1

Transkripcija

1 EKONOMIKA JAVNEGA SEKTORJA S PRORA ČUNSKIM FINANCIRANJEM 1.CILJI IN ZNAČILNOSTI PROFITNE IN NEPROFITNE ORG. PROFITNE: - SAMOSTOJNOST NA VSEH PODROČJIH (POSLOVNEM, EKONOMSKEM, PRAVNEM, KADROVSKEM); - CILJ DELOVANJA JIM JE DOSEGANJE DOBIČKA; - ZA SVOJE POSLOVANJE PREVZEMAJO RIZIK; - TEŽNJA K RACIONALNEMU POSLOVANJU (ČIM VEČJI UČINKI S ČIM MANJŠIMI SREDSTVI). NEPROFITNE: - CILJ NI DOSEGANJE EKONOMSKEGA REZULTATA TEMVEČ ZAGOTAVLJANJE STORITEV - USTVARJENI DOBIČEK SE NE IZPLAČUJE LASTNIKOM IN ZAPOSLENIM TEMVEČ SE GA OBIČAJNO VEŽE NA DOLOČEN NAMEN (INVESTICIJE, AKUMULACIJE) - DELEŽNE SO DAVČNIH UGODNOSTI, DOTACIJ, DONACIJ IN DRUGIH PODPOR; - PRAVILOMA NE DELUJEJO PO TRŽNIH NAČELIH CILJI NEPROFITNE ORGANIZACIJE: - ZAGOTOVITI DOLOČENE STORITVE KOT SO NPR IZOBRAŽEVANJE IN ZAGOTOVITI SLUŽBE, KI DRUGAČE NE BI BILE ORGANIZIRANE - ZAGOTOVITI STORITVE PO NIŽJIH STROŠKIH, KOT BI BILE V PRIMERU, ČE BI BILA NJIHOVA ORGANIZACIJA IZPELJANA V PROFITNEM SEKTORJU 2.PRESTRUKTURIRNAJE IN DECENTRALIZACIJA JAVNEGA SEKTORJA : Izhdišče za prestrukturiranje in decentralizacij JS je predpstavka, da sta eknmičnst in knkurenčnst nacinalne eknmije manjši tudi zaradi birkratske narave javnega sektrja. Pvečanje knkurenčnsti zahteva na eni strani nadzr nad delvanjem javnega sektrja zaradi zmanjšanja bremenitev gspdarstva in zaradi racinalne uprabe prračunskih sredstev. Na drugi strani pvečanje knkurenčnsti zahteva večj avtnmij javnega sektrja, da bi se pvečali njegva učinkvitst, uspešnst in kvaliteta. Ključni elementi takšne strategije s: - predelitev priritetnih pdrčij in njihvega prračunskega deleža (ptrebna je predelitev pdrčij, katerim se nameni več sredstev, katera pdrčja začasn ne bd napredvala in na katerih pdrčjih se b praba zmanjšala) - predelitev medsebjnih vplivv vladnih ukrepv v družbi (za decentraliziran prab je ptrebn vzpstaviti sistem ukrepv d davčnih z. fiskalnih d ukrepv spdbujanja uvajanja tržnih kriterijev, privatizacije, mžnsti dstpa teh stritev na snvi zasebne pnudbe. Vsi ti ukrepi mraj biti medsebjn usklajeni) - sprememba strukture rganizacije javne uprave (rg. struktura se spremeni, pveča se števil rganizacij, ki pnujaj te stritve, spremeni se struktura teh rg.glede na lastništv in velikst) - sprememba državnih rganizacij v državna ali v javna pdjetja (zmanjša se delež državnih rganizacij, ker se prestrukturiraj, preblikujej bdisi v javne rganizacije, kjer je delež državne lastnine manjši, javna pdjetja in zasebna pdjetja) - spdbujanje uvajanja nvih metd vdenja in upravljanja s sredstvi (v smeri pvečevanja avtnmije, samstjnsti JS) 3. ZNAČILNOSTI UVAJANJA NOVIH METOD VODENJA IN UPRAVLJAN JA Te značilnsti s: - upraba elementv tržnega mehanizma kt s ddaja del zunanjim izvajalcem in knkurenčni razpisi - uvedba prračunskega financiranja upštevajč rezultate (upravljanje rganizacij na snvi pgdb in sredtčanje na rezultat) - mžnst uprabe sredstev, ki izhajaj iz racinalizacije pslvanja - mžnst razplaganja s sredstvi za stimulacij učinkvitega in uspešnega dela zapslenih, kjer bi bili dhdki dvisni d dseženih rezultatv zapslenih - Ni mgče uvesti nvih metd vdenja in upravljanja s sredstvi brez zadstne decentralizacije. 1

2 POGLAVITNI PRIHODKI IN ODHODKI OB ČINSKEGA PRORA ČUNA PRIHODKI: 1.NAJPOMEMBNEJŠI SO DAVČNI PRIHODKI: a. največji delež predstavlja dhdnina (90 % vseh davčnih prihdkv) b. bčinski davki s: davek d iger na sreč, davek na dediščin in darila, davek na premženje z. na nepremičnine 2.NEDAVČNI PRIHODKI a. najpmembnejši s nadmestila za uprab stavbnih zemljišč. Občine same dlčij, na katerem zemlju se b nadmestil pbiral in skraj v nbeni bčini se ne pbira za celtn zemlje. b. Različne takse, pristjbine (upravne takse, denarne kazni, kmunalne takse) c. Ostali prihdki (prihdek d upravljanja s premženjem) 3.TRANSFERI: a. finančna izravnava, ki je namenjena za pkrivanje strškv bčine, da zagtvi snvne funkcije, ki naj bi jih bčina pravljala b. specialni transferi: ( za sfinanciranje prjektv bčine, ki jih bčine dbij d raznih ministrstev. Financiraj se p dlčeni lestvici) 4.ZADOLŽEVANJE - bčine se lahk zadlžij sam d 10 % pbranih davkv ODHODKI OBČINSKIH PRORAČUNOV Za del upravnih rganv, sredstva za zaščit in reševanje, plačila javnim zavdm, transferi v gspdarstv in drug Nujne nalge z. zagtvljena praba je dlčena za vse bčine entn in je izračunana na pdlagi zaknske dlčbe. Za zagtvljen prab s namenjeni limitirani prihdki. Pri nelimitirani prabi pa gre za druge nalge bčin, ki nis natančn dlčene, vendar pa gre v večini primerv za spdbujanje gspdarstva, delvanje društev s pdrčja kulture, šprta. KOMERCIALIZACIJA JAVNEGA SEKTORJA Imenujem pridbivanje ddatnega dhdka pd tržnimi pgji. V Slveniji je na pdrčju izbraževanja, zdravstva, kulture. Med kmercializacij in centralizmm bstaja bratnsmerna pvezanst. Kjer je pdrčje blj centraliziran je manjša stpnja kmercializacije in bratn. Na pdrčjih kjer bstaja višja stpnja kmercializacije stritev in višja stpnja decentralizacije, bstajaj mčne tendence p centralizaciji dejavnsti in zmanjšanju avtnmije rganizacijskih ent. Na pdrčju JS lahk rganizacije, kjer je t dpustn in smtrn same pvečaj delež ddatnih dhdkv in pkrijej z njimi tudi del fiksnih strškv, ustvarij vire tudi za investicijska vlaganja, izbraževanje in s tem zmanjšaj pritiske na prračun. Ukrepi za pvečanje uspešnsti javnih pdjetij z. njihva kmercializacija (knkurenca kt mtiv za bljše delvanje): privatizacija, kncesija, bvezni knkurenčni javni razpis, umetna knkurenca, pvečanje knkurence v pangi, kmercializacija infrastrukture, supravljanje privatnega sektrja, nagrajevanje managerjev v javnih pdjetjih. KOMPONENETE NOVEGA JAVNEGA MANAGEMENTA Refrma JU zahteva nv plitik upravljanja: 1.finančn (uvedba prračunskega financiranja upštevajč rezultate, upravljanje rganizacije na snvi pgdb in sredtčanje na rezultate) 2.knkurenčn (upraba eknmsk tržnega mehanizma, kt s knkurenčni razpisi in ddaja del zunanjim izvajalcem) 3.interni interes (mžnst uprabe sredstev, ki izhajaj iz racinalizacije pslvanja) Kazalci delvanja služij za iskanje bljših mžnsti. Pznam kazalce, ki kažej nminalne višine (primerjam različne nminalne vrednsti) in relativne kazalce (primerjava nminalnih kazalcev). Kazalci delvanja s uprabni za vdstv, saj izbljšaj mžnst nadzra in spremljanje dgvrnsti ter vzpdbujaj mtiviranst za spremembe. Kazalci s: prduktivnst, 2

