AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 L

Transkripcija

1 AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 Ljubljana, maj 2006

2 K A Z A L O Stran I. UVOD...1 II. POVZETEK...2 III. REZULTATI POSLOVANJA ZBIRNI REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB PRIHODKI ODHODKI DODANA VREDNOST IN IZGUBA NA SUBSTANCI ČISTI DOBIČEK IN ČISTA IZGUBA REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB GLEDE NA VELIKOST REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB PO DEJAVNOSTIH REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB PO REGIJAH...16 IV. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV SREDSTVA OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV STRUKTURA FINANCIRANJA...19 V. PRILOGE...21 Priloga 1: Pomembnejše postavke poslovnega izida družb v letih od 2001 do Priloga 2: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov družb...23 Priloga 3 : Obseg in struktura posameznih vrst odhodkov družb...24 Priloga 4: Rezultati poslovanja družb glede na velikost...25 Priloga 5: Razvrstitev družb po področjih dejavnosti...26 Priloga 6: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb po področjih dejavnosti...27 Priloga 7: Poslovni izid družb po področjih dejavnosti...28 Priloga 8: Razvrstitev družb po podpodročjih predelovalnih dejavnosti...29 Priloga 9: Poslovni izid družb po podpodročjih predelovalnih dejavnosti...30 Priloga 10: Razvrstitev družb po regijah...31 Priloga 11: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb po regijah...32 Priloga 12: Poslovni izid družb po regijah...33 Priloga 13: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev 34 Priloga 14: Pomembnejši kazalniki poslovanja družb v letih od 2001 do

3 I. UVOD V tej informaciji sta predstavljena poslovni izid in premoženjsko finančni položaj gospodarskih družb (v nadaljevanju: družbe) v Sloveniji v letu Podlaga so podatki iz letnih poročil za leto 2005, ki so jih družbe predložile Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) do 31. marca Banke, zavarovalnice, družbe za upravljanje in nekatere druge finančne in investicijske družbe, ki ne poslujejo po kontnem načrtu za družbe, podatkov iz letnih poročil za državno statistiko ne predlagajo, ker zanje predpisana vsebina podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih ni primerna. Iz obdelave podatkov iz letnih poročil so izvzeti tudi podatki določenih družb, 1 zaradi katerih bi bil, glede na značilnosti njihovega poslovanja, zbirni prikaz poslovnega izida in premoženjsko finančnega položaja družb nerealen. V informaciji tudi ni podatkov o družbah, ki so v stečajnem ali likvidacijskem postopku. 2 Družbe so v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD) 3 podatke iz letnih poročil za potrebe državne statistike oziroma zaradi spremljanja ekonomskih gibanj na različnih ravneh predložile na poenotenih obrazcih, 4 ki jih je AJPES predpisala z Metodološkim navodilom za predložitev letnih poročil in drugih podatkov gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov. 5 Poleg tega navodila so družbe pri sestavitvi poenotenih obrazcev upoštevale tudi Pojasnilo 1 k SRS 19 Pripoznavanje terjatev in obveznosti za odloženi davek 6, ki ga je Slovenski inštitut za revizijo sprejel na podlagi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb 7, ki se uporablja od Pri presoji poslovanja družb v letu 2005 je treba upoštevati, da letna poročila družb, zavezanih k reviziji, še niso revidirana, kar pomeni, da bodo po opravljeni reviziji rezultati njihovega poslovanja lahko tudi drugačni. Rezultati revizije letnih poročil za leto 2004 so na primer pokazali, da je čisti dobiček družb, zavezanih k Iz obdelave podatkov iz letnih poročil družb, predloženih na poenotenih obrazcih, so izvzeti podatki o poslovanju Slovenske odškodninske družbe in Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Po podatkih iz Registra transakcijskih računov Banke Slovenije je bilo ob koncu leta 2005 v stečajnem in likvidacijskem postopku 789 družb, ob koncu leta 2004 pa 888 družb. Uradni list RS, št. 15/05-UPB1, v povezavi s 702. členom Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06-ZGD-1), ki določa, da se določbe Osmega poglavja I. dela ZGD-1 pričnejo uporabljati pri vodenju poslovnih knjig in sestavi letnega poročila za poslovno leto, ki se začne v letu Ti obrazci so podatki iz bilance stanja, podatki iz izkaza poslovnega izida in podatki iz izkaza bilančnega dobička oziroma bilančne izgube. Uradni list RS, št. 112/05. Uradni list RS, št. 9/06. Uradni list RS, št. 33/06-UPB2. 1

4 reviziji, ostal nespremenjen, da se je čista izguba povečala za 3 % in da je bil neto čisti dobiček manjši za 1 %. Na poslovne rezultate družb so v letu 2005 vplivali tudi drugi dejavniki gospodarskih in finančnih gibanj. 8 Cene življenjskih potrebščin so se v letu 2005 povečale za 2,5 %, kar pomeni najnižjo rast v zadnjih petih letih. Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so se povečale za 2,7 %, kar je manj kakor v letu 2004, ko je bila njihova rast 4,3 %. Obseg industrijske proizvodnje se je v letu 2005 povečal za 3,1 %, kar je manj kakor v letu 2004, ko se je povečal za 4,8 %. Po posameznih področjih dejavnosti se je obseg industrijske proizvodnje najbolj povečal v predelovalnih dejavnostih, za 3,5 % in rudarstvu, za 2,6 %. Povprečni tečaj evra je bil v letu 2005 za 0,3 % višji, povprečni tečaj ameriškega dolarja pa za 0,2 % nižji od povprečnega tečaja v letu Ob koncu leta 2005 je bil tečaj evra za 0,1 % nižji, tečaj ameriškega dolarja pa za 14,9 % višji kakor ob koncu leta Povprečna temeljna obrestna mera v letu 2005 je bila 2,95 %, povprečna aktivna bančna obrestna mera za kratkoročna posojila 7,8 % in za dolgoročna posojila 7,3 %. Vse obrestne mere so se v zadnjih petih letih občutno znižale. V letu 2005 je bila vrednost izvoza milijonov tolarjev, vrednost uvoza pa milijonov tolarjev. Izvoz se je povečal za 14,1 %, uvoz za 13,7 %. Pokritost uvoza z izvozom se je povečala, v letu 2005 je bilo z izvozom kritega 91,0 % uvoza, v letu 2004 pa 90,7 % uvoza. II. POVZETEK Podatke iz letnih poročil za leto 2005 je AJPES predložilo družb. Od tega je bilo kapitalskih in osebnih družb ter 332 zadrug. Večina družb, 96,4 %, je bila majhnih, 1,8 % srednjih in 1,8 % velikih, deleži se v primerjavi z letom 2004 niso spremenili. 8 Vir podatkov o rasti cen, o obsegu industrijske proizvodnje in o zunanjetrgovinski menjavi je Statistični urad Republike Slovenije, vir podatkov o gibanju tečajev in obrestnih merah je Banka Slovenije. 2

