Diapozitiv 1

Transkripcija

1 POGODBA O ZAPOSLITVI in nekatere ATIPIČNE OBLIKE ZAPOSLITVE DELAVNICA OKTOBER 2018 Izvajalka: Špela Bašar, univ. dipl. pravnica PROJEKT SOFINANCIRATA EVROPSKA UNIJA IN REPUBLIKA SLOVENIJA

2 I. PREKARNO DELO 1. POJEM 2. ZNAČILNOSTI 3. TIPIČNI PRIMERI VSEBINA: II. POGODBA O ZAPOSLITVI 1. PRAVNE PODLAGE 2. DELOVNO RAZMERJE 3. PRAVICE DELAVCA ~ OBVEZNOSTI DELODAJALCA 4. OBVEZNOSTI DELAVCA 5. ZNAČILNOSTI IN SESTAVINE POGODBE O ZAPOSLITVI III. ATIPIČNE OBLIKE ZAPOSLITVE 1. POGODBA O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS 2. POGODBA O ZAPOSLITVI ZA KRAJŠI DELOVNI ČAS 3. POGODBA O ZAPOSLITVI pri t.i. AGENCIJSKEM DELU 4. POGODBENO DELO UPOKOJENCEV 5. DELO ŠTUDENTOV PREKO NAPOTNICE 6. DRUGE OBLIKE IV. UVELJAVLJANJE PRAVIC DELAVCEV 1. SODNO VARSTVO 2. INŠPEKCIJSKO VARSTVO 3. ALTERNATIVNO REŠEVANJE DELOVNIH SPOROV V. STROŠKI DELA - PRIMERJAVA

3 PREKARNO DELO POJEM... Prekarno delo ni pravni pojem. Različne pojavne oblike zakonite in nezakonite. Nezakonita oblika prekarnega dela: PRIKRITO (faktično ali dejansko) DELOVNO RAZMERJE Atipične oblike zaposlovanja ena od možnih pojavnih oblik prekarnega dela. Ni nujno nezakonito, je pa po svojem bistvu nemoralno.

4 PREKARNO DELO ZNAČILNOSTI Nestabilnost, negotovost, občasnost, začasnost delovne aktivnosti (Pre)nizek dohodek Pomanjkanje socialne varnosti Nezmožnost uveljavljanja pravic Odsotnost kolektivnega pogajanja Neuravnoteženi odnosi moči delodajalec se kaže kot izkoriščevalec Pomanjkanje izobraževanja na delovnem mestu Pomanjkanje nadzora nad delovnim časom Subjektivno doživljanje lastnega dela kot prekarnega NE OMOGOČA SOCIALNE VARNOSTI ONEMOGOČA DOSTOJNO ŽIVLJENJE

5 TIPIČNI PRIMERI Ali gre po vašem mnenju za prekarno delo? K., moški, 25 let, iskalec prve zaposlitve, po izobrazbi ekonomist. Ker v svojem poklicu ne dobi redne zaposlitve, se odzove na oglas delodajalca, ki išče delavca za pisanje internetnih člankov za obdobje 12 mesecev. Delo bo opravljal na domu, delodajalec pa mu izrecno ponudi sodelovanje le preko pogodbe z njegovim s.p.. Predvideni prihodki delavca bodo 600 EUR na mesec za 160 ur efektivnega dela. K. se odloči odpreti s.p. kljub temu, da nima poslovnih idej, kako bi si pridobil dodatne stranke in si s tem povečal prihodke. M., ženska, 55 let, medicinska sestra v eni od slovenskih bolnišnic celo delovno aktivno življenje, zaradi narave dela ima okvarjeno vratno hrbtenico, formalno vzročna zveza med okvaro in delom ni nikoli bila ugotovljena. Intenzivnost dela se je skozi leta povečevala, od nje zahteva tako fizične kot mentalne napore, ki jih ne zmore več obvladovati. B., moški, 47 let, delavec v gradbeništvu, poleti pri 36 C vsak dan dela na gradbišču brez sence po 12 ur, ker se morajo dela zaključiti v roku, saj bi v nasprotnem primeru delodajalec moral plačati pogodbeno kazen naročniku. Si lahko zamislite še kakšen primer? PREKARNO DELO

6 POGODBA O ZAPOSLITVI PRAVNE PODLAGE Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) drugi zakoni, ki se nanašajo na delovna razmerja, pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejmkih (ZSDP-1) Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) Zakon o inšpekciji dela (ZID-1) Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe Splošni akti delodajalca

7 POGODBA O ZAPOSLITVI DELOVNO RAZMERJE pravno razmerje med delavcem in delodajalcem nastane s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi po ZDR-1 ZDR-1 VARUJE LE DELAVCE, KI IMAJO SKLENJENO POGODBO O ZAPOSLITVI... razen če...

