Trg proizvodnih dejavnikov

Transkripcija

1 Trg proizvodnih dejavnikov

2 Pregled predavanja Trg proizvodov KONKURENCA Popolna Nepopolna Trg proizvodnih dejavnikov Popolna Individualna k. Panožna k. Povpraševanja Individualna k. Panožna k. Povpraševanja Tržna k. Tržna k. Nepopolna Monopol Monopson Bilateralni monopol 2

3 POPOLNOKONKURENČNI TRG PROZVODNIH DEJAVNIKOV Na konkurenčnem trgu nastopa množica kupcev in prodajalcev. Vsak je tako majhen, da nima vpliva na tržno dogajanje. Cene proizvodnih dejavnikov so dane in se jim lahko prilagaja le s kupljeno oziroma s prodano količino. Obravnavo bomo začeli z analizo posameznega podjetja po proizvodnih dejavnikih. Nato bomo oblikovali tržno povpraševanje po proizvodnih dejavnikih. Sledila bo analiza ponudbe proizvodnih dejavnikov ter oblikovanje tržne cene in tržne količine. 3

4 Povpraševanje po proizvodnih dejavnikih Povpraševanje podjetja po spremenljivem proizvodnem dejavniku - Krivulje po proizvodnih dejavnikih so obrnjene navzdol. - Povpraševanje po proizvodnih dejavnikih je izvedeno (pogojno) povpraševanje. 4

5 Zopet bomo obravnavali primer, v katerem podjetje v proizvodnji uporablja le dva proizvodna dejavnika, delo (L) in kapital (K), ki ju kupuje na konkurenčnem trgu po danih cenah w (mezdna stopnja) in r (cena kapitala). Prav tako bomo predpostavili, da podjetje proizvaja kratkoročno in je obseg kapitala dan. Povečanje proizvodnje doseže samo, če zaposli dodatne enote dela. 5

6 Predpostavili bomo tudi, da je podjetje pravkar zaposlilo nekaj enot dela in se sprašuje, ali je smiselno najeti dodatno enoto dela. Merilo je jasno: če je prihodek, ki ga dodatna enota dela ustvari, večji od stroškov dodatne enote dela, je dodatno enoto dela smiselno zaposliti. Prihodek dodatne enote dela se imenuje vrednost mejnega proizvoda dela (MRP L ). Če je vrednost mejnega proizvoda dela (MRP L ) večja od mezde (w), je dodatno enoto dela smiselno zaposliti. 6

7 Vrednost mejnega proizvoda dela (MRP L ) je produkt mejnega proizvoda dela (MP L ) s prihodkom, ki ga podjetje dobi s prodajo dodatne enote proizvodnje (MR). Torej: MRP L = MP L * MR 7

8 Ta rezultat velja za konkurenčni trg proizvodnih dejavnikov ne glede na strukturo konkurence na trgu proizvodov. Če so na trgu proizvodov razmere popolne konkurence, je seveda mejni prihodek proizvajalca enak ceni proizvoda. Zato zapišemo: MRP L = MP L * P 8

9 Krivulja vrednosti mejnega proizvoda dela cena dela 1. popolna konkurenca na trgu proizvodov 2. monopol na trgu proizvodov MRP L = P * MP L MRP L = MR * MP L količina dela 9

10 Opredelitev ravnotežne zaposlitve dela na konkurenčnem trgu dela cena dela w* S L MRP L = D L L* količina dela 10

11 Trg proizvodov KONKURENCA Popolna Nepopolna Trg proizvodnih dejavnikov Popolna Individualna k. Panožna k. Povpraševanja Individualna k. Panožna k. Povpraševanja Tržna k. Tržna k. Nepopolna Monopol Monopson Bilateralni monopol 11

12 Tržna krivulja po proizvodnem dejavniku Tržno krivuljo po potrošnem blagu smo izvedli tako, da smo pri različnih cenah sešteli povpraševane količine vseh proizvajalcev v panogi. Ko proučujemo povpraševanje po posameznem proizvodnem dejavniku, recimo po kvalificiranem delu, pa je potrebno obravnavati povpraševanje različnih panog narodnega gospodarstva po tem dejavniku. 12

13 Najprej je treba ugotoviti, kolikšno je povpraševanje posamezne panoge po obravnavanem dejavniku, nato pa sešteti povpraševanje vseh panog po slednjem. S tem oblikujemo tržno krivuljo po proizvodnem dejavniku. 13

14 V prvem koraku torej ugotavljamo povpraševanje posamezne panoge po kvalificiranem delu. Pomembno je upoštevati, da se menjata tako obseg proizvodnje podjetja kakor cena proizvoda, če se menja cena proizvodnega dejavnika. Najpreprosteje bi bilo, če bi bil kupec proizvodnega dejavnika edini proizvajalec v panogi. Takrat bi bila njegova krivulja enaka panožni krivulji po proizvodnem dejavniku. Če pa je v panogi več podjetij, je analiza bolj zapletena, ker podjetja vplivajo drugo na drugo. 14

15 Krivulja panoge po kvalificiranem delu cena dela 15 cena dela 15 vsota povpraševanj pri nespremenjeni ceni proizvoda D L L2 L1 0 količina dela L 0 L 1 L 2 količina dela vsota povpraševanj pri nižji ceni proizvoda 15

16 Trg proizvodov KONKURENCA Popolna Nepopolna Trg proizvodnih dejavnikov Popolna Individualna k. Panožna k. Povpraševanja Tržna k. Individualna k. Panožna k. Povpraševanja Tržna k. Nepopolna Monopol Monopson Bilateralni monopol 16

17 Ponudba proizvodnih dejavnikov za posamezno podjetje Krivulja ponudbe proizvodnega dejavnika za posamezno podjetje prikazuje, po kakšni ceni podjetje plača nabavljeno količino proizvodnih dejavnikov. Zato je krivulja ponudbe proizvodnega dejavnika za podjetje tudi njegova krivulja povprečnih izdatkov AE (tako kot je krivulja krivulja povprečnega prihodka podjetja), saj prikazuje višino izdatkov, ki jih mora podjetje plačati za kupljeno enoto proizvodnega dejavnika. 17

18 Krivulja mejnih izdatkov ME pa prikazuje izdatke, ki jih mora podjetje plačati za vsako dodatno enoto proizvodnega dejavnika. V primeru popolne konkurence na trgu proizvodnih dejavnikov sta krivulja povprečnih izdatkov AE in krivulja mejnih izdatkov ME enaki. Obe krivulji sta horizontalni premici. 18

19 Ponudba proizvodnega dejavnika za posamezno podjetje na konkurenčnem trgu cena dela 10 S tržna ponudba cena dela 10 ponudba proizvodnega dejavnika ME = AE 0 tržno povpraševanje po povpraševanje D proizvodnem dejavniku količina (v 1000) 50 MRP količina 19

20 Načelo doseganja največjega dobička podjetja zahteva izenačevanje vrednosti mejnega proizvoda in mejnih izdatkov za proizvodne dejavnike (npr. delo): MRP L = ME L 20

21 Če je trg dela popolnoma konkurenčen, je seveda mejni izdatek za vsako nadaljnjo enoto dela enak njegovi mezdi. ME L = w Sledi, da je vrednost mejnega proizvoda dela enaka njegovi ceni. MRP L = w 21

22 Tržna ponudba proizvodnih dejavnikov Tržna krivulja ponudbe proizvodnega dejavnika je običajno obrnjena navzgor. Razlog za to je podoben kot pri krivulji ponudbe proizvoda: dodatno enoto produkcijskega dejavnika je mogoče pridobiti le pri naraščajočih mejnih stroških. 22

23 Nazaj obrnjena krivulja ponudbe dela cena dela krivulja ponudbe dela količina dela 23

24 Ravnotežje na popolno konkurenčnem trgu dela cena dela S L = AE cena dela S L = AE v M w C w M P * MP L D L = MRP L = P MP L D L = MRP L L C število delavcev L M število delavcev konkurenčni trg proizvodov monopol na trgu proizvodov 24

25 EKONOMSKA RENTA na trgu proizvodnih dejavnikov je razlika med plačilom za nakup proizvodnega dejavnika in minimalnim obsegom izdatkov, ki bi bili potrebni za uporabo tega proizvodnega dejavnika. 25

26 Ekonomska renta cena dela S L = AE A w* S L ekonomska renta B D L = MRP L L* količina dela 26

27 Ekonomska renta pri zaposlitvi proizvodnega dejavnika delo je presežek mezde, ki se izplača nad minimalnim zneskom, potrebnim, da se zaposli določeni obseg dela. Ravnotežna zaposlitev je v točki A, v presečišču krivulj ponudbe in po delu. Ker je ponudba dela (AE) naraščajoča funkcija velikosti mezde, nekateri zaposleni sprejmejo zaposlitev pri mezdi, ki je nižja od w*. Osenčeno polje BAw* prikazuje ekonomsko rento, ki jo dobijo zaposleni. 27

28 Če bi bila krivulja ponudbe dejavnika popolnoma elastična, bi bila ekonomska renta enaka nič. Ekonomska renta nastaja samo v primeru, če ponudba dejavnika ni popolnoma elastična. Poseben primer predstavlja ponudba zemlje, ki jo pogosto predstavlja popolnoma neelastična krivulja. Cena je odvisna od obsega. Takrat je seveda celotna vrednost zemlje enaka ekonomski renti. Narišite in pojasnite ta primer. 28

29 MONOPSON NA TRGU PROZVODNIH DEJAVNIKOV Če na trgu posameznega proizvodnega dejavnika nastopa en sam kupec, ki lahko vpliva na višino tržne cene, govorimo o MONOPSONU. V analizi monopsona bomo predpostavili, da na trgu proizvodov obstajajo pogoji popolne konkurence, na trgu proizvodnih dejavnikov pa je en sam kupec (čisti monopson). 29

30 - Edini kupec proizvodnega dejavnika se na trgu srečuje s tržno krivuljo ponudbe proizvodnih dejavnikov. - Tržna krivulja ponudbe prikazuje, koliko enot proizvodnega dejavnika so prodajalci pripravljeni prodati pri posameznih cenah proizvodnega dejavnika. - Ker monopsonist plača pri vsaki nabavljeni količini proizvodnega dejavnika za vse nabavljene enote enako ceno, je krivulja ponudbe proizvodnega dejavnika zanj tudi krivulja povprečnih izdatkov. 30

31 Ravnotežje v primeru monopsona w C = cena dela 15 mejni izdatki - ME povprečni izdatki S L = AE w* = D = MRP L 5 0 L* L C količina dela 31

32 Trg proizvodov KONKURENCA Popolna Nepopolna Trg proizvodnih dejavnikov Popolna Individualna k. Panožna k. Povpraševanja Individualna k. Panožna k. Povpraševanja Tržna k. Tržna k. Nepopolna Monopol Monopson Bilateralni monopol 32

33 MONOPOL NA TRGU PROZVODNIH DEJAVNIKOV Tako kot imajo lahko kupci proizvodnega dejavnika moč monopsona, tako lahko imajo prodajalci proizvodnega dejavnika monopolno moč. Na trgu proizvodnih dejavnikov ne najdemo veliko čistih monopolov. Obstajajo pa ponudniki, ki imajo določeno monopolno moč. Literatura pogosto omenja monopolno moč sindikatov na trgu dela, zato se bomo v tej točki bolj ukvarjali z analitičnimi posledicami različnega obnašanja sindikatov na trgu dela. 33

34 Monopolna moč ponudbe dela cena dela w 1 w 2 w* Ekonomska renta A S L MR D L L 1 L 2 L* količina dela 34

35 Če je ponudnik dela monopolist, izbira ravnotežno zaposlitev glede na krivuljo po delu D L. Prodajalec se lahko odloči za največje možno število zaposlenih delavcev L* pri mezdi w*. Prodajalec se lahko odloči za zaposlitev, pri kateri doseže čim večjo ekonomsko rento za vsakega zaposlenega delavca. Število zaposlenih L 1 je v tem primeru določeno s presečiščem krivulje mejnega prihodka proizvodnega dejavnika (MR) in ponudbe dela. Zaposleni bodo prejeli mezdo w 1 za enoto dela. 35

36 Sindikati se lahko odločijo doseči čim večje skupno plačilo za zaposlene delavce. Takrat izberejo zaposlitev L 2 in mezdo w 2. Mejni prihodek sindikata je v tem primeru enak nič. 36

37 Trg proizvodov KONKURENCA Popolna Nepopolna Trg proizvodnih dejavnikov Popolna Individualna k. Panožna k. Povpraševanja Individualna k. Panožna k. Povpraševanja Tržna k. Tržna k. Nepopolna Monopol Monopson Bilateralni monopol 37

38 Bilateralni monopol na trgu dela O bilateralnem monopolu na trgu dela govorimo, ko monopolist prodaja monopsonistu. Kupec in prodajalec imata monopolno moč. Do tega utegne priti, če se predstavniki sindikata in predstavniki podjetij dogovarjajo o višini mezd. 38

39 Bilateralni monopol cena dela 25 ME S L = AE w C D L = MRP L 5 MR količina dela 39

40 Če je prodajalec monopolist in če je kupec dela monopsonist, bo mezda med 19 SIT (določena je s presečiščem krivulje mejnega prihodka in krivulje povprečnih izdatkov za delo) in 10 SIT (določena je s presečiščem krivulje vrednosti mejnega proizvoda in krivulje mejnih izdatkov). 40

41 Trg proizvodov KONKURENCA Popolna Nepopolna Trg proizvodnih dejavnikov Popolna Individualna k. Panožna k. Povpraševanja Tržna k. Individualna k. Panožna k. Povpraševanja Tržna k. Nepopolna Monopol Monopson Bilateralni monopol 41