Microsoft Word - lovsin286

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Microsoft Word - lovsin286"

Transkripcija

1 UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA ZAUPNIŠKE TEORIJE UPRAVLJANJA Ljubljana, junij 2002 JANA LOVŠIN

2 IZJAVA Študentka Jana Lovšin izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom dr. Rudi Rozman in dovolim objavo diplomskega dela na fakultetnih spletnih straneh. V Ljubljani, dne. Podpis:

3 KAZALO 1. UVOD 1 2. OPREDELITEV UPRAVLJANJA IN RAVNANJA V PODJETJU LOITEV UPRAVLJANJA IN RAVNANJA OPREDELITEV UPRAVLJANJA OPREDELITEV RAVNANJA TEMELJNI PROBLEM UPRAVLJANJA IN RAVNANJA TEORIJA PRINCIPAL-AGENT OPREDELITEV TEORIJE PRINCIPAL-AGENT TEMELJ TEORIJE PRINCIPAL-AGENT PROBLEM RAZMERJA PRINCIPAL-AGENT Opredelitev problema principal-agent Možnost kontrole principala nad agentom Stroški nagrajevanja TEORETINE OSNOVE ZAUPNIŠKE TEORIJE ZAETNE OPREDELITVE ZAUPNIŠKE TEORIJE ETIKA AGENTOV OSNOVE ZAUPNIŠKE TEORIJE Model ''ekonomskega'' in model ''družbenega loveka'' Vedenje zaupnika v razmerju do lastnika Prednosti zaupniškega odnosa pred principal-agent odnosom RAZLINE OPREDELITVE POSAMEZIH DEJAVNIKOV V OBEH TEORIJAH PSIHOLOŠKO-SOCIOLOŠKI DEJAVNIKI Motivacija Poistovetenje s cilji podjetja Uporaba moi Ravnateljske filozofije Kultura podjetja DILEMA POSTATI AGENT ALI ZAUPNIK KRITIKE ZAUPNIŠKE TEORIJE Nesprejemljivost agentov kot zaupnikov.33

4 Poudarek interesnih skupin Odgovor na kritike zaupniške teorije SKLEP LITERATURA VIRI.42

5 PRILOGE PRILOGA 1 TABELA 1: Razlike kulturoloških profilov z vplivom na konkurenne prednosti.1 TABELA 2: Model družbene odgovornosti podjetja..2 SLIKA 1: Piramida družbene odgovornosti podjetja..3

6 1. UVOD Vsako podjetje želi uspešno poslovati. Današnje zelo konkurenno okolje, vse veja globalizacija trga in dostopnost do informacij, zahtevajo doloene spremembe v podjetju in priajo o vse težjih okolišinah, v katerih mora podjetje znati uspešno gospodariti. Uspešno gospodarjenje v podjetju je v veliki meri odvisno od uspešnega delovanja oblastvenih struktur v podjetju. Tako upravljalci kot lastniki podjetja, ki so ravnateljem zaupali oblast, vedo, kako pomembni so ravnatelji v podjetju, saj sprejemajo odgovornost pri ravnanju podjetja in odloanju o najpomembnejših zadevah v njem. V podjetju se vedno zastavlja vprašanje, kako zagotoviti, da bo ostalo v upravljanju lastnikov ter da se vloga lastnikov ne bo spremenila le v vlogo kreditodajalca in kjer mora ravnatelj imeti dovolj spodbude in samostojnosti pri gospodarjenju v podjetju. Loevanje lastnine in nadzora nad podjetjem predstavlja problem, ki se poraja pri upravljanju. Gre predvsem za to, da se preference lastnikov in ravnateljev razlikujejo. Vloge enih in drugih so jasno opredeljene, zato investitorji vlagajo sredstva v podjetja, ravnatelji pa s svojim znanjem, izkušnjami, položajem ter mojo odloanja, poskušajo poveati zaetni vložek investitorjev. e bo to razmerje ustrezno, bo celotno podjetje ekonomsko uspešno, v nasprotnem primeru bo slabše delovalo. V preteklosti so problem odnosa lastnik-ravnatelj razlagali in reševali v okviru teorije principalagent, ki je eden od uinkovitih sistemov upravljanja, kjer ravnatelji delujejo kot agenti, katerih interes se razlikuje od interesa principalov, ki so lastniki podjetja. Ker agenti principalom ne zagotavljajo maksimiranja njihovih koristi, morajo lastniki oportunistino obnašanje agentov omejiti tako, da opredelijo doloene kontrolne mehanizme, ki bodo uspešno nadzirali delovanje ravnateljev. Kljub velikim prizadevanjem je težko dejansko kontrolirati delovanje ravnateljev, saj ta teorija pozna vrsto nerešenih vprašanj. Pojavljajo se tudi druge, sicer zaenkrat manj znane teorije, kot je zaupniška teorija (angl. stewardship theory), ki poskuša ustrezneje rešiti probleme v razmerju lastnik-ravnatelj. Model upravljanja, ki ga predstavlja zaupniška teorija, uvaja nekatere psihološke in sociološke poglede na upravljanje podjetja in govori predvsem o spremembi razmerij med principali in agenti v odnos lastnik-zaupnik. Zaupniki bodo v zaupniški teoriji zasledovali interese, ki so v skladu z interesi lastnikov podjetja. V priujoem diplomskem delu bom opredelila razmerje lastnik-ravnatelj ter podrobneje pojasnila funkciji upravljanja in ravnanja. Prouila bom splošne predpostavke teorije principalagent, poseben poudarek pa bom dala analizi zaupniške teorije upravljanja. V drugem poglavju obravnavam teoretine osnove upravljanja in ravnanja podjetja, kjer poudarjam problem loene vloge lastnika podjetja in ravnatelja. 1

7 V tretjem poglavju obravnavam teorijo principal-agent, jo uvrstim v zgodovinski okvir in obravnavam problem razmerja principal-agent, ki je bistven problem upravljanja podjetja. V etrtem poglavju spoznavam osnovne znailnosti zaupniške teorije, ki so jo nekateri avtorji poimenovali ''etika agentov'' in obravnavam razmerje principal-zaupnik, v katerem zaupniki niso motivirani za doseganje individualnih ciljev, temve podpirajo zgolj tiste, ki so v interesu lastnikov podjetja. V petem, zadnjem poglavju, ki predstavlja jedro diplomske naloge, bom prikazala osnovne razlike zaupniške teorije in teorije principal-agent in predstavila dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje odnosa principal-agent oziroma lastnik-zaupnik. V sklepnem delu podajam temeljne ugotovitve priujoega dela ter prilagam slovenski prevod nekaterih tujih izrazov. 2. OPREDELITEV UPRAVLJANJA IN RAVNANJA V PODJETJU 2.1. LOITEV UPRAVLJANJA IN RAVNANJA Družbeno-ekonomska opredelitev upravljanja pravi, da upravljanje izvira neposredno iz lastnine nad produkcijskimi sredstvi. Lastnika smatramo za neposrednega nosilca upravljanja. Zato mnogi vidijo upravljanje kot konno avtoriteto v podjetju, osnova za tako razmišljanje ostaja v pravici posameznika do privatne lastnine. Upravljanje lahko opredelimo tudi kot upravljanje delniarjev na temelju privatne lastnine (Lipovec, 1987, str. 51). Kadar se v lastniku podjetja zrcalijo vse vloge za uspešno delovanje, pravimo, da posameznik razpolaga z vsemi produkcijskimi sredstvi in da je sam odgovoren za uinkovito opravljanje dela. Z veanjem svojega premoženja lastnik še vedno razpolaga s sredstvi, ki jih je vložil ob zaetku delovanja, vendar sedaj samo še upravlja in ravna z delom drugih. Izvajanje pa preide na druge (Rozman, 2000, str. 102). Z nadaljnjim veanjem podjetja lastnik ne uravnava neposrednega delovanja podjetja. Za to zadolži ljudi, ki to opravljajo namesto njega. Delo podjetja sedaj uravnava plaani ravnatelj (Lipovec, 1987, str. 47). Ravnatelji so tisti, ki jim je zaupana vloga koordinatorja, saj podjetja z vse ve zaposlenimi in s toliko razlinimi lastniki, ne morejo upravljati in ravnati na isti nain kot v preteklosti. Razmerje med organizacijsko funkcijo lastniškega upravljanja in ravnanja je ena od bistvenih stvari za uinkovito delovanje podjetja. Države po svetu so razvile razline poglede na upravljanje, z namenom, da zašitijo interese lastnikov, medtem ko ravnateljem pušajo dovolj svobode za delovanje (Rozman, 2000, str. 99). 2

8 2.2. OPREDELITEV UPRAVLJANJA Upravljanje je svobodno razpolaganje z lastnino in njeno neomejeno uporabljanje (Lipovec, 1987, str. 51). Upravljalno funkcijo opravlja lastnik podjetja, ki deluje v skladu z osnovnimi interesi lastnikov in poskrbi za to, da ljudje v podjetju oblikujejo taka medsebojna razmerja in obnašanja, da ustrezajo lastnikovim interesom. Upravljanje za organizacijo podjetij predstavlja tisti okvir, v katerem se razvija in deluje. Po Lipovcu upravljanje opredelimo kot organizacijsko funkcijo, ki (Lipovec, 1987, str. 52): a) je opredeljena družbeno-ekonomsko, b) je vir vse oblasti v podjetju, c) se dinamino razvija v proces doloanja cilja podjetja, politike podjetja in drugih pomembnih odloitev, d) predstavlja, ohranja in razvija interese nosilca upravljanja. Zadnji del opredelitve oznauje proces upravljanja. Lahko reemo, da se pomembne odloitve v podjetju zanejo s funkcijo upravljanja in nadaljujejo v proces ravnanja ter izvajanja (Rozman, 2000, str. 102). Po Kovau je lastnina temeljni družbeni odnos, ki odraža odnose med ljudmi, zaradi prisvajanja in izkorišanja stvari ter razpolaganja z njimi (Kova, 1996, str.101). Posameznik oziroma družbena skupina ima nad lastnino monopolno, izkljuno pravico, s katero razpolaga s proizvodnimi sredstvi, in ima pravico do prisvajanja presežnega proizvoda, vrednosti. Lastnina temelji na štirih funkcijah, ki jih obvladujejo razline institucije ali fizine osebe: a) funkcija upravljanja (kdo upravlja s sredstvi in v igavem imenu), b) funkcija nadzora (kdo nadzira in na kakšen nain poteka nadzor nad proizvodnjo, menjavo, potrošnjo in delitvijo premoženja), c) funkcija prisvajanja ( kdo pridobi iz ustvarjenega premoženja), d) funkcija tveganja (kdo prevzame odgovornost za morebitne negativne rezultate). Funkciji upravljanja in nadzora sta organizacijsko doloeni, preostali del opredelitve lastnine pa je ekonomsko doloen. Kova razlikuje pravno in ekonomsko pojmovanje lastnine. Pravni pojem lastnine najdemo v upravljanju in nadzoru, kjer pravna lastnina daje izkljuno pravico do razpolaganja, uporabe in prisvajanja. Pravni sistem potrebuje organizacijsko razmerje zlasti še, ker upravljanje vkljuuje tudi nadziranje. Ekonomski pojem lastnine se zrcali v funkciji prisvajanja ter prevzemu tveganja in je povezan s prisvajanjem presežkov in možnostjo praktine uporabe razpoložljivih sredstev. Nekdo je lahko pravni lastnik, pa ne pridobi nobenih koristi od lastnine, zato ne predstavlja ekonomskega lastnika. Ravno tako lahko nekdo pridobiva koristi kot ekonomski lastnik, ne da bi moral biti tudi pravni lastnik sredstev. 3

9 Tako Kova kot Lipovec v ospredje postavljata pojem lastnine, v kateri vidita vir vse oblasti v podjetju. Upravljanje izhaja iz lastninskih pravic, ki omogoajo lastniku podjetja, da upravlja z razpoložljivimi sredstvi, pridobiva na raun drugih in ohranja ter razvija interese nosilcev upravljanja. Po Lipovcu je upravljanje družbeno-ekonomsko doloeno, kar pomeni, da ga ne doloajo lastniki, saj morajo le-ti delovati v skladu z družbeno-ekonomskim sistemom. Delovati morajo v skladu z naravo lastnine in upoštevati njene cilje (Rozman, Kova, Koletnik, 1993, str. 41). Kova pa raje govori o izkljuni pravici, ki izvira iz lastnine, s katero lahko lastnik neomejeno razpolaga OPREDELITEV RAVNANJA V podjetju se vedno zastavlja vprašanje, kako zagotoviti, da bo ostalo v upravljanju lastnikov ter da se vloga lastnikov ne spremeni le v vlogo kreditodajalca in kjer mora ravnatelj imeti dovolj spodbude in samostojnosti pri gospodarjenju v podjetju. Po Lipovcu je ravnanje organizacijska funkcija in proces, ki (Lipovec, 1987, str ): a) omogoa, da (zaradi tehnine delitve dela) loene operacije posameznih izvajalcev ostanejo len enotnega procesa uresnievanja cilja gospodarjenja, b) svojo nalogo in oblast za izvedbo le-te prejema od upravljanja, katerega izvršilni in zaupniški organ je, c) to svojo nalogo izvaja s pomojo drugih ljudi v procesu planiranja, delegiranja in kontrole. Prvi del definicije je povsem tehnino doloen, drugi del pa družbeno-ekonomsko in prikazuje razmerje med upravljanjem in ravnanjem; tretji del pa razlaga proces ravnanja (Rozman, 2000, str. 103). V podjetju tako obstaja skupina ljudi (ravnatelji), ki sprejmejo odgovornost za uspeh oziroma za dosežke, ki jih dosegajo v imenu lastnikov podjetja (Joss, 2001, str. 91). Ravnatelji morajo opredeliti cilje, ki naj bi jih dosegli v okviru podjetja, in na koncu omogoiti uresniitev le-teh. Odgovorni so za uspešno delovanje podjetja, zagotoviti morajo zadostno uinkovitost podjetja, ki predstavlja jamstvo nadaljnjega delovanja. Ravnatelji so doloeni s ''podedovano'' organizacijsko preteklostjo in njenimi trenutnimi zmožnostmi. Zato lahko delujejo v okviru danih osnov z možnostjo vplivanja na oblikovanje boljše prihodnosti podjetja. Glavna naloga ravnateljev se zrcali v odgovornosti, ki se odraža v delu, ki ga opravljajo ostali zaposleni v podjetju. Ravnatelji posamezne naloge ne izvajajo sami, temve vedno delajo z drugimi ljudmi, in so hkrati odgovorni za opravljeno delo le-teh. Ravnatelji prevzamejo odgovornost za skupni dosežek svojih podrejenih. 4

10 Ravnatelj za svoje delo odgovarja nosilcem upravljanja in je hkrati kot nosilec skupne naloge celotnega podjetja odgovoren za delovanje vseh v podjetju, ne samo za svojo delovno nalogo. Ravnatelj pa poleg že omenjene odgovornosti podjetju, odgovarja javnosti in državi, saj mora delovati v skladu s pravnimi predpisi posamezne države, in ob morebitnih nepravilnostih v podjetju tudi opozoriti posamezne strani o delovanju v nasprotju z zakonom. Kot izvršilni organ upravljanja mora usklajevati razmerja med ljudmi v podjetju s cilji in politiko upravljanja, na razmerja pa lahko vpliva tudi z nainom delovanja in s svojimi osebnostnimi znailnostmi (Lipovec, 1987, str ). Veina odloitev v podjetju se zaenja z upravljanjem in nadaljuje z ravnanjem. Kje se zaenja eno in kona drugo, je težko definirati, osnovna težava je v nekdaj združeni funkciji upravljanja in ravnanja, ki ga danes doloajo tako država z zakonskimi predpisi kot lastniki in druge interesne skupine (Rozman, 2000, str. 103) TEMELJNI PROBLEM UPRAVLJANJA IN RAVNANJA Temeljni problem upravljanja in ravnanja izhaja iz loitve lastnine in kontrole v velikih podjetjih. Ker je ravnateljem dana mo odloanja in razpolaganja s sredstvi, jih ravnatelji lahko uporabijo v svojo korist. Investitorji, ki so vložili sredstva v neko podjetje, zato ne morejo priakovati, da bodo vedno dobili povrnjen vložek v investicijo (Gregori, Prašnikar, Ribnikar, 2000, str. 185). Odloanje o celotnem podjetju je sicer v rokah upravljalcev in višjih ravnateljev v podjetju. Oni so nosilci poslovnih odloitev in so odgovorni za uspešnost celotnega poslovanja (Rozman, Kova, Koletnik, 1993, str. 28), vendar pa je od ravnateljev odvisno, v kolikšni meri bodo zaupano mo odloanja uporabili proti upravljalcem. V današnjem asu je pomembno, kako upravljanje varuje interese lastnikov oziroma kako ravnatelji koordinirajo poslovne aktivnosti na najbolj uinkovit nain, medtem ko si prizadevajo zadostiti ciljem in izvrševanju politike podjetja, ki so jo zartali upravljalci. Do problema pride v primerih, ko je ravnateljem dana prevelika avtonomija, tako da lahko izkoristijo obstojee znanje in izkušnje v vseh svojih razsežnostih, ''pozabijo'' pa upoštevati interes lastnikov. Po drugi strani preve kontrolirani ravnatelji ne morejo polno izkoristiti vsega, kar znajo. Kako torej dosei, da bo ravnatelj izbral rešitev, ki bo hkrati v interesu lastnika obenem pa najboljša v oeh ravnateljev (Rozman, 2000, str )? To je vprašanje, na katerega je težko najti pravi odgovor. Zmanjševanje vloge lastnikov pri upravljanju, je le ena od dilem, s katero se sreujemo danes. Priznati je treba, da se je koncept lastništva precej spremenil in da bo potrebno poiskati nove poti in drugane rešitve pri upravljanju podjetja. 5

11 Tudi Sykes meni, da se je struktura upravljanja zelo spremenila, nastale spremembe pa danes resno ogrožajo uinkovitost podjetja in onemogoajo dolgorono ekonomsko rast. Nihe od udeležencev v podjetju ni zadovoljen s sedanjim sistemom upravljanja, za rešitev pa ne bo potrebno iznajti novih nainov upravljanja, gre samo za novo interpretiranje starih sistemov, ki jih moramo predstaviti v novi preobleki. Še vedno namre velja, da ni sistema uspešnega naina upravljanja podjetij brez predanih, izobraženih in na dolgi rok usmerjenih lastnikov, ter ravnateljev s predpogodbami in stimulacijami za dolgorono uspešnost poslovanja, ki so odgovorni lastnikom podjetja (Sykes, 1994, str. 113). 3. TEORIJA PRINCIPAL-AGENT 3.1. OPREDELITEV TEORIJE PRINCIPAL-AGENT Teorija principal-agent se osredotoa na razmerje med ravnatelji in lastniki podjetja. S to teorijo analiziramo upravljanje podjetja, vkljuujo vlogo usmerjevalnega odbora, vlogo ravnateljev ter pogostih odnosov z razlinimi interesnimi skupinami, kot so zaposleni v podjetju, delniarji, kupci, posojilodajalci (Barney, Hesterly 1999, str. 118). Teorija principal-agent temelji na racionalnem obnašanju principala in agenta, ki se obnašata egoistino in delujeta tako, da stremita k uresniitvi zastavljenih ciljev, ki praviloma temeljijo na sebinih nagibih posameznikov (Prašnikar, 1994, str. 22). Zaetke teorije principal-agent najdemo že pri Smithu, ki je govoril, da je bogastvo narodov proizvod marljivega prizadevanja vsakega posameznika, da zadovoljuje svoje lastne interese. Posameznika spodbuja njegov osebni egoistini lastni interes. Vsak najbolje ve, kako in na kakšen nain poveati osebno blaginjo. Uresnievanje lastnih interesov posameznika, bo hkrati koristilo tudi drugim in vodilo k bogastvu naroda (Kova, 1996, str. 11) TEMELJ TEORIJE PRINCIPAL-AGENT Teorija principal-agent se ukvarja z reševanjem problemov, ki nastanejo v odnosih principalagent. Teorija izhaja iz dveh smeri: pozitivistine in principal-agent. Zagovorniki pozitivistinega razmišljanja pravijo, da moramo opredeliti dogodke, v katerih se stališa principala in agenta skoraj vedno razhajajo. Ob predpostavki, da ima principal drugane cilje od agenta, moramo kot zadovoljivo rešitev opredeliti mehanizme upravljanja, ki bodo omejili samosvoje agentovo obnašanje. Opredelitev politike podjetja ali definiranje razlinih interesov principala in agenta, vzpostavljen informacijski sistem, stimulativne pogodbe, so mehanizmi, ki se jih pozitivisti poslužujejo v primeru problema principal-agent ( Eisenhardt, 1989, str. 57). 6

12 Zagovorniki teorije principal-agent gledajo na razmerje med principalom in agentom bolj splošno. Bistvo te teorije vidijo v neloljivi povezanosti ciljev, stališ in s tem konflikta, ki nastane vedno, ko gre za posameznike, katerih preference se med seboj razlikujejo. Razlini interesi se nato združujejo v skupne interese, ki so sprejemljivi za vse udeležence. Središe zanimanja tako ostaja pogodbeni odnos med principalom in agentom. Razmerje principal-agent predstavlja enega od najstarejših prepoznavnih elementov socialne interakcije. Razmerje nastane med dvema ali ve stranema, ko agent deluje v imenu nekoga drugega, ki ga oznaimo kot principal. Agent deluje v imenu principala, tako pride do razmerja, v katerem agent (ali principal) poseduje razline informacije o doloenem dogodku kot principal (oziroma agent) (Ross, 1973, str ). Barney in Hesterly pa pravita, da razmerje nastane takrat, ko ena stran pri opravljanju posla (principal) prenese avtoriteto na nekoga drugega (agenta). Blagostanje principala je odvisno od agentovih odloitev (Barney, Hesterly, 1999, str. 118). Razmerje principala in agenta je tesno povezano s tako imenovanim moralnim tveganjem, ki izhaja iz problema principal-agent. V odnosu principal-agent oba zavzemata podobna stališa v primeru tveganih situacij, zato bo agent vedno izbral pot, ki je skladna s stališem principala, vsaj tako pravi Ross (Ross, 1973, str. 136) PROBLEM RAZMERJA PRINCIPAL-AGENT OPREDELITEV PROBLEMA PRINCIPAL-AGENT Kot smo že vekrat omenili, se tipien primer razmerja principal-agent, pojavi med lastniki podjetja in ravnatelji. Lastniki podjetja pooblašajo ravnatelje in jim prepustijo vso potrebno avtoriteto za odloanje (ravnatelji imajo ali pa ne doloen lastniški delež v podjetju). Ker ravnatelji delujejo v imenu lastnikov podjetja in je sprejemanje odloitev sedaj preneseno prek principalov na agente, pridemo do problematike, ki zajema: 1. principal in agent imata razline interese, 2. principal ne more zagotoviti popolne kontrole nad delovanjem agenta, vsaj ne brez doloenih stroškov, 3. spremljanje akcij agenta ne more biti popolno in brez stroškov, saj zahteva dostop do informacij, ki so na voljo, ali jih posedujejo agenti. Vse omenjene okolišine privedejo do problema principal-agent, ki daje možnost za oportunistino obnašanje s strani agenta, ki deluje v nasprotju z blagostanjem lastnika (Barney, Hesterly, 1999, str. 119). 7

13 Problem principal-agenta torej nastane, ker sklenjene pogodbe med principalom in agentom niso napisane in uveljavljene brez stroškov. Stroški razmerja principal-agent zajemajo vse stroške strukturiranja, ocenjevanja in obveze, ki izhajajo iz sklenjenih pogodb z agenti, katerih preference so v nasprotju s principalovimi. Zajemajo tudi izgubo, ki izhaja iz izvrševanja prisile za sklenitev takih pogodb, saj niso izkorišene nekatere zmožnosti in akcije agentov, ki bi jih lažje opravili brez prisile (Fama, Jensen, 1983a, str. 304). Problem razmerja principal-agent predstavlja osnovni element, ki ga poimenujejo pogodbeni vidik podjetja (Fama, Jensen, 1983, str. 327; Fama, Jensen, 1983a, str. 304). Loevanje lastništva in ravnanja podjetja predstavlja bistvo problema principal-agent. Ko ravnatelj od investitorjev pridobi sredstva, jih mora uinkovito uporabiti. Investitorji potrebujejo posebna znanja loveškega kapitala, ki jim bo prineslo generiranje donosov na vložena sredstva. Po drugi strani ravnatelji potrebujejo sredstva, ker nimajo zadosti lastnega kapitala, ki bi ga vložili v investicijo. Problem principal-agenta se v tem primeru nanaša na težave, ki jih imajo vlagatelji pri zagotavljanju, da bodo vložena sredstva uporabljena v njihovo korist oziroma da jih ne bi porabili za neprivlane projekte. Ravnatelji in lastniki podjetij predstavljajo loeno komponento v sklopu pogodb, ki jih združeno imenujemo podjetje. Podjetje deluje v okviru konkurennega obnašanja ostalih podjetij in v toku asa omogoa spremljanje poslovnih rezultatov posameznega tima in njegovih lanov. Individualni lani v podjetju, kar še posebej velja za ravnatelje, se sooajo tako s pogodbenimi omejitvami kot z možnostmi, ki jih zagotavlja trg za svoje storitve, ki jih morajo iskati tako znotraj kot zunaj okvirov podjetja, v katerem delujejo (Fama, 1980, str. 289). Kadar ravnatelji in investitorji sklenejo dogovor s podpisom pogodbe, ta opredeli uporabo vloženih sredstev in delitev donosov, ki bo pravina za obe strani. V idealnih pogojih bi lahko podpisali popolno pogodbo o delovanju in nalogah ravnateljev, alokaciji dobikov, vendar pa je nemogoe napovedati in predvideti natanen razvoj dogodkov. Popolno pogodbo med ravnatelji in investitorji je tehnološko nemogoe izvesti, to ne bi bilo mogoe niti v primeru, ko bi bil ravnatelj izjemno motiviran pri zbiranju sredstev in bi se popolnoma prilagodil investitorju pri sklenitvi take pogodbe (Shleifer, Vishny, 1997, str. 741). Velika podjetja so že davno prerasla pomen posameznika kot edinega lastnika in ravnatelja podjetja, saj vejega podjetja en sam lovek ne more ve uinkovito voditi. Moderno podjetje ima veliko lastnikov, vsak pa je vložil sredstva v podjetje zato, da bi maksimiral zaetno investicijo. Lastniki postanejo principali takrat, ko podpišejo pogodbo z ravnatelji, ki postanejo zastopniki lastnikov in se zavežejo, da bodo kar najbolje ravnali v podjetju. Kot agenti principalov so ravnatelji odgovorni za maksimiranje koristi posameznega delniarja. Tak status sprejmejo zato, ker v odnosu vidijo možnost za poveanje lastnih koristi. Principali vložijo del svojega premoženja v podjetje in prevzamejo doloen sistem upravljanja, ki jim prinaša najve koristi, po drugi strani pa agenti sprejmejo odgovornost za ravnanje s tem premoženjem, saj 8

14 vedo, da jim bo tako razmerje prineslo ve koristi, kot e bi se odloili za kakšno drugo možnost delovanja (Davis, Schoorman, Donaldson, 1997, str. 22). Kontrola (Fama, Jensen, 1983a, str. 308) nad stroški v podjetjih, ki izhaja iz razkola med lastništvom in nadzorom nad podjetji, se izvaja z delovanjem ravnateljev, ki imajo v rokah vso spodbudo in možnost izvedbe ter nadzor nad posameznimi odloitvami, ki obsegajo odobritev odloitev in spremljanje rezultatov MOŽNOST KONTROLE PRINCIPALA NAD AGENTOM e koristi agenta sovpadajo s principalovimi, potem problema principal-agent ni. Agenti in principali poveujejo lastne koristi. Pojav stroškov principal-agent nastane šele v primeru, ko se interes principala razhaja z agentovimi. e so preference agenta drugane, bo agent zael delovati v škodo principala. Nasprotovanje izvira iz njunih vlog, kjer gre za organizacijski konflikt. Verjetnost, da agent ne bo imel enakih interesov kot principal, je namre zelo velika. Za zmanjšanje stroškov, ki so bili povzroeni s strani agenta, mora principal sprejeti doloeno obliko notranje kontrole, ki bo preverjala agentovo delovanje v podjetju (Davis, Schoorman, Donaldson, 1997, str. 22). V zadnjih letih so razline študije pokazale na pojav delovanja ravnateljev v škodo lastnikov. Dokazi prihajajo iz kapitalskega trga v obliki študije dogodkov (Shleifer, Vishny, 1997, str. 746). Bistvo študije dogodkov je, da v primeru, ko ravnatelji objavijo doloeno akcijo, ki jo nameravajo izvesti, cena delnic na trgu pade, tako imajo od izdelane akcije ve koristi ravnatelji kot lastniki podjetja. Kadar se ravnatelji odloijo za objavo izvajalske akcije (v splošnem tega niso dolžni storiti) je bolje, e je najavljena novica dobra kot pa povprena. Še vedno se namre dogaja, da ravnatelji objavljajo tudi slabe novice. Problem principal-agenta se lahko pojavi že samo z napovedjo nekega podjetja o morebitnem prevzemu drugega podjetja. Podatki o morebitnem prevzemu se namre vedno javno objavijo, toda e podatek ''prehitro splava na površje'', je škodo zelo težko popraviti. Negativni donosi so najpogostejši za tiste ponudnike, katerih ravnatelji posedujejo malo lastninskih pravic, in eden od predlogov izboljšanja stanja so stimulativne pogodbe ravnateljem. Stroški principal-agenta se lahko pojavijo tudi v bolj posredni obliki, saj nenadna smrt ravnateljev pogosto sovpada s porastom cen tistih delnic podjetja, s katerimi so le-ti ravnali. Najveji porast cen delnic je zaznati v nekaterih velikih podjetjih, katerih veliko premoženje je bilo ''trdno zasidrano'' v rokah ustanoviteljev in za katere so bila znailna majhna izplaila donosov investitorjem. Razloge za tako obnašanje cen delnic gre pripisati zmanjšanju kontrole nad sprostitvijo izplail donosov po smrti teh ravnateljev, vsaj tako menita Shleifer in Vishny (1997, str. 747). 9

15 STROŠKI NAGRAJEVANJA Stroške lahko zmanjšamo tako, da ravnateljem ponudimo stimulativne pogodbe, ki bodo služile kot nagrada za maksimiziranje ravnatelja v smeri interesa delniarjev. Take pogodbe vkljuujejo možnost, da višji ravnatelji na primer prejmejo delnice po nižji ceni, kar povea njihovo pripravljenost delovati v interesu lastnikov. Podobno kot stimulacijske pogodbe tudi kompenzacije povezujejo nivo koristi ravnateljev z dobiki lastnikov. Kompenzacija za ravnatelja pomeni, da popusti na raun pridobivanja kratkoronih dobikov v podjetju in se ne osredotoa samo na delovanje v podjetju na kratek rok, saj tovrstne akcije ponavadi dolgorono zmanjšujejo vrednost podjetja, temve upošteva dolgorono komponento pri ravnanju s podjetjem (Donaldson, Davis, 1991, str. 49). Za Haubicha je model principal-agent ''naravni'' model za kompenzacije med lastniki in ravnatelji, vendar veina teh kompenzacij ne daje najboljših rešitev (Haubrich, 1994, str. 259). Velik problem predstavlja oportunistino obnašanje ravnateljev, ki vkljuuje izogibanje delu za lastnika in delovanja v svojo korist za pridobivanje dodatnih prihodkov na raun stroškov delniarjev oziroma lastnikov. Glavni mehanizem, ki prepreuje tak oportunizem, je usmerjevalni odbor, ki ga lastniki podjetja sprejemajo kot osrednji organ upravljanja (Rozman, Kova, Koletnik, 1993, str. 44). Usmerjevalni odbor je tisto telo, ki lahko zagotovi nevtralno spremljanje in ocenjevanje ravnateljskih akcij, kar odbor opravlja v imenu lastnikov podjetja. Po Williamsonu je usmerjevalni odbor tisti kontrolni instrument, s katerim ravnatelji v bistvu kontrolirajo druge ravnatelje (Williamson, 1988, str. 571). V anglo-ameriškem sistemu so lani usmerjevalnih odborov hkrati tudi ravnatelji, pogosto je predsednik usmerjevalnega odbora tudi najvišji ravnatelj podjetja (Rozman, Kova, Koletnik, 1993, str. 45). Povsem drugae pa je v Avstraliji, kjer so taka podjetja v manjšini (Donaldson, Davis, 1991, str. 51). Zato kritiki združene vloge menijo, da bo nevtralno preverjanje prišlo do izraza takrat, ko predsednik usmerjevalnega odbora ne bo hkrati tudi predsednik ravnateljev (Donaldson, Davis, 1991, str. 50). Pojavlja se tudi vprašanje, ali je usmerjevalni odbor dovolj uinkovit za nadzor ravnateljev ali pa predstavlja le ''uinkovito ravnateljsko orodje'', ki le potrjuje izglasovane odloitve, predlagane s strani ravnateljev (Westphal, Zajac, 1995, str. 60). Zato nekateri avtorji predlagajo, da bi morali usmerjevalni odbor strukturirati tako, da bo le-ta maksimiral kontrolo nad ravnatelji, minimiziral stroške principal-agent, maksimiral ekonomsko vrednost podjetja ter da bo v javnosti predstavljal dobro ime podjetja. Drugi pa menijo, da je usmerjevalni odbor predstavnik razlinih interesnih skupin in da je pluralistini odbor bolj zaželen kot tisti, v katerem prevladujejo višji ravnatelji (Molz, 1988, str. 235). Tudi notranja konkurenca med ravnatelji je mehanizem, ki prinaša koristi, vendar samo v primeru, ko je konkurennost ustrezno kontrolirana (Birkinshaw, 2001, str. 21). Pozitivno je, da 10

