Seminarska naloga 1

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Seminarska naloga 1"

Transkripcija

1 Seminarska naloga 1

2 Kazalo vsebine : 1.1 ZGODOVINA OPAZOVANJA SATURNA PODATKI O PLANETU SATURNOVI PRSTANI SATURNOVI SATELITI ENCELADUS REA TITAN JAPET ZGODOVINA OPAZOVANJA URANA PODATKI O PLANETU URANOVI SATELITI MIRANDA UMBRIEL TITANIA...8 2

3 Povzetek V seminarski nalogi vam bom predstavil dva zunanja planeta našega sončnega sistema. To sta Saturn in Uran. Izvedeli boste koliko imata naravnih satelitov, kdo ju je odkril, spoznali njune prstane, nekaj o njuni zgodovini in podatke o velikosti, barvi, oddaljenosti od Sonca in še in še. 3

4 1. Saturn 1.1 ZGODOVINA OPAZOVANJA SATURNA Najzgodnejše opazovanje Saturna je bilo zapisano v Mezopotaniji okoli 650 l pnš. To so bila opazovanja narejena z golim očesom Babilonskih astronomov - svečenikov, ki so jih našli v knjižnjici v Nineveh. Opazovanja so večinoma opisovala gibanje Saturna glede na ostala telesa na nebu. Saturnovo gibanje je opisal tudi Ptolomej v Syntaxi okoli leta 228 pnš Prvo teleskopsko opazovanje Saturna je bilo opravljeno v juliju leta Mladi astronom Cristian Huygens, tedaj star komaj 26 let je z teleskopom s 50 kratno povečavo odkril Saturnov največji satelit Titan. V letu 1675 je Cassini odkril drugi satelit imenovan Rea, v letu 1575 pa je odkril prazen Slika 1: Saturn prostor med prstani. Saturn je prvo obiskalo vesoljsko plovilo Pioneer 11 v septembra leta 1979 in se je Saturnovi atmosferi približal na km. Pioneer 11 je 10 dni meril in fotografiral Saturn. Odkril je še dva prstana (prstana F in G), ter 11. satelit s premerom 400 km, ki se je nahajal blizu zunanjega roba A prstana. Voyeger 1 je 12. novembra 1980 letel mimo Saturna na razdalji km nad Saturnovo atmosfero. Naredil je deteljna opazovanja Saturna, njegovih prstanov in njegovih lun. Fotografiral je 6 neodkritih lun, ki so se sicer domnevale, ampak se niso mogle potrditi. 25. avgusta 1981 se je Voyager 2 približal na razdaljo km Saturnovi atmosferi. Sonda je raziskovala Saturnove prstane in njene satelite. 1.2 PODATKI O PLANETU Saturn je v splošnem podoben Jupitru. Saturn je manjši po velikosti saj znaša premer Saturna km na ekvatorju in km na polih in masi planeta, ki znaša okoli 5, kg. Zaradi hitrega vrtenja je na poljih sploščen in zaradi tega sploščenost planeta znaša 0,1. Vrtilni čas na ekvatorju je 10 ur in 14 minut, obrat polov pa traja bistveno dlje. Vizualno je vrtilni čas težje določitikot pri Jupitru, saj ni izrazitih površinskih tvorb. Čeprav je njegova masa 95-krat večja od Zemljine je površinska težnost le 1,16 krat večja in znaša okoli 0,71 g/cm 3. Zanimivo dejstvo je, da je povprečna gostota Saturnove krogle manjša od vode in bi planet celo plaval, če bi ga lahko vrgli v ogromen ocean. Saturnova Slika 1: Saturn ubežna hitrost znaša 32,2 km/s. Saturn oddaja radijski signal s periodo 10 ur 39,4 minut, kar je verjetno vrtilni čas notranjega jedra. Razsežnost magnetosfere se spreminja, a sega približno do Titana. Magnetno polje 1000-krat močnejše od Zemljinega in magnetna os se skoraj prekriva z osjo vrtenja, a simetrijsko središče polje je premaknjeno za okoli 2400 km severno po osi in polje je na severnem polju močnejše kot na južnem. Podobno kot Jupiter tudi Saturn oddaja več energije, kot jo prejema od Sonca. Saturn je imel dovolj časa, da bi izgubil vso svojo toploto, ki jo je dobil v času nastajanja in predpostavljajo, da ima sevanje deloma gravitacijski izvor. Nastaja ko kapljice helija počasi tonejo skozi lažji vodik. To bi tudi pojasnilo, zakaj je v Saturnovih zgornjih oblakih manj helija kot pri Jupitru. Saturnovi letni časi so zelo dolgi in to pomeni, da so temperaturne razlike med obema poloblama merljive in znašajo okoli 10 stopinj. Saturnova atmosfera im albedo 0,61za primerjavo Zemljin albedo je o,36. Temperatura na zgornjem robu atmosfere znaša od -180 do -150 stopinj C. Saturn ima podobno kot Jupiter razburkano atmosfero, saj po površini pihajo vetrovi s hitrostmi do 1800 km/h, kar je mnogo hitreje kot na Jupitru. Veliko presenečenje je bilo, da vetrovni pasovi ne sledijo svetlim in temnim pasovom, temveč so simetrični glede na ekvator. Saturnovi oblaki so predvsem sestavljeni iz amoniaka in metana. 4

5 Plinasto površje sestavlja v glavnem vodik, helij in manjša količina drugih plinov. Pod oblaki je tekoči vodik sprva molekularni, globlje od km pa preide v kovinsko obliko. Skalnato jedro ni mnogo večje od Zemlje, je pa mnogo masivnejše. Temperatura v notranjosti naj bi znašala okoli stopinj C. 1.3 SATURNOVI PRSTANI Pri opazovanju Saturna smo lahko razločili le tri prstane. Dva sta velika (prstana A in B) ter enega ožjega (prstan C). S prihodom vesoljske sonde Voyager 1 pa se je ugotovilo, da obstajajo še nadaljnji štirje prstani. Vesoljska sonda je raziskala tudi sestavo prstanov in ugotovila, da so večinoma sestavljeni iz vodnega ledu in z ledom prevlečene skale. Premer Saturnovih prstanov je okrog km debeli pa so okrog 1 km. Nastanek prstanov IME status notranji imena polmer zunanji polmer širina približni položaj D prstan U (prstan) Guerinova vrzel U (vrzel) približna masa (kg) C prstan U (prstan) 1,1x10 18 Maxwellova vrzel U (vrzel) B prstan U (prstan) 2,8x10 19 je neznan, verjetno pa nastajajo z razpadanjem satelitov, ki so včasih krožili okrog Saturna. Cassinijeva vrzel U (vrzel) Huygensova reža Z (n/d) (podvrzel) Slika 1: Saturnovi prstani A prstan U (prstan) 6,2x10 18 Keelerjeva vrzel U (n/d) (n/d) % Enckejev minim S (n/d) (n/d) %-53% SATURNOVI SATELITI Tabela 1: Saturnovi prstani ENCELADUS Enceladus je ena od notranjih Saturnovih lun. Po velikosti je precej podoben Mimasu, vendar ima svetlejšo površino. Zaradi tega reflektira skoraj 100% sončeve svetlobe, ki ga doseže. Na Enceladusu obstaja pet različnih tipov površine. Deli satelita kažejo kraterje, ki niso večji od 35 kilometrov v premeru. Na ostalih področjih, pa so kraterji zelo redki, kar kaže na to, da se je površina geološko spreminjala. Tukaj se nahajajo razpokane planjave, nagrbana področja in ostale površinske deformacije. Zato raziskovalci menijo, da je notranjost satelita morda tekoča. Ker Enceladus odbija toliko sončeve svetlobe, je na njegovi površini okrog 201 C. Slika 1: Enceladus REA Reo je odkril leta 1672 Giovanni Cassini. Rea ima gostoto 1,33 g/cm 3 in je v večini sestavljena iz ledu. Nizka gostota daje slutiti, da ima Rea kamnito jedro, ki obsega eno tretjino skupne mase. Ostala masa pa je večinoma Slika 1: Rea 5

