ČASOPIS MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA / odgovorni urednik Tadej Buzeti 14. december 2018 / številka 182 (Za)upajmo si... Tokratna naslovnica Soboških no

Transkripcija

1 ČASOPIS MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA / odgovorni urednik Tadej Buzeti 14. december 2018 / številka 182 (Za)upajmo si... Tokratna naslovnica Soboških novin je nekoliko drugačna, in to ne le zaradi bližajočih se praznikov, temveč ker so jo ustvarili štirje učenci Osnovne šole IV Murska Sobota. Učencem in njihovemu mentorju, učitelju likovne umetnosti Roku Grkiniču, smo se pridružili na posebnih delavnicah, kjer je nastala praznična naslovnica decembrske izdaje Soboških novin. Z mešano likovno tehniko, ki jo po besedah mentorja na nižji stopnji veliko uporabljajo, je začela nastajati velika zelena jelka s pisanimi okraski. Spretni prstki Lorene, Rokija, Blažke in Mika so po uvodnem pogovoru in razgibavanju hitro narisali okraske in snežinke. Učitelj Rok Grkinič se že deveto leto trudi približati likovno umetnost tudi najmlajšim, ki zelo radi ustvarjajo, kot rad poudari. Velik poudarek dajo pripravi da si učenci sami pripravijo delovno površino in si organizirajo delo. To je po njegovih besedah zelo pomembno, saj s tem urijo svoje veščine tudi učenci posebnega programa. V letošnjem šolskem letu imajo na šoli devet oddelkov posebnega programa. Kot pojasnjuje ravnateljica Metka Rovšek Kuharič, je program zasnovan tako, da učencem zagotavlja priložnosti za vsestranski duševni in telesni razvoj. Splošni cilj je, da učence pripeljejo do kar največje stopnje samostojnosti v življenju. Iz posebnega programa sta tudi Mike in Lorena, ki sta povedala, da obožujeta praznični čas in snežinke. Tudi zato sta se likovnega izziva zelo razveselila. Prav tako Roki in Blažka, ki že nestrpno pričakujeta obiske dobrih mož.»naši otroci so srečni, iskreni in prijazni, imajo radi sošolce, prijatelje in učitelje. Čutijo pripadnost skupini in šoli, zato so bili zelo ponosni, da so lahko ustvarili nekaj za svojo šolo. V šoli otroke učimo in pripravljamo na življenje. Učimo jih, da brez sodelovanja z drugimi ne gre. Da se obrestuje, če so pošteni, strpni do drugih in solidarni,«je še izpostavila ravnateljica. Končni izdelek je vsem narisal velik nasmeh na obraz in mladi ustvarjalci že komaj čakajo, da vidijo svojo umetnino na naslovnici. Za tokratno je torej v ozadju veliko večja zgodba, kot zgolj fotografija, ki jo vidite. Šli smo korak naprej in si (za)upali. Čim več tovrstnih korakov želimo tudi vam v letu, ki prihaja. Srečno! Mestni svetniki začeli nov mandat / stran 4 PRILOGA: Poročilo o izidu volitev Praznični december v Soboti 2018 / stran 7

2 2 / december 2018 V FOTOGRAFIJI IN BESEDI Učenci opozarjali na varnost v prometu brez alkohola Murskosoboška območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v sodelovanju s pomurskimi osnovnimi šolami in vrtci ter policisti pripravila preventivno akcijo»otroci za varnost v prometu«. Na avtobusni postaji pri OŠ III Murska Sobota so šolarji skupaj s policisti opozarjali na varnost v prometu brez alkohola. Policisti so ustavljali naključne voznike ter opravili kontrolo dokumentov in test alkoholiziranosti, nato pa so pristopili učenci in vozniku podarili slikovni izdelek z zdravstvenovzgojnim gradivom ter mu zaželeli varno vožnjo brez alkohola. Ulična akcija je bila zaključek likovnega natečaja murskosoboške enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, pri katerem so sodelovali pomurski predšolski in šolski otroci. / Melita Marič, foto: Saška Horvat Učenci nastopili kot prave zvezde Na Osnovni šoli IV Murska Sobota so na dobrodelni prireditvi ponovno delili nasmeške in podarjali srečo. Letošnji december je na tej šoli že osemnajstič zapored v dobrodelnem vzdušju, saj so učenci svoje sposobnosti pokazali na prireditvi Podarimo srečo. Rdeča nit prireditev je vsako leto drugačna, tokrat so učenci nastopili v šovu»bodi zvezda«, nato je njihove nastope ocenila tričlanska žirija.»učenci imajo na prireditvi priložnost, da staršem in drugim gledalcem pokažejo, kaj znajo,«je med drugim povedala ravnateljica Metka Rovšek Kuharič. Za prireditev je šola prejela že več priznanj, med drugim priznanje na mednarodnem festivalu Inkluzija v Celovcu za najboljši inkluzivni projekt. Letos bodo zbrana sredstva namenili nakupu rehabilitacijskih pripomočkov. / Aleksandra Grah Druženje starejših krajanov v Bakovcih Krajevna skupnost Bakovci je tudi letos v tednu starejših občanov v sodelovanju z mestno občino in bakovsko krajevno organizacijo Rdečega križa priredila tradicionalno srečanje starejših krajanov. V dvorani vaškega doma se je zbralo lepo število starejših, ki so v kulturnem programu najprej prisluhnili najmlajšim. Otroci iz vrtca Krtek in učenci nižjih razredov tamkajšnje osnovne šole so se predstavili s pesmijo in plesom, nato so nastopili še člani pevske in plesne sekcije domačega društva upokojencev. Zbrane so nagovorili župan Aleksander Jevšek, predsednica krajevne skupnosti Nives Cajnko in predsednica krajevne organizacije Rdečega križa Minka Cör. / Ksenija Glažar Odbojkarice in rokometaši na skupnem koledarju Sodelovanje, sploh na lokalni ravni, je zelo pomembno. Ker se tega zavedajo tudi v Ženskem odbojkarskem klubu Murska Sobota in Rokometnem klubu Pomurje, so se odločili, da tokratni koledar za leto 2019 soustvarijo skupaj. Članski ekipi obeh klubov sta tako opravili skupinsko fotografiranje, na katerem je športnice in športnike v zanimivih položajih ujel fotograf Borut Bencak iz Bakovcev. Gre za eno vidnejših tovrstnih sodelovanj klubov v naši občini v zadnjih letih, za kar oba kluba že prejemata pohvale. Koledar je lahko tudi vaš, dobite ga pri predstavnikih obeh klubov, zanj pa pobirajo prostovoljne prispevke. / Foto: Borut Bencak Miklavžev pohod privabil ljubitelje narave Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota je skupaj s planinskima društvoma Matica in Mura Murska Sobota organiziral tradicionalni, tokrat že šestnajsti Miklavžev pohod. Ljubitelji pohodništva so se drugo nedeljo v decembru podali na približno devet kilometrov dolgo pot. Izpred Spomenika zmage v Murski Soboti jih je pot vodila skozi mestni park in Fazanerijo ter po kanalu do Kroške ulice, od koder so pohodniki zavili v smeri Kroga do končnega cilja, ki je bil pri kroškem brodu, kjer jih je pričakala topla malica. / Melita Marič, foto: Saška Horvat Deset pravljičnih let Mariborska knjižnica v sodelovanju s knjižnicami iz partnerskih mest že deseto leto zapored pripravlja pripovedovalske večere za odrasle. Pripovedno kolesje odličnih pripovedovalcev se je ob deseti obletnici ustavilo tudi v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota. Pripovedovalci že deset let dokazujejo, da pravljice niso le za otroke, temveč da so še kako primerne za odrasle bralce, ki skozi pravljice in različne zgodbe lahko najdejo tisti kotiček zase ali pa se spomnijo na otroška leta, ko so uživali v domišljijskem svetu, ki ne pozna meja. Skozi umetnost pripovedovanja odličnih pravljičarjev se je zrcalila glasbena spremljava Andija Sobočana. / Aleksandra Grah

3 V OSPREDJU / ŽUPANOV KOTIČEK december 2018 / 3 Da ne bo ostalo samo pri besedah Tadej Buzeti Foto: Aleksandra Grah Kako so mladi, katerih ustvarjanje redko doseže oči javnosti, dobili priložnost izraziti praznična občutja. Morda ste sprva pomislili, da naslovna fotografija tokratnih Soboških novin ne sodi na naslovnico občinskega časopisa največje pomurske občine, ampak bi bila»ravno pravšnja«za manjši šolski bilten. Spoznajte ustvarjalce, ki stojijo za njo, pa boste razumeli tudi zgodbo in sporočilo. Prebili so led V času božičnih praznikov precej govorimo o medsebojnem spoštovanju, ljubezni in sprejemanju. A mnogo tega ostane zgolj pri izrečenem, zato smo se odločili, da bomo tisti, ki delujejo, ne zgolj predpraznično modrujejo. Če smo res družba, ki stremi k vključevanju vseh, moramo dati enakopravno priložnost tistim, ki so velikokrat po krivici spregledani, a imajo seveda prav tako potrebo po sprejetosti. Lorena, Roki, Blažka in Mike so četverica mladih, ki je prebila led in se s svojo ustvarjalnostjo prebila tudi na naslovnico Soboških novin, verjetno prvo v takšni obliki. Dali smo jim priložnost, da prispevajo svoj delež kreativnosti v javnem prostoru. Kdo so in zakaj ravno oni? Omenjeni učenci obiskujejo Osnovno šolo IV Murska Sobota, ki izobražuje mlade v prilagojenem programu, posebnem programu vzgoje in izobraževanja, prav tako izvajajo vzgojni program domov za učence s posebnimi potrebami. Priznajte, da učence te šole redko zasledite v javnih medijih. A če zares sobivamo, kot trdimo, je prav, da so del tistega, kar ustvarja naša skupnost. Zatorej bi se morali pravzaprav vprašati, kaj nam lahko oni sporočijo. Velikokrat namreč mi govorimo o njih, ne pustimo pa, da bi se sami izrazili s konkre- tno in oprijemljivo vsebino. Fotografija, ki so jo ob pomoči učitelja Roka Grkiniča in ravnateljice Metke Kuharič Rovšek ustvarili, vas verjetno ne bo osupnila. Tega se zavedamo. Kaj nam sporoča božično drevo v snežnem metežu? Motiv fotografije je tak, kot ga v tem prazničnem času velikokrat zasledimo. Okraski, božično drevo in sneg. Klasika torej. A ta klasika je v našem primeru več kot zgolj še ena praznična fotografija. Najbolje jo simbolizira besedna zveza (za) upajmo si. Veliko idej in sodelovanj se konča ravno zaradi pomanjkanja poguma (upati si) in vere v moč sodelovanja (zaupati si).»v naši šoli otroke učimo in pripravljamo na življenje. Učimo jih, da brez sodelovanja z drugimi ne gre. Da se obrestuje, če so pošteni, strpni do drugih in solidarni,«so besede ravnateljice šole, do katere smo stopili z idejo pogumne poteze in zaupanja. Božično drevo v snežnem metežu ob soju okraskov nam zatorej pošilja veliko več vsebine, kot je vidimo na prvi pogled. Lorena, Roki, Blažka in Mike so dovolj velika zgodba sama po sebi. Hvaležni smo, da tokrat ni ostalo samo pri besedah o ustvarjanju naše skupne zgodbe. Tako je nastajala tokratna naslovnica Soboških novin. Je kaj lepšega kot otroški nasmeh? Veliko dobrega! V svojem prvem uvodniku v novem mandatu se vam najprej želim zahvaliti. V prvi vrsti za to, da ste se udeležili volitev in s svojo izbiro podelili zaupanje za vodenje občine. V imenu izvoljenih mestnih svetnikov in mestnih svetnic, članic in članov svetov mestnih četrti in krajevnih skupnosti ter v svojem imenu se zahvaljujem za vaše zaupanje. Želim si, da med seboj zgradimo močno zavezništvo. Priložnosti pred mestom in pred regijo nas morajo združevati. Samo povezani in organizirani okoli skupnih ciljev jih lahko dosežemo. Zato si želim aktivnega mestnega sveta ter živih mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Pokažimo, da lahko lokalno demokracijo dvignemo na višjo raven. S svojim delovanjem ustvarjajmo odprto občino, občutljivo za potrebe in pričakovanja ljudi v tej skupnosti. Zato moramo vsi, ki imamo odgovornost, delati za skupno dobro in z dolžnostjo, da slišimo in razumemo potrebe in pričakovanja ljudi. V zadnjih tednih in mesecih sem slišal številne spodbudne besede med ljudmi, ki vidijo spremembe na boljše. Toda slišal sem tudi glasove tistih, ki niso zadovoljni, katerih pričakovanj nismo uresničili ali ki se počutijo zapostavljene. Zelo pozoren sem na ta sporočila. Želim slišati glas vseh. Moja filozofija lokalne samouprave je namreč zelo preprosta: občina mora biti zgrajena okoli potreb ljudi. Te potrebe so različne: mladi, družine, starejši, invalidi, manjšine. A nekaj je skupnega: vsi hočemo pripadati in biti del razvojno spodbudnega, optimističnega in privlačnega okolja. Zato hočemo Mursko Soboto spreminjati v privlačno občino. Privlačno za življenje vseh generacij. Privlačno za delo, za inovacije, za ustvarjanje in za naložbe. Privlačno za obiskovalce sredi turistično rastočega Pomurja. Da to postanemo, se moramo poslušati, slišati in razumeti. To je pogoj za povezovanje in sodelovanje. Skupnost, v kateri vlada zaupanje, se bolje povezuje in lažje napreduje. Skupnost, kjer zaupanja ni, je soočena s konflikti in blokadami, razvoj pa zamenja zastoj. Zato je zaupanje tako dragoceno. Zato ga moramo negovati in poglabljati. To je moja najpomembnejša naloga. Želim si, da vsi, ki smo bili z vašim zaupanjem izvoljeni, opravimo svoje delo častno in v ponos celotne skupnosti. Da Murska Sobota in Pomurje postaneta prepoznavna po razvojnih presežkih in po dobrem. Ker imamo v srcu in v svoji ponudbi prav to: veliko dobrega. Poziv župana Mestne občine Murska Sobota k oddaji predlogov za podelitev naziva»naj PROSTOVOLJEC V LETU 2018«To je tudi moja želja pred prazničnimi dnevi. Naj nas dobro med nami povezuje, ustvarja nove priložnosti in polni z dobroto. Tudi v letu 2018 je bilo v Mestni občini Murska Sobota veliko posameznikov, društev in organizacij, ki so vidno delovali na področju prostovoljstva. Zato pozivam vse organizacije, društva, zavode, občanke in občane, da oddajo predloge za podelitev županovih priznanj prostovoljcem, za katere menite, da so bili v letu 2018 najbolj uspešni, požrtvovalni in predani izvajanju prostovoljnega dela. Priznanja bodo podeljena v naslednjih kategorijah: 1. naj prostovoljec/prostovoljka (posameznik), 2. naj prostovoljno društvo, 3. naj prostovoljna organizacija, 4. naj prostovoljni dogodek. V predlogu za podelitev naziva navedite naslednje: 1. predstavitev posameznika oz. društva/organizacije/dogodka, 2. predstavitev delovanja na področju prostovoljstva, 3. cilji, ki so bili s prostovoljnim delom doseženi. Vloge naslovite na Mestno občino Murska Sobota, Kardoševa 2, Murska Sobota, in sicer najpozneje do 4. januarja Prispele vloge bo obravnavala posebna komisija. Podelitev priznanj za naj prostovoljce v letu 2018 bo v začetku leta dr. Aleksander Jevšek župan Vesele božične praznike in srečno novo leto! Vaš župan dr. Aleksander Jevšek

4 4 / december 2018 MESTNI SVET Novi člani mestnega sveta so se sestali na prvi, konstitutivni seji Ksenija Glažar Novoizvoljeni murskosoboški mestni svetniki so se zbrali na prvi, konstitutivni seji, na kateri so se med drugim seznanili s poročilom občinske volilne komisije ter potrdili člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Potrdili novo sestavo mestnega sveta Najprej so se mestni svetniki seznanili s poročilom občinske volilne komisije o izidu rednih volitev članov mestnega sveta mestne občine ter o izidih rednih volitev župana in predstavnika romske skupnosti. Za župana je bil potrjen Aleksander Jevšek, ki so mu volivci naše občine zaupali drugi mandat. Na seji so bili potrjeni tudi mandati mestnih svetnic in svetnikov za mandatno obdobje Mestni svet ima 26 članov, ki svoje delo opravljajo nepoklicno. Župan Aleksander Jevšek je bil prav tako izvoljen za člana mestnega sveta, a ker skladno z zakonom o lokalni samoupravi funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana mestnega sveta, je Jevšku prenehal mandat člana mestnega sveta za to mandatno obdobje. Nov član mestnega sveta bo prisegel na naslednji seji.»prevzemamo odgovornost za skupno prihodnost«župan Jevšek je nato slovesno zaobljubil, da bo»častno in vestno opravljal delo župana Mestne občine Murska Sobota in se z vsemi svojimi močmi trudil, da bom zakonito, gospodarno in preudarno deloval v dobro ljudi, občine in regije«. Dodal je še, da»danes skupaj prevzemamo odgovornost za skupno prihodnost. Opravimo to delo častno in v ponos celotne skupnosti. Da ta Sobota in to Pomurje postaneta prepoznavna po razvojnih presežkih in po dobrem. Ker imamo v srcu in v svoji ponudbi prav to: veliko dobrega«. Izpostavil je še, da si želi sodelovanja, aktivizma ter povezanosti s krajevnimi skupnostmi in mestnimi četrtmi, hkrati pa si želi močno opozicijo, ki bo opozarjala na težave in nadzorovala procese v občini. Potrjeni novi člani kadrovske komisije Na konstitutivni seji so bili izvoljeni tudi člani komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki ji predseduje Goran Miloševič, člani pa so postali še Brigita Perhavec, Nives Cajnko, Dušan Bencik (vsi SD), Bojan Petrijan in Andrej Mešič (SDS), Marjan Gujt (SMC), Jože Šadl (DeSUS) in romski svetnik Darko Rudaš. Mestni svetniki iz vrst SDS in svetnik Levice so v razpravi izrazili določene pomisleke. Romeo Varga iz Levice je bil mnenja, da bi komisija morala biti sestavljena po proporcionalni zastopanosti. Socialni demokrati naj bi imeli le tri člane, preostale stranke in liste pa po enega. Imeli so tudi pomisleke o imenovanju Darka Rudaša, ki ni član nobene stranke ali liste, za člana te komisije. Andrej Mešič iz SDS je bil mnenja, da je Rudaš v prejšnjem mandatu podprl vse predloge stranke SD in je»njihova podaljšana roka«. Kot je pojasnil direktor mestne uprave Srečko Đurov, so že pred sejo za mnenje zaprosili vladno službo za lokalno samoupravo, ki je o Rudašu kot predstavniku romske skupnosti, ki ni član stranke ali liste, izjavila, da ima romski svetnik, enako kot vsi drugi mestni svetniki, pravico do sodelovanja in soodločanja v vseh organih. Po glasovanju so mestni svetniki predlagane člane omenjene komisije potrdili. Župan Jevšek je slovesno zaobljubil, da bo»častno in vestno opravljal delo župana Mestne občine Murska Sobota in se z vsemi svojimi močmi trudil, da bom zakonito, gospodarno in preudarno deloval v dobro ljudi, občine in regije«. V ospredju Boštjan Berlak, mag. Marjan Gujt, Slavica Meglič in Jože Šadl. Svetniška skupina SDS šteje v novem mandatu štiri člane. Župan dr. Aleksander Jevšek je dobil ponovno zaupanje volivcev. Najmočnejša svetniška skupina v mestnem svetu je SD z 11 svetniki.

5 POROČILO O IZIDU VOLITEV december 2018 / I SESTAVA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA ZA MANDATNO OBDOBJE SOCIALNI DEMOKRATI (SD) STRANKA MODERNEGA CENTRA (SMC) Goran MILOŠEVIČ Daniela MÖREC Robert ŽIŽEK Boštjan BERLAK Mag. Marjan GUJT NEODVISNA STRANKA POMURJA (NSP) MODRA LISTA ANTONA ŠTIHCA Mag. Brigita PERHAVEC Zoran HOBLAJ Vlasta VEREN Anton SLAVIC Marjan ŽEKŠ Nives CAJNKO Dušan BENCIK Matjaž DURIČ Bernardka RUŽIČ Obrazložitev: Aleksander JEVŠEK je bil na lokalnih volitvah 2018 izvoljen tudi za člana mestnega sveta. Na konstitutivni seji se potrdijo vsi mandati, ki jih je v potrditev predlagala Občinska volilna komisija. Aleksander Jevšek je najprej prisegel kot član mestnega sveta in nato kot župan. Ker v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana mestnega sveta, je Aleksandru Jevšku prenehal mandat člana mestnega sveta za mandatno obdobje Nov član mestnega sveta bo potrjen na naslednji seji. LEVICA Romeo VARGA LISTA ZA 2020 Miran FORJANIČ SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA (SDS) LISTA MARJANA ŠARCA (LMŠ) PREDSTAVNIK ROMSKE SKUPNOSTI Andrej MEŠIČ Nada KUHAR Zoran KOS Darko RUDAŠ Bojan PETRIJAN Drago VIGALI NOVA SLOVENIJA, KRŠČANSKI DEMOKRATI (NSI) DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE (DESUS) Drago RAJBAR Foto: Aleš Cipot Slavica MEGLIČ Jože ŠADL

6 II / december 2018 POROČILO O IZIDU VOLITEV Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17) je Občinska volilna komisija Mestne občine Murska Sobota sestavila P O R O Č I L O O IZIDU REDNIH VOLITEV ŽUPANA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA Občinska volilna komisija Mestne občine Murska Sobota je na seji dne 23. novembra 2018 na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov pri ugotavljanju izida glasovanja za župana Mestne občine Murska Sobota na volitvah dne 18. novembra 2018 ugotovila: Na volitvah dne 18. novembra 2018 je imelo pravico glasovati volivcev. Glasovalo je skupaj 8778 volivcev ali 54,14 % vseh volivcev, ki so imeli pravico voliti, od tega je: a) 8728 volivcev glasovalo na voliščih, b) 34 volivcev glasovalo po pošti. I Za volitve župana Mestne občine Murska Sobota je bilo oddanih 8778 glasovnic. Ker so bile prazne, ker sta bili obkroženi dve ali več številk pred imeni kandidatov oziroma ni bilo moč ugotoviti volje volivca, je bilo 151 glasovnic neveljavnih. Veljavnih glasovnic je bilo Zap. št. Kandidata Št. glasov % glasov 2 dr. Aleksander JEVŠEK ,95 1 Bojan PETRIJAN ,05 II Občinska volilna komisija je na podlagi prvega odstavka 107. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17) ugotovila, da je za župana Mestne občine Murska Sobota izvoljen: dr. Aleksander JEVŠEK, roj , Murska Sobota, Kajuhova ulica 50. Številka: / Murska Sobota, 23. november 2018 Predsednik Občinske volilne komisije Mestne občine Murska Sobota Bojan ŽUNIČ, univ. dipl. prav. ČLANI OVK: Zvonko BRENČIČ Melita DOMJAN Alenka SAMEC Mitja PERŠ Nina JUG Kristina ŠOOŠ TRAJBARIČ Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17) je Občinska volilna komisija Mestne občine Murska Sobota sestavila P O R O Č I L O O IZIDU REDNIH VOLITEV ČLANOV MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA Na volitvah dne 18. novembra 2018 je imelo pravico glasovati skupaj volivcev. Glasovalo je skupaj 8778 volivcev ali 54,14 % vseh, ki so imeli pravico voliti, od tega je: a) 8728 volivcev glasovalo na voliščih, b) 34 volivcev glasovalo po pošti. I Za volitve članov mestnega sveta je bilo oddanih 8762 glasovnic. Ker so bile prazne, ker sta bili obkroženi dve ali več številk pred imeni list kandidatov oziroma ker ni bilo moč ugotoviti volje volivca, je bilo 291 glasovnic neveljavnih. Veljavnih je bilo 8471glasovnic. Posamezne liste kandidatov so skupno v Mestni občini Murska Sobota dobile naslednje število glasov: II Število glasov % glasov Številka in ime liste 73 0,86 1 ZELENI SLOVENIJE ,86 2 SD - SOCIALNI DEMOKRATI 370 4,37 3 LEVICA 441 5,21 4 LMŠ - LISTA MARJANA ŠARCA 293 3,46 5 NSP - NEODVISNA STRANKA POMURJA 159 1,88 6 STRANKA ALENKE BRATUŠEK 501 5,91 7 MODRA LISTA ANTONA ŠTIHCA 542 6,40 8 DESUS DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 506 5,97 9 NSI NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKI DEMOKRATI 779 9,20 10 SMC STRANKA MODERNEGA CENTRA 93 1,1 11 SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA ,85 12 SDS SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 503 5,94 13 LISTA ZA ,00 : skupaj Na podlagi 15. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17) je bilo v vseh volilnih enotah skupaj listam kandidatov neposredno podeljenih 11 mandatov. Po posameznih volilnih enotah so listam kandidatov glede na dobljeno število glasov in izračunan volilni količnik v volilni enoti pripadli naslednji mandati ter bili skladno s 84. in 86. členom Zakona o lokalnih volitvah izvoljeni naslednji kandidati: Št. glasov % glasov VOLILNA ENOTA 01 Št. mandatov: 7 Količnik: 252,86 Mandatov % ostan. Št. Ime liste 31 1, ,26 1 ZELENI SLOVENIJE , ,16 2 SD SOCIALNI DEMOKRATI izvoljena sta Goran MILOŠEVIČ, roj , Murska Sobota, Cvetkova ulica 12, Daniela MÖREC, roj , Murska Sobota, Naselje Jožeta Kerenčiča , ,62 3 LEVICA 90 5, ,59 4 LMŠ LISTA MARJANA ŠARCA 88 4, ,80 5 NSP NEODVISNA STRANKA POMURJA 35 1, ,84 6 STRANKA ALENKE BRATUŠEK 103 5, ,73 7 MODRA LISTA ANTONA ŠTIHCA , ,49 8 DESUS DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 110 6, ,50 9 NSI NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKI DEMOKRATI 174 9, ,81 10 SMC STRANKA MODERNEGA CENTRA 16 0,90 0 6,33 11 SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA , ,15 12 SDS SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 65 3, ,71 13 LISTA ZA : skupaj Občinska volilna komisija Mestne občine Murska Sobota je na seji dne 23. novembra 2018 ugotovila naslednji izid glasovanja za volitve članov Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota:

7 POROČILO O IZIDU VOLITEV december 2018 / III Št. glasov % glasov VOLILNA ENOTA 02 Št. mandatov: 9 Količnik: 327,78 Mandatov % ostan. Št. Ime liste 42 1, ,81 1 ZELENI SLOVENIJE , ,46 2 SD SOCIALNI DEMOKRATI izvoljeni so dr. Aleksander JEVŠEK, roj , Murska Sobota, Kajuhova ulica 50, mag. Brigita PERHAVEC, roj , Murska Sobota, Mladinska ulica 24, Zoran HOBLAJ, roj , Murska Sobota, Šolsko naselje , ,49 3 LEVICA 181 6, ,22 4 LMŠ LISTA MARJANA ŠARCA 100 3, ,51 5 NSP NEODVISNA STRANKA POMURJA 66 2, ,14 6 STRANKA ALENKE BRATUŠEK 165 5, ,34 7 MODRA LISTA ANTONA ŠTIHCA 135 4, ,19 8 DESUS DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 148 5, ,15 9 NSI NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKI DEMOKRATI ,56 1 4,03 10 SMC STRANKA MODERNEGA CENTRA izvoljen je mag. Marjan GUJT, roj , Murska Sobota, Vegova ulica ,85 0 7,63 11 SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA , ,46 12 SDS SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA izvoljena je Nada KUHAR, roj , Murska Sobota, Ulica Mikloša Kuzmiča , ,58 13 LISTA ZA :skupaj Št. glasov % glasov VOLILNA ENOTA 03 Št. mandatov: 9 Količnik: 416,78 Mandatov % ostan. Št. Ime liste , ,96 2 SD SOCIALNI DEMOKRATI izvoljeni so Nives CAJNKO, roj , Bakovci, Panonska ulica 6b, Dušan BENCIK, roj , Nemčavci 2a, Matjaž DURIČ, roj , Rakičan, Panonska ulica , ,75 3 LEVICA 170 4, ,79 4 LMŠ LISTA MARJANA ŠARCA 105 2, ,19 5 NSP NEODVISNA STRANKA POMURJA 58 1, ,92 6 STRANKA ALENKE BRATUŠEK 233 6, ,91 7 MODRA LISTA ANTONA ŠTIHCA 206 5, ,43 8 DESUS DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 248 6, ,50 9 NSI NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKI DEMOKRATI 264 7, ,34 10 SMC STRANKA MODERNEGA CENTRA 52 1, ,48 11 SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA , ,40 12 SDS SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA izvoljen je Bojan PETRIJAN, roj , Kupšinci 21b , ,34 13 LISTA ZA :skupaj V. Skladno s 16. in 87. členom Zakona o lokalnih volitvah se preostalih 14 mandatov, ki niso bili razdeljeni v volilnih enotah, razdeli na ravni občine na podlagi seštevkov glasov, oddanih za istoimenske liste, ki kandidirajo v več kot eni volilni enoti. Izhajajoč iz seštevkov glasov, ki so jih dobile istoimenske liste v volilnih enotah, deljenih s števili od 1 do 25 (d Hondtov sistem), je zaporedje najvišjih 25 količnikov naslednje: Zap. številka Količnik Št. Ime liste ,00 SOCIALNI DEMOKRATI ,50 SOCIALNI DEMOKRATI ,00 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 4 984,33 SOCIALNI DEMOKRATI 5 779,00 STRANKA MODERNEGA CENTRA 6 738,25 SOCIALNI DEMOKRATI 7 629,00 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 8 590,60 SOCIALNI DEMOKRATI 9 542,00 DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE ,00 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI ,00 Saša Županek in skupina volivcev ,00 Tomaž Dundek in skupina volivcev ,17 SOCIALNI DEMOKRATI ,00 LISTA MARJANA ŠARCA ,86 SOCIALNI DEMOKRATI ,33 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA ,50 STRANKA MODERNEGA CENTRA ,00 LEVICA ,13 SOCIALNI DEMOKRATI ,11 SOCIALNI DEMOKRATI ,50 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA ,30 SOCIALNI DEMOKRATI ,00 NEODVISNA STRANKA POMURJA ,00 DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE ,45 SOCIALNI DEMOKRATI ,67 STRANKA MODERNEGA CENTRA ,00 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI ,60 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA ,50 Saša Županek in skupina volivcev ,50 Tomaž Dundek in skupina volivcev Istoimenskim listam se pri delitvi mandatov na ravni Mestne občine Murska Sobota dodeli toliko mandatov, kolikor znaša razlika med številom mandatov, izračunanih po prej navedenem sistemu, in številom mandatov, ki so jih istoimenske liste že dobile v volilnih enotah. Ti mandati se skladno s 17. členom Zakona o lokalnih volitvah dodelijo listam v tistih volilnih enotah, ki imajo največje ostanke glasov v razmerju do količnika v volilni enoti iz 15. člena citiranega zakona, ter ob upoštevanju četrtega odstavka 92. člena in drugega stavka prvega odstavka 93. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 uradno prečiščeno besedilo, 54/07 odl. US in 23/17). Na ta način in skladno z drugim odstavkom 18. člena Zakona o lokalnih volitvah so dobile mandate še naslednje liste po posameznih volilnih enotah in so bili izvoljeni kandidati na teh listah: Št. in ime liste 2 SD - SOCIALNI DEMOKRATI 5 NSP - NEODVISNA STRANKA POMURJA 8 DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV 10 SMC - STRANKA MODERNEGA CENTRA 12 SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 2 SD - SOCIALNI DEMOKRATI Volilna enota Izvoljen(-a) je (ime, priimek, datum rojstva, bivališče) 1 Robert ŽIŽEK, roj , Murska Sobota, Ulice Nikole Tesle 7 1 Anton SLAVIC, roj , Murska Sobota, Grajska ulica 11 1 Slavica MEGLIČ, roj , Murska Sobota, Stara ulica 6 1 Boštjan BERLAK, roj , Murska Sobota, Kocljeva ulica 14g 1 Andrej MEŠIČ, roj , Murska Sobota, Stara ulica 9 2 Vlasta VEREN, roj , Murska Sobota, Miklošičeva ulica 3

8 IV / december 2018 POROČILO O IZIDU VOLITEV Št. in ime liste Volilna enota Izvoljen(-a) je (ime, priimek, datum rojstva, bivališče) 3 LEVICA 2 Romeo VARGA, roj , Murska Sobota, Prešernova ulica 70 4 LMŠ - LISTA MARJANA ŠARCA 8 DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV 2 SD - SOCIALNI DEMOKRATI 7 MODRA LISTA ANTONA ŠTIHCA 9 NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI 12 SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 2 Zoran KOS, roj , Murska Sobota, Lendavska ulica 17a 2 Jože ŠADL, roj , Murska Sobota, Lendavska ulica 25a 3 Bernardka RUŽIČ, roj , Krog, Brodarska ulica 42 3 Marjan ŽEKŠ, roj , Rakičan, Cankarjeva ulica 18a 3 Drago RAJBAR, roj , Černelavci, Dolga ulica 46 3 Drago VIGALI, roj , Krog, Vodnikova ulica LISTA ZA Miran FORJANIČ, roj , Černelavci, Črtomirova ulica 6 POSEBNA OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Člani OVK: Zvonko BRENČIČ Melita DOMJAN Alenka SAMEC Mitja PERŠ Nina JUG Kristina ŠOOŠ TRAJBARIČ Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17) Posebna občinska volilna komisija na seji dne na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov pri ugotavljanju izida glasovanja za člana Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota predstavnika romske skupnosti v zvezi z volitvami, ki so bile dne 18. novembra 2018, podaja naslednje POROČILO O IZIDU VOLITEV ČLANA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA PREDSTAVNIKA ROMSKE SKUPNOSTI V Člani Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota, izvoljeni na volitvah dne 18. novembra 2018, so: Na lokalnih volitvah 2018 dne 18. novembra 2018 je imelo volilno pravico volivcev, vpisanih v splošni občinski volilni imenik. Na volitvah člana mestnega sveta predstavnika romske skupnosti dne 18. novembra 2018 je imelo na območju Mestne občine Murska Sobota kot eni volilni enoti pravico voliti enega člana mestnega sveta predstavnika romske skupnosti skupaj 458 volivcev, ki so vpisani v posebni občinski volilni imenik občanov pripadnikov romske skupnosti. Volilna enota Ime in priimek Št. in ime liste 1 Goran MILOŠEVIČ 2 SD -Socialni demokrati 1 Daniela MÖREC 2 SD -Socialni demokrati 1 Robert ŽIŽEK 2 SD -Socialni demokrati 1 Anton SLAVIC 5 NSP - Neodvisna stranka Pomurja 1 Slavica MEGLIČ 8 DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 1 Boštjan BERLAK 10 SMC - Stranka modernega centra 1 Andrej MEŠIČ 12 SDS - Slovenska demokratska stranka 2 dr. Aleksander JEVŠEK 2 SD -Socialni demokrati 2 mag. Brigita PERHAVEC 2 SD -Socialni demokrati 2 Zoran HOBLAJ 2 SD -Socialni demokrati 2 Vlasta VEREN 2 SD -Socialni demokrati 2 Romeo VARGA 3 Levica 2 Zoran KOS 4 LMŠ - Lista Marjana Šarca 2 Jože ŠADL 8 DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 2 mag. Marjan GUJT 10 SMC - Stranka modernega centra 2 Nada KUHAR 12 SDS - Slovenska demokratska stranka 3 Nives CAJNKO 2 SD -Socialni demokrati 3 Dušan BENCIK 2 SD -Socialni demokrati 3 Matjaž DURIČ 2 SD -Socialni demokrati 3 Bernardka RUŽIČ 2 SD -Socialni demokrati 3 Marjan ŽEKŠ 7 Modra lista Antona Štihca 3 Drago RAJBAR 9 NSI - Nova Slovenija, krščanski demokrati 3 Bojan PETRIJAN 12 SDS - Slovenska demokratska stranka 3 Drago VIGALI 12 SDS - Slovenska demokratska stranka 3 Miran FORJANIČ 13 Lista za 2020 I Skupaj je glasovalo 228 volivcev oz. 49,78 % vseh volivcev, ki so imeli pravico voliti člana občinskega sveta predstavnika romske skupnosti. II Za volitve člana občinskega sveta predstavnika romske skupnosti je bilo oddanih 228 glasovnic, od tega je bilo 29 glasovnic neveljavnih. Veljavnih je bilo 199 glasovnic. Posebna občinska volilna komisija Mestne občine Murska Sobota je na podlagi 11. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17): 1. ugotovila, da je kandidat Darko RUDAŠ prejel 199 glasov oz. 87,28 % glasov vseh volivcev, ki so glasovali po posebnem občinskem volilnem imeniku občanov pripadnikov romske skupnosti, in 2. razglasila, da je za člana Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota predstavnika romske skupnosti izvoljen Darko RUDAŠ, roj , Pušča, Bela ulica 13. Številka: / Murska Sobota, 19. november 2018 Predsednica Posebne občinske volilne komisije Mestne občine Murska Sobota Irma WOLF, univ. dipl. prav. Člani: mag. Miroslava TOPLAK Zdenko PESTNER Janja ROŠER Oto BARANJA Jožef HORVAT SANDRELI Damijana PESTNER Dalibor CENER HORVAT Številka: / Murska Sobota, 23. november 2018 Predsednik Občinske volilne komisije Mestne občine Murska Sobota Bojan ŽUNIČ, univ. dipl. prav.

9 POROČILO O IZIDU VOLITEV december 2018 / V Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 UPB3, 45/08, 83/12 in 68/17) je Občinska volilna komisija Mestne občine Murska Sobota sestavila P O R O Č I L O O IZIDU VOLITEV ČLANOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN MESTNIH ČETRTI V MESTNI OBČINI MURSKA SOBOTA NA VOLITVAH DNE 18. NOVEMBRA 2018 Občinska volilna komisija Mestne občine Murska Sobota je na seji dne 23. novembra 2018 na podlagi zapisnikov o ugotovitvi izida glasovanja za svete krajevnih skupnosti oziroma mestnih četrti ugotovila naslednje rezultate glasovanja ter izid volitev za člane svetov krajevnih skupnosti oziroma mestnih četrti v Mestni občini Murska Sobota: KRAJEVNA SKUPNOST BAKOVCI Na območju Krajevne skupnosti Bakovci je bilo: a) vpisanih v volilni imenik 1307 volivcev, b) glasovalo s potrdili 0 volivcev. I Oddanih je bilo 730 glasovnic, od tega je bilo 14 glasovnic neveljavnih. II 1 Edita ČERNJAVIČ Sanja BANFI Emil CÖR Liljana FUJS KOJEK Uroš BAGARI Nives CAJNKO Franc KOJEK Tadeja BENCAK Janez JABLANOVEC Jožef KUHAR Cvetka VEREŠ Aleksandra GRAH 378 Na podlagi 11. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 UPB3, 45/08, 83/12 in 68/17) je Občinska volilna komisija ugotovila, da so bili v svet Krajevne skupnosti Bakovci izvoljeni naslednji kandidati: 1 Aleksandra GRAH, roj , Bakovci, Ribiška ulica 10a 2 Jožef KUHAR, roj , Bakovci, Mladinska ulica 72 3 Nives CAJNKO, roj , Bakovci, Panonska ulica 6b 4 Emil CÖR, roj , Bakovci, Soboška ulica 45 5 Uroš BAGARI, roj , Bakovci, Mladinska ulica 29 6 Tadeja BENCAK, roj , Bakovci, Stara ulica 2 7 Cvetka VEREŠ, roj , Bakovci, Vrtna ulica 15 KRAJEVNA SKUPNOST ČERNELAVCI Na območju Krajevne skupnosti Černelavci je bilo: a) vpisanih v volilni imenik 1110 volivcev, b) glasovalo s potrdili 0 volivcev. I Oddanih je bilo 665 glasovnic, od tega je bilo 24 glasovnic neveljavnih. II 1 Miran FORJANIČ Matej GRAH Jožica VIHER Darja MEOLIC Suzana GYÖREK Boris LONČAR Robert LALOVIĆ Nada KUMIN 343 Na podlagi 11. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 UPB3, 45/08, 83/12 in 68/17) je Občinska volilna komisija ugotovila, da so bili v svet Krajevne skupnosti Černelavci izvoljeni naslednji kandidati: 1 Miran FORJANIČ, roj , Černelavci, Črtomirova ulica 6 2 Matej GRAH, roj , Černelavci, Liškova ulica 63 3 Jožica VIHER, roj , Černelavci, Zadružna ulica 28 4 Nada KUMIN, roj , Černelavci, Ledavska ulica 37 5 Boris LONČAR, roj , Černelavci, Jurčičeva ulica 6 6 Robert LALOVIĆ, roj , Černelavci, Zadružna ulica 17a 7 Darja MEOLIC, roj , Černelavci, Ledavska ulica 3 KRAJEVNA SKUPNOST KROG Na območju Krajevne skupnosti Krog je bilo: a) vpisanih v volilni imenik 988 volivcev, b) glasovalo s potrdili 0 volivcev. I Oddanih je bilo 621 glasovnic, od tega je bilo 14 glasovnic neveljavnih. II 1 Bernardka RUŽIČ Anton ŠKRABAN Tanja SEREC Erika VOGRINČIČ BARBARIČ Drago VIGALI Branko GOMBOŠI Marjan GRABAR Nina JELENOVEC Jožef SEREC Aljoša BRINAR Jožef ŽITEK 208 Na podlagi 11. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 UPB3, 45/08, 83/12 in 68/17) je Občinska volilna komisija ugotovila, da so bili v svet Krajevne skupnosti Krog izvoljeni naslednji kandidati: 1 Bernardka RUŽIČ, roj , Krog, Brodarska ulica 42 2 Erika VOGRINČIČ BARBARIČ, roj , Krog, Plečnikova ulica 71 3 Drago VIGALI, roj , Krog, Vodnikova ulica 15 4 Anton ŠKRABAN, roj , Krog, Plečnikova ulica 3a 5 Nina JELENOVEC, roj , Krog, Murska ulica 9 6 Marjan GRABAR, roj , Krog, Brodarska ulica 2 7 Branko GOMBOŠI, roj , Krog, Plečnikova ulica 5 KRAJEVNA SKUPNOST KUPŠINCI Na območju Krajevne skupnosti Kupšinci je bilo: a) vpisanih v volilni imenik 314 volivcev, b) glasovalo s potrdili 0 volivcev. I Oddanih je bilo 226 glasovnic, od tega je bilo 9 glasovnic neveljavnih.

10 VI / december 2018 POROČILO O IZIDU VOLITEV II 1 Ludvik ŠKAPER Jožef RECEK Tomaž ŠIFTAR Igor MAKARI Mitja KOVAČIČ 163 Na podlagi 11. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 UPB3, 45/08, 83/12 in 68/17) je Občinska volilna komisija ugotovila, da so bili v svet Krajevne skupnosti Kupšinci izvoljeni naslednji kandidati: 1 Mitja KOVAČIČ, roj , Kupšinci 24 2 Jožef RECEK, roj , Kupšinci 1b 3 Tomaž ŠIFTAR, roj , Kupšinci 72a 4 Ludvik ŠKAPER, roj , Kupšinci 17b 5 Igor MAKARI, roj , Kupšinci 6 KRAJEVNA SKUPNOST MARKIŠAVCI KRAJEVNA SKUPNOST NEMČAVCI Na območju Krajevne skupnosti Nemčavci je bilo: a) vpisanih v volilni imenik 214 volivcev, b) glasovalo s potrdili 0 volivcev. I Oddanih je bilo 149 glasovnic, od tega so bile 3 glasovnice neveljavne. II 1 Silvo ŠNEPF 85 2 Irena GRAH 37 3 Dušan BENCIK 83 4 Matejka KOLAR 30 5 Aleksandra SOVJAK 69 6 Dejan KUHAR 76 7 Aleš POLANŠČEK 73 8 Irena ŠRAJNER 11 9 Dejan BURNIK Štefan BARBARIČ 71 1 Karel GJERGEK 61 2 Karel ZELKO 49 3 Renata JANŽA 37 4 Domen SEREC 87 5 Tomo ČEIĆ 49 6 Cvetka ČASAR 66 7 Aleksander KERČMAR 41 8 Damir PAVEL 80 Na podlagi 11. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 UPB3, 45/08, 83/12 in 68/17) je Občinska volilna komisija ugotovila, da so bili v svet Krajevne skupnosti Polana izvoljeni naslednji kandidati: 1 Domen SEREC, roj , Polana 28 2 Damir PAVEL, roj , Polana 17a 3 Cvetka ČASAR, roj , Polana 1b 4 Karel GJERGEK, roj , Polana 43a 5 Tomo ČEIĆ, roj , Polana 24 KRAJEVNA SKUPNOST PUŠČA Na območju Krajevne skupnosti Markišavci je bilo: a) vpisanih v volilni imenik 164 volivcev, b) glasovalo s potrdili 0 volivcev. Na podlagi 11. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 UPB3, 45/08, 83/12 in 68/17) je Občinska volilna komisija ugotovila, da so bili v svet Krajevne skupnosti Nemčavci izvoljeni naslednji kandidati: Na območju Krajevne skupnosti Pušča je bilo: a) vpisanih v volilni imenik 406 volivcev, b) glasovalo s potrdili 0 volivcev. I Oddanih je bilo 109 glasovnic, od tega je bila 1 glasovnica neveljavna. II 1 Sašo RITUPER 52 2 Jožefa SAPAČ 61 3 Majda Barbara POVŠE 54 4 Milan HORVAT 75 5 Mira FRIDRICH 24 6 Petra FRIDRICH 43 Na podlagi 11. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 UPB3, 45/08, 83/12 in 68/17) je Občinska volilna komisija ugotovila, da so bili v svet Krajevne skupnosti Markišavci izvoljeni naslednji kandidati: 1 Milan HORVAT, roj , Markišavci 5 2 Jožefa SAPAČ, roj , Markišavci 20 3 Majda Barbara POVŠE, roj , Markišavci 20 4 Sašo RITUPER, roj , Markišavci 8 5 Petra FRIDRICH, roj , Markišavci 27c 1 Dejan BURNIK, roj , Nemčavci 2i 2 Silvo ŠNEPF, roj , Nemčavci 33 3 Dušan BENCIK, roj , Nemčavci 2a 4 Dejan KUHAR, roj , Nemčavci 25 5 Aleš POLANŠČEK, roj , Nemčavci 2d KRAJEVNA SKUPNOST POLANA Na območju Krajevne skupnosti Polana je bilo: a) vpisanih v volilni imenik 181 volivcev, b) glasovalo s potrdili 0 volivcev. I Oddanih je bilo 134 glasovnic, od tega so bile 4 glasovnice neveljavne. II I Oddanih je bilo 245 glasovnic, od tega je bilo 27 glasovnic neveljavnih. II 1 Dalibor CENER HORVAT Miroslav HORVAT 65 3 Karel BAJIČ 44 4 Dejvid HORVAT 80 5 Franc CENER 92 Na podlagi 11. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 UPB3, 45/08, 83/12 in 68/17) je Občinska volilna komisija ugotovila, da so bili v svet Krajevne skupnosti Pušča izvoljeni naslednji kandidati: 1 Dalibor CENER HORVAT, roj , Pušča, Glavna ulica 64 2 Franc CENER, roj , Pušča, Glavna ulica 64 3 Dejvid HORVAT, roj , Pušča, Bela ulica 18a 4 Miroslav HORVAT, roj , Pušča, Ulica ob kapelici 51 5 Karel BAJIČ, roj , Pušča, Nova ulica 2

11 POROČILO O IZIDU VOLITEV december 2018 / VII KRAJEVNA SKUPNOST RAKIČAN Na območju Krajevne skupnosti Rakičan je bilo: a) vpisanih v volilni imenik 1159 volivcev, b) glasovalo s potrdili 0 volivcev I Oddanih je bilo 618 glasovnic, od tega je bilo 16 glasovnic neveljavnih. II 1 Romana VOURI Branko HAJDENKUMER Jožef EMBERŠIČ Milan BAGARI Martina KAROLI Borut VOURI Tamara KEŽMAH PAPIČ 62 8 Žan HORVAT David ŠEBJAN Matjaž DURIČ Gregor VIDOVIČ Metka FARTELJ Petra JAUK 203 Na podlagi 11. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 UPB3, 45/08, 83/12 in 68/17) je Občinska volilna komisija ugotovila, da so bili v svet Krajevne skupnosti Rakičan izvoljeni naslednji kandidati: 1 Matjaž DURIČ, roj , Rakičan, Panonska ulica Milan BAGARI, roj , Rakičan, Cvetkova ulica 24 3 David ŠEBJAN, roj , Rakičan, Prešernova ulica 9 4 Borut VOURI, roj , Rakičan, Vrtna ulica 6 5 Romana VOURI, roj , Rakičan, Vrtna ulica 6 6 Gregor VIDOVIČ, roj , Rakičan, Jezera 27 7 Jožef EMBERŠIČ Čiči, roj , Rakičan, Jezera 51 KRAJEVNA SKUPNOST SATAHOVCI II 1 Marjan MARTINEC 37 2 Natalija KRANJEC 50 3 Nataša MARTINEC 45 4 Miha PISNJAK 50 5 Ciril MARTINEC 34 Na podlagi 11. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 UPB3, 45/08, 83/12 in 68/17) je Občinska volilna komisija ugotovila, da so bili v svet Krajevne skupnosti Satahovci izvoljeni naslednji kandidati: 1 Miha PISNJAK, roj , Satahovci 14 2 Natalija KRANJEC, roj , Satahovci 36 3 Nataša MARTINEC, roj , Satahovci 51 4 Marjan MARTINEC, roj , Satahovci 51 5 Ciril MARTINEC, roj , Satahovci 58a KRAJEVNA SKUPNOST VEŠČICA Na območju Krajevne skupnosti Veščica je bilo: a) vpisanih v volilni imenik 365 volivcev, b) glasovalo s potrdili 0 volivcev. I Oddanih je bilo 226 glasovnic, od tega je bilo 6 glasovnic neveljavnih. II 1 Dezider ŠOOŠ Jožef DRASKOVIČ 86 3 Karel KOSEDNAR 71 4 Anica KOSEDNAR 57 5 Jožef BENKO 70 6 Metka BENCIK 76 7 Jernej AZOLA 87 8 Tamara ŠKALIČ 94 9 Ana Mari PANKER Damir BANFI 104 MURSKA SOBOTA MESTNA ČETRT CENTER Na območju Mestne četrti Center je bilo: a) vpisanih v volilni imenik 4009 volivcev, b) glasovalo s potrdili 0 volivcev. I Oddanih je bilo 1825 glasovnic, od tega je bilo 229 glasovnic neveljavnih. II 1 Aleksander ŠERUGA Elizabeta ROŽMAN Angela NOVAK Brigita BAVČAR Saša FARTEK Ivan OBAL Jože STVARNIK Biserka SMOLEK 421 Na podlagi 11. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 UPB3, 45/08, 83/12 in 68/17) je Občinska volilna komisija ugotovila, da so bili v svet Mestne četrti Center izvoljeni naslednji kandidati: 1 Jože STVARNIK, roj , Murska Sobota 2 Angela NOVAK, roj , Murska Sobota, Ulica Staneta Rozmana 5 3 Elizabeta ROŽMAN, roj , Murska Sobota, Ulica Staneta Rozmana 4 4 Aleksander ŠERUGA, roj , Murska Sobota, Stara ulica 3 5 Ivan OBAL, roj , Murska Sobota, Ulica Staneta Rozmana 2 6 Brigita BAVČAR, roj , Murska Sobota, Ulica Štefana Kovača 22a 7 Saša FARTEK, roj , Murska Sobota, Stara ulica 6 Na območju Krajevne skupnosti Satahovci je bilo: a) vpisanih v volilni imenik 254 volivcev b) glasovalo s potrdili 0 volivcev. I Oddanih je bilo 148 glasovnic, od tega je bilo 8 glasovnic neveljavnih. Na podlagi 11. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 UPB3, 45/08, 83/12 in 68/17) je Občinska volilna komisija ugotovila, da so bili v svet Krajevne skupnosti Veščica izvoljeni naslednji kandidati: 1 Dezider ŠOOŠ, roj , Veščica 4d 2 Damir BANFI, roj , Veščica 17 3 Tamara ŠKALIČ, roj , Veščica 37 4 Ana Mari PANKER, roj , Veščica 27a 5 Jernej AZOLA, roj , Veščica 58

12 VIII / december 2018 POROČILO O IZIDU VOLITEV MURSKA SOBOTA MESTNA ČETRT LEDAVA MURSKA SOBOTA MESTNA ČETRT PARK MURSKA SOBOTA MESTNA ČETRT PARTIZAN Na območju Mestne četrti Ledava je bilo: a) vpisanih v volilni imenik 1239 volivcev, b) glasovalo s potrdili 0 volivcev. Na območju Mestne četrti Park je bilo: a) vpisanih v volilni imenik 1802 volivcev, b) glasovalo s potrdili 0 volivcev. Na območju Mestne četrti Partizan je bilo: c) vpisanih v volilni imenik 1458 volivcev, d) glasovalo s potrdili 0 volivcev. I Oddanih je bilo 615 glasovnic, od tega je bilo 70 g lasovnic neveljavnih. I Oddanih je bilo 910 glasovnic, od tega je bilo 57 glasovnic neveljavnih. I Oddanih je bilo 815 glasovnic, od tega je bilo 106 glasovnic neveljavnih. II 1 Boštjan ČASAR Milan SEČKO Štefan BOŽANOVIČ Terezija BEDERNJAK 87 5 Branko ČASAR Sofija MOČNIK 72 7 Jožef KUHAR Antonija MIHALIČ 76 9 Alojz KUŠEK Davor VUZEM Danica VRDJUKA Pero STOJANOVIČ Marjeta OBAL Lea FRIŠKIČ 214 Na podlagi 11. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 UPB3, 45/08, 83/12 in 68/17) je Občinska volilna komisija ugotovila, da so bili v svet Mestne četrti Ledava izvoljeni naslednji kandidati: 1 Lea FRIŠKIČ, roj , Murska Sobota, Lendavska ulica 51 2 Milan SEČKO, roj , Murska Sobota, Lendavska ulica 17b 3 Branko ČASAR, roj , Murska Sobota, Lendavska ulica 35a 4 Boštjan ČASAR, roj , Murska Sobota, Lendavska ulica 35a 5 Štefan BOŽANOVIČ, roj , Murska Sobota, Klavniška ulica 9 6 Marjeta OBAL, roj , Murska Sobota, Lendavska ulica 19a 7 Jožef KUHAR, roj , Murska Sobota, Ledavsko naselje 36 II 1 Alenka GLAVAČ GERŠANOV Jože FLISAR Klavdija ZVER Renata RAJNAR Neno KOZAR Karel ČASAR Nada KUHAR Biljana KRAMBERGER Igor VITEZ Miran BELOGLAVEC Roman KOVAČIČ Nikolaj HOCHSTETTER Egon SUKIČ 181 Na podlagi 11. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 UPB3, 45/08, 83/12 in 68/17) je Občinska volilna komisija ugotovila, da so bili v svet Mestne četrti Park izvoljeni naslednji kandidati: 1 Alenka GLAVAČ GERŠANOV, roj , Murska Sobota, Severjeva ulica 1 2 Nikolaj HOCHSTETTER, roj , Murska Sobota, Ciril Metodova ulica 11 3 Igor VITEZ, roj , Murska Sobota, Ulica Štefana Kuzmiča 15 4 Klavdija ZVER, roj , Murska Sobota, Ulica ob kanalu 13 5 Nada KUHAR, roj , Murska Sobota, Ulica Mikloša Kuzmiča 31 6 Miran BELOGLAVEC, roj , Murska Sobota, Ulica Mikloša Kuzmiča 25 7 Roman KOVAČIČ, roj , Murska Sobota, Severjeva ulica 1 II 1 Jožef OBAL mag. Sonja KRESLIN Marjana MARUŠIĆ Franc FUJS Ernest ŠKRABAN Vlasta MAