POTRES 22. APRILA 2014 PRI PIVKI THE EARTHQUAKE OF 22 APRIL 2014 NEAR PIVKA UDK (497.4Pivka)"2014" Mladen Živčić mag., Ministrstvo za okolje in
|
|
- Alojzija Filipič
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 POTRES 22. APRILA 2014 PRI PIVKI THE EARTHQUAKE OF 22 APRIL 2014 NEAR PIVKA UDK (497.4Pivka)"2014" Mladen Živčić mag., Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, Dunajska 47, Ljubljana, Matjaž Godec Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, Dunajska 47, Ljubljana, Martina Čarman dr., Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, Dunajska 47, Ljubljana, Barbara Šket Motnikar dr., Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, Dunajska 47, Ljubljana, Polona Zupančič Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, Dunajska 47, Ljubljana, Povzetek Potres 22. aprila 2014 z magnitudo M LV = 4,4 je bil tega leta najmočnejši potres v Sloveniji. Njegovo žarišče je bilo pet kilometrov jugovzhodno od Pivke in na globini 15 kilometrov. V nekaterih krajih je dosegel učinke V VI EMS-98 in povzročil manjšo škodo na posameznih objektih. Učinki so bili analizirani na podlagi podatkov, zbranih z makroseizmičnimi vprašalniki, in terenskega ogleda poškodb. Na tem območju potresi niso redkost, zato bi bilo nujno več pozornosti nameniti potresni odpornosti novogradenj in že zgrajenih stavb. Abstract The earthquake with magnitude M LV = 4.4 that occurred on 22 April 2014 was the strongest in Slovenia in The earthquake hypocentre was about 5 km to the SE of Pivka at the depth of 15 km. In some places the earthquake effects reached intensity V VI EMS-98. Minor damage was observed on few buildings. Earthquake effects were analysed using data collected by macroseismic questionnaires and field inspection of damaged buildings. Earthquakes in this part of Slovenia are common, and more attention should therefore be given to seismic vulnerability of new as well as existing buildings. Uvod Potres 22. aprila 2014 z nadžariščem v bližini Pivke smo sodelavci Urada za seizmologijo in geologijo ARSO čutili na delovnem mestu, saj se je zgodil med delovnim časom, v torek ob 8.58 UTC oziroma ob SEPČ. Nekaj minut po potresu smo prvo informacijo o lokaciji in magnitudi že posredovali Centru za obveščanje RS in objavili na spletnih straneh Agencije RS za okolje. Potres z magnitudo 4,4 je bil leta 2014 najmočnejši v Sloveniji. Velik obisk spletnih strani v prvih minutah po potresu je odziv strežnika ARSO precej upočasnil, kar je obiskovalcem otežilo dostop do informacij o potresu in izpolnjevanje spletnega vprašalnika, seizmologom pa prekinilo dotok informacij o učinkih potresa v različnih krajih Slovenije. Parametri potresa Pri obdelavi potresov na Uradu za seizmologijo in geologijo uporabljamo program Hypocenter 3.2 (Lienert, 1994). Program na podlagi odčitanih časov vstopa vzdolžnega oziroma longitudinalnega (P) in prečnega oziroma transverzalnega (S) potresnega valovanja, podatkov o hitrostih valovanja na različnih globinah (enodimenzionalni hitrostni model) in podatkov o lokacijah opazovalnic numerično reši kinematične enačbe ter tako določi čas in kraj nastanka potresa ter njegovo magnitudo. Točnost, ki jo navadno dosežemo, je nekaj kilometrov za lego žarišča, nekaj desetink sekunde za čas nastanka potresa in nekaj desetink za magnitudo. Potres se je zgodil ob 8. uri 58 minut in 26,8 sekunde po univerzalnem koordiniranem času (UTC). Potresu smo opredelili koordinate 45,66 o SZŠ in 14,25 o VZD, kar je približno pet kilometrov jugovzhodno od središča Pivke. Globino žarišča smo najprej opredelili na 23 kilometrov, vendar smo z nadaljnjimi analizami zapisov začasnih opazovalnic, postavljenih v neposredno bližino nadžarišča, žarišče pozneje umestili 15 kilometrov globoko. Lokalno magnitudo potresa, M LV = 4,4, smo določili iz največje hitrosti navpične komponente nihanja tal na slovenskih opazovalnicah. 128 UJMA številka
2 Učinki potresa Učinke potresa ocenjujemo po Evropski potresni lestvici EMS-98 (Grünthal, 1998a, 1998b). Potresi nas nenehno opozarjajo na potresno dejavnost na širšem območju Pivke, saj jih je bilo samo v 20. stoletju na tem območju kar 15, ki so dosegli ali presegli učinke V EMS-98 (Ložar Stopar in sod., 2009). Stopnja V EMS-98 pomeni, da potres že lahko povzroči vsaj manjšo gmotno škodo. Podatke o učinkih potresa so nam posredovali številni prostovoljni opazovalci, ki smo jim poslali 1284 vprašalnikov, in sicer 181 po elektronski pošti ter 1003 po navadni pošti. Dobili smo 808 izpolnjenih vprašalnikov na papirju, kar je 80 odstotkov, ter 2365 izpolnjenih spletnih vprašalnikov s spletne strani potresi/vprašalnik/, 387 vprašalnikov s spletne strani evropske seizmološke organizacije EMSC ter zelo veliko telefonskih klicev. Od tega je 2960 vprašanih napisalo, da so potres čutili sami ali nekdo v njihovi neposredni okolici, 335 vprašanih pa potresa ni zaznalo. Na podlagi vseh zbranih podatkov smo ocenili učinke potresa. Intenziteta za posamezna naselja je prikazana na sliki 4 v prispevku Jesenko in sod., Potres je poleg preplaha povzročil tudi nekaj gmotne škode. O poškodbah na več zgradbah so poročali iz Pivke, Postojne in Ilirske Bistrice, kjer je potres dosegel največjo intenziteto, in sicer V VI EMS-98. Intenziteto V EMS-98 smo za ozemlje Slovenije ocenili v približno 10 kilometrov velikem nadžariščnem območju v naseljih Bač, Kal, Slavina, Matenja vas, Palčje, Podstenje, Šmihel, Selce, Prigorica, Petelinje, Dolnja Košana in Zajelšje. Iz teh naselij smo dobili tudi večino poročil o manjših poškodbah (slika 1). Prebivalci so navajali močno tresenje, prestrašenost, znatno nihanje visečih predmetov, žvenket steklenine in porcelana, premikanje nestabilnih predmetov ter majhne ali zanemarljive poškodbe na posameznih stavbah. Posamezne poškodbe so navajali celo v naseljih, oddaljenih 40 do 65 kilometrov, a najverjetneje te niso posledica tega potresa. Če je namreč potres tako močan, da povzroči poškodbe, bi morali nujno opaziti tudi druge opisane učinke, obenem pa bi potres zaznala večina prebivalcev. Učinke IV EMS-98 smo ocenili v krogu polmera približno 50 kilometrov od nadžarišča. Posamezna sporočila o zaznavanju potresa so prišla iz vseh slovenskih pokrajin, najbolj oddaljeno celo iz 186 kilometrov oddaljene Murske Sobote. Potres so zaznali tudi v severozahodnem