Sodna praksa s področja uveljavljanja pravic intelektualne lastnine v Republiki Sloveniji v obdobju od 2015 do 2018

Transkripcija

1 Sodna praksa s področja uveljavljanja pravic intelektualne lastnine v Republiki Sloveniji v obdobju od 2015 do 2018 Doc. Dr. Eneja Drobež, svetovalka na Ustavnem sodišču RS Magda Teppey, višja sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani Ljubljana, 18. april 2019

2 UVOD Največ sporov v zvezi s pravicami intelektualne lastnine je obravnaval gospodarski oddelek Višjega sodišča v Ljubljani (VSL). Na oddelku deluje specializirani senat za intelektualno lastnino. Predmet pregleda je bilo 680 odločb, ki so bile izdane v letih 2015 do 2018 Pregledali sva tudi 17 odločb gospodarskega oddelka Vrhovnega sodišča RS (VSRS), 34 odločb civilnega oddelka VSRS, 7 odločb upravnega oddelka VSRS, 1 sodbo kazenskega oddelka VSRS, 125 odločb civilnega oddelka VSL, 1 sodbo kazenskega oddelka VSL in 33 odločb Upravnega sodišča RS, objavljenih v bazah VSRS, in ius-info

3 Število rešenih spisov na gospodarskem oddelku VSL v letih 2015 do 2018 na področju uveljavljanja pravic intelektualne lastnine * podatki do Vir: Višje sodišče v Ljubljani, vpisnik V Cpg kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic ostale pravice IL skupaj *

4 Industrijska lastnina - odločbe VSRS III Ips 91/2013 v zvezi z VSL I Cpg 867/2012- znamka Skupnosti - enotni značaj znamke Skupnosti in teritorialni kriterij uporabe znamke Skupnosti Neuporaba znamke Skupnosti v eni državi članici EU ne more biti razlog za razveljavitev znamke. Znamke Skupnosti uživajo enotno varstvo in učinkujejo na vsem območju Skupnosti. Izključna pravica imetnika znamke Skupnosti načeloma obsega celotno ozemlje Unije, na katerem znamka Skupnosti učinkuje in uživa enotno varstvo (točka 3 preambule Uredbe Sveta ES št. 207/2009). Uporaba znamke Skupnosti se šteje za zadostno, četudi se ne uporablja prav v vseh državah članicah EU, ampak se (resno) uporablja samo v nekaterih državah članicah EU.

5 III Ips 44/2015 v zvezi z VSL II Cp 46/2014- tridimenzionalna znamka - pri presoji razlikovalnega učinka tridimenzionalnih znamk, ki imajo obliko proizvoda ali embalaže je treba upoštevati, da povprečni potrošnik oblike proizvoda običajno ne zaznava kot indikator izvora blaga. Kot tako jo zazna le v primeru, če se videz proizvoda bistveno razlikuje od standarda ali navad v sektorju

6 III Ips 121/2015 v zvezi s V Cpg 146/2015- kolektivna znamka - za kolektivno znamko in njene člane veljajo specialne določbe ZIL-1 Član nosilca kolektivne znamke ni izenačen z imetnikom znamke, ampak za uporabo kolektivne znamke veljajo pravila, določena v pravilniku iz 46. člena ZIL-1. Ta pravilnik bi moral urediti razmerja med člani imetnika znamke tudi kar zadeva uporabo znamke in kršitve znamke v notranjem razmerju članov.

7 III Ips 111/2016 v zvezi s V Cpg 1123/ podobnost firme in znamke Znamki v razmerju do firmskega prava pripada enako varstvo kot znotraj samega prava znamk, zato je presoja konflikta med firmo in znamko podobna presoji konflikta med dvema znamkama. Pri obeh področjih gre za urejanje znakov razlikovanja in kolikor neki znamki v razmerju do druge znamke ni mogoče nuditi varstva, potem v istih okoliščinah tej isti znamki ni mogoče nuditi varstva niti v razmerju do firme drugega subjekta.

8 III Ips 102/2016 v zvezi s V Cpg 81/ odškodnina zaradi kršitve blagovnih znamk - določilo drugega odstavka 121.a člena ZIL-1, ki določa, da je kršilec dolžan plačati imetniku pravice odškodnino v obsegu, ki se določi po splošnih pravilih o povrnitvi škode ali v obsegu, ki je enak dogovorjeni ali običajni licenčnini, se nanaša na višino odškodnine. Z navedeno določbo je uzakonjena t. i. licenčna analogija, po kateri se višina odškodnine lahko odmeri v višini licenčnine, ki bi jo prejemal imetnik znamke v primeru pogodbene rabe.

9 III Ips 14/2017- kdo s tožbo lahko uveljavlja izbrisni razlog, ki se nanaša na obstoj relativnih razlogov za zavrnitev znamke (točka b) prvega odstavka 119. člena ZIL-1 v zvezi s 44. členom ZIL-1) - uveljavljanje tega izbrisnega razloga zasleduje predvsem cilj preprečitve oslabitve prej registrirane znamke. Zato je treba tožbeno upravičenje priznati tistemu, ki ima pravno priznan položaj, ki mu omogoča uveljavljanje varstva prej registrirane znamke. Tožbeno upravičenje je treba priznati tudi zastavnemu upniku v primeru zastavne pravice na znamki, saj ima zastavni upnik interes za uveljavljanje vseh zahtevkov, ki so usmerjeni v ohranitev vrednosti zastavljene pravice.