8 POGODBA O ZAPOSLITVI... gre za PRIKRITO (dejansko ali faktično) DELOVNO RAZMERJE, ko so podani vsi ELEMENTI DELOVNEGA RAZMERJA: 1. Podrejenost - prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca, kjer dela po njegovih navodilih in pod njegovim nadzorom 2. Odplačnost 3. Osebno delo 4. Daljše trajanje SODNO VARSTVO 4. člen ZDR-1

9 POGODBA O ZAPOSLITVI ZNAČILNOSTI POGODBE O ZAPOSLITVI 1. S sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi se sklene delovno razmerje 2. Pogodbeni stranki: delavec in delodajalec 3. Sklepa se za nedoločen čas, razen če ZDR-1 določa drugače 4. Pisna oblika

10 POGODBA O ZAPOSLITVI DELAVEC vsaka fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. DELODAJALEC pravna in fizična oseba ter drug subjekt, kot je državni organ, lokalna skupnost, podružnica tujega podjetja ter diplomatsko in konzularno predstavništvo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi. 5. člen ZDR-1

11 POGODBA O ZAPOSLITVI OBVEZNE SESTAVINE POGODBE O ZAPOSLITVI 31. člen ZDR-1 Podatki o pogodbenih strankah Datum nastopa dela Naziv delovnega mesta s kratkim opisom dela Kraj opravljanja dela Čas in razlog sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas (izraba LD) Navedba glede polnega ali krajšega delovnega časa Določilo o dnevnem/tedenskem delovnem času in razporeditvi Znesek osnovne bruto plače v EUR ter druga plačila Druge sestavine plače, plačilno obdobje in način izplačevanja plače Določilo o letnem dopustu oz. načinu določanja LD Dolžina odpovednih rokov Kolektivne pogodbe, ki zavezujejo delodajalca oz. splošni akti, ki določajo pogoje delavca Druge pravice in obveznosti

12 POGODBA O ZAPOSLITVI PRAVICE DELAVCA ~ OBVEZNOSTI DELODAJALCA so integrirane v vsa delovna razmerja po ZDR-1, za katera je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, ne glede na: čas, za katerega je sklenjena nedoločen ali določen trajanje delovnika polni ali krajši razporeditev delovnega časa enakomerna ali neenakomerna sklenitev pogodbe z delodajalcem za zagotavljanje dela (agencijsko delo) uresničevanje posam. pravice je lahko sorazmerno omejeno strožje pravno varstvo za ranljivejše skupine delavcev: mlajše od 18 let nosečnice, doječe matere, starše starejše od 55 let invalide

13 POGODBA O ZAPOSLITVI PRAVICA DO DOSTOJNEGA DELA... prepoved diskriminacije (6.člen ZDR-1) prepoved spolnega in drugega nadlegovanja in trpinčenja (7. člen ZDR-1)

14 POGODBA O ZAPOSLITVI PRAVICA DO SOCIALNEGA ZAVAROVANJA obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje obvezno zdravstveno zavarovanje zavarovanje za primer brezposelnosti zavarovanje za starševsko varstvo Področja urejajo posebni zakoni (ZPIZ-2, ZZVZZ, ZSDP-1...) 11. člen ZDR-1

15 POGODBA O ZAPOSLITVI PRAVICA DO VARNIH DELOVNIH RAZMER Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) Delodajalec mora zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi. Skrb za varnost in zdravje na delovnem mestu je hkrati delavčeva pravica in dolžnost! Uresničevanje: notranji akti delodajalca (Izjava o varnosti z oceno tveganja, Načrt promocije zdravja na delovnem mestu, Pravilnik o ugot. uporabe alk., drog in dru. ned. subs. na del. mestu...) obvezni obdobni in preventivni zdravniški pregledi zaposlenih komunikacija med delavcem in delodajalcem obveznost obveščanja o grozeči nevarnosti

16 POGODBA O ZAPOSLITVI PRAVICA DO USTREZNEGA PLAČILA DODATEK ZA POSLOVNO USPEŠNOST DODATEK ZA DELOVNO DOBO DODATEK ZA DELOVNO USPEŠNOST Enako za Nadomestila in OSNOVNA PLAČA POVRAČILO STROŠKOV DELA 126. člen ZDR-1 in nasl.

