Seminarska naloga 1
|
|
- Jakob Klemenčič
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Seminarska naloga 1
2 Kazalo vsebine : 1.1 ZGODOVINA OPAZOVANJA SATURNA PODATKI O PLANETU SATURNOVI PRSTANI SATURNOVI SATELITI ENCELADUS REA TITAN JAPET ZGODOVINA OPAZOVANJA URANA PODATKI O PLANETU URANOVI SATELITI MIRANDA UMBRIEL TITANIA...8 2
3 Povzetek V seminarski nalogi vam bom predstavil dva zunanja planeta našega sončnega sistema. To sta Saturn in Uran. Izvedeli boste koliko imata naravnih satelitov, kdo ju je odkril, spoznali njune prstane, nekaj o njuni zgodovini in podatke o velikosti, barvi, oddaljenosti od Sonca in še in še. 3
4 1. Saturn 1.1 ZGODOVINA OPAZOVANJA SATURNA Najzgodnejše opazovanje Saturna je bilo zapisano v Mezopotaniji okoli 650 l pnš. To so bila opazovanja narejena z golim očesom Babilonskih astronomov - svečenikov, ki so jih našli v knjižnjici v Nineveh. Opazovanja so večinoma opisovala gibanje Saturna glede na ostala telesa na nebu. Saturnovo gibanje je opisal tudi Ptolomej v Syntaxi okoli leta 228 pnš Prvo teleskopsko opazovanje Saturna je bilo opravljeno v juliju leta Mladi astronom Cristian Huygens, tedaj star komaj 26 let je z teleskopom s 50 kratno povečavo odkril Saturnov največji satelit Titan. V letu 1675 je Cassini odkril drugi satelit imenovan Rea, v letu 1575 pa je odkril prazen Slika 1: Saturn prostor med prstani. Saturn je prvo obiskalo vesoljsko plovilo Pioneer 11 v septembra leta 1979 in se je Saturnovi atmosferi približal na km. Pioneer 11 je 10 dni meril in fotografiral Saturn. Odkril je še dva prstana (prstana F in G), ter 11. satelit s premerom 400 km, ki se je nahajal blizu zunanjega roba A prstana. Voyeger 1 je 12. novembra 1980 letel mimo Saturna na razdalji km nad Saturnovo atmosfero. Naredil je deteljna opazovanja Saturna, njegovih prstanov in njegovih lun. Fotografiral je 6 neodkritih lun, ki so se sicer domnevale, ampak se niso mogle potrditi. 25. avgusta 1981 se je Voyager 2 približal na razdaljo km Saturnovi atmosferi. Sonda je raziskovala Saturnove prstane in njene satelite. 1.2 PODATKI O PLANETU Saturn je v splošnem podoben Jupitru. Saturn je manjši po velikosti saj znaša premer Saturna km na ekvatorju in km na polih in masi planeta, ki znaša okoli 5, kg. Zaradi hitrega vrtenja je na poljih sploščen in zaradi tega sploščenost planeta znaša 0,1. Vrtilni čas na ekvatorju je 10 ur in 14 minut, obrat polov pa traja bistveno dlje. Vizualno je vrtilni čas težje določitikot pri Jupitru, saj ni izrazitih površinskih tvorb. Čeprav je njegova masa 95-krat večja od Zemljine je površinska težnost le 1,16 krat večja in znaša okoli 0,71 g/cm 3. Zanimivo dejstvo je, da je povprečna gostota Saturnove krogle manjša od vode in bi planet celo plaval, če bi ga lahko vrgli v ogromen ocean. Saturnova Slika 1: Saturn ubežna hitrost znaša 32,2 km/s. Saturn oddaja radijski signal s periodo 10 ur 39,4 minut, kar je verjetno vrtilni čas notranjega jedra. Razsežnost magnetosfere se spreminja, a sega približno do Titana. Magnetno polje 1000-krat močnejše od Zemljinega in magnetna os se skoraj prekriva z osjo vrtenja, a simetrijsko središče polje je premaknjeno za okoli 2400 km severno po osi in polje je na severnem polju močnejše kot na južnem. Podobno kot Jupiter tudi Saturn oddaja več energije, kot jo prejema od Sonca. Saturn je imel dovolj časa, da bi izgubil vso svojo toploto, ki jo je dobil v času nastajanja in predpostavljajo, da ima sevanje deloma gravitacijski izvor. Nastaja ko kapljice helija počasi tonejo skozi lažji vodik. To bi tudi pojasnilo, zakaj je v Saturnovih zgornjih oblakih manj helija kot pri Jupitru. Saturnovi letni časi so zelo dolgi in to pomeni, da so temperaturne razlike med obema poloblama merljive in znašajo okoli 10 stopinj. Saturnova atmosfera im albedo 0,61za primerjavo Zemljin albedo je o,36. Temperatura na zgornjem robu atmosfere znaša od -180 do -150 stopinj C. Saturn ima podobno kot Jupiter razburkano atmosfero, saj po površini pihajo vetrovi s hitrostmi do 1800 km/h, kar je mnogo hitreje kot na Jupitru. Veliko presenečenje je bilo, da vetrovni pasovi ne sledijo svetlim in temnim pasovom, temveč so simetrični glede na ekvator. Saturnovi oblaki so predvsem sestavljeni iz amoniaka in metana. 4