16 notranja konkurenca ustvarja vejo fleksibilnost med ravnatelji. Podjetja se v današnjem asu bojijo, da še tako dober poslovni nart morebiti ne bo ustrezal zahtevam trga, zato namesto ''pušanja vseh jajc v eni košari'' ohranjajo odprte možnosti, kar je v asu hitrih sprememb razumljivo. Druga pozitivna lastnost, ki jo notranja konkurenca povzroa, je ohranjanje statusa quo. Uspešna podjetja z leti pogosto postanejo žrtve svojega lastnega uspeha in so redko odprte za nove ideje in spreminjanje uspešne formule, ki jim je toliko asa zagotavljala uspehe na trgu. Zato s spodbujanjem notranje konkurence poskušajo nadomestiti pomanjkanje motiva, da bi se laže razvijali in odzivali na spremembe, ki ga trg zahteva. In tretji, notranja konkurenca motivira ravnatelje, da vložijo še ve truda ravno zaradi ''grožnje'', ki jo predstavljajo drugi ravnatelji. Nizka stopnja notranje konkurence v podjetju zato lahko pomeni, da bo podjetje spregledalo odpiranje novih trgov, tehnologij, potreb, preve konkurence pa bo naredilo veliko škode zaradi podvajanja, nepovezanosti in notranjih bojev med ravnatelji. 4. TEORETINE OSNOVE ZAUPNIŠKE TEORIJE 4.1. ZAETNE OPREDELITVE ZAUPNIŠKE TEORIJE Egoistino obnašanje posameznikov vkljuuje sebine interese ljudi, ki ne upoštevajo ustev, navad in predsodkov ostalih ljudi (Prašnikar, 1994, str ). Sebini interesi niso vedno sprejemljiv model obnašanja v družbi, saj egoizem in spremljanje ekonomskih ciljev podjetja, ki so bili dolgo edini sprejemljivi in pravi cilji, ne prinašajo ve maksimalnih koristi podjetju. Res je, da se morajo podjetja nenehno spreminjati, da znanje posameznika in podjetja vse hitreje zastareva, da inovativna podjetja vnašajo nemir v okolje in zaposlene (Jakli, 1999, str ). Vendar je dobro, e podjetje stremi k aktivnostim, ki so dobre tudi za širše okolje. Ta zahteva ne pomeni, da naj podjetje postane manj usmerjeno k ekonomskim ciljem, oziroma da bo manj dobikonosno. Dobro pa je, e podjetje sprejme družbeno odgovornost, to je odgovornost do vseh interesnih skupin, in se poskuša držati vsaj minimalnega kriterija, ki pravi, da ''naj podjetje ne bo v konfliktu z okoljem''. Družbena odgovornost ravnateljev in podjetja naj bi z upoštevanjem zakonov, presegla ozke ekonomske in tehnološke interese podjetja. Družbena odgovornost je namre lahko draga in tvegana, vendar ni le v domeni države, ampak prinaša koristi podjetju in lastnikom, e jo vkljuijo v svoje okvire delovanja. Jakli družbeno odgovornost predstavlja štiridimenzionalno in govori o ekonomski, zakonski, etini in filantropski odgovornosti (glej Sliko 1, Tabelo 2 v Prilogi 1). Vse veja usmerjenost podjetij k družbeni odgovornosti in vse veji trend k etinemu obnašanju na poslovnem podroju ter upoštevanju, kaj je prav in kaj ne, sili ravnatelje in lastnike podjetij, da postavijo jasne meje, do kam velja iti oziroma katero dejanje je etino sprejemljivo in katero 11

17 ni (Jakli, 1999, str. 283). Problemi, kot so neprava poslovna darila, neprimerna izplaila ravnateljem, prejemanje podkupnin, vdiranje v zasebnost zaposlenih, konflikti pri poslovanju s tujino, odnos do okolja, politike in vlade, predstavljajo le nekatera podroja, ki ravnatelje v doloeni situaciji lahko pripeljejo do sprejetja dvomljivih odloitev, ki so posledica svobodne interpretacije etinih nael. Tudi Block pravi, da je bilo že veliko napisanega o tem, kako podjetja išejo nove poti in tehnike, ki bi izboljšale možnosti za preživetje podjetij v tako globalno naravnanem okolju, kot smo mu pria danes. Nobena od teh ''inovacij'' ni prinesla konkretnih izboljšav. Edini prispevek naj bi bil viden v majhnih izboljšavah, povedano drugae, narejene so bile le tako imenovane ''kozmetine spremembe'' kot jih v svoji knjigi oznai Block (Tucker, 1994, str. 592). Tista podjetja, ki bodo uspela dvigniti nivo pomoi, ponuditi svoje storitve nad samointeresom in bodo prerazporedile mo, privilegije in premoženje, bodo uspele. Sedanji modeli se namre ne odzivajo na zahteve volatilnih trgov. Zamisel zaupništva, ki jo bomo v nadaljevanju podrobneje razlenili, postavlja pod vprašaj vse dosedanje oblike upravljanja in ravnanja. Zaupništvo namre združuje ravnanje z dejanskim delom. Pojmi kot so samointeres, odvisnost in kontrola, bodo zamenjani z delovanjem v korist lastnikov, veje odgovornosti in partnerstva. Zaupništvo se osredotoa na tiste toke, ki jih je najtežje spremeniti: distribucijo moi, kakšen je naš osnovni namen delovanja podjetja, nagrade. Block pravi, da nam zaupništvo daje možnost, da sprejmemo spremembe na vseh nivojih v podjetju. S postopnim uvajanjem sprememb bo prišlo do prenosa odgovornosti za uspeh podjetja, in sicer na vse udeležence. Blockove ideje niso bile dobro sprejete, vendar avtor kritike zavraa z argumentom, da dokler bomo verjeli v preživetje s pomojo prisile in kontrole, ekonomskih in politinih sprememb ne bo (Tucker, 1994, str. 593). Zaupniška teorija, zaupništvo oziroma teorija lastnik-zaupnik ali angl. ''stewardship theory'' je pristop, ki govori o drugani obliki upravljanja, ki se precej razlikuje od do sedaj že uveljavljenega pristopa principal-agent. Zaupniška teorija govori o principu, v katerem ravnatelji niso motivirani za doseganje individualnih ciljev, ampak sebe raje imenujejo zaupniki, katerih motivi so v skladu s cilji principalov (Davis, Schoorman, Donaldson, 1997, str. 21). V Websterjevem slovarju zaupnik pomeni osebo, ki v vlogi ravnatelja skrbi za premoženje in posle, ki niso v njegovi lasti; je upravnik, upravitelj. Druga opredelitev pa zaupnika vidi kot osebo, ki je zadolžena za domae zadeve v podjetju (Marckwardt, Cassidy, McMillan, 1992, str. 1231). Donaldson in Davis opisujeta ravnatelja kot osebo, ki želi dobro opravljati naloge, ki so mu bile zaupane in hkrati želi biti dober zaupnik premoženja podjetja. Zaupniška teorija vsebuje osnovno predpostavko, ki pravi, da zaradi zadostne notranje motivacije ravnateljev, lahko dosežejo tako 12

18 dobre poslovne rezultate, kot si jih sami želijo. Vprašanje pa je, kako velik uspeh bo ravnatelje zadovoljil in e se to sklada z višino rezultatov ostalih udeležencev v podjetju. Razlini rezultati bodo odvisni od strukturirane situacije, v kateri bo ravnatelj izbral tisti prijem, ki je na razpolago v podjetju in je najbolj uinkovit. Organizacijske strukture v podjetju naj bi ravnateljem pomagale formulirati in sprejeti narte za uspešno ravnanje v podjetju. To bi omogoilo jasno opredeliti vloge posameznikov v podjetju (kaj se od njih priakuje) ter možnost pooblastiti višje ravnatelje za dosego zastavljenih ciljev v podjetju (Donaldson, Davis, 1991, str. 51). Zaupniška teorija namesto motivacije ravnateljev ve pozornosti namenja pooblastitvenim strukturam in raje govori o združeni poziciji glavnega ravnatelja in predsednika usmerjevalnega odbora. Združena vloga najvišjih oblastnih struktur bo dosegla vejo uinkovitost kot razdeljena vloga, pripeljala bo do boljših rezultatov v korist delniarjev. Ker teorija principal-agent raje govori o loeni vlogi višjega ravnatelja in direktorja usmerjevalnega odbora, sta Donaldson in Davis (1991, str ) v raziskavi statistino obdelala loenost in združenost posameznih oblastnih struktur. Prišla sta do ugotovitve, da v nasprotju s teorijo principal-agent, ki predpostavlja boljše rezultate v ohranjanju loenih funkcij, loena vloga ravnatelja in direktorja ne vodi k poveanju premoženja lastnikov, obstaja pa rahlo pozitivno razmerje med združeno vlogo in poveanjem premoženja, kar kaže na majhno prednost zaupniške teorije. Zavedati se moramo, da zaupniška teorija, v nasprotju s teorijo principal-agent, nima dolge tradicije in tudi zagovorniki novega pristopa, še niso raziskali in dokonno opredelili vseh dejavnikov, ki bi stoodstotno potrdili veljavnost teorije ETIKA AGENTOV Nekateri avtorji niso vedno neposredno govorili o zaupniški teoriji. Quinn in Jones sta zaupniško teorijo v svojem delu poimenovala ''etika agentov'' in poiskala vmesno rešitev, ki naj razreši probleme v odnosu principal-agent. (Quinn, Jones, 1995, str. 22). Zanju ''etika agentov'' predstavlja tako politiko podjetja, ki širše opredeljuje logiko teorije principal-agent. Tako predstavljata etino logiko konkurence na trgu in teorijo principal-agent v opredelitvi štirih etinih nael, ki bi jih ravnatelji morali upoštevati pred ciljem, kot je na primer doseganje dobika podjetja. Ta moralna naela niso nekaj novega, so osnovni elementi etinega obnašanja, vendar avtorja trdita, da imajo posebno mo v ekonomskih in razmerjih principal-agent. Ravnatelji so kot agenti zavezani osnovnim etinim naelom, o katerih avtorja pravita, da so že dolgo splošno sprejeta in razumljena, vendar jih je bilo potrebno ponovno ovrednotiti. Veliko akterjev na trgu je namre že ''pozabilo'' na upoštevanje etike pri sprejemanju veine poslovnih odloitev. Avtorja se zavedata, da je teorija principal-agent še vedno zelo razširjen model upravljanja, zato se sprašujeta, ali je mogoe osnovno etino zavezanost agenta in principala vpeti v naelo, kjer 13

19 ravnatelji ostajajo agenti, delujoi v imenu lastnikov podjetja (Quinn, Jones, 1995, str. 33). Tako je možno govoriti o nekaterih splošnih moralnih naelih, ki naj bi delovali kot minimalni okvir, ki bi ga upoštevali v vseh okoljih, vkljuujo poslovno okolje. Osnovna naela temeljijo na tem, da je dobro: a) spoštovati sprejete sporazume, pogodbe, b) da se izogibamo lažem, c) e ne povzroamo škode drugim, d) spoštovati zasebnost, avtonomijo drugih udeležencev. Avtorja sta poskušala zgoraj omenjena zelo splošna naela povezati s poslovnim okoljem, kjer bi morala ta naela predstavljati predpogoj za uinkovito delovanje na trgu in v odnosu principalagent. Sprejetje teh nael v obliki poslovnih norm je tisto, kar po njunem mnenju pripomore k ohranjanju, še vedno uveljavljenega razmerja principal-agent, ki bi drugae že davno izgubil svoj pomen. Prvi dve naeli (Quinn, Jones, 1995, str. 34) sta splošno priznani kot del splošne etike na trgu, saj drugae trg ne bi mogel obstajati. Prvo naelo je spoštovanje pogodb, ki temelji na osnovah modela principal-agent in ga je treba upoštevati, zlasti ko principal in agent svoje sodelovanje potrdita s pogodbo. Drugo naelo, ki ga moramo upoštevati, je izogibanje lažem. Prepoznavanje tega naela mora predstavljati osnovo za uinkovito delovanje trgov. Ostali dve naeli; in sicer izogibanje škode in spoštovanje avtonomije, pa predstavljata bistvo ekonomskih razmerij. Posameznikovo prepoznavanje in spoštovanje drugih posredno govori tudi o svobodi odloanja. Svobodno odloanje na trgu nam dovoljuje, da posamezniki sklepajo pogodbe, ki temeljijo na etinem obnašanju. Svoboda odloanja igra pomembno vlogo v ekonomskih aktivnosti na splošno in v razmerju principal-agent, e svobodno odloanje gledamo nekoliko ožje. Ravnatelji kot agenti morajo spoštovati pravico do svobodnega odloanja in jo hkrati priznavati vsakomur. Vprašanja, kako poveati premoženje podjetja, ne smejo prevladati nad svobodnim odloanjem posameznikov, saj osnovna naela, ki temeljijo na spoštovanju svobodnega odloanja, predstavljajo predhodno osnovo za razmerje principal-agent. Samo s predhodnim poznavanjem in prepoznanjem teh etinih nael bo razmerje principal-agent ohranilo svojo vrednost tudi v prihodnje (Quinn, Jones, 1995, str. 34) OSNOVE ZAUPNIŠKE TEORIJE MODEL ''EKONOMSKEGA'' IN MODEL ''DRUŽBENEGA LOVEKA'' Teorija principal-agent govori o modelu ''ekonomskega loveka'' (homo economicusu). Ta model opredeljuje ''ekonomskega loveka'', za katerega predvidevamo, da se bo obnašal egoistino, deloval v svojem interesu, in sicer v skladu s težnjo po zadovoljitvi osebnih potreb in želja. 14

20 Teorija principal-agent osnovne predpostavke modela ''ekonomskega loveka'' razlaga tako, da opredeli racionalnega akterja, ki mora delovati na nain, da bo uspel zadovoljiti svoje koristi. Tako agenti kot principali v teoriji principal-agent si prizadevajo dosei kar najvejo korist z najmanjšimi možnimi stroški. Teorija principal-agent loveško obnašanje opredeli v okvirih ekonomske racionalnosti. V modelu ''ekonomskega loveka'' mora posameznik imeti doloene loveške znailnosti, ki naj bi jim racionalni posameznik sledil. lovek naj bi razpolagal s popolnim samointeresom, popolno racionalnostjo in popolnimi informacijami (Kangas, 2002). Zato konfliktno razmerje med lastnikom in ravnateljem, ko ''ekonomski lovek'', ki proui razline možnosti za dosego svojih koristi in nagrad, deluje tako, da se poskuša izogniti morebitnim kaznim, še zlasti finannim, kar se mu zgodi v primeru neracionalnega delovanja. Lastniki podjetja tako želijo minimizirati tveganje, ki je povezano z neskladjem delovanja v razmerju principal-agent (Donaldson, Davis, 1991, str. 50; Davis, Schoorman, Donaldson, 1997, str. 24). Ljudje niso popolni, zato nekateri ekonomisti pravijo, da je skrajna oblika ''ekonomskega loveka'' nerealna. V resninem življenju je namre zelo težko razložiti, zakaj je posameznik reagiral na nek problem tako in ne drugae. Zato je primernejše, e sklepamo, da posamezniki poskušajo racionalno maksimirati svoja dejanja in se usmerjajo le na dejanja, ki njim samim prinašajo najve koristi. Za ekonomsko razlago pa je bolje poenostaviti model in sprejeti predpostavko, da so ljudje popolnoma prepriani v pravilnost svoje odloitve, da so popolnoma zainteresirani sami zase in se v vsakem trenutku obnašajo racionalno. Principali in agenti se obnašajo racionalno. Racionalnost je osnovna predpostavka teorije principal-agent, ki sledi iz modela ''ekonomskega loveka''. Z racionalnim obnašanjem posameznik skuša dosei maksimiranje svojih koristi (Albanese, Dacin, Harris, 1997, str. 610). Racionalni lovek je tisti: a) ki doloi svoje preference, b) ki razvrsti svoje preference od najbolj do najmanj zaželene, c) ki deluje v skladu s ciljem, da je potrebno dosei im veje zadovoljstvo pri uresnievanju posameznih preferenc. Racionalno obnašanje je premišljeno delovanje, ki ne upošteva ustev, navad in predsodkov ljudi. Je delovanje, ki pelje k uresnienju zastavljenih ciljev, ljudje pred odloitvijo pretehtajo vse možne stroške in koristi racionalnega obnašanja. Po presoji, ali koristi presegajo stroške, se odloijo, ali bodo uresniili zadane cilje. Kadar lovek hoe uresniiti enega od svojih želja, okusov, ciljev, bomo predvidevali, da so te preference ljudi stabilne, in se redko spreminjajo (Prašnikar, 1994, str. 22). Posamezniki se obnašajo v skladu s preferencami, ki delujejo v smeri zadovoljitve njihovih potreb. Vendar v realnosti ne moremo vedno priakovati, da bo lovek v vsakem trenutku izbral 15

21 racionalno vedenje. Ker lovek ne more vedno delovati racionalno, moramo upoštevati tudi možnost neracionalnega obnašanja, ko se posameznik obnaša drugae, kot bi bilo zaželeno. Neracionalni posameznik: a) se obnaša neracionalno (njegovo obnašanje ni v skladu z opredeljenimi preferencami), b) dela napake, ker ne razpolaga s popolnimi informacijami, in zato ne more delovati racionalno, c) ima raznolik spekter želja (od poudarjenega samointeresa do istega altruizma). Veina ekonomistov se zaveda, da je loveško obnašanje preve kompleksno, da bi ga lahko uvrstili v okvire racionalnosti. Zato je potrebno sprejeti sklep, da se posameznik obnaša racionalno in da ni potrebe po opredelitvi celotnega obsega vseh posameznikovih preferenc. Neracionalnost posameznika bomo obravnavali kot izjemo, sluajnost, hoteli smo le poudariti, da v realnem svetu ni popolnosti, vendar je omejitev potrebna, in jo bomo upoštevali tako v teoriji principal-agent kot v nadaljevanju pri zaupniški teoriji. Na podoben nain lahko opredelimo tudi zaupniško teorijo, ki izhaja iz modela ''ekonomskega loveka'', ki ga v zaupniški teoriji poimenujemo družbena oseba ali ''družbeni lovek''. Tako poimenovanje izvira iz psihologije in sociologije organizacije. Zaupnik je lovek, ki si želi dosei im vejo korist, zato zaupnik deluje v korist podjetja in ravna v prid kolektivu. Zaupnik sprejema tako obliko obnašanja in si prizadeva dosei tiste cilje, ki se, poleg tega, da so v njegovem interesu, skladajo tudi s cilji podjetja. Ljudje namre ne delujejo vedno samo po sebinih nagibih. Formalno teorijo racionalne izbire je mogoe razviti z upoštevanjem razlinih namenov. Poleg sebinega, ki je eden najpogostejših nagibov za racionalno obnašanje, nekateri ekonomisti vkljuujejo tudi drugane namene, kot so: delovanje zaradi obveznosti do drugega, iz naklonjenosti do drugega, želje nekomu nekaj darovati. Ekonomisti menijo, da se v primeru novih pogledov v pojasnjevanju racionalnega obnašanja ljudi, osnove racionalnosti ne bi bistveno spremenile (Prašnikar, 1994, str. 23). Po teoriji Maslowa (Vila, Kova, 1997, str. 94) ravnatelji v zaupniški teoriji ne zadovoljujejo le fizioloških potreb in potreb po varnosti (zagotovilo eksistence, varnost zaposlitve, plaa), kar je v domeni razmerja principal-agent. Osnovni cilj ravnateljev-zaupnikov je poleg zagotovitve osnovnih potreb, stremljenje k zadovoljitvi višjih potreb, ki jih najdejo v pripadnosti, spoštovanju, uspehu, ugledu, samopotrjevanju. Organizacijske vloge so v tem primeru opredeljene kot vloge, za katere (Donaldson, Davis, 1991, str. 50) menijo, da: a) motivacija sledi iz potrebe, ki jo moramo zadovoljiti, b) je mogoe dosei notranje zadovoljstvo s pomojo dela, ki naj predstavlja izziv in možnost doseganja dobrih rezultatov, c) moramo doloiti odgovornost in avtoriteto. 16

22 Osnova za ''družbenega loveka'' je, da zaupnika opredelimo kot osebo, ki deluje v skladu s podjetjem, kolektivistino obnašanje pa zagotavlja vejo korist kot individualistino obnašanje, opredeljeno v teoriji principal-agent. V zaupniški teoriji agent postane zaupnik in je tista oseba, ki s svojim obnašanjem principalom signalizira, da deluje v interesu principala. Odnos principal-zaupnik je odnos, v katerem zaupnik ne bo zamenjal samodelujoega obnašanja za kooperativno obnašanje, zato kljub dejstvu, da zaupnik in principal v svojih preferencah nista vedno usklajena, zaupnik višje vrednoti sodelovanje kot delovanje v nasprotju s principalovimi interesi (Davis, Schoorman, Donaldson, 1997, str. 24). Zaupnik namre ve, da bo dosegel vejo korist s kooperativnim odnosom, zato lahko reemo, da se tudi zaupnik v zaupniški teoriji obnaša racionalno. Poudariti pa moramo, da je osnovni pogled na racionalnost postavljen v druganih okvirih kot v teoriji principal-agent VEDENJE ZAUPNIKOV V RAZMERJU DO LASTNIKA Po principu zaupniške teorije je obnašanje zaupnika oznaeno kot kolektivistino, saj si zaupnik prizadeva dosei cilje, ki so v skladu s podjetjem (Davis, Schoorman, Donaldson, 1997, str. 25). Obnašanje zaupnikov bo prineslo koristi lastnikom podjetja, na primer zunanjim investitorjem (pozitivni efekt takega obnašanja se bo zrcalil v doseganju dobika podjetja ter morebitnem izplailu dividend in poveani ceni delnic), in principalom, to so lahko notranji lastniki delnic (na primer lani usmerjevalnega odbora). Bonitete na strani lastnikov bodo nastale na podlagi zaupnikov, ki si bodo prizadevali uresniiti cilje podjetja, kar sledi že iz opredelitve zaupnikovega vedenja. Zagovorniki zaupniške teorije razumejo mono povezavo med uspehom podjetja in zadovoljstvom lastnikov podjetja. Delovanje zaupnika šiti in omogoa maksimiranje premoženja lastnikov, hkrati pa omogoa dosego maksimalnega zadovoljstva in maksimalne koristi tudi s strani zaupnika. Zaradi obilice možnih ciljev, ki jim dajejo prednost razline skupine lastnikov, menimo, da je zaupnikovo vedenje osredotoeno na zadovoljitev ciljev podjetja. Lastniška struktura v organizaciji je lahko sestavljena iz malih in velikih investitorjev ter drugih interesnih skupin, za katere velja, da postavljajo v ospredje drugane cilje, in ravno zato morajo biti zaupniki motivirani za tako delovanje, ki bo v interesu celotne skupine. Zaupnik, ki je uspešen pri ravnanju v podjetju in ki mu uspe dvigniti uspešnost le-tega, v splošnem zadovolji vse skupine, ki smo jih zgoraj navedli. Delovanje v skladu s podjetjem zaupnika motivira za optimalno delovanje, povezanost s cilji podjetja pa zadovolji interes kompetitivnih lastnikov. Poleg tega omogoa zadovoljevanje potreb vseh tistih interesnih skupin, ki so posredno ali neposredno povezane z veanjem premoženja podjetja. 17

23 Do sedaj smo razložili, kako ravnatelji podjetja vedno delujejo v skladu s cilji podjetja, vendar pa ne smemo pozabiti, da imajo zaupniki doloene individualne potrebe, ki jih Davis, Schoorman in Donaldson poimenujejo ''potrebe po preživetju'' in ki morajo biti realizirane, e naj bo zagotovljena osnovna eksistenca. Zaupniki morajo dobiti tako izplailo, da jim bo omogoeno preživeti. Razlika med agentovo in zaupnikovo opredelitvijo lastnih potreb, je v druganem pristopu. Zaupnik razume, da je treba osebne cilje in cilje podjetja medsebojno uskladiti in obenem verjame, da delovanje v skladu s podjetjem, pripelje do zadovoljitve osebnih ciljev oziroma potreb. Zaupnikova možnost delovanja v okvirih podjetja je povezano z dejstvom, da zaupnik verjame, da mu bo tako delovanje prineslo ve koristi, kot jih je mogoe pridobiti skozi individualistino, samodelujoe vedenje. Zagovorniki zaupniške teorije zagovarjajo tezo, o kateri smo že govorili, in sicer, da je delovanje zaupnika opredelijo s strukturirano situacijo, v kateri se je znašel, in da to pogojuje in olajša uspešnost zamišljene akcije. e zaupnikova motivacija za dosego nekega konkretnega cilja sovpada z ''družbenim lovekom'', potem so pooblastvene strukture upravljanja in drugi mehanizmi v podjetju, primerni za uspešno delovanje zaupnikov. Tako pridobljeno avtonomijo zaupnikovega ravnanja je treba razširiti v korist zaupnika, saj odnos lastnik-zaupnik temelji na zaupanju, v katerem pridobijo vsi, ki so vkljueni v tak sistem. Veje zaupanje v zaupnika bo prineslo spremembo v tem smislu, da ne bo potrebno sprejemati ukrepov, ki so bili potrebni pri individualno naravnanemu agentu (zmanjšali se bodo stroški, ki smo jih imeli s spremljanjem delovanja ravnateljskih akcij in stroški stimulativnih pogodb). Zmanjšani stroški za zaupnika so posledica motivacije le-tega, ki, kot smo že vekrat omenili, izhaja iz vedênja, ki je v skladu s cilji podjetja. Teorija lastnik-zaupnik gradi na vzpostavljenem zaupanju, zato lastniki sprejemajo odloitve zaupnikov, jih upoštevajo ter hkrati verjamejo, da bodo sprejemali pravilne odloitve v dani situaciji. Ker lastniki ne dvomijo v delovanje zaupnikov, zaupnik ni predhodno omejen z morebitnim nezaupanjem in skepso, ki sta zelo jasno izražena v razmerju principal-agent. Dejstvo je, da e imaš nekoga (v tem primeru agenta) za tatu, bo ta tat tudi postal. Vsaka kontrola ponavadi rodi novo obliko vedênja in iskanje možnosti za uveljavitev v vzpostavljenem odnosu. Agenti in zaupniki bodo delovali tako, kot so videti v oeh ostalih udeležencev. e bi v razmerju lastnik-zaupnik postavili kontrolne mehanizme za preverjanje zaupnikovih akcij, bi dosegli ravno nasproten uinek od tistega, ki je znailen za razmerje principal-agent. Spodkopali bi zaupanje v delovanje zaupnika in hkrati dosegli znižanje motivacije, ki je potrebna za uspešno zaupnikovo delovanje. Osnovni princip zaupniške teorije temelji na tem, da ravnatelj deluje v interesu lastnika, in e je to razmerje porušeno, potem ne moremo ve govoriti o maksimiranju odnosa lastnik-zaupnik. 18

Microsoft Word - Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki doc

Microsoft Word - Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki doc Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB) Podatki o predpisu: Uradni list RS, št. 56-2342/2008, stran 6015 Datum objave: 6.6.2008 Veljavnost: od 21.6.2008 Podatki o tej verziji istopisa: Zadnja

Prikaži več

KAPITALIZEM je družbeno-ekonomska ureditev, v kateri so proizvajalna sredtva v zasebni lasti in ki temelji na prostem trgu in

KAPITALIZEM je družbeno-ekonomska ureditev, v kateri so proizvajalna sredtva v zasebni lasti in ki temelji na prostem trgu in UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O KONFLIKTI INTERESOV PRI UPRAVLJANJU PODJETJA Ljubljana, maj 2004 ANJA PRAŠNIKAR IZJAVA Študent/ka ANJA PRAŠNIKAR izjavljam, da sem avtor/ica

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko

Prikaži več

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks

Prikaži več

kodeks_besedilo.indd

kodeks_besedilo.indd Samoregulacijski kodeks ravnanja operaterjev mobilnih javnih elektronskih komunikacijskih storitev o varnejši rabi mobilnih telefonov s strani otrok in mladostnikov do 18. leta Izdal in založil Gospodarska

Prikaži več

Politike in postopki razvrščanja strank

Politike in postopki razvrščanja strank Na podlagi prvega odstavka 160. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 77/11, 10/12 - ZPre-1C in 55/12; ZISDU-2) v povezavi z določbo 210. člena Zakona o trgu

Prikaži več

Sinopsis

Sinopsis Socialno integracijski vidiki vkljuevanja otrok s posebnimi potrebami v šolo in vrtec Avtorji: Lebari Nada, Grum Kobal Darja, Kolenc Janez V izhodišu smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja:

Prikaži več

Microsoft Word - grgeta251

Microsoft Word - grgeta251 UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SEBASTJAN GERGETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MEDTRŽNA TEHNINA ANALIZA Ljubljana, maj 2002 SEBASTJAN GERGETA IZJAVA

Prikaži več

Microsoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx

Microsoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx številka 13, 15. dec.2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! Danes nadaljujemo z vprašanji, s katerimi vrednotite konkretne lastnosti in sposobnosti posameznega kandidata. V prejšnjih

Prikaži več

(Microsoft Word - Merila, metode in pravila - \350istopis )

(Microsoft Word - Merila, metode in pravila - \350istopis ) DRŽAVNOTOŽILSKI SVET Trg OF 13, 1000 LJUBLJANA Tel.: 01 434 19 63 E-pošta: dts@dt-rs.si Številka: Dts 5/15-12 Datum: 27. 10. 2016 Državnotožilski svet (v nadaljevanju: Svet) je na svoji 64. seji dne 27.

Prikaži več

Predloga za oblikovanje navadnih dokumentov

Predloga za oblikovanje navadnih dokumentov Politika izvrševanja naročil strank NLB d.d. 1. Namen 1.1 Zakon o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju: ZTFI-1) od Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: Banka), zahteva, da vzpostavi

Prikaži več

Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij

Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij za pridobitev licence Pogosta vprašanja 1 Kaj je banka?

Prikaži več

Microsoft Word - lipnik16.doc

Microsoft Word - lipnik16.doc UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DRAGICA LIPNIK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA IN SPREMEMBE ORGANIZACIJE PODJETJA BANKART LJUBLJANA Ljubljana,

Prikaži več

Tabela_javni sektor

Tabela_javni sektor VLADNI PROTIKRIZNI I, NAMENJENI JAVNEMU SEKTORJU UINEK; REZULTAT A Sprememba normativne ureditve na podroju pla: Aneks št. 1 h KPJS (Dogovor o ukrepih s podroja pla v javnem sektorju zaradi spremenjenih

Prikaži več

DELOVNI LIST 2 – TRG

DELOVNI LIST 2 – TRG 3. ŢT GOSPODARSKO POSLOVANJE DELOVNI LIST 2 TRG 1. Na spletni strani http://www.sc-s.si/projekti/vodopivc.html si oglej E-gradivo z naslovom Cena. Nato reši naslednja vprašanja. 2. CENA 2.1 Kaj se pojavi

Prikaži več

OBÈINA DOBREPOLJE Videm 35, Videm-Dobrepolje tel fax

OBÈINA DOBREPOLJE Videm 35, Videm-Dobrepolje tel fax Občina Dobrepolje Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje, tel. 01/786-70-10, fax: 01/780-79-23, e-mail: obcina.dobrepolje@siol.net PODATKI O PONUDNIKU IN PONUDBI Firma oziroma ime:. Zakoniti zastopnik: Identifikacijska

Prikaži več

Microsoft Word - Posebni pogoji za uporabo storitev Google _DONE_.doc

Microsoft Word - Posebni pogoji za uporabo storitev Google _DONE_.doc Posebni pogoji za uporabo Google storitev Družba SI.MOBIL telekomunikacijske storitve, d.d., Šmartinska cesta 134B, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: Si.mobil), je gospodarska družba, ki v okviru svojih

Prikaži več

PowerPoint Template

PowerPoint Template IV. Strateško planiranje v splošnem Strateško planiranje ni izolirano področje od managementa Dve vrsti managementa: Strateški management Operativni management Strateški managemenet šele v zadnjem obdobju

Prikaži več

Organizacija, letnik 39 Razprava {tevilka 5, maj 2006 Vpeljava mentorstva v proces prodaje storitev: primer zavarovalnice Boštjan Štempelj Šubi~eva ul

Organizacija, letnik 39 Razprava {tevilka 5, maj 2006 Vpeljava mentorstva v proces prodaje storitev: primer zavarovalnice Boštjan Štempelj Šubi~eva ul Vpeljava mentorstva v proces prodaje storitev: primer zavarovalnice Boštjan Štempelj Šubi~eva ulica 9, 1234 Mengeš,Slovenija, bostjan.stempelj@moj.net V zavarovalnici do sedaj ni bilo sistema za sledenje

Prikaži več

Pravilnik Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d.

Pravilnik Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d. Na podlagi 8. člena statuta Svobodnega sindikata Slovenije je Sindikat zaposlenih v podjetju Si.mobil d.d. na ustanovnem sestanku dne, 06.11.2014 sprejel PRAVILNIK Sindikata zaposlenih v podjetju Si.mobil

Prikaži več

Microsoft Word - Intervju_Lebar_SID_banka

Microsoft Word - Intervju_Lebar_SID_banka INTERVJU: Leon Lebar, direktor oddelka za zavarovanje kreditov in investicij SID banke, d.d. G. Leon Lebar je bil kot gost iz prakse letos povabljen k predmetu Mednarodno poslovanje. Študentom je na primerih

Prikaži več

Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve

Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Svetovna trgovinska organizacija (STO) - Uredba (ES) št.

Prikaži več

KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017

KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017 KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017 NAGOVOR POSLOVODSTVA S sprejetjem KODEKSA RAVNANJA skupine DOMEL smo sklenili zavezo, da se bomo po njegovih načelih ravnali povsod, kjer smo,

Prikaži več

Kodeks ravnanja javnih uslužbencev

Kodeks ravnanja javnih uslužbencev Kodeks ravnanja javnih uslužbencev 1. Vlada Republike Slovenije sprejema kodeks ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je sprejel Svet Evrope kot priporočilo vsem članicam Sveta Evrope. 2. Vlada Republike

Prikaži več

RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra

RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo mag. Robert Cugelj Generalni

Prikaži več

Microsoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa

Microsoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Osnovna šola bratov Letonja telefon/fax: (03) 8965300, 8965304 Šmartno ob Paki 117 e-pošta: os-bl-smartno@guest.arnes.si 3327 Šmartno ob Paki spl. stran: www.ossmartno.si SAMOEVALVACIJSKO POROČILO SODELOVANJE

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Svet

Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Svet Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Sveta delegacije Št. predh. dok.: 8946/16, 9455/16 FREMP

Prikaži več

AM_Ple_NonLegReport

AM_Ple_NonLegReport 8.3.2018 A8-0048/7 7 Marco Zanni, Stanisław Żółtek, André Elissen Uvodna izjava B B. ker se je hitro izkazalo, da večletni finančni okvir za obdobje 2014 2020 ni primeren za izpolnjevanje dejanskih potreb

Prikaži več

IZBRANI PRIMERI JAVNO-ZASEBNIH PARTNERSTEV V SLOVENIJI doc. dr. Boštjan Ferk Inštitut za javno-zasebno partnerstvo

IZBRANI PRIMERI JAVNO-ZASEBNIH PARTNERSTEV V SLOVENIJI doc. dr. Boštjan Ferk Inštitut za javno-zasebno partnerstvo IZBRANI PRIMERI JAVNO-ZASEBNIH PARTNERSTEV V SLOVENIJI doc. dr. Boštjan Ferk Inštitut za javno-zasebno partnerstvo ŠPORTNI PARK STOŽICE: ŠPORTNA DVORANA IN NOGOMETNI STADION, LJUBLJANA PROJEKT (IME, LOKACIJA)

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Akademija upravljanja s človeškimi viri Informativni dan J A S M I N A R I D Z I F R A N J A R I D Z I D R. A L E K S A N D E R Z A D E L P R I M O Ž K O Č A R 0 4. J U L I J, 2 0 0 8 Zakaj HRM Akademija?

Prikaži več

PEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog

PEDAGOŠKO  VODENJE, kot ena od nalog Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede

Prikaži več

Microsoft Word - petrovic270

Microsoft Word - petrovic270 UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAZVOJ PODJETNIŠTVA V SRBIJI: PROBLEMI IN MOŽNOSTI Ljubljana, junij 2002 SANDRA PETROVI I Z J A V A Študent/ka Sandra Petrovi izjavljam, da sem avtor/ica

Prikaži več

MAGISTERIJ

MAGISTERIJ UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO ORGANIZACIJSKI MODEL SPREMLJANJA ZASEDENOSTI IZVAJALCEV ZDRAVSTVENIH STORITEV Mentor: izred. prof. dr. Robert Leskovar Kandidat: Emil

Prikaži več

Microsoft Word - GIS - pravilnik o uporabi sluzbenih mobitelov - koncna verzija doc

Microsoft Word - GIS - pravilnik o uporabi sluzbenih mobitelov - koncna verzija doc Na podlagi 31. člena Statuta Gozdarskega inštituta Slovenije je upravni odbor Gozdarskega inštituta Slovenije na svoji 3. redni seji z dne 29.05.2007 sprejel naslednji PRAVILNIK O UPORABI SLUŽBENIH MOBILNIH

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema:

Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema: Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema: 9. avgust 2017 Prejemnik: Št. dok. Kom.: Zadeva: za

Prikaži več

POSLOVNO OKOLJE PODJETJA

POSLOVNO OKOLJE PODJETJA POSLOVNO OKOLJE PODJETJA VSI SMO NA ISTEM ČOLNU. ACTIVE LEARNING CREDO (adapted from Confucius) When I hear it, I forget. When I hear and see it, I remember a little. When I hear, see and ask questions

Prikaži več

Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za

Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom

Prikaži več

RAZLIKE MED MSRP 16 IN MRS 17 Izobraževalna hiša Cilj

RAZLIKE MED MSRP 16 IN MRS 17 Izobraževalna hiša Cilj 15. 10. 2018 RAZLIKE MED MSRP 16 IN MRS 17 Izobraževalna hiša Cilj MSRP 16 MRS 17 OPREDELITEV POJMA 'NAJEM' V skladu z MSRP 16 je najem pogodba ali del pogodbe, ki prenaša pravico do uporabe identificiranega

Prikaži več

(Microsoft Word - VIS_\212egula_Bojan_1981.doc)

(Microsoft Word - VIS_\212egula_Bojan_1981.doc) UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Informatika v organizaciji in managementu UVEDBA IN ANALIZA SLUŽBE ZA PODPORO UPORABNIKOM V PODJETJU SRC.SI Mentor: doc. dr. Igor Bernik Kandidat:

Prikaži več

EVRO.dvi

EVRO.dvi Management tehnologije dr. Cene Bavec Management tehnologije postaja v gospodarsko in tehnološko razvitih državah eno temeljnih managerskih znanj. V Sloveniji nimamo visokošolskih in univerzitetnih programov

Prikaži več

A4x2Ex_SL.doc

A4x2Ex_SL.doc PETLETNE OCENE OKVIRNIH RAZISKOVALNIH PROGRAMOV EVROPSKE UNIJE V OBDOBJU 1999-2003 Povzetek Original EN POVZETEK Veljavna Pogodba o Evropski uniji opredeljuje dva temeljna strateška cilja evropskih okvirnih

Prikaži več

USODL iskalnik

USODL iskalnik Opravilna št.: U-I-99/04 ECLI: ECLI:SI:USRS:2005:U.I.99.04 Akt: Pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Primorske novice, Uradne objave, št. 6/03 in 7/03), 8. čl. Izrek: Določba 8. člena Pravilnika

Prikaži več

Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan

Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti

Prikaži več

Poročilo o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije

Poročilo o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije 1.12.2016 SL Uradni list Evropske unije C 449/61 POROČILO o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije (2016/C 449/11) UVOD 1. Izvajalska

Prikaži več

2017 Seven CORPORATE_IZVOZNI FOCUS_slo

2017 Seven CORPORATE_IZVOZNI FOCUS_slo Izvozni focus 2017 Seven Refractories je podjetje, ki proizvaja materijale za ognjeodporno keramiko. Ustanovljeno je bilo maja 31.maja 2010. Izgraditev hale in postavitev dveh proizvodnih linij smo zaključili

Prikaži več

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva,

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva, Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva, GZS, 4. junij 2019 Peter Tomše, Direktorat za okolje, Sektor za odpadke peter.tomse@gov.si RAZLOGI ZA SPREMEMBE

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Fink.ppt

Microsoft PowerPoint - Fink.ppt NAJEMANJE KREDITA V BREME REZERVNEGA SKLADA Polona Fink Ružič Pravna služba GZS Teme Mnenje Ministrstva za okolje in prostor Obveznost ustanovitve rezervnega sklada Namen uporabe sredstev rezervnega sklada

Prikaži več

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji

Prikaži več

2019 QA_Final SL

2019 QA_Final SL Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P

Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:

Prikaži več

Na podlagi 109. člena Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 15/06 - uradno prečiščeno besedilo, 22/08, 4/15 in 1/16)

Na podlagi 109. člena Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 15/06 - uradno prečiščeno besedilo, 22/08, 4/15 in 1/16) Na podlagi 109. člena Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 15/06 - uradno prečiščeno besedilo, 22/08, 4/15 in 1/16) je Svet Mestne občine Velenje na 12. seji dne 22. 3.

Prikaži več

EIOPA-BoS-14/167 SL Smernice o pomožnih lastnih sredstvih EIOPA Westhafen Tower, Westhafenplatz Frankfurt Germany - Tel ; Fa

EIOPA-BoS-14/167 SL Smernice o pomožnih lastnih sredstvih EIOPA Westhafen Tower, Westhafenplatz Frankfurt Germany - Tel ; Fa EIOPA-BoS-14/167 SL Smernice o pomožnih lastnih sredstvih EIOPA Westhafen Tower, Westhafenplatz 1-60327 Frankfurt Germany - Tel. + 49 69-951119-20; Fax. + 49 69-951119-19; email: info@eiopa.europa.eu site:

Prikaži več

kolofon

kolofon 1 Uredni{ki odbor Jana [ubic Prislan, Irena Porekar Kacafura, Igor Ravbar, Nada Mad arac, Eva Ilec in Zoran Mili} Glavni in odgovorni urednik Zoran Mili} Tehni~ni urednik Zoran Mili}, Gorazd Lemaji~ Lektorica

Prikaži več

Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD

Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD Uvod Poslovna skupina ALDI SÜD, katere del je (skupina) Hofer, posluje po načelih odgovornega upravljanja podjetja. V tem dokumentu predstavljamo, kaj to pomeni

Prikaži več

(Microsoft Word - Letni na\350rt 2015-kon\350no)

(Microsoft Word - Letni na\350rt 2015-kon\350no) NAČRT RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM IN LETNI PROGRAM RAZPOLAGANJA S FINANČNIM PREMOŽENJEM OBČINE DOBROVNIK ZA LETO 2015 1. UVODNA POJASNILA 1.1. Ravnanje s stvarnim premoženjem občine Zakon o stvarnem

Prikaži več

naslov 73_1.qxd

naslov 73_1.qxd Geografski vestnik 73-1, 2001, 73 87 Metode METODE METODA IZDELAVE RAZVOJNEGA PROGRAMA AVTOR Lojze Gosar Naziv: dr., univerzitetni diplomirani geograf Naslov: Pod gradom 21, Lukovica pri Brezovici, SI

Prikaži več

COM(2014)596/F1 - SL

COM(2014)596/F1 - SL EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 26.9.2014 COM(2014) 596 final 2014/0278 (NLE) Predlog SKLEP SVETA o določitvi določene potrebne in prehodne ureditve v zvezi s prenehanjem sodelovanja Združenega kraljestva Velika

Prikaži več

Microsoft Word - odlok 2005.doc

Microsoft Word - odlok 2005.doc Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02, 56/02-ZJU in 110/02-ZDT-B) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je

Prikaži več

PROJECT OVERVIEW page 1

PROJECT OVERVIEW page 1 N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:

Prikaži več

SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle

SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/17 08.12.2015 Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz člena 23 Direktive 2014/59/EU Smernice organa EBA o določitvi

Prikaži več

Zlato, Vaša zaščita pred inflacijo! Pred inflacijo ni varna nobena valuta! Z inflacijo se srečujemo na vsakem koraku: pri peku, v trgovini ali na kino

Zlato, Vaša zaščita pred inflacijo! Pred inflacijo ni varna nobena valuta! Z inflacijo se srečujemo na vsakem koraku: pri peku, v trgovini ali na kino Zlato, Vaša zaščita pred inflacijo! Pred inflacijo ni varna nobena valuta! Z inflacijo se srečujemo na vsakem koraku: pri peku, v trgovini ali na kino blagajni. Cene blaga in storitev se stalno višajo.

Prikaži več

Priloga_04.indd

Priloga_04.indd 1 Sistem distribucije zemeljskega plina Pri teh sistemih obiajno varevalnega potenciala ni - eventualnih netesnosti in pušanja plina že iz varnostnih razlogov ne sme biti. V sistemu se varevalni potencial

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - prezentacija Bo\236a [Zdru\236ljivostni na\350in])

(Microsoft PowerPoint - prezentacija Bo\236a [Zdru\236ljivostni na\350in]) POSLOVNA KONFERENCA: DAN JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA: PRAKSE IN POSLOVNE PRILOŽNOSTI PROJEKTOV IZGRADNJE PREDSTAVITEV PROJEKTA IN ZAKLJUČKOV FOKUSNIH SKUPIN MAG. Boža Loverčič Špacapan Ljubljana, 11. junij

Prikaži več

Uradni list Republike Slovenije Št. 84 / / Stran Priloga IV: Vloga za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost

Uradni list Republike Slovenije Št. 84 / / Stran Priloga IV: Vloga za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost Uradni list Republike Slovenije Št. 84 / 23. 12. 2016 / Stran 12607 Priloga IV: Vloga za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost Na podlagi 83. člena Zakona o uresničevanju javnega

Prikaži več

Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. T

Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. T Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. Tako pravi Trismigistus, Mag nad magi. (Hermes Trismigistus

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o Slovenski

Prikaži več

(Microsoft Word - Kon\350na verzija-novinarsko poro\350ilo za leto 2010_ )

(Microsoft Word - Kon\350na verzija-novinarsko poro\350ilo za leto 2010_ ) KAZALO VSEBINE 1. GOSPODARNO RAVNANJE Z ODPADKI 2. KJE ZBIRAMO ODPADKE? 3. POSLANSTVO, VIZIJA IN VREDNOTE PODJETJA SAUBERMACHER-KOMUNALA 4. DRUŽBENA ODGOVORNOST 5. ODPADKI, ZBRANI V LETU 2010 6. ANALIZA

Prikaži več

(Microsoft Word - Milo\347evi\206_1.del diplome.doc)

(Microsoft Word - Milo\347evi\206_1.del diplome.doc) UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management delovnih procesov NADGRADNJA SISTEMA MANAGEMENTA KAKOVOSTI PO ISO/TS 16949 V PREVENT MEŽICA D.O.O. Mentor: izred. prof.

Prikaži več

Vsebina in pogoji za sodelovanje v akciji»toplotne črpalke 2013«1. UVODNA DOLOČILA Vsebina in pogoji za sodelovanje v akciji»toplotne črpalke 2013«(v

Vsebina in pogoji za sodelovanje v akciji»toplotne črpalke 2013«1. UVODNA DOLOČILA Vsebina in pogoji za sodelovanje v akciji»toplotne črpalke 2013«(v Vsebina in pogoji za sodelovanje v akciji»toplotne črpalke 2013«1. UVODNA DOLOČILA Vsebina in pogoji za sodelovanje v akciji»toplotne črpalke 2013«(v nadaljevanju: Vsebina in pogoji za sodelovanje v akciji)

Prikaži več

Spremljanje in obvladovanje stroškov

Spremljanje in obvladovanje stroškov Spremljanje in obvladovanje stroškov v podjetjih mag. Jana Trbižan Dnevni red Razvrščanje in razmejevanje stroškov Ugotavljanje stroškov po dejavnostih Obvladovanje stroškov 1 Pomembno je poznati stroškovna

Prikaži več

VELJA OD DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) Izobraževalna hiša Cilj

VELJA OD DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) Izobraževalna hiša Cilj VELJA OD 1. 1. 2016 DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) RAZKRITJA 69. ČLEN ZGD- 1 (OD 1.1.2016 DALJE) da pogojno ne Člen ZGD- 1 OPIS VELIKOST DRUŽBE VELIKA SREDNJA MAJHNA MIKRO (70a. člen)

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 3. junij 2019 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2019/0090 (NLE) 8928/19 PECHE 221 ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI

Svet Evropske unije Bruselj, 3. junij 2019 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2019/0090 (NLE) 8928/19 PECHE 221 ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI Svet Evropske unije Bruselj, 3. junij 2019 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2019/0090 (NLE) 8928/19 PECHE 221 ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI Zadeva: SKLEP SVETA o sklenitvi Protokola o izvajanju

Prikaži več

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/ z dne julija o dopolnitvi Direktive 2014/ 65/ EU Evropskega parlamenta in S

DELEGIRANA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2017/ z dne julija o dopolnitvi  Direktive  2014/  65/  EU  Evropskega  parlamenta  in  S 31.3.2017 L 87/411 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/588 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede režima

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Ponudba storitev in izhodišča delovanja Askit.ppt [Compatibility Mode]

Microsoft PowerPoint - Ponudba storitev in izhodišča delovanja Askit.ppt [Compatibility Mode] Izhodia delovanja podjetja Askit d.o.o. Dvig uspenosti poslovanja naih strank. Dodana vrednost za stranko je osnova prepoznavanja koristnosti naega angamaja. Omogoamo vam zunanji neodvisen in strokoven

Prikaži več

KODEKS ETIKE SOCIALNIH DELAVK IN DELAVCEV SLOVENIJE Ker lahko v socialnem delu etično primernost oz. neprimernost profesionalnih postopkov presojamo s

KODEKS ETIKE SOCIALNIH DELAVK IN DELAVCEV SLOVENIJE Ker lahko v socialnem delu etično primernost oz. neprimernost profesionalnih postopkov presojamo s KODEKS ETIKE SOCIALNIH DELAVK IN DELAVCEV SLOVENIJE Ker lahko v socialnem delu etično primernost oz. neprimernost profesionalnih postopkov presojamo samo na posamičnem nivoju vsakega konkretnega primera,

Prikaži več

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/ z dne 2. junija o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/ Evropskega parlamenta i

DELEGIRANA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2016/ z dne  2.  junija o dopolnitvi  Uredbe  (EU)  št.  600/ Evropskega  parlamenta  i L 313/6 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2021 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi

Prikaži več

19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ES

19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ES 19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ESRB/2012/2 1 Smernice organa EBA o usklajenih opredelitvah

Prikaži več

Microsoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu

Microsoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu Na podlagi 64. člena Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične študije, št. 011-01/13 z dne 27. 6. 2013, je Senat Univerze na Primorskem Fakultete za humanistične študije na svoji 4.

Prikaži več

Impact assessment Clean 0808

Impact assessment  Clean 0808 EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Zapisovanje učnih izidov Bled, 21.1.2016 Darko Mali ECVET ekspert, CPI Pojmi: Kvalifikacija Kompetenca Učni cilji Učni izidi Enote učnih izidov Kreditne točke Programi usposabljanja NE! 2 Učni cilji kompetence

Prikaži več

Microsoft Word - Razpisna dokumentacija doc

Microsoft Word - Razpisna dokumentacija doc Razpisna dokumentacija JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE DEJAVNOSTI DRUŠTEV V KRAJEVNI SKUPNOSTI MESTA KRŠKO ZA LETO 2016 VSEBINA: I. Vsebina javnega razpisa II. Obrazec za prijavo III. Vzorec pogodbe Številka:

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Seminarska naloga Učinkovit sistem nagrajevanja v javni upravi s poudarkom na nedenarnih nagradah Uroš Ostrež Nataša Jančar Rovan Univerzitetni študijski program

Prikaži več

Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik Zimski semester Poletni semester # Naziv predme

Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik Zimski semester Poletni semester # Naziv predme Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik 1 Statistika 60 6 6 Uvod v metode družboslovnega raziskovanja 60 6 2 Uvod v družboslovno informatiko

Prikaži več

Plan 2019 in ocena 2018

Plan 2019 in ocena 2018 01 Povzetek poslovnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2019 in ocena poslovanja za leto POVZETEK POSLOVNEGA A DRUŽBE, IN SKUPINE LUKA KOPER ZA LETO 2019 IN POSLOVANJA ZA

Prikaži več

Poročilo o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Ag

Poročilo o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Ag 15.12.2011 Uradni list Evropske unije C 366/63 POROČILO o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Agencije

Prikaži več

29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne

29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne 29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, 25. 4. 2019 - Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem

Prikaži več

Aleš Štempihar Agile in IIBA poslovni analitiki dodana vrednost za organizacijo in njene kupce Povzetek: Kaj je pravzaprav Agile? Je to metodologija z

Aleš Štempihar Agile in IIBA poslovni analitiki dodana vrednost za organizacijo in njene kupce Povzetek: Kaj je pravzaprav Agile? Je to metodologija z Aleš Štempihar Agile in IIBA poslovni analitiki dodana vrednost za organizacijo in njene kupce Povzetek: Kaj je pravzaprav Agile? Je to metodologija za izvajanje projektov, je to tehnika in orodje za razvoj

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,

Prikaži več

Microsoft Word - DIPLOMSKA NALOGA TA ZADNJA!!!!

Microsoft Word - DIPLOMSKA NALOGA TA ZADNJA!!!! B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Ekonomist Modul: Raunovodja raunovodstvo za gospodarstvo ANALIZA POSLOVANJA PODJETJA VCT, D. O. O. Mentorica: mag. Erna Štefe, univ. dipl. ekon. Lektorica: mag. Nataša

Prikaži več

JGZ Brdo Predoslje Kranj Številka: 51-7/ Datum: Javni gospodarski zavod Protokolarne storitve RS (v nadaljevanju: JGZ Brdo)

JGZ Brdo Predoslje Kranj Številka: 51-7/ Datum: Javni gospodarski zavod Protokolarne storitve RS (v nadaljevanju: JGZ Brdo) JGZ Brdo Predoslje 39 4000 Kranj Številka: 51-7/2019-110-1 Datum: 5.4.2019 Javni gospodarski zavod Protokolarne storitve RS (v nadaljevanju: JGZ Brdo) Predoslje 39, 4000 Kranj, skladno z 52. in 78. členom

Prikaži več

PKP projekt SMART WaterNet_Opis

PKP projekt SMART WaterNet_Opis PKP projekt SMART WaterNet Po kreativni poti do znanja (PKP) opis programa Program Po kreativni poti do znanja omogoča povezovanje visokošolskih zavodov s trgom dela in tako daje možnost študentom za pridobitev

Prikaži več

Elektro Gorenjska, Sedež družbe: Kranj Telefon n. c.: podjetje za distribucijo Poslovni naslov: Faks: električne energije, d.

Elektro Gorenjska, Sedež družbe: Kranj Telefon n. c.: podjetje za distribucijo Poslovni naslov: Faks: električne energije, d. Elektro Gorenjska, Sedež družbe: Kranj Telefon n. c.: 04 2083 000 podjetje za distribucijo Poslovni naslov: Faks: 04 2083 600 električne energije, d. d. Ulica Mirka Vadnova 3a 4000 Kranj www.elektro-gorenjska.si

Prikaži več

Microsoft Word - A AM MSWORD

Microsoft Word - A AM MSWORD 3.9.2015 A8-0230/15 15 Uvodna izjava F F. ker je za to, da se bolje zavarujejo demokracija, pravna država in temeljne pravice, potrebna revizija Pogodb EU; F. ker je za to, da se bolje zavarujeta nacionalna

Prikaži več

JAVNO ZBIRANJE PONUDB 1. PODATKI O NAROČNIKU Naročnik: Javni zavod ŠKTM za šport, kulturo, turizem in mladino Radlje ob Dravi Naslov: Mariborska cesta

JAVNO ZBIRANJE PONUDB 1. PODATKI O NAROČNIKU Naročnik: Javni zavod ŠKTM za šport, kulturo, turizem in mladino Radlje ob Dravi Naslov: Mariborska cesta JAVNO ZBIRANJE PONUDB 1. PODATKI O NAROČNIKU Naročnik: Javni zavod ŠKTM za šport, kulturo, turizem in mladino Radlje ob Dravi Naslov: Matična številka: 3372421000 Davčna številka: 58270574 Transakcijski

Prikaži več

Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana

Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana gp.mizs@gov.si Številka: 382-28/2014/57 Ljubljana, 14. 7. 2015 EVA (če se akt objavi v Uradnem listu RS) GERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE Gp.gs@gov.si ZADEVA: Prenos ustanovitvenega deleža

Prikaži več

III. 2 Na podlagi 128. člena Zakona o bančništvu (ZBan-2, Ur. list RS, št. 25/2015 s spremembami), 8. člena Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja,

III. 2 Na podlagi 128. člena Zakona o bančništvu (ZBan-2, Ur. list RS, št. 25/2015 s spremembami), 8. člena Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, III. 2 Na podlagi 128. člena Zakona o bančništvu (ZBan-2, Ur. list RS, št. 25/2015 s spremembami), 8. člena Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega

Prikaži več

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o izogibanju nasprotjem interesov in pogojih za opravljanje dela izven Univerze v Ljubljani predstavlja zgolj

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o izogibanju nasprotjem interesov in pogojih za opravljanje dela izven Univerze v Ljubljani predstavlja zgolj Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o izogibanju nasprotjem interesov in pogojih za opravljanje dela izven Univerze v Ljubljani predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega univerza

Prikaži več

Microsoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc

Microsoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc SL MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 27. maja 2014 o javnem dostopu do določenih informacij o slabih posojilih nekaterih bank (CON/2014/39) Uvod in pravna podlaga Evropska centralna banka (ECB) je

Prikaži več

PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0

PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0 PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0 O PROGRAMU Partner program Poslovanje 2.0 deluje pod okriljem Ljubljanske borze d. d. in je namenjen vsem ambicioznim podjetnikom, managerjem in lastnikom, ki stremijo k

Prikaži več