6 vodni led. Temperatura na Rei je med -174 C, na sončni strani, in med -200 in -220 C v senci. Reina površina je posuta s kraterji TITAN Titan je največji satelit planeta Saturn in drugi po velikosti v našem Sončnem sistemu. Leta 1655 ga je odkril Christiaan Huygens, prvič pa so ga podrobneje raziskali s sondo Voyager 1, ki je leta 1980, letela mimo Saturna. Titan je zanimiv, ker ima obsežno atmosfero, oranžne barve. Titan meri v premeru km. Leži približno km od centra Saturna, za en obhod okoli planeta pa potrebuje okoli 16 dni. Njegova ubežna hitrost je 2,4 km/s in je podobna lunini. Njegova površina je skrita pod atmosfero, ki je 1,6 krat debelejša od Zemljine. Hladna atmosfera se večinoma sestoji iz : 90% dušika, 6% metana in nekaj vodika. Atmosferski pritisk na površini znaša okoli 16,320 kg/m 2, temperatura pa okoli -168 C. Kaj je na površini Titana, je nejasno. Površinska temperatura je blizu trojne metanove točke, kar pomeni da lahko metan obstoja kot trdna snov, tekočina ali plin. Predvidevajo, da bi lahko na površju obstajal metanski ocean, ki naj bi bil globok okoli 350 metrov. Plinasti metan na sončni svetlobi razpade in ta proces teče samo enosmerno. Zato se mora metan v atmosferi neprestano nadomeščati, verjetno s Titanove površine. Vendar so raziskave z radarjem pokazale, da ocean ne more segati čez celo površje in da morajo obstajati kopna področja. To "kopno" je verjetno sestavljeno iz vodnega ledu ter trdnega ogljikovega dioksida in silikatov. Za notranjost Titana obstajata dve razlagi. Po prvi; obdaja skalnato jedro tekoča voda z nekaj raztopljenega amoniaka in metana. Po drugi; obdajajo skalno jedro ledene plasti z različnimi kristalnimi strukturami. Skale predstavljajo okoli 55 procentov mase Titana. Na Titanu obstajajo vse sestavine, ki so potrebne za življenje, vendar pa zelo nizke temperature onemogočajo njegov nastanek. Nekateri znanstveniki razmišljajo o tem, da bi Titan naselili, ko bo toplejši. Vendar to ne bo šlo, ker zaradi nizke ubežne hitrosti Titan ne bi mogel več obdržati toplejše atmosfere JAPET Japet je sedemnajsta Saturnova luna. Njegova gostota je podobna gostoti, ki jo ima Rea. Ta podatek nakazuje, da ima Japet zelo majhno količino kamninskega materiala. Ena polobla je temna in je malo rdeče pobarvana, druga polobla pa je svetla. Predvidevajo, da je temna barva prišla z materiali, ki so na njega padli iz vesolja ali pa da je prišel material iz notranjosti lune. Slika 1: Titan Slika 1: Japet 6

7 2. Uran 2.1 ZGODOVINA OPAZOVANJA URANA Uran je 13. marca 1781 po naključju odkril William Herschel, ko se je trudil sistematično pregledati nebo. Najprej je bil prepričan, da je to komet, a računi so kmalu pokazali, da gre za planet, ki se giblje daleč onstran Saturnovega tira. Pravzaprav so ga videli že prej, vendar so mislili, da je še ena zvezda (prvo zapisano opazovanje je naredil John Flamsted leta 1690 in ga označil kot zvezdo 34 Tauri (bika)). Herschel ga je imenoval "Georgium Sidus" (Jurijev planet) v slavo svojemu patronu, angleškemu kralju Juriju III; drugi so ga imenovali "Herschel". Ime "Uran" je prvi predlagal Bode v skladu z ostalimi planetarnimi imeni iz klasične mitologije, vendar ni prišel v običajno rabo vse do leta Uran je obiskalo samo eno vesoljsko vozilo, Voyager 2, PODATKI O PLANETU Premer Urana znaša km čez ekvator, nekoliko manj kot polovica Saturnovega. Naklon njegove osi znaša 98 stopinj. Masa Urana znaša 8, kg, to je 14,6 Zemeljskih mas, volumen pa 67 Zemljinih. Tako kot pri drugih planetih velikanih se tudi tu planet ne vrti kot togo telo, zato je dolžina Uranovega dneva (vrtilni čas) 17 ur in 14 minut, če gledamo čas zasuka magnetnega polja, oziroma 17 ur če gledamo čas gibanja atmosferskih tvorb okoli osi. Srednja gostota je 1,27 g/cm 3. Temperatura na površini Urana je okoli -214 stopinj C. Ubežna hitrost znaša 22,5 km/s. Gravitacijska sila ali težnost je na površini Urana podobna Zemeljski in znaša 1,17 Zemljine težnosti. V osnovi lahko trdimo, da je Uran podoben Jupitru ali Saturnu, le da nima debelega plašča iz vodika. Uranova atmosfera vsebuje : 83% vodika, 15% helija in 2% metana ter druge pline. Uran je izrazite modrikaste barve. Razlog je obilica metana v zgornjih oblakih, kjer metan vsrka rdečo svetlobo, krajše valovne dolžine pa odbija. Uran obdaja debela plast, v kateri se plini mešajo z "ledom", predvsem vodnim, amoniakovim in metanskim. Nad tem je atmosfera sestavljena predvsem iz vodika. Sama površina je plinasta, predvsem iz vodika in metana. Slika 1: Uran Slika 1: Uranovi prstani Po pričakovanjih je Uran vir radijskih valov. Presenetljivo ob tem je dejstvo, da je magnetna os zamaknjena za 58,6 stopinj od osi vrtenja. Poleg tega magnetna os niti ne teče skozi središče planeta, saj ga zgreši za več kot 7500 km, polarnost pa je obratna kot na Zemlji. Uran obdaja sistem obročev. Razločili so 10 prstanov, ter širok obroč delcev bliže planetu, kot je glavni sistem. Debeli so okoli deset metrov in verjetno sestavljeni iz skal velikih meter ali dva. Uranovi obroči so črni kakor prah in tudi niso simetrični, saj se njihova širina spreminja od 20 km do 100 km. Voyager 2 je odkril 10 majhnih satelitov poleg petih večjih, ki jih že poznamo. Verjetno je, da obstaja še več manjših satelitov v prstanih. V zadnjem času je bilo odkritih še 5 novih satelitov. Tako jih ima Uran že dvajset, kar je največ v Sončevem sistemu. 7