5 Na rezultate poslovanja so odločilno vplivale družbe s področja predelovalnih dejavnosti, saj so ustvarile 40,8 % neto dodane vrednosti in 36,1 % neto čistega dobička. Sledile so družbe s področja trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe, ki so ustvarile 18,0 % neto dodane vrednosti in 25,2 % neto čistega dobička. Skoraj polovica vseh družb, 46,0 %, je bila iz Osrednjeslovenske regije. Družbe te regije so ustvarile 40,4 % neto dodane vrednosti in 47,0 % neto čistega dobička. Pomembnejši prispevek k neto dodani vrednosti in neto čistemu dobičku pa so prispevale še družbe iz Podravske, Savinjske in Gorenjske regije ter Jugovzhodne Slovenije. Družbe so v letu 2005: Zaposlovale delavca, 3 % več kakor v letu Povečale prihodke in odhodke za 9 %, kazalnik gospodarnosti se v primerjavi z letom 2004 ni spremenil. Ustvarile milijonov tolarjev neto dodane vrednosti, 7 % več kakor v letu Neto dodana vrednosti na zaposlenega je znašala tisoč tolarjev, 4 % več kakor v letu Ugotovile milijonov tolarjev čistega dobička, 9 % več kakor v letu Čisti dobiček je ugotovilo družb, 64,6 % vseh. Imele milijonov tolarjev čiste izgube, 2 % več kakor v letu Čisto izgubo je ugotovilo družb, 29,5 % vseh. Ugotovile milijonov tolarjev neto čistega dobička, 13 % več kakor v letu Največ neto čistega dobička, 36,1 %, so ugotovile družbe s področja predelovalnih dejavnosti. Družbe so ob koncu leta 2005: Imele milijonov tolarjev sredstev (aktiva) oziroma obveznosti do virov sredstev, 12 % več kakor ob koncu leta Premoženje družb se je realno povečalo. Gibljiva sredstva povečale hitreje kakor stalna sredstva. Prva so se povečala za 14 %, druga za 11 %. Kapital povečale za 8 %, finančne in poslovne obveznosti pa za 16 %. Delež kapitala v virih sredstev se je zmanjšal od 44,7 % na 43,1 %, delež finančnih in poslovnih obveznosti pa se je povečal od 52,5 % na 54,3 %. Z dolgoročnimi viri sredstev financirale 94,8 % dolgoročnih sredstev in zalog. 3

6 III. REZULTATI POSLOVANJA Družbe so leto 2005 zaključile s pozitivnim poslovnim rezultatom. Ustvarile so milijonov tolarjev prihodkov in ugotovile milijonov tolarjev odhodkov. Neto celotni dobiček 9 je znašal milijonov tolarjev in je bil za 14 % večji kakor v letu Večino neto celotnega dobička so družbe ustvarile iz poslovanja, del tudi iz izrednega delovanja, zmanjšala ga je le negativna razlika med finančnimi prihodki in finančnimi odhodki, ki pa je bila skoraj za polovico manjša kakor v letu Družbe so ustvarile milijonov tolarjev čistega dobička in milijonov tolarjev čiste izgube. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom 2004 povečal za slabo desetino, čista izguba za 2%. Družbe so poslovanje sklenile z neto čistim dobičkom 10 v višini milijonov tolarjev, 13 % večjim kakor v letu Neto dobiček se je v primerjavi z letom 2004 realno povečal. Pomembnejše postavke poslovnega izida družb so prikazane v naslednji preglednici: POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA Znesek Indeks Delež v prihodkih (v %) Prihodki ,0 100,0 Odhodki ,2 96,3 Neto celotni dobiček/izguba ,8 3,7 Čisti dobiček ,3 4,3 Čista izguba ,3 1,3 Neto čisti dobiček/izguba ,0 2, Neto celotni dobiček je pozitivna razlika med prihodki in odhodki. Neto čisti dobiček je neto celotni dobiček zmanjšan za znesek obračunanih davkov in povečan za znesek neto odloženih davkov. 4

7 Rezultati poslovanja se izboljšujejo že več zaporednih let. 11 Medtem ko so družbe v letu 2001 še ustvarile manj skupnih prihodkov in poslovnih prihodkov kot so imele skupnih odhodkov in poslovnih odhodkov, so od leta 2002 to razmerje povečevale v korist skupnih prihodkov in poslovnih prihodkov. Družbe so v letu 2001 ustvarile na 100 tolarjev skupnih odhodkov 98 tolarjev skupnih prihodkov, v letu 2005 pa že 104 tolarje skupnih prihodkov. Enako je bilo tudi gibanje ustvarjenih poslovnih prihodkov na 100 tolarjev poslovnih odhodkov. Neto čisti poslovni izid je bil v zadnjih štirih letih pozitiven in iz leta v leto večji. Izboljšanje uspešnosti poslovanja potrjujeta tudi kazalnika čiste dobičkovnosti prihodkov ter dobičkovnosti poslovnih prihodkov, ki merita doseženi neto čisti izid in neto izid iz poslovanja v primerjavi s skupnimi prihodki oziroma prihodki iz poslovanja. Medtem ko sta bila oba kazalnika v letu 2001 še negativna, kar pomeni, da so družbe izkazale neto čisto izgubo ter neto izgubo iz poslovanja, pa od leta 2002 dalje povečujeta pozitivno vrednost. V letu 2005 so družbe na 100 tolarjev prihodkov ustvarile 3 tolarje neto čistega dobička ter na 100 tolarjev poslovnih prihodkov 3,1 tolarja neto dobička iz poslovanja. Glede na to, da se je dobičkovnost prihodkov povečevala, tudi rahlo zmanjšanje kazalnika donosnosti sredstev še ne kaže na zmanjševanje uspešnosti upravljanja s sredstvi. Družbe so v letu 2005 na 100 tolarjev sredstev ustvarile 19,4 tolarjev neto dodane vrednosti, v preteklih štirih letih pa od 20,0 do 20,7 tolarjev. Trend izboljševanja uspešnosti poslovanja družb kažejo tudi kazalniki produktivnosti, ki so izračunani iz razmerja med učinki poslovnega procesa in vloženim delom za njihovo doseganje. Družbe so na zaposlenega od leta 2001 dalje dosegale iz leta v leto več prihodkov, dodane vrednosti ter čistega poslovnega izida. Povečevala se je tudi povprečna mesečna plača na zaposlenega. 11 Rezultati in kazalniki poslovanja v letih 2001 do 2005 so izračunani na podlagi podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki so jih družbe predložile za posamezna leta. To pomeni, da se lahko podatki za leto 2004 razlikujejo od podatkov, ki so jih v poenotene obrazce za leto 2005 družbe vpisale v stolpec za prejšnje leto, ker je število družb, ki so predložile letna poročila na poenotenih obrazcih, po posameznih letih različno. Število družb, ki so predložile letna poročila na poenotenih obrazcih, se iz leta v leto povečuje. 5

8 Gibanje gospodarnosti poslovanja, čiste dobičkovnosti poslovnih prihodkov in donosnosti sredstev v letih od 2001 do 2005 prikazuje naslednji grafični prikaz: 1,20 1,00 0,80 0,60 0,40 0,20 0,00-0, Gospodarnost poslovanja Čista dobičkovnost poslovnih prihodkov Donosnost sredstev Podrobnejši pregled rezultatov in kazalnikov poslovanja družb v letih od 2001 do 2005 je razviden iz preglednic v Prilogi 1 in Prilogi ZBIRNI REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB 1.1. PRIHODKI Družbe so v letu 2005 ustvarile milijonov tolarjev prihodkov, 9 % več kakor v letu Večino celotnih prihodkov, 97,2%, so pomenili poslovni prihodki, 2,3 % finančni prihodki in le 0,5 % izredni prihodki. 6

9 Struktura posameznih vrst prihodkov v letu 2005 je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: 3. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 0,3% 4. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 0,3% 5. Drugi poslovni prihodki 2,0% II. FINANČNI PRIHODKI 2,3% III. IZREDNI PRIHODKI 0,5% 2. Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu 27,9% I. POSLOVNI PRIHODKI 97,2% 1.Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu 66,7% Družbe so v letu 2005 izkazale milijonov tolarjev poslovnih prihodkov, 10 % več kakor v letu Največ poslovnih prihodkov so družbe ustvarile s prodajo na domačem trgu, milijonov tolarjev (68,6 %), s prodajo na tujem trgu pa milijonov tolarjev (28,7 %). Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu so rasli hitreje (za 14 %) kakor čisti prihodki od prodaje na domačem trgu (za 8 %). Čiste prihodke od prodaje na domačem trgu je ugotovilo družb, na tujem trgu pa družb. Tako kot v preteklih letih so tudi v letu 2005 bili čisti prihodki od prodaje na tujem trgu najvišji v področju predelovalnih dejavnosti, znašali so milijonov tolarjev (71,2 %). Med vsemi družbami, ki so izkazale čiste prihodke od prodaje na tujem trgu, je bilo takšnih, ki so s prodajo na tujih trgih dosegle več prihodkov kakor s prodajo na domačem trgu. Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, v znesku milijonov tolarjev, so pomenili le 2,1 % poslovnih prihodkov. Finančni prihodki so znašali milijonov tolarjev in so bili v primerjavi z letom 2004 nižji za 8 %. Med finančnimi prihodki je bilo 36,7 % prihodkov iz deležev, 10,2 % prihodkov iz dolgoročnih terjatev in 53,1 % prihodkov iz kratkoročnih terjatev. Za vse naštete vrste finančnih prihodkov velja, da so se glede na leto 2004 zmanjšali. 7

10 Izredni prihodki so znašali milijonov tolarjev in so bili glede na leto 2004 višji za 5 %. Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst prihodkov družb je razviden iz preglednice v Prilogi ODHODKI Družbe so v letu 2005 ugotovile milijonov tolarjev odhodkov, 9 % več kakor v letu Rast odhodkov je bila enaka rasti prihodkov, kazalnik celotne gospodarnosti se ni spremenil. Družbe so v obeh letih na 100 tolarjev skupnih odhodkov ustvarile 104 tolarje skupnih prihodkov. Večino celotnih odhodkov, 97,1 %, so pomenili poslovni odhodki, 2,6 % finančni odhodki in le 0,3 % izredni odhodki. Struktura posameznih vrst odhodkov v letu 2005 je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: 2. Stroški dela 14,8% 3. Odpisi vrednosti 5,1% 4. Drugi poslovni odhodki 1,0% II. FINANČNI ODHODKI 2,6% III. IZREDNI ODHODKI 0,3% I. POSLOVNI ODHODKI 97,1% 1. Stroški blaga, materiala in storitev 76,3% Družbe so v letu 2005 ugotovile milijonov tolarjev poslovnih odhodkov, 10 % več kakor v letu Tudi rast poslovnih odhodkov je bila enaka rasti poslovnih prihodkov, kazalnik gospodarnosti poslovanja se ni spremenil. Družbe 8

11 so v obeh letih na 100 tolarjev poslovnih odhodkov ustvarile 104 tolarje poslovnih prihodkov. Med poslovnimi odhodki so po obsegu največji stroški blaga, materiala in storitev. V letu 2005 so družbe obračunale milijonov tolarjev teh stroškov, 10 % več kakor v letu poprej. Med temi stroški je bil delež nabavne vrednosti prodanega blaga in materiala 44,1 %, delež stroškov porabljenega materiala 30,3 % in delež stroškov storitev 25,6 %. Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala izkazujejo enako rast, 10 %, stroški storitev pa 11 %. Pri stroških porabljenega materiala so se najbolj povečali stroški energije, za 14 %. Na drugem mestu po obsegu so stroški dela v znesku milijonov tolarjev, ki vključujejo stroške plač, stroške pokojninskih in drugih zavarovanj ter druge stroške dela. Rast stroškov dela je znašala 8 % in je zaostajala za rastjo stroškov blaga, materiala in storitev. Med stroški dela je bilo 70,4 % stroškov plač, 12,8 % stroškov pokojninskih in drugih zavarovanj in 16,8 % drugih stroškov dela. Plače obračunavajo družbe v bruto znesku, vključno z nadomestili plač, ki jih zaposlenci prejemajo za čas, ko ne delajo, in ki bremenijo delodajalce. V letu 2005 je področje plač urejal Zakon o izvajanju dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju v obdobju Ta zakon določa obveznost usklajevanja plač zaposlenih v zasebnem sektorju na način, ki izhaja iz sklenjenega Dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju v obdobju , minimalno in zajamčeno plačo ter način spremljanja gibanja plač. Družbe so v letu 2005 za plače namenile milijonov tolarjev, 8 % več kakor v letu V letu 2005 je bila povprečna mesečna plača na zaposlenega tolarjev, 5 % višja kakor v letu V družbah predelovalnih dejavnosti je bila povprečna mesečna plača na zaposlenega tolarjev, v družbah trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe pa tolarjev. Stroški pokojninskih in drugih zavarovanj so znašali milijonov tolarjev, drugi stroški dela pa milijonov tolarjev. V primerjavi z letom 2004 so bili prvi večji za 8 %, drugi pa za 10 %. Odpisi vrednosti so znašali milijonov tolarjev, v primerjavi z letom 2004 so se povečali le za 1 %. Med odpisi vrednosti je bil največji delež stroškov amortizacije, 83,0 %, preostali del pa so pomenili prevrednotovalni poslovni odhodki. Amortizacija se je v primerjavi z letom 2004 povečala za 6 % Uradni list RS, št. 70/04. Uradni list RS, št. 55/04. 9

12 Finančni odhodki so znašali milijonov tolarjev in so bili v primerjavi z letom 2004 nižji za 12 %. Med finančnimi odhodki je bilo 28,2 % prevrednotovalnih finančnih odhodkov ter 71,8 % finančnih odhodkov za obresti in iz drugih obveznosti. Prvi so se v primerjavi z letom 2004 zmanjšali za 17 %, drugi pa za 10 %. Družbe so v letu 2005 obračunale milijonov tolarjev izrednih odhodkov, 2 % več kakor v letu Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst odhodkov družb je razviden iz preglednice v Prilogi DODANA VREDNOST IN IZGUBA NA SUBSTANCI Dodana vrednost je novo ustvarjena vrednost in izraža predvsem gospodarsko aktivnost družb. Dodano vrednost v znesku milijonov tolarjev je ugotovilo družb ali 79,3 % vseh. Izgubo na substanci v znesku milijonov tolarjev je izkazalo družb, 16,2 % vseh. V letu 2005 so družbe ugotovile 7 % več dodane vrednosti in 37 % več izgube na substanci kakor v letu K tolikšnemu povečanju izgube na substanci so prispevale predvsem družbe s področja poslovanja z nepremičninami, najema in poslovnih storitev ter družbe s področja trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe. V letu 2005 je dodana vrednost na zaposlenega znašala tisoč tolarjev, izguba na substanci na zaposlenega pa tisoč tolarjev. Družbe kot celota so v letu 2005 ustvarile milijonov tolarjev neto dodane vrednosti (dodana vrednost je bila za ta znesek večja od izgube na substanci), za 7 % več kakor v letu Neto dodana vrednost na zaposlenega je v letu 2005 znašala tisoč tolarjev, v letu 2004 pa tisoč tolarjev. V letu 2005 je bila v primerjavi z letom 2004 večja za 4 % ČISTI DOBIČEK IN ČISTA IZGUBA Čisti dobiček v znesku milijonov tolarjev je v letu 2005 ugotovilo družb, to je 64,6 % vseh. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom 2004 povečal za 9 %. Njegov delež v prihodkih vseh družb je znašal 4,3 %. Skoraj tri četrtine čistega dobička, 72,8 %, so ugotovili v 839 družbah, od katerih je vsaka ustvarila več kot 100 milijonov tolarjev čistega dobička. Manj kot 1,0 % čistega 10

13 dobička pa je ustvarilo družb, pri katerih ugotovljeni čisti dobiček ni presegel 1 milijon tolarjev. Čisto izgubo v znesku milijonov tolarjev je v letu 2005 ugotovilo družb, to je 29,5 % vseh družb. V primerjavi z letom 2004 je bila čista izguba večja za 2 %. Njen delež v prihodkih vseh družb je znašal 1,3 %. V družbah, ki so ugotovile čisto izgubo, je bilo zaposlenih delavcev, kar je 20,7 % vseh. Večje zneske čiste izgube (nad 100 milijonov tolarjev) je v letu 2005 ugotovilo 291 družb. Skupaj so imele milijonov tolarjev čiste izgube, kar je 71,0 % celotne čiste izgube družb v letu 2005 ni ugotovilo niti čistega dobička niti čiste izgube, kar pomeni, da so poslovale s pozitivno ničlo. Neto čisti dobiček je v letu 2005 znašal milijonov tolarjev, 13 % več kakor v letu V letu 2005 so v izkazu poslovnega izida na tolikšno povečanje neto čistega dobička vplivali neto učinki terjatev in obveznosti za odložene davke v znesku milijonov tolarjev. Nekatere družbe so namreč v letu 2005 prevrednotile čisti poslovni izid za znesek učinka terjatev in obveznosti za odloženi davek 14. Tako je 483 družb izkazalo za milijonov tolarjev več terjatev kot obveznosti za odložene davke, kar je v letu 2005 vplivalo na izboljšanje njihovega čistega poslovnega izida. 705 družb pa je izkazalo za milijonov tolarjev več obveznosti kot terjatev za odložene davke, kar je v letu 2005 vplivalo na poslabšanje njihovega čistega poslovnega izida. 2. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB GLEDE NA VELIKOST Družbe se v skladu z ZGD po velikosti razvrščajo v majhne, srednje in velike na podlagi treh meril, in sicer povprečnega števila zaposlenih v poslovnem letu, čistih prihodkov od prodaje in vrednosti aktive ob koncu poslovnega leta. 15 Merila za razvrščanje in njihove vrednosti se v primerjavi z letom 2004 niso spremenila. Tako je razvrstitev družb po velikosti povsem primerljiva z letom 2004, ko so bila ta merila uveljavljena Negativni znesek odloženih davkov povečuje čisti dobiček oziroma zmanjšuje čisto izgubo, pozitivni znesek pa zmanjšuje čisti dobiček oziroma povečuje čisto izgubo. Velikost družbe je opredeljena s tremi merili, pri čemer mora družba izpolnjevati vrednosti dveh od treh meril. 11