17 POGODBA O ZAPOSLITVI PRAVICA DO LETNEGA DOPUSTA IN REGRESA Letni dopust 4 tedne, 1 dan za otroka do 15 let, min. 3 dni za starejše delavce, invalide..., koriščenje 1 tedna v času šolskih počitnic za starše šoloobveznih otrok... (159. člen ZDR-1 in nasl.) Regres min. plača (131. člen ZDR-1) Delavec se pravici do letnega dopusta ne more odreči.

18 POGODBA O ZAPOSLITVI PRAVICA DO ODMORA, PRAVICA DO POČITKA Odmor med delovim časom: 30 min (polni delovni čas) Všteva se v delovni čas Ne more se koristiti v prvi in zadnji uri delovnega časa Dnevni počitek: min. 12 ur v 24 urah Tedenski počitek: min. 24 ur v 7 zaporednih dneh posebnosti urejanja področja za določene kategorije delavcev 154. člen ZDR-1 in nasl.

19 POGODBA O ZAPOSLITVI PRAVICA DO ZAGOTOVLJENEGA DELA PRAVICA DO VAROVANJA OSEBNOSTI IN ZASEBNOSTI PRAVICA SO SODELOVANJA PRI UPRAVLJANJU PRAVICA SO PREDLAGANJA DRUGAČNE RAZPOREDITVE DELOVNEGA ČASA OMEJITEV NADURNEGA DELA PRAVICA DO IZOBRAŽEVANJA

20 POGODBA O ZAPOSLITVI OBVEZNOSTI DELAVCA 1. VESTNO OPRAVLJANJE DELA 2. UPOŠTEVANJE DELODAJALČEVIH NAVODIL 3. PREPOVED ŠKODLJIVEGA RAVNANJA Zapuščanje delovnega mesta brez odobritve, uporabo službenega vozila brez odobritve in napačno izstavljen obračun je sodišče utemeljeno štelo za kršitve delovnih obveznosti, ki izhajajo iz določb 31. člena (dolžnost vestnega opravljanja dela iz pogodbe o zaposlitvi), 32. člena (dolžnost upoštevanja delodajalčevih navodil) in 35. člena ZDR (prepoved škodljivega ravnanja). Sodba VIII Ips 557/2007

21 POGODBA O ZAPOSLITVI OBVEZNOSTI DELAVCA 4. SPOŠTOVANJE PREDPISOV O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU Delo na višini, ki ga je v času nezgode opravljal tožnik, predstavlja nevarno dejavnost, saj pri takem delu vedno obstaja možnost, da tudi iz nezakrivljenih razlogov pride do padca. To nevarnost lahko delodajalec z maksimalno skrbnostjo strokovnjaka in doslednim spoštovanjem predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, sicer zmanjša, a kljub vsemu je ne more spustiti pod raven standarda povečane nevarnosti. Če se poleg tega na njegovi strani ugotovi še krivdno ravnanje, pa se odgovornosti za nastalo škodo v celoti sploh ne more razbremeniti. Tožnikova opustitev dolžne skrbnosti je pomembno prispevala k nastanku škode, zato sta tožnik in tožena stranka za škodni dogodek odgovorna vsak v višini 50 %. Sodba VIII Ips 263/2008

22 POGODBA O ZAPOSLITVI OBVEZNOSTI DELAVCA 5. OBVEŠČANJE DELODAJALCA o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi o spremembi podatkov na strani delavca o grozeči nevarnosti, za katero je izvedel pri opravljanju dela

23 POGODBA O ZAPOSLITVI OBVEZNOSTI DELAVCA 6. VAROVANJE POSLOVNE SKRIVNOSTI Delavec je odškodninsko odgovoren zaradi kršitve konkurenčne prepovedi in izdaje poslovne skrivnosti, če je v postopku dokazano, da je do škode prišlo zaradi ravnanja delavca, da je delavec za svoje ravnanje odgovoren in da obstaja vzročna zveza med ravnanjem delavca in nastalo škodo.... S tem, ko je toženec z informacijami o cenah in ugodnejših plačilnih pogojih seznanjal potencialne kupce, ni kršil poslovne skrivnosti, saj je to sodilo v okvir njegovega dela. V postopku pa ni bilo ugotovljeno, da bi toženec s temi podatki seznanil tudi konkurenčno podjetje. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne prepovedi in izdaje poslovne skrivnosti ni utemeljen. VDSS sodba Pdp 711/2004

24 POGODBA O ZAPOSLITVI OBVEZNOSTI DELAVCA 7. PREPOVED KONKURENCE (39. člen ZDR-1 in nasl.) ZAKONSKA Med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco.

