UREDIL: Aleš Marđetko PRIPRAVILI: Janja Orovič in Rachela Škrinjar RAČUNALNIŠKA OBDELAVA: Timotej Notersberg DORNAVA, APRIL 2015

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "UREDIL: Aleš Marđetko PRIPRAVILI: Janja Orovič in Rachela Škrinjar RAČUNALNIŠKA OBDELAVA: Timotej Notersberg DORNAVA, APRIL 2015"

Transkripcija

1 UREDIL: Aleš Marđetko PRIPRAVILI: Janja Orovič in Rachela Škrinjar RAČUNALNIŠKA OBDELAVA: Timotej Notersberg DORNAVA, APRIL 2015

2 KAZALO 1. Dr. Franjo Žgeč Štetje prometa Čušekova domačija Dvorec Kombinat Gozd Mrtvi rokav Gnezdišče sive čaplje Reka Travnik Čistilna naprava Kartiranje Spomenik padlim Orientacija Ribiška jama Čebelnjak Cerkev

3 1. dr. FRANJO ŽGEČ Navodilo: Pozorno si oglej film o življenju in delu dr. Franja Žgeča. S pomočjo podatkov, ki si jih izvedel v filmu odgovori na vprašanja. Kdo je bil dr. Franjo Žgeč?. S čim se je ukvarjal dr. Franjo Žgeč?. Ali je v Sloveniji danes ostalo še kaj v spomin na dr. Žgeča in kje?. Kateri politični opciji je pripadal?. Razloži pojem komunizem.. Kakšen odnos je imel do študentov?. Kaj ga je vzpodbudilo k izdaji knjige»ali je spolna vzgoja res potrebna?«. Kdaj je dan šole in zakaj ravno ta dan?. Poveži pojme v povezavi z njegovim službovanjem: OSNOVNA ŠOLA NIŽJI RAZREDI GIMNAZIJE VIŠJI RAZREDI GIMNAZIJE ŠTUDIJ SLAVISTIKE DORNAVA PTUJ MARIBOR LJUBLJANA Na kateri znani univerzi se je izpopolnjeval Žgeč?. Katero njegovo lastnost je ovekovečil z delom»haloze«?. Katero njegovo delo je zrušilo tabu tistega časa?. 2

4 2. ŠTETJE PROMETA 1. Rezultate štetja neposredno zapisuj. Število registracij in zasedenost označi s črtami v kvadratu (ena enota I, 2 L, 3 U, 4, 5 ). V rubriki REGISTRACIJA vpisuj v prvo kolono tiste avtomobile, ki imajo registracije domačega kraja, v drugo vpiši vozila z ostalimi slovenskimi registracijami, avtomobile s tujimi registrskimi tablicami pa označi po državni pripadnosti. Zasedenost označi s črto: če je osebni avtomobil polno zaseden, če je avtobus poln ali tovornjak naložen. Po končanem štetju seštej število enot v vsaki kategoriji. 2. Vsak učenec napiše poročilo o štetju. Iz njega naj bo razvidno, kje je štel promet, katera smer je bolj obremenjena, katere vrste prometnih sredstev prevladujejo, kolikšen delež med njimi zavzema posamezna kategorija, kakšne so registracije mimovozečih avtomobilov, kakšna je njihova zasedenost. Poročilo: 3

5 List za štetje prometa Naselje:. Lokacija štetja:. Datum:. Smer vožnje:. Registracija DOMAČE OBMOČJE OSTALA OBMOČJA TUJA OBMOČJA osebni avto Kombi tovorni avto avtobus Traktor Kolo Ostalo (motorno kolo, kmetijski ali gospodarski stroj) Smer vožnje:. Registracija DOMAČE OBMOČJE OSTALA OBMOČJA TUJA OBMOČJA osebni avto Kombi tovorni avto avtobus Traktor Kolo Ostalo (motorno kolo, kmetijski ali gospodarski stroj) 4

6 3. ČUŠEKOVA DOMAČIJA 1. Poimenuj vrsto hiše, pred katero si.. 2. Hišo so zgradili iz lesenih brun, na katera so nabili mrežo iz močvirske rastline trstike, zamazali z ilovico in pobarvali z apnom, ki so mu dodali določeno barvo. Kako imenujemo ta način gradnje?. 3. S čim je pokrita hiša?. 4. Ali so za pokrivanje takšnih hiš včasih uporabljali katero drugo kritino?. 5. Poimenuj prostore v hiši (imena naj bodo v domačem narečju).. 6. Skiciraj razporeditev prostorov v hiši 5

7 4. BAROČNI DVOREC Življenje v preteklosti Življenja ljudi v preteklosti ne bi poznali, če ne bi bilo ostankov zgradb, predmetov, risb, pripovedi in zapisov ljudi. V naši okolici je zanimiva zgradba. To je. Kje v dvorcu si videl to sliko?. Kako rečemo slikam, ki so slikane na strop oz. steno?. Dvorec je bil v preteklosti bogato opremljen. Od vsega tega je danes ostalo le malo. Kaj je v dvorcu danes?. Ali je dvorec lepo ohranjen?. Katere plemiške družine so živele v dvorcu Dornava?. Bogati gospodje, vitezi in graščaki so imeli svoje znake- grbe. Kje v dvorcu si videl/a kak grb?. Grajski park je bil v preteklosti lepo urejen. Kaj lahko danes vidimo v parku?. 6

8 Poimenuj tipična baročna glasbila, ki jih vidiš na slikah: Dvorec v Dornavi velja za najlepše ohranjen baročni dvorec na Slovenskem Barok je obdobje v evropski umetnosti in kulturi. Razvil se je konec st. in trajal do sredine st. V to obdobje je všteta tudi njegova nočna faza-. Domovina baroka je bila Italija in razvil se je iz pozne renesanse. V osrednji slavnostni dvorani se nahaja freska. Nastala je leta 1708 in je delo slikarja Johann Caspar Wagingerja. Naslikan je dogodek iz antične mitologije. Kaj upodablja freska v svečani dvorani?. Kaj je freska?. Od vsega razkošja in blišča so zdaj v sobah ostali le še štukirani stropi. Kaj je štukatura?. 7

9 Sobe v dvorcu so bile nekoč imenitno opremljene. Stene prostorov so krasile slikane tapete. Kateri motivi, ki so krasili slikane tapete so bili v baroku priljubljeni?. Dvorec je v preteklosti menjal veliko lastnikov. Po letu 1597 je bil dvorec v lasti rodbine. Leta 1666 so ga kupili grofje. Po let 1793 je prišel dvorec v posest, ki so ga temeljito prenovili. Konec 19. st. so Attemsi prodali dvorec grofom, ki ostanejo njegovi lastniki do konca 2. Sv. Vojne. Delo katere rodbine je današnja podoba dvorca? Vrt v dvorcu je pravo umetniško delo. Avtor vrta oz. vsaj njegove baročne predelave je bil verjetno Jožef Hueber. Zunanje dvorišče je urejeno kot antični gaj s fontano v sredini. Na skali sredi fontane je kip. Barok je ljubil nenavadne prikazni. Kaj je bilo nekoč razvrščeno okoli fontane?. 8

10 Oblačila v preteklosti Razkošna oblačila v živo rdečih, zelenih, modrih in rumenih barvah so bogato krasili z dragocenimi čipkami, trakovi, zlatimi vezeninami. Najpogostejša obutev so bili oglati gležnarji z okrasno zaponko in visoko peto v drugi barvi. Rdeče pete so bile znak plemenitega stanu. Približno tako so bili oblečeni v grajskih sobanah in dvoranah pred več kot 300 leti, tudi v dvorcu Dornava. So bili tako oblečeni tudi kmetje in revni ljudje? DA NE (Pobarvaj oblačila, ki so bila takrat v»modi«) 9

11 5. KOMBINAT Potek dela: 1. Med preučevanjem se razdelite na več skupin (šest), vsaka naj rešuje svoje naloge. 2. Razvrstite zbrane podatke. 3. Analizirajte podatke. 4. V primerjavi s sosednjimi ocenite kombinat glede na velikost, pridelavo in usmerjenost. Delovni list 1. skupina: Posestna sestava kombinata a) Velikost kombinata(v ha): b) Zemljiške kategorije: Njive Vrt Travnik Pašnik Sadovnjak Gozd v ha število parcel oddaljenost od doma (v km) Poročilo: 10

12 2. skupina površina namen Doma gospodarskega poslopja Hleva Drugega c) Nariši tloris kombinata na milimetrski papir (1 mm = 1 m). č) Zakaj ima kombinata takšno lego? 11

13 3. skupina: Pridelava poljščin a) Vrste poljščin poljščine posejana površina pridelek cena b) Kaj so pridelovali prejšnje leto? Napiši vrste poljščin (po količini pridelka). NAPIŠI POROČILO: 12

14 4. skupina: Živalska čreda a) Vrste živine: vrsta živine število pasma prirast cena b) Zakaj te pasme? c) S čim se prehranjujejo živali? 13

15 5. skupina: Tržna usmerjenost a) Oskrba in prodaja: Gnojila Semena komu prodajajo način dogovarjanja kaj pridelujejo zase vloga pospeševalcev izobraževanje Poročilo: 14

16 6. skupina: Mehanizacija a) Vrste Vrste število Poročilo: 15

17 6. GOZD GOLOSEMENKE 1. V tabelo zapiši značilnost posamezne golosemenke. V prazen okvirček nariši vejico (lahko jo tudi nalepiš). GOLOSEMENKA ZNAČILNOST SKICA VEJICE SMREKA JELKA BOR MACESEN KLEK TISA 16

18 2. Iz katerih značilnosti golosemenk izvira njihovo ime? 3. Uvrsti golosemenke v sistem in na črte zapiši predstavnike posameznih vrst. GOLOSEMENKE 17

19 4. Oglej si sliki. Primerjaj smreko z jelko. Zapiši, v katerih dveh značilnostih se razlikujeta. JELKA SMREKA 5. Naštej, za kaj so golosemenke pomembne. 6. Razmisli, kako bi lahko sami pripomogli k zaustavitvi uničevanja gozdov. 18

20 DREVESA IN GRMI Opis vzorčnega mesta: G Ravnina Pobočje Greben Tip gozda: Mešani gozd Listnati gozd Iglasti gozd 1. Navodila: v gozdu izberite primerno mesto (lahko prehodno, varno), izmerite približno površino 100m 2 (s koraki). S pomočjo preprostega slikovnega ključa za določanje drevesnih vrst določite vrsto drevesa in zapišite njihova imena. a) Število dreves na 100m 2 : b) Število vrst: c) Imena dreves:. 2. Navodila: Od posamezne drevesne vrste odlomite majhno veijo z listi in jih shranite v plaenj. Če ne dosežeš vejic na drevesu, lahko pobereš odpadlo listje na tleh. Napiši ime drevesa in skiciraj lisrt! (v učilnici) Ime: Ime: 19

21 Ime: Ime: 3. Navodila: Ob robu gozdu izberite primerno mesto izmerite približn površino. S pomočjo preprostega slikovnega ključa za določanje drevesnih vrst in grmov določite vrsto grma in zapišite njihova imena. Imena grmov: 4. Navodila: Od posameznega grma odlomite majhno vejico z listi in jih shranite v pladenj. Napišite ime grma in skiciraj list (tudi plod, če ga imaš). Ime: Ime: 20

22 Ime: Ime: 21

23 KRIŽANKA Navodila: Rešitev posameznih nalog vpiši v ustrezno vrstico. Navpično prebrane črke poudarjenega stolpca bodo dale končno rešitev. Veliko uspeha! 1. Zelišče, znanilec pomladi 2. Orlova 3. Žival v gozdnih tleh. 4. Eksperimentalna veda. 5. Kraljestvo v Sistemu živih bitij. 6. Iglavec. 7. Drevo (tudi letni čas) 8. Prenašalec nevarne bolezni. 9. Grm z živo rdečimi bolezni. 10. Najpogostejše drevo pri nas. 11. Gozdna stelja ali Lasasti Strupena kača naših krajev. 14. Rastlina brez korenin. 15. Skupina rastlin, ki imajo cvetove. KONČNA REŠITEV: 22