delu Hrvaške, najmočneje v Istri in okolici Reke, kjer so bili učinki tudi do V EMS-98. V Bosni so ga čutili v Prijedorju. Po podatkih seizmologov iz Italije (INGV) so potres čutili do oddaljenosti 200 kilometrov od nadžarišča. V Avstriji so ga čutili na Koroškem in Štajerskem, predvsem v Celovcu, Beljaku, Gradcu in Špitalu ob Dravi. Na sliki 2 je prikazan spletni odziv prebivalcev po občinah, in sicer število vprašalnikov z oznako, da so potres čutili. Seizmotektonske in geološke značilnosti ozemlja Potresno dogajanje v tem delu Evrope opredeljujeta Afriška in Evrazijska plošča, med njima pa leži še manjša Jadranska plošča. Približevanje teh plošč povzroča na območju Slovenije napetost v smeri sever jug, ki se lahko sprošča s potresi ob prelomih dinarske (severo- Čutili (skupaj 2322) Slika 1: Intenziteta potresa v naseljih na širšem nadžariščnem območju v Sloveniji. Imena so napisana pri naseljih, kjer so bili učinki potresa ocenjeni z intenziteto V EMS-98 ali več. Figure 1: Intensity EMS-98 in extended epicentral area. Names of settlements with intensity V EMS-98 or more are shown. Slika 2: Število spletnih vprašalnikov s pozitivnimi odgovori (čutili potres) po občinah Figure 2: Number of felt earthquakes web questionnaires by municipalities. UJMA številka
3 zahod-jugovzhod) in prečnodinarske (severovzhod jugozahod) smeri ter ob narivih smeri vzhod zahod. Nadžariščno območje leži na severnem deformiranem robu Jadranske plošče in pripada v širšem smislu Zunanjim Dinaridom. Glavni strukturi na tem območju, ki sta usmerjeni v smeri SZ-JV, sta Raški prelom ter nariv Snežnika (Poljak in sod., 2000; Poljak, 2007). Novejše raziskave kažejo, da je aktiven predvsem Raški prelom, ki poteka vse od Goriških brd, prek Vipavske doline, mimo Štanjela, Vremščice, Ilirske Bistrice in se verjetno nadaljuje tudi na Hrvaško. Prelom je desnozmičen in segmentiran v več segmentov. Vpada strmo proti severovzhodu (Atanackov in sod., 2014). Aktivnost jugovzhodnega dela preloma potrjuje tudi živahna potresna dejavnost v zadnjih letih (Čarman in sod., 2011). Učinki potresa na ljudi, predmete, stavbe in naravo so odvisni od številnih dejavnikov, zelo pomembna je lokalna geološka zgradba, saj ta lahko bistveno spremeni amplitudni spekter potresnega valovanja ter njegovo trajanje. V Pivki, Ilirski Bistrici in Postojni je potres 22. aprila 2014 dosegel največjo intenziteto, in sicer V-VI EMS-98. Nadžarišču potresa je najbližja pet kilometrov oddaljena Pivka, Ilirska Bistrica je oddaljena 10 kilometrov, Postojna pa 13. Zaradi razlik v geološki zgradbi in različnih oddaljenostih od žarišča potresa so objekti v različnih krajih utrpeli zelo različne poškodbe. V Postojni, ki je od potresa najbolj oddaljena, je poškodbe utrpel novejši objekt, zgrajen leta 1998 po načelih potresno odporne gradnje. Vendar je že pred potresom prišlo do diferenčnih posedkov in pojavljanja razpok, ki so se ob potresu le povečale. Mogoče je tudi, da je bilo potresno valovanje na kraju objekta ojačano zaradi vpliva lokalnih tal, saj je zgrajen na flišu. Postojna namreč leži na stiku dveh litoloških enot. Severni, severozahodni in severovzhodni del mesta, ki je tudi starejši, so zgrajeni na zgornjekrednem plastovitem apnencu, ki je glede na svoje mehanske lastnosti klasificiran kot trdna tla brez pričakovanih ojačitev nihanja tal. Južni, novejši del mesta pa je zgrajen na eocenskem flišu, ki pokriva skoraj vso Postojnsko kotlino ter se podaljšuje v Vipavsko dolino in proti Pivki. Fliš je na debelo prekrit s preperino (Pleničar, 1963), zato lahko na njem pričakujemo večje učinke potresa. Opis poškodb Potresni sunek na območju Pivke je poleg preplaha povzročil tudi nekaj gmotne škode. Poškodbe, ki smo si jih ogledali geologi in gradbeniki z Urada za seizmologijo in geologijo, ponekod pa tudi predstavniki občinskih štabov za Civilno zaščito, smo našli in popisali od Postojne, prek Pivke do Ilirske Bistrice. Popisovali so jih tudi predstavniki zavarovalnic za oceno zahtevkov po povračilih zavarovanj za primer potresa. Obseg poškodb ni bil takšen, da bi bila uporaba objektov nevarna oziroma bi bili uporabniki ogroženi. Značilne so poškodbe na stanovanjski hiši v Ilirski Bistrici na Trgu maršala Tita (slika 3). Hiša je bila zgrajena leta 1897, stoji v bližini potoka Bistrica in je nepodkletena. Stropi so leseni, zidovi so iz nabranega in delno obdelanega kamenja, vogali pa iz obdelanega kamna. Že leta 1928 je bila zaradi spremembe namembnosti odstranjena nosilna stena v pritličju, takrat je bil tudi zgrajen prizidek. Po potresu leta 1956 so bile delno vgrajene vodoravne vezi. Med tokratnim potresom so odpadli koščki ometa, prišlo je tudi do razpiranja starih razpok v zidovju. Prav tako je odpadel del venca pod napuščem. Skladno z opredelitvami evropske potresne lestvice (Grünthal, 1998a, 1998b) je to objekt ranljivostnega razreda B s poškodbami I. kategorije. Značilno je tudi odpadanje strešnikov, kot smo ga ugotovili na Tomšičevi ulici v Postojni (slika 4). Tudi to je starejši objekt z lesenimi nepovezanimi stropi. Zidovi so iz opeke in delno obdelanega kamna. Skladno z opredelitvami evropske potresne lestvice je tudi to objekt ranljivostnega razreda B s poškodbami I. kategorije. Zgradbe z lesenimi nepovezanimi stropi, ki nimajo vgrajenih vodoravnih potresnih vezi, ne zagotavljajo usklajenega nihanja Slika 3: a) Stanovanjska hiša na Trgu maršala Tita v Ilirski Bistrici po potresu 22. aprila 2014 b) Med potresom je odpadel del venca na objektu. c) Razpoke v ometu, odpadanje koščkov ometa na starih in prepleskanih razpokah (foto: M. Godec) Figure 3: a) Residential house on Maršal Tito Square in Ilirska Bistrica after the earthquake on 22 April b) Roof cornice fell down during the earthquake. c) Cracks in the plaster and falling of plaster pieces on existing and painted cracks (photo: M. Godec). 130 UJMA številka