25 POGODBA O ZAPOSLITVI OBVEZNOSTI DELAVCA 7. PREPOVED KONKURENCE (39. člen ZDR-1 in nasl.) POGODBENA: Če delavec pri svojem delu pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, za obdobje dveh let po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, V zakonsko določenih primerih prenehanja del. razm., Pisna, Določeno nadomestilo min. 1/3 povprečne mes. plače delavca v zadnjih 3 mes.

26 POGODBA O ZAPOSLITVI OBVEZNOSTI DELAVCA 7. PREPOVED KONKURENCE (39. člen ZDR-1 in nasl.) Pogodbeni stranki sta se v pogodbi o zaposlitvi dogovorili, da mora delavec v primeru, da po prenehanju pogodbe o zaposlitvi delodajalcu prevzame kupce, torej če opravlja konkurenčno dejavnost, delodajalcu plačati pogodbeno kazen in koristi iz sklenjenih poslov s prevzetimi kupci. S tem sta stranki določili konkurenčno klavzulo, saj ta določba pogodbe tožencu omejuje svobodno gospodarsko pobudo po prenehanju delovnega razmerja pri tožeči stranki. Konkurenčna klavzula ne velja, ker v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZDR v pogodbi o zaposlitvi ni bilo določeno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule.... VDSS sodba Pdp 797/2013

27 ATIPIČNE OBLIKE ZAPOSLITVE TIPIČNA OBLIKA ZAPOSLITVE: Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom ATIPIČNE OBLIKE ZAPOSLITVE: Vse ostale Zakonite ali nezakonite Lahko pomenijo podlago za prekarno delo, ne pa nujno Zakaj se vedno bolj pojavljajo?

28 ATIPIČNE OBLIKE ZAPOSLITVE POGODBA O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS (54. člen ZDR-1 in nasl.) Sklene se lahko izjemoma, v zakonsko določenih primerih: za delo, ki po svoji naravi traja določen čas nadomeščanje, začasno povečan obseg dela, sezonsko delo, projektno delo, za predajo dela za usposabljanje ali izobraževanje na del. mestu, javna dela zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, po posebnem zakonu s poslovodno osebo, prokuristom, vodilnim delavcem v dol. prim., funkcionarjem ipd. drugi primeri po zakonu ali kolektivni pogodbi Pravice in dolžnosti so enake kot pri pog. za nedoločen čas Če je sklenjena v nasprotju s predpisi -> pog. za nedoločen čas!

29 ATIPIČNE OBLIKE ZAPOSLITVE POGODBA O ZAPOSLITVI S KRAJŠIM DELOVNIM ČASOM (65. člen ZDR-1 in nasl.) pr. in obv. iz delovnega razmerja enake kot delavec, ki dela polni delovni čas uveljavljanje sorazmerno času LD v minimalnem trajanju po ZDR-1 regres v sorazmerju z delovnim časom Posebni primeri -> pr. iz soc. zav., kot če bi delal polni del. čas: po predpisih o pokoj. in invalid. zav. po predpisih o zdravstv. zav. po predpisih o starševskem dopustu

30 ATIPIČNE OBLIKE ZAPOSLITVE POGODBA O ZAPOSLITVI PRI T.I. AGENCIJSKEM DELU = pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku (59. člen ZDR-1 in nasl., ZUTD) Praviloma za nedoločen čas, izjemoma za določen Plača je odvisna od dejanskega opravljanja dela pri uporabnikih Nadomestilo za čas predčasnega prenehanja dela pri uporabniku/ko nima zagotovljenega dela pri uporabniku 70% min. plače

31 ATIPIČNE OBLIKE ZAPOSLITVE DELODAJ. ZA ZAGOTAVLJANJE DELA = AGENCIJA Plača, izobraževanje DELAVEC Navodila za delo Vse pr. in obv. kot redno zaposleni pri uporabniku UPORABNIK = DELODAJ., PRI KATEREM SE DELO OPRAVLJA Izraba letnega dopusta v dogovoru med vsemi tremi strankami

32 ATIPIČNE OBLIKE ZAPOSLITVE DELO UPOKOJENCEV = pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela (27.a člen ZUTD in nasl.) začasno in občasno delo upravičenci so le polno upokojeni, delne upokojitve ni mogoče kombinirati s tovrstnim delom max. 60 ur/mesec min. 4,20 EUR/uro, max EUR/leto - usklajevanje z rastjo min. plače: v 2018 je urna postavka 4,52 EUR in najvišji skupni letni dohodek 6.775,36 EUR

33 ATIPIČNE OBLIKE ZAPOSLITVE DELO UPOKOJENCEV omejitve glede na velikost delodajalcev, na mesec: nima zaposlenega nobenega delavca -> max. 60 ur, zaposluje od 1 do vključno 10 delavcev -> max. 100 ur, zaposluje več kot 10 do vključno 30 delavcev -> max. 150 ur, zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev -> max. 400 ur, zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev -> max. 750 ur, zaposluje več kot 100 delavcev -> max ur.

34 ATIPIČNE OBLIKE ZAPOSLITVE DELO UPOKOJENCEV KAJ JE ZAKONITO? Upokojenec odpre s.p. za 20 ur tedensko, hkrati pa prejema pokojnino. Ali je to zakonito? Upokojenec lahko preko svojega s.p. dela za najmanj 25% delovnega časa (min. 10 ur tedensko), pri čemer prejema sorazemeren del (75 %) pokojnine.

35 ATIPIČNE OBLIKE ZAPOSLITVE DELO UPOKOJENCEV KAJ JE ZAKONITO? M. je izpolnila pogoje za upokojitev. Odločila se je, da bo ostala delovno aktivna. Ali lahko pričakuje dodaten dohodek iz naslova pokojninskega zavarovanja? V primeru, da se delavec ne upokoji in dela naprej, je upravičen do 20% predčasne ali starostne pokojnine do 65 leta starosti.

36 ATIPIČNE OBLIKE ZAPOSLITVE DELO UPOKOJENCEV KAJ JE ZAKONITO? D. je celo življenje posvetil razvoju in rasti svojega podjetja. Pred kratkim se upokojil, direktorsko mesto prepustil sinu in se odločil, da ostane še vedno solastnik podjetja. Ali lahko pričakuje zaplete pri izplačilu pokojnine? Status upokojenca praviloma ni združljiv s statusom zavarovanca (upokojenec praviloma ne more poleg pokojnine biti še zaposlen, imeti s.p., biti družbenik in opravljati poslovodno funkcijo v družbi). V primeru, da je upokojenec lastnik podjetja (ne glede na lastniški delež), hkrati pa ni poslovodna oseba (direktor), je upravičen do polne pokojnine.

37 ATIPIČNE OBLIKE ZAPOSLITVE DELO ŠTUDENTOV PREKO NAPOTNICE Študentsko delo = delo študentov in dijakov, ki se izvaja na podlagi študentskih napotnic oziroma s posredovanjem študentskih servisov. začasno in občasno brez elementov delovnega razmerja! DELAVEC študent/dijak min. 15 let starosti in veljavno potrdilo o šolanju prispevek za PIZ v višini 15,50% v breme študenta (ZUJF-C) Smiselno enake obveznosti po ZDR-1 (varnost in zdravje pri delu, obveščanje, vestno delo, prepoved škodnega ravnanja ipd.)

38 ATIPIČNE OBLIKE ZAPOSLITVE DELO ŠTUDENTOV PREKO NAPOTNICE DELODAJALEC Smiselno enake obveznosti po ZDR-1, zlasti pa: da pred pričetkom opravljanja začasnih in občasnih del seznani delavca s predpisi in ukrepi varstva pri delu in mu zagotovi potrebna zaščitna sredstva; da upošteva določbe ZDR-1, ki urejajo delo otrok, mlajših od 15 let, vajencev, dijakov in študentov. prispevek za PIZ 8,85%, prispevek za ZZ 6,36%, prispevek za poškodbo pri delu in poklicne bolezni 0,53%, koncesijske dajatve cca 18%.

39 UVELJAVLJANJE PRAVIC DELAVCEV OBLIKE VARSTVA PRAVIC DELAVCEV SODNO VARSTVO INŠPEKCIJSKI NADZOR ALTERNATIVNE OBLIKE REŠEVANJA DELOVNIH SPOROV MEDIACIJA ARBITRAŽA

40 UVELJAVLJANJE PRAVIC DELAVCEV SODNO VARSTVO (200. člen ZDR-1, ZDSS-1) 1. KRŠITEV pravic delavca oz. neizpolnjevanje obveznosti delodajalca: pisni zahtevek delavca za odpravo kršitev naslovljen na delodajalca je procesni predpogoj, rok za odpravo kršitev 8 dni če odprave kršitve ni, delavec v roku 30 dni vloži zahtevo za sodno varstvo pri pristojnem delovnem sodišču.