8 2.3 URANOVI SATELITI MIRANDA Mirando je odkril Kuiper leta Gostota Mirande nakazuje da je setavljena do 55% iz različnih kamnin ostalo maso, pa sestavlja led. Površina planeta je verjetno ledeno. Površje Mirande je presenetljivo raznoliko. Ponekod obstajajo do 20 km visoke pečine in obsežna območja trapezaste oblike imenovane coronae. Predvidevajo da se je Miranda pri svojem razvoju večkrat razbila in da so se kasneje njeni deli ponovno združili, kar bi razložili pojave na njenem površju UMBRIEL Umbriel je leta 1851 odkril Lassel. Njegov gostota nam pove, da je verjetno sestavljen iz malo več kamna in manj ledu. Površina je verjetno ledena. Umbriel je najtemnejši od Uranovih satelitov in ima zglajeno površino. Edina svetlo tvorba, ki izstopa leži blizu ekvatorja in jo omenujejo Wunda. Verjetno je krater, ampak to ni potrjeno. Atmosfera verjetno ne obstaja, ker je satelit prelahek, da bi jo lahko zadržal TITANIA Titania je tretja Uranova luna. Leta 1787 jo je odkril Herschel. Podobno kot drugi štirje največji Uranovi sateliti je verjetno sestavljena iz kamenja in ledu. Atmosfera verjetno ne obstaja, saj bi zaradi majhne mase satelita izpuhtel v vesolje. Površje je v splošnem posejano s kraterji. Na Titaniji so izrazite visoke ledene pečine in široke med seboj povezane doline. Zdi se da so se v preteklosti dogajale večje tektonske spremembe. Slika 1: Miranda Slika 1: Umbriel Slika 1: Titania Viri in literatura: Internet: Jean - Claude Corbeil, Ariane Archambault; Veliki slikovni S slovar, DZS Ljubljana 1994 VELIKA knjiga znanja / (prevedla Darinka Koderman Patačko).- Ljubljana: DZS,

Jupiter Seminarska naloga Šola: O.Š.Antona Martina Slomška Vrhnika Predmet: Fizika Copyright by: Doman Blagojević

Jupiter Seminarska naloga Šola: O.Š.Antona Martina Slomška Vrhnika Predmet: Fizika Copyright by: Doman Blagojević Jupiter Seminarska naloga Šola: O.Š.Antona Martina Slomška Vrhnika Predmet: Fizika Copyright by: Doman Blagojević www.cd-copy.tk Jupiter je peti planet od Sonca in daleč največji. Jupitrova masa je več

Prikaži več

OSNOVNA ŠOLA Dr. ALEŠ BEBLER PRIMOŽ Merkur in Venera Seminarska naloga Predmet: Fizika Kazalo:

OSNOVNA ŠOLA Dr. ALEŠ BEBLER PRIMOŽ Merkur in Venera Seminarska naloga Predmet: Fizika Kazalo: OSNOVNA ŠOLA Dr. ALEŠ BEBLER PRIMOŽ Merkur in Venera Seminarska naloga Predmet: Fizika Kazalo: Uvod Stran: 3 Merkur Lastnosti 4 Stran: Površje Stran: 4 Notranja zgradba Stran: 5 Atmosfera 6 Stran: Krčenje

Prikaži več

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za aplikativno naravoslovje Fizika (I. stopnja) Mehanika 2014/2015 VAJE Gravitacija - ohranitveni zakoni

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za aplikativno naravoslovje Fizika (I. stopnja) Mehanika 2014/2015 VAJE Gravitacija - ohranitveni zakoni Univerza v Novi Gorici Fakulteta za aplikativno naravoslovje Fizika (I. stopnja) Mehanika 2014/2015 VAJE 12. 11. 2014 Gravitacija - ohranitveni zakoni 1. Telo z maso M je sestavljeno iz dveh delov z masama

Prikaži več

PROJEKTNA NALOGA Uvod...2 Pogled v nebo...2 Nebo nad nami...2

PROJEKTNA NALOGA Uvod...2 Pogled v nebo...2 Nebo nad nami...2 PROJEKTNA NALOGA Uvod...2 Pogled v nebo...2 Nebo nad nami...2 Nekaj zgodovine...2 Ali veš?...2 Sonce in Luna...3 Sonce, Zemlja, Mesec...3 Sonce je naša zvezda...3 Naša Luna...3 Ali veš?...3 Prav zato Luna

Prikaži več

RAZISKOVANJE VESOLJA

RAZISKOVANJE VESOLJA RAZISKOVANJE VESOLJA ZGODOVINA Ljudje že več tisočletij zremo v globine vesolja, a se je raziskovanje v pravem pomenu besede šele začelo. Opazovanje neba s prostim očesom. 17. stoletje -odkritje teleskopa

Prikaži več

7. tekmovanje v znanju astronomije 8. razred OŠ Državno tekmovanje, 9. januar 2016 REŠITVE NALOG IN TOČKOVNIK SKLOP A V sklopu A je pravilen odgovor o

7. tekmovanje v znanju astronomije 8. razred OŠ Državno tekmovanje, 9. januar 2016 REŠITVE NALOG IN TOČKOVNIK SKLOP A V sklopu A je pravilen odgovor o 7. tekmovanje v znanju astronomije 8. razred OŠ Državno tekmovanje, 9. januar 2016 REŠITVE NALOG IN TOČKOVNIK SKLOP A V sklopu A je pravilen odgovor ovrednoten z 2 točkama; če ni obkrožen noben odgovor

Prikaži več

Resonance v Osončju Resonanca 1:2 Druge orbitalne resonance: 2:3 Pluto Neptune 2:4 Tethys Mimas (Saturnovi luni) 1:2 Dione Enceladus (Saturnovi luni)

Resonance v Osončju Resonanca 1:2 Druge orbitalne resonance: 2:3 Pluto Neptune 2:4 Tethys Mimas (Saturnovi luni) 1:2 Dione Enceladus (Saturnovi luni) Resonance v Osončju Resonanca 1:2 Druge orbitalne resonance: 2:3 Pluto Neptune 2:4 Tethys Mimas (Saturnovi luni) 1:2 Dione Enceladus (Saturnovi luni) 3:4 Hyperion Titan (Saturnovi luni) 1:2:4 Ganymede