5 Plinasto površje sestavlja v glavnem vodik, helij in manjša količina drugih plinov. Pod oblaki je tekoči vodik sprva molekularni, globlje od km pa preide v kovinsko obliko. Skalnato jedro ni mnogo večje od Zemlje, je pa mnogo masivnejše. Temperatura v notranjosti naj bi znašala okoli stopinj C. 1.3 SATURNOVI PRSTANI Pri opazovanju Saturna smo lahko razločili le tri prstane. Dva sta velika (prstana A in B) ter enega ožjega (prstan C). S prihodom vesoljske sonde Voyager 1 pa se je ugotovilo, da obstajajo še nadaljnji štirje prstani. Vesoljska sonda je raziskala tudi sestavo prstanov in ugotovila, da so večinoma sestavljeni iz vodnega ledu in z ledom prevlečene skale. Premer Saturnovih prstanov je okrog km debeli pa so okrog 1 km. Nastanek prstanov IME status notranji imena polmer zunanji polmer širina približni položaj D prstan U (prstan) Guerinova vrzel U (vrzel) približna masa (kg) C prstan U (prstan) 1,1x10 18 Maxwellova vrzel U (vrzel) B prstan U (prstan) 2,8x10 19 je neznan, verjetno pa nastajajo z razpadanjem satelitov, ki so včasih krožili okrog Saturna. Cassinijeva vrzel U (vrzel) Huygensova reža Z (n/d) (podvrzel) Slika 1: Saturnovi prstani A prstan U (prstan) 6,2x10 18 Keelerjeva vrzel U (n/d) (n/d) % Enckejev minim S (n/d) (n/d) %-53% SATURNOVI SATELITI Tabela 1: Saturnovi prstani ENCELADUS Enceladus je ena od notranjih Saturnovih lun. Po velikosti je precej podoben Mimasu, vendar ima svetlejšo površino. Zaradi tega reflektira skoraj 100% sončeve svetlobe, ki ga doseže. Na Enceladusu obstaja pet različnih tipov površine. Deli satelita kažejo kraterje, ki niso večji od 35 kilometrov v premeru. Na ostalih področjih, pa so kraterji zelo redki, kar kaže na to, da se je površina geološko spreminjala. Tukaj se nahajajo razpokane planjave, nagrbana področja in ostale površinske deformacije. Zato raziskovalci menijo, da je notranjost satelita morda tekoča. Ker Enceladus odbija toliko sončeve svetlobe, je na njegovi površini okrog 201 C. Slika 1: Enceladus REA Reo je odkril leta 1672 Giovanni Cassini. Rea ima gostoto 1,33 g/cm 3 in je v večini sestavljena iz ledu. Nizka gostota daje slutiti, da ima Rea kamnito jedro, ki obsega eno tretjino skupne mase. Ostala masa pa je večinoma Slika 1: Rea 5
6 vodni led. Temperatura na Rei je med -174 C, na sončni strani, in med -200 in -220 C v senci. Reina površina je posuta s kraterji TITAN Titan je največji satelit planeta Saturn in drugi po velikosti v našem Sončnem sistemu. Leta 1655 ga je odkril Christiaan Huygens, prvič pa so ga podrobneje raziskali s sondo Voyager 1, ki je leta 1980, letela mimo Saturna. Titan je zanimiv, ker ima obsežno atmosfero, oranžne barve. Titan meri v premeru km. Leži približno km od centra Saturna, za en obhod okoli planeta pa potrebuje okoli 16 dni. Njegova ubežna hitrost je 2,4 km/s in je podobna lunini. Njegova površina je skrita pod atmosfero, ki je 1,6 krat debelejša od Zemljine. Hladna atmosfera se večinoma sestoji iz : 90% dušika, 6% metana in nekaj vodika. Atmosferski pritisk na površini znaša okoli 16,320 kg/m 2, temperatura pa okoli -168 C. Kaj je na površini Titana, je nejasno. Površinska temperatura je blizu trojne metanove točke, kar pomeni da lahko metan obstoja kot trdna snov, tekočina ali plin. Predvidevajo, da bi lahko na površju obstajal metanski ocean, ki naj bi bil globok okoli 350 metrov. Plinasti metan na sončni svetlobi razpade in ta proces teče samo enosmerno. Zato se mora metan v atmosferi neprestano nadomeščati, verjetno s Titanove površine. Vendar so raziskave z radarjem pokazale, da ocean ne more segati čez celo površje in da morajo obstajati kopna področja. To "kopno" je verjetno sestavljeno iz vodnega ledu ter trdnega ogljikovega dioksida in silikatov. Za notranjost Titana obstajata dve razlagi. Po prvi; obdaja skalnato jedro tekoča voda z nekaj raztopljenega amoniaka in metana. Po drugi; obdajajo skalno jedro ledene plasti z različnimi kristalnimi strukturami. Skale predstavljajo okoli 55 procentov mase Titana. Na Titanu obstajajo vse sestavine, ki so potrebne za življenje, vendar pa zelo nizke temperature onemogočajo njegov nastanek. Nekateri znanstveniki razmišljajo o tem, da bi Titan naselili, ko bo toplejši. Vendar to ne bo šlo, ker zaradi nizke ubežne hitrosti Titan ne bi mogel več obdržati toplejše atmosfere JAPET Japet je sedemnajsta Saturnova luna. Njegova gostota je podobna gostoti, ki jo ima Rea. Ta podatek nakazuje, da ima Japet zelo majhno količino kamninskega materiala. Ena polobla je temna in je malo rdeče pobarvana, druga polobla pa je svetla. Predvidevajo, da je temna barva prišla z materiali, ki so na njega padli iz vesolja ali pa da je prišel material iz notranjosti lune. Slika 1: Titan Slika 1: Japet 6
7 2. Uran 2.1 ZGODOVINA OPAZOVANJA URANA Uran je 13. marca 1781 po naključju odkril William Herschel, ko se je trudil sistematično pregledati nebo. Najprej je bil prepričan, da je to komet, a računi so kmalu pokazali, da gre za planet, ki se giblje daleč onstran Saturnovega tira. Pravzaprav so ga videli že prej, vendar so mislili, da je še ena zvezda (prvo zapisano opazovanje je naredil John Flamsted leta 1690 in ga označil kot zvezdo 34 Tauri (bika)). Herschel ga je imenoval "Georgium Sidus" (Jurijev planet) v slavo svojemu patronu, angleškemu kralju Juriju III; drugi so ga imenovali "Herschel". Ime "Uran" je prvi predlagal Bode v skladu z ostalimi planetarnimi imeni iz klasične mitologije, vendar ni prišel v običajno rabo vse do leta Uran je obiskalo samo eno vesoljsko vozilo, Voyager 2, PODATKI O PLANETU Premer Urana znaša km čez