MAJ 2017

Transkripcija

1 MAJ 217

2 Plačilna bilanca 1 Konec junija 217 je bila izvedena revizija podatkov plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb od leta 212 do leta 216. Opravljene spremembe so večinoma vplivale na nižji presežek tekočega računa plačilne bilance, največ leta 216, ko se je zmanjšal z 2,7 mrd EUR na 2,1 mrd EUR oziroma s 6,8 % BDP na 5,3 % BDP. Hkrati so se v vseh letih tudi znižale neto napake in izpustitve, najbolj leta 216, in sicer z -1,4 mrd EUR na -,7 mrd EUR. Natančnejša razlaga in tabelaričen prikaz sprememb podatkov sta podana na zadnjih straneh tega gradiva v okviru poglavja Metodološka pojasnila. Tekoči račun plačilne bilance Tekoči račun je maja 217 izkazoval presežek v znesku 182 mio EUR in je bil glede na enak mesec predhodnega leta večji za 29 mio EUR. Blagovna in storitvena menjava sta dosegli presežek v znesku 278 mio EUR, od tega je večji presežek izkazoval račun storitev. Primarni in sekundarni dohodki so izkazovali primanjkljaj v znesku 96 mio EUR, večina primanjkljaja je bila na primarnih dohodkih. V prvih petih mesecih 217 je presežek tekočega računa znašal 1.25 mio EUR, kar je skoraj enako kot v enakem obdobju leta 216. Presežek menjave blaga se je zmanjšal za 124 mio EUR, presežek menjave storitev pa povečal za 119 mio EUR, medtem ko se je primanjkljaj primarnih dohodkov povečal za 5 mio EUR in primanjkljaj sekundarnih dohodkov zmanjšal za 18 mio EUR. Blagovna menjava Presežek blagovne menjave je v petih mesecih 217 znašal 62 mio EUR in je bil za 124 mio EUR manjši kot v enakem obdobju leta 216. Izvoz se je medletno povečal za 11,7 %, uvoz pa za 14, %, pokritost uvoza z izvozom pa je znašala 16 %. Med proizvodi se je medletno na izvozni strani relativno najbolj povečala menjava blaga za investicije (za 13,9 %), medtem ko sta se izvoza blaga za reprodukcijo in široko porabo povečala za 11,3 % oziroma 9,7 %. Na uvozni strani se je največ povečala menjava blaga za reprodukcijo (16,4 %), menjavi blaga za investicije in za široko porabo sta se povečali za 9,5 % oziroma 1,6 %. Izvoz v države članice EU je v prvih petih mesecih 217 predstavljal 77 % celotnega izvoza in se je v primerjavi s predhodnim letom povečal za 11, % oz. 878 mio EUR. Pomembneje se je povečal izvoz v Italijo, Nemčijo in na Hrvaško. Uvoz iz držav članic EU je predstavljal 81 % celotnega uvoza in se je glede na predhodno leto povečal za 13,4 % oz mio EUR. Izstopalo je povečanje uvoza iz Italije in iz Nemčije. Maja 217 je saldo blagovne menjave izkazoval 75 mio EUR presežka in je bil za 43 mio EUR manjši kot maja 216. Storitvena menjava Presežek storitvene menjave je v prvih petih mesecih 217 znašal 94 mio EUR, kar je za 119 mio EUR več kot v enakem obdobju leta 216. Izvoz storitev se je povečal za 12,3 %, uvoz pa za 11,2 %. Podrobnejša struktura storitvene menjave v letu 217 glede na leto 216 pokaže zmanjšanje primanjkljaja ostalih poslovnih storitev in finančnih storitev (za 72 mio EUR oziroma za 16 mio EUR) ter povečanje presežka transporta (za 32 mio EUR). Maja 217 je presežek storitev znašal 24 mio EUR, kar je za 35 mio EUR več kot maja leta 216. Primarni in sekundarni dohodki Primanjkljaj primarnih dohodkov je v prvih petih mesecih 217 znašal 41 mio EUR, kar je skoraj enako kot v enakem obdobju 216. Primarni dohodki so maja 217 izkazovali primanjkljaj v znesku 79 mio EUR, ki je bil za 31 mio EUR višji kot maja 216. Primanjkljaj sekundarnih dohodkov je v prvih petih mesecih 217 znašal 135 mio EUR in je bil za 18 mio EUR nižji kot v enakem obdobju leta 216. Maja 217 je primanjkljaj znašal 17 mio EUR in je bil za 25 % nižji kot maja Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position Manual, IMF, 29). Zunanji dolg temelji na Priročniku za zunanji dolg (External Debt Statistics Guide for Compilers and Users, IMF, 214), ki ga je prav tako izdal Mednarodni denarni sklad in je usklajen s prej omenjenim priročnikom. 1

3 Finančni račun plačilne bilance Maja 217 je bil saldo finančnega računa pozitiven (,1 mrd EUR), enako tudi v zadnjih dvanajstih mesecih (,6 mrd EUR), kar predstavlja obseg neto financiranje tujine. Med večjimi transakcijami ta mesec beleži država dodatno izdajo obveznic RS78 in RS79 (2 mrd EUR) ter odkup državnih obveznic v USD (1,1 mrd EUR), kar je do tujine imelo neto učinek,6 mrd povečanja obveznosti. V zadnjih dvanajstih mesecih je bila največja neto odlivna postavka naložbe v vrednostne papirje (3,2 mrd EUR) preko povečevanja imetij tujih dolžniških vrednostnih papirjev za 2,6 mrd EUR in zmanjšanja obveznosti domačih izdajateljev vrednostnih papirjev do tujine za,7 mrd EUR. Sledila so posojila z,7 mrd EUR neto odliva kapitala v tujino, večinoma gre za razdolževanje bank in drugih finančnih posrednikov. Neto priliv je bil izkazan na gotovini in vlogah (2,3 mrd EUR), neposrednih naložbah (,3 mrd EUR) ter finančnih derivativih (,2 mrd EUR). Poleg tega v zadnjih dvanajstih mesecih beležimo tudi,6 mrd neidentificiranega neto priliva v obliki statistične napake, ki jo v večji meri pripisujemo finančnemu računu plačilne bilance. Neto zunanji dolg je maja 217 znašal 1,5 mrd EUR, kar je 1,9 mrd EUR manj kot maja 216. Bruto dolg je znašal 44,6 mrd EUR kar je 1,1 mrd EUR manj kot maja 216, terjatve do tujine so ta mesec dosegle 34,1 mrd EUR in so,8 mrd EUR višje kot pred enim letom. V maju 217 neposredne naložbe (domače naložbe v tujini minus tuje naložbe v Sloveniji) izkazujejo 21 mio EUR neto odliva, v zadnjih dvanajstih mesecih pa 344 mio EUR priliva kapitala. Analitični prikaz neposrednih naložb po smeri naložbe kaže, da so se tuje neposredne naložbe v Sloveniji v maju 217 znižale za 38 mio EUR v zadnjih dvanajstih mesecih pa so se povečale za 697 mio EUR. Večina povečanja v tem obdobju je bila v obliki lastniškega kapitala in reinvestiranih dobičkov (545 in 512 mio EUR), medtem ko se je neto dolg do tujih lastnikov znižal za 359 mio EUR. Domače neposredne naložbe v tujini so se maja 217 znižale za 18 mio EUR, v zadnjih dvanajstih mesecih pa povečale za 353 mio EUR. Pri tem se je v zadnjih dvanajstih mesecih lastniški kapital povečal za 239 mio EUR, reinvestirani dobički za 13 mio, neto financiranje tujih povezanih družb pa je vrednost domačih neposrednih naložb v tujini povečalo za 11 mio EUR. Junija 217 je bil opravljen izračun podatkov neposrednih naložb na podlagi letnih poročil podjetij za leto 216. Stanje tujih neposrednih naložb v Sloveniji je konec leta 216 doseglo 12,9 mrd EUR kar predstavlja 32,6% BDP in je za 1,3 mrd EUR višje kot leto prej. Največ so se povečale naložbe v finančni iz zavarovalniški dejavnosti, sledijo naložbe v predelovalni dejavnosti (,9 in,4 mrd EUR). Stanje slovenskih neposrednih naložb v tujini pa je konec leta 216 doseglo 5,7 mrd EUR (14,4% BDP) in se je glede na predhodno leto povečalo za,2 mrd EUR. Največ so svoje naložbe v tujini v tem obdobju povečala podjetja iz predelovalne dejavnosti (,2 mrd EUR). Naložbe v vrednostne papirje so maja 217 izkazovale,3 mrd EUR neto odliva kapitala v tujino, v zadnjih dvanajstih mesecih pa kar 3,2 mrd EUR neto odliva. Večina transakcij se nanaša na dolžniške vrednostne papirje. Imetja dolžniških vrednostnih papirjev so se maja 217 povečala za,3 mrd EUR, v zadnjih dvanajstih mesecih pa so se skupno povečala za 2,6 mrd EUR. Naložbe v te instrumente so v tem obdobju povečale predvsem banke in centralna banka (skupaj 2,3 mrd EUR), ter zavarovalne družbe in pokojninski skladi (skupaj za,2 mrd EUR). Obveznosti dolžniških vrednostnih papirjev so se maja 217 povečale za,6 mrd EUR, v zadnjih dvanajstih mesecih pa znižale za,7 mrd EUR. Glavnino obveznosti v tem obdobju beleži država. Zunanji dolg 1 Maja 217 je bruto dolg do tujine dosegel 44,6 mrd EUR, kar je 1,1 mrd EUR manj kot pred enim letom. Največ je svojo zadolženost zmanjšala država (,6 mrd EUR) sledijo banke (,5 mrd EUR). V strukturi bruto zunanjega dolga je prevladoval državni sektor s 53 % deležem celotnega dolga, s 25 % so mu sledili ostali sektorji, z 9 % pa banke. Glede na obliko finančnih instrumentov prevladuje dolg v dolžniških vrednostnih papirjih (48%) in posojilih (26%). Bruto terjatve do tujine so maja 217 znašale 34,1 mrd EUR, kar je,8 mrd EUR več kot pred enim letom. Glede na obliko finančnih instrumentov prevladujejo imetja dolžniških vrednostnih papirjev (43%) ter gotovine in vlog (21%). Neto zunanji dolg (obveznosti terjatve) je maja 217 znašal 1,5 mrd EUR in se je glede na leto prej znižal za 1,9 mrd EUR. Maja 217 je do tujine neto zadolžena država (18,6 mrd EUR) in kapitalsko nepovezana podjetja (,2 mrd EUR), ostali sektorji pa so neto upniki tujine. 2

4 predhodni podatki, z dne A) PLAČILNA BILANCA tokovi v mio EUR januar-maj maj I. Tekoči račun 1.17,1 1.24,6 153,5 182,2 1. Blago 744,3 62,4 117,4 74, Izvoz blaga 1.258, ,6 2.12, ,4 Izvoz f.o.b , ,5 2.1, ,3 Prilagoditev zaobjema -17,1-56,6-26,9-15,5 Neto izvoz blaga za preprodajo 87,1 14,2 27,1 14,6 Nemonetarno zlato 1, 1,5 2,, 1.2. Uvoz blaga 9.513, , , ,7 Uvoz c.i.f. 9.84, ,3 2.47,7 2.39,8 Prilagoditev zaobjema -23,7-13,5-6, -1,8 Prilagoditev c.i.f./f.o.b -276,2-314,4-57,6-67,3 Nemonetarno zlato 9, 9,9 1,4, 2. Storitve 821,8 94,4 168,7 23, Izvoz storitev 2.366, ,1 489,2 569,6 Storitve predelave blaga, ki je v lasti drugih oseb 51,1 49,2 11,9 12,3 Vzdrževanje in popravila blaga 26,4 28,3 5,3 5,5 Transport 733,8 823, 151,5 178,6 Potovanja 76,4 88,8 168,5 177,5 Gradbene storitve 132,5 155,2 28,8 33,8 Zavarovalne in pokojninske storitve 44,7 5,4 7,2 6, Finančne storitve 18,5 18,3 4,2 3,2 Nadomestila za uporabo intelektualne lastnine 27,6 25,1 6,6 4,3 Telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve 27,1 21,7 35,8 42,9 Ostale poslovne storitve 323,8 454,9 61,6 95, Storitve raziskav in razvoja 22,1 26,4 5,5 8,5 Storitve strokovnega in poslovnega svetovanja 17,6 12,3 19,1 21,1 Tehnične, s trgovino povezane in druge poslovne storitve 194,2 38,2 37, 65,4 Osebne, kulturne in rekreacijske storitve 35,4 29,4 7,1 9,6 Državne storitve 5,3 4,8,8, Uvoz storitev 1.544, ,7 32,5 366,1 Storitve predelave blaga, ki je v lasti drugih oseb 8,9 17,1 2, 1,4 Vzdrževanje in popravila blaga 25,8 21,4 4,9 4,5 Transport 355, 412,1 69,5 88,9 Potovanja 25,7 33,4 65, 68,2 Gradbene storitve 3,9 39, 6,7 9,5 Zavarovalne in pokojninske storitve 48,4 5,2 7,8 8,2 Finančne storitve 7,1 53,8 1,6 1,4 Nadomestila za uporabo intelektualne lastnine 87,2 85,5 18,1 15,5 Telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve 185,4 199,7 38,6 4,8 Ostale poslovne storitve 416,5 475,9 85,6 18, Storitve raziskav in razvoja 19,3 2,6 3,5 5,2 Storitve strokovnega in poslovnega svetovanja 158,5 188,6 33,8 37,1 Tehnične, s trgovino povezane in druge poslovne storitve 238,7 266,8 48,3 65,6 Osebne, kulturne in rekreacijske storitve 35,5 34,6 7,6 6,3 Državne storitve 3,3 24,9 4, 4,5 3. Primarni dohodki -396,4-41,4-19,4-78, Prejemki 646,2 685,1 111,8 13,9 Od dela 119,7 116, 24,5 24,5 Od kapitala 235,8 227,6 47,9 58,5 Ostali primarni dohodki 29,7 341,4 39,4 47, Izdatki 1.42,6 1.86,5 221,2 29,6 Od dela 5,6 53,7 11,1 11,8 Od kapitala 789,2 85,4 173,6 154,8 Ostali primarni dohodki 22,8 227,4 36,4 43, 4. Sekundarni dohodki -152,6-134,8-23,2-17, Prejemki 284, 317,4 57,1 7,5 Državni sektor 69,6 76,1 16, 2,5 Ostali sektorji 214,4 241,3 41,2 5, 4.2. Izdatki 436,6 452,2 8,3 87,8 Državni sektor 214,3 215,9 38,2 42,9 Ostali sektorji 222,3 236,3 42,1 44,9 3

5 predhodni podatki, z dne tokovi v mio EUR januar-maj maj II. Kapitalski račun -114,9-8,5-18,9-18,2 1. Bruto pridobitve/odtujitve neproizvedenih nefinančnih imetij -32,6 5,1 -,1 -,3 2. Kapitalski transferi -82,3-85,6-18,7-17,8 III. Finančni račun 597,4 683,6 389,3 134,1 1. Neposredne naložbe* -65,9-114,9 26,5 2,7 Imetja 22,1 294,4 31, 15,5 Lastniški kapital in reinvestirani dobički 79,8 61,7 11,6-3,8 Dolžniški instrumenti 14,3 232,7 19,3 19,4 Obveznosti 871,1 49,3 4,5-5,2 Lastniški kapital in reinvestirani dobički 713,7 254,4 58,4-32,4 Dolžniški instrumenti 157,4 154,9-53,9 27,2 2. Naložbe v vrednostne papirje 1.567,5-273,3 55,9-32, Imetja 743, , 192,3 321, Lastniški kapital in delnice investicijskih skladov -32,5 118,5-2,1-2,5 Dolžniški vrednostni papirji 776, ,5 194,4 323,5 od tega: Banka Slovenije 515,9 634, 143,5 77,9 Obveznosti -823, ,3-313,6 623, Lastniški kapital in delnice investicijskih skladov 11, 24,2-4,6 4,6 Dolžniški vrednostni papirji -834, , -39, 618,5 od tega: Državni sektor -493, ,3-323,3 617,8 3. Finančni derivativi -89,3-61,2-32,6 5,3 4. Ostale naložbe -213,1 1.9,1-112,2 47, Imetja -874,1-27, 39,4-465, Ostali lastniški kapital,3,2 -,3, Gotovina in vloge -1.84,2-896,6 131,4-524,6 Banka Slovenije -586,7-682,1-484,2-75,7 Banke -338,6-139,5 43,5-82,7 Državni sektor 91,4 22,3 489,6-219,9 Ostali sektorji -25,3-295,3 82,5-146,3 Posojila -58,6-44,6-37,7 26,7 Banke -63,5-27,6-4, 24,7 Državni sektor,2,2,1,1 Ostali sektorji 4,7-17,2 2,1 1,9 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 8,9 3,5,7, Komercialni krediti in predujmi 316,6 565,1 4,3-11, Ostale terjatve -57,1 12,4-59, 44, 4.2. Obveznosti -661, -1.36,1 151,6-873, Ostali lastniški kapital 3,4,,, Gotovina in vloge,3-822,1 186,5-568,3 Banka Slovenije 73,3-946,5 184,2-746,2 Banke -73, 124,4 2,4 177,9 Posojila -691,8-735,9-1,7-39,6 Banke -296,7-239,5-97,1-34,6 Državni sektor -33,3-5,8 3,2-244,3 Ostali sektorji -64,7 4,4-6,8-3,8 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 18,8 18,9 4,1, Komercialni krediti in predujmi -3,1 178, 76,2-8,6 Ostale obveznosti 11,5 1, -14,5 13,5 Posebne pravice črpanja (SDR),,,, 5. Rezervna imetja -16,7 42,9 1,7 2,2 Monetarno zlato, SDR in rezervna imetja pri MDS 4,2-21,9, -,1 Gotovina in vloge 15,1-24,1 33,8 2,8 Vrednostni papirji -71,9 91,5-32,1 -,5 Finančni derivativi -,2-2,6,, IV. Neto napake in izpustitve -34,8-26,5 254,7-29,9 * V osnovnem prikazu plačilne bilance so neposredne naložbe prikazane po načelu imetij/obveznosti, dodaten analitični prikaz po smeri naložb pa se nahaja v točki A2) FINANČNI RAČUN na str. 8. 4

6 A1) TEKOČI RAČUN 13 STRUKTURA TEKOČEGA RAČUNA v mio EUR SEKUNDARNI DOHODKI STORITVE TEKOČI RAČUN PRIMARNI DOHODKI TRGOVINSKA BILANCA 215 I 215 II 215 III 215 IV 216 I 216 II 216 III 216 IV 217 I 217 aprmaj 7 A1.1) BLAGO 3 IZVOZ IN UVOZ BLAGA v mio EUR 115 POKRITOST UVOZA Z IZVOZOM (v %) Saldo Izvoz Uvoz J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D J F M A M 2 9 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec IZVOZ BLAGOVNIH SKUPIN v mio EUR (Vir: SURS) jan - maj 215 jan - maj 216 jan - maj 217 Živali in živa živila Pijača in tobak Surove snovi razen goriv Mineralna goriva in maziva Olja, mast in voski Kemični proizvodi Izdelki razvršćeni po materialu Stroji in transportne naprave Razni izdelki Proizvodi in transakcije UVOZ BLAGOVNIH SKUPIN v mio EUR (Vir: SURS) jan - maj 215 jan - maj 216 jan - maj 217 Živali in živa živila Pijača in tobak Surove snovi razen goriv Mineralna goriva in maziva Olja, mast in voski Kemični proizvodi Izdelki razvršćeni po materialu Stroji in transportne naprave Razni izdelki Proizvodi in transakcije 5

7 STRUKTURA IZVOZA IN UVOZA BLAGA PO NAMENU (v mio EUR) januar - maj maj indeks kumulat. mesec IZVOZ BLAGA fob, od tega za 1.268, ,5 2.1, ,3 111,1 114,1 - REPRODUKCIJO 5.718, ,4 1.17,5 1.34,8 111,3 114,6 - INVESTICIJE 1.1, ,4 23,9 265,2 113,9 114,8 - ŠIROKO PORABO 3.448, ,7 699,3 791,3 19,7 113,1 UVOZ BLAGA cif, od tega za 9.84, ,3 2.47,7 2.39,8 113,8 116,8 - REPRODUKCIJO 5.671,7 6.63,1 1.25,5 1.49,2 116,4 116,9 - INVESTICIJE 1.268, ,5 267,2 36,6 19,5 114,8 - ŠIROKO PORABO 2.864, ,7 575, 675, 11,6 117,4 Vir: SURS IZVOZ BLAGA PO DRŽAVAH IN SKUPINAH DRŽAV v mio EUR januar - maj maj indeks kumulat. mesec Evropska unija (28), od tega: 7.991, , , ,3 111, 113,6 Avstrija 791,5 869,1 163,6 185,2 19,8 113,2 Češka 232,9 284,8 51,7 56,9 122,3 11,1 Francija 52, 556,9 94,4 17,8 17,1 114,1 Hrvaška 843,1 958, 184,3 21,9 113,6 114,4 Italija 1.146, ,8 24,3 28,1 118,9 116,6 Madžarska 31,6 312,7 58,1 65,6 13,7 112,9 Nemčija 2.156, ,6 429,8 482,8 18,3 112,3 Poljska 346,5 361,5 71,1 8,1 14,3 112,7 Slovaška 198,6 212,6 39, 44,4 17, 113,7 EFTA 214,2 231,5 41,2 46,3 18,1 112,5 Druge evropske države, od tega: 1.131, , 236, 278,3 116, 117,9 Bosna in Hercegovina 236,3 27,1 52, 57,4 114,3 11,4 Makedonija 71,9 74,1 12,8 14,4 13,1 113, Srbija 324,2 333,2 72,6 69,1 12,8 95,2 Črna Gora 37,4 39,9 9,8 1,5 16,8 17,2 Ruska Federacija 24,3 339,4 43,3 7,5 141,3 162,8 ZDA 213, 214,6 44,1 5,1 1,7 113,6 CELOTNI IZVOZ 1.258, ,6 2.12, ,4 111,7 114, UVOZ BLAGA PO DRŽAVAH IN SKUPINAH DRŽAV v mio EUR januar - maj maj indeks kumulat. mesec Evropska unija (28), od tega: 7.725, ,8 1.65,8 1.85,4 113,4 112,1 Avstrija 1.71, , 21,4 234,7 18,4 111,6 Češka 253, 32,4 53,5 59,8 119,5 111,8 Francija 391,7 433, 8,7 9,4 11,5 112, Hrvaška 563,4 66,7 133,1 148,9 17,7 111,9 Italija 1.465, ,3 363,5 411,6 124,7 113,2 Madžarska 46,6 428,6 79,4 89,1 15,4 112,3 Nemčija 1.844,4 2.24,2 375,7 419,8 19,7 111,7 Poljska 271,4 35, 56,6 63,2 112,4 111,8 Slovaška 154, 198,5 35,1 39,2 128,9 111,7 EFTA 134,3 143,3 28,6 29,6 16,7 13,6 Druge evropske države, od tega: 64,3 748,1 116,7 151,7 123,8 13, Bosna in Hercegovina 13,5 159, 27, 34,5 121,8 127,8 Makedonija 32,3 39,3 7,8 7,9 121,8 11,2 Srbija 15,8 17,5 29,6 35,9 113,1 121,6 Črna Gora 4,2 4,6 1,3 1, 11,1 79,8 Ruska Federacija 122,3 118,5 15,2 17, 96,9 111,7 ZDA 88, 18,3 12,7 26,8 123,1 211,4 CELOTNI UVOZ 9.513, , , ,7 114, 116,9 6

8 A1.2) STORITVE 7 IZVOZ IN UVOZ STORITEV v mio EUR POTOVANJA, TRANSPORTNE IN DRUGE STORITVE v mio EUR Saldo Izvoz Uvoz SALDO TRANSPORTNIH STORITEV SALDO POTOVANJ SALDO DRUGIH STORITEV IZVOZ TRANSPORTNIH STORITEV IZVOZ POTOVANJ IZVOZ DRUGIH STORITEV UVOZ TRANSPORTNIH STORITEV UVOZ POTOVANJ UVOZ DRUGIH STORITEV STORITVE (delež posamezne postavke v celotnem izvozu ali uvozu; v %) izvoz januar - maj Storitve predelave blaga, ki je v lasti drugih oseb 2,6 3,2 2,9 2,2 2,2 1,9 4,8 1,8,8,7,6 1, Vzdrževanje in popravila 1, 1, 1,2 1, 1,1 1,1 1, 1,2 1,1 1,3 1,7 1,2 Transport 28,7 28,7 29,3 3,4 31, 31, 22,2 23,5 22, 22,8 23, 24, Potovanja 36,8 34,3 33,5 32,7 32,1 3,4 15,6 15,3 16,8 16,3 16,2 17,7 Gradbene storitve 3,7 6,1 5,1 4,8 5,6 5,8 2,2 4,9 5,7 3,2 2, 2,3 Zavarovalne in pokojninske storitve 1,8 1,5 1,8 2, 1,9 1,9 3,2 2,9 3,3 3,2 3,1 2,9 Finančne storitve 1,6 1,2 1,,9,8,7 2,5 2,3 3,1 3,4 4,5 3,1 Nadomestila za uporabo intelektualne lastnine,6,8 1,2,7 1,2,9 7,8 6,5 5,4 5,8 5,6 5, Telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve 8,4 8,5 8,7 9,3 8,7 7,9 13,3 13,7 11,9 13, 12, 11,6 Ostale poslovne storitve 13,4 13,9 14, 14,6 13,7 17,1 24, 24,2 26,5 25,7 27, 27,7 Storitve raziskav in razvoja,5,9,9 1,3,9 1, 1,5 1,2 1,2 1,2 1,2 1,2 Storitve strokovnega in poslovnega svetovanja 5, 4,8 4,9 4,4 4,5 4,5 12,1 12,7 12,8 11,3 1,3 11, Tehnične, s trgovino povezane in druge poslovne storitve 7,9 8,2 8,2 8,9 8,2 11,6 1,5 1,2 12,4 13,2 15,5 15,5 Osebne, kulturne in rekreacijske storitve 1,3,8 1,2 1,2 1,5 1,1 1,3 1,9 1,8 2,4 2,3 2, Državno blago in storitve,1,1,3,2,2,2 2,1 1,8 1,6 2, 2, 1,5 Skupaj 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, uvoz A1.3) PRIMARNI DOHODKI SALDO PRIMARNIH DOHODKOV v mio EUR SKUPNI SALDO PRIMARNIH DOHODKOV SALDO DOH. OD NN SALDO DOH. OD VP SALDO OSTALIH PRIMARNIH DOHODKOV* SALDO DOH. OD DELA *Vključuje postavke: ostale naložbe in rezervna imetja v okviru dohodkov iz kapitala ter ostale primarne dohodke maj januar - maj PRIMARNI DOHODKI v mio EUR SALDO -78,7-19,4-41,4-396,4 Prejemki 13,9 111,8 685,1 646,2 Od dela 24,5 24,5 116, 119,7 Od kapitala 58,5 47,9 227,6 235,8 Od nep. naložb 6,9 11,2 36,5 43,3 Od vred.papirjev 35,2 3,8 154,2 143,4 Od ostalih naložb 16, 5,5 34,6 46,4 Od rezervnih imetij,4,4 2,4 2,8 Od ostalih primarnih dohodkov 47,9 39,4 341,4 29,7 Izdatki 29,6 221,2 1.86,5 1.42,6 Od dela 11,8 11,1 53,7 5,6 Od kapitala 154,8 173,6 85,4 789,2 Od nep. naložb 93, 97,9 47,9 385,6 Od vred.papirjev 55,5 67, 288,5 353,3 Od ostalih naložb 6,4 8,7 46, 5,2 Od ostalih primarnih dohodkov 43, 36,4 227,4 22,8 7

9 A1.4) SEKUNDARNI DOHODKI SEKUNDARNI DOHODKI v mio EUR SALDO SEKUND. DOHODKOV - OSTALI SEKTORJI SALDO SEKUND. DOHODKOV - DRŽAVNI SEKTOR PREJEMKI SEKUND. DOHODKOV - DRŽAVNI SEKTOR PREJEMKI SEKUND. DOHODKOV - OSTALI SEKTORJI IZDATKI SEKUND. DOHODKOV - DRŽAVNI SEKTOR IZDATKI SEKUND. DOHODKOV - OSTALI SEKTORJI A2) FINANČNI RAČUN in KAPITALSKI RAČUN NETO INSTRUMENTI januar-maj maj maj zadnjjh 12 FINANČNEGA RAČUNA v mio EUR mesecev FINANČNI RAČUN (imetja - obveznosti) 597,4 683, ,3 389,3 134,1 od tega 1. Neposredne naložbe -65,9-114,9-344, 26,5 2,7 2. Naložbe v vrednostne papirje 1.567,5-273, ,8 55,9-32, 3. Finančni derivativi -89,3-61,2-186,8-32,6 5,3 4. Posojila, od tega 633,2 691,3 672,6 63, 336,3 Državni sektor 33,5 51, 47,3-3,1 244,4 Banke 233,2 211,9 427,5 57,2 59,2 5. Komercialni krediti in predujmi 319,7 387,1 9,8-71,9-2,4 6. Gotovina in vloge, od tega -1.84,5-74,5-2.37,2-55,1 43,7 Banka Slovenije -66, 264, ,1-668,3 67,5 Banke -265,6-264, -62,6 41,1-26,6 Država 91,4 22,3-882,7 489,6-219,9 7. Ostalo -81,5 86,2 152, -48,2 3,4 1. Rezervna imetja -16,7 42,9-36,9 1,7 2,2 Neto napake in izpustitve -34,8-26,5-632,3 254,7-29,9 NEPOSREDNE NALOŽBE v mio EUR januar-maj maj maj zadnjjh mesecev NAČELO IMETJA/OBVEZNOSTI (kot v plačilni bilanci) Neposredne naložbe - neto -65,9-114,9-344, 26,5 2,7 Imetja 22,1 294,4 55,8 31, 15,5 Lastniški kapital 71,9 59,9 239, 1, 8,3 Reinvestirani dobički 8, 1,8 13, 1,6-12,1 Dolžniški instrumenti 14,3 232,7 253,8 19,3 19,4 Obveznosti 871,1 49,3 849,7 4,5-5,2 Lastniški kapital 473,1 79,6 544,6 1,3 1,3 Reinvestirani dobički 24,6 174,9 511,7 48,1-42,7 Dolžniški instrumenti 157,4 154,9-26,5-53,9 27,2 NAČELO SMERI NALOŽBE (za analitične namene) Neposredne naložbe - neto -65,9-114,9-344, 26,5 2,7 Domače v tujini 79,5 173,2 353,1 13,2-17,7 Lastniški kapital 71,9 59,9 239, 1, 8,3 Reinvestirani dobički 8, 1,8 13, 1,6-12,1 Dolžniški instrumenti -,3 111,5 11,1 1,5-13,9 Tuje v Sloveniji 73,5 288,1 697,1-13,3-38,4 Lastniški kapital 473,1 79,6 544,6 1,3 1,3 Reinvestirani dobički 24,6 174,9 511,7 48,1-42,7 Dolžniški instrumenti 16,8 33,7-359,2-71,7-6, NALOŽBE V VREDNOSTNE PAPIRJE v mio EUR januar-maj maj maj zadnjjh mesecev Naložbe v vrednostne papirje - neto 1.567,5-273, ,8 55,9-32, Imetja 743, , 2.612,6 192,3 321, Lastniški vrednostni papirji in delnice inv. skladov -32,5 118,5 53,8-2,1-2,5 Dolžniški vrednostni papirji 776, , ,7 194,4 323,5 od tega: Banka Slovenije 515,9 634, 1.494,9 143,5 77,9 Obveznosti -823, ,3-625,3-313,6 623, Lastniški vrednostni papirji in delnice inv. skladov 11, 24,2 6,9-4,6 4,6 Dolžniški vrednostni papirji -834, , -686,2-39, 618,5 od tega: državni sektor -493, ,3-432,8-323,3 617, NETO NALOŽBE V VREDNOSTNE PAPIRJE v mio EUR DRŽAVNI SEKTOR BANKA SLOVENIJE BANKE OSTALI SEKTORJI NETO NALOŽBE V VREDNOSTNE PAPIRJE NETO POSOJILA TER KOMERCIALNI KREDITI IN PREDUJMI v mio EUR NETO GOTOVINA IN VLOGE v mio EUR OSTALI SEKTORJI DRŽAVA BANKE BANKA SLOVENIJE VSI SEKTORJI SKUPAJ POSOJILA (ostale naložbe) POSOJILA (neposredne naložbe - med povezanimi družbami) KOMERCIALNI KREDITI IN PREDUJMI (ostale naložbe) KOMERCIALNI KREDITI IN PREDUJMI (neposredne naložbe - med povezanimi družbami)

10 B) PLAČILNA BILANCA PO DRŽAVAH (četrtletno, datum preseka ) SALDO tekočega računa in podbilanc (v mio EUR) Tekoči račun Blago Storitve Primarni dohodki JANUAR - MAREC Sekundarni dohodki Svet 677,5 561,3 484,4 375,2 467,2 57,2-163,1-233,2-111, -87,9 EU 28 57,6 282,2 24,5 38,7 4,6 449,7-49,7-134,4-83,8-71,9 Avstrija -146,3-19,4-184,8-198,9 81,6 74,3-25,8-46,2-17,2-19,5 Italija 11,1-144,5-118,4-275,6 129,2 137,5 1,4-3,8-1,2-2,6 Francija 69,4 69,9 91,5 91,7-8,7-1,4-12,6-19,8 -,8 -,6 Nemčija 259,6 231,2 21,5 176,9 73,9 93,5-34, -59,4 18,1 2,1 Združeno Kraljestvo 59,3 79,3 48, 43,6-4,6 -,7 14,4 38, 1,6-1,7 Hrvaška 186,7 25,9 159,8 212,4 5, 33,8-6,4-23,9-16,8-16,4 Druge evropske države z EFTO 355,5 394,8 352,2 46,8 37,8 29,7-13,1-25,3-21,4-16,4 Bosna in Hercegovina 39,2 49,7 57,6 66, -3,8-4,4,2 2,5-14,8-14,4 Črna Gora 16,7 18,2 16,9 18,8-1,4-2,6 2,9 1,9-1,7,2 Srbija 94,7 91,8 93,6 99,4 13,2 9,2 2,3-2,2-14,4-14,6 Makedonija 25,7 29,1 25,3 2,9 -,7 2,4 2,9 6,2-1,8 -,3 Rusija 61,7 128,2 63, 132, -7,4-8,3 6,6 4,4 -,5,2 Švica 51,4 41,5 39,3 38,6 28,7 3,9-29,5-42,3 12,7 14,2 ZDA 74,1 69,2 68,6 59,6 3,5 -,6,6 4,8 1,5 5,5 Ostale države in -259,8-184,9-176,9-129,8 25,3 28,3-11, -78,3-7,3-5,1 nerazporejeno Finančni račun plačilne bilance (v mio EUR) NEPOSREDNE NALOŽBE NALOŽBE V VREDNOSTNE PAPIRJE OSTALE NALOŽBE Imetja Obveznosti Imetja Obveznosti Imetja Obveznosti JANUAR - MAREC Svet 16,9 154,7 459,6 373,7 464,2 739,1-12,2 1.68,1 64,2 5,8 -,2-986,6 EU 28 94,2 138,6 362,4 29,2 317,2 62,3-962, ,6 114,2-9,9 116,8-951, Avstrija 9,6-35,2 15, 122,8-1,3-21,3 4,2-9,6 15,7-166,6-11,8-44, Italija 19,2,9 3, 5, -6,6 57,1 -,2 -,1-133,4 15,2-64,5 95,7 Francija 2,1 42,9-39,7 45,3-79,9 22,3-6,3-1,7 19,6 49,8 79,8-14,6 Nemčija 23,9 31,9 37,5 9,9 71,8-22,1-3, ,3 335,7-13,9-153,5-88,9 Združeno Kraljestvo -,9 9,3 8,1 1,6 3,9-41,3, -,7 37,1 147,2-247,8-48,3 Irska -2,5 1,5 23,2-3,8 75,1 2,4 -,4, -2,6 1,1-2,3-15,8 Grčija 8,9 4,7 4,7-3,8,3,9,, 1,6-1,7 1, -6,1 Hrvaška 23, 55,9 -,2 5,2 4,8 16,8 2,5 7,2 44, 15,4 2,3-23,3 Druge evr. države z EFTO 6,1 5,1 95,4 71,2 13,8 1,1-2,9 2,5-1,4 84,4-64, -67,5 Bosna in Hercegovina 1,1,7 9,2 3,2-1,8 -,3-1,8 2,8 2,4 16,1 -,8-22,2 Črna Gora 1,3 1,9 -,7 3,4 6,6 1,3,3 -,4 1,7 8,2-1,1-5, Srbija 22,8-24,2 23, 15,7-1,2,8-1,3, 12,5 8,9-5,7 3,6 Makedonija 4,7 7,7 5,6 9,2 -,5 1,2,, 4, 2,2-2, -5,6 Rusija 3,6 13, -,8 2,8,1-2,2,, 3,5-1,9-3, -52,2 Švica 3,1-1,9 56,1 35,4 4,6-1,7,1 -,1-61,4 31,6-41,9 6,1 ZDA 5,8 3,8,7 4,4 7,4 46,7 -,6 -,6-26,2-14,,1,4 Ostale države in,9 7,1 1,1 7,9 62,9 89, 845,7-87,4-13,4-54,7-53,2 31,5 nerazporejeno 15 IMETJA IZ NASLOVA POSOJIL PO DRŽAVAH/INSTITUCIJAH transakcije v mio EUR 1 OBVEZNOSTI IZ NASLOVA POSOJIL PO DRŽAVAH/INSTITUCIJAH transakcije v mio EUR jan-mar jan-mar 216 jan-mar jan-mar Avstrija Hrvaška Nizozemska Srbija Nemčija Švica -25 Luksemburg Francija Avstrija Nizozemska Nemčija Združeno Kraljestvo 9

11 C) STANJE MEDNARODNIH NALOŽB (četrtletno, datum preseka ) v mio EUR Postavke q1 217 q1 217 q1 217 ostale delež v stanje stanje stanje stanje stanje stanje stanje transakcije spreme stanje BDP v % mbe Neto pozicija ,2 od tega; Neposredne naložbe ,6 od tega; Naložbe v vrednostne papirje ,4 od tega; Ostale naložbe ,2 Imetja ,1 Neposredne naložbe ,8 Lastniški kapital in r.d ,5 Dolžniški instrumenti ,4 Vrednostni papirji ,1 Lastniški VP ,1 Delnice investicijskiih skladov ,6 Dolžniški VP ,4 Dolgoročni ,8 Kratkoročni ,7 Finančni derivativi ,3 Ostala imetja , od tega; Gotovina in vloge , od tega; Posojila ,5 od tega; Komercialni krediti ,4 Rezervna imetja ,9 Obveznosti ,3 Neposredne naložbe ,4 Lastniški kapital in r.d ,5 Dolžniški instrumenti ,9 Vrednostni papirji ,4 Lastniški VP ,5 Delnice investicijskiih skladov ,1 Dolžniški VP ,9 Dolgoročni ,8 Kratkoročni ,1 Finančni derivativi ,3 Ostale naložbe ,2 od tega; Gotovina in vloge ,3 od tega; Posojila ,5 od tega; Komercialni krediti ,8 MEMO postavke Bruto zunanji dolg ,8 Neto zunanji dolg ,7 Neposredne naložbe po smeri Domače v tujini ,7 Lastniški kapital in r.d ,5 Dolžniški instrumenti ,2 Tuje v Sloveniji ,2 Lastniški kapital in r.d ,5 Dolžniški instrumenti ,7 1

12 STANJE MEDNARODNIH NALOŽB PO DRŽAVAH OZ. SKUPINAH DRŽAV na dan datum preseka podatkov Države oz. skupine držav Neto pozicija Imetja Neposredn e naložbe - lastniški kapital Imetja, od tega Neposredne naložbe - dolžniški instrumenti Vrednostni papirji Ostale naložbe Obveznosti Neposredne naložbe - lastniški kapital Obveznosti, od tega Neposredne naložbe - dolžniški instrumenti stanja v milijonih EUR Vrednostni papirji 1= Ostale naložbe Svet Evropska unija (28), od tega Avstrija Belgija Ciper Francija Grčija Hrvaška Irska Italija Luksemburg Nemčija Nizozem ska Portugalska Španija Združeno kraljestvo EU institucije EFTA, od tega Švica Druge evropske države, od tega Bosna in Hercegovina Srbija Črna Gora Makedonija Ruska federacija Ukrajina Amerika, od tega ZDA Kanada Azija, od tega Japonska Kitajska Mednarodne org. brez EU institucij Nerazvrščeno* * V 'Nerazvrščeno' so vključeni: (a) podatki o delu terjatev do drugih naslednic na ozemlju nekdanje SFRJ, ki jih poroča Sklad za sukcesijo RS; (b) podatki o dolžniških vrednostnih papirjih, izdanih na trgih v tujini; (c) podatki, katerih vir ne omogoča razdelitve po državah. Neto stanje mednarodnih naložb (v % BDP) q OSTALE NALOŽBE NEPOSREDNE NALOŽBE NALOŽBE V DOLŽNIŠKE VP NALOŽBE V LASTNIŠKE VP MEDNARODNE REZERVE FINANČNI DERIVATIVI NETO POZICIJA 11

13 BRUTO ZUNANJI DOLG - v mio EUR D) BRUTO ZUNANJI DOLG v mio EUR BRUTO ZUNANJI DOLG - STANJE DRŽAVNI SEKTOR Kratkoročni Dolžniški vrednostni papirji Posojila Komercialni krediti in predujmi Ostale dolžniške obveznosti Dolgoročni Dolžniški vrednostni papirji Posojila Komercialni krediti in predujmi Ostale dolžniške obveznosti CENTRALNA BANKA Kratkoročni, od tega Gotovina in vloge Dolgoročni, od tega Posebne pravice črpanja INSTITUCIJE, KI SPREJEMAJO VLOGE, RAZEN CENTRALNE BANKE Kratkoročni Gotovina in vloge Dolžniški vrednostni papirji Posojila Komercialni krediti in predujmi Ostale dolžniške obveznosti Dolgoročni Gotovina in vloge Dolžniški vrednostni papirji Posojila Komercialni krediti in predujmi Ostale dolžniške obveznosti OSTALI SEKTORJI Kratkoročni Gotovina in vloge Dolžniški vrednostni papirji Posojila Komercialni krediti in predujmi Ostale dolžniške obveznosti Dolgoročni Gotovina in vloge Dolžniški vrednostni papirji Posojila Komercialni krediti in predujmi Ostale dolžniške obveznosti NEPOSREDNE NALOŽBE: MEDPODJETNIŠKA POSOJILA SLO družbe z neposrednimi naložbami do tujega neposrednega investitorja SLO neposredni investitor do tujih družb z neposrednimi naložbami Do sestrskih podjetij NETO ZUNANJI DOLG JAVNI IN JAVNO GARANTIRANI TER ZASEBNI NEGARANTIRANI DOLG Javni in javno garantirani dolg Kratkoročni Dolgoročni Negarantirani zasebni dolg Kratkoročni Dolgoročni Neposredne naložbe: medpodjetniška posojila