41 UVELJAVLJANJE PRAVIC DELAVCEV SODNO VARSTVO (200. člen ZDR-1, ZDSS-1) 2. Ugotovitev NEZAKONITOSTI ODPOVEDI pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca: delavec vloži zahtevo za sodno varstvo pri pristojnem delovnem sodišču, v roku 30 dni od vročitve oz. od dneva, ko je izvedel za kršitev v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice

42 UVELJAVLJANJE PRAVIC DELAVCEV SODNO VARSTVO (200. člen ZDR-1, ZDSS-1) 3. Denarne terjatve iz naslova delovnega razmerja: delavec uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem na podlagi obračuna plače in pogodbe o zaposlitvi. Terjatve iz delovnih sporov zastarajo v 5 letih.

43 UVELJAVLJANJE PRAVIC DELAVCEV INŠPEKCIJSKI NADZOR (ZID-1) Pristojnost inšpektorata za delo na področjih: varnosti in zdravja pri delu, delovnih razmerij, minimalne plače, trga dela in zaposlovanja, dela in zaposlovanja tujcev, sodelovanja delavcev pri upravljanju in stavk. Uvedba postopka na podlagi prijave, postopek se vodi po uradni dolžnosti (inšpektorat je dolžan izvesti postopek, če prejme prijavo) Prednostna obravnava prijav, kjer je očitno: da bodo izpolnjeni pogoji za izdajo prepovedne odločbe ali da gre za kršitev pravic večjega števila delavcev pri zavezancu na podlagi predpisov, za nadzor nad katerimi je pristojen inšpektorat.

44 UVELJAVLJANJE PRAVIC DELAVCEV INŠPEKCIJSKI NADZOR (ZID-1) Ukrepi: Odločba, s katero zavezancu (delodajalcu) odredi prenehanje kršitev oz. vzpostavitev zakonitega stanja Opozorilo delavcu, da je za zadevo pristojno delovno sodišče Prepovedna odločba, s katero prepove zavezancu opravljanje dela delavcev ali delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti Oblikovalna odločba, s katero zavezancu odredi, da izroči delavcu pisno pogodbo o zaposlitvi v primeru, ko so ugotovljeni vsi elementi delovnega razmerja, delavec pa opravlja delo na podlagi pogodb civilnega prava v nasprotju z zakonom

45 UVELJAVLJANJE PRAVIC DELAVCEV ALTERNATIVNO REŠEVANJE DELOVNIH SPOROV (201. člen ZDR-1) MEDIACIJA po dogovoru med delavcem in delodajalcem v roku 8 dni po pisnem zahtevku delavca za odpravo kršitev zaključena mora biti v roku 90 dni od dogovora v roku 30 dni od neuspešno zaključene mediacije uveljavlja sodno varstvo pred delovnim sodiščem cenejši, manj formaliziran, zunaj sodni postopek ARBITRAŽA če je določena v kolektivni pogodbi po dogovoru med delavcem in delodajalcem v roku 30 dni po izteku roka za odpravo kršitev max. 90 dni za odločitev arbitraže, drugače lahko delavec uveljavlja sodno varstvo pred delovnim sodiščem

46 PRIMERJAVA STROŠKOV DELA STROŠKOVNI VIDIK POGODBA O ZAPOSLITVI

47 PRIMERJAVA STROŠKOV DELA STROŠKOVNI VIDIK DELO UPOKOJENCEV

48 PRIMERJAVA STROŠKOV DELA STROŠKOVNI VIDIK DELO DELAVCA PREKO AGENCIJE

49 PRIMERJAVA STROŠKOV DELA STROŠKOVNI VIDIK ŠTUDENTSKO DELO

50 VIRI: Delovna gradiva MDDSZEM Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejmkih (ZSDP-1) Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) Zakon o inšpekciji dela (ZID-1) Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) Viri, dostopni na spletnih straneh Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, FURS Sodna praksa, dostopna na portalu PisRS

51 HVALA ZA POZORNOST in SODELOVANJE! Vaša vprašanja so dobrodošla tudi po elektronski pošti: PROJEKT SOFINANCIRATA EVROPSKA UNIJA IN REPUBLIKA SLOVENIJA