ekvator, nekoliko manj kot polovica Saturnovega. Naklon njegove osi znaša 98 stopinj. Masa Urana znaša 8, kg, to je 14,6 Zemeljskih mas, volumen pa 67 Zemljinih. Tako kot pri drugih planetih velikanih se tudi tu planet ne vrti kot togo telo, zato je dolžina Uranovega dneva (vrtilni čas) 17 ur in 14 minut, če gledamo čas zasuka magnetnega polja, oziroma 17 ur če gledamo čas gibanja atmosferskih tvorb okoli osi. Srednja gostota je 1,27 g/cm 3. Temperatura na površini Urana je okoli -214 stopinj C. Ubežna hitrost znaša 22,5 km/s. Gravitacijska sila ali težnost je na površini Urana podobna Zemeljski in znaša 1,17 Zemljine težnosti. V osnovi lahko trdimo, da je Uran podoben Jupitru ali Saturnu, le da nima debelega plašča iz vodika. Uranova atmosfera vsebuje : 83% vodika, 15% helija in 2% metana ter druge pline. Uran je izrazite modrikaste barve. Razlog je obilica metana v zgornjih oblakih, kjer metan vsrka rdečo svetlobo, krajše valovne dolžine pa odbija. Uran obdaja debela plast, v kateri se plini mešajo z "ledom", predvsem vodnim, amoniakovim in metanskim. Nad tem je atmosfera sestavljena predvsem iz vodika. Sama površina je plinasta, predvsem iz vodika in metana. Slika 1: Uran Slika 1: Uranovi prstani Po pričakovanjih je Uran vir radijskih valov. Presenetljivo ob tem je dejstvo, da je magnetna os zamaknjena za 58,6 stopinj od osi vrtenja. Poleg tega magnetna os niti ne teče skozi središče planeta, saj ga zgreši za več kot 7500 km, polarnost pa je obratna kot na Zemlji. Uran obdaja sistem obročev. Razločili so 10 prstanov, ter širok obroč delcev bliže planetu, kot je glavni sistem. Debeli so okoli deset metrov in verjetno sestavljeni iz skal velikih meter ali dva. Uranovi obroči so črni kakor prah in tudi niso simetrični, saj se njihova širina spreminja od 20 km do 100 km. Voyager 2 je odkril 10 majhnih satelitov poleg petih večjih, ki jih že poznamo. Verjetno je, da obstaja še več manjših satelitov v prstanih. V zadnjem času je bilo odkritih še 5 novih satelitov. Tako jih ima Uran že dvajset, kar je največ v Sončevem sistemu. 7
8 2.3 URANOVI SATELITI MIRANDA Mirando je odkril Kuiper leta Gostota Mirande nakazuje da je setavljena do 55% iz različnih kamnin ostalo maso, pa sestavlja led. Površina planeta je verjetno ledeno. Površje Mirande je presenetljivo raznoliko. Ponekod obstajajo do 20 km visoke pečine in obsežna območja trapezaste oblike imenovane coronae. Predvidevajo da se je Miranda pri svojem razvoju večkrat razbila in da so se kasneje njeni deli ponovno združili, kar bi razložili pojave na njenem površju UMBRIEL Umbriel je leta 1851 odkril Lassel. Njegov gostota nam pove, da je verjetno sestavljen iz malo več kamna in manj ledu. Površina je verjetno ledena. Umbriel je najtemnejši od Uranovih satelitov in ima zglajeno površino. Edina svetlo tvorba, ki izstopa leži blizu ekvatorja in jo omenujejo Wunda. Verjetno je krater, ampak to ni potrjeno. Atmosfera verjetno ne obstaja, ker je satelit prelahek, da bi jo lahko zadržal TITANIA Titania je tretja Uranova luna. Leta 1787 jo je odkril Herschel. Podobno kot drugi štirje največji Uranovi sateliti je verjetno sestavljena iz kamenja in ledu. Atmosfera verjetno ne obstaja, saj bi zaradi majhne mase satelita izpuhtel v vesolje. Površje je v splošnem posejano s kraterji. Na Titaniji so izrazite visoke ledene pečine in široke med seboj povezane doline. Zdi se da so se v preteklosti dogajale večje tektonske spremembe. Slika 1: Miranda Slika 1: Umbriel Slika 1: Titania Viri in literatura: Internet: Jean - Claude Corbeil, Ariane Archambault; Veliki slikovni S slovar, DZS Ljubljana 1994 VELIKA knjiga znanja / (prevedla Darinka Koderman Patačko).- Ljubljana: DZS,
Jupiter Seminarska naloga Šola: O.Š.Antona Martina Slomška Vrhnika Predmet: Fizika Copyright by: Doman Blagojević
Jupiter Seminarska naloga Šola: O.Š.Antona Martina Slomška Vrhnika Predmet: Fizika Copyright by: Doman Blagojević www.cd-copy.tk Jupiter je peti planet od Sonca in daleč največji. Jupitrova masa je več
Prikaži večOSNOVNA ŠOLA Dr. ALEŠ BEBLER PRIMOŽ Merkur in Venera Seminarska naloga Predmet: Fizika Kazalo:
OSNOVNA ŠOLA Dr. ALEŠ BEBLER PRIMOŽ Merkur in Venera Seminarska naloga Predmet: Fizika Kazalo: Uvod Stran: 3 Merkur Lastnosti 4 Stran: Površje Stran: 4 Notranja zgradba Stran: 5 Atmosfera 6 Stran: Krčenje
Prikaži večUniverza v Novi Gorici Fakulteta za aplikativno naravoslovje Fizika (I. stopnja) Mehanika 2014/2015 VAJE Gravitacija - ohranitveni zakoni
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za aplikativno naravoslovje Fizika (I. stopnja) Mehanika 2014/2015 VAJE 12. 11. 2014 Gravitacija - ohranitveni zakoni 1. Telo z maso M je sestavljeno iz dveh delov z masama
Prikaži večPROJEKTNA NALOGA Uvod...2 Pogled v nebo...2 Nebo nad nami...2
PROJEKTNA NALOGA Uvod...2 Pogled v nebo...2 Nebo nad nami...2 Nekaj zgodovine...2 Ali veš?...2 Sonce in Luna...3 Sonce, Zemlja, Mesec...3 Sonce je naša zvezda...3 Naša Luna...3 Ali veš?...3 Prav zato Luna