14 NETO ZUNANJI DOLG (obveznosti - imetja) V MIO EUR Država Centralna banka Banke Ostali sektorji Neposredne naložbe - medpodjetniška posojila Skupaj neto zunanji dolg BRUTO ZUNANJI DOLG 5. Negarantirani zasebni dolg Javni in javno garantirani dolg Delež zasebnega sektorja (desna skala) 1% BRUTO ZUNANJI DOLG PO DELEŽIH ROČNOSTI IN POVEZANOSTI IN POVEZANOSTI 45. 9% 4. 8% 1% 9% mio EUR % 6% 5% 4% 3% % bruto zunanjega dolga 8% 7% 6% 5% 4% 3% 2% 1. 2% 1% 5. 1% % maj.17 % maj 217 Neposredne naložbe Dolgoročno Kratkoročno BRUTO ZUNANJI DOLG -deleži instrumentov - 5/217 Gotovina in vloge BRUTO ZUNANJI DOLG -deleži sektorjev- 5/217 26% 1% 1% 9% 7% 48% Dolžniški vrednostni papirji Posojila Komercialni krediti in predujmi Posebne pravice črpanja 38% 9% 53% Državni sektor Banke Ostalo Ostalo 13

15 METODOLOŠKA POJASNILA Ekonomski odnosi s tujino Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za plačilno bilanco, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position Manual, IMF, 29). Zunanji dolg temelji na Priročniku za zunanji dolg (External Debt Statistics Guide for Compilers and Users, IMF, 214), ki ga je prav tako izdal Mednarodni denarni sklad in je usklajen s prej omenjenim priročnikom. Plačilna bilanca je statističen prikaz ekonomskih transakcij med rezidenti določenega gospodarstva ter nerezidenti, ki potekajo v določenem časovnem obdobju. Transakcija je interakcija med dvema institucionalnima enotama, ki poteka ob medsebojnem soglasju, ali pa je zakonsko utemeljena in pomeni izmenjavo vrednosti ali transfer. Stanje mednarodnih naložb je statistični prikaz vrednosti oziroma stanja finančnih imetij rezidentov, ki so brezpogojne terjatve do nerezidentov določenega gospodarstva ali so v obliki naložbenega zlata, ki služi kot rezervno imetje, ter vrednosti brezpogojnih obveznosti rezidentov do nerezidentov na določen dan. Bruto zunanji dolg je izpeljan iz stanja mednarodnih naložb. Obsega brezpogojne obveznosti, ki zahtevajo plačilo glavnice in/ali obresti v določenem časovnem obdobju v prihodnosti in so hkrati dolg do nerezidenta določenega gospodarstva. Neto zunanji dolg je izpeljan iz razlike med terjatvami in obveznostmi tovrstnih instrumentov do nerezidentov. Koncept zunanjega dolga ne vsebuje vrednosti lastniških instrumentov ter finančnih derivativov. Podrobna metodološka pojasnila glede podatkov ekonomskih odnosov s tujino so na voljo na spletni strani in v Biltenu Banke Slovenije. POSAMEZNI METODOLOŠKI POUDARKI 1. IZKAZOVANJE NEPOSREDNIH NALOŽB V okviru statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb se uporablja načelo, ki loči imetja ter obveznosti iz neposrednih naložb. Po tem načelu so izkazane tudi neposredne naložbe v tabeli plačilne bilance v pričujoči informaciji ekonomskih odnosov s tujino (stran 4). Za analitične namene se podatki neposrednih naložb še vedno prikazujejo tudi po načelu smeri naložbe. Po obeh načelih so podatki neposrednih naložb prikazani v tabeli v okviru sklopa A2) FINANČNI RAČUN na strani 8. Neposredne naložbe - primerjava metodologije po načelu imetja/obveznosti in po načelu smeri naložb I. SMER NALOŽBE II. IMETJA/OBVEZNOSTI 1 Neto neposredne naložbe (2-11) Neto neposredne naložbe (B-J) A 2 Slovenske neposredne naložbe v tujini (3+4) Neposredne naložbe/imetja (C+D) B 3 Lastniški kapital Lastniški kapital C 4 Dolžniški instrumenti/neto (5-8) Dolžniški instrumenti/imetja (E+F+G) D 5 Imetja (6+7) Direktni vlagatelji E 6 Med direktno povezanimi družbami Prejemniki naložb F 7 Med sestrskimi družbami (nadzor rezidenta) Sestrske družbe (H+I) G 8 Obveznosti (9+1) Končna družba nadzora je rezident H 9 Med direktno povezanimi družbami Končna družba nadzora je nerezident I 1 Med sestrskimi družbami (nadzor rezidenta) 11 Tuje neposredne naložbe v Sloveniji (12+13) Neposredne naložbe - obveznosti (K+L) J 12 Lastniški kapital Lastniški kapital K 13 Dolžniški instrumenti/neto (17-14) Dolžniški instrumenti/obveznosti (M+N+O) L 14 Imetja (15+16) Direktni vlagatelji M 15 Med direktno povezanimi družbami Prejemniki naložb N 16 Med sestrskimi družbami (nadzor nerezidenta) Sestrske družbe (P+R) O 17 Obveznosti (18+19) Končna družba nadzora je rezident P 18 Med direktno povezanimi družbami Končna družba nadzora je nerezident R 19 Med sestrskimi družbami (nadzor nerezidenta) 14

16 2. OBRAVNAVA GOTOVINSKIH EUR TRANSAKCIJ IN STANJ TERJATEV IN OBVEZNOSTI V POGOJIH EMU (od 27 dalje) Slovenija izkazuje tehnične terjatve do evrosistema (v postavki imetja / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost), ki so enake razliki med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in zneskom bankovcev, ki jih je centralna banka dejansko izdala. Dohodek iz tega naslova se uvrsti med primarne dohodke v tekočem računu plačilne bilance. Hkrati se izkaže tudi neto obveznost iz naslova izvoza gotovine (v postavki obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost) kot razlika med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in oceno celotne gotovine v obtoku v Sloveniji. Ta sistem knjiženja transakcij v praksi v plačilni bilanci lahko povzroči večje statistične napake, saj temelji na oceni gotovine v obtoku, ki je zelo težko izmerljiva. 3. OCENA REINVESTIRANIH DOBIČKOV Podatki o reinvestiranih dobičkih za leto 217 še niso na voljo oziroma niso revidirani, zato je v mesečne podatke vključena ocena (od triletnega mesečnega povprečja dejanskih podatkov o celotnih dobičkih, zmanjšanih za izredne dobičke (vir so letna poročila o naložbah), se odštevajo dividende in drugi dobički, izplačani v tekočem mesecu). 4. Revizija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb v juniju 217 za obdobje Pomembnejše spremembe podatkov v okviru revizije so bile naslednje: Dohodki od dela Statistični urad je revidiral podatke o prejemkih iz naslova dohodkov od dela. Revizija je bila potrebna zaradi velikih asimetrij, predvsem z Avstrijo. Izkazalo se je da LFS (Labor Force Survey) ne daje dobrih podatkov. Zato je bil vir LFS zamenjan z dohodninskimi napovedmi in bilateralnimi podatki. Tabela: Revizija prejemkov dohodkov od dela (v mio EUR) Dohodki od dela primarni dohodki Pred revizijo 474, 495,5 537,4 68,9 573,1 Po reviziji 168,6 2,7 234,7 323,1 276,4 Razlika (po-pred) -35,4-294,8-32,8-285,7-296,8 Dohodnina in socialni prispevki sekundarni dohodki Pred revizijo 242,3 258,9 28,6 319,9 284,9 Po reviziji 89,5 15,9 123,3 167,7 144,2 Razlika (po-pred) -152,8-152,9-157,2-152,2-14,7 Vpliv na saldo tekočega računa -152,5-141,8-145,6-133,5-156, Izvoz potovanj V letu 215 je Statistični urad izvedel anketo TU_TURISTI, ki je vir za povprečno potrošnjo turistov z nočitvami, v letu 216 pa še anketo TU_POTNIKI, ki je vir za povprečno potrošnjo enodnevnih izletnikov in tranzitnih potnikov. Rezultati anket so bili upoštevani ob reviziji izračuna izvoza potovanj za obdobje Na podlagi ankete TU_TURISTI je povprečna potrošnja turista z nočitvami ostala skoraj nespremenjena (malo se je zmanjšala v sezoni in povečala izven sezone) ter je znašala okoli 126 EUR (po anketi iz leta 212 pa 127 EUR). Občutneje se je spremenila povprečna potrošnja enodnevnih izletnikov in tranzitnih potnikov, kjer je prišlo do velikega zmanjšanja. (anketa TU_POTNIKI). Po anketi iz leta 213 je povprečna potrošnja enodnevnih izletnikov znašala 39 EUR, tranzitnih potnikov pa 13,5 EUR. Po anketi iz leta 216 pa povprečna potrošnja enodnevnih izletnikov znaša 35 EUR in tranzitnih potnikov 11,5 EUR. Trend zmanjševanja povprečne potrošnje enodnevnih izletnikov in tranzitnih potnikov je opazen že dlje časa (ankete iz let 21, 213 in 216). 15

17 Na podlagi tega se je izvoz potovanj v letu 215 zmanjšal za 159 mio EUR in v letu 216 za 156 mio EUR. Tabela: Izvoz potovanj pred in po reviziji (v mio EUR) Potrošnja nočitvenikov Potrošnja tranzitnikov Potrošnja enodnevnih izletnikov Skupaj Pred revizijo Po reviziji Razlika (po-pred) Revizija EU transferov Statistični urad je opravil revizijo EU transferov od leta 213 dalje. Iz kapitalskih transferov (investicij) so bila izključena nepravilno porabljena sredstva, ki jih je morala država vrniti. Omenjena sprememba se pozna tudi na finančnem računu, na nevtralizaciji (v okviru ostalih terjatev), ter na ustreznih postavkah v stanju mednarodnih naložb. V letu 213 je izključenih 25 mio EUR in v letu mio EUR nepravilno porabljenih sredstev, v letu 215 pa se je znesek nepravilno porabljenih sredstev naknadno zmanjšal za 2 mio EUR. Popravek podatkov neposrednih naložb Ob reviziji podatkov neposrednih naložb za lastniški kapital, reinvestirane dobičke ter izplačane dividende za leti 215 in 216 so bila upoštevana vsa naknadno pridobljena poročila SN (letna ter mesečna) za leto 215, ter letna poročila za leto 216 (rok poročanja je bil konec aprila 217). Ob upoštevanju letnih poročil za leto 216 so se avtomatično spremenili podatki reinvestiranih dobičkov za to obdobje, ki sedaj temeljijo na dejanskih podatkih iz letnih poročil in ne več na oceni. Ocena je narejena na osnovi triletnega mesečnega povprečja dejanskih podatkov o celotnih dobičkih, zmanjšanih za izredne dobičke (vir so letna poročila o naložbah), od česar se odštevajo dividende in drugi dobički, izplačani v tekočem mesecu. Podatki za leto 215 se niso bistveno spremenili, vpliv na spremembo podatkov za leto 216 pa je sledeč: Tabela: Dohodki od kapitala iz neposrednih naložb in njihov neto prispevek v saldu tekočega računa v mio EUR 216 pred revizijo po reviziji Razlika Neto prispevek v saldu tekočega računa -642,8-974,9-332,1 Naložbe Slovenije v tujini 7,9 135,4 127,5 Dividende 96,7 116,2 19,5 Reinvestirani dobički -88,9 19,1 18, Tuje neposredne naložbe v Sloveniji 65,6 1.11,3 459,6 Dividende 454,6 532,9 78,3 Reinvestirani dobički 196,1 577,4 381,3 V okviru podatkov neposrednih naložb Slovenije v tujini se je pred revizijo za leto 216 na podlagi ocene predvidevalo, da se je izplačalo za 88,9 mio EUR več dobičkov, kot se jih je na agregatni ravni zaslužilo (negativni reinvestirani dobički). Po reviziji dejanski podatki za leto 216 kažejo, da so v tem letu slovenski investitorji v tujini povečali lastniški kapital iz naslova reinvestiranih dobičkov za 19,1 mio EUR. V okviru podatkov o tujih neposrednih naložbah v Sloveniji pa se je za leto 216 predvidevalo, da so tuji lastniki 196,1 mio EUR dobičkov zadržali v podjetjih (reinvestirali), dejansko pa so jih reinvestirali za 381,3 mio EUR več (skupaj 577,4 mio EUR). Reinvestirani ter izplačani dobički so tako v letu 216 ob reviziji podatkov za 332,1 mio EUR znižali presežek tekočega računa plačilne bilance v primerjavi s podatki za to obdobje pred revizijo. 16

18 Revizija podatkov o izdanih dolžniških vrednostnih papirjih in finančnih derivativih države Na osnovi revizije statistike finančnih računov, kjer so se za obdobje od 212 dalje opravile večje spremembe podatkov države, je bila zaradi usklajenosti podatkov med različnimi statističnimi področji potrebna revizija podatkov stanja mednarodnih naložb in plačilne bilance. Od oktobra 212 so se revidirali: 1. Podatki izdanih dolžniških vrednostnih papirjev države: Slovenija je od leta 212 izdajala obveznice denominirane v ameriških dolarjih. Ti vrednostni papirji so se poročali v okviru poročila VRP (Poročanje o poslih z vrednostnimi papirji) in sicer pred revizijo v evrih po dogovorjenem fiksnem tečaju. Na osnovi zahteve Eurostata in v skladu z ESR 21 metodologijo mora biti vrednost izdanih vrednostnih papirjev države izkazana po tekočem tečaju EUR/USD in ne po fiksnem tečaju, kar je bilo opravljeno z revizijo. Tabela: Spremembe dolžniških vrednostnih papirjev sektorja države (v mio EUR) Obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev države (stanja) pred revizijo 11.25, , , , 19.75,7 po reviziji , , , , ,9 razlika -22,4-234, 698, , ,3 Obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev države (transakcije) 216 pred revizijo ,2 po reviziji ,6 razlika -877,5 *Podatki transakcij so bili revidirani samo v letu Podatki finančnih derivativov: Hkrati z revizijo pri vrednostnih papirjih države so se revidirali podatki finančnih derivativov, ki so vezani na posle vrednostnih papirjev (valutne zamenjave), katerih vir so podatki statistike finančnih računov. Tabela: Spremembe derivativov sektorja države (v mio EUR) Neto finančni derivativi države po reviziji* (stanja) -112,2-539,6 86,4 1.2,8 1.57,8 Neto finančni derivativi države po reviziji (transakcije) -1,4-6,9-48, -126,3-317,2 *Pred revizijo so bili podatki finančnih derivativov države (oz. zanemarljivi), zato se prikazuje samo podatke po reviziji 17