24 Skiciraj nastanek mrtvega rokava 7. MRTVI ROKAV a) Opis opazovalnega mesta MERJENJE LASTNOSTI VODE V MRTVEM ROKAVU Element Opis ali meritev Kraj odvzema Dan in ura odvzema Opis odvzemnega mesta (bližina dotoka ali iztoka potoka ali reke, v naselju/izven naselja, v gozdu/ob travniku, bližina ceste, čemu je namenjena obala (kopališče, ribolov ) Širši opis mrtvega rokava (nadmorska višina, velikost, lega, nastanek, gospodarska raba vode, pretočnost/nepretočnost, ime porečja, ali pozimi zamrzne Opis vremenskih razmer (padavine sončno/oblačno, vetrovno/mirno smer vetra, temperatura zraka) 23

25 Opis na točki opazovanja (gibanje vode, barva, plavajoči delci, globina vode na odvzemnem mestu, opis vidnega življenja, opis dna (kamni/mivka/alge/smeti odpadki) b) Temperatura vode Temperaturo izmerimo tako, da zajamemo vodo, vanjo takoj pomočimo termometer ter po 5 minutah odčitamo temperaturo. Temperatura = C c) ph vode reakcija vode V čistih vodah je ph v razponu od 4,5 do 8,5 kar pomeni rahlo kisel (7,1 8,5), nevtralen (7) ali rahlo bazičen (5,5 6,9). Takšen ph delajo vodi v njej raztopljeno huminske snovi in CO 2. Nižji ali višji ph je znak osnaženja vode z industrijskimi odplakami. Reakcijo lahko odločimo s papirnim ali tekočinskim indikatorjem. Papirni indikator: kozarec 2-krat izperemo z vodo iz jezera, ki ga vzorčimo, nato ga napolnimo do treh četrtin in s ph indikatorjem odčitamo vrednost. ph = 24

26 RASTLINE OB MRTVEM ROKAVU IN V NJEM Opazuj rastline, ki rastejo ob mrtvem rokavu in ob njem. 1. Napiši tri najbolj pogosta drevesa, ki jih vidiš ob mrtvem rokavu. 2. Katere so tri najpogostejše rastline (nelesnate), ki rastejo v bližini vode? 3. Nariši eno rastlino, ki si jo opazil ob mrtvem rokavu v ustrezen prostor. Na črto zapiši njeno ime. 4. Ali opaziš kakšne rastline, ki rastejo pod vodo? Katere? 25

27 5. Natančno si oglej izbrano rastlino, ki raste pod vodo. Ali veš, kako se imenuje? Nariši jo v ustrezen prostor in zapiši njeno ime na črto. 6. Kaj si opazil, ko si rastlino potegnil iz vode? Kakšne ima liste in steblo? 7. Primerjaj steblo in liste rastlin, ki rastejo ob robu mlake (obrežne rastline), s steblom in listi rastlin, ki rastejo pod vodo. Zapiši svoja opažanja. 8. Ali opaziš kakšne rastline, ki plavajo na gladini vode? Katere? Ali imajo korenine? 26

28 Oglej si sliko in zapiši ime živali na črto. 8. SIVA ČAPLJA. Če si ugotovil/a za katero vrsto ptiča gre, odgovori na naslednja vprašanja. Kje v Dornavi imajo sive čaplje gnezda?. Siva čaplja gnezdi (obkroži)? a) Posamično b) V kolonijah Opiši sivo čapljo:. S čim se prehranjuje siva čaplja?. Kje gnezdijo sive čaplje in kakšne oblike gnezd pletejo?. Kako počivajo sive čaplje?. 27

29 Kako ločimo v zraku sivo čapljo in štorkljo?. Nekaj časa jo opazuj s pomočjo daljnogleda, teleskopa. Zapiši nekaj ključnih besed za to vrsto ptic:. Katere druge ptice še lahko srečamo v tem gozdu?. Kje vse lahko opazimo gnezda?. 28

30 9. REKA PESNICA ŠIRINA IN PREREZ STRUGE Pripomočki: 1. 1 m dolga vrvica 2. meter 3. palica (s cm oznakami) Postopek: Izmeri širino reke v ravnem delu struge (in v rečnem okljuku) Globina vode: globina le za plitve vode: Stopi v vodo. Ne zabredi, če je globlja od vaših škornjev. Preko struge položi palico in pravokotno nanjo vsakih 20 cm izmeri globino vode. Risanje prereza potočne struge: rezultate širine in globine vriši na milimetrski papir ter poveži točke med seboj. Dobil boš skico prereza struge. Najprej podatke vpiši v tabelo. širina struge 0 cm 20 cm 40 cm 60 cm 80 cm 100 cm Globina Opiši obliko potočne struge in razloži dejavnike nastanka. 29

31 1. BARVA VODE Pripomočki: 1. kozarec destilirane vode 2. bela podlaga Postopek: Prvi kozarec napolni z destilirano, drugega pa z vzorčno vodo. Kozarca postavi na bel papir in od zgoraj navzdol opazuj barvo vode v obeh kozarcih. Prikaz barve Vrste barve Označite s križcem PRIKAZ BARVE rumenkasta Rumena rumeno rjava Rjava rumeno zelena zelenkasta sivo rumena sivo rdeča Interpretacija barve vode : Barva ni nujno vedno znak onesnaženosti vode, je pa najbolj viden pokazatelj, da preverimo še druge lastnosti, če voda morda res ni onesnažena. Posebej moramo biti pozorni na nenaravne barve, kot so odtenki rdeče, oranžne ali pretirano zelene barve, saj so lahko v vodi raztopljene nevarne snovi. Rjavkasta, rumenkasta, sivkasta in druge naravne barve pa so običajno posledica erozijsko-akumulacijskih procesov v rečnem koritu ter porečju. 30

32 2. BISTROST VODE Pripomočki: 1. cev za ugotavljanje bistrosti 2. ribiški škornji Postopek: Bistrost vode meri v senci, s soncem za tvojim hrbtom, da bodo rezultati natančni in ponovljivi. Če sence ni, uporabi dežnik ali velik karton, da bo senca dovolj velika. Kdaj dno cevi izgine, lahko vsak vidi pri drugačni globini. Zato je najbolje, da opravijo določevanje bistrosti trije različni učenci. Vzorec vode nalivajte v cev, dokler pri gledanju naravnost skozi stolpec vode dna cevi ne vidite več. Medtem ko gledate, zavrtite cev, da ugotovite, ali so črne in bele površine še razločljive. Zapišite povprečno globino vseh treh učencev. Če pri polni cevi še vedno vidite črno-belo dno, zapišite globino bistrosti vode več kot 1 meter (dolžina cevi). Rezultati: bistrost vode = cm Razlaga: Bistrost je merilo čistosti vode in se lahko sezonsko spreminja. Večina naravnih voda ima bistrost med enim in nekaj metrov. Nizko vrednost (pod 1 m) lahko pričakujemo v visoko produktivnih vodah. Nizka vrednost je lahko tudi zaradi velike količine suspendiranih trdnih delcev. Izredno čista, neproduktivna jezera ali obalna voda okrog koralnega grebena imajo lahko bistrost med 30 in 40 m. 31

33 3. LEBDEČI MATERIAL V VODI Pripomočki: 1. precejevalnik 2. filtrirni papir 3. povečevalna lupa Postopek: Liter vzorčne vode precedi skozi fini filtrirni papir. Filtrirni papir razgrni in z lupo opazuj delno raztopljeni material ali delce lebdečega materiala. Rezultati: Ostanek na papirju (nariši) in opiši. Razlaga: Medtem ko reka teče, s seboj odnaša mulj, usedline in prodnike. Temu rečemo tovor. Raztopljene minerale voda prenaša v obliki raztopine, če je voda vrtinčasta, pa s seboj nosi tudi lebdeče delce, kar imenujemo suspenzija. Ko se vodni tok upočasni in reka nima več toliko energije, odloži težji material, drobne delce pa nosi še naprej. Lebdeči material, ki ga lahko opazimo le z lupo, kaže na poreklo vode. Voda in pot, ki jo je pretekla: s to analizo v pokrajini ugotovimo tudi onesnaženost vode, na kar kaže tuj oziroma nenaraven lebdeči material. Prisotnost lebdečega in raztopljenega materiala pa ni vedno znak onesnaženosti. 32

34 4. DOLOČANJE ONESNAŽENOSTI VODE Z INDIKATORSKIMI RASTLINAMI Pripomočki: 1. rastlinski ključ za ugotavljanje kakovosti vode Postopek: V obsegu 10 m od struge potoka in reke poglej, katere rastline rastejo. Rastlin ni potrebno trgati, dovolj je, da jih zabeležiš. Glede na prisotnost rastlin poskušaj določiti kakovost vode na različnih delih ob potoku. Uporabljaj ključ za ugotavljanje kakovosti vode. Rezultat: indikatorske rastline stopnja onesnaževanosti Razlaga: Nekatere rastline so zelo občutljive na prisotnost onesnaževalcev. Zaradi njihove prisotnosti rastline sploh ne rastejo, druge pa se razbohotijo. Po fizikalno-kemijskih in bakterioloških parametrih razporejamo vodovje v 4 kakovostne razrede: 1. razred: vodo lahko ob dezinfekciji uporabljamo za pitje in v živilski industriji.v taki vodi lahko živijo t. i. plemenite ribe (npr. potočna postrv in lipan). 2. razred: voda je primerna za kopanje, vodne športe, namakanje zemljišč, gojitev rib, za živalsko proizvodnjo. Za uživanje jo je treba očistiti. 3. razred: voda je močno onesnažena, komaj še uporabna za namakanje in za določene tehnološke namene. 4. razred: nedopustno onesnažena voda,v kateri vodni organizmi umirajo. 33

35 5. ph VODE Pripomočki: 1. papirni ali tekočinski indikator 2. elektrometrični ph meter Postopek: ph indikatorski papir 50 ali100 ml čašo vsaj dvakrat speri z vodo iz reke. V čašo do polovice nalij vodo, ki jo preiskuješ. Vzemi ph trak in s suhimi rokami odstrani ovoj. Drži le za beli konec in pazi, da se ne dotakneš kvadratov. Barvni konec namoči v vodo in počakaj, da se barva ne spreminja več (to lahko traja med 1 in 10 minut). Vsi štirje deli papirja morajo biti potopljeni. Trak vzemi iz vode in primerjaj barvo z barvami na škatli. Zapiši vrednost, s katero se ujema. Če je težko določiti vrednost, potrebuje papir dalj časa do polne reakcije. Papir še enkrat potopi v vodo in počakaj še eno minuto. Ponavljaj, dokler nisi prepričan, da je rezultat natančen. Če po desetih minutah ne moreš dobiti natančnega rezultata, poskusi z novim trakom ph papirja. Tekočinski indikator Vzorčno vodo nalij v epruveto do oznake, dodaj 3 kapljice reagenta in premešaj ter takoj primerjaj barvi lestvice in vode. Rezultati: ph vrednost = Razlaga: ph je mera za količino kislin v vodi, pravzaprav pa merimo koncentracijo vodikovih ionov. ph vode vpliva na večino kemičnih procesov v vodi. Čista voda (ki ni v stiku z zrakom) ima ph 7. Voda z nečistočami ima ph 7, če sta količini kisline in baze popolnoma enaki in uravnoteženi. Če je ph pod 7, je v vodi presežek kisline, če pa je nad 7 je presežek baze. Naravna, neonesnažena deževnica ima ph med 5 in 6, torej ima tudi deževnica na najmanj onesnaženih delih zemlje nekaj naravne kislosti. Ta kislost je posledica ogljikovega dioksida v zraku, ki je v deževnih kapljicah. Destiliran voda, ki je uravnotežena(izenačena) z zrakom, ima enak ph. Najbolj kisel dež ima ph okrog 4, izmerili pa smo tudi že mestno meglo, ki je imela ph 2. Večina jezer in vodotokov ima ph med 6,5 in 8,5, redko med 3 in10, najdemo 34

36 pa tudi vode, ki so naravno bolj kisle zaradi rudnin v tleh (npr. sulfidi). Zaradi rudarstva lahko v vodotok pritečejo minerali, ki povzročajo zakisanje. Naravne bazične vode najdemo tam, kjer tla vsebujejo minerale, kot sta kalcit ali apnenec. Na ph vplivajo geologija tal, tip kamnin in prsti. Voda, ki teče po magmatskih kamninah, je navadno kisla. Kisle so tudi vode, ki tečeji preko sedimentnih kamnin, kot so peščenjak, skrilavec in glinenec. Voda, ki teče po apnencu in dolomitu, je navadno zaradi prisotnosti kalcijevega karbonata v trdi vodi bolj alkalna. Na ph vpliva tudi količina vode v pokrajini. Vode, ki tečejo po apnenčasti podlagi, vsebujejo mnogo hidrogenkarbonatov in so zato dobre pufrske raztopine z rahlo alkalno reakcijo, s ph med 7 in 8. V vodi raztopljeni kalcijevi in magnezijevi hidrogenkarbonati in CO 2 tvorijo z vodo ogljikovo kislino. Tudi ljudje s svojimi aktivnostmi (promet, zgradbe, asfaltirane površine, kisli dež) spremenijo vrednost ph v vodi. Orjemo zemljo, da dež laže spira minerale in jih odnaša v reke. V prst dodamo umetna gnojila ali apno, da se spremeni ph prsti. Tudi to dež spira v reke. Kisle vode povzročajo korozijo in vplivajo na biološke ter kemijske procesa. Večje spremembe ph v vodi so lahko usodne za življenje v njej. Ličinke močeradov, žab in drugih dvoživk so zelo občutljive na nizek ph. Večina žuželk, dvoživk in rib v vodi, ki ima ph nižji od 4, ne more živeti. Slovenski normativ za ph reakcijo pitne vode je med 6,5 in 8,5. Največja dopustna koncentracija vodikovih ionov v vodi (po normativih ES) je 9,5, priporočena pa med 6,5 in 8,5, torej toliko, kolikor znaša slovenski normativ za vode. 35

37 6. STRMINA REČNEGA BREGA Pripomočki: 1. transektna vrvica 2. merilec nagiba Postopek: Izberi predel, ki je tipičen za rečni breg. Ne izberi predela, ki je na videz drugačen kot ostali. Transektno vrvico položi na tla pod pravim kotom na reko. To je linija vzorčenja ali transekt. Pri oddaljenosti 1, 2, 5 in 10 metrov ob transektu boš zabeležil nagib. Vzemi merilec nagiba in ga položi ob oznako 1 m na transektni vrvici. Odčitaj nagib rečnega brega. Enako ponovi pri oznakah 2, 5 in 10 m ter zapiši podatke. (Če je breg prestrm, ne hodi in ne raziskuj, ampak približno oceni le od daleč). Rezultati bodo pokazali, kako se rečni breg spreminja, ko se oddaljuje od vodnega roba. Rezultat: Strmina brega v stopinjah pri oddaljenosti: Razdalja 1 m 2 m 5 m 10 m 20 m Stopinje Razlaga: Oblika rečnega brega je odvisna od hitrosti vodnega toka in odpornosti matične podlage. V meandru je zunanji breg strm, ker ga voda neprestano izpodjeda, notranji breg pa položen, ker tu voda odlaga material. Poznavanje oblike rečnega brega omogoča sklepanje na recentno preoblikovanje doline ter na procese, ki potekajo v porečju. 36

38 7. PADEC (STRMEC) VODNEGA TOKA Pripomočki: 1. daljša plastična prozorna cev za vodo 2. meter 3. merilec padca vodnega toka Postopek: Zgornji tok reke, potoka: 1. Dve enako veliki osebi stopita v strugo (če je varno) 10 m narazen, sicer ob strugo. 2. Spodnji drži merilec padca vodnega toka in skozi cevko pogleda zgornji osebi v oči. 3. Tretja oseba odčita padec vodnega toka na merilcu v stopinjah. Rezultat: Velikost vodnega padca = stopinj Nariši izmerjeni kot, ki kaže tok reke. Srednji in spodnji tok reke, potoka Daljšo plastično cev napolni z vodo in jo položi v strugo. Oba konca cevi dvigni nad vodno gladino tako, da voda ne izteče iz nje. Izmeri višino vodnih stolpcev nad vodno gladino. Razlika v višini vodnih stolpcev je velikost padca vodnega toka (v mm ali cm na določeno razdaljo). Velikost vodnega padca = stopinj Nariši izmerjeni kot vodnega padca 37

39 8. VONJ VODE Pripomočki: 1. zamašena steklenica z vzorčno vodo 2. Ballova lestvica vonjev Postopek: Plastenko napolni do polovice z vzorčno vodo in jo dobro zamaši. Rahlo jo stresaj pol minute, nato jo odpri in takoj povonjaj. Vonju določimo vrsto in moč. Vrsta vonja: A brez vonja B vonj po trohnenju (plesni) C vonj po gnoju D vonj po gnilobi E vonj po fekalijah F vonj po ribah Ballova lestvica moči vonja: 0 brez vonja 1 zelo rahel vonj 2 rahel vonj 3 zaznaven vonj 4 razločen, izrazit vonj 5 močan vonj G vonj po kemikalijah H vonj po zemlji Rezultati: Parametri vrsta vonja vode moč vonja skupna ocena vonja Razlaga: Vonj se pri čistih vodah ne pojavlja. Vonj po šoti imajo vode, ki tečejo iz močvirskih območij. Kadar je v vodi žveplova kislina (onesnaženost), ima voda vonj po pokvarjenih jajcih, organske snovi (beljakovine) pa vonj po gnilem. Vonj vode določajo hlapne snovi, raztopljene v njej. Odvisen je od temperature vode; toplejša voda ima močnejši vonj. 38

40 9. ŽIVLJENJE OBVODNEGA SVETA Vsaka oblika rečne doline ima določene značilnosti, ki kažejo, kako prijazna je dolina za divje živali. Označi tiste elemente, ki jih vidiš v dolini tekoče vode, ki jo preučuješ, in nato upoštevaj njihovo vrednost, pa boš ugotovil prijaznost doline in reke za divje živali. Pokrajinski elementi vrednosti Sklenjen gozd + 3 Majhne zaplate gozda (npr. ob robu njiv) + 2 Žive meje + 3 Parki in igralne površine + 1 Mešana raba tal + 3 Divji rečni bregovi + 3 Zaraščeni bregovi cest in avtocest + 1 Jezera, ribniki, mlake + 3 Nasad dreves + 1 Obdelovalne površine 1 Večinoma zagrajeno 2 Zabetonirani rečni bregovi 2 Brez živih mej 3 Brez gozda 3 Seštej točke elementov, ki si jih obkrožil. Višji kot je rezultat, prijaznejša je dolina za divje živali (najvišja vrednost je 20 točk in najnižja 11 točk). Negativen rezultat nasploh pomeni zelo slabo stanje doline za divje živali. Rezultat: dolina tekoče in stoječe vode divje živali 2 Razlaga Reka, rečni bregovi in ozemlje v bližini reke so pomemben življenjski prostor za živali in rastline. Na to vpliva veliko stvari: tip prsti ali reka teče skozi gozd, polje ali mesto ali teče po hribovitem svetu ali po dolini v bližini morja. Reka vedno teče po dnu doline. Ta je lahko ozka ali široka, da se ti sploh ne zdi dolina. Rečni bregovi imajo bolj vlažno prst, ko pa so bolj oddaljeni od reke in se ozemlje dviguje, je tudi prst bolj suha. Kjer je prst vlažna preko celega leta, je zelo ugodno področje za živali in 39

41 rastline, ki imajo rade vlažna tla. Drevesa ob rekah so dom za mnogo žuželke, od katerih so zaradi načina prehranjevanja odvisne ribe. Nekatere ribe se skrivajo v senci upognjenih vej in nekatere odlagajo jajčeca na podvodne korenine. Mrtve liste, ki padajo v vodo, pojedo majhne vodne živali, kot so ličinke enodnevnice in postranice, druge živali si med drevesnimi koreninami gradijo brloge. Drevesa, ki imajo rada vlago, so vrbe in jelše. Rastejo tam, kjer korenine sežejo v vodo. Kako vemo, da je rečni breg prijazen za divje živali? Ni vedno lahko. Območja, ki so popolnoma zelena in so nam všeč, mogoče niso zanimiva za živali, kot sta vidra ali ptič vodomec. Po drugi strani pa so bregovi, ki so za nas brezupni, zavetje mnogim živalim. V zgornjem toku reke so navadno strmi in visoki bregovi, kjer lahko rastejo le mahovi in rastline. Najpomembnejša je različnost dreves, grmov in rastlin, luknje oziroma stvari, za katerimi se lahko živali skrijejo, ter dober dostop do hrane in vode. Če pustimo drevesa, grme in divje rastline ter očistimo odpadke, se ob reki naseli presenetljivo veliko živali. Gladka zelenica, kjer se ne da skriti, brez okusnih rastlin in strmi bregovi pa niso gostoljuben rečni breg. 40

42 10. TRDOTA VODE Pripomočki: 1 tekočinski ali papirni indikator Postopek: Papirni indikator: Nekaj vode nalij v čist kozarec, ki si ga prej spral z vodo iz reke. Vzami papirni indikator za trdoto in s suhimi rokami odstrani ovoj. Drži le za plastični del. Za 1 2 sekundi pomoči trak v vodo tako, da so kvadrati v vodi. Po eni minuti (moker trak) primerjaj spodnji kvadrat z barvno skalo na škatlici. Zapiši vrednost, ki se najbolj ujema z legendo na škatlici. Tekočinski indikator: Epruveto do oznake napolni z vzorčno vodo. Dodajaj kapljice reagenta in jih štej. Dodajaj jih tako dolgo, dokler se barva vode ne spremeni iz roza v modro. 1 kapljica = 1 d = 10 mg CaO v litru vode Rezultati: Trdota vode = Razlaga: Trdota je mera za skupno količino raztopljenih soli v vodi (predvsem kalcija in magnezija). Trda voda vsebuje veliko Mg in Ca, kar lahko tudi posredno izmerimo. Ta lastnost je neposredno odvisna od kamnin, po katerih teče voda. Magmatske kamnine so zelo trde. Voda, ki teče preko njih, slabo topi minerale. V takih vodah je nizka koncentracija kalcija in bikarbonata. Če reka teče po sedimentnih kamninah, ki so zelo drobljive, jih laže spira in raztaplja minerale v njih. Apnenec vsebuje veliko kalcijevega karbonata, zato ga je tudi v vodi veliko. 41

43 Pri razvrstitvi glede na trdoto se upošteva nemška trdotna lestvica. Nemška trdotna stopinja ustreza 10 mg CaO v litru vode. V Angliji in Ameriki podajajo trdoto v mg CaCO 3 v litru vode. Trdota vode Nemška lestvica Angleška lestvica Zelo mehka mg/l CaCO3 Mehka mg/l CaCO3 Srednje trda mg/l CaCO3 Dokaj trda mg/l CaCO3 Trda mg/l CaCO3 Zelo trda Nad 30 > 300 mg/l CaCO3 Klasifikacija uporabnosti vode glede na trdoto Do 4 d zelo mehka voda Najboljša voda za pranje 4 d 7 d mehka voda Dobra za pranje, kopanje in pitje 7 d 14 d srednje trda Primerna za vse namene, dobra pitna voda, za pranje je potrebno dodati več pralnih sredstev 14 d 21 d trda voda Močno izločanje apnenca, velika poraba pralnih sredstev Nad 21 d zelo trda voda Neprimerna za tehnične namene, močna usedlina apnenca 42

44 11. TEMPERATURA VODE Pripomočki: 1. termometer 2. vrvica Postopek: Naprej izmeri temperaturo zraka, ko je termometer še suh. Termometer obesi v senco in po 3 do 5 minutah odčitaj temperaturo zraka. Vrvico trdno pritrdi na termometer, si jo ovij okrog zapestja, da termometer ne zdrsne. Če je reka plitva, lahko primerno obut zabredeš v vodo, a ne več kot do višine škornjev. Če je voda globoka, z zajemalcem vzemi vzorec vode in vanjo potopi termometer ali pa ga priveži na vrvico in ga potopi v vodo. Pazi, da sonce ne sije neposredno na termometer. Termometer potopi do globine 10 cm za 3 do 5 minut, nato ga dvigni le toliko, da lahko odčitaš temperaturo. Če se da, naj bo termometer v vodi, ko odčitavaš temperaturo. Le-to hitro zapiši. Če se temperatura zraka močno razlikuje od temperature vode ali če je dan vetroven, se lahko vrednost na termometru, ko ga dvigneš iz vode, naglo spremeni. Temperaturi zraka in vode primerjaj Temperatura zraka: Temperatura vode: Razlaga: Voda, ki priteka iz zemeljske notranjosti, ima drugačno temperaturo kot površinske tekoče vode. Za dobro pitno vodo velja, da ima med 8 in 12 C. Temperatura vode je odvisna od količine sončne energije, ki jo absorbirajo voda, prst v okolici in zrak. Močnejše sončno ogrevanje povzroči višjo temperaturo vode. Voda, ki izhlapeva s površine, lahko zniža temperaturo vode, a le v tankem sloju na površini. Temperatura vodnih teles je lahko različna zaradi zemljepisne širine, nadmorske višine, časa v dnevu, letnih časov, globine vode in drugih vplivov. Temperatura vode je pomembna, ker ima ključno vlogo pri kemijskih, bioloških in fizikalnih interakcijah v vodnem telesu. Z zvišanjem temperature vode se zmanjša njena viskoznost, poveča se izparevanje, zato se suspendirane snovi laže in hitreje usedajo. Voda, ki so jo uporabili v proizvodnji (zlasti hladilne vode) in jo spustili v vodno telo, lahko zviša temperaturo nad normalno. Posledica toplotnega onesnaženja vode so povečanje hitrosti 43

45 kemijskih reakcij in upadanje topnosti kisika. Povečanje metabolizmov vodnih organizmov povzroči hitrejšo rast in razvoj živih bitij v vodi, kar ima za posledico povečano porabo v vodi raztopljenega kisika. Če se količina kisika zmanjša, pride do odmiranja nekaterih vodnih rastlin in živali. Temperatura vode določa, katere rastline in živali so lahko prisotne, saj imajo vse vrste omejeno toleranco za zgornjo ter spodnjo temperaturo. Vpliva na število živali, kot so postrvi, ki potrebujejo hladno in s kisikom bogato vodo. Z naraščajočo temperaturo se topnost plinov manjša: Tlak Temperatura Topnost kisika 1013 Kpa 0 C 14,6 mg O 2 /l 1013 Kpa 15 C 10,06 mg O 2 /l 1013 Kpa 25 C 8,2 mg O 2 /l 1013 Kpa 30 C 7,55 mg O 2 /l S spreminjanjem temperature se spreminja tudi sestava združb, kar vpliva na sposobnost samoočiščenja vode. Poznavanje temperature vode nam lahko pomaga pri razumevanju, kaj se dogaja v vodnem telesu brez neposrednega merjenja mnogih različnih stvari v vodi. Slovenski in normativ EU za najvišjo dopustno temperaturo pitne vode sta 25 C, priporočena temperatura po normativih ES pa je do 12 C. 44

46 12. PRISOTNOST DUŠIKOVIH SPOJIN V VODI Pripomočki: 1 Aquanal Ökotest Postopek: Dušikove spojine lahko z Aquanal Ökotestom merimo v ppm posebej za amonijak, nitrit in nitrat, pri tem upoštevamo priložena navodila. Amonij NH 4 (gnojnica, umetna gnojila) v vodi: epruveto napolni do oznake z vročo vodo, dodaj 10 kapljic reagenta1, premešaj. Nato dodaj 1 žličko reagenta 2, premešaj, dodaj še 1 žličko reagenta 2, premešaj in pusti stati 5 minut. Nato dodaj 15 kapljic reagenta 3 in premešaj. Po 7 minutah primerjaj nastalo barvo z lestvico. Nitriti NO 2 (umetna gnojila) v vodi: epruveto do oznake napolni z vročo vodo. Dodaj 2 žlici reagenta 1, premešaj. Nato dodaj še 1 žlico reagenta 2 in eno minuto stresaj. Netopen ostanek ne vpliva na rezultat. Po 10 minutah primerjaj barvo z barvno lestvico. Nitrat NO 3 : nekaj vode nalij v čist kozarec, ki si ga prej spral z vodo iz reke. Vzemi trak za nitrat in s suhimi rokami odstrani ovoj. Drži le za plastični del. Za 1 2 sekundi pomoči trak v vodo tako, da so kvadrati v njej. Odvečno vodo stresi s traku. Po eni minuti (odkar je trak moker) primerjaj spodnji kvadrat z barvno lestvico na škatli. Zapiši vrednosti, ki se najbolj ujema. Rezultati: Prisotnost NH 4 Prisotnost NO 2 Prisotnost NO 3 mg/l mg/l mg/l Razlaga: Rastline v sladki in slani vodi potrebujejo tri najpomembnejše hranilne snovi za rast: ogljik, dušik ter fosfor. Pravzaprav večina rastlin navadno rabi le tri hranilne snovi v enakih deležih in ne more rasti, če jih primanjkuje. Ogljik je relativno razširjen v zraku kot ogljikov dioksid, ki se raztopi v vodi, zato rast vodnih rastlin navadno omejuje pomanjkanje dušika in fosforja. V nekaterih primerih je omejujoč faktor svetloba ali snovi v sledeh (npr. železo). 45

47 Dušik je v vodi v številnih oblikah: raztopljene molekule dušika (N 2 ), organske snovi, amonij (NH 4+ ), natrit (NO 2 ) in nitrat (NO 3 ), nitrat je navadno najpomembnejši. V vodnem ekosistemu so modrozelene ivke sposobne spremeniti N 2 v amonijak (NH 3 ) in nitrat (NO 3- ), kar lahko rastline uporabijo. Živali te rastline jedo, da dobijo dušik za tvorbo proteinov. Ko rastline in živali poginejo, bakterije razčlenijo proteinske molekule od amonijaka. Druge bakterije nato oksidirajo amonijak v natrit (NO 2- ) in nitrat (NO 3- ). Pri pomanjkanju kisika pa druge bakterije nitrat pretvorijo v amoniak. Natrit je navadno prisoten v vodi z malo raztopljenega kisika. Nitratna oblika dušika pride v vodo iz zraka (z dežjem, s snegom, z meglo ali usedanjem), z razpadanjem organskega materiala (v prsti in usedlini) ali zaradi dogodka s kmetijskih površin (kmetije dodajajo dušikova umetna gnojila, ki jih dež spere iz prsti). Dušik, ki se sprosti pri razkrajanju živalskih izločkov, odmrlih rastlin in živali, hitro porabijo rastline. Kadar se v jezerih ali vodotokih zveča količina omejujočega nutrienta, kot je dušik, postane voda obogatena, posledica pa je pospešena rast alg in drugih rastlin. Ta proces vode imenujemo evtrofikacija. Pretirana rast rastlin povzroči spremembo okusa in vonja pri vodi, ki jo uporabljamo za pitje, ali lahko neugodno vpliva na ribe in druge vodne živali. Skrb zaradi povišane količine dušika in fosforja v vodi je pogosto vezano na izlivanje odplak. Nasploh velja, da v vodi ne smemo zabeležiti dušikovih spojin, saj le te kažejo na razgradnjo beljakovin, ki so prisotne v vodi. Analize dušika v njegovih različnih oblikah so eden od značilnih pokazateljev sanitarnega onesnaženja voda. Sveže onesnažene vode vsebujejo zlasti organski dušik in amonij, večja vsebnost nitratov kaže na starejša onesnaženja. 46

48 13. SPIRANJE IN ODNAŠANJE PRSTI OB STRUGI Pripomočki: 1. manjše vedro 2. voda 3. lopatka Postopek: Poišči ravno površino, ki je poraščena s travo, ravno površino brez travne ruše (odstrani travno rušo), nagnjeno površje s travno rušo in nagnjeno površje brez travne ruše. Na teh 4 mestih zlij po liter vode. V tabelo vpiši, kako voda odteka (hitro pronica v prst, počasi pronica v prst, nastane bazenček, se oblikuje potoček, prst odnese ). Rezultati: poraščeno s travo neporaščeno ravna površina nagnjen teren Kje voda najlažje pronica v prst: Razlaga: Če je prst slabo prepustna ali celo neprepustna za vodo, ta v lužah ostaja na površju in je prst ne more vsrkati. Voda lahko pronica le v prsti, ki so porozne. Glinaste prsti imajo veliko poroznost, a le počasi vpijajo vodo. Z obdelovanjem se struktura prsti spremeni. Preorane prsti se ob uporabi težke mehanizacije zbijejo, zato vanje voda le s težavo pronica. Voda zato teče po površini in s seboj odnaša drobne delce. Na pronicanje vode vpliva tudi količina vode, ki je že v prsti. Če so zračni prostori že zapolnjeni z vodo, v njej ni več prostora za dodatno vodo. Prsti, ki so vlažne in slabo vpijajo vodo, so navadno v bližini rek ali jezer. Če voda težko pronica v prst, je verjetnost, da bo voda odtekla po površini v reko, večja. To pa ob deževju zviša verjetnost poplav. 47

49 14. RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO Naštej vsaj 5 ribjih vrst, ki živijo v pesnici: Nekatere ribje vrte so žal iz Pesnice že izginile. Naštej vsaj dve vrsti: Na močvirnih travnikih ob»stari Pesnici«in na sami reki najdemo tudi številne ptice. Naštej nekaj vrst ptic, ki živijo tam. 48

50 Ob pesnici najdemo tudi številne rastline. Nekatere so tudi zaščitene. Naštej jih. Kdo skrbi za ohranjanje ribjega zaroda in čisto strugo in okolico»stare Pesnice«?. 49

51 10. TRAVNIK Katera barva je v naravi najpogostejša? Kaj daje naravi to barvo (katero barvilo) in v katerih rastlinskih organih se nahaja? 1. NALOGA Izberi list z vsake rastline in ga skiciraj. Pozoren bodi na listno ploskev in na listni rob. 1. RASTLINA 2. RASTLINA 50

52 2. NALOGA Dobro si oglej cvetove teh dveh rastlin. Skiciraj ju. Poišči prašnike in pestič. Z ustrezno barvo pobarvaj venčne liste. 1. RASTLINA 2. RASTLINA 3. NALOGA Oglej si korenine obeh rastlin. Za kaj jih rastlina potrebuje? Skiciraj obe korenini. 1. RASTLINA 2. RASTLINA 51

53 4. NALOGA Primerjaj stebli obeh rastlin. Opiši, v čem se razlikujeta in kaj imata skupnega. S škarjami prereži stebli. Opazuj, kakšne oblike sta njuna roba. V tabeli skiciraj in ob tem zapiši, na kateri lik te spominjata. 1. RASTLINA 2. RASTLINA 5. NALOGA S pomočjo določevalnega ključa določi vrstni imeni izbranih rastlin in ju zapiši v tabelo. RASTLINA VRSTNO IME

54 6. NALOGA Na cvetočem travniku si izberi rastlino, katere cvet boš skiciral in opisal njegove gradbene dele. SKICA CVETA POIMENUJ GRADBENE DELE POMEN GRADBENIH DELOV 53

55 7. NALOGA Navedi, na katero vrsto opraševalcev je tvoj cvet prilagojen. Utemelji svojo odločitev. PRILAGODITEV NA OPRAŠEVALCE UTEMELJITEV Ali so cvetovi rastlin, ki te obdajajo, prilagojeni na iste opraševalce? Pojasni svojo odločitev. 54

56 SKRBIMO ZA ČISTO OKOLJE 1. Sediš na travniku. Poglej okrog sebe in na kratko zapiši, kaj vse vidiš ali slišiš.. 2. Ali vidiš kaj, kar tam nima kaj početi? Je mogoče kakšna stvar zmotila tvoj pogled?. 3. Sedaj poglej v svoj nahrbtnik. S seboj imaš prav gotovo stvari, ki nikakor ne sodijo v naravo. Kako rečemo takšnim stvarem, ki ne sodijo v naravo ali pa ji celo škodijo?. 4. Premisli in zapiši, katere druge stvari prav tako ne sodijo v naravo. Si mogoče kdaj na sprehodu po gozdu ali pa travniku že naletel nanje?. 5. Kdo največkrat povzroča škodo v naravi s stvarmi, ki ne sodijo vanjo?. 6. Ali se ti zdi takšno vedenje primerno? Kaj bi naredil, če bi videl sredi travnika ali gozda ležati neprimerne stvari? Kam odlagamo takšne stvari?. 7. Ali bi znal našteti nekaj stvari, ki so v naravi še posebno škodljive? Izberi eno in napiši, zakaj je v naravi še posebno škodljiva.. 8. Kako lahko sam pripomoreš k čistejši naravi?. 9. Ali meniš, da je dobro ločevati odpadke? Zakaj?. 10. Ali se ti zdi pomembno, da skrbimo za naravo? Zakaj?. 55

57 11. ČISTILNA NAPRAVA 1. Kateri procesi čiščenja odpadne vode potekajo na ČN?. 2. Koliko vode dnevno očistijo na ČN?. 3. Kakšni odpadki se poberejo iz odpadne vode? Ali takšni odpadki sodijo v kanalizacijo?. 4. Kaj je glavni namen čiščenja odpadne vode?. 5. Kateri organizmi tvorijo združbo aktivnega blata in kakšen je njihov namen?. 6. Kako učinkovito je čiščenje odpadne vode na ČN?. 7. Kateri proces čiščenja porabi največ energije na ČN?. 8. Kaj naredijo s presežnim aktivnim blatom?. 9. Ali je voda, ki pride iz postopka čiščenja, pitna? Razložite!. 56

58 10. Katere snovi ostanejo v vodi po končanem postopku?. 11. Zakaj zdravil, barv, dezinfekcijskih sredstev, kislin, fitofarmacevtskih sredstev, topil, ne smemo odvreči v kanalizacijo?. Shematsko prikaži, kako poteka čiščenje odpadne vode! 57

59 12. KARTIRANJE Nadaljuj pot proti naslednji postaji, sledi kartiranje (na obeh straneh ceste). Stanovanjske dele pobarvaj: rdeče, Obrtne: zeleno, gostinske in turistične: modro, banke in zavarovalnice: rumeno, javne in upravne stavbe: vijolično, trgovine: rjavo, športne površine: oranžno zdravstvene storitve: roza Karti uredi legendo in dodaj naslov. Katera funkcija prevladuje v tem delu naselja? Zakaj? 58

60 13. SPOMENIK 1. Oglej si spomenike, posvečen žrtvam iz občine Dornava v svetovnih vojnah. Iz katerih vojn so žrtve?. 2. Ugotovi v okviru katere države je bila večina ozemlje Slovenije v času prve svetovne vojne? 3. Na strani katere vojaško politične povezave je bila ta država v času prve svetovne vojne in katera zveza je bila njen glavni nasprotnik? 4. Na katerih velikih bojiščih/frontah prve svetovne vojne so se borili slovenski vojaki? 5. Kateri okupator je v času druge svetovne vojne zasedel občino Dornava?. 6. Razmisli, kateri so možni vzroki za žrtve med občani Dornave v času druge svetovne vojne.. 7. Navedi nekaj značilnosti te okupacijske politike.. 8. Razišči kako so Nemci poimenovali naselja občine Dornava v času druge svetovne vojne.. 9. Leta 1991 je Slovenija postala samostojna država. Del katere države je bila pred tem? 10. Datumsko in imensko navedi vse državne praznike povezane z dogodki osamosvajanja Slovenije! 59

61 14. ORIENTACIJA ORIENTACIJA ZEMLJEVIDA S kompasom in karto določi strani neba in poimenuj objekte, ki so obrnjeni proti posamezni nebesni strani. S (N): J (S): Z (W): V (E): Izmeri relativno višino med točko, na kateri se nahaja OŠ Dornava in cerkev na Polenšaku. Relativna višina znaša: OBLIKOVANJE POVRŠJA Za delo potrebujemo: list, beležnico, zemljevid, pisalo Naloga: 1. nariši dve najbolj tipični obliki površja, ki prevladujeta v domači pokrajini: 60

62 2. naštej še druge oblike površja, ki so značilne za domačo pokrajino:. 3. razloži nastanek nekaterih površinskih oblik (izberi jih sam):. 4. Kakšna je možnost za izrabo posameznih delov napiši rabo tal na posameznih delih, ki jih vidiš.. 5. Določi vrsto naselja.. 61

63 15. RIBIŠKA JAMA V katerem delu občine se nahaja»ribiška Jama«?. Kaj se je nahajalo v preteklosti na mestu, kjer je sedaj»ribiška jama«?. Kdaj se je začela senacija»ribiške jame«?. Kateri objekti se danes nahajajo tam?. V Ribiški jami se prirejajo številne prireditve. Naštej jih nekaj!. Katere ribje vrste danes najdemo v ribniku?. Koliko kilogramov je tehtala najtežja ulovljena riba (ščuka), ki danes preparirana krasi ribiški dom?. 62

64 16. ČEBELNJAK Čebele so na svetu že milijone let. Veš kaj o življenju teh pomembnih živalic? Čebelja družina s svojimi člani živi v. Če pa jim postavimo še stene in streho, dobimo hišico, ki ji pravimo. Nariši ga! Čebeljo družino sestavljajo: matica(imenujejo jo tudi kraljica in ve družini samo ena ter živi do 5 let. Njeno delo odlaganje jajčec iz katerih se potem razvijejo čebele), troti(trotov je v družini do nekaj tisoč. Živijo največ do 6 mesecev ali do izgona iz panja. Njihova skrb je oploditev matice in ker nimajo druge zaposlitve, jih imajo ljudje za lenuhe), delavke(delavk je v družini lahko do V času paše je njihovo življenje zelo kratko, saj živijo le 6 tednov, tiste, ki prezimijo, pa največ 8 mesecev. V svojem kratkem življenju opravljajo različna dela: začnejo s čiščenjem panja, nadaljujejo s hranjenjem mladih čebel, gradnjo satja, stražarjenja pri vhodu v panj, njihova zadnja zaposlitev je nabiranje medičine). Obkroži: matico z rdečo, trota z modro in delavko z zeleno barvo. Čebele pridno nabirajo medičino, iz katere nastaja ali strd. Uporabljamo ga kot namaz na kruhu, domače zdravilo ali kot sladilo v pecivu. Čebele na nogah prinesejo tudi, zato temu pravimo obnožina. Vsebuje vse, kar čebele potrebujejo za svoj razvoj. Cvetni prah uporabljajo za boljše počutje. Čebele gradijo satje iz, s katerega delamo sveče. 63

65 Kot zdravilo uporabljamo tudi čebeljo smolo, imenovano propolis. Čebele jo nabirajo na nekaterih drevesih, da z njo zadelajo špranje v panju. Ljudje jo uporabljajo za hitrejše celjenje ran in kadar nas boli grlo. Tudi čebelji strup lahko uporabimo (na primer pri zdravljenju revme). Življenje ljudi je bilo v preteklosti zelo povezano s čebelami. Še danes rečemo: Priden kot. Len kot. Poznaš kakšen pregovor v zvezi s čebelo ali medom? Napiši ga.. Če želi čebelar imeti korist od čebel, mora zanje skrbeti vse leto. Kako čebelar skrbi za čebele?. Približno pred 250 leti je bil Anton Janša( ) pomemben čebelarski učitelj. Rojen je bil v Breznici pri Žirovnici. Danes stoji tam kopija njegovega čebelnjaka, ki si g lahko s starši kadarkoli ogledaš- Veliko boš o čebelarjenju izvedel tudi v čebelarskem muzeju v Radovljici. Obišči ga! Na fotografijah so pomembna čebelarjeva orodja. Imenuj jih in pripiši, za kaj jih čebelarji uporabljajo! 64

66 65

67 Reši naloge: 17. CERKEV 1. Kako dolgo je že v Dornavi samostojna fara?. 2. Kaj je bilo nekoč na prostoru kjer stoji današnja cerkev?. 3. Kako dolgo so gradili današnjo cerkev?. 4. Kdo je zavetnik farne cerkve v Dornavi?. 5. S pomočjo literature ali medmrežja opiši življenje zavetnice cerkve. 7. V cerkvi poišči kip zavetnice. Zapiši kaj drži v rokah in razišči ter navedi simbolni pomen teh premetov.. 8. Poimenuj svetnika, ki je upodobljen na sliki levo od oltarja.. 9. V katero nebesno smer je obrnjen glavni oltar cerkve to velja za vse katoliške cerkve.. 66

68 10. Spodnji del zidu je iz apnenca vidni so morski organizmi. Nariši organizme, ki jih vidiš. 11. Razloži zakaj so ostanki teh morskih organizmov vidni v kamninah čeprav se nahajamo daleč od morja?. 67

69 LITERATURA Brinovec, Slavko: Kako poučevati geografijo; Didaktika pouka, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana Vovk Korže, Ana: Vodni svet Slovenije; Priročnik za interdisciplinarno proučevanje voda, Zveza geografskih društev Slovenije, Ljubljana Pravdič, Irena: Učni listi Žgečeve učne poti, Dornava. 68

70 69

Strokovni izobraževalni center Ljubljana, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad PRIPRAVE NA PISNI DEL IZPITA IZ MATEMATIKE 2. letnik nižjega pok

Strokovni izobraževalni center Ljubljana, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad PRIPRAVE NA PISNI DEL IZPITA IZ MATEMATIKE 2. letnik nižjega pok Strokovni izobraževalni center Ljubljana, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad PRIPRAVE NA PISNI DEL IZPITA IZ MATEMATIKE 2. letnik nižjega poklicnega izobraževanja NAVODILA: Izpit iz matematike

Prikaži več

DELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delov

DELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delov DELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delovanja z delovanjem nebeljakovinskih katalizatorjev in

Prikaži več

Microsoft Word - M doc

Microsoft Word - M doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj

Prikaži več

DELOVNI LIST ZA UČENCA

DELOVNI LIST ZA UČENCA ZRCALA - UVOD 1. polprepustno zrcalo 2. ploščice različnih barv ( risalni žebljički), svinčnik 3. ravnilo Na bel papir postavi polprepustno zrcalo in označi njegovo lego. Pred zrcalo postavi risalni žebljiček.

Prikaži več

Kakovost vode KAJ POMENI KAKOVOSTNA PITNA VODA? SO TO MORDA SAMO NJEN VONJ, BARVA IN OKUS? VONJ V resnici gre za njene biološke, fizikalne in kemične

Kakovost vode KAJ POMENI KAKOVOSTNA PITNA VODA? SO TO MORDA SAMO NJEN VONJ, BARVA IN OKUS? VONJ V resnici gre za njene biološke, fizikalne in kemične Kakovost vode KAJ POMENI KAKOVOSTNA PITNA VODA? SO TO MORDA SAMO NJEN VONJ, BARVA IN OKUS? VONJ V resnici gre za njene biološke, fizikalne in kemične značilnosti. Pomembno je, da voda, ki jo pijemo iz

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Državni izpitni center *M1180314* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola Modul gradbeništvo NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 14. junij 01 SPLOŠNA MATURA RIC 01 M11-803-1-4 IZPITNA POLA Modul gradbeništvo

Prikaži več

Reško jezero pri Kočevski Reki

Reško jezero pri Kočevski Reki PODVODNI ATLAS SLOVENIJE. POPISNI LIST ŠT. 105 Ime lokacije Reško jezero pri Kočevski Reki Tip Zahtevnost Nočni potop Zemljevid / skica JEZERO P1 opomba: umetno jezero na ponikalnici Reka (Reškem potoku).

Prikaži več

Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija

Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija KAZALO: 1 UVOD...3 2 MATERIAL...4 POSTOPEK...4 3 SKICA NASTAVITVE POSKUSA...5 4 REZULTATI...6

Prikaži več

Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! Gozdar

Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! Gozdar VABILO Otrokov svet je svež, nov in lep, poln vznemirjenj, čudenja in presenečenj in prav tak je slovenski gozd! je v zadnjih letih pridobil številne izkušnje in znanja za podporo privlačnejšemu vzgojnoizobraževalnemu

Prikaži več

Training

Training Svetovalna pisarna Drago Dretnik 2016 Namen Svetovalne pisarne je nuditi strokovno pomoč planinskim društvom na naslednjih področjih: sistemi za ravnanje z odpadno vodo vodooskrbni sistemi energetski sistemi

Prikaži več

TLAK PLOŠČINA 1. Zapiši oznako in enoto za ploščino. 2. Zapiši pretvornik pri ploščini in po velikosti zapiši enote od mm 2 do km Nariši skico z

TLAK PLOŠČINA 1. Zapiši oznako in enoto za ploščino. 2. Zapiši pretvornik pri ploščini in po velikosti zapiši enote od mm 2 do km Nariši skico z TLAK PLOŠČINA 1. Zapiši oznako in enoto za ploščino. 2. Zapiši pretvornik pri ploščini in po velikosti zapiši enote od mm 2 do km 2. 3. Nariši skico za kvadrat in zapiši, kako bi izračunal ploščino kvadrata.

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Slide 1 OBDELAVA ODPADNE VODE Slide 2 KAKO POVRNITI PORUŠENI EKOSITEM V PRVOTNO STANJE? KAKO POVRNITI PORUŠENI EKOSITEM V PRVOTNO STANJE?! uravnavanje ph, alkalnosti! odstranjevanje ali dodajanje elementov!

Prikaži več

LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE

LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE UVOD LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE V tem šolskem letu ste se odločili za fiziko kot izbirni predmet. Laboratorijske vaje boste opravljali med poukom od začetka oktobra do konca aprila. Zunanji kandidati

Prikaži več

016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 201 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2 016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 201 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2017 2015

Prikaži več

NAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem pose

NAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem pose NAJBOLJŠE PRAKSE ZA VARNO IN UČINKOVITO NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Zmanjšajte zanašanje in obdržite fitofarmacevtska sredstva na svojem posevku Ta letak vam nudi informacije o dobrih kmetijskih

Prikaži več

AMIN I

AMIN I AMI I Kaj so Amini Amini so zelo razširjene spojine v naravnih ali umetnih organskih snoveh.kemijsko so vezani v barvilih, zdravilih,alkaloidih in polimerih.prosti amini se redko pojavljajo v naravi, nastanejo

Prikaži več

NAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV

NAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV Predmetna komisija za nižji izobrazbeni standard matematika Opisi dosežkov učencev 6. razreda na nacionalnem preverjanju znanja Slika: Porazdelitev točk pri matematiki (NIS), 6. razred 1 ZELENO OBMOČJE

Prikaži več

Poročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranj

Poročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranj Poročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranjek, prof. fizike Datum izvedbe vaje: 11. 11. 2005 Uvod

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj

Prikaži več

Microsoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc

Microsoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do

Prikaži več

TELEFON, TABLICA,TELEVIZIJA ALI IGRA V NARAVI? ZAKAJ IZ OTROŠKIH ŽIVLJENJ IZGINJA PROSTA IGRA? Velikokrat v pogovoru s starši slišimo primerjanje njih

TELEFON, TABLICA,TELEVIZIJA ALI IGRA V NARAVI? ZAKAJ IZ OTROŠKIH ŽIVLJENJ IZGINJA PROSTA IGRA? Velikokrat v pogovoru s starši slišimo primerjanje njih TELEFON, TABLICA,TELEVIZIJA ALI IGRA V NARAVI? ZAKAJ IZ OTROŠKIH ŽIVLJENJ IZGINJA PROSTA IGRA? Velikokrat v pogovoru s starši slišimo primerjanje njihovega otroštva z otroštvom v sedanjem času. Vsi ugotavljamo,

Prikaži več

NAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV

NAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV Predmetna komisija za nižji izobrazbeni standard Naravoslovje Opisi dosežkov učencev 9. razreda pri NPZ-ju Slika: Porazdelitev točk pri naravoslovju (NIS), 9. razred 1 ZELENO OBMOČJE V zeleno območje spadajo

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M15245112* JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 2 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero ali kemični svinčnik in računalo.

Prikaži več

Mestna občina Celje Komisija Mladi za Celje BIOLOŠKA IN KEMIJSKA ANALIZA REKE HUDINJE RAZISKOVALNA NALOGA Avtorja: Andraž Šošterič, 9. a Jan Bajc, 9.

Mestna občina Celje Komisija Mladi za Celje BIOLOŠKA IN KEMIJSKA ANALIZA REKE HUDINJE RAZISKOVALNA NALOGA Avtorja: Andraž Šošterič, 9. a Jan Bajc, 9. Mestna občina Celje Komisija Mladi za Celje BIOLOŠKA IN KEMIJSKA ANALIZA REKE HUDINJE RAZISKOVALNA NALOGA Avtorja: Andraž Šošterič, 9. a Jan Bajc, 9. a Mentorica: Marjeta Gradišnik Mirt, predm. učiteljica

Prikaži več

Porocilo I-1-2-5

Porocilo I-1-2-5 PROGRAM DELA INŠTITUTA ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2007 Poročilo o delu za leto 2007 PROGRAMSKI SKLOP: NAČRT UPRAVLJANJA VODA NA VODNEM OBMOČJU DONAVE IN VODNEM OBMOČJU JADRANSKEGA MORJA PROJEKT:

Prikaži več

ENV _factsheet_bio_SL.indd

ENV _factsheet_bio_SL.indd NARAVA IN BIOTSKA RAZNOVRSTNOST Kaj to pomeni za vas? Biotska raznovrstnost pomeni raznolikost življenja na našem planetu. Je temelj naše blaginje in gospodarstva. Pri preskrbi s hrano in vodo, pa tudi

Prikaži več

PRILOGA I PARAMETRI IN MEJNE VREDNOSTI PARAMETROV Splošne zahteve za pitno vodo DEL A Mikrobiološki parametri Parameter Mejna vrednost parametra (štev

PRILOGA I PARAMETRI IN MEJNE VREDNOSTI PARAMETROV Splošne zahteve za pitno vodo DEL A Mikrobiološki parametri Parameter Mejna vrednost parametra (štev PRILOGA I PARAMETRI IN MEJNE VREDNOSTI PARAMETROV Splošne zahteve za pitno vodo DEL A Mikrobiološki parametri (število/100 ml) Escherichia coli (E. coli) 0 Enterokoki 0 Zahteve za vodo, namenjeno za pakiranje:

Prikaži več

lenses PRIROČNIK za uporabo kontaktnih leč Sentina

lenses PRIROČNIK za uporabo kontaktnih leč Sentina lenses PRIROČNIK za uporabo kontaktnih leč Sentina Pred začetkom uporabe kontaktnih leč Sentina vam svetujemo, da si preberete naslednja navodila. Četudi kontaktne leče uporabljate že dlje časa, je dobro

Prikaži več

Tehnična dokumentacija

Tehnična dokumentacija PROSIGMA PLUS d.o.o. Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09 info@prosigmaplus.si, www.prosigmaplus.si DŠ: SI19873662 Tehnična dokumentacija Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine

Prikaži več

NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite

NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite vzorčne strani iz DELOVNIH LISTOV 1 v štirih delih

Prikaži več

1. TERENSKA VAJA V DOMAČEM KRAJU ŠTETJE PROMETA Datum izvedbe vaje: UVOD

1. TERENSKA VAJA V DOMAČEM KRAJU ŠTETJE PROMETA Datum izvedbe vaje: UVOD 1. TERENSKA VAJA V DOMAČEM KRAJU ŠTETJE PROMETA Datum izvedbe vaje: UVOD Velika večina ljudi si dandanes življenja brez avtomobila ne more predstavljati. Hitro napredujeta tako avtomobilska industrija

Prikaži več

Izvir Krupe

Izvir Krupe PODVODNI ATLAS SLOVENIJE. POPISNI LIST ŠT. 73 Ime lokacije Izvir Krupe Tip Zahtevnost Nočni potop Zemljevid / skica Zemljepisna lega REKA P1 opomba: naravni spomenik zahteva primerno obnašanje vseh obiskovalcev,

Prikaži več

Milan Repič Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi-LD [Združljivostni način]

Milan Repič Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi-LD [Združljivostni način] Učinki sprememb gnojenja z dušičnimi gnojili pri pridelavi poljščin v praksi Milan Repič, ŽIPO Lenart Drago Majcen, Karsia Dutovlje d.o.o Draga Zadravec KGZS-Zavod Maribor Razlogi za spremembe Strokovno

Prikaži več

DNEVNIK

DNEVNIK POROČILO PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA Z DELOM PRI DELODAJALCU DIJAKA / DIJAKINJE. ( IME IN PRIIMEK) Izobraževalni program FRIZER.. Letnik:.. oddelek:. PRI DELODAJALCU. (NASLOV DELODAJALCA) Šolsko leto:..

Prikaži več

Microsoft Word - KME-PMG_2005.doc

Microsoft Word - KME-PMG_2005.doc KME-PMG 1 1 5 3 2 4 Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 99/05) Posredovanje podatkov je za pravne osebe obvezno. VPRAŠALNIK

Prikaži več

Microsoft Word - LIKOVNI_3.doc

Microsoft Word - LIKOVNI_3.doc likovna vzgoja SPLOŠNI razvijajo opazovanje, predstavljivost, likovno mišljenje, likovni spomin in domišljijo razvijajo interes za različne oblike likovne dejavnosti bogate in ohranjajo zmožnost za likovno

Prikaži več

LIFE13 NAT/SI/ Ohranjanje območij Natura 2000 Kočevsko LIFE Kočevsko Vodna jama 3 pri Klinji vasi -projekt čiščenja- Naročnik: Občina Kočevje, L

LIFE13 NAT/SI/ Ohranjanje območij Natura 2000 Kočevsko LIFE Kočevsko Vodna jama 3 pri Klinji vasi -projekt čiščenja- Naročnik: Občina Kočevje, L LIFE13 NAT/SI/000314 Ohranjanje območij Natura 2000 Kočevsko LIFE Kočevsko Vodna jama 3 pri Klinji vasi -projekt čiščenja- Naročnik: Občina Kočevje, Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje Popis onesnaženosti

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Obravnava kotov za učence s posebnimi potrebami Reading of angles for pupils with special needs Petra Premrl OŠ Danila Lokarja Ajdovščina OSNOVNA ŠOLA ENAKOVREDNI IZOBRAZBENI STANDARD NIŽJI IZOBRAZBENI

Prikaži več

marec, 2010

marec, 2010 Kosti Luske, ploščate, brez sklenine Škrge so prekrite s škržnim poklopcem Plavalni mehur Organi: zadnjična odprtina, sečni mehur, škržni lok, srce, jetra, pilorični žepki, črevesje, vranica, jajčnik ali

Prikaži več

7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE

7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 1. UVOD Enačbo leče dobimo navadno s pomočjo geometrijskih konstrukcij. V našem primeru bomo do te enačbe prišli eksperimentalno, z merjenjem razdalj a in b. 2. NALOGA Izračunaj

Prikaži več

Microsoft Word - agrobilten_ doc

Microsoft Word - agrobilten_ doc Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije

Prikaži več

Številka:

Številka: Projektna naloga za KARTIRANJE NEGOZDNIH HABITATNIH TIPOV NA LIFE- IP NATURA.SI PROJEKTNIH OBMOČJIH SKLOP 1: Območje: SLOVENSKA ISTRA vzhod Območje: SLOVENSKA ISTRA zahod 1. UVOD SKLOP 2: Območje: VOLČEKE

Prikaži več

10. Vaja: Kemijsko ravnotežje I a) Osnove: Poznamo enosmerne in ravnotežne kemijske reakcije. Za slednje lahko pišemo določeno konstanto kemijskega ra

10. Vaja: Kemijsko ravnotežje I a) Osnove: Poznamo enosmerne in ravnotežne kemijske reakcije. Za slednje lahko pišemo določeno konstanto kemijskega ra 10. Vaja: Kemijsko ravnotežje I a) Osnove: Poznamo enosmerne in ravnotežne kemijske reakcije. Za slednje lahko pišemo določeno konstanto kemijskega ravnotežja (K C ), ki nam podaja konstantno razmerje

Prikaži več

AZ_sredstva_katalog_140306

AZ_sredstva_katalog_140306 Sredstva za zaščito vseh vrst ogrevalnih Najboljša zmogljivost v ogrevalnih sistemih in zagotovitev popolne varnosti za uporabnika in okolje Praktični napotki za uporabo AZ sredstev Ogrevalni sistemi radiatorji

Prikaži več

Živimo v razburljivem obdobju človeške zgodovine, v času eksplozije svetovnega prebivalstva, tehnoloških novosti, informacijske revolucije in izčrpava

Živimo v razburljivem obdobju človeške zgodovine, v času eksplozije svetovnega prebivalstva, tehnoloških novosti, informacijske revolucije in izčrpava Živimo v razburljivem obdobju človeške zgodovine, v času eksplozije svetovnega prebivalstva, tehnoloških novosti, informacijske revolucije in izčrpavanja planeta. Hkrati pa se je v zadnjih petdesetih letih

Prikaži več

SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : MERILNIK TEMPERATURE / VLAGE / UDOBJA Št. izdelka:

SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : MERILNIK TEMPERATURE / VLAGE / UDOBJA Št. izdelka: SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : 672647-672648 www.conrad.si MERILNIK TEMPERATURE / VLAGE / UDOBJA Št. izdelka: 672647-672648 1 NAMEN UPORABE Izdelka sta namenjena za merjenje temperatur

Prikaži več

Microsoft Word - KME-PMG 07.doc

Microsoft Word - KME-PMG 07.doc KME-PMG 1 1 5 3 2 4 Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 117/07) Posredovanje podatkov je za pravne osebe obvezno.

Prikaži več

1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale tkanine (E101, E111

1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale tkanine (E101, E111 1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale (E101, E111, E114 in E160) pa so bile zamazane z različnimi umazanijami

Prikaži več

Microsoft Word - PR18-HoceZrak-letno2018.docx

Microsoft Word - PR18-HoceZrak-letno2018.docx DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR18-HoceZrak-letno2018.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 V OBČINI HOČE-SLIVNICA V LETU 2018 Maribor, marec 2019 Naslov: Izvajalec: Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Skrbimo za vode država in lokalne skupnosti (NUV 2009 2015) Irena Rejec Brancelj Vsebina 1. Pomen in vsebina NUV 2. Stanje voda 3. Pomembne zadeve upravljanja voda 4. Cilji 5. Ukrepi 6. Sodelovanje z javnostmi

Prikaži več

Microsoft Word - PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx

Microsoft Word - PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 TER BENZO(A)PIRENA V DELCIH PM10 V OBČINI PTUJ V LETU 2017 Maribor, februar 2018 Naslov: Poročilo o meritvah delcev

Prikaži več

M

M Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M17154111* PSIHOLOGIJA Izpitna pola 1 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Strukturirane naloge Torek, 30. maj 2017 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki:

Prikaži več

7. tekmovanje v znanju astronomije 8. razred OŠ Državno tekmovanje, 9. januar 2016 REŠITVE NALOG IN TOČKOVNIK SKLOP A V sklopu A je pravilen odgovor o

7. tekmovanje v znanju astronomije 8. razred OŠ Državno tekmovanje, 9. januar 2016 REŠITVE NALOG IN TOČKOVNIK SKLOP A V sklopu A je pravilen odgovor o 7. tekmovanje v znanju astronomije 8. razred OŠ Državno tekmovanje, 9. januar 2016 REŠITVE NALOG IN TOČKOVNIK SKLOP A V sklopu A je pravilen odgovor ovrednoten z 2 točkama; če ni obkrožen noben odgovor

Prikaži več

Navodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o.

Navodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o. Navodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09

Prikaži več

ALKOHOLI

ALKOHOLI ALKOHOLI Kaj je alkohol? Alkohol je bistvena učinkovina v alkoholnih pijačah, ter alkoholi so pomembna skupina organskih spojin. V kemiji je alkohol splošen pojem, ki ga uporabljamo za vsako organsko spojino,

Prikaži več

Jez male hidroelektrarne Klonte na reki Bači

Jez male hidroelektrarne Klonte na reki Bači PODVODNI ATLAS SLOVENIJE. POPISNI LIST ŠT. 67 Ime lokacije Jez male hidroelektrarne Klonte na reki Bači Tip Zahtevnost Nočni potop Zemljevid / skica REKA P1 opomba: nezahteven, a zanimiv potop v zajezitvi

Prikaži več

1

1 2 PRIKAZ STANJA PROSTORA 2.1 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA 2.1.1 MAKROLOKACIJA Območje OPPN PSC Mačkovec-2 v velikosti cca 4,5 ha je del gospodarske cone GC Mačkovec in se nahaja na skrajnem SV delu Novega mesta

Prikaži več

PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: Fax: DŠ: SI Tehnična do

PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: Fax: DŠ: SI Tehnična do PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09 info@prosigmaplus.si, www.prosigmaplus.si DŠ: SI19873662 Tehnična dokumentacija Podzemni univerzalni zbiralnik Aqua King

Prikaži več

rm.dvi

rm.dvi 1 2 3 4 5 6 7 Ime, priimek Razred 14. DRŽAVNO TEKMOVANJE V RAZVEDRILNI MATEMATIKI NALOGE ZA PETI IN ŠESTI RAZRED OSNOVNE ŠOLE Čas reševanja nalog: 90 minut Točkovanje 1., 2., in 7. naloge je opisano v

Prikaži več

BC Naklo Strahinj Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA

BC Naklo Strahinj Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA BC Naklo Strahinj 99 4292 Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA Datum meritve Lokacija meritve Merjenje temperatur 19.2.2014 20.2.2014 21.2.2014 22.2.2014 23.2.2014 46.292418 SGŠ

Prikaži več

Ponudba rokovnikov Univerze v Ljubljani

Ponudba rokovnikov Univerze v Ljubljani Izzivi pri namakanju jagod prof. dr. Marina PINTAR Univerza v Ljubljani, Biotehniška Fakulteta, Ljubljana, Slovenija marina.pintar@bf.uni-lj.si 17. posvet o jagodi Ljubljana, 28. nov. 2018 ??? Cca 20 m2

Prikaži več

BIO tehnologija S-ALFA Uporaba osnovne metode G-ALFA 1,2,3,4 za čiščenje telesa, psihe, hrane, pijače in zdravil samo za otroke, da postanejo BIO akti

BIO tehnologija S-ALFA Uporaba osnovne metode G-ALFA 1,2,3,4 za čiščenje telesa, psihe, hrane, pijače in zdravil samo za otroke, da postanejo BIO akti Uporaba osnovne metode G-ALFA 1,2,3,4 za čiščenje telesa, psihe, hrane, pijače in zdravil samo za otroke, da postanejo BIO aktivna. To pomeni da S- ALFA vpiše dodatke v zdravila, ki omogočajo uporabo proti

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Presentation1

Microsoft PowerPoint - Presentation1 Drža telesa čelno proti tlom»klop«vzdrževati ravno linijo telesa. Opora je na podlahteh in prstih nog. Stisnite trebušne mišice in postavite medenico v nevtralni položaj (t.j. poteg popka noter in stisk

Prikaži več

Razred: 1

Razred: 1 Razred: 1. Dan: 59. Predmet: SLJ Ura: 71. Datum: Učitelj/vzgojitelj: Sklop: MOJA DRUŽINA Učna enota: Pesem: JAKEC - BRAT RIŠEM ČRTE predopismenjevalne vaje Cilji: Doživljajo interpretativno prebrano pesem.

Prikaži več

KEMASAN 590 F

KEMASAN 590 F KEMASAN 590 F Fini sanirni omet na osnovi Romanskega apna Za stalno razvlaževanje zelo vlažnih zidov Difuzijska odprtost Za ročni nanos Ustreza zahtevam za omet R po EN 998-1:2004 Odpornost na vlago, soli

Prikaži več

GRADING d.o.o.

GRADING d.o.o. Glavni trg 17/b, 2000 Maribor, tel.: 02/2295371, e-mail: ISB@isb.si POROČILO O IZVEDENIH TERENSKIH PREISKAVAH Za stabilizacijo ceste JP 111 111-Stojnšek Obdelal: Metod Krajnc Datum: Avgust 2016 Arh. štev.:

Prikaži več

HALOGENI ELEMENTI

HALOGENI ELEMENTI HALOGENI ELEMENTI Halogeni elementi so elementi 7. skupine periodnega sistema elementov (ali VII. skupine). To so fluor, klor, brom in jod. Halogeni spadajo med nekovine. V elementarnem stanju obstajajo

Prikaži več

(Na\350rt razvojnih programov)

(Na\350rt razvojnih programov) Rebalans proračuna občine Log-Dragomer za leto 2016 - II NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV 2016-2019 4000 OBČINSKA UPRAVA 5.668.446 4.337.623 3.093.547 4.226.294 2.457.821 2.367.536 06 LOKALNA SAMOUPRAVA 94.564

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Samoevalvacija: POČUTJE UČENCEV V ŠOLI IN OCENA RAZLIČNIH ŠOLSKIH DEJAVNOSTI TER POGOJEV ZA DELO Šolsko leto 2018/19 PREDSTAVITEV REZULTATOV ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ZA UČENCE OD 4. DO 9. RAZREDA IN UGOTOVITVE

Prikaži več

Peltonova turbina ima srednji premer 120 cm, vrti pa se s 750 vrtljaji na minuto

Peltonova turbina ima srednji premer 120 cm, vrti pa se s 750 vrtljaji na minuto V reki 1 s pretokom 46 m 3 /s je koncentracija onesnažila A 66,5 g/l in onesnažila B 360 g/l. V reko 1 se izliva zelo onesnažena reka 2 s pretokom 2400 l/s in koncentracijo onesnažila A 0,32 mg/l in onesnažila

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o emisiji

Prikaži več

Microsoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc

Microsoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc ENERGETSKA IZKAZNICA KAKO SE NANJO PRIPRAVIMO Izkaznica na podlagi izmerjene rabe energije Energetske izkaznice za javne stavbe bodo predvidoma temeljile na izmerjeni rabi energije za delovanje stavbe.

Prikaži več

VAJE

VAJE UČNI LIST Geometrijska telesa Opomba: pri nalogah, kjer računaš maso jeklenih teles, upoštevaj gostoto jekla 7,86 g / cm ; gostote morebitnih ostalih materialov pa so navedene pri samih nalogah! Fe 1)

Prikaži več

Microsoft Word - Zapisnik_EKOmisije_3_obisk_29_in_30_3_2012.doc

Microsoft Word - Zapisnik_EKOmisije_3_obisk_29_in_30_3_2012.doc EKOmisija 3. obisk ZAPISNIK 29. 3. 2012 Jesenice in Radovljica: Srednja šola Jesenice, Gimnazija Jesenice, Ekon. gimnazija in srednja šola Radovljica, Srednja gostinska in turistična šola Radovljica 30.

Prikaži več

KOMISIJA ZA LOGIKO 32. TEKMOVANJE IZ ZNANJA LOGIKE DRŽAVNO TEKMOVANJE, in 2. letnik Šifra: NALOGA MOŽNE TOČKE DOSEŽENE TOČKE

KOMISIJA ZA LOGIKO 32. TEKMOVANJE IZ ZNANJA LOGIKE DRŽAVNO TEKMOVANJE, in 2. letnik Šifra: NALOGA MOŽNE TOČKE DOSEŽENE TOČKE KOMISIJA ZA LOGIKO 32. TEKMOVANJE IZ ZNANJA LOGIKE DRŽAVNO TEKMOVANJE, 11. 11. 2017 1. in 2. letnik Šifra: NALOGA MOŽNE TOČKE DOSEŽENE TOČKE 1. 20 2. 17 3. 20 4. 20 Skupaj 77 Opombe: pri 1. nalogi se tabela

Prikaži več

KAV A

KAV A KAV A SPLOŠNO Kava je napitek iz prevretih zmletih zrn rastline kavovca. Je tradicionalno poživilo. V Evropo so kavo prvi prinesli beneški trgovci v 17. stoletju Uspeva v Afriki, Ameriki, Indoneziji in

Prikaži več

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini

Prikaži več

NAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV

NAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV Predmetna komisija za nižji izobrazbeni standard Družboslovje Opisi dosežkov učencev 9. razreda pri NPZ-ju Slika: Porazdelitev točk pri družboslovju (NIS), 3. obdobje ZELENO OBMOČJE V zeleno območje sodijo

Prikaži več

OS Podgora

OS Podgora Vzgoja sadik paradižnika, feferonov, paprike, jajčevcev, zelene S kmetijskim krožkom smo začeli že januarja 2010. Ker pozimi ni dela na vrtu, smo vzgajali sadike (135 kom) na okenskih policah šole. Nekaj

Prikaži več

Pasa_konj

Pasa_konj Nadzorovana paša konj mag. Matej Vidrih Katedra za pridelovanje krme in pašništvo, Oddelek za agronomijo Kratka predstavitev: 1. Ureditev zemljišča za nadzorovano pašo konj 2. Značilnosti paše konj 3.

Prikaži več

TN 3 _2019

TN  3 _2019 KGZS Zavod Novo mesto KGZS Zavod Ljubljana Tehnološko navodilo 3/2019 - jagode Za nami je vremensko pestro obdobje. Zelo toplemu vremenu so sledili mrzli dnevi, marsikje so jutranji mrazovi poškodovali

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev MOŽNOSTI ZDRAVLJEN DIETA PRI LEDVIČNI BOLEZNI Razumeti ledvično bolezen, njen potek in vedeti za možnosti zdravljenja KAJ DELAJO LEDVICE čistijo kri in odstranjujejo odvečno vodo iz telesa odstranjujejo

Prikaži več

1

1 Stran 1 od 5 1. IDENTIFIKACIJA SNOVI ALI PRIPRAVKA IN PODATKI O DOBAVITELJU Identifikacija snovi ali pripravka: Uporaba snovi ali pripravka: Dodatek za injekcijsko maso. INJEKTIN F3 Proizvajalec: TKK Proizvodnja

Prikaži več

Osnovna šola dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec Črešnjevec 47, 2310 Slovenska Bistrica Tel: (02) Fax: (02) w

Osnovna šola dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec Črešnjevec 47, 2310 Slovenska Bistrica Tel: (02) Fax: (02) w Osnovna šola dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec Črešnjevec 47, 2310 Slovenska Bistrica Tel: (02) 8055150 Fax: (02) 8055158 o-cresnjevec.mb@guest.arnes.si www.cresnjevec.si projekt ZDRAVJE V VRTCU POROČILO O

Prikaži več

Pravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz: Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki

Pravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz:   Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki Pravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz: http://www.ggsg.si/gozdarstvo.aspx) Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki kompleksi gozda. Kaj je gozdarstvo... Gozdarstvo je

Prikaži več

Avtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri

Avtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 36. Goljevščkov spominski dan Modeliranje kroženja vode in spiranja hranil v porečju reke Pesnice Mateja Škerjanec 1 Tjaša Kanduč 2 David Kocman

Prikaži več

Na podlagi 41

Na podlagi 41 Na podlagi 41. in 81. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Kriţevci (Uradni list RS, št. 18/2010, 53/2010) ter 17. člena Odloka o ustanovitvi Javnega

Prikaži več

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA RAZREDNI POUK ŽIVA BITJA VSEBUJEJO VODO (vaja pri predmetu Didaktični praktikum iz biologije in kemije) Ime in

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA RAZREDNI POUK ŽIVA BITJA VSEBUJEJO VODO (vaja pri predmetu Didaktični praktikum iz biologije in kemije) Ime in UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA RAZREDNI POUK ŽIVA BITJA VSEBUJEJO VODO (vaja pri predmetu Didaktični praktikum iz biologije in kemije) Ime in priimek: D. V. Skupina: 5 / D Maribor, 7. 5. 2012

Prikaži več

PAJKOVCI

PAJKOVCI PAJKOVCI BIOLOGIJA 8 Vrste: ščipalec baldahinar navadna matija vodna pršica PREDSTAVITEV PAJKOV Pajki veljajo za ene najstarejših, a tudi najmanj razumljivih živali. Ti dlakavi lovci so znani po tem, da

Prikaži več

Microsoft Word - SI_vaja5.doc

Microsoft Word - SI_vaja5.doc Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 5 Naloge 1. del: t test za

Prikaži več

Upravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri IZVEDENI VARSTVENI UKREPI Štefan Kovač Dr. Gregor Božič Zaključna

Upravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri IZVEDENI VARSTVENI UKREPI Štefan Kovač Dr. Gregor Božič Zaključna Upravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri Štefan Kovač Dr. Gregor Božič Zaključna konferenca, Radenci, 29. 11. 2016 CILJI IZVEDENIH VARSTVENIH UKREPOV A/Krepitev

Prikaži več

Erasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob

Erasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob Erasmus+ : Izmenjava v mestu Kavala v Grčiji 26. 11. 30. 11. 2018 1. dan je bil zelo naporen, saj smo cel dan potovale. Potovanje smo namreč začele ob 15 čez 6 zjutraj, v Kavalo pa smo prispele ob 18.00

Prikaži več

Microsoft Word - Seštevamo stotice.doc

Microsoft Word - Seštevamo stotice.doc UČNA PRIPRAVA: MATEMATIKA UČNI SKLOP: Računske operacije UČNA TEMA: Seštevamo in odštevamo stotice Seštevamo stotice UČNE METODE: razlaga, prikazovanje, demonstracija, grafično in pisno delo UČNE OBLIKE:

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - Poroèilo o pitni vodi - Ravne 2017 [Samo za branje] [Združljivostni naèin])

(Microsoft PowerPoint - Poroèilo o pitni vodi - Ravne 2017 [Samo za branje] [Združljivostni naèin]) NA OBMOČJU OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM - 2017 Na območju občine Ravne na Koroškem se za 8834 uporabnikov pitna voda dobavlja iz 3 sistemov za oskrbo s pitno vodo: VS ŠUMC, VS Kotlje-Ravne in VS Strojna. Upravljavec

Prikaži več

IZBIRNI PREDMET KEMIJA 2. TEST B Ime in priimek: Število točk: /40,5t Ocena: 1.) 22,4 L kisika, merjenega pri 0 o C in 101,3 kpa: (1t) A im

IZBIRNI PREDMET KEMIJA 2. TEST B Ime in priimek: Število točk: /40,5t Ocena: 1.) 22,4 L kisika, merjenega pri 0 o C in 101,3 kpa: (1t) A im IZBIRNI PREDMET KEMIJA 2. TEST B Ime in priimek: 8. 1. 2008 Število točk: /40,5t Ocena: 1.) 22,4 L kisika, merjenega pri 0 o C in 101,3 kpa: (1t) A ima maso 16,0 g; B ima maso 32,0 g; C vsebuje 2,00 mol

Prikaži več

KEMAMIX G

KEMAMIX G KEMAMIX G Grobi apnenocementni omet in malta za zidanje Dober oprijem na podlago Pravilna in kontrolirana sestava Ustreza skupini ometov GP CS IV po SIST EN 988-1:2017 Malta za zidanje po SIST EN 988-2:2017

Prikaži več

Datum objave: :54 VPRAŠANJE Spoštovani, prosimo za informacijo - sklop 1, Laboratorijska oprema, digestorij, ali je potrebno ponuditi tud

Datum objave: :54 VPRAŠANJE Spoštovani, prosimo za informacijo - sklop 1, Laboratorijska oprema, digestorij, ali je potrebno ponuditi tud Datum objave: 25.09.2017 10:54 prosimo za informacijo - sklop 1, Laboratorijska oprema, digestorij, ali je potrebno ponuditi tudi poddigestorijske omarice in kakšne, za kakšen namen shranjevanja? Hvala,

Prikaži več

BOLEZNI KOSTI

BOLEZNI KOSTI BOLEZNI KOSTI Glavni vzroki za osteoporozo so: družinska nagnjenost k osteoporozi, pomanjkanje kalcija v prehrani, pomanjkanje gibanja, kajenje, pretirano pitje alkohola in zgodnja menopavza. Zdravljenje:

Prikaži več

Priloga 1: Poročilo o pregledu Firma izvajalca javne službe: Sedež izvajalca javne službe: ID za DDV: Matična številka izvajalca javne službe: POROČIL

Priloga 1: Poročilo o pregledu Firma izvajalca javne službe: Sedež izvajalca javne službe: ID za DDV: Matična številka izvajalca javne službe: POROČIL Priloga 1: Poročilo o pregledu Firma izvajalca javne službe: Sedež izvajalca javne službe: ID za DDV: Matična številka izvajalca javne službe: POROČILO O PREGLEDU MALE KOMUNALNE ČISTILNE NAPRAVE Z ZMOGLJIVOSTJO,

Prikaži več