4 Slika 4: Odpadli slemenski strešniki v Tomšičevi ulici v Postojni (foto: M. Godec) Figure 4: Roof tiles falling off on Tomšič Street in Postojna (photo: M. Godec). Slika 5: Počena keramika v Parku vojaške zgodovine na Kolodvorski cesti v Pivki (foto: M. Godec) Figure 5: Cracked ceramics in Park of Military History on Kolodvor Street in Pivka (photo: M. Godec). objekta. Pri takšnih objektih se zaradi vztrajnostnih sil, ki delujejo pravokotno na ravnino, zidovi, ki stoje pravokotno na smer delovanja potresa, skušajo odtrgati od zidov, ki stojijo v smeri gibanja tal (Tomaževič, 2009). Ob navpičnih stikih med zidovi nastanejo razpoke, pri zelo močnem potresu pa lahko pride tudi do tega, da strop preprosto pade z nosilnega zidu (Coburn in sod., 2002). Na območju Pivke so bile popisane poškodbe, kot so razpoke v ometu, odpadanje beleža in ometa, razpoke na stiku sten in stropov, odpadanje fasadnih vencev, počena stenska keramika (slika 5), razširjanje starih razpok in odpadanje strešnikov. Vse naštete poškodbe spadajo v prvo, najnižjo kategorijo poškodb po EMS-98. Poškodbe na starejših objektih so pričakovane. Gre za objekte, ki so v preteklosti prestali že kakšno prezidavo, potres, pa tudi posledice vojn, kot so požari in eksplozije, niso nezanemarljive. Vse to vpliva na sedanjo kakovost konstrukcije. Poškodbe na novejših objektih so redkejše. UJMA številka Slika 6: Karta nadžarišč 339 potresov v bližini Pivke leta 2014 (ARSO, 2014) Figure 6: 339 earthquake epicentres recorded in Pivka region in 2014 (ARSO, 2014). Kljub temu smo jih nekaj našli. Tako so se v zdravstvenem domu v Ilirski Bistrici, zgrajenem leta 1963, povečale stare razpoke v predelni steni, na osnovni šoli v Pivki, zgrajeni leta 1988, je odpadel omet pri vhodnih vratih, pojavilo pa se je tudi nekaj manjših razpok. Večina poškodovanih objektov je starejših, zgrajenih pred letom Takrat je bil na območju Jugoslavije sprejet prvi sodoben predpis o potresno odporni gradnji (UL, 1964). V obdobju pred letom 1964 potresni obremenitvi namreč ni bilo namenjene veliko pozornosti in so bile potresne sile močno podcenjene. To sicer ne pomeni, da so vsi starejši objekti slabi. Mnogi imajo zadostno potresno odpornost že zaradi svoje arhitektonske zasnove, pa tudi kakovostno narejeni masivni zidovi so sposobni prevzeti velike potresne sile. Bistvena pomanjkljivost takrat zgrajenih objektov so med seboj nepovezani zidovi in težke stropne konstrukcije. Zato je pri utrditvi starejših objektov treba povezati zidovje v višini stropov in zmanjšati maso z lažjimi kritinami ter 131
5 Kumulativno število potresov TRNP JURE ZAGP Ura UTC po glavnem potresu april maj ob 8.58 UTC 2014 Slika 7: Število popotresov znotraj desetminutnih intervalov prvi dan (levo) in pozneje po dnevih (desno); leva os: kumulativno število 339 lociranih popotresov; desna os: največja lokalna magnituda v 10-minutnih intervalih oziroma enem dnevu (rdeče pike) Figure 7: Number of aftershocks which occurred in ten-minute long intervals within the first day (left) and later within each day (right); Left axis: Time distribution of 339 located aftershocks. Right axis: Maximum magnitude of an earthquake in 10-min interval / in a day (red dots) Največja magnituda v 10min intervalu/dnevu Število potresov Lokalna magnituda M LV N= ,5 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 Slika 8: Porazdelitev 339 popotresov v bližini Pivke leta 2014 glede na lokalno magnitudo Figure 8: Distribution of local magnitudes for 339 aftershocks near Pivka in odstranjevanjem konstrukcijsko nepotrebnih polnil v stropni konstrukciji. Velik del objektov, zgrajenih po letu 1964, ima ustrezno potresno odpornost in pričakujemo lahko, da bodo ti objekti sposobni brez porušitve prestati tudi močnejše potrese. Vendar zgolj predpisi ne zagotavljajo ustrezne potresne odpornosti. Objekte je treba ustrezno zasnovati, projektirati, zgraditi, predvsem pa dosledno nadzirati vsako izmed teh faz. Žal se to ne dogaja vedno. Zato smo vedno znova presenečeni, da so že pri zmernih potresih poškodovani tudi sodobni objekti. Potres namreč razkriva vse nepravilnosti, ki so se zgodile bodisi pri projektiranju bodisi pri gradnji. Nespoštovanje predpisov, slabo upoštevane podrobnosti v konstrukciji, malomarno izvedbo in»prihranek«pri materialu pogosto razgalijo že zmerni potresni sunki. Po ocenah potresne nevarnosti lahko na obravnavanem območju pričakujemo potrese z učinki VIII EMS-98 (Šket Motnikar in sod., 2011). Ob takem potresu bo območje z učinki V EMS-98, to je območje, ki bi že lahko utrpelo vsaj manjšo gmotno škodo, segalo od Bleda na severu do hrvaškega Labina na jugu in od italijanskega Tržiča na zahodu do Delnic na vzhodu. Računski model pričakovanega oziroma mogočega potresa predvidi najhujše učinke na delih občin Pivka, Ilirska Bistrica in Postojna, v katerih bo za 377 prebivalcev v 38 stavbah nujna stalna namestitev drugje. Te stavbe bodo tako hudo poškodovane, da jih ne bo mogoče sanirati. Prav tako bo pri takšnem potresu nujno poskrbeti za začasno namestitev 5233 prebivalcev iz 3100 objektov, vendar bo te objekte mogoče sanirati (Lutman in sod., 2014). Popotresi Takoj po glavnem potresu so opazovalnice državne mreže potresnih opazovalnic (DMPO) zaznale številne popotrese, ki so se vrstili tudi po večkrat v minuti. Žariščnemu območju najbližja opazovalnica državne mreže je Cerknica (CEY), oddaljena približno 16 kilometrov. V polmeru 20 kilometrov od žarišča je le še opazovalnica Knežji Dol (KNDS). Taka oddaljenost ne zagotavlja zadostne točnosti v opredelitvi lokacij popotresov, še posebno pa ne zanesljive opredelitve žariščne globine. Zato smo takoj po glavnem potresu začeli postavljati začasne potresne opazovalnice na nadžariščnem območju. Čeprav je bil del opreme še vedno nameščen v Suhi krajini za merjenje in zapis popotresnega niza po potresu 13. marca 2014 in ga je bilo treba najprej 132 UJMA številka
6 demontirati, je opazovalnica v Trnju začela delovati že istega dne pred 15. uro, do 17. ure pa so v polmeru pet kilometrov okoli nadžarišča glavnega potresa že delovale tri začasne opazovalnice. Po običajni obdelavi seizmoloških podatkov smo na območju 45,60 45,70 SZŠ in 14,20 14,30 VZD od 22. aprila do 18. maja 2014 iz zapisov na opazovalnicah DMPO in prenosnih opazovalnicah locirali 339 potresov (ARSO, 2014). Potresi in najbližje potresne opazovalnice so prikazani na sliki 6. Površina nadžariščnega območja meri približno 4 x 2 kilometra. Večina žarišč je na globinah od 14 do 19 kilometrov. Opredelitev globin je z običajno analizo manj zanesljiva, še posebno, če v neposredni bližini potresa nimamo opazovalnic. Tako smo pri tej analizi za žarišče glavnega potresa opredelili globino 23 kilometrov, z nadaljnjimi analizami zapisov popotresov na začasnih opazovalnicah pa smo ga premaknili na 15 kilometrov. Slika 7 prikazuje povečanje števila potresov od 22. aprila 2014 do 18. maja V tem času smo locirali 339 potresov, kar 60 odstotkov pa se jih je zgodilo že prvi dan, tj. v obdobju 16 ur po glavnem potresu. Ker je potresna dejavnost hitro pojemala, je bila po glavnem potresu izjemno pomembna hitra postavitev prenosnih potresnih opazovalnic. Na sliki 7 so s puščicami označeni časi postavitev instrumentov v Trnju (TRNP), Juršču (JURE) in Zagorju (ZAGP). Kljub hitremu odzivu se je v šestih urah, do postavitve vseh treh instrumentov, zgodila že tretjina potresov popotresnega niza. Na sliki 7 je označena tudi največja lokalna magnituda posameznega časovnega intervala desetminutnega prvi dan in potem dnevnega. Histogram na sliki 8 prikazuje porazdelitev lokalnih magnitud (M LV ) popotresov. Glavnemu potresu z magnitudo 4,4 je že ob 9.00 UTC sledil najmočnejši popotres z magnitudo 2,5. Drugi popotresi pa so bili šibkejši. Večina lociranih, kar 87 odstotkov, je v magnitudnem razponu med 0,4 in 1,4. Iz porazdelitve lahko sklepamo, da je občutljivost opazovalnic začasne mreže zadoščala za lociranje vseh potresov magnitude 0,8 in večje. Opazovalnica ZAGP je delovala do 19. maja 2015 in v tem času zaznala 181 potresov z žariščem pri Pivki. Seizmograf v Trnju (TRNP) je do odstranitve 28. maja 2014 zaznal 212 popotresov. Opazovalnica JURE je delovala do 4. junija 2014 in v tem času zaznala 50 popotresov. Sklepne misli 22. aprila 2014 ob 8.58 UTC so se tla pri Pivki močno zatresla. Glavnemu potresu z lokalno magnitudo 4,4 in z žariščem na globini 15 kilometrov so sledili številni šibkejši popotresi. Takoj po glavnem potresu smo za boljšo opredelitev globin potresov in njihovih lokacij ter za poznavanje lege preloma na nadžariščno območje teh potresov postavili prenosne potresne opazovalnice Zagorje (ZAGP), Trnje (TRNP) in Juršče (JURE). Prizadeto je bilo območje, na katerem potresi niso nobena redkost in lahko po ocenah potresne nevarnosti pričakujemo tudi potrese z učinki VIII EMS-98. Samo v 20. stoletju je bilo 15 potresov, ki so dosegli ali presegli intenziteto V EMS-98. Potres 22. aprila 2014 je povzročil manjšo škodo na posameznih objektih in dosegel največjo intenziteto V VI EMS-98. Na območju Slovenije lahko pričakujemo tudi močnejše potrese. Edina zaščita pred večjo škodo sta potresno odporna gradnja novih in utrjevanje starejših objektov. Pri prenovah, preureditvah in v zadnjem času zelo razširjenih ter obsežnih energetskih sanacijah stavb je žal vse prepogosto pozabljeno sočasno potresno utrjevanje objektov. Za izboljšanje potresne odpornosti zidane konstrukcije moramo (Tomaževič, 2009): zagotoviti celovitost delovanja konstrukcije, izboljšati zasnovo konstrukcije, izboljšati odpornost konstrukcije in utrditi nosilne zidove, preveriti in, če je treba, izboljšati nosilnost temeljev. Pri novogradnjah je treba (Fajfar, 1990): upoštevati zakonodajo na področju potresno odporne gradnje (Uradni list RS, 2005), že pri zasnovi iskati rešitve, ki so manj zapletenih oblik in čim bolj simetrične ter imajo čim manj nezveznosti v konstrukciji, posebno pozornost nameniti preiskavam temeljnih tal. Viri in literatura 1. Agencija Republike Slovenije za okolje, Baza podatkov za potrese na ozemlju Slovenije leta Arhiv ARSO, Ljubljana. 2. Atanackov, J., Bavec, M., Celarc, B., Jamšek Rupnik, P., Jež, J., Novak, M., Milanič, B., Seizmotektonska parametrizacija aktivnih prelomov Slovenije. 1. del, Geološki zavod Slovenije, Ljubljana. 3. Buser, S., Grad, K., Pleničar, M., Osnovna geološka karta SFRJ 1 : , list Postojna. Zvezni geološki zavod, Beograd. 4. Coburn, A., Spence, R., Earthquake Protection. John Wiley & Sons, West Sussex, England. 5. Čarman, M., Živčić, M., Ložar Stopar, M., Potresi pri Ilirski Bistrici leta 2010, Potresi v letu Agencija RS za okolje, Ljubljana European-Mediterranean Seismological Centre - EMSC/CSEM (online). Dostopno z geslom na naslovu: ( ). 7. Fajfar, P., Osnove potresnega inženirstva. Univerza v Ljubljani, Ljubljana. 8. Grünthal, G. (ur.), 1998a. European Macroseismic Scale 1998 (EMS-98). Conseil de l'europe, Cahiers du Centre Européen de Géodynamique et de Séismologie, Volume 15, Luxembourg. UJMA številka
7 9. Grünthal, G. (ur.), 1998b. European Macroseismic Scale 1998 (EMS-98). Dostopno na naslovu: Struktur/Departments/Department+2/ sec26/resources/documents/pdf/ems-98_original_englisch_pdf (Uporabljeno ). 10. Istituto Nazionale di Geofisica e vulcanologia INGV, Dati EMS in formati ASCII (online). Dostopno na naslovu: ( ). 11. Jesenko, T., Šket Motnikar, B., Cecić, I., Godec, M., Prosen, T., Živčić, M., Potresi v Sloveniji leta Ujma št Lienert, B. R., HYPOCENTER 3.2 A Computer program for locating Earthquakes Locally, Regionally and Globally. Hawaii Institute of the Geophysics and Planetology, Honolulu. 13. Ložar Stopar, M., Živčić, M., Zupančič, P., Potresi pri Pivki septembra in oktobra Potresi v letu 2008, ARSO, Ljubljana. 14. Lutman, M., Weiss, P., Klemenc, I., Zupančič, P., Šket Motnikar, B., Banovc, P., Cerk, M., POTROG potresna ogroženost v Sloveniji za potrebe Civilne zaščite. Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Ljubljana Pleničar, M., Osnovna geološka karta SFRJ 1 : , Tolmač lista Postojna. Zvezni geološki zavod, Beograd. 16. Poljak, M., Živčić, M., Zupančič, P., The seismotectonic characteristics of Slovenia, Pure and Applied Geophysics 157, 37 55, Basel. 17. Poljak, M., Strukturno-tektonska karta Slovenije 1 : Tolmač. Geološki zavod Slovenije. 18. Šket Motnikar, B., Zupančič, P., Karta potresne intenzitete Slovenije. Ujma, št Tomaževič, M., Potresno odporne zidane stavbe. Tehnis, Ljubljana. 20. Uradni list SFRJ, Pravilnik o začasnih tehničnih predpisih za grajenje na potresnih področjih, 39/ Uradni list RS, Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti, 101/ UJMA številka
SZGG_2016_Gosar
Skalni podori ob potresu leta 1998 v Krnskem pogorju in možnost njihove uporabe za oceno seizmičnih intenzitet po Environmental Seismic Intensity lestvici (ESI 2007) Andrej Gosar 1 Povzetek Potres leta
Prikaži večPoglavje-03.indd
POTRESI V SLOVENIJI LETA 2003 Earthquakes in Slovenia in 2003 Ina Cecić*, Mladen Živčić**, Tamara Jesenko***, Janko Kolar**** UDK 550.34(497.4) 2003 Povzetek Potresna aktivnost je bila v letu 2003 zmerna.
Prikaži večMOČNEJŠI POTRESI PO SVETU LETA 2011 World s largest earthquakes in 2011 Tamara Jesenko* UDK (100)"2011" Povzetek Leta 2011 je bilo po svetu 74 p
MOČNEJŠI POTRESI PO SVETU LETA 2011 World s largest earthquakes in 2011 Tamara Jesenko* UDK 550.34(100)"2011" Povzetek Leta 2011 je bilo po svetu 74 potresov, ki so dosegli ali presegli magnitudo 6,5 oziroma
Prikaži večMicrosoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 3. 6. 1 Močan veter in nalivi med prehodom hladne fronte 11. maja 1 Splošna vremenska slika Dne 11. maja se je nad severozahodnim in deloma osrednjim, severnim
Prikaži večPoglavje-03.indd
POTRES 12. JULIJA 2004 V ZGORNJEM POSOČJU IN KARTA POTRESNE NEVARNOSTI VPLIV ZMANJŠANJA POTRESNE ODPORNOSTI IN USMERJENOSTI PRETRGA Earthquake of July 12, 2004 in Posočje and Seismic Hazard Map - the Influence
Prikaži večPoročilo
Močan veter od 16. do 19. januarja 17 Splošna vremenska slika Že v petek, 13. januarja, je hladen in vlažen polarni zrak iznad severnega Atlantika preplavil zahodno Evropo, hladna fronta pa je popoldne
Prikaži več1. IDENTIFIKACIJA PODATKOVNEGA NIZA 1.1 Naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1: Alternativni naslov Strukturno-tektonska karta Slove
1. IDENTIFIKACIJA PODATKOVNEGA NIZA 1.1 Naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1:250.000 1.2 Alternativni naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1:250.000 1.3 Okrajšani naslov - 1.4 Globalni
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 3_MACS+_Pozarni_testi_slo.ppt [Compatibility Mode]
Obnašanje jeklenih in sovprežnih stropnih konstrukcij v požaru Vsebina novih požarnih testov Izvedeni so bili požarni preizkusi v okviru projektov FRACOF (ISO požar) COSSFIRE (ISO požar) FICEB (Naravni
Prikaži večNAJMOČNEJŠI POTRESI PO SVETU LETA 2017 THE WORLD'S LARGEST EARTHQUAKES IN 2017 Tamara Jesenko mag., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za o
NAJMOČNEJŠI POTRESI PO SVETU LETA 2017 THE WORLD'S LARGEST EARTHQUAKES IN 2017 Tamara Jesenko mag., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo, Vojkova 1b, Ljubljana,
Prikaži večMicrosoft Word - padavine med1506in i.doc
Ljubljana, 10. oktober 2014 Padavine med 15. junijem in 15. septembrom 2014 Poletje 2014 je izstopalo po nadpovprečni višini padavin, še posebej po 15. juniju; pogoste in občasno tudi zelo obilne padavine
Prikaži večMicrosoft Word - Program regijskega obiska vlade_osnutek.docx
Program obiska Vlade Republike Slovenije v Primorsko-notranjski regiji 3. junij 2015 SKUPNI DOGODKI 8.00 10.00 Delovni posvet Vlade Republike Slovenije Lokacija: Pristave pri gradu Snežnik, Kozarišče 69,
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 9_Xella.pptx
SKORAJ NIČ-ENERGIJSKE STAVBE V SLOVENIJI Porobeton in BIM na javnih objektih Miloš Kmetič, univ.dipl.inž.grad. Konzorcij pasivna hiša Strokovno izpopolnjevanje za arhitekte, projektante in energetske svetovalce
Prikaži večujma_ xp
398 IZKU[NJE S SVETOVNIM SPLETOM PO POTRESIH LETA 1998 Experiences with the WWW after the 1998 Earthquakes Bojan Uran* UDK 681.324:55.34(497.4) Povzetek Po potresih leta 1998 sem preu~il zna~ilnosti dostopov
Prikaži večMicrosoft Word - agrobilten_ doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije
Prikaži večMicrosoft Word - Pravila - AJKTM 2016.docx
PRAVILA ALI JE KAJ TRDEN MOST 2016 3. maj 5. maj 2016 10. 4. 2016 Maribor, Slovenija 1 Osnove o tekmovanju 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki so se po predhodnem postopku prijavili na tekmovanje
Prikaži večMicrosoft Word - Intervju-Akademik-Peter-Fajfar-Dnevnik docx
Dr. Peter Fajfar, strokovnjak za potresno inženirstvo: Ljudje se morajo odločiti, koliko jih je strah Marjeta Kralj Dnevnik, 5. december 2015 Dr. Peter Fajfar je slovensko potresno inženirstvo ponesel
Prikaži več5_1_Wand_Details
Načrtovanje in gradnja s sistemi Rigips. 5.10.01 do 5.10.02 Montažne stene Rigips Tesen in nepropusten priključek ima pomembno vlogo pri zvočni zaščiti. Zato je nameščanje priključnega tesnila enako pomembno
Prikaži večGRADING d.o.o.
Glavni trg 17/b, 2000 Maribor, tel.: 02/2295371, e-mail: ISB@isb.si POROČILO O IZVEDENIH TERENSKIH PREISKAVAH Za stabilizacijo ceste JP 111 111-Stojnšek Obdelal: Metod Krajnc Datum: Avgust 2016 Arh. štev.:
Prikaži več1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekm
1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekmovanje. Končni izdelek mora biti produkt lastnega dela
Prikaži večNaĊrt zašĊite in reševanja ob potresu v obĊini Zagorje ob Savi
OBČINA ZAGORJE OB SAVI Cesta 9. avgusta 5 1410 Zagorje ob Savi OBČINSKI N A Č R T ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB POTRESU VERZIJA: 3.0 ORGAN DATUM PODPIS Izdelal ZAME s.p. Obravnaval ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE OBČINE
Prikaži večROTACIJSKI UČINKI POTRESOV Rotational effects of earthquakes Andrej Gosar* UDK : Povzetek Rotacijski učinki potresov se kažejo k
ROTACIJSKI UČINKI POTRESOV Rotational effects of earthquakes Andrej Gosar* UDK 550.344.094:624.131.552 Povzetek Rotacijski učinki potresov se kažejo kot zasuki odlomljenih delov dimnikov, spomenikov, obeliskov,
Prikaži več_ _BDA_CapitalSports_CS-Timer.indd
10028194 10029391 CS Timer 6 Spoštovani kupci, Čestitamo Vam za nakup. Prosimo, da skrbno preberete navodilo in da skrbite za nasvete o namestitvi in uporabi, da bi ste izognili tehničnim poškodbam. Za
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Prevod SIOEN prezentacije
ZAŠČITA NA PODLAGI INOVACIJ Kratek pregled fasadnih oblog iz tekstilnih materialov Obrazložitev razlike med fasadnimi materiali in različnimi fasadnimi sistemi: Razlikujemo med sistemi oblog in prezračevanimi
Prikaži več1
2 PRIKAZ STANJA PROSTORA 2.1 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA 2.1.1 MAKROLOKACIJA Območje OPPN PSC Mačkovec-2 v velikosti cca 4,5 ha je del gospodarske cone GC Mačkovec in se nahaja na skrajnem SV delu Novega mesta
Prikaži večOBSODBA ZNANSTVENIKOV PO RUŠILNEM POTRESU V L'AQUILI The sentence of scientists related to devastating L'Aquila earthquake Andrej Gosar* UDK
OBSODBA ZNANSTVENIKOV PO RUŠILNEM POTRESU V L'AQUILI The sentence of scientists related to devastating L'Aquila earthquake Andrej Gosar* UDK 343.133-057.86:550.34(450) Povzetek Mesto L'Aquila je 6. aprila
Prikaži večPLAZOVI IN PODORI KOT POSLEDICA POTRESOV Earthquake-triggered Landslides and Rockfalls Mihael Ribičič*, Renato Vidrih** UDK :551.3(497.4) Povzet
PLAZOVI IN PODORI KOT POSLEDICA POTRESOV Earthquake-triggered Landslides and Rockfalls Mihael Ribičič*, Renato Vidrih** UDK 550.34:551.3(497.4) Povzetek Nekateri močnejši potresi, ki so v preteklosti nastali
Prikaži večMicrosoft Word - Meteoroloıka postaja Kobarid3.doc
Naše okolje, avgust 28 METEOROLOŠKA POSTAJA KOBARID Meteorological station Kobarid Mateja Nadbath V zahodni polovici Slovenije je ena izmed meteoroloških padavinskih postaj v Kobaridu. To je kraj v Srednji
Prikaži večOPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1
OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1999/31/ES (Marec 2013) Operativni načrt v skladu z
Prikaži večObilne padavine in močan veter od 1. do 3. februarja
Obilne padavine in močan veter od 1. do 3. februarja 219 1 Splošna vremenska slika Nad vzhodnim Atlantikom se je 31. januarja iznad južne Grenlandije proti Irski poglobila izrazita višinska dolina hladnega
Prikaži večInštitut za vodarstvo, d.o.o. Raziskovalni projekt POTROG 3 Nadgradnja sistema za določanje potresne ogroženosti in odzivnosti za potrebe zaščite in r