Prikaži več

1. UVOD Astronomija sega 6000 let v preteklost in je najstarejša med vsemi znanostmi. Ljudje so nekoč zelo malo vedeli o vesolju. Kar so zanesljivo ve

1. UVOD Astronomija sega 6000 let v preteklost in je najstarejša med vsemi znanostmi. Ljudje so nekoč zelo malo vedeli o vesolju. Kar so zanesljivo ve 1. UVOD Astronomija sega 6000 let v preteklost in je najstarejša med vsemi znanostmi. Ljudje so nekoč zelo malo vedeli o vesolju. Kar so zanesljivo vedeli, je bilo tisto, kar se je dogajalo neposredno

Prikaži več

OSNOVNA ŠOLA HUDINJA RAZISKOVALNA NALOGA SONČEVE PEGE Avtorji: Izidor Slapnik 8. r Nik Deželak 8. r Lucijan Korošec 8. r Mentor: Jože Berk, prof. Podr

OSNOVNA ŠOLA HUDINJA RAZISKOVALNA NALOGA SONČEVE PEGE Avtorji: Izidor Slapnik 8. r Nik Deželak 8. r Lucijan Korošec 8. r Mentor: Jože Berk, prof. Podr OSNOVNA ŠOLA HUDINJA RAZISKOVALNA NALOGA SONČEVE PEGE Avtorji: Izidor Slapnik 8. r Nik Deželak 8. r Lucijan Korošec 8. r Mentor: Jože Berk, prof. Področje: ASTRONOMIJA Mestna občina Celje, Mladi za Celje

Prikaži več

Seminarska naloga ZGODOVINA VESOLJA 1

Seminarska naloga ZGODOVINA VESOLJA 1 Seminarska naloga ZGODOVINA VESOLJA 1 Kazalo Izvleček...3 1 Uvod...4 2 Velik pok ali Big Bang...5 3 Zgodovina...7 4 Zgodovina vesoljskih poletov...9 5 Zaključek...11 Čeprav me vesolje preveč ne zanima

Prikaži več

Khamikaze - Astro - Vogel 2011.indd

Khamikaze - Astro - Vogel 2011.indd VESOLJE, KI ME PREVZEMA SREČANJE PRIJATELJEV RADIA OGNJIŠČE VOGEL 2011 utrinki Kje smo? Živimo v prostoru in času. Smo del narave (Stvarstva) in zato razmišljajmo o njej. Doma smo v galaksiji Rimska cesta

Prikaži več

1 Naloge iz Matematične fizike II /14 1. Enakomerno segreto kocko vržemo v hladnejšo vodo stalne temperature. Kako se spreminja s časom temperat

1 Naloge iz Matematične fizike II /14 1. Enakomerno segreto kocko vržemo v hladnejšo vodo stalne temperature. Kako se spreminja s časom temperat 1 Naloge iz Matematične fizike II - 2013/14 1. Enakomerno segreto kocko vržemo v hladnejšo vodo stalne temperature. Kako se spreminja s časom temperatura v kocki? Kakšna je časovna odvisnost toplotnega

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj

Prikaži več

Albert Einstein in teorija relativnosti

Albert Einstein in teorija relativnosti Albert Einstein in teorija relativnosti Rojen 14. marca 1879 v judovski družini v Ulmu, odraščal pa je v Münchnu Obiskoval je katoliško osnovno šolo, na materino željo se je učil igrati violino Pri 15

Prikaži več

7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE

7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 1. UVOD Enačbo leče dobimo navadno s pomočjo geometrijskih konstrukcij. V našem primeru bomo do te enačbe prišli eksperimentalno, z merjenjem razdalj a in b. 2. NALOGA Izračunaj

Prikaži več

Marijan Prosen Astronomske zgodbe o Luni in Zemlji Kranj Zlato Polje, zima 2017/18 Razmeroma veliko stvari povezuje Luno in Zemljo. Predvsem sta v ves

Marijan Prosen Astronomske zgodbe o Luni in Zemlji Kranj Zlato Polje, zima 2017/18 Razmeroma veliko stvari povezuje Luno in Zemljo. Predvsem sta v ves Marijan Prosen Astronomske zgodbe o Luni in Zemlji Kranj Zlato Polje, zima 2017/18 Razmeroma veliko stvari povezuje Luno in Zemljo. Predvsem sta v vesolju zelo blizu skupaj, tako da ju lahko obravnavamo

Prikaži več

VAJE

VAJE UČNI LIST Geometrijska telesa Opomba: pri nalogah, kjer računaš maso jeklenih teles, upoštevaj gostoto jekla 7,86 g / cm ; gostote morebitnih ostalih materialov pa so navedene pri samih nalogah! Fe 1)

Prikaži več

BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površine, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno ig

BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površine, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno ig BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površe, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno igro najdemo tudi v knjigi Scratch (Lajovic, 2011), vendar

Prikaži več

Ime in priimek

Ime in priimek Polje v osi tokovne zanke Seminar pri predmetu Osnove Elektrotehnike II, VSŠ (Uporaba programskih orodij v elektrotehniki) Ime Priimek, vpisna številka, skupina Ljubljana,.. Kratka navodila: Seminar mora

Prikaži več

Živimo v razburljivem obdobju človeške zgodovine, v času eksplozije svetovnega prebivalstva, tehnoloških novosti, informacijske revolucije in izčrpava

Živimo v razburljivem obdobju človeške zgodovine, v času eksplozije svetovnega prebivalstva, tehnoloških novosti, informacijske revolucije in izčrpava Živimo v razburljivem obdobju človeške zgodovine, v času eksplozije svetovnega prebivalstva, tehnoloških novosti, informacijske revolucije in izčrpavanja planeta. Hkrati pa se je v zadnjih petdesetih letih

Prikaži več

Predtest iz za 1. kontrolno nalogo- 2K Teme za kontrolno nalogo: Podobni trikotniki. Izreki v pravokotnem trikotniku. Kotne funkcije poljubnega kota.

Predtest iz za 1. kontrolno nalogo- 2K Teme za kontrolno nalogo: Podobni trikotniki. Izreki v pravokotnem trikotniku. Kotne funkcije poljubnega kota. Predtest iz za 1. kontrolno nalogo- K Teme za kontrolno nalogo: Podobni trikotniki. Izreki v pravokotnem trikotniku. Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih

Prikaži več

TLAK PLOŠČINA 1. Zapiši oznako in enoto za ploščino. 2. Zapiši pretvornik pri ploščini in po velikosti zapiši enote od mm 2 do km Nariši skico z

TLAK PLOŠČINA 1. Zapiši oznako in enoto za ploščino. 2. Zapiši pretvornik pri ploščini in po velikosti zapiši enote od mm 2 do km Nariši skico z TLAK PLOŠČINA 1. Zapiši oznako in enoto za ploščino. 2. Zapiši pretvornik pri ploščini in po velikosti zapiši enote od mm 2 do km 2. 3. Nariši skico za kvadrat in zapiši, kako bi izračunal ploščino kvadrata.

Prikaži več

Microsoft Word - agrobilten_ doc

Microsoft Word - agrobilten_ doc Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije

Prikaži več

Microsoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc

Microsoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do

Prikaži več

Microsoft Word - Astronomija-Projekt19fin

Microsoft Word - Astronomija-Projekt19fin Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Jure Hribar, Rok Capuder Radialna odvisnost površinske svetlosti za eliptične galaksije Projektna naloga pri predmetu astronomija Ljubljana, april

Prikaži več

KAKO VELIKA SO ŠTEVILA

KAKO VELIKA SO ŠTEVILA KAKO VELIKA SO ŠTEVILA V teh vajah i bomo ogledali nekaj primerov, ko v vakdanjem življenju naletimo na zelo velika števila. Uporabili bomo zmožnot programa DERIVE, da zna računati poljubno velikimi celimi

Prikaži več

Uradni list RS - 32/2004, Uredbeni del

Uradni list RS - 32/2004, Uredbeni del PRILOGA VI POTRDILA O SKLADNOSTI (Vzorci vsebine) Stran 1 A) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA (1) (številka potrdila o skladnosti:)

Prikaži več

Univerza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko Oddelek za matematiko in računalništvo Enopredmetna matematika IZPIT IZ VERJETNOSTI IN STA

Univerza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko Oddelek za matematiko in računalništvo Enopredmetna matematika IZPIT IZ VERJETNOSTI IN STA Enopredmetna matematika IN STATISTIKE Maribor, 31. 01. 2012 1. Na voljo imamo kovanca tipa K 1 in K 2, katerih verjetnost, da pade grb, je p 1 in p 2. (a) Istočasno vržemo oba kovanca. Verjetnost, da je

Prikaži več

7

7 7.LABORATORIJSKA VAJA PRI BIOLOGIJI Kolonije bakterij POROČILO Januar 2006 Cilj eksperimenta Cilj je bil, da spoznamo v kakšnih pogojih se najbolje razmnožujejo bakterije in kje se sploh nahajajo. Spoznali

Prikaži več

DELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delov

DELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delov DELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delovanja z delovanjem nebeljakovinskih katalizatorjev in

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx

Microsoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx Osnove visokonapetostne tehnike Izolacijski materiali Boštjan Blažič bostjan.blazic@fe.uni lj.si leon.fe.uni lj.si 01 4768 414 013/14 Izolacijski materiali Delitev: plinasti, tekoči, trdni Plinasti dielektriki

Prikaži več

GRADING d.o.o.

GRADING d.o.o. Glavni trg 17/b, 2000 Maribor, tel.: 02/2295371, e-mail: ISB@isb.si POROČILO O IZVEDENIH TERENSKIH PREISKAVAH Za stabilizacijo ceste JP 111 111-Stojnšek Obdelal: Metod Krajnc Datum: Avgust 2016 Arh. štev.:

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - ep-vaja-02-web.pptx

Microsoft PowerPoint - ep-vaja-02-web.pptx Goriva, zrak, dimni plini gorivo trdno, kapljevito: C, H, S, O, N, H 2 O, pepel plinasto: H 2, C x H y, CO 2, N 2,... + zrak N 2, O 2, (H 2 O, CO 2, Ar,...) dimni plini N 2, O 2, H 2 O, CO 2, SO 2 + toplota

Prikaži več

Zbirni center

Zbirni center OGREVANJE IN HLAJENJE Z ZEMELJSKIMI SONDAMI IN TOPLOTNO ČRPALKO Željko HORVAT GEOTERMALNA ENERGIJA Geotermalna energija je toplota notranjosti Zemlje. V globini je temperatura stalna in z globino narašča.

Prikaži več

Prevodnik_v_polju_14_

Prevodnik_v_polju_14_ 14. Prevodnik v električnem polju Vsebina poglavja: prevodnik v zunanjem električnem polju, površina prevodnika je ekvipotencialna ploskev, elektrostatična indukcija (influenca), polje znotraj votline

Prikaži več

dr. Andreja Šarlah Teorijska fizika II (FMF, Pedagoška fizika, 2010/11) kolokviji in izpiti Vsebina Kvantna mehanika 2 1. kolokvij 2 2. kolokvij 4 1.

dr. Andreja Šarlah Teorijska fizika II (FMF, Pedagoška fizika, 2010/11) kolokviji in izpiti Vsebina Kvantna mehanika 2 1. kolokvij 2 2. kolokvij 4 1. dr. Andreja Šarlah Teorijska fizika II (FMF, Pedagoška fizika, 2010/11) kolokviji in izpiti Vsebina Kvantna mehanika 2 1. kolokvij 2 2. kolokvij 4 1. izpit 5 2. izpit 6 3. izpit (2014) 7 Termodinamika

Prikaži več

BC Naklo Strahinj Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA

BC Naklo Strahinj Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA BC Naklo Strahinj 99 4292 Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA Datum meritve Lokacija meritve Merjenje temperatur 19.2.2014 20.2.2014 21.2.2014 22.2.2014 23.2.2014 46.292418 SGŠ

Prikaži več

untitled

untitled BREMENSKE JEKLENE VRVI kakovostnega razreda 5, izdelani po EN 131 v izvedbi z 1, 2, 3 ali stremeni NAVODILO ZA UPORABO Ta navodila naj pazljivo preberejo vsi uporabniki. Olajšala vam bodo delo s stroji

Prikaži več

Fizikalne osnove svetlobe

Fizikalne osnove svetlobe Fizikalne osnove svetlobe Svetloba Svetloba - skrivnostna in fascinantna spremljevalka človekove zgodovine Kako deluje vid? Svetloba in vid Dva pojma, ki sta danes neločljivo povezana. Vendar ni bilo vedno

Prikaži več

Popravki nalog: Numerična analiza - podiplomski študij FGG : popravljena naloga : popravljena naloga 14 domače naloge - 2. skupina

Popravki nalog: Numerična analiza - podiplomski študij FGG : popravljena naloga : popravljena naloga 14 domače naloge - 2. skupina Popravki nalog: Numerična analiza - podiplomski študij FGG 9.8.24: popravljena naloga 4 3..25: popravljena naloga 4 domače naloge - 2. skupina V drugem delu morate rešiti toliko nalog, da bo njihova skupna

Prikaži več

CT_JumpyVU_0417.indd

CT_JumpyVU_0417.indd CITROËN JUMPY TEHNIČNI PODATKI CITROËN JUMPY TEHNIČNI PODATKI April 2017 IZVEDENKE BlueHDi 95 BVM BlueHDi 95 S&S ETG6 BlueHDi 115 S&S BVM6 BlueHDi 120 S&S BVM6 BlueHDi 150 S&S BVM6 BlueHDi 180 S&S EAT6

Prikaži več

Poročilo projekta : Učinkovita raba energije Primerjava klasične sončne elektrarne z sončno elektrarno ki sledi soncu. Cilj projekta: Cilj našega proj