10 III Ips 86/2015 se je VS RS škoda nastala zaradi začasne odredbe, s katero je bilo zaradi domnevne kršitve patenta v carinskem postopku po določbah ZICPES začasno zadržano blago - imetnica patenta v pravdi zaradi kršitve patenta ni uspela. Ko je bilo blago po koncu pravdnega postopka sproščeno iz zadržanja, ga je bilo treba zaradi poteka roka uporabe uničiti. Domnevna kršiteljica je vložila odškodninsko tožbo. Zahtevku je bilo ugodeno. - imetnica patenta je imela na voljo ukrep, ki je bistveno enostavnejši in zagotovo manj obremenjujoč od položitve varščine (to bi morala v primeru sprostitve blaga položiti domnevna kršiteljica patenta): zahtevo carinskemu organu, naj domnevni kršiteljici patenta izroči sporno blago še pred koncem pravde v zvezi s kršitvijo patenta. Carinski organ v primeru pravde zaradi kršitev pravic intelektualne lastnine sporno blago začasno zadržuje izključno v interesu imetnika pravice intelektualne lastnine do pravnomočnosti odločitve sodišča v zvezi s tožbo zaradi kršitve pravic.

11 Industrijska lastnina odločbe VSL poseg v pravice neobstoj soglasja za uporabo znamke (47. člen ZIL-1) - kršitev znamke je podana, če je dan na trg proizvod, ki ga proda jemalec licence, ki ima le proizvodno licenco in ne prodajne licence in proizvod, ki ga jemalec licence proda zunaj območja, za katero je licenca podeljena. Ali so telefoni pristni, ali so ponaredki, je za varstvo pravic iz znamke nepomembno. Veljavno sklenjena pogodba izven prostora EGP ne zadostuje za uvoz blaga na trg EGP. Potrebno je izkazati soglasje imetnika znamke (V Cpg 1121/2017) - tožena stranka bi morala dokazati, da je copate kupila pri uradnem prodajalcu copat (V Cpg 494/2016) - sklicevanje na izčrpanje pravic iz znamke je neuspešno, če je blago kupljneno po internetu, na strani, ki ni namenjena prodaji v EU. Potrebno je izkazati soglasje imetnika znamke za prodajo v EU (V Cpg 1537/2015)

12 zmeda v javnosti (točka b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1, točka b)prvega odstavka 47. člena ZIL-1) - verjetnost zmede v javnosti je treba presojati ob upoštevanju vseh okoliščin primera. Pri presoji je treba upoštevati vzajemno učinkovanje med stopnjo podobnosti znamk/znakov, stopnjo podobnosti blaga in storitev in razlikovalni učinek znamke (VSL V Cpg 1307/2015) - če sta znaka popolnoma različna, ne more priti do zmede v javnosti (VSL V Cpg 1370/2015, VSL V Cpg 239/2018) - večja je podobnost blaga in storitev, bolj avtomatičmo je sklepanje o verjetnosti zmede v javnosti (VSL V Cpg 364/2018) - pri primerjavi podobnosti znamke in znaka je merodajen celostni vtis znamke oziroma znaka (VSL V Cpg 606/2018)

13 Razlikovalni učinek znamke (točka b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1, točka b) prvega odstavka 47. člena ZIL-1) - imetnik figurativne znamke, ki vsebuje besede ali besedne zveze, ki so brez razlikovalnega učinka, tretji osebi ne more prepovedati uporabe navedenih besed oziroma besednih kombinacij za označevanje podobnih storitev (V Cpg 447/2016) - v primeru kombinacije več besed in slikovnega elementa v znamki, ni mogoče tretjim osebam prepovedati uporabe tistih besed, ki imajo zgolj opisni pomen in nimajo niti minimalnega razlikovalnega učinka (V Cpg 83/2017) - kombinacija dveh generičnih besed ne ustvarja razlikovalnega učinka, še toliko bolj, če so ji dodane še druge besede (V Cpg 887/2017, V Cpg 387/2017) - Prag razlikovalnega učinka pri farmacevtskih znamkah je nižji kot pri ostalih znamkah (V Cpg 33/2018)

14 Povrnitev škode (121a.členZIL-1) V Cpg 81/2016 Carinski urad je zasegel 9840 športnih copat. Tožene stranke - uvoznik, deklarant in prejemnik blaga so kršile znamke tožeče stranke. Odgovornost tožene stranke je podana po temelju zato, ker je tožena stranka povzročila škodo tožeči stranki, povzročila jo je s kršitvijo premoženjske pravice - znamke in so toženci ravnali malomarno. Odgovornost tožencev je solidarna. Odškodninski zahtevek v višini licenčnine 8% določene na podlagi najmanjše cene za športne copate tožeče stranke, ki so podobni zaseženim športnim copatom, je utemeljen (metoda licenčne analogije).

15 VSL V Cpg 731/2016 Tožena stranka je pri storitvah prodaje goriva in kurilnega olja kršila znamko tožeče stranke X. Tožeča stranka je zatrjevala, da ji je nastala škoda zaradi upada prometa. Zahtevala je odškodnino na podlagi licenčne analogije v višini 5% od bruto prometa kurilnega olja bencinskega servisa A. Višje sodišče je potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je tožeči stranki prisodilo licenčnino v višini 5% od razlike med nabavno ceno in prodajno ceno kurilnega olja, ki je pripadla toženi stranki v obdobju kršitve znamke tožeče stranke. Pri odmeri primerne licenčnine je treba upoštevati, da kršitelj pravice ne sme biti v boljšem položaju kot tisti, ki bi/je varovano pravico uporabljal kot pogodbeni licencojemalec, ki bi sklenil licenčno pogodbo z razumno vsebino. Pri določitvi primerne licenčnine ni pomembno ali bi bila imetnik kršene pravice in kršitelj dejansko pripravljena skleniti licenčno pogodbo in ali je imel kršitelj dobiček ali izgubo. Če primerne licenčnine ni mogoče odmeriti na podlagi predhodno dogovorjene licenčnine med strankama, pogajanj med strankama, primerljivih obstoječih licenčnin ali tarif, pride v poštev odmera primerne licenčnine po oceni sodišča, ki mora upoštevati vse objektivne okoliščine primera.

16 VSL VCpg 1681/2015 -Sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka kršila patent. Odločitev o odškodninskem zahtevku je oprlo na podatke o prihodkih (od kršečih izdelkov), ki jih je ugotovil izvedenec. To mnenje je bilo oprto na preglednice o letni in mesečni količinski prodaji opažnih nosilcev za čas od do , preglednice o količinski in vrednostni prodaji opažnih nosilcev za čas od do in seznam prejetih računov T. d. o. o. za dobave nosilcev. Odškodnina določena po licenčni analogiji naj bi znašala 4 % od prodaje. VSL V Cpg 164/2017 zaradi kršitve znamk je sodišče prisodilo odškodnino v višini 4% bruto prometa.

17 VSL V Cpg 364/2018 Tožeča stranka je od tožene stranke zahtevala prepoved uporabe znaka P. D., ki ga je tožena stranka uporabljala za istovrstno dejavnost, kot je registrirana znamka tožeče stranke, to je za nastopanje, nastopanje v živo, objavljanje glasbenih in drugih posnetkov, organizacijo nastopov, zabav in zabaviščne dejavnosti. Uveljavljala je zahtevek za plačilo licenčnine. Pritožbeno sodišče se strinja z izračunom primerne licenčnine, izračunane kot zmnožek ugotovljenega honorarja tožeče stranke na primerljivem nastopu (3.000,00 EUR) in odstotka licenčnine od takega honorarja (5 %). Hipotetična licenčnina je materialnopravno pravilno izračunana od zneska prihodkov, ki je ustvarjen z zakonito rabo pravice, kar običajno pomeni upoštevanje prihodkov potencialnega dajalca licence v izračunu in ne prihodkov kršitelja.

18 Omejitev pravic iz znamke (točka b) prvega odstavka 48. člena ZIL-1) Imetnik znamke ne more prepovedati tretjim osebam, da v skladu z dobrimi poslovnimi običaji uporabljajo znamko, če je treba z njo označiti namen proizvoda ali storitve (VSL I Cpg 1145/2017)

19 Razveljavitev znamke zaradi neuporabe (120. člen ZIL-1) - resna in dejanska uporaba znamke je podana takrat, kadar se znamka uporablja v skladu s svojo bistveno funkcijo, ki je v zagotovitvi identitete izvora blaga in storitev, za katere je registrirana in v obliki, ki se glede na obliko v kateri je znamka registrirana razlikuje le v elementih, ki ne spreminjajo razlikovalnega značaja znamke (VSL V Cpg 1347/2014, VSL V Cpg 1653/2016)

20 Kršitev patenta - besedilo 118. člena ZIL-1 je treba razlagati v smeri, da vključuje posredno kršitev patenta - za kršitev patenta za zdravila ne zadošča kakršnakoli omemba bolezni, ki je povezana s predmetom varstva izuma v povzetku glavnih značilnosti zdravila, ampak bi šlo za kršitev patenta le, če bi bila ta bolezen omenjena v točki navodil, kjer so navedene indikacije zdravila. Zdravniki specialisti, ki predpisujejo zdravila, imajo zelo visok prag zadržkov proti predpisovanju zdravila izven terapevtskih indikacij (VSL V Cpg 723/2015)

21 Ničnost modela (113. člen ZIL-1) - obseg presoje ali ima videz izdelka individualno naravo je odvisen od vsebine prijave modela. Pri ocenjevanju kriterijev novosti in individualne narave iz 34. člena ZIL-1 je treba primerjati videz izdelka, ki je zaobsežen v odločbi o registraciji z videzom ostalih izdelkov na tržišču (VSL V Cpg 1044/2015)