14 Razvrstitev družb glede na velikost v letu 2005 je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: 100,0 90,0 80,0 70,0 Deleži v % 60,0 50,0 40,0 30,0 20,0 10,0 0,0 Majhne Srednje Velike Število družb Število zaposlenih Čisti prihodki od prodaje Vrednost aktive na dan Večina družb, kar ali 96,4 % vseh, je sodila med majhne. Zaposlovale so 37,0 % vseh delavcev in s 26,9 % vseh sredstev ustvarile 27,5 % vseh čistih prihodkov od prodaje majhnih družb ni zaposlovalo nobenega delavca. 786 srednjih družb je zaposlovalo 16,3 % vseh delavcev, doseglo 15,4 % vseh čistih prihodkov od prodaje in imelo 12,0 % vseh sredstev družb. 768 velikih družb je zaposlovalo 46,7 % vseh delavcev, doseglo 57,1 % vseh čistih prihodkov od prodaje in ob koncu leta 2005 imelo 61,1 % vseh sredstev družb. Na rezultate poslovanja družb so odločilno vplivale velike družbe, saj so ustvarile več kot polovico, 54,8 %, neto dodane vrednosti in slabi dve tretjini, 64,9 %, neto čistega dobička. Hkrati so ugotovile tudi največ neto dodane vrednosti na zaposlenega, tisoč tolarjev. Majhne družbe so imele na rezultate poslovanja večji vpliv kot srednje družbe. Majhne družbe so ustvarile 29,9 % neto dodane vrednosti in 24,8 % neto čistega dobička, medtem ko so srednje družbe ustvarile 15,3 % neto dodane vrednosti in 10,3 % neto čistega dobička. Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila večja pri srednjih družbah, tisoč tolarjev, pri majhnih družbah pa manjša, tisoč tolarjev. 12

15 Podrobnejši pregled rezultatov poslovanja družb glede na velikost je razviden iz preglednice v Prilogi REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB PO DEJAVNOSTIH Družbe se razvrščajo po dejavnostih v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti. 16 Struktura temeljnih podatkov o poslovanju družb v letu 2005 po področjih dejavnosti je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: 45,0 40,0 35,0 Deleži v % 30,0 25,0 20,0 15,0 10,0 5,0 0,0 Predelovalne dejavnosti Trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe Poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve Gradbeništvo Promet, skladiščenje in zveze Druge dejavnosti Število družb Število zaposlenih Prihodki skupaj Neto čisti dobiček/izguba Najpomembnejše področje po številu zaposlenih in po ustvarjenih prihodkih v letu 2005 je bilo področje predelovalnih dejavnosti družb tega področja je zaposlovalo 43,8 % vseh delavcev, ki so ustvarili 34,5 % vseh prihodkov. Drugo pomembnejše področje z največjim številom družb in najvišjimi ustvarjenimi prihodki je bilo področje trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe družb tega področja je zaposlovalo 17,5 % vseh delavcev in ustvarilo 34,1 % vseh prihodkov. Dobra četrtina vseh družb, 27,1 %, je sodila v področje poslovanja z nepremičninami, najema in poslovnih storitev. Zaposlovale so 10,2 % vseh delavcev in ustvarile 8,9 % vseh prihodkov. 16 Uradni list RS, št. 2/02. 13

16 Na rezultate poslovanja so odločilno vplivale družbe s področja predelovalnih dejavnosti, saj so ustvarile 40,8 % neto dodane vrednosti in 36,1 % neto čistega dobička. Sledile so družbe s področja trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe, ki so ustvarile 18,0 % neto dodane vrednosti in 25,2 % neto čistega dobička. Pomembnejši vpliv so imele še družbe s področja poslovanja z nepremičninami, najema in poslovnih storitev z 10,6 % neto dodane vrednosti in 17,2 % neto čistega dobička. V področju predelovalnih dejavnosti so največ neto čistega dobička ustvarile družbe iz podpodročja proizvodnje kemikalij, kemičnih izdelkov, umetnih vlaken, 31,6 %, in iz podpodročja proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov, 18,4 %, kar je skupaj polovica neto čistega dobička predelovalnih dejavnosti. Neto čisti dobiček je bil ugotovljen v vseh podpodročjih predelovalnih dejavnosti razen v proizvodnji tekstilij, usnjenih oblačil, tekstilnih in krznenih izdelkov, v proizvodnji koksa, naftnih derivatov, jedrskega goriva ter v proizvodnji usnja, obutve in usnjenih izdelkov, razen oblačil. Neto dodana vrednost je bila ugotovljena v vseh področjih dejavnosti. Neto čisti dobiček pa so izkazala vsa področja dejavnosti razen področja rudarstva, področja kmetijstva, lova in gozdarstva, področja gostinstva, področja ribištva in ribiških storitev ter področja dejavnosti javne uprave in obrambe. Neto čisti dobiček se je v primerjavi z letom 2004 najbolj povečal pri družbah s področja gradbeništva, za 55 %, področja prometa, skladiščenja in zvez, za 34 %, ter področja trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe, za 18 %. Pri družbah s področja predelovalnih dejavnosti, ki so ugotovile največ neto čistega dobička, se je ta v primerjavi z letom 2004 povečal le za 9 %, medtem ko se je pri družbah s področja poslovanja z nepremičninami, najema in poslovnih storitev zmanjšal za 3 %. 14

17 Neto čisti dobiček po pomembnejših področjih dejavnosti je za leti 2005 in 2004 razviden iz naslednjega grafičnega prikaza: Neto čisti dobiček Predelovalne dejavnosti Trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe Poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve Promet, skladiščenje in zveze Gradbeništvo Druge dejavnosti Pri družbah z omenjenih področij so največ neto dodane vrednosti na zaposlenega ustvarile družbe s področja poslovanja z nepremičninami, najema in poslovnih storitev, tisoč tolarjev, ter družbe s področja trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe, tisoč tolarjev. Pri družbah z obeh področij je bila neto dodana vrednost na zaposlenega večja od slovenskega povprečja, medtem ko je bila pri družbah v predelovalnih dejavnostih nižja, znašala je tisoč tolarjev. Podrobnejši pregled rezultatov poslovanja družb po področjih dejavnosti je razviden iz preglednic v Prilogah 5, 6 in 7, po podpodročjih predelovalnih dejavnosti pa iz preglednic v Prilogah 8 in 9. 15