Prikaži večRAZISKOVANJE VESOLJA
RAZISKOVANJE VESOLJA ZGODOVINA Ljudje že več tisočletij zremo v globine vesolja, a se je raziskovanje v pravem pomenu besede šele začelo. Opazovanje neba s prostim očesom. 17. stoletje -odkritje teleskopa
Prikaži več7. tekmovanje v znanju astronomije 8. razred OŠ Državno tekmovanje, 9. januar 2016 REŠITVE NALOG IN TOČKOVNIK SKLOP A V sklopu A je pravilen odgovor o
7. tekmovanje v znanju astronomije 8. razred OŠ Državno tekmovanje, 9. januar 2016 REŠITVE NALOG IN TOČKOVNIK SKLOP A V sklopu A je pravilen odgovor ovrednoten z 2 točkama; če ni obkrožen noben odgovor
Prikaži večResonance v Osončju Resonanca 1:2 Druge orbitalne resonance: 2:3 Pluto Neptune 2:4 Tethys Mimas (Saturnovi luni) 1:2 Dione Enceladus (Saturnovi luni)
Resonance v Osončju Resonanca 1:2 Druge orbitalne resonance: 2:3 Pluto Neptune 2:4 Tethys Mimas (Saturnovi luni) 1:2 Dione Enceladus (Saturnovi luni) 3:4 Hyperion Titan (Saturnovi luni) 1:2:4 Ganymede
Prikaži več1. UVOD Astronomija sega 6000 let v preteklost in je najstarejša med vsemi znanostmi. Ljudje so nekoč zelo malo vedeli o vesolju. Kar so zanesljivo ve
1. UVOD Astronomija sega 6000 let v preteklost in je najstarejša med vsemi znanostmi. Ljudje so nekoč zelo malo vedeli o vesolju. Kar so zanesljivo vedeli, je bilo tisto, kar se je dogajalo neposredno
Prikaži večOSNOVNA ŠOLA HUDINJA RAZISKOVALNA NALOGA SONČEVE PEGE Avtorji: Izidor Slapnik 8. r Nik Deželak 8. r Lucijan Korošec 8. r Mentor: Jože Berk, prof. Podr
OSNOVNA ŠOLA HUDINJA RAZISKOVALNA NALOGA SONČEVE PEGE Avtorji: Izidor Slapnik 8. r Nik Deželak 8. r Lucijan Korošec 8. r Mentor: Jože Berk, prof. Področje: ASTRONOMIJA Mestna občina Celje, Mladi za Celje
Prikaži večSeminarska naloga ZGODOVINA VESOLJA 1
Seminarska naloga ZGODOVINA VESOLJA 1 Kazalo Izvleček...3 1 Uvod...4 2 Velik pok ali Big Bang...5 3 Zgodovina...7 4 Zgodovina vesoljskih poletov...9 5 Zaključek...11 Čeprav me vesolje preveč ne zanima
Prikaži večKhamikaze - Astro - Vogel 2011.indd
VESOLJE, KI ME PREVZEMA SREČANJE PRIJATELJEV RADIA OGNJIŠČE VOGEL 2011 utrinki Kje smo? Živimo v prostoru in času. Smo del narave (Stvarstva) in zato razmišljajmo o njej. Doma smo v galaksiji Rimska cesta
Prikaži več1 Naloge iz Matematične fizike II /14 1. Enakomerno segreto kocko vržemo v hladnejšo vodo stalne temperature. Kako se spreminja s časom temperat
1 Naloge iz Matematične fizike II - 2013/14 1. Enakomerno segreto kocko vržemo v hladnejšo vodo stalne temperature. Kako se spreminja s časom temperatura v kocki? Kakšna je časovna odvisnost toplotnega
Prikaži večDiapozitiv 1
Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj
Prikaži večAlbert Einstein in teorija relativnosti
Albert Einstein in teorija relativnosti Rojen 14. marca 1879 v judovski družini v Ulmu, odraščal pa je v Münchnu Obiskoval je katoliško osnovno šolo, na materino željo se je učil igrati violino Pri 15
Prikaži več7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE
7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 1. UVOD Enačbo leče dobimo navadno s pomočjo geometrijskih konstrukcij. V našem primeru bomo do te enačbe prišli eksperimentalno, z merjenjem razdalj a in b. 2. NALOGA Izračunaj
Prikaži večMarijan Prosen Astronomske zgodbe o Luni in Zemlji Kranj Zlato Polje, zima 2017/18 Razmeroma veliko stvari povezuje Luno in Zemljo. Predvsem sta v ves
Marijan Prosen Astronomske zgodbe o Luni in Zemlji Kranj Zlato Polje, zima 2017/18 Razmeroma veliko stvari povezuje Luno in Zemljo. Predvsem sta v vesolju zelo blizu skupaj, tako da ju lahko obravnavamo
Prikaži večVAJE
UČNI LIST Geometrijska telesa Opomba: pri nalogah, kjer računaš maso jeklenih teles, upoštevaj gostoto jekla 7,86 g / cm ; gostote morebitnih ostalih materialov pa so navedene pri samih nalogah! Fe 1)
Prikaži večBYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površine, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno ig
BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površe, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno igro najdemo tudi v knjigi Scratch (Lajovic, 2011), vendar
Prikaži večIme in priimek
Polje v osi tokovne zanke Seminar pri predmetu Osnove Elektrotehnike II, VSŠ (Uporaba programskih orodij v elektrotehniki) Ime Priimek, vpisna številka, skupina Ljubljana,.. Kratka navodila: Seminar mora
Prikaži večŽivimo v razburljivem obdobju človeške zgodovine, v času eksplozije svetovnega prebivalstva, tehnoloških novosti, informacijske revolucije in izčrpava
Živimo v razburljivem obdobju človeške zgodovine, v času eksplozije svetovnega prebivalstva, tehnoloških novosti, informacijske revolucije in izčrpavanja planeta. Hkrati pa se je v zadnjih petdesetih letih
Prikaži večPredtest iz za 1. kontrolno nalogo- 2K Teme za kontrolno nalogo: Podobni trikotniki. Izreki v pravokotnem trikotniku. Kotne funkcije poljubnega kota.
Predtest iz za 1. kontrolno nalogo- K Teme za kontrolno nalogo: Podobni trikotniki. Izreki v pravokotnem trikotniku. Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih
Prikaži večTLAK PLOŠČINA 1. Zapiši oznako in enoto za ploščino. 2. Zapiši pretvornik pri ploščini in po velikosti zapiši enote od mm 2 do km Nariši skico z
TLAK PLOŠČINA 1. Zapiši oznako in enoto za ploščino. 2. Zapiši pretvornik pri ploščini in po velikosti zapiši enote od mm 2 do km 2. 3. Nariši skico za kvadrat in zapiši, kako bi izračunal ploščino kvadrata.
Prikaži večMicrosoft Word - agrobilten_ doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije
Prikaži večMicrosoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do
Prikaži večMicrosoft Word - Astronomija-Projekt19fin
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Jure Hribar, Rok Capuder Radialna odvisnost površinske svetlosti za eliptične galaksije Projektna naloga pri predmetu astronomija Ljubljana, april
Prikaži večKAKO VELIKA SO ŠTEVILA
KAKO VELIKA SO ŠTEVILA V teh vajah i bomo ogledali nekaj primerov, ko v vakdanjem življenju naletimo na zelo velika števila. Uporabili bomo zmožnot programa DERIVE, da zna računati poljubno velikimi celimi
Prikaži večUradni list RS - 32/2004, Uredbeni del
PRILOGA VI POTRDILA O SKLADNOSTI (Vzorci vsebine) Stran 1 A) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA (1) (številka potrdila o skladnosti:)
Prikaži večUniverza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko Oddelek za matematiko in računalništvo Enopredmetna matematika IZPIT IZ VERJETNOSTI IN STA
Enopredmetna matematika IN STATISTIKE Maribor, 31. 01. 2012 1. Na voljo imamo kovanca tipa K 1 in K 2, katerih verjetnost, da pade grb, je p 1 in p 2. (a) Istočasno vržemo oba kovanca. Verjetnost, da je
Prikaži več7
7.LABORATORIJSKA VAJA PRI BIOLOGIJI Kolonije bakterij POROČILO Januar 2006 Cilj eksperimenta Cilj je bil, da spoznamo v kakšnih pogojih se najbolje razmnožujejo bakterije in kje se sploh nahajajo. Spoznali
Prikaži večDELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delov
DELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delovanja z delovanjem nebeljakovinskih katalizatorjev in
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx
Osnove visokonapetostne tehnike Izolacijski materiali Boštjan Blažič bostjan.blazic@fe.uni lj.si leon.fe.uni lj.si 01 4768 414 013/14 Izolacijski materiali Delitev: plinasti, tekoči, trdni Plinasti dielektriki
Prikaži večGRADING d.o.o.
Glavni trg 17/b, 2000 Maribor, tel.: 02/2295371, e-mail: ISB@isb.si POROČILO O IZVEDENIH TERENSKIH PREISKAVAH Za stabilizacijo ceste JP 111 111-Stojnšek Obdelal: Metod Krajnc Datum: Avgust 2016 Arh. štev.:
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - ep-vaja-02-web.pptx
Goriva, zrak, dimni plini gorivo trdno, kapljevito: C, H, S, O, N, H 2 O, pepel plinasto: H 2, C x H y, CO 2, N 2,... + zrak N 2, O 2, (H 2 O, CO 2, Ar,...) dimni plini N 2, O 2, H 2 O, CO 2, SO 2 + toplota
Prikaži večZbirni center
OGREVANJE IN HLAJENJE Z ZEMELJSKIMI SONDAMI IN TOPLOTNO ČRPALKO Željko HORVAT GEOTERMALNA ENERGIJA Geotermalna energija je toplota notranjosti Zemlje. V globini je temperatura stalna in z globino narašča.
Prikaži večPrevodnik_v_polju_14_
14. Prevodnik v električnem polju Vsebina poglavja: prevodnik v zunanjem električnem polju, površina prevodnika je ekvipotencialna ploskev, elektrostatična indukcija (influenca), polje znotraj votline
Prikaži večdr. Andreja Šarlah Teorijska fizika II (FMF, Pedagoška fizika, 2010/11) kolokviji in izpiti Vsebina Kvantna mehanika 2 1. kolokvij 2 2. kolokvij 4 1.
