdravstvene situacije, - nujno veterinarsko pomoč poškodovanim in obolelim ţivalim (nujna veterinarska pomoč je poseg, s katerim se odpravi neposredna nevarnost za ţivljenje ţivali), - zakol poškodovanih ţivali, - sodelovanje pri odstranjevanju ţivalskih trupel ter druge sanacijske ukrepe, - poostren nadzor nad ţivili ţivalskega izvora in varnostjo ţivil rastlinskega izvora, - sodelovanje pri dekontaminaciji ţivine, - izvajanje drugih higienskih in protiepidemijskih ukrepov, - spremljanje epidemiološke situacije. Naloge prve veterinarske pomoči izvajajo enote za prvo veterinarsko pomoč, delavci UVHVVR, OU Celje, Nacionalnega veterinarskega inštituta in veterinarji oziroma veterinarske organizacije s koncesijo. P-29 Pregled veterinarskih organizacij 57

58 9.4.5 Reševanje iz ruševin Ljudje, ki so zasuti v ruševinah, so najpogosteje telesno poškodovani ali potrebujejo psihološko pomoč. Poškodbe so lahko hude in brez hitre pomoči jim mnogi kmalu podleţejo. Izkušnje iz potresov pa kaţejo, da tudi tisti, ki niso ranjeni, vzdrţijo v ruševinah razmeroma kratek čas dva do tri dni in le v redkih primerih dlje. Prav zato je reševanje iz ruševin pomembna in neodloţljiva naloga, ki jo je treba začeti kar najhitreje. 58

59 Reševanje iz ruševin mora potekati neprekinjeno, podnevi in ponoči, dokler niso rešeni vsi zasuti. Zato morajo štabi CZ, ki vodijo reševalna dela, primerno organizirati delo reševalnih ekip. Občina ima v ta namen organizirano tudi ekipo CZ za iskanje pogrešanih iz ruševin. Če občina sama ni sposobna ukrepati, oziroma nima ustreznih sredstev, lahko na pomoč pozove tudi regijo oziroma drţavo. Izpostava URSZR Trbovlje ima organizirano in usposobljeno Tehnično reševalno enote CZ z oddelkom za iskanje zasutih v ruševinah, oddelkom za tehnično reševanje in tehnično reševanje s specialnimi delovnimi stroji in napravami ter oddelek za reševanje na vodi in iz vode. Tehnično reševanje obsega: - iskanje zasutih ljudi v ruševinah z geofoni in drugimi tehničnimi sredstvi oziroma s psi za iskanje v ruševinah, - reševanje ljudi in premoţenja iz ogroţenih in poškodovanih objektov, ruševin ter izpod zemeljskih plazov, - odstranjevanje ovir na cestah, urejanje zasilnih poti in prehodov ter pomoč pri popravilu komunalne infrastrukture, - premoščanje vodnih in drugih ovir, - rušenje in odstranjevanje objektov, ki jim grozi, da se porušijo, - utrjevanje (odranje in podpiranje) poškodovanih objektov, - zavarovanje prehodov in poti ob poškodovanih objektih ter odstranjevanje ruševin, - sodelovanje pri sanaciji posledic nesreč z nevarnimi snovmi v naravnem okolju, - sodelovanje pri graditvi sanitarno-higienskih objektov, - urejanje lokacij za začasno nastanitev ogroţenih prebivalcev, - reševanje na vodi in iz vode. Vse te naloge opravljajo ekipe CZ za tehnično reševanje in gasilske enote širšega regijskega pomena v sodelovanju z enotami reševalcev z reševalnimi psi, gorske in jamarske reševalne sluţbe, podvodne reševalne sluţbe, letalske enote Policije in enot SV ter gradbenih organizacij z ustrezno mehanizacijo. Zmogljivosti za tehnično reševanje občine praviloma zagotovijo s pogodbami z ustreznimi gospodarskimi druţbami iz področja gradbeništva, ki imajo potrebne tehnične in druge zmogljivosti. 59

60 9.4.6 Gašenje in reševanje ob poţarih Gašenje in reševanje ob poţarih ter eksplozijah obsega: - gašenje poţarov, - reševanje ob poţarih in eksplozijah, - preprečevanje nastanka eksplozij plina in drugih eksplozivnih snovi, - preprečevanje nastanka poţarov. Naloge izvajajo poklicne, gasilske enote širšega regijskega pomena in prostovoljne gasilske enote. Gasilske enote sodelujejo tudi pri drugih nalogah ZRP, še posebej pri reševanju iz visokih zgradb, reševanju ob prometnih nesrečah, pri izvajanju nalog ZRP ob nesrečah z nevarnimi snovmi ter pri oskrbi s pitno in sanitarno vodo. Obveščanje o poţarih poteka skladno z načrti obveščanja GZ Zagorje ob Savi. V začetnih intervencijah izvajajo aktivnosti prostovoljna gasilska društva: - Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo ETI Izlake - Prostovoljno gasilsko društvo Čolnišče - Prostovoljno gasilsko društvo Čemšenik, - Prostovoljno gasilsko društvo Kandrše, 60

61 - Prostovoljno gasilsko društvo Kolovrat, - Prostovoljno gasilsko društvo Mlinše, - Prostovoljno gasilsko društvo Šentlambert, - Gasilska zveza Zagorje ob Savi, - Prostovoljno gasilsko društvo Padeţ, - Prostovoljno gasilsko društvo Loke pri Zagorju, - Prostovoljno gasilsko društvo Podkum, - Prostovoljno gasilsko društvo Tirna, - Prostovoljno gasilsko društvo Zagorje mesto, - Prostovoljno gasilsko društvo Ravenska vas, - Prostovoljno gasilsko društvo Kotredeţ, - Prostovoljno gasilsko društvo Izlake. V kolikor bi katerokoli gasilsko društvo v občini potrebovalo pomoč v tehniki ter v slučaju prometnih nesreč, se aktivira PGD Trbovlje (avto lestev). Za oskrbo s pitno in sanitarno vodo so zadolţene gasilske enote Iskanje pogrešanih oseb Štab CZ mora kar najhitreje organizirati izvidovanje prizadetega predela in naselja. Do ugotovitve, kje so pod ruševinami ljudje, je mogoče priti na več načinov: s poizvedovanjem pri preţivelih prebivalcih porušene in sosednjih stavb ali pri sorodnikih zasutih, s klicanjem in prisluškovanjem, s pregledom posameznih ruševin, z uporabo geofonov ali s posebej za to dresiranimi reševalnimi psi Kinološke zveze. Za iskanje pogrešanih oseb ob potresu OZ Rdečega kriţa organizirajo enotno poizvedovalno sluţbo Zagotavljanje osnovnih pogojev za ţivljenje Zagotavljanje osnovnih pogojev za ţivljenje ob potresu obsega: - nujno zdravstveno oskrbo ljudi in ţivali, - nastanitev in oskrbo ogroţenih prebivalcev s pitno vodo, hrano, zdravili in drugimi osnovnimi ţivljenjskimi potrebščinami, - zagotavljanje razmer za osebno higieno, - zagotavljanje delovanja nujne komunalne infrastrukture, - oskrbo z električno energijo, - zagotavljanje nujnih prometnih povezav, - zagotavljanje nujnih telekomunikacijskih zvez, - zagotavljanje in zaščito nujne ţivinske krme. 61

62 Čim prej je potrebno vzpostaviti delovanje infrastrukturnih objektov in naprav. Za izvajanje nalog na področju zagotavljanja osnovnih pogojev za ţivljenje so zadolţene javne sluţbe in druge organizacije s področja infrastrukture ter pristojni poveljniki CZ. Osnovni pogoji za ţivljenje bodo vzpostavljeni takrat, ko bodo izpolnjeni pogoji za preklic odrejenih zaščitnih ukrepov in nalog ZRP. Postopki sodelovanja potekajo po piramidnem sistemu od vrha navzdol, kot je prikazano na shemi: P-3 Pregled sil za zaščito, reševanje in pomoč P-7 Pregled javnih in drugih sluţb, ki opravljajo dejavnosti pomembne za ZIR P-11 Pregled gasilskih enot s podatki o poveljnikih in namestnikih poveljnikov 62