Inštitut za vodarstvo, d.o.o. Raziskovalni projekt POTROG 3 Nadgradnja sistema za določanje potresne ogroženosti in odzivnosti za potrebe zaščite in reševanja v Sloveniji Zaključno poročilo - poročilo
Prikaži večFIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA
FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika
Prikaži večLIFE13 NAT/SI/ Ohranjanje območij Natura 2000 Kočevsko LIFE Kočevsko Vodna jama 3 pri Klinji vasi -projekt čiščenja- Naročnik: Občina Kočevje, L
LIFE13 NAT/SI/000314 Ohranjanje območij Natura 2000 Kočevsko LIFE Kočevsko Vodna jama 3 pri Klinji vasi -projekt čiščenja- Naročnik: Občina Kočevje, Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje Popis onesnaženosti
Prikaži večMicrosoft Word - OBILNE_PADAVINE_20-22_avgust.doc
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Vojkova 1b, 1001 Ljubljana p.p. 2608 tel.: 01 478 40 00 faks.: 01 478 40 52 OBILNE PADAVINE MED 20. IN 22. AVGUSTOM 2005 Ob Sredozemskem ciklonu običajno
Prikaži večBS5 Breziski potres FINAL.indd
BILO JE RES GROZLJIVO, BOBNELO IN GRMELO JE POD NAMI 101 Potres pri Brežicah 29. januarja 1917 makroseizmične raziskave Ina Cecić UVOD 29. januarja 1917 je bil potres, ki je naredil veliko škode v Brežicah
Prikaži večSZGG_2012_Dolsak_Sraj
Izdelava Huffovih krivulj in njihova analiza za izbrane padavinske postaje v Sloveniji Domen Dolšak, Mojca Šraj * Povzetek Prispevek predstavlja izdelavo, rezultate in analizo Huffovih krivulj za izbrane
Prikaži večTehnična dokumentacija
PROSIGMA PLUS d.o.o. Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09 info@prosigmaplus.si, www.prosigmaplus.si DŠ: SI19873662 Tehnična dokumentacija Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine
Prikaži večSchöck Isokorb tip W Schöck Isokorb tip W W Schöck Isokorb tip W Primeren je za konzolne stenske plošče. Prenaša negativne momente in pozitivne prečne
Primeren je za konzolne stenske plošče. Prenaša negativne momente in pozitivne prečne sile. Poleg tega prenaša tudi izmenične vodoravne sile. 111 Razvrstitev elementov Prerez pri vgrajevanju zunaj znotraj
Prikaži večNavodila za izdelavo diplomskega dela
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Andrej Gril VERIFIKACIJA RAZLIČNIH MODELOV STAVB ZA ANALIZO NIHAJNIH ČASOV GLEDE NA ŠTEVILO ETAŽ Diplomsko delo Maribor, maj 2013 I Diplomsko delo visokošolskega
Prikaži večCesta na Ostrožno 152, 3000 Celje - Slovenija PE RITS - Kidričeva 25 Tel.: Fax: NAČRT IN ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA: Načrt el
- Slovenija PE RITS - Kidričeva 25 Tel.: 03 492 93 10 - Fax: 03 492 93 11 NAČRT IN ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA: Načrt električnih instalacij in električne opreme, št. 691-2/14, mapa 4 NAROČNIK: OBČINA ŽALEC
Prikaži večUniverza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova Ljubljana, Slovenija telefon (01) faks (01)
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Visokošolski program Gradbeništvo, Smer operativno
Prikaži večBYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površine, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno ig
BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površe, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno igro najdemo tudi v knjigi Scratch (Lajovic, 2011), vendar
Prikaži večOsnove matematicne analize 2018/19
Osnove matematične analize 2018/19 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D f R priredi natanko
Prikaži večSTRAN ZA POPRAVKE
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova
Prikaži večMicrosoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do
Prikaži večPH in NEH - dobra praksa
Strokovno izpopolnjevanje, UL-FA, 5.4.2019 SKORAJ NIČ-ENERGIJSKE JAVNE STAVBE V SLOVENIJI Pravočasno in celovito načrtovanje ter zagotavljanje kakovosti pri gradnji sodobnih opečnih javnih skoraj nič-energijskih
Prikaži večMicrosoft Word - N _moderacija.docx
2 N151-401-2-2 SPLOŠNA NAVODILA Prosimo, da moderirano različico navodil za vrednotenje dosledno upoštevate. Če učenec pravilno reši nalogo na svoj način (ki je matematično korekten) in je to razvidno
Prikaži večPODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2017 CLIMATIC CONDITIONS IN SLOVENIA IN 2017 Tanja Cegnar mag., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za oko
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2017 CLIMATIC CONDITIONS IN SLOVENIA IN 2017 Tanja Cegnar mag., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b,, tanja.cegnar@gov.si Povzetek Leto
Prikaži večMicrosoft Word - RAZISKAVA_II._del.doc
DEJAVNIKI VARNOSTI CESTNEGA PROMETA V SLOVENIJI Raziskava II. del Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Ljubljana, avgusta 2010 Vodja raziskave: dr. Dragan Petrovec Izvajalci in avtorji:
Prikaži večMočan veter od 2. do 4. januarja
Močan veter od 2. do 4. januarja 2019 1 Splošna vremenska slika Nad severovzhodno Evropo je bilo 2. januarja globoko ciklonsko območje, nad zahodno Evropo pa je vztrajalo obsežno območje visokega zračnega
Prikaži večUJMA_2004.indd
MOČNEJŠI POTRESI V SVETU LETA 2002 The World s Largest Earthquakes in 2002 Tamara Jesenko*, Renato Vidrih** UDK 550.34 2002 Povzetek Vsako leto zatrese Zemljo več sto tisoč potresov, ki presegajo magnitudo
Prikaži večPriloga 3 Uradni list Republike Slovenije Št. 5 / / Stran 749 Poročilo o ocenjeni uspešnosti dela osebe pod mentorskim nadzorom Priloga 3 I
Priloga 3 Uradni list Republike Slovenije Št. 5 / 3. 2. 2017 / Stran 749 Poročilo o ocenjeni uspešnosti dela osebe pod mentorskim nadzorom Priloga 3 Ime in priimek kandidata: Datum rojstva kandidata: Vrsta
Prikaži večCesta "D" Legenda Opečni zid Armiran beton Izolacija Cesta "B"
Cesta "D" 2.35 15 955 5 Cesta "B" 341 51 32 51 32 51 32 51 32 51 32 51 32 519 1 2 3 4 5 6 7 197,19m 2 191,31m 2 191,31m 2 191,31m 2 191,31m 2 191,31m 2 192,35m 2 851 83 83 83 83 83 839 Cesta "E" Cesta
Prikaži večSistemi za podporo odločanju
Potresna varnost v Sloveniji s poudarkom na preventivi in pripravljenosti na potres in obnovi po potresu in potrebi po razvoju primerljivega orodja za obvladovanje poplavnih tveganj dr. R. Žarnič, E.Vivoda
Prikaži večMicrosoft Word - Fen 16. februarja 2012.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 20. 2. 2012 Močan karavanški fen 16. februarja 2012 Uvod Po prehodu vremenske fronte 15. februarja zvečer je naslednje jutro ponekod na Gorenjskem zapihal močan
Prikaži večUradni list Republike Slovenije Št. 44 / / Stran 6325 PRILOGA II Del A NAJVEČJE MERE IN MASE VOZIL 1 NAJVEČJE DOVOLJENE MERE 1.1 Največja
Uradni list Republike Slovenije Št. 44 / 18. 8. 2017 / Stran 6325 PRILOGA II Del A NAJVEČJE MERE IN MASE VOZIL 1 NAJVEČJE DOVOLJENE MERE 1.1 Največja dolžina: - motorno vozilo razen avtobusa 12,00 m -
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Praznik - URE dobra praksa - Bistra 2.PPT
Zmanjševanje porabe energije v ah Dobra gradbena praksa mag. Miha Praznik, univ.dipl.inž.str. Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. Bistra, maj 6 Vsebina prispevka Dobra praksa na področju zagotavljanja URE v
Prikaži več7. tekmovanje v znanju astronomije 8. razred OŠ Državno tekmovanje, 9. januar 2016 REŠITVE NALOG IN TOČKOVNIK SKLOP A V sklopu A je pravilen odgovor o
7. tekmovanje v znanju astronomije 8. razred OŠ Državno tekmovanje, 9. januar 2016 REŠITVE NALOG IN TOČKOVNIK SKLOP A V sklopu A je pravilen odgovor ovrednoten z 2 točkama; če ni obkrožen noben odgovor
Prikaži večMicrosoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc
ENERGETSKA IZKAZNICA KAKO SE NANJO PRIPRAVIMO Izkaznica na podlagi izmerjene rabe energije Energetske izkaznice za javne stavbe bodo predvidoma temeljile na izmerjeni rabi energije za delovanje stavbe.
Prikaži večPožarna odpornost konstrukcij
Požarna obtežba in razvoj požara v požarnem sektorju Tomaž Hozjan e-mail: tomaz.hozjan@fgg.uni-lj.si soba: 503 Postopek požarnega projektiranja konstrukcij (SIST EN 1992-1-2 Izbira za projektiranje merodajnih
Prikaži večNeuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost
Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini
Prikaži večMLS ID:
MLS ID: 490351005-5 1 PRODAMO Sodobni pisarniški prostori v Kopru oddani v najem Republiki Sloveniji Naložbena nepremičnina na Ferrarski ulici v bližini mestnega središča odlična prometna navezava Predmet
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj
Prikaži večUradni list RS - 12(71)/2005, Mednarodne pogodbe
PRILOGA 3 Osnovne značilnosti, ki se sporočajo za usklajevanje 1. Zgradba podatkovne zbirke Podatkovno zbirko sestavljajo zapisi, ločeni po znakovnih parih "pomik na začetek vrstice pomik v novo vrstico"
Prikaži večMicrosoft Word - CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.doc
Elektrotehniški praktikum Sila v elektrostatičnem polju Namen vaje Našli bomo podobnost med poljem mirujočih nabojev in poljem mas, ter kakšen vpliv ima relativna vlažnost zraka na hitrost razelektritve
Prikaži večKOVA d
INFORMACIJA ZA JAVNOST O VARNOSTNIH UKREPIH na podlagi 19. člena Uredbe o preprečevanju večjih nesreč in zmanjšanju njihovih posledic (Ur. list RS, št. 22/2016) AGRORUŠE d.o.o. Tovarniška cesta 27, 2342
Prikaži večUPORABA EVIDENCE VREDNOSTI NEPREMIČNIN ZA OCENJEVANJE ŠKODE ZARADI NARAVNIH NESREČ V SLOVENIJI Use of the real estate register for assessing property
UPORABA EVIDENCE VREDNOSTI NEPREMIČNIN ZA OCENJEVANJE ŠKODE ZARADI NARAVNIH NESREČ V SLOVENIJI Use of the real estate register for assessing property damage caused by natural disasters in Slovenia Blaž
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 4_pozarna-varnost_hajdukovic.pptx
Požarna varnost lesenih javnih stavb Osnove načrtovanja požarne varnosti Požarne lastnosti lesenih konstrukcij Zahteve iz TSG-1-001:2010 (2019) Milan Hajduković predsednik Slovenskega združenja za požarno
Prikaži večMOČNEJŠI POTRESI PO SVETU LETA 2009 World s largest earthquakes in 2009 Tamara Jesenko* UDK (100)"2009" Povzetek Vsako leto zatrese Zemljo več s
MOČNEJŠI POTRESI PO SVETU LETA 2009 World s largest earthquakes in 2009 Tamara Jesenko* UDK 550.34(100)"2009" Povzetek Vsako leto zatrese Zemljo več sto tisoč potresov, ki presegajo magnitudo 2,0 in katerih
Prikaži večDiapozitiv 1
IASPEI Poročilo o delu sekcije za seizmologijo in fiziko notranjosti Zemlje za leto 2018 s prispevki GeoZS, Geoinženiring, Oddelka za geologijo NTF in ARSO na letni skupščini SZGG Poročala Martina Čarman
Prikaži večMicrosoft Word - padavine_16-19sep10.doc
ARSO, Državna meteorološka služba Ljubljana, 23. 9. 2010 Poročilo o izjemno obilnih padavinah od 16. do 19. septembra 2010 Opis sinoptične situacije Dne 15. septembra je bilo nad severno Evropo obsežno
Prikaži večPowerPoint Presentation
Predstavitev učinkovitega upravljanja z energijo in primeri dobrih praks v javnih stavbah Nova Gorica, 23.1.2019 Projekt CitiEnGov Tomaž Lozej, GOLEA Nova Gorica Energetski manager Agencija GOLEA opravlja
Prikaži večPOROČILO O GEOLOŠKO - GEOMEHANSKI SESTAVI TAL za izvedbo projektne dokumentacije faza PGD za dozidavo OŠ Koprivnica na parc. št. 12/1 k. o Kopri
POROČILO O GEOLOŠKO - GEOMEHANSKI SESTAVI TAL za izvedbo projektne dokumentacije faza PGD za dozidavo OŠ Koprivnica na parc. št. 12/1 k. o. 1341 Koprivnica Arh.št.: Datum: 11.4.2018 Obdelala: Direktor:
Prikaži večKazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji - pojasnilo: Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v S
Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji - pojasnilo: Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji temelji na rezultatih monitoringa pitne vode,
Prikaži večARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov
Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Francosko republiko Program PROTEUS v letih 2012-2013 (Uradni list RS, št. 10/2011,
Prikaži večElaborat zaščite pred hrupom Stavba: Rekonstrukcija mansarde OŠ Podčetrtek Številka elaborata: 8067/14/PGD Številka projekta: 8067/14/PGD Investitor:
Elaborat zaščite pred hrupom Stavba: Rekonstrukcija mansarde OŠ Podčetrtek Številka elaborata: 806714PGD Številka projekta: 806714PGD Investitor: OBČINA PODČETRTEK Ulica in hišna številka: Trška cesta
Prikaži večPowerPoint-Präsentation
ENERGETSKO POGODBENIŠTVO (EPC) V JAVNIH STAVBAH Podpora pri izvajanju energetske prenove stavb na lokalni ravni z mehanizmom energetskega pogodbeništva 12.10.2016, LJUBLJANA NIKO NATEK, KSSENA Projekt
Prikaži večNAVODILA IN UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM Občina je ob razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti na svojem območju dolžna organizirati opazo
Občina je ob razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti na svojem območju dolžna organizirati opazovanje in obveščanje o nevarnosti požarov, ter izvajati druge ukrepe za varstvo pred požarom
Prikaži večCesta "D" Legenda Opečni zid Armiran beton Izolacija Cesta "B"
Cesta "D" 2.35 15 955 5 Cesta "B" 341 51 32 51 32 51 32 51 32 51 32 51 32 519 1 2 3 4 5 6 7 197,19m 2 191,31m 2 191,31m 2 191,31m 2 191,31m 2 191,31m 2 192,35m 2 51 3 3 3 3 3 39 Cesta "E" Cesta "A" 9 1
Prikaži več(PVZ KNJI\216NICA_Cerknica_1.pdf)
IZKAZ POŽARNE VARNOSTI STAVBE št.: 08516-ZPV Podatki o stavbi Naziv objekta: Klasifikacija objekta: Lokacija objekta: Investitor: Projektant: ŠIRITEV PROSTORISKIH KAPACITET KNJIŽNICE JOŽETA UDOVIČA CERKNICA