18 4. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB PO REGIJAH Družbe se razvrščajo v 12 statističnih regij v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji teritorialnih enot. 17 Struktura temeljnih podatkov o poslovanju družb v letu 2005 po regijah je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: 50,0 45,0 40,0 35,0 Deleži v % 30,0 25,0 20,0 15,0 10,0 5,0 0,0 Osrednjeslovenska Podravska Savinjska Gorenjska Jugovzhodna Slovenija Druge regije Število družb Število zaposlenih Prihodki skupaj Neto čisti dobiček/izguba Najbolj razvita med regijami je Osrednjeslovenska regija. V tej regiji je bilo 46,0 % vseh družb, ki so zaposlovale 34,8 % vseh delavcev in ustvarile 44,3 % vseh prihodkov. Pomembnejši regiji sta bili še Podravska in Savinjska regija. V Podravski regiji je bilo 11,3 % vseh družb, ki so s 13,7 % vseh zaposlenih ustvarile 10,8 % vseh prihodkov. V Savinjski regiji pa je bilo 9,0 % vseh družb, ki so zaposlovale 13,0 % vseh delavcev in dosegle 10,4 % vseh prihodkov. Najmanjši med regijami sta Zasavska z 1,2 % in Notranjsko-kraška z 1,6 % vseh družb. Deleža zaposlenih in prihodkov sta bila pri družbah obeh regij manjša od 2,0 %. 17 Uradni list RS, št. 28/00. 16

19 Neto dodana vrednost je bila ugotovljena v vseh regijah, neto čisti dobiček pa v vseh regijah razen v Pomurski regiji. Na rezultate poslovanja so odločilno vplivale družbe Osrednjeslovenske regije, saj so ustvarile 40,4 % neto dodane vrednosti in 47,0 % neto čistega dobička. Pomembnejši prispevek k neto dodani vrednosti in neto čistemu dobičku pa so prispevale še družbe iz Podravske, Savinjske in Gorenjske regije ter Jugovzhodne Slovenije. Med omenjenimi regijami se je neto čisti dobiček v primerjavi z letom 2004 najbolj povečal pri družbah Podravske regije, za 74 %, Savinjske regije, za 72 %, ter Jugovzhodne Slovenije, za 30 %. Pri družbah Osrednjeslovenske regije, ki so ugotovile največ neto čistega dobička, se je ta v primerjavi z letom 2004 zmanjšal za 3 %, ravno tako se je zmanjšal pri družbah Gorenjske regije, za 2 %. Neto čisti dobiček po pomembnejših regijah je za leti 2005 in 2004 razviden iz naslednjega grafičnega prikaza: Neto čisti dobiček Osrednjeslovenska Jugovzhodna Slovenija Gorenjska Podravska Savinjska Druge regije Največ neto dodane vrednosti na zaposlenega so ustvarile družbe Osrednjeslovenske regije, tisoč tolarjev, ter družbe Jugovzhodne Slovenije, tisoč tolarjev, kar je več od slovenskega povprečja. Najmanjšo neto dodano vrednost na zaposlenega pa so ugotovile družbe Pomurske regije, tisoč tolarjev, in družbe Podravske regije, tisoč tolarjev. Podrobnejši pregled rezultatov poslovanja družb po regijah je razviden iz preglednic v Prilogah 10, 11 in

20 IV. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Družbe so ob koncu leta 2005 izkazale milijonov tolarjev sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 12 % več kakor ob koncu leta Premoženje družb se je glede na 2,3 % 18 rast cen življenjskih potrebščin realno povečalo. Družbam v letu 2005 v skladu s SRS ni bilo potrebno opraviti splošnega prevrednotovanja kapitala, opravile so le posebno prevrednotovanje sredstev in dolgov. Največ vseh sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev so ob koncu leta 2005 izkazale družbe s področja predelovalnih dejavnosti, 26,3 %, s področja poslovanja z nepremičninami, najema in poslovnih storitev, 18,4 %, in s področja trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe, 17,3 %. 1. SREDSTVA Družbe so konec leta 2005 imele 61,8 % stalnih sredstev, 37,7 % gibljivih sredstev ter manjši delež (0,5 %) aktivnih časovnih razmejitev. Struktura sredstev se v primerjavi z letom 2004 ni bistveno spremenila, njihov obseg pa je realno večji kot pred letom dni. Čeprav se vrednost sredstev v zadnjih letih realno povečuje, pa je bila donosnost sredstev najnižja v zadnjih petih letih (kazalnik donosnosti sredstev se je od 0,204 v letu 2004 zmanjšal na 0,194 v letu 2005). Ob koncu leta 2005 so družbe izkazale milijonov tolarjev stalnih sredstev, kar je 11 % več kakor pred letom dni. Slabi dve tretjini, 65,2 %, stalnih sredstev, so pomenila opredmetena osnovna sredstva. Ta so ob koncu leta 2005 znašala milijonov tolarjev, kar je 8 % več kakor ob koncu leta V primerjavi s stanjem ob koncu leta 2004 so med stalnimi sredstvi največjo rast (17 %) dosegle dolgoročne finančne naložbe. Pomenile so 31,6 % vrednosti stalnih sredstev. Med stalnimi sredstvi so družbe ob koncu leta 2005 izkazale še manjši delež, 3,2 %, neopredmetenih dolgoročnih sredstev. Vrednost gibljivih sredstev je ob koncu leta 2005 znašala milijonov tolarjev in se je v primerjavi s stanjem ob koncu leta 2004 povečala za 14 %. Rast vrednosti gibljivih sredstev je bila večja od rasti vrednosti stalnih sredstev. 18 Podatek o rasti cen življenjskih potrebščin se nanaša na povečanje teh cen v decembru 2005 v primerjavi z decembrom

21 Med gibljivimi sredstvi so poslovne terjatve pomenile dobro polovico, 50,5 % ali milijonov tolarjev, v primerjavi s stanjem ob koncu leta 2004 so bile večje za 15 %. Pretežni del poslovnih terjatev, 88,5 %, so pomenile kratkoročne terjatve, preostali del pa dolgoročne terjatve, ki pa so v letu 2005 zabeležile večjo rast. Poleg poslovnih terjatev izkazujejo družbe ob koncu leta 2005 med gibljivimi sredstvi še 22,5 % zalog, 21,3, % kratkoročnih finančnih naložb ter 5,7 % dobroimetja pri bankah, čekov in gotovine. 2. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Ob koncu leta 2005 so imele družbe milijonov tolarjev kapitala, 8 % več kakor ob koncu leta 2004, kar pomeni, da se je vrednost kapitala realno povečala. Delež kapitala v virih sredstev se je zmanjšal od 44,7 % ob koncu leta 2004 na 43,1 % ob koncu leta V strukturi kapitala je največji del, 36,2 %, pomenil vpoklicani kapital družb, 23,1 % prevrednotovalni popravki kapitala, 14,2 % rezerve iz dobička in 11,8 % kapitalske rezerve. Preostali del kapitala, 14,7 %, pa je bil odvisen od rezultatov poslovanja družb v letu 2005 in v prejšnjih letih. Ob koncu leta 2005 so finančne in poslovne obveznosti družb znašale milijonov tolarjev, 16 % več kakor ob koncu leta Njihov delež v vseh virih sredstev se je povečal od 52,5 % ob koncu leta 2004 na 54,3 % ob koncu leta Finančne in poslovne obveznosti se delijo na kratkoročne in dolgoročne obveznosti. V vseh finančnih in poslovnih obveznostih je ob koncu leta 2005 delež prvih znašal 55,5 % in delež drugih 44,5 %. Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti so se v letu 2005 povečale za 17 %, dolgoročne finančne in poslovne obveznosti pa za 15 %. Na dan so družbe imele milijonov tolarjev rezervacij, namenjenih za pokrivanje davčnih in drugih obveznosti, kar je 2 % več kakor ob koncu leta Njihov delež v vseh virih sredstev je bil 1,6 %. 3. STRUKTURA FINANCIRANJA Ob koncu leta 2005 so družbe s kapitalom pokrile samo 69,6 % stalnih sredstev, ob koncu leta 2004 pa 71,4 %. Tudi dolgoročna sredstva, vključno z zalogami, niso bila v celoti financirana z dolgoročnimi viri sredstev. Kazalnik dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in zalog je v letu 2005 znašal 0,95, v letu 2004 pa 0,96. Ob 19

22 koncu leta 2005 je bilo 35,0 % zalog in dolgoročnih poslovnih terjatev financiranih s kratkoročnimi viri, ob koncu leta 2004 pa 26,5 %. Struktura sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu leta 2005 je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza: 100,0 90,0 80,0 KRATKOROČNA SREDSTVA KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 70,0 ZALOGE IN DOLG. POSL. TERJATVE V % 60,0 50,0 40,0 STALNA SREDSTVA DOLGOROČNE OBVEZNOSTI REZERVACIJE 30,0 20,0 KAPITAL 10,0 0,0 SREDSTVA VIRI Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev je razvidna iz preglednice v Prilogi

23 V. PRILOGE Priloga 1: Pomembnejše postavke poslovnega izida družb v letih od 2001 do 2005 Priloga 2: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov družb Priloga 3 : Obseg in struktura posameznih vrst odhodkov družb Priloga 4: Rezultati poslovanja družb glede na velikost Priloga 5: Razvrstitev družb po področjih dejavnosti Priloga 6: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb po področjih dejavnosti Priloga 7: Poslovni izid družb po področjih dejavnosti Priloga 8: Razvrstitev družb po podpodročjih predelovalnih dejavnosti Priloga 9: Poslovni izid družb po podpodročjih predelovalnih dejavnosti Priloga 10: Razvrstitev družb po regijah Priloga 11: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb po regijah Priloga 12: Poslovni izid družb po regijah Priloga 13: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev Priloga 14: Pomembnejši kazalniki poslovanja družb v letih od 2001 do

24 Priloga 1: Pomembnejše postavke poslovnega izida družb v letih od 2001 do 2005 POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA Znesek Delež v prihodkih v % Prihodki ,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Odhodki ,5 97,5 96,7 96,3 96,2 Neto celotni dobiček/izguba ,5 2,5 3,3 3,7 3,8 Dodana vrednost ,8 23,8 23,9 23,5 23,1 Izguba na substanci ,2 0,2 0,2 0,2 0,2 Neto dodana vrednost ,6 23,6 23,7 23,3 22,9 Davek iz dobička ,4 0,5 0,7 0,8 1,0 Odloženi davki ,1 Čisti dobiček ,3 4,0 4,3 4,3 4,3 Čista izguba ,3 2,1 1,7 1,4 1,3 Neto čisti dobiček/izguba ,9 1,9 2,6 2,9 3,0 Število družb, ki so predložile letno poročilo Opomba: Podatki v preglednici so iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki so jih družbe predložile za posamezna leta. To pomeni, da se lahko podatki za leto 2004 razlikujejo od podatkov, ki so jih v poenotene obrazce za leto 2005 družbe vpisale v stolpec za prejšnje leto, ker je število družb, ki so predložile letna poročila po posameznih letih različno. 22

25 Priloga 2: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov družb PRIHODKI Znesek Indeks Delež v % / SKUPAJ ,0 100,0 I. POSLOVNI PRIHODKI ,2 96,8 1. Čisti prihodki od prodaje ,7 67,3 na domačem trgu 2. Čisti prihodki od prodaje ,9 26,8 na tujem trgu 3. Sprememba vrednosti zalog ,3 0,4 proizvodov in nedokončane proizvodnje 4. Usredstveni lastni proizvodi ,3 0,3 in lastne storitve 5. Drugi poslovni prihodki ,0 2,0 II. FINANČNI PRIHODKI ,3 2,7 1. Finančni prihodki iz deležev ,8 0,9 2. Finančni prihodki iz ,2 0,3 dolgoročnih terjatev 3. Finančni prihodki iz ,2 1,5 kratkoročnih terjatev III. IZREDNI PRIHODKI ,5 0,5 23

26 Priloga 3: Obseg in struktura posameznih vrst odhodkov družb ODHODKI Znesek Indeks Delež v % / ODHODKI SKUPAJ ,0 100,0 I. POSLOVNI ODHODKI ,1 96,5 1. Stroški blaga, materiala ,3 75,2 in storitev 2. Stroški dela ,8 14,9 - stroški plač ,4 10,5 - stroški pokojninskih in drugih ,9 1,9 zavarovanj - drugi stroški dela ,5 2,5 3. Odpisi vrednosti ,1 5,5 4. Drugi poslovni odhodki ,0 0,9 II. FINANČNI ODHODKI ,6 3,2 1. Prevrednotovalni finančni odhodki ,7 0,9 2. Finančni odhodki za obresti in ,9 2,1 iz drugih obveznosti III. IZREDNI ODHODKI ,3 0,3 24

27 Priloga 4: Rezultati poslovanja družb glede na velikost TEMELJNI PODATKI DRUŽBE ZAPOSLENI PRIHODKI SKUPAJ ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE NA TUJEM TRGU ODHODKI SKUPAJ VREDNOST AKTIVE NA DAN DODANA VREDNOST IZGUBA NA SUBSTANCI Majhne Srednje Velike število delež v % 100,0 96,4 1,8 1,8 število delež v % 100,0 37,0 16,3 46,7 znesek delež v % 100,0 28,0 15,2 56,8 znesek delež v % 100,0 27,5 15,4 57,1 znesek delež v % 100,0 14,5 15,1 70,4 znesek delež v % 100,0 27,8 15,5 56,7 znesek delež v % 100,0 26,9 12,0 61,1 število družb znesek delež v % 100,0 30,3 15,3 54,4 indeks število družb znesek delež v % 100,0 70,1 12,6 17,3 indeks NETO DODANA VREDNOST znesek ČISTI DOBIČEK ČISTA IZGUBA NETO ČISTI DOBIČEK/IZGUBA število družb znesek delež v % 100,0 32,0 12,6 55,4 indeks število družb znesek delež v % 100,0 49,2 18,0 32,8 indeks SKUPAJ VELIKOST DRUŽB znesek

28 Priloga 5: Razvrstitev družb po področjih dejavnostih TEMELJNI PODATKI DRUŽBE ZAPOSLENI PRIHODKI SKUPAJ ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE NA TUJEM TRGU ODHODKI SKUPAJ VREDNOST AKTIVE NA DAN PODROČJA število delež število delež znesek v delež znesek v delež znesek v delež znesek v delež znesek v delež DEJAVNOSTI v % v % mio v % mio v % mio v % mio v % mio v % SKUPAJ , , , , , , ,0 A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 533 1, , , , , , ,1 B Ribištvo 28 0, , , , , , ,0 C Rudarstvo 65 0, , , , , , ,5 D Predelovalne dejavnosti , , , , , , ,3 E Oskrba z elektriko, plinom in vodo 194 0, , , , , , ,2 F Gradbeništvo , , , , , , ,3 G Trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe , , , , , , ,3 H Gostinstvo , , , , , , ,9 I Promet, skladiščenje in zveze , , , , , , ,9 J Finančno posredništvo 619 1, , , , , , ,8 K L Poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve , , , , , , ,4 Dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno in socialno zavarovanje 3 0, , , ,0 0 0, , ,1 M Izobraževanje 463 1, , , , , , ,1 N Zdravstvo in socialno varstvo 612 1, , , , , , ,4 O Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti , , , , , , ,7 26

29 Priloga 6: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb po področjih dejavnosti PODROČJA DEJAVNOSTI število družb DODANA VREDNOST IZGUBA NA SUBSTANCI NETO DODANA VREDNOST znesek delež v % indeks število družb znesek delež v % indeks leto 2005 leto 2004 indeks SKUPAJ , , A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo , , B Ribištvo in ribiške storitve , , C Rudarstvo , , D Predelovalne dejavnosti , , E Oskrba z električno energijo, plinom in vodo , , F Gradbeništvo , , G Trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe , , H Gostinstvo , , I Promet, skladiščenje in zveze , , J Finančno posredništvo , , K Poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve , , L Dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno in socialno zavarovanje , M Izobraževanje , , N Zdravstvo in socialno varstvo , , O Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti , ,

30 Priloga 7: Poslovni izid družb po področjih dejavnosti PODROČJA DEJAVNOSTI število družb ČISTI DOBIČEK znesek delež v % indeks število družb ČISTA IZGUBA znesek delež v % indeks NETO ČISTI DOBIČEK/IZGUBA leto 2005 leto 2004 SKUPAJ , , A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo , , B Ribištvo in ribiške storitve , , C Rudarstvo , , D Predelovalne dejavnosti , , E Oskrba z elektriko, plinom in vodo , , F Gradbeništvo , , G Trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe , , H Gostinstvo , , I Promet, skladiščenje in zveze , , J Finančno posredništvo , , K Poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve , , L Dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje , , M Izobraževanje , , N Zdravstvo in socialno varstvo , , O Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti , ,

31 Priloga 8: Razvrstitev družb po podpodročjih predelovalnih dejavnosti TEMELJNI PODATKI DRUŽBE ZAPOSLENI PRIHODKI SKUPAJ ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE NA TUJEM TRGU ODHODKI SKUPAJ VREDNOST AKTIVE NA DAN DA PODPODROČJA število delež število delež znesek v delež znesek v delež znesek v delež znesek v delež znesek v delež PREDELOVALNIH DEJAVNOSTI v % v % mio v % mio v % mio v % mio v % mio v % SKUPAJ PREDELOVALNE DEJAVNOSTI , , , , , , ,0 Proizvodnja hrane, pijač, krmil in tobačnih izdelkov 426 6, , , , , , ,7 DB Proizvodnja tekstilij, usnjenih oblačil, tekstilnih in krznenih izdelkov 512 7, , , , , , ,8 DC Proizvodnja usnja, obutve in usnjenih izdelkov, razen oblačil 72 1, , , , , , ,3 DD Obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, 497 7, , , , , , ,6 DE Proizvodnja vlaknin, papirja in kartona ter izdelkov iz papirja in kartona; založništvo in tiskarstvo , , , , , , ,2 DF Proizvodnja koksa, naftnih derivatov, jedrskega goriva 3 0,0 78 0, , , , , ,2 DG Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, umetnih vlaken 141 2, , , , , , ,3 DH Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas 500 7, , , , , , ,1 DI Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov 239 3, , , , , , ,6 DJ Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov , , , , , , ,8 DK Proizvodnja strojev in naprav 506 7, , , , , , ,6 DL Proizvodnja električne in optične opreme , , , , , , ,9 DM Proizvodnja vozil in plovil 152 2, , , , , , ,7 Proizvodnja pohištva in druge DN predelovalne dejavnosti; reciklaža 535 7, , , , , , ,2 29