Poročilo projekta : Učinkovita raba energije Primerjava klasične sončne elektrarne z sončno elektrarno ki sledi soncu. Cilj projekta: Cilj našega proj Poročilo projekta : Učinkovita raba energije Primerjava klasične sončne elektrarne z sončno elektrarno ki sledi soncu. Cilj projekta: Cilj našega projekta je bil izdelati učilo napravo za prikaz delovanja

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Državni izpitni center *M1180314* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola Modul gradbeništvo NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 14. junij 01 SPLOŠNA MATURA RIC 01 M11-803-1-4 IZPITNA POLA Modul gradbeništvo

Prikaži več

Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija

Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija KAZALO: 1 UVOD...3 2 MATERIAL...4 POSTOPEK...4 3 SKICA NASTAVITVE POSKUSA...5 4 REZULTATI...6

Prikaži več

Moj poskus formativnega spremljanja

Moj poskus formativnega spremljanja Moj poskus formativnega spremljanja Nada Žonta Kropivšek, marec 2019 10 let OŠ Vič, 17 let Gimnazija Poljane, splošna gimnazija Okoli 10 let pripravljam za maturo iz fizike Od moje klasike do drugačnih

Prikaži več

Uradni list Republike Slovenije Št. 44 / / Stran 6325 PRILOGA II Del A NAJVEČJE MERE IN MASE VOZIL 1 NAJVEČJE DOVOLJENE MERE 1.1 Največja

Uradni list Republike Slovenije Št. 44 / / Stran 6325 PRILOGA II Del A NAJVEČJE MERE IN MASE VOZIL 1 NAJVEČJE DOVOLJENE MERE 1.1 Največja Uradni list Republike Slovenije Št. 44 / 18. 8. 2017 / Stran 6325 PRILOGA II Del A NAJVEČJE MERE IN MASE VOZIL 1 NAJVEČJE DOVOLJENE MERE 1.1 Največja dolžina: - motorno vozilo razen avtobusa 12,00 m -

Prikaži več

lenses PRIROČNIK za uporabo kontaktnih leč Sentina

lenses PRIROČNIK za uporabo kontaktnih leč Sentina lenses PRIROČNIK za uporabo kontaktnih leč Sentina Pred začetkom uporabe kontaktnih leč Sentina vam svetujemo, da si preberete naslednja navodila. Četudi kontaktne leče uporabljate že dlje časa, je dobro

Prikaži več

AUSTRALIAN OPEN PONUDBA

AUSTRALIAN OPEN PONUDBA AUSTRALIAN OPEN PONUDBA Motor Oprema Koda Menjalnik Redna MPC z DDV EOM 0% popust EOM 0% CENA Gotovinski popust Gotovinska cena Bencin 1.25 MPI 62 kw (84 KM) 1.0 T-GDI 73,6 kw (100 KM) 1.4 MPI 73,3 kw

Prikaži več

Microsoft Word - CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.doc

Microsoft Word - CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.doc Elektrotehniški praktikum Sila v elektrostatičnem polju Namen vaje Našli bomo podobnost med poljem mirujočih nabojev in poljem mas, ter kakšen vpliv ima relativna vlažnost zraka na hitrost razelektritve

Prikaži več

resitve.dvi

resitve.dvi FAKULTETA ZA STROJNISTVO Matematika Pisni izpit. junij 22 Ime in priimek Vpisna st Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite resevanja. Veljale bodo samo resitve na papirju, kjer so

Prikaži več

DN080038_plonk plus fizika SS.indd

DN080038_plonk plus fizika SS.indd razlage I formule I rešeni primeri I namigi I opozorila I tabele Srednješolski Plonk+ Fizika razlage formule rešeni primeri namigi opozorila tabele Avtor: Vasja Kožuh Strokovni pregled: dr. Gorazd Planinšič

Prikaži več

Navodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o.

Navodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o. Navodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Vhodno-izhodne naprave naprave 1 Uvod VIN - 1 2018, Igor Škraba, FRI Vsebina 1 Uvod Signal električni signal Zvezni signal Diskretni signal Digitalni signal Lastnosti prenosnih medijev Slabljenje Pasovna

Prikaži več

PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: Fax: DŠ: SI Tehnična do

PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: Fax: DŠ: SI Tehnična do PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09 info@prosigmaplus.si, www.prosigmaplus.si DŠ: SI19873662 Tehnična dokumentacija Podzemni univerzalni zbiralnik Aqua King

Prikaži več

ISOFT , računalniški inženiring

ISOFT , računalniški inženiring ISOFT, računalniški inženiring Marko Kastelic s.p. Sad 2, 1296 Šentvid pri stični Spletna stran podjetja:http://www.isoft.si podjetja ISOFT Spletna stran sistema sledenja vozil track.si: http://www.track.si

Prikaži več

Za Uk Net - Marec 2009.indd

Za Uk Net - Marec 2009.indd za in UK UM Informativni list Posoškega razvojnega centra. L. 3, št. 3 / marec 2009 Želi tudi vaša šola imeti svoj solarni avto? Show dr. Klime Točka vseživljenjskega učenja Jezikovna in računalniška znanja

Prikaži več

Microsoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc

Microsoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 3. 6. 1 Močan veter in nalivi med prehodom hladne fronte 11. maja 1 Splošna vremenska slika Dne 11. maja se je nad severozahodnim in deloma osrednjim, severnim

Prikaži več

Neurja 11. junija

Neurja 11. junija Neurja 11. junija 2019 1 Splošna vremenska slika Enajstega junija je na sprednji strani odcepljene višinske doline z vremensko fronto, ki je vztrajala nad zahodno Evropo, v višinah k nam iznad Sredozemlja

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropsk

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropsk EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih, ki jih je treba

Prikaži več

Microsoft Word - Pravila - AJKTM 2016.docx

Microsoft Word - Pravila - AJKTM 2016.docx PRAVILA ALI JE KAJ TRDEN MOST 2016 3. maj 5. maj 2016 10. 4. 2016 Maribor, Slovenija 1 Osnove o tekmovanju 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki so se po predhodnem postopku prijavili na tekmovanje

Prikaži več

RAKET E 8. maj 2009 Projektna naloga pri informatiki Gimnazija Vič

RAKET E 8. maj 2009 Projektna naloga pri informatiki Gimnazija Vič RAKET E 8. maj 2009 Projektna naloga pri informatiki Gimnazija Vič Tržaška cesta 72 Kazalo UVOD...3 ZGODOVINA...4 ZAČETEK RAKETNE TEHNOLOGIJE...4 KOMPONENTE RAKET...5 STROJNA OPREMA...5 Tipi motorjev:...6

Prikaži več

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Refraktorski teleskop in mikroskop v kompletu Tasco Kataloška

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Refraktorski teleskop in mikroskop v kompletu Tasco Kataloška SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 49 17 42 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Refraktorski teleskop in mikroskop v kompletu Tasco Kataloška št.: 49 17 42 KAZALO REFRAKTORSKI TELESKOP...3 SESTAVNI

Prikaži več

4. tema pri predmetu Računalniška orodja v fiziki Ljubljana, Grafi II Jure Senčar

4. tema pri predmetu Računalniška orodja v fiziki Ljubljana, Grafi II Jure Senčar 4. tema pri predmetu Računalniška orodja v fiziki Ljubljana, 6.4.29 Grafi II Jure Senčar Relativna sila krčenja - F/Fmax [%]. Naloga Nalogo sem delal v Excelu. Ta ima vgrajeno funkcijo, ki nam vrne logaritemsko

Prikaži več

PERIODNI SISTEM 1. skupina

PERIODNI SISTEM 1. skupina PERIODNI SISTEM 1. skupina OSNOVNA DEJSTVA & POJMI Vsi elementi so zelo reaktivni, zato jih hranimo pod pertolejem in vsi so mehke, srebrno bele kovine Vse spojine so ionske in topne Vsi elementi, oz.