dr. Andreja Šarlah Teorijska fizika II (FMF, Pedagoška fizika, 2010/11) kolokviji in izpiti Vsebina Kvantna mehanika 2 1. kolokvij 2 2. kolokvij 4 1. izpit 5 2. izpit 6 3. izpit (2014) 7 Termodinamika
Prikaži večBC Naklo Strahinj Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA
BC Naklo Strahinj 99 4292 Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA Datum meritve Lokacija meritve Merjenje temperatur 19.2.2014 20.2.2014 21.2.2014 22.2.2014 23.2.2014 46.292418 SGŠ
Prikaži večuntitled
BREMENSKE JEKLENE VRVI kakovostnega razreda 5, izdelani po EN 131 v izvedbi z 1, 2, 3 ali stremeni NAVODILO ZA UPORABO Ta navodila naj pazljivo preberejo vsi uporabniki. Olajšala vam bodo delo s stroji
Prikaži večFizikalne osnove svetlobe
Fizikalne osnove svetlobe Svetloba Svetloba - skrivnostna in fascinantna spremljevalka človekove zgodovine Kako deluje vid? Svetloba in vid Dva pojma, ki sta danes neločljivo povezana. Vendar ni bilo vedno
Prikaži večPopravki nalog: Numerična analiza - podiplomski študij FGG : popravljena naloga : popravljena naloga 14 domače naloge - 2. skupina
Popravki nalog: Numerična analiza - podiplomski študij FGG 9.8.24: popravljena naloga 4 3..25: popravljena naloga 4 domače naloge - 2. skupina V drugem delu morate rešiti toliko nalog, da bo njihova skupna
Prikaži večCT_JumpyVU_0417.indd
CITROËN JUMPY TEHNIČNI PODATKI CITROËN JUMPY TEHNIČNI PODATKI April 2017 IZVEDENKE BlueHDi 95 BVM BlueHDi 95 S&S ETG6 BlueHDi 115 S&S BVM6 BlueHDi 120 S&S BVM6 BlueHDi 150 S&S BVM6 BlueHDi 180 S&S EAT6
Prikaži večPoročilo projekta : Učinkovita raba energije Primerjava klasične sončne elektrarne z sončno elektrarno ki sledi soncu. Cilj projekta: Cilj našega proj
Poročilo projekta : Učinkovita raba energije Primerjava klasične sončne elektrarne z sončno elektrarno ki sledi soncu. Cilj projekta: Cilj našega projekta je bil izdelati učilo napravo za prikaz delovanja
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Državni izpitni center *M1180314* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola Modul gradbeništvo NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 14. junij 01 SPLOŠNA MATURA RIC 01 M11-803-1-4 IZPITNA POLA Modul gradbeništvo
Prikaži večZavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija
Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija KAZALO: 1 UVOD...3 2 MATERIAL...4 POSTOPEK...4 3 SKICA NASTAVITVE POSKUSA...5 4 REZULTATI...6
Prikaži večMoj poskus formativnega spremljanja
Moj poskus formativnega spremljanja Nada Žonta Kropivšek, marec 2019 10 let OŠ Vič, 17 let Gimnazija Poljane, splošna gimnazija Okoli 10 let pripravljam za maturo iz fizike Od moje klasike do drugačnih
Prikaži večUradni list Republike Slovenije Št. 44 / / Stran 6325 PRILOGA II Del A NAJVEČJE MERE IN MASE VOZIL 1 NAJVEČJE DOVOLJENE MERE 1.1 Največja
Uradni list Republike Slovenije Št. 44 / 18. 8. 2017 / Stran 6325 PRILOGA II Del A NAJVEČJE MERE IN MASE VOZIL 1 NAJVEČJE DOVOLJENE MERE 1.1 Največja dolžina: - motorno vozilo razen avtobusa 12,00 m -
Prikaži večlenses PRIROČNIK za uporabo kontaktnih leč Sentina
lenses PRIROČNIK za uporabo kontaktnih leč Sentina Pred začetkom uporabe kontaktnih leč Sentina vam svetujemo, da si preberete naslednja navodila. Četudi kontaktne leče uporabljate že dlje časa, je dobro
Prikaži večAUSTRALIAN OPEN PONUDBA
AUSTRALIAN OPEN PONUDBA Motor Oprema Koda Menjalnik Redna MPC z DDV EOM 0% popust EOM 0% CENA Gotovinski popust Gotovinska cena Bencin 1.25 MPI 62 kw (84 KM) 1.0 T-GDI 73,6 kw (100 KM) 1.4 MPI 73,3 kw
Prikaži večMicrosoft Word - CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.doc
Elektrotehniški praktikum Sila v elektrostatičnem polju Namen vaje Našli bomo podobnost med poljem mirujočih nabojev in poljem mas, ter kakšen vpliv ima relativna vlažnost zraka na hitrost razelektritve
Prikaži večresitve.dvi
FAKULTETA ZA STROJNISTVO Matematika Pisni izpit. junij 22 Ime in priimek Vpisna st Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite resevanja. Veljale bodo samo resitve na papirju, kjer so
Prikaži večDN080038_plonk plus fizika SS.indd
razlage I formule I rešeni primeri I namigi I opozorila I tabele Srednješolski Plonk+ Fizika razlage formule rešeni primeri namigi opozorila tabele Avtor: Vasja Kožuh Strokovni pregled: dr. Gorazd Planinšič
Prikaži večNavodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o.
Navodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09
Prikaži večDiapozitiv 1
Vhodno-izhodne naprave naprave 1 Uvod VIN - 1 2018, Igor Škraba, FRI Vsebina 1 Uvod Signal električni signal Zvezni signal Diskretni signal Digitalni signal Lastnosti prenosnih medijev Slabljenje Pasovna
Prikaži večPROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: Fax: DŠ: SI Tehnična do
PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09 info@prosigmaplus.si, www.prosigmaplus.si DŠ: SI19873662 Tehnična dokumentacija Podzemni univerzalni zbiralnik Aqua King
Prikaži večISOFT , računalniški inženiring
ISOFT, računalniški inženiring Marko Kastelic s.p. Sad 2, 1296 Šentvid pri stični Spletna stran podjetja:http://www.isoft.si podjetja ISOFT Spletna stran sistema sledenja vozil track.si: http://www.track.si
Prikaži večZa Uk Net - Marec 2009.indd
za in UK UM Informativni list Posoškega razvojnega centra. L. 3, št. 3 / marec 2009 Želi tudi vaša šola imeti svoj solarni avto? Show dr. Klime Točka vseživljenjskega učenja Jezikovna in računalniška znanja
Prikaži večMicrosoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 3. 6. 1 Močan veter in nalivi med prehodom hladne fronte 11. maja 1 Splošna vremenska slika Dne 11. maja se je nad severozahodnim in deloma osrednjim, severnim
Prikaži večNeurja 11. junija
Neurja 11. junija 2019 1 Splošna vremenska slika Enajstega junija je na sprednji strani odcepljene višinske doline z vremensko fronto, ki je vztrajala nad zahodno Evropo, v višinah k nam iznad Sredozemlja
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropsk
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih, ki jih je treba
Prikaži večMicrosoft Word - Pravila - AJKTM 2016.docx
PRAVILA ALI JE KAJ TRDEN MOST 2016 3. maj 5. maj 2016 10. 4. 2016 Maribor, Slovenija 1 Osnove o tekmovanju 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki so se po predhodnem postopku prijavili na tekmovanje
Prikaži večRAKET E 8. maj 2009 Projektna naloga pri informatiki Gimnazija Vič
RAKET E 8. maj 2009 Projektna naloga pri informatiki Gimnazija Vič Tržaška cesta 72 Kazalo UVOD...3 ZGODOVINA...4 ZAČETEK RAKETNE TEHNOLOGIJE...4 KOMPONENTE RAKET...5 STROJNA OPREMA...5 Tipi motorjev:...6
Prikaži večSLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Refraktorski teleskop in mikroskop v kompletu Tasco Kataloška
SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 49 17 42 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Refraktorski teleskop in mikroskop v kompletu Tasco Kataloška št.: 49 17 42 KAZALO REFRAKTORSKI TELESKOP...3 SESTAVNI
Prikaži več4. tema pri predmetu Računalniška orodja v fiziki Ljubljana, Grafi II Jure Senčar
4. tema pri predmetu Računalniška orodja v fiziki Ljubljana, 6.4.29 Grafi II Jure Senčar Relativna sila krčenja - F/Fmax [%]. Naloga Nalogo sem delal v Excelu. Ta ima vgrajeno funkcijo, ki nam vrne logaritemsko
Prikaži večPERIODNI SISTEM 1. skupina
PERIODNI SISTEM 1. skupina OSNOVNA DEJSTVA & POJMI Vsi elementi so zelo reaktivni, zato jih hranimo pod pertolejem in vsi so mehke, srebrno bele kovine Vse spojine so ionske in topne Vsi elementi, oz.
Prikaži večGorivna celica
Laboratorij za termoenergetiko Delovanje gorivnih celic Najbolj uveljavljeni tipi gorivnih celic Obstaja veliko različnih vrst gorivnih celic, najpogosteje se jih razvršča glede na vrsto elektrolita Obratovalna
Prikaži večANALITIČNA GEOMETRIJA V RAVNINI
3. Analitična geometrija v ravnini Osnovna ideja analitične geometrije je v tem, da vaskemu geometrijskemu objektu (točki, premici,...) pridružimo števila oz koordinate, ki ta objekt popolnoma popisujejo.
Prikaži večAQUAoil LOVILCI OLJ IN MAŠČOB SI
OVICI OJ IN MAŠČOB SI Zaščitimo podtalnico ulovimo onesnaževalce ovilce olj uporabljamo pri ločevanju padavinskih voda od lahkih tekočin v obliki goriv in olj (< od 0,95 kg/l), ki predstavljajo nevarnost
Prikaži večizr12
NARAVOSLOVNI POSTOPKI Kako uporabiti izkušnje, kako ravnati s podatki, kako sklepati in razlagati? Za to zbirko procesnih znanj se je uveljavilo poimenovanje naravoslovni postopki. To so: opazovanje, razvrščanje,
Prikaži večNebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. T
Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. Tako pravi Trismigistus, Mag nad magi. (Hermes Trismigistus
Prikaži več'Kombinatoricna optimizacija / Lokalna optimizacija'
Kombinatorična optimizacija 3. Lokalna optimizacija Vladimir Batagelj FMF, matematika na vrhu različica: 15. november 2006 / 23 : 17 V. Batagelj: Kombinatorična optimizacija / 3. Lokalna optimizacija 1
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA FIZIKO MEDZVEZDNI PRAH IN EKSTINKCIJA SVETLOBE Alenka Bajec Mentor: prof. dr. Tomaž
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA FIZIKO MEDZVEZDNI PRAH IN EKSTINKCIJA SVETLOBE Alenka Bajec Mentor: prof. dr. Tomaž Zwitter 13. maj 2007 Povzetek: Seminar poda definicijo
Prikaži večAtomska spektroskopija PROSTI ATOMI VZBUJENI ATOMI Marjan Veber Metode atomske/elementne masne/ spektrometrije Elektronska konfiguracija Mg
Atomska spektroskopija PROSTI ATOMI VZBUJENI ATOMI Metode atomske/elementne masne/ spektrometrije Elektronska konfiguracija Mg Mg e 1s 2s2p 3d 4s 3p 3s e Po dogovoru ima osnovno elektronsko stanje energijo
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj
Prikaži večDirektiva Komisije 2014/44/EU z dne 18. marca 2014 o spremembi prilog I, II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES o homologacij
L 82/20 Uradni list Evropske unije 20.3.2014 DIREKTIVA KOMISIJE 2014/44/EU z dne 18. marca 2014 o spremembi prilog I, II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES o homologaciji kmetijskih
Prikaži večPowerPoint Presentation
Podnebni in energetski občine Simona Pestotnik Predstavitev za javnost: Koliko nas stane ogrevanje z Zemljino toploto? Kakšne so perspektive za občino Cerkno? Cilji občine in razumevanje aktivnosti na
Prikaži večFIZIKALNA STANJA IN UREJENOST POLIMERNIH VERIG Polimeri se od nizkomolekularnih spojin razlikujejo po naravi fizikalnega stanja in po morfologiji. Gle
FIZIKALNA STANJA IN UREJENOST POLIMERNIH VERIG Polimeri se od nizkomolekularnih spojin razlikujejo po naravi fizikalnega stanja in po morfologiji. Glede na obliko in način urejanja polimernih verig v trdnem
Prikaži večPowerPoint Presentation
Tehnološki izzivi proizvodnja biometana in njegovo injiciranje v plinovodno omrežje prof. dr. Iztok Golobič Predstojnik Katedre za toplotno in procesno tehniko Vodja Laboratorija za toplotno tehniko Fakulteta
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Tehnološki vidik pridobivanja lesa v varovalnih gozdovih pod Ljubeljem As. Matevž Mihelič Prof. Boštjan Košir 2012 Izhodišča Varovalni gozdovi, kjer razmišljamo o posegih, morajo zadovoljevati več pogojem.