3 eknmičnst, upravni nadzr, struktura in velikst javnega sektrja, plitika zapslvanja, regulacija. Mrali bi biti v funkciji sprememb JS. OPREDELI JAVNI DOLG IN DEFICIT Javni dlg s vse bveznsti javnega in zasebnega sektrja, za katere jamči država. Javni dlg nastane zaradi pkrivanja deficita,ni pa t njegv edini vzrk, saj s tu še razna prštva, prevzemanje garancij in drug. Pznam različne delitve javnega dlga: a. delitev p tem kd je upnik: zunanji če je upnik tuja mednardna rganizacija ali pdjetje ntranji za zadlževanje v Slveniji b. p vrsti instrumentv: bveznice, krediti, garancije c. p valutni sestavi: v kateri valuti je največji del dlga Prračunski deficit predelim kt negativn razlik med javn finančnimi prihdki in dhdki. Vrste deficita: 1. strukturni ali trendni: je tisti, ki upšteva stanje brez gspdarskih ciklv gre za dlgrčni trend gspdarskih ciklv 2. primarni: izključuje bresti na javni dlg realni, tak kt je na nv nastal 3. perativni: tisti, ki ne upšteva inflacijskih gibanj JAVNI DOLG V RS: Je pleg pkrivanja deficita nastajal tudi zaradi izven prračunskega zadlževanja in sicer: 1.z izdajanjem bveznic: za sanacij bank, neizplačane devizne vlge, izplačane devizne vlge, prestrukturiranja gspdarstva in pspeševanja izvza 2.s prevzemm dlga večjih pdjetij ter dajanjem prštev za najetje psjil za nekatera pdjetja 3.prevzem dlga tujine, bivše SFRJ d pariškega in lndskega kluba Razmerje med ntranjim in zunanjim dlgm je 50:50,za spznanje prevladuje ntranji dlg. V kviru ntranjega in zunanjega dlga prevladujej vrednsti papirji in krediti. Financiranje javnega dlga: - psjila dmačega privatnega sektrja (bveznice in krediti) - psjila tujine - psjila centralne banke (mejen za kratkrčne namene) - prisiln psjanje prebivalstva (neplačevanje bveznsti države) Smernice EU v zvezi z deficitm, javnim dlgm in inflacij: - primanjkljaj ne sme preseči 3% BDP ( v RS 1 1,5 %) - javni dlg ne sme preseči 60 % BDP ( v RS %) - inflacija ne sme preseči 3% (v RS 6 9 %) PODJETNIŠKI ELEMENTI V NEPROFITNI ORGANIZACIJI 1.razumljivi cilji in vrednte : tudi neprfitna rg. mra jasn definirati kaj je njen predmet delvanja, kateri s cilji delvanja in katere vrednte upšteva 2.energija usmerjena na primerjalne vrednsti : če bstaja knkurenca, ptem je ptrebn skrbeti, da sm bljši 3.upraba intuicije pri dlčitvah: seveda je ptrebn upštevati zaknsk snv, pskušam pa biti čim blj fleksibilni in upštevam tudi subjektivne kriterije kt je intuicija 4.prilagdljiv klje : za pdrčje negspdarstva je značiln, da se uprabniki prilagajaj pgjem delvanja (delvnemu času, uradnim uram) 5.dlična izvedba: prizvd naj bi bil dličen, kar predstavlja nek knkurenčn prednst. Odličnst izvedbe na tem pdrčju ni bila tradicija. 6.zaupanje v prjekt in vztrajanje na njem : naredi se prgram, prjekt, neka nvst, pri kateri sdelujej vsi zapsleni, ki se z nj identificiraj in vztrajaj d knca, če menij, da je upravičena in pravilna. 3

4 7.vzgja in razvj izjemn dbrega kadra : če imam ljudi, ki s uspsbljeni, ki s mtivirani, ki s identificiraj z delm, z rganizacij iz s prjektm, ptem b uspela vsaka dejavnst. Zat je ptrebn izbirati prave ljudi, jim dati mžnst napredvanja, jih ddatn izbraževati in stimulirati za dbr del. 8.spretn ravnanje z različnimi institucijami in kljem : rganizacije, ki delujej p tržnih principih, se mraj prilagajati ne sam pvpraševalcem, temveč mraj tudi spretn lbirati v klju. Zel spretni mraj biti d svjih knkurentv in tudi d institucij, ki imaj vpliv na njihv delvanje. Najmanj javnega dziva je iz javnega sektrja. T je zaradi tega, ker je pravih strkvnjakv na tem pdrčju mal, ta sektr pa je ves čas delval p principu nalg delegiranih z vrha navzdl, na katere psameznik skraj ni imel vpliva. 9.bčutek za pmembne stvari in t kak vplivati nanje : tipičen pdjetniški element je, da med vrst funkcij, ki jih je treba praviti, lčim tiste, ki s najpmembnejše, ki imaj priritet in ptem ustrezn razdeli te funkcije tak, da se ukvarjam z najpmembnejšimi, s tistimi, ki dajej rezultate. 10.aktivn in pzitivn vdstv : nek pzitivn in aktivn vdstv, ki se identificira z rganizacij, z nalgami, ki ima pzitiven dns d zapslenih, ustvarja čist drugačn klim za del, kt nek vdstv, ki deluje p inerciji. POSLOVNI NAČRT Je sistematičn urejen dkument, ki prepričljiv za načrtvani ali bstječi prjekt prikaže njegv realn izvedljivst, dbičknsnst in sprejemljivst. Uprabim ga vselej, k skušam v enem dkumentu prepričljiv prikazati vse lastnsti načrtvanega prjekta. Lčim dve vrsti: - pdjetniški: namenjen ptencialnim investitrjem zunaj pdjetja in mra bsegati vse ptrebne prvine - ntranje pdjetniški: namenjen ntranji uprabi v pdjetju in se napiše, da bi se rganm upravljanja ali vdenja predstavil prjekt ali drug zamisel. Prvine pslvnega načrta s: - zunanje: struktura pslvnega načrta, bseg in blika pslvnega načrta, ustrezen način ustne predstavitve in slvar vseh pjmv in kratic - ntranje: predelitev kristi vlagateljev s kakvstnimi in številnimi kazalniki, dkaze tržljivsti, analiz ptrebnih kapitalnih vlžkv in časvni načrt financiranja, časvni načrt vračanja vlženih sredstev, tržn strategij, pis prizvdnega pstpka, na t vezanih strškv in pričakvanih težav, natančen ppis sdelavcev v prjektu ter pis skupine ali pdjetja, ki b prjekt realiziral Vdič za priprav pslvnega načrta: Analiza trga, prag rentabilnsti (bseg, ki bi bil dnsen), plan trženja, načrt razvja, vdstvene skupine, terminski plan, tveganje in prblemi Organizacijsk upravljalski načrt: Prizvdnja, upravni rgani v nvem pdjetju (direktr, uprava in nadzrni dbr, skupščina, sved delavcev), rganigram nvega pdjetja, upravni rgan (iz delavcev, pslvnih delavcev, lastnikv kapitala) Finančn lastniški načrt: aktivna bilanca stanja (knjigvdska vrednst preme in zgradbe, vrednst zalg, denarna sredstva in terjatve, druga pslvna sredstva), načrtvana lastna sredstva (pslvni sklad, načrtvanja zapslitve, z delnicami pridbljena sredstva), pasivna bilanca stanja (dlgrčni in kratkrčni krediti), ptrebni krediti za ustanvitev pdjetja, namen izbiranja trajanja in kreditnega kapitala. Nva pslvna prilžnst: prepznavanje, predelitev, cenjevanje pslvne prilžnsti Čimblj bjektivni izbr temelji na kriterijih za izbr: pgji pslvne prilžnsti (bjektivni in sistemski), pis prizvda, stritve in dejavnsti (pišem kaj je knčni prdukt), trg in kupci (kje in kd je kupec), knkurenca, prednst (kaj nudi, kakšn kvalitet), cena pslvnih rezultatv. DAVČNA CENTRALIZACIJA 4

5 - davčna decentralizacija naj bi zagtavljala blj učinkvit prab virv v družbi - decentralizacija lahk pveča legitimnst lkalne blasti, ki lažje upštevaj ptrebe in želje vlivcev - centralizacija lahk zvišuje strške upravnega nadzra in zmanjšuje učinkvitst plitike centralne vlade - decentralizacija lahk zmanjša primanjkljaj državnega prračuna, če lkalne skupnsti pridbe pristjnst za dlčene stvari, ne pa tudi srazmernih finančnih sredstev prednst davčne: - zahteva ugtavljanje rezultatv glede bsega pravljenih stritev, kvalitete, dstpnsti, zadvljstva uprabnikv - pridbiva uprabnike - dpušča nekatere elemente tržnega sistema in sili uprabnike k pridbivanju ddatnih sredstev VPLIV DRUŽBENIH DEJAVNIKOV NA DELOVANJE NEPROFITNE ORGANIZACIJE Tudi za neprfitn rganizacij lahk ugtvim, da je zel dvisna d klja. Naravn klje : neprfitne rg. s razširjene v velik večji meri tam, kjer je kncentracija prebivalstva, kjer s naravna bgastva, tpgrafske značilnsti in ustrezna klima Kulturn klje: med kulturnimi dejavniki se pjavljaj kt pmembni kriteriji vrednte, ki jih klje smatra za pmembne: scialn varstv, izbrazba, delvne navade, tradicija, vdilna filzfija in ptrebe ljudi. Plitičn klje: na pjav, razvj in stpnj razvitsti neprfitnih rganizacij vplivaj mednardni plitični plžaj, pravni sistem plitične rganizacije in dlčanje plitičnih ciljev, delvanje uprave in sdstva, vedenje nsilcev blasti in prazdelitev mči. Gspdarsk klje:neprfitne rganizacije ne mrem razvijati, če ni dsežena neka dlčena stpnja razvitsti gspdarstva, infrastrukture. Odvisnst d tega, ali je gspdarska plitika naravnana na pdpiranje uvajanja tržnih kriterijev, spdbujanja v investicije, ali je struktura gpdarstva zastarela ali dinamična. Tehničn tehnlšk klje: ptrebe družbe, znanje in razumevanje tehničn tehnlških pjavv, izkušnje in tehnika, dmišljija in spretnst. Knčna dlčitev je v veliki meri dvisna d rezultatv, analiz, kazalcev, ki nam jih daje tehnika in tehnlgija. NAŠTEJ ELEMNTE PRAGA DOBI ČKA (PRAG RENTABILNOSTI ) Prag rentabilnsti z. prag dbička je tčka pri kateri b dlčenem bsegu prizvdnje krijem vse fiksne in variabilne strške. Pri pvečanju bsega rganizacija ustvarja dbiček, pri zmanjševanju pa izgub. Graf! ARGUMENTI ZA DECENTRALIZACIJO IN CENTRALIZACIJO CENTRALIZEM: lahk zvišuje strške upravnega nadzra in zmanjšuje učinkvitst plitike centralne vlade. Prednst je v dstpnsti, slabst pa v tem, da izvajalec nima samstjnsti. Večina držav pušča centralizem. DECENTRALIZACIJA: Davčna: zagtavlja blj učinkvit prab virv v družbi, pvečuje se legitimnst lkalnih blasti, ki lažje upštevaj ptrebe in želje vlivcev, zniža se primanjkljaj prračunskih sredstev, če lkalne skupnsti pridbe pristjnsti za dlčene stritve, ne pa tudi srazmernih finančnih sredstev. Finančna: zniža se breme javne prabe, spdbujanje rasti dhdka in BDP, minimalizacija prračunskega primanjkljaja, maksimalna racinalnst pri prabi prračunskih sredstev CILJI REFORME JAVNE UPRAVE V SLOVENIJI V prjektu refrme javne uprave v Slveniji s predeljena naslednja ciljna pdrčja: - zagtviti večji prens pristjnsti in s tem mgčiti večj fleksibilnst - zagtviti bljše izvajanje nalg ter vzpstaviti ustrezne nadzrne mehanizme in bljše uveljavljanje dgvrnsti 5

6 - razviti knkurenčnst in mžnst izbire pri izvajanju upravnih funkcij - razviti javne službe, ki bd usmerjene k uprabniku - izbljšati plžaj javnih uslužbencev - blje izkristiti zmgljivsti mderne in infrmacijske tehnlgije - izbljšati kakvst pravne regulative - krepiti usmerjevaln in spremljevaln funkcij centra upravnega sistema NAMEN PRORAČUNA IN PRORAČUNSKA NAČELA NAMEN: - Del državnih in bčinskih rganv - Nalge javne službe in gspdarske javne službe - Investicije v gspdarstvu - Drug p zaknu z. dlku (primer Psčja) KLASIČNA NAČELA PRORAČUNA Pplnst: pmeni, da s vsi zneski v prračunu brut zneski. Vključevati mra tudi medsebjne transfere. Entnst: pmeni, da s vsi prilivi in dlivi javnega sektrja prikazani na enem mestu. Vsi prilivi in dlivi s javni. Pri nas t mgča knslidirana bilanca. Preglednst: pmeni,d a mra vsak resr, k ddaja svje pdatke prilivih in dlivih, imeti dlčene tčne klasifikacije psameznih prilivv in dlivv. DINAMIČNA NAČELA: Predhdna ptrditev : prračun mra biti ptrjen v DZ Stvarnst prračuna: prračun mra biti čimblj enak stvarnsti izgibati se je rebalansu čez let. Peridičnst: sprejema se za vsak let psebej Javnst: bjavljen mra biti v uradnem listu Ravntežje: prihdki in dhdki mraj biti usklajeni POSEBNOST MED MOBILNOSTJO IN RAZVITOSTJO, TER MED CENTRALIZMOM Z VIDIKA DRŽAV Velikst in prebivalstv : zajamem v entnem kazalcu števila prebivalstva na kvadratni kilmeter in ugtavljanjem njegve pvezansti s stpnj centralizacije. Pdatki s pkazali, da je imel prast števila prebivalcev pričakvan pzitiven vpliv na decentralizacij financiranja in zagtavljanja javnih stritev sam v Zahdni Nemčiji in Franciji, v drugih državah pa je vplival cel na večj decentralizacij. Iz primera izbranih držav ne mrem pstaviti pravila, da je za Slvenij, če upštevam njen velikst, bljša višja stpnja centralizacije. Dhdek in blagstanje : druga mžna razlaga za višj stpnj centralizacije temelji na višini dhdka kt kazalca razvitsti in blagstanja. Rezultati primerjav p državah s pkazali, da večanje BDP na prebivalca nima značilnega vpliva na stpnj centralizacije. Pzitiven vpliv je bil ugtvljen sam za Belgij, v drugih državah pa je rast dhdka na prebivalca spremljal zmanjšanje centralizacije ali pa je vpliv zanemarljiv. Na tej snvi za Slvenij ne mrem trditi, da je ptrebna višja stpnja centralizacije zaradi rasti dhdka na prebivalca. Mbilnst: pri mbilnsti upštevam migracije prebivalstva, pretk blaga in stritev ter mbilnst dejavnikv prizvdnje. Pdatki s pkazali, da ni pvezansti med mbilnstj in stpnj centralizacije, zat tega kazalca ne mrem upštevati. KOEFICIENT KVALITETE DELOVANJA Kazalci delvanja s ptrebni za: - spremljanje uresničevanja zastavljenih načrtv delvanja - presjanje rezultatv in ptrebnih sredstev - presj višine strškv - iskanje načinv za bvladvanje in zmanjšanje strškv - izbljšanje kvalitete stritev - dlčanje priritet in usmerjanje uprabe sredstev 6

7 Kazalci delvanja s ptrebni iz ntranjih in zunanjih razlgv, za presj preteklsti in načrtvanje prihdnsti. Intern žele vdje rg. ent infrmacije dseganju bsega stritev in strškv, mžnstih vključevanja in mtiviranja zapslenih. Obstajaj pa tudi zunanje institucije, ki zahtevaj prčil delu rganv in rganizacij, da lahk presjaj njihv delvanje p različnih kriterijih. Kazalci mgčaj bljše sdelvanje med rganizacijami zntraj javnega sektrja, saj mgčaj jasn slik plžaju in vlgi psamezne rganizacije in njenem vplivu na druge dele. Kazalci mgčaj dlčitev standardv, ki zagtavljaj enak kvalitet stritev za vse uprabnike ne glede na mest uprabe. Kvaliteta stritev je dlčena z ustreznstj stritev glede na zahteve uprabnikv (pravčasnst, dstpnst, tčnst, vljudnst). Osnvn meril kvalitete prizvda ali stritve je zadvljstv stranke z. uprabnika. Mžni s naslednji kazalci kvalitete stritev: pravilnst, pravčasnst, dstpnst, varnst, prijaznst, enstavnst in razumljivst. Ti kazalci mraj biti vgrajeni v sistem skupaj s standardi, cilji in pvratnimi infrmacijami. OPREDELITE: DELOVNA SREDSTVA, PREDMETI DELA, POTRO ŠEK, STROŠEK, IZDATEK, ODHODEK Delvna sredstva : mgčaj pslvanje, t s sredstva s pmčj katerih delujem, pslujem (zgradbe, prema, strji, zemljišča, dlgletni nasadi, snvna čreda, drbni inventar). V prcesu pslvanja zgubljaj na vrednsti, ker se tršij. Tršij se pstpn in t vključevanje tega tršenja imenujem amrtiziranje. Značilnsti delvnih sredstev: v prdukcijskem prcesu ne spreminjaj prvtne blike, sdelujej večkrat, uprabljaj se pstpma, zat sdelujej v več zaprednih prdukcijskih prcesih v času svje življenjske dbe. Predmeti dela : (survine, energija, material, pisarniški material) s stvari, ki jih člvek v prdukcijskem prcesu predeluje, bdeluje, sestavlja, skratka spreminja in prilagaja svjim ptrebam, ter tak prek njih izvaja svj prduktivn dejavnst. Značilnsti predmetv dela s: v pslvnem prcesu izgubij svj prvtn blik,v enem prizvdnem prcesu se v celti prabij. Ptrški: s kličinska praba ali braba prvin pslvnega prcesa. Ptrške merim v kličinskih merskih entah (delvne ure, KW) Strški: predelim jih kt cenvn izražene ptrške prvin pslvnega prcesa. Strške lahk definirali kt zmnžke psameznih prabljenih kličin prvin pslvnega prcesa in njihvih cen (je v denarju izražen ptršek) Izdatki: pmenij dliv denarja. S sicer tesn pvezani s strški, vendar pa ne nastajaj nujn sčasn z njimi (nabavim material za izdelavn blaga, ga plačam, vendar pa ga ne prabim). Odhdki: s lahk redni ali izredni. Redni pmenij strške, ki s zajeti v prizvedenih in prdanih pslvnih učinkih. Izredni pa s strški, kt s npr. kazni, dpisi terjatev in drug. Prihdki: predstavljaj vrednst prizvedenih in prdanih učinkv v danem bračunskem bdbju (izkupiček d prdaje). INSTITUCIJE POVEZANE Z JAVNIMI FINANCAMI V t skupin uvrščam družbe (DARS, SRD), agencije, sklade in bank Slvenije kt suprabnike prračuna. Večina teh institucij se deln financira iz prračuna in deln z lastnimi sredstvi. Ustanvitelj teh institucij je lahk RS, bčina, fizične in pravne sebe (lahk s tudi sustanvitelji). Prblematika skladv je ta, da je zaradi velikega števila slab nadzr nad njihvim delvanjem, Banka Slvenije Njene funkcije s: vdenje denarne in mnetarne plitike države, je samstjna pri dlčanju nakupu in prdaji državnih vrednstnih papirjev, samstjn dlča ali b kratkrčn kreditirala držav ali ne, pravlja vse finančne psle za držav. Če psluje z dbičkm, ptem gre t v prračun, kt ddatni priliv, če pa ima izgub, se t prišteje k javnemu dlgu. DARS (družba za avtceste RS) Funkcije s: financiranje in izgradnja avtcest v RS, vzdrževanje bstječih avtcest. 7

8 Družba za avtceste je javn pdjetje, katere večinski lastnik je država. Financira se iz cestnin, bencinskega tlarja, deln iz prračuna, plačevanja najemnin bencinskih črpalk ali lkalv b avtcesti. Če se hče DARS zadlžiti, mra dbiti ptrditev DZ. SRD (Slvenska razvjna dru žba) Namen ustanvitve: snvna funkcija SRD je bila prestrukturiranje gspdarstva. Nvejše pmembnejše funkcije p s še prjektn financiranje pdjetij, tehnlški razvj pdjetij in hranjanje delvnih mest. Drugi skladi za katere vsi plačujem namenske tlarje ali pseben davek : Eklški sklad: vsa pdjetja pri prabi vde, električne energije, plačujej dlčen prcent tega zneska Eklškemu skladu. Sklad za uravnavanje iger na sreč: davek se pbira za držav in se ptem razdeli med bčine. Sklad je bil ustanvljen predvsem v tem smislu,d a bi imeli večji nadzr nad zakndaj, ki se sprejema na tem pdrčju in ne tlik za namensk zbiranje denarja za igralnice. MOTIVI ZA IZBOLJŠANJE DELOVANJA DRŽAVNE UPRAVE IN VPLIV KONKURENCE Prenva pslvanja državne uprave in v sami strategiji predeljena tudi dva pmembna cilja: večj strilnst in bljš kakvst stritev. T pmeni, da mraj vsebvati prjekti vse vidike refrme uprave: pravni, upravni, rganizacijski, eknmski z.finančni in infrmacijski. Šele envitst pristpa d refrme zagtavlja ptimalne rezultate. Kt dber primer služi institucinalna in rganizacijska rešitev najnižje, lkalne ravni državne uprave. Za izvajanje funkcij države na lkalni ravni s bile ustanvljene upravne ente. Obstječim nalgam UE s se p spremembi zakndaje pridružile še nve. Zat je med priritetnimi nalgami prjekta refrme JU pdprjekt preblikvanja UE in njihve infrmacijske premljensti. Trenutn pteka snemanje upravnih pstpkv in njihva racinalizacija. Temu mra slediti: - blikvanje standardv in nrmativv ter dlčitev cene pstpkv in nrmativv za zapslvanje - ugtavljanje kakvsti in bsega upravnih stritev ter njihv finančn vredntenje Priti mra d pvezansti eknmskega in stalih vidikv prenve. Eknmski mtivi spdbujeni s tržn prisil, z bjem za hranitev tržnih deležev in maksimiranje finančnih rezultatv, s zahtevali in spdbujali izbljšanje pslvanja. PRIMERJAJTE PRIVATIZACIJO JS V SLOVENIJI IN V EVROPSKIH DR ŽAVAH V Slveniji je privatizacija javnih pdjetij ptekala p l p Zaknu gspdarskih javnih službah. Najprej se je pdržavila infrastruktura, prestanek družbenega kapitala v pdjetjih pa se je lastninil glede na vlžke države ali lkalnih skupnsti v pdjetja v preteklsti. Primerjava s privatizacij v zahdn evrpskih državah kaže, da lastninjenje javnih pdjetij še čaka na prav faz privatizacije. V Slveniji s bila pdjetja lastnjinjena v spremenjeni bliki, medtem k je bila v drugih državah pred privatizacij pravilma izvedena rerganizacija pdjetij, ki je izgubarje pravilma spremenila v dnsna pdjetja. Slvenski način lastninjenja javnih pdjetij je pvzrčil velik slabsti, ki s v tranzicijskem bdbju pslabšale pgje pslvanja pdjetij v teh pangah s tem pa psledičn tudi uspešnst celtnega gspdarstva. Zat se b privatizacija v Slveniji razlikvala v tem, da vsaj kratkrčn z napačn strategij lastninjenja zmanjšuje namest da bi pvečala uspešnst nvih privatiziranih pdjetij. Zaradi pmembnsti in bsežnsti prjekta je ptrebn dseči najvišj mžn stpnj sglasja njegvi: - vsebini, metdah, nepsrednih in psrednih psledicah - vlgi psameznikv in družbenih skupin pri tem NOVA ZELANDIJA Refrme s bile vsebinske, pzrnst javni se je sredtčila na nekatere spremembe npr. Zakn zapslvanju in mejevanju scialnih pravic. Javnst se je razdelila na zmagvalce in pražence. Zmanjšanje plitične dgvrnsti ministrv je bil deležn splšnega nedbravanja. FINSKA Večina refrm je bila tehničnih in visk strkvnih, zat javne razprave ni bil. Javn pzrnst s pritegnile spremembe stpnje dgvrnsti in strški javnih stritev državne železnice, pšte. 8

9 DANSKA V 80 ih večina prebivalstva spštuje javne institucije, ker s p njihvem mnenju dgvrni za blagstanje psameznika. V 90 ih narašča števil ljudi, ki nasprtuje, da ima JS vedn večj mč in vpliv. VELIKA BRITANIJA Mžnst za javn razprav je mejena. Medijsk pzrnst s zbudile spremembe v šlstvu, privatizacija. Kritik s dživele refrme na lkalni ravni, ustvarjanje neenaksti pri dstpu d stritev med različnimi deli države in družbenimi skupinami. NIZOZEMSKA Ni bil velikih razprav, ker je bstajal splšni dgvr decentralizaciji in spremembah vladnih rganizacij v manjša ministrstva. Obstajala pa je intenzivna strkvna razprava v akademskih krgih. Večina držav je namenila psebn pzrnst pdrčju javnih financ in uvajanju eknmskih kriterijev v delvanje JS. Izhdišče za eknmski vidik je predpstavka,d a sta učinkvitst in knkurenčnst nacinalne eknmije manjši tudi zaradi birkratske narave JS. Pvečanje knkurenčnsti zahteva na eni strani večji nadzr na drugi strani pa večj avtnmij JS. ELEMENTI POSLOVNEGA NA ČRTA IN VODIČ ZA PRIPRAVO Vdič za priprav pslvnega načrta: Analiza trga: najprej analiziram trg, da bi našli kakšn tržn prilžnst Prag rentabilnsti: razmišljam bsegu dejavnsti, pvezanim s pragm rentabilnsti Plan trženja: razmišljam kak bi tržili, prdajali, da bi uspeli vse kar ustvarim tudi realizirati Načrt razvja: psvetiti mram en del pslvnega načrta mžnstim razvja Vdstvene skupine : kd s ključni nsilci te dejavnsti Terminski plan: časvni ali terminski plan za dejavnsti pred začetkm pslvanja. Ali gre za registracij dejavnsti, za ustanvitev nekega zavda, pdjetja, družbe, za pridbivanje sredstev in ptem za začetek dejavnsti, klik časa predvidevam, da b nek začetn bdbje, kdaj bi lahk šli v širitev. Pseben del tega terminskega plana je finančni plan, kjer predvidim pretk sredstev, višin strškv v krajših bdbjih in mžnsti njihvega pkrivanja. Tveganje in prblemi : če želim dbiti kakšna ddatna sredstva, ptem bičajn tisti, katerim je naslvljen tak pslvni načrt, vedn zahtevaj tudi, da predelim kakšna kritična tveganja. Dbri pslvni načrti se delaj tak, da ima kar nekaj mžnsti pdrbn razdelanih, d najblj ptimističnih, d najblj črnih scenarijev. GLAVNI PRIHODKI IN ODHODKI PRORA ČUNA V SLOVENIJI Vsi prihdki mraj biti zajeti v prračunu: - največji del predstavlja davek na ddan vrednst - drugi najpmembnejši prihdek v državnem prračunu je dhdnina - nedavčni prihdki (takse, kazni) - davek na dbiček pravnih seb, ki pa ima majhen delež v prračunu Odhdki: - največji delež zavzemaj plače državnih uradnikv - razni materialni strški - scialni transferi in stritve (ddatki ki jih država pnuja) - prispevki za pkjninsk zavarvanje (prispevki za tiste, ki s zapsleni v državni upravi) - subvencije v gspdarstvu - transferi bčinam LOVRENZOVA KRIVULJA Graf! 9

10 1. diagnala (50%) teretična delitev, velja srazmerje 50% prebivalstva dbi 50% dhdka 2. diagnala (10%) 10% najpremžnejšega prebivalstva dbi z. razplaga s 50% dhdka. Je izjemna kncentracija dhdka. Nemgče je t diagnal zagtavljati v tržnem gspdarstvu. Ta diagnala služi kt meril, kt dejanska delitev d idealne diagnale. 3. diagnala (40%) nesrazmerje je relativn majhn. 40% prebivalstva dbi pvprečn 50% dhdka (gre za rahl kncentracij dhdka v nekaterih kategrija prebivalstva). LK IN NJENA POVEZANOST MED D. IN F. DECENTRALIZACIJO Davčna decentralizacija : zagtavlja blj učinkvit prab virv v družbi, pvečuje se legitimnst lkalne blasti, ki lažje upštevaj ptrebe in želj vlivcev, niža se primanjkljaj državnega prračuna, če lkalne skupnsti pridbe pristjnsti za dlčene stritve, ne pa tudi srazmernih finančnih sredstev. Finančna decentralizacija : zniža se breme javnega primanjkljaja, maksimalna racinalnst pri prabi prračunskih sredstev. LK KOT ARGUMENT ZA DISTRIBUCIJSKO FUNKCIJO VLADE Distribucijska funkcija vlade : država ukrepa. Gre za vprašanje pravične razdelitve Primarna razdelitev: delitev ustvarjenega prdukta prizvdnja razčlenitev menjava ptršnja gspdarski krgtik Sekundarna razdelitev: razdeljene dhdke krigira tak, da velikim prejemkm mal vzame in da tistim, ki imaj manj. LK IN PRIMERJAVA S STOPNJO CENTRALIZACIJE Stpnja centralizacije: raziskava zajema dns med držav in lkalnimi skupnstmi v šestih državah. Uprabljena sta bila dva kazalca centralizacije JS: - delež prabe države v skupni prabi države in lkalnih skupnsti - delež prihdkv države v skupnih prihdkih države in lkalne skupnsti Kazalca kažeta dvisnst lkalne skupnsti d države pri zagtavljanju javnih stritev in pri njihvem financiranju. Različn uvrstitev pri prabi in financiranju davkv si lahk razlžim tak, da je bil delež prabe lkalnih skupnsti relativn visk, vendar ni bil financiran iz davkv, ki s jih pbirale lkalne skupnsti ampak iz transferjev države. Druga pmembna ugtvitev pri primerjavi se nanaša na različne smeri v spremembi stpenj centralizacije z. decentralizacije navedenih držav. Uprabim še enten kazalec centralizacije, ki predstavlja 4 čiste tipe: - ppln decentraliziran prab - centraln bdavčevanje in decentraliziran zagtavljanje stritev - decentraliziran bdavčevanje in centralizacija stritev - ppln centralizirana uprava ENAKOSTI IN RAZLIKE RAZLI ČNIH VRST AVTONOMIJE OPERATIVNA AVTONOMIJA: Zajema upravljanje s finančnimi viri, s člveškimi viri in intern rganizacij in razpreditev ent. Učinkvit sistem perativne avtnmije mgča rganizacijskim entam: večj fleksibilnst pri prabi prračunskih sredstev, mžnst knsldacije različnih virv v skupnem prračunu, pravic d uprabe dela ali vseh prihrankv, ki jih ustvariš z racinalnim pslvanjem, zmžnst ustvarjanja in prabe, fleksibilnst pri sprejemanju rganizacijske strukture. STRATEŠKA AVTONOMIJA: vključuje mžnst predlaganja in sdelvanja pri dlčanju vsebini delvanja, dlčanje prednstnih nalgah, izbira metd pri zagtaljanju stritev. Organizacijske ente lahk na pdrčju JS sdelujej na naslednje načine: - vključene s v prces knzultacij vsebini in ciljih njihvega delvanja - vključene s v prces dgvarjanja - rganizacijske ente lahk enstransk dlčij vsebin in cilje svjega delvanja NOVA PRAVILA DELOVANJA JAVNEGA SEKTORJA Nva pravila delvanja javnega sektrja zahtevaj predhdn predelitev standardv, ki dlčaj: bseg, kvalitet in dstpnst stritev, ugtavljanje rezultatv delvanja in vzpstavitev mehanizmv vplivanja uprabnikv. Osrednje vprašanje staja prračunska praba in vprašanje strškv ter njihv ugtavljanje, transparentnst, primerjava, pkritje, zniževanje in strškvn računvdstv na vseh ravneh. 10

11 Zat je za spremembe v delvanju JS značilna večja decentralizacija in perativna avtnmija b istčasni centralizaciji pri predeljevanju strateških ciljev in standardv delvanja. NA PRIMERU FINSKE RAZLO ŽI UPORABO KAZALCEV DELOVANJA JAVNEGA SEKTORJA Osrednja ustanva refrme javnega managementa, ki se je začela l. 1987, je bil ministrstv za finance, ki je delil dgvrnst z Ministrstvm za ntranje zadeve, ker je bil le t dgvrn za spremembe na pdrčju lkalne samuprave. Na Ministrstvu za finance s ustanvili: 1.ddelek za javni management, ki je skrbel za prmcij vladnih prjektv, uvajanje prračunskega financiranja glede na rezultate, uvajanje elementv managementa v pslvanje, infrmatizacija pslvanja, sprememba pslvanja državnih pdjetij 2.ddelek za prračun, ki je imel ent za finančni management, ki je skbela za računvdstv in finance rganizacijskih ent. Za razvj in raziskave je bil ustanvljen institut za javni managemnet. Leta 1994 s analizirali šest pdrčij: eknmičnst, struktur in velikst javnega sektrja, plitik zapslvanja in upravni nadzr ter regulacij. Osnvni elementi finančn managerske refrme na finskem s se nanašali na prračunsk financiranje upštevajč rezultate, krpratizacij javnih pdjetij, evalvacij kt pmembn rdje upravljanja v državnem sektrju, spremenjen plitik zapslvanja z decentralizacij dgvrnsti in plačil p strilnsti. Ugtvitve evalvacije s bile naslednje: Zmanjšala se je stpnja državnega nadzra in usmerjanja, pvečala se je finančna samstjnst, plitika zapslvanja je pstala blj fleksibilna, zvišala se je stpnja knkurence, pvečala se je pestrst stritev, izbljšanje kvalitete stritev in stpnje zadvljstva uprabnikv, večje pvpraševanje p stritvah in večje števil uprabnikv. OPREDELITE PODJETNIŠKI PRISTOP PRI PRIDOBIVANJU SREDSTEV IN TERMINSKI PLAN LIKVIDNOSTI Tčn je treba dlčiti sredstva, ki jih namenim za dejavnst. Terminski plan pdrbn predeli aktivnst pridbivanja sredstev še preden se dejavnst prične. V načrtvanju pslvanja je pmembn, da se dlčim kaj, kak in za kga prizvajam, t mram analizirati, uprabiti rezultat in biti dgvrna zanj. Pmembn je, da trg analiziram, dlčim prag rentabilnsti, naredim plan trženja, terminski plan, dlčim vdstvene skupine. Tčn mram dlčiti sredstva, ki jih namenim za dejavnst. Naredim rganizacijsk upravljalni načrt (prizvdnja, upravni rgani, rganigram) in finančn lastniški načrt (aktivna bilanca stanja, načrtvana lastna sredstva, pasivna bilanca stanja, ptrebni krediti, namen in trajanje kreditv). STOPNJE SPREJEMANJA PRORA ČUNA Stpnje sprejemanja prračuna s: vladna, parlamentarna, stpnja izvrševanja in izvajanja, kntrla prračuna. Vladna stpnja (čas v katerem se pripravlja prračun v RS 7 mesecev): Pznam različne pstpke: a.stratešk centralizirani pstpek. V teh vladnih pstpkih predsednik vlade in finančni minister sestavita prračun sama, nedvisn d stalih vladnih resrjev in ga ptem predlžita uprabnikm prračuna (VB, Francija) b.vden centralizirani pstpek (tudi v RS): finančni minister sicer predlaga prračun, vendar ga sestavlja s pmčj cele vlade. c.decentralizirani pstpek (skandinavske države): pripravlja ga celtna vlada, brez tega kd je glavni. Vladna stpnja bičajn traja d sedem d devet mesecev. K vlada predlži svj predlg parlamentu, se začne parlamentarna stpnja sprejemanja prračuna. Parlamentarna stpnja: Nastpi, k parlament dbi v ptrditev prračun. V svetu traja tri d štiri mesece. V tej stpnji se pstpki med državami razlikujej glede na amandmaje, ki jih parlament predlaga na prvtni prračunski predlg, glede na razmerje mči med spdnjim in zgrnjim dmm parlamenta, ter glede na razmerje med vlad in parlamentm. 11

12 1.mejevalni pstpek: vlada lahk vlaga sam take amandmaje, ki pvečujej prihdke ali pa zmanjšujej dhdke. Zgrnji dm ne dlča prračunu. Parlament lahk naredi največ t, da izda nezaupnic vladi, če se ne strinja z prračunm. 2.vmesni pstpek: parlament lahk vlaga kakršne kli amandmaje, vendar mra pri tem upštevati, da se knčni znesek prihdkv in dhdkv ne spremeni. V tem primeru ba dmva enak dlčata prračunu. Parlament lahk cel pvzrči padec vlade, če se ne dgvrij. 3.dprti pstpek: kjer praktičn ni mejitev. Amandmaji s lahk kakršni kli. Odnsi med zgrnjim in spdnjim dmm s enakpravni, tak kt med vlad in parlamentm. Stpnja izvrševanja in izvajanja prračuna: T izvrševanje pteka v tekčem letu, vladna in parlamentarna stpnja pa se dgajata en let prej. Če pa prračun ni sprejet, se mra izvajati p lanskletnem prračunu, tak da se prilivi razdelij na 12 tine in vsak mesec se lahk prabi sam tlik denarja, kt je pripadala 1/12 lanskega prračuna. Kntrla prračuna: j izvaja računsk sdišče sprejemanje prračuna v RS: - vladna stpnja traja d marca d ktbra - parlamentarna stpnja traja d ktbra d decembra. Prv bdelaj prračun psamezna delvna telesa parlamenta. Najkasneje p enem mesecu pa pravi parlament splšn razprav tem ali nadaljevati pstpek sprejemanja ali predlg zavrniti. P splšni razpravi imaj pslanci še 15 dni časa, da vlagaj psamezne amandmaje. Pri tem mraj upštevati ravnvesje prračuna. Vlada se ptem predeli amandmajih in pripravi dplnjen predlg. - Kntrl izvaja računsk sdišče DECENTRALIZACIJA JAVNEGA SEKTORJA Decentralizacija zajema finančni, upravljalni in rganizacijski vidik. Vključuje dlčene pristjnsti: - v prvi vrsti glede uprabe in pridbivanja finančnih sredstev, zapslvanja, nagrajevanja zapslenih, spremembe delvanja - zapsleni na najvišjih delvnih mestih pstanej dgvrni za izvedb dlčenih aktivnsti - večja avtnmija je pvezana z večj dgvrnstj - decentralizacija b spdbujala učinkvitst pslvnih prcesv, če se pvečaj pblastila vdstvenih delavcev in istčasn tudi njihva dgvrnst, kar jih prisili v uprab dlgrčnega strateškega načrtvanja, racinalizacij in invacij Ker v večini držav pskušam uvesti blj tržn usmerjene aktivnsti tudi na pdrčje javnih stritev, lahk pričakujem, da se b stpnja državne kntrle zmanjševala in pvečevala decentralizacija financiranja. Za spremembe v delvanju javnega sektrja je značilna večja decentralizacija in perativna avtnmija b istčasni centralizaciji in predeljevanju strateških ciljev in standardv delvanja. RAZLOŽI POMEN KAZALCEV DELOVANJA JAVNEGA SEKTORJA IN UGOTAVLJANJE NJEGOVE UČINKOVITOSTI, POZITIVNE IN NEGATIVNE UGOTOVITVE Dbri kazalci delvanja s zel uprabni za vdstv, saj izbljšaj mžnst nadzra in spremljanje dgvrnsti, ter spdbujaj mtiviranst za spremembe. Namen uprabe kazalcev dlča, ali se bm sredtčili na dbr ali slab delvanje. Analiza dbrega pslvanja je kristna za razvjne namene in izbljšanje kvalitete stritev. Za finančni nadzr pa s pmembni kazalci slabega pslvanja, ki mgčaj iskanje napak, prevelikih strškv glede na rezultate. Kazalci delvanja s ptrebni iz ntranjih in zunanjih razlgv, za presj preteklsti in načrtvanje prihdnsti. Intern žele vdje rg. ent infrmacije dseganju bsega stritev in strškv, mžnstih vključevanja in mtiviranja zapslenih. Obstajaj pa tudi zunanje institucije, ki zahtevaj prčil delu rganv in rganizacij, da lahk presjaj njihv delvanje p različnih kriterijih. Kazalci mgčaj bljše sdelvanje med rganizacijami zntraj javnega sektrja, saj mgčaj jasn slik plžaju in vlgi psamezne rganizacije in njenem vplivu na druge dele. Kazalci mgčaj dlčitev standardv, ki zagtavljaj enak kvalitet stritev za vse uprabnike ne glede na mest uprabe. 12

13 FAZE IN STRUKTURA POSLOVNIH PROCESOV, VKLJUČEVANJE PODJETNIŠTVA V NEPROFITNE ORGANIZACIJE Pslvni prces lahk razdelim v tri faze: - nabava (zagtavljanje survin, pl prizvdv), če želi neprfitna rganizacija ustvarjati pslvne učinke, mra nabava priskrbeti ptrebne pslvne prvine in sicer delvna sredstva, predmete dela, tuje stritve in delvn sil. - Prizvdnja z. pravljanje stritev (temeljna funkcija), prvine pslvnega prcesa pretvarja v pslvne učinke, t je prizvde ali stritve - Prdaja: nudenje na snvi prračunskega financiranja ali nepsredn uprabnikm Financiranje spremlja vse faze pslvnega prcesa. Pdjetniški elementi : Razumljivi cilji in vrednte, energija usmerjena na primerjalne prednsti, upraba intuicije pri dlčitvah, prilagdljiv klje, dlična izvedba,.. PRIMERJAJ PRISTOP ORGANIZIRANJA REFORME JAVNE UPRAVE NA FINSKEM IN PRI NAS Na finskem je bila srednja ustanva refrme javnega managementa ministrstv za finance, ki je delil dgvrnst z MNZ, ker je bil le t dgvrn za spremembe na pdrčju lkalne samuprave. Na ministrstvu za finance s ustanvili: 1.ddelek za javni management, ki je skrbel za prmcij vladnih prjektv, uvajanje prračunskega financiranja glede na rezultate, uvajanje elementv managementa v pslvanje, infrmatizacija pslvanja, sprememba pslvanja državnih pdjetij, 2.ddelek za prračun, ki je imel ent za finančni management, ki je skrbela za računvdstv in finance rg. ent. Za razvj in raziskave pa je bil ustanvljen institut za javni management. Leta 1994 s analizirali šest pdrčij: ekmičnst, struktur in velikst javnega sektrja, plitik zapslvanja in upravni nadzr ter regulacij. Osnvni elementi finančn managerske refrme na finskem s se nanašali na: prračunsk financiranje upštevajč rezultate, krpratizacij javnih pdjetij, evalvacij kt pmembn rdje upravljanja v državnem sektrju, spremenjen plitik zapslvanja z decentralizacij dgvrnsti in plačil p strilnsti. Ugtvitve evalvacije s bile naslednje: - zmanjšala se je stpnja državnega nadzra in usmerjanja - pvečala se je finančna samstjnst - plitika zapslvanja je pstajala blj fleksibilna - zvišala se je stpnja knkurence - pvečala se je pestrst stritev - izbljšanje kvalitete stritev in stpnje zadvljstva uprabnikv - večje pvpraševanje p stritvah in večje števil uprabnikv Značilnsti refrme javne uprave v Slveniji V RS se je prjekt refrme javne uprave začel l Prjekt zajema pdrčje državne uprave, lkalne samuprave, javnih služb,varstv pravic psameznikv in plžaj ter uspsabljanje javnih uslužbencev. V prjektu refrme javne uprave v Slveniji s predeljena ciljna pdrčja: - zagtviti večji prens pristjnsti in s tem mgčiti večj fleksibilnst - zagtviti bljše izvajanje nalg ter vzpstaviti ustrezne nadzrne mehanizme in bljše uveljavljanje dgvrnsti - razviti knkurenčnst in mžnst izbire pri izvajanju upravnih funkcij - razviti javne službe, ki bd usmerjene k prabniku - izbljšati plžaj javnih uslužbencev - blje izkristiti zmgljivsti mderne infrmacijske tehnlgije 13

14 - izbljšati kakvst pravne regulative - krepiti usmerjevaln in spremljevaln funkcij centra upravnega sistema En del nalg na zaknskem pdrčju je že realiziran, ni pa prišl d sprememb pri delvanju javne uprave. Da bi gvrili decentralizaciji, večji avtnmiji ent javnega sektrja, nvem javnem managementu d tega še ni prišl. Delma tudi zat, ker se te refrme javnega sektrja ne da izvesti brez financiranja, kar pa ne pmeni, da je treba za take refrme izdati denar. Za slvenij bsta v naslednjih letih ključni predelitvi kak učinkvit dknčati gspdarsk refrm, spdbuditi investicije in dpiranje delvnih mest, ter kak racinirati prračunsk prab. OPREDELI JAVNI DOLG IN DEFICIT IN KAKŠNE SO ZNAČILNOSTI PREDLOGA PRORAČUNA RS ZA LETO 2001 Javni dlg definiram kt bveznsti javnega in finančnega sektrja, za katere jamči država. Javni dlg nastane zaradi pkrivanja deficita, ni pa t njegv edini vzrk, da s tu še razna prštva, prevzemanje garancij in drug. Pznam različne delitve javnega dlga: - delitev p tem kd je upnik na ntranji in zunanji - p vrsti instrumentv: bveznice, krediti, garancije - p valutni sestavi v kateri tuji valuti je največji dlg Javn finančni primanjkljaj z. fiskalni deficit predelim kt negativn razlik med javnfinančnimi prihdki in dhdki: Vrste deficita: - strukturni ali trendni deficit (je tisti, ki upšteva stanje brez gspdarskih ciklv gre za dlgrčni trend gspdarskih ciklv) - primarni deficit (izključuje bresti na javni dlg realni tak kt je na nv nastal) - perativni (tisti, ki ne upšteva inflacijskih gibanj) Predlg prračuna za let 2001: Predstavitev prračunskega memranduma 2001 ter predlga prračuna za let 2001 je bil bravnavan na 5. izredni seji DZ RS 6. marca Strukturni delež med psameznimi segmenti javne prabe s planirani v naslednjih deležih: javna uprava 8,5%, družbene dejavnsti 44,9%, gspdarska infrastruktura 40,2%, gspdarski razvj in drug 5,7%, sredstva rezerv, bresti in drugi strški 0,7%. Iz prikazanih pdatkv je razvidn, da se največ sredstev prabi za družbene dejavnsti in gspdarsk infrastruktur. FUNKCIJE DRŽAVE OZ. JAVNEGA SEKTORJA 1. ALOKACIJSKA: zagtavljanje javnih dbrin 2. PRERAZDELITVENA: zagtavljanje sprejemljive prazdelitve dhdka ( premžnejši plačujej višje davke in prispevke kt manj premžni. Kristi ki jih prejemaj psamezniki d javnega sektrja pa nis v razmerju z vplačanimi sredstvi psameznika. Primer: enakst plicijskega varstva ) 3. STABILIZACIJSKA: usmerjanje gspdarstva za dseg eknmskih ciljev 4. REGULATIVNA: z nj je javni sektr pstal varuh zaknitsti in splšnega družbenega interesa ( javni sektr predpiše bveznsti uprabe, izdaja prepvedi ) 5. INFORMACIJSKA: zagtavljanje pmembnejših infrmacij psameznikm ( vremenske infrmacije, sprčila škdljivsti kajenja ) ZNAČILNOSTI JAVNEGA SEKTORJA V EU 3 FAZE INTEGRACIJSKEGA PROCESA: PARIŠKI SPORAZUM ustanvitvi Evrpske skupnsti za premg in jekl ( 1951/52) 14

15 RIMSKA POGODBA ustanvitvi Evrpske gspdarske skupnsti in Evrpske skupnsti za jedrsk energij ( 1957/58 ) MAASTRICHTSKA POGODBA ustanvitvi EU ( 1992/93), AMSTRDAMSKA POGODBA ustanvitvi EU ( 1997/99) in pgdba iz Nice ( ) INSTITUCIJE EU: 1. SVET EU je najpmembnejša institucija v prcesu sprejemanja dlčitev Unije. Sprejema zakndaj; uredbe, direktive, dlčbe, ptrjuje mednardne pgdbe in sprazume, ki jih sklene Evrpska kmisija. Odgvren je za usklajevanje gspdarske plitike držav članic. Skupaj z evrpskim parlamentm nadzira prračun Unije. 2. EVROPSKI SVET s redna plletna zasedanja predsednikv držav ali vlad držav članic EU. Sprejema pmembnejše plitične pbude in rešuje sprne vprašanja, ki jih ni mgel razrešiti Svet EU. Na srečanju bravnavaj pmembna mednardna vprašanja in usklajujej psamezna stališča v kviru skupne zunanje in varnstne plitike. 3. EVROPSKI PARLAMENT izvlij na nepsrednih splšnih vlitvah v državah članicah vsakih 5 let. Pslanci s razdeljeni p evrpskih plitičnih skupinah. Zastpa interese državljanv. Evrpski parlament skupaj s Svetm EU sprejema zakndaj in nadzira prračun. Evrpski parlament sme sam ptrditi nebvezne izdatke v evrpskem prračunu, njegva najpmembnejša nalga pa je demkratičen nadzr Unije. 4. EVROPSKA KOMISIJA zastpa interese Unije kt celte, pri tem pa nastpa kt nedvisna, strkvna institucija. Pripravlja predlge zakndajnih aktv, ima izvršiln funkcij, skrbi za izvajanje prračunske plitike, predstavlja EU navzven, predstavlja celtn javn uprav EU, sprejema mednardne pgdbe in sprazume. 5. SODIŠČE EVROPSKE SKUPNOSTI skrbi za praviln in dsledn izvajanje zakndajne skupnsti v državah članicah in Unije, hkrati pa je pristjna za praviln razlag evrpske zakndaje. 6. RAČUNSKO SODIŠČE preverja in revidira vse prihdke in dhdke na račun institucij in rganv EU, nadzira prračun EU in liste finančnih peracij, ki nis vključene v prračun. V EU pa s še razni svetvalni rgani, kt s: Odbr za gspdarske in scialne zadeve, Odbr regij, Evrpska investicijska banka, Evrpska centralna banka. EVROPSKI SOCIALNI MODEL EU temelji na evrpskem scialnem mdelu, ki ima v kviru javne plitike naslednje značilnsti: 1. POKRIVANJE OSNOVNEGA SOCIALNEGA VARSTVA JE INTENZIVNO IN SKORAJ UNIVERZALNO države članice v pvprečju namenij kli četrtin svjega BDP za javne stritve. 2. PRISOTNA JE VISOKA STOPNJA POVEZANOSTI MED DRŽAVO IN SOCIALNIMI PARTNERJI NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA IN KOLEKTIVNIH POGAJANJ. EU ima razvit stabilen sistem dnsv med deldajalci in deljemalci in je edina svetvna regija, kjer je večina zapslenih pd kriljem klektivne pgdbe. 3. VEČINA DRŽAV ČLANIC VZDRŽUJE SISTEM VEČJE ENAKOSTI PLAČ IN DOHODKOVNE STRUKTURE KOT DRUGJE V SVETU. POLITIKE / PODROČJE EU: Prst pretk blaga, seb, stritev in kapitala Prav gspdarskih družb Knkurenca in državne pmči Kmetijstv Ribištv 15

16 Transprt Obdavčitev Eknmska in mnetarna unija Statistika Kultura Carinska unija Znanst Izbraževanje Mala in srednja pdjetja,. POMEMBNEJŠE POLITIKE: Prračun EU Skupna kmetijska plitika Knkurenca in državne pmči Reginalna plitika in krdinacija strukturnih skladv Scialna plitika in zapslvanje JAVNI DOLG V SLOVENIJI Temeljn načel upravljanja z dlgm je usklajevanje cilja, minimiziranja strškv, zadlževanja s primern ravnij tveganja Za tuji trg b v RS v evrih upravljala brestn in valutn tveganje Dma pa b država v bdbju planirane prejemke bilance finančnih terjatev in nalžb d privatizacije kapitalskih nalžb namenila dplačilu dlga žje predeljene države Primanjkljaj je zaradi slabšega gspdarstva V RS imam dvletn načrtvanje financ, kar pmeni premik k stabilnsti in predvidljivsti javnih financ in nadaljuje zniževanje prračunskega primanjkljaja in javnega dlga PRORAČUN v RS: splšni del ( vsi prihdki in dhdki ), psebni del ( Odhdki in drugi izdatki p prračunskih uprabnikih ) Temeljn načel upravljanja z dlgm je usklajevanje cilja minimiziranja strškv zadlževanja s primern ravnij tveganja. RS namerava znižati delež indeksiranega dlga v celtnem prtfelju, z izbir ustrezne rčnsti nvega zadlževanja, tudi na tujih trgih. V evrih pa b upravljala brestn in valutn tveganje. V bdbju b država planirane prejemke bilance finančnih terjatev in nalžb d privatizacije kapitalskih nalžb namenila dplačilu dlga žje predeljene države TEORIJA RASTI JAVNEGA SEKTORJA Javni sektr se glede na zasebni neprestan pvečuje Rast JS naj bi bila nepsredna psledica naraščajčega BDP Država deluje na pdrčju scialne plitike, psega v razmerja med deldajalci in deljemalci, zagtavlja dlčene prizvde in stritve,.. s tem se pvečuje javni sektr Rast JS ni nujn negativen pjav, saj se s tem pvečuje bseg kakvsti uslug in stritev javne uprave JAVNA IZBIRA 1. TEORIJA DRUŽBENE IZBIRE: prizadeva si najti zadvljiv funkcij družbene blaginje ( nastala iz dela ARROW a ) 2. TEORIJA JAVNE IZBIRE: 16