Prikaži več

Gorivna celica

Gorivna celica Laboratorij za termoenergetiko Delovanje gorivnih celic Najbolj uveljavljeni tipi gorivnih celic Obstaja veliko različnih vrst gorivnih celic, najpogosteje se jih razvršča glede na vrsto elektrolita Obratovalna

Prikaži več

ANALITIČNA GEOMETRIJA V RAVNINI

ANALITIČNA GEOMETRIJA V RAVNINI 3. Analitična geometrija v ravnini Osnovna ideja analitične geometrije je v tem, da vaskemu geometrijskemu objektu (točki, premici,...) pridružimo števila oz koordinate, ki ta objekt popolnoma popisujejo.

Prikaži več

AQUAoil LOVILCI OLJ IN MAŠČOB SI

AQUAoil LOVILCI OLJ IN MAŠČOB SI OVICI OJ IN MAŠČOB SI Zaščitimo podtalnico ulovimo onesnaževalce ovilce olj uporabljamo pri ločevanju padavinskih voda od lahkih tekočin v obliki goriv in olj (< od 0,95 kg/l), ki predstavljajo nevarnost

Prikaži več

izr12

izr12 NARAVOSLOVNI POSTOPKI Kako uporabiti izkušnje, kako ravnati s podatki, kako sklepati in razlagati? Za to zbirko procesnih znanj se je uveljavilo poimenovanje naravoslovni postopki. To so: opazovanje, razvrščanje,

Prikaži več

Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. T

Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. T Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. Tako pravi Trismigistus, Mag nad magi. (Hermes Trismigistus

Prikaži več

'Kombinatoricna optimizacija / Lokalna optimizacija'

'Kombinatoricna optimizacija / Lokalna optimizacija' Kombinatorična optimizacija 3. Lokalna optimizacija Vladimir Batagelj FMF, matematika na vrhu različica: 15. november 2006 / 23 : 17 V. Batagelj: Kombinatorična optimizacija / 3. Lokalna optimizacija 1

Prikaži več

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA FIZIKO MEDZVEZDNI PRAH IN EKSTINKCIJA SVETLOBE Alenka Bajec Mentor: prof. dr. Tomaž

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA FIZIKO MEDZVEZDNI PRAH IN EKSTINKCIJA SVETLOBE Alenka Bajec Mentor: prof. dr. Tomaž UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA FIZIKO MEDZVEZDNI PRAH IN EKSTINKCIJA SVETLOBE Alenka Bajec Mentor: prof. dr. Tomaž Zwitter 13. maj 2007 Povzetek: Seminar poda definicijo

Prikaži več

Atomska spektroskopija PROSTI ATOMI VZBUJENI ATOMI Marjan Veber Metode atomske/elementne masne/ spektrometrije Elektronska konfiguracija Mg

Atomska spektroskopija PROSTI ATOMI VZBUJENI ATOMI Marjan Veber Metode atomske/elementne masne/ spektrometrije Elektronska konfiguracija Mg Atomska spektroskopija PROSTI ATOMI VZBUJENI ATOMI Metode atomske/elementne masne/ spektrometrije Elektronska konfiguracija Mg Mg e 1s 2s2p 3d 4s 3p 3s e Po dogovoru ima osnovno elektronsko stanje energijo

Prikaži več

Microsoft Word - M doc

Microsoft Word - M doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj

Prikaži več

Direktiva Komisije 2014/44/EU z dne 18. marca 2014 o spremembi prilog I, II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES o homologacij

Direktiva Komisije 2014/44/EU z dne 18. marca 2014 o spremembi prilog I, II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES o homologacij L 82/20 Uradni list Evropske unije 20.3.2014 DIREKTIVA KOMISIJE 2014/44/EU z dne 18. marca 2014 o spremembi prilog I, II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES o homologaciji kmetijskih

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Podnebni in energetski občine Simona Pestotnik Predstavitev za javnost: Koliko nas stane ogrevanje z Zemljino toploto? Kakšne so perspektive za občino Cerkno? Cilji občine in razumevanje aktivnosti na

Prikaži več

FIZIKALNA STANJA IN UREJENOST POLIMERNIH VERIG Polimeri se od nizkomolekularnih spojin razlikujejo po naravi fizikalnega stanja in po morfologiji. Gle

FIZIKALNA STANJA IN UREJENOST POLIMERNIH VERIG Polimeri se od nizkomolekularnih spojin razlikujejo po naravi fizikalnega stanja in po morfologiji. Gle FIZIKALNA STANJA IN UREJENOST POLIMERNIH VERIG Polimeri se od nizkomolekularnih spojin razlikujejo po naravi fizikalnega stanja in po morfologiji. Glede na obliko in način urejanja polimernih verig v trdnem

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Tehnološki izzivi proizvodnja biometana in njegovo injiciranje v plinovodno omrežje prof. dr. Iztok Golobič Predstojnik Katedre za toplotno in procesno tehniko Vodja Laboratorija za toplotno tehniko Fakulteta

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Tehnološki vidik pridobivanja lesa v varovalnih gozdovih pod Ljubeljem As. Matevž Mihelič Prof. Boštjan Košir 2012 Izhodišča Varovalni gozdovi, kjer razmišljamo o posegih, morajo zadovoljevati več pogojem.

Prikaži več

Equation Chapter 1 Section 24Trifazni sistemi

Equation Chapter 1 Section 24Trifazni sistemi zmenicni_signali_triazni_sistemi(4b).doc / 8.5.7/ Triazni sistemi (4) Spoznali smo že primer dvoaznega sistema pri vrtilnem magnetnem polju, ki sta ga ustvarjala dva para prečno postavljenih tuljav s azno

Prikaži več

Masivni gotovi parketi Hitrost vgradnje Enostavnost vgradnje Življenjska doba Cenovna ugodnost Talno ogrevanje Obseg programa Možnost obnove Toplina /

Masivni gotovi parketi Hitrost vgradnje Enostavnost vgradnje Življenjska doba Cenovna ugodnost Talno ogrevanje Obseg programa Možnost obnove Toplina / Masivni gotovi parketi Hitrost vgradnje Enostavnost vgradnje Življenjska doba Cenovna ugodnost Talno ogrevanje Obseg programa Možnost obnove Toplina / karakter... so naložba za več generacij, saj so zaradi

Prikaži več

CENIK NELSKAMP 2011 Velja od Zastopa in prodaja v Sloveniji: Aretta d.o.o. Ulica talcev 1a, 3310 Žalec tel.: fax: E

CENIK NELSKAMP 2011 Velja od Zastopa in prodaja v Sloveniji: Aretta d.o.o. Ulica talcev 1a, 3310 Žalec tel.: fax: E CENIK NELSKAMP 2011 Velja od 1.7.2011 Zastopa in prodaja v Sloveniji: Aretta d.o.o. Ulica talcev 1a, 3310 Žalec tel.: 03 710-18-50 fax: 03 710-18-51 E-pošta: aretta@siol.net E-pošta: info@aretta.si splet.:

Prikaži več

Energijski viri prihodnosti

Energijski viri prihodnosti Laboratorij za termoenergetiko Napredne tehnologije v energetiki Prihodnja preskrba z energijo Prihodnja preskrba z energijo potrebe po energiji razpoložljivost energije viri energije neposredna energija

Prikaži več

Funkcionalni hlevi: vzreja in pitanje

Funkcionalni hlevi:      vzreja in pitanje Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za zootehniko Funkcionalni hlevi: vzreja in pitanje Milena Kovač Projekt financirata MKO in ARRS Uspešnost vzreje in pitanja Povečanje prireje Boljši

Prikaži več

Tehnični podatki Velja za modelsko leto 2019 Crafter

Tehnični podatki Velja za modelsko leto 2019 Crafter Tehnični podatki Velja za modelsko leto 2019 Crafter Motorji. Crafter z emisijsko stopnjo Euro 6/EURO VI Motor 2.0 TDI s 75 kw (102 KM) s SCR/Adlue 1) Motor 2.0 TDI z 90 kw (122 KM) s SCR/Adlue 1) Vrsta

Prikaži več

Halogenske žarnice (Seminarska) Predmet: Inštalacije HALOGENSKA ŽARNICA

Halogenske žarnice (Seminarska) Predmet: Inštalacije HALOGENSKA ŽARNICA Halogenske žarnice (Seminarska) Predmet: Inštalacije HALOGENSKA ŽARNICA Je žarnica z nitko iz volframa, okoli katere je atmosfera - prostor, ki vsebuje poleg argona in kriptona doloceno razmerje halogena

Prikaži več

SERIJA BANKOVCEV EVROPA

SERIJA BANKOVCEV EVROPA SERIJA BANKOVCEV EVROPA CELOTNA SERIJA EVROPA 153 x 77 mm 147 x 77 mm 140 x 77 mm 133 x 72 mm 127 x 67 mm 120 x 62 mm UVOD Zakaj novi bankovci? Bankovce je treba vsake toliko časa nadgraditi, da so še

Prikaži več

PRILOGA II MERE IN MASE VOZIL V CESTNEM PROMETU 1. Ta priloga v skladu Direktivo Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih

PRILOGA II MERE IN MASE VOZIL V CESTNEM PROMETU 1. Ta priloga v skladu Direktivo Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih PRILOGA II MERE IN MASE VOZIL V CESTNEM PROMETU 1. Ta priloga v skladu Direktivo Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem

Prikaži več

Termostatska glava Halo Termostatske glave Z vgrajenim tipalom

Termostatska glava Halo Termostatske glave Z vgrajenim tipalom Termostatska glava Halo Termostatske glave Z vgrajenim tipalom IMI HEIMEIER / Termostatske glave in radiatorski ventili / Termostatska glava Halo Termostatska glava Halo Termostatska glava Halo se uporablja

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Laboratorij za termoenergetiko Jedrska elektrarna 1 Zanimivosti, dejstva l. 1954 prvo postrojenje (Obninsk, Rusija): to postrojenje obratovalo še ob prelomu stoletja; ob koncu 2001 so jedrske elektrarne

Prikaži več

Microsoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc

Microsoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc ENERGETSKA IZKAZNICA KAKO SE NANJO PRIPRAVIMO Izkaznica na podlagi izmerjene rabe energije Energetske izkaznice za javne stavbe bodo predvidoma temeljile na izmerjeni rabi energije za delovanje stavbe.

Prikaži več

SEAT Arona.

SEAT Arona. SEAT Arona. Tehnični podatki. Motor 1.0 EcoTSI 95 KM (70 kw) Start/Stop 1.0 EcoTSI 115 KM (85 kw) Start/Stop DSG Valji/ventili (skupaj) 3/12 3/12 4/16 Gibna prostornina (cm 3 ) 999 999 1.498 Premer in

Prikaži več

Microsoft Word - ge-v01-osnove

Microsoft Word - ge-v01-osnove .. Hidroelektrarna Gladina akumulacijskega jezera hidroelektrarne je 4 m nad gladino umirjevalnega bazena za elektrarno. Skozi turbino teče 45 kg/s vode. Temperatura okolice in vode je 0 C, zračni tlak

Prikaži več

CITROËN C4 PICASSO IN GRAND C4 PICASSO TEHNIČNI PODATKI

CITROËN C4 PICASSO IN GRAND C4 PICASSO TEHNIČNI PODATKI CITROËN C4 PICASSO IN GRAND C4 PICASSO TEHNIČNI PODATKI CITROËN C4 PICASSO TEHNIČNI PODATKI Oktober 2015 PureTech 130 THP 165 S&S EAT6 BlueHDi 100 S&S BVM MOTOR Administrativna uvrstitev (CV) 7 9 5 Tip

Prikaži več

Geometrija v nacionalnih preverjanjih znanja

Geometrija v nacionalnih preverjanjih znanja Geometrija v nacionalnih preverjanjih znanja Aleš Kotnik, OŠ Rada Robiča Limbuš Boštjan Repovž, OŠ Krmelj Struktura NPZ za 6. razred Struktura NPZ za 9. razred Taksonomska stopnja (raven) po Gagneju I

Prikaži več

SOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE PRI NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in p

SOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE PRI NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in p SOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE PRI NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode (PTV) nadgrajeni s solarnimi

Prikaži več

Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T

Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T pred požarnim preskokom Q FO za požarni preskok polnorazviti

Prikaži več

Matematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y

Matematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y Matematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y 2 ). Rešitev: Diferencialna enačba ima ločljive spremenljivke,

Prikaži več

AZ_sredstva_katalog_140306

AZ_sredstva_katalog_140306 Sredstva za zaščito vseh vrst ogrevalnih Najboljša zmogljivost v ogrevalnih sistemih in zagotovitev popolne varnosti za uporabnika in okolje Praktični napotki za uporabo AZ sredstev Ogrevalni sistemi radiatorji

Prikaži več

Toplotne črpalke

Toplotne črpalke SOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE V NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode (PTV) nadgrajeni s solarnimi

Prikaži več