Prikaži večEquation Chapter 1 Section 24Trifazni sistemi
zmenicni_signali_triazni_sistemi(4b).doc / 8.5.7/ Triazni sistemi (4) Spoznali smo že primer dvoaznega sistema pri vrtilnem magnetnem polju, ki sta ga ustvarjala dva para prečno postavljenih tuljav s azno
Prikaži večMasivni gotovi parketi Hitrost vgradnje Enostavnost vgradnje Življenjska doba Cenovna ugodnost Talno ogrevanje Obseg programa Možnost obnove Toplina /
Masivni gotovi parketi Hitrost vgradnje Enostavnost vgradnje Življenjska doba Cenovna ugodnost Talno ogrevanje Obseg programa Možnost obnove Toplina / karakter... so naložba za več generacij, saj so zaradi
Prikaži večCENIK NELSKAMP 2011 Velja od Zastopa in prodaja v Sloveniji: Aretta d.o.o. Ulica talcev 1a, 3310 Žalec tel.: fax: E
CENIK NELSKAMP 2011 Velja od 1.7.2011 Zastopa in prodaja v Sloveniji: Aretta d.o.o. Ulica talcev 1a, 3310 Žalec tel.: 03 710-18-50 fax: 03 710-18-51 E-pošta: aretta@siol.net E-pošta: info@aretta.si splet.:
Prikaži večEnergijski viri prihodnosti
Laboratorij za termoenergetiko Napredne tehnologije v energetiki Prihodnja preskrba z energijo Prihodnja preskrba z energijo potrebe po energiji razpoložljivost energije viri energije neposredna energija
Prikaži večFunkcionalni hlevi: vzreja in pitanje
Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za zootehniko Funkcionalni hlevi: vzreja in pitanje Milena Kovač Projekt financirata MKO in ARRS Uspešnost vzreje in pitanja Povečanje prireje Boljši
Prikaži večTehnični podatki Velja za modelsko leto 2019 Crafter
Tehnični podatki Velja za modelsko leto 2019 Crafter Motorji. Crafter z emisijsko stopnjo Euro 6/EURO VI Motor 2.0 TDI s 75 kw (102 KM) s SCR/Adlue 1) Motor 2.0 TDI z 90 kw (122 KM) s SCR/Adlue 1) Vrsta
Prikaži večHalogenske žarnice (Seminarska) Predmet: Inštalacije HALOGENSKA ŽARNICA
Halogenske žarnice (Seminarska) Predmet: Inštalacije HALOGENSKA ŽARNICA Je žarnica z nitko iz volframa, okoli katere je atmosfera - prostor, ki vsebuje poleg argona in kriptona doloceno razmerje halogena
Prikaži večSERIJA BANKOVCEV EVROPA
SERIJA BANKOVCEV EVROPA CELOTNA SERIJA EVROPA 153 x 77 mm 147 x 77 mm 140 x 77 mm 133 x 72 mm 127 x 67 mm 120 x 62 mm UVOD Zakaj novi bankovci? Bankovce je treba vsake toliko časa nadgraditi, da so še
Prikaži večPRILOGA II MERE IN MASE VOZIL V CESTNEM PROMETU 1. Ta priloga v skladu Direktivo Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih
PRILOGA II MERE IN MASE VOZIL V CESTNEM PROMETU 1. Ta priloga v skladu Direktivo Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem
Prikaži večTermostatska glava Halo Termostatske glave Z vgrajenim tipalom
Termostatska glava Halo Termostatske glave Z vgrajenim tipalom IMI HEIMEIER / Termostatske glave in radiatorski ventili / Termostatska glava Halo Termostatska glava Halo Termostatska glava Halo se uporablja
Prikaži večPowerPoint Presentation
Laboratorij za termoenergetiko Jedrska elektrarna 1 Zanimivosti, dejstva l. 1954 prvo postrojenje (Obninsk, Rusija): to postrojenje obratovalo še ob prelomu stoletja; ob koncu 2001 so jedrske elektrarne
Prikaži večMicrosoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc
ENERGETSKA IZKAZNICA KAKO SE NANJO PRIPRAVIMO Izkaznica na podlagi izmerjene rabe energije Energetske izkaznice za javne stavbe bodo predvidoma temeljile na izmerjeni rabi energije za delovanje stavbe.
Prikaži večSEAT Arona.
SEAT Arona. Tehnični podatki. Motor 1.0 EcoTSI 95 KM (70 kw) Start/Stop 1.0 EcoTSI 115 KM (85 kw) Start/Stop DSG Valji/ventili (skupaj) 3/12 3/12 4/16 Gibna prostornina (cm 3 ) 999 999 1.498 Premer in
Prikaži večMicrosoft Word - ge-v01-osnove
.. Hidroelektrarna Gladina akumulacijskega jezera hidroelektrarne je 4 m nad gladino umirjevalnega bazena za elektrarno. Skozi turbino teče 45 kg/s vode. Temperatura okolice in vode je 0 C, zračni tlak
Prikaži večCITROËN C4 PICASSO IN GRAND C4 PICASSO TEHNIČNI PODATKI
CITROËN C4 PICASSO IN GRAND C4 PICASSO TEHNIČNI PODATKI CITROËN C4 PICASSO TEHNIČNI PODATKI Oktober 2015 PureTech 130 THP 165 S&S EAT6 BlueHDi 100 S&S BVM MOTOR Administrativna uvrstitev (CV) 7 9 5 Tip
Prikaži večGeometrija v nacionalnih preverjanjih znanja
Geometrija v nacionalnih preverjanjih znanja Aleš Kotnik, OŠ Rada Robiča Limbuš Boštjan Repovž, OŠ Krmelj Struktura NPZ za 6. razred Struktura NPZ za 9. razred Taksonomska stopnja (raven) po Gagneju I
Prikaži večSOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE PRI NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in p
SOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE PRI NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode (PTV) nadgrajeni s solarnimi
Prikaži večDinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T
Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T pred požarnim preskokom Q FO za požarni preskok polnorazviti
Prikaži večMatematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y
Matematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y 2 ). Rešitev: Diferencialna enačba ima ločljive spremenljivke,
Prikaži večAZ_sredstva_katalog_140306
Sredstva za zaščito vseh vrst ogrevalnih Najboljša zmogljivost v ogrevalnih sistemih in zagotovitev popolne varnosti za uporabnika in okolje Praktični napotki za uporabo AZ sredstev Ogrevalni sistemi radiatorji
Prikaži večToplotne črpalke
SOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE V NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode (PTV) nadgrajeni s solarnimi
Prikaži več