Prikaži večMicrosoft Word - SevnoIII.doc
Naše okolje, april 8 METEOROLOŠKA POSTAJA SEVNO Meteorological station Sevno Mateja Nadbath V Sevnem je klimatološka meteorološka postaja Agencije RS za okolje. Sevno leži na prisojnem pobočju Sevniškega
Prikaži večVentilated facades CZ & SK market
Petek, 31.3.2017 Konzorcij pasivna hiša, Fakulteta za Arhitekturo, UL Strokovno izpopolnjevanje za arhitekte, projektante in energetske svetovalce TOPLOTNE, ZVOČNE in POŽARNE IZOLACIJE pri prenovi večstanovanjskih
Prikaži večPREIZKUS ZNANJA IZ VARSTVA PRED POŽAROM
PREIZKUS ZNANJA IZ VARSTVA PRED POŽAROM NORMATIVNA UREDITEV VARSTVA PRED POŽAROM Kakšne pogoje mora izpolnjevati pooblaščena oseba za izvajanje ukrepov varstva pred požarom v večstanovanjskih hišah? Kako
Prikaži večMicrosoft Word - A AM MSWORD
1.7.2015 A8-0215/2 2 Uvodna izjava 21 a (novo) ob upoštevanju peticije Stop Food Waste in Europe! (Ustavimo nastajanje živilskih odpadkov v Evropi!); 1.7.2015 A8-0215/3 3 Uvodna izjava N N. ker je Parlament
Prikaži večNavodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o.
Navodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09
Prikaži večMicrosoft Word doc
SLO - NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 51 08 22 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Vtični napajalnik Dehner SYS1308 15~24 W Kataloška št.: 51 08 22 Osnovne informacije Država proizvajalka:... Kitajska
Prikaži večREPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril
SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril ARSO Oddelek za hidrološke prognoze Dravograd, 3. december 2015 Vsebina Kako lahko sami spremljate meteorološke in hidrološke razmere ter kako
Prikaži večPROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: Fax: DŠ: SI Tehnična do
PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09 info@prosigmaplus.si, www.prosigmaplus.si DŠ: SI19873662 Tehnična dokumentacija Podzemni univerzalni zbiralnik Aqua King
Prikaži večProgrami s statusom radijske postaje posebnega pomena
Programi s statusom radijske postaje posebnega pomena S. H., G. P. in U. Z. KLJUČNE TOČKE: Programi s statusom radijske postaje posebnega pomena na splošno Prednosti programov Zakonodaja Spreminjanje programskih
Prikaži večMicrosoft Word - 9.vaja_metoda porusnih linij.docx
9. vaja: RAČUN EJNE NOSILNOSTI AB PLOŠČ PO ETODI PORUŠNIH LINIJ 1. ZASNOVA S pomočjo analize plošč po metodi porušnih linij bomo določili mejno obtežbo plošče, za katero poznamo geometrijo, robne pogoje
Prikaži večREŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1
REŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1 Nekateri pripomočki in naprave za računanje: 1a) Digitalni
Prikaži večPorocilo I-1-2-5
PROGRAM DELA INŠTITUTA ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2007 Poročilo o delu za leto 2007 PROGRAMSKI SKLOP: NAČRT UPRAVLJANJA VODA NA VODNEM OBMOČJU DONAVE IN VODNEM OBMOČJU JADRANSKEGA MORJA PROJEKT:
Prikaži večA3: 297x420 A: m² VIDEM_Poz-ZAHOD.dwg Os Z2 stena v nadstropju Os Z2 stena v nadstropju Stena v nadstropju - zahod Foto 7 Fot
Os Z stena v nadstropju Os Z stena v nadstropju Stena v nadstropju - zahod Foto 7 Foto Zahodna fasada stena na osi Z - nadstropje in del zahodne fasade v nadstropju od osi Z proti Z Okna v nadstropju v
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 7597 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o vzpostavitvi začasnega neposrednega stati
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 21.11.2018 C(2018) 7597 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 21.11.2018 o vzpostavitvi začasnega neposrednega statističnega ukrepa za izkazovanje izbranih vsebin popisa
Prikaži večšifra H15A21 slovenska hiša za 21. stoletje natečajni projekt
slovenska hiša za 21. stoletje natečajni projekt vsebina projekta analiza stanja textualni del koncept situacija I zunanja ureditev tloris kleti tloris pritličja tloris mansarde tloris strehe prerez aa
Prikaži večOŠ TRNOVO SANACIJA STAVBNEGA OVOJA junij TEHNIČNO POROČILO 1. SPLOŠNI OPIS Obravnavana stavba je osnovana šola. Zgrajena je bila leta med
3.3.1. TEHNIČNO POROČILO 1. SPLOŠNI OPIS Obravnavana stavba je osnovana šola. Zgrajena je bila leta med vojnama, med leti 1920 in 1941. Stavba ima pritličje in nadstropje. V pritličju se nahaja vrtec in
Prikaži večA5LPKC
V tradicionalni alpski arhitekturi gank zajema funkcijo ozkega balkona, povezovalnega hodnika ter tudi vhodnega podesta. Je lahko prepoznavni arhitekturni element, ki obudi spomine na alpske pokrajine.
Prikaži večMočan veter in obilne padavine nov. 2013
Obilne padavine in močan veter od 5. do 7. novembra 216 Splošna vremenska slika V petek, 4. novembra, je iznad Britanskega otočja začela vdirati višinska dolina s hladnim zrakom proti Pirenejskemu polotoku
Prikaži večObrazec RZOP
Antona Globočnika C.na Kremenco 2 Tel.: 05 7000 300 Fax.: 05 726 18 10 Matična številka: 5496829000 Davčna številka: SI 44439407 Datum : 2.3.2006 Štev. : 64/3/2006 Štev. zbirke 1. Evidenca o poškodbah
Prikaži večISOFT , računalniški inženiring
ISOFT, računalniški inženiring Marko Kastelic s.p. Sad 2, 1296 Šentvid pri stični Spletna stran podjetja:http://www.isoft.si podjetja ISOFT Spletna stran sistema sledenja vozil track.si: http://www.track.si
Prikaži večModel
PRVA STRAN IZVEDBENEGA NAČRTA Mizendol - Podčelo, LC 226112, km 0,8+25 do 2,4+50 (L = 1.625,00 m) polni naziv objekta s številko ceste/cestnega odseka, kilometerski položaj začetka, konca ali sredine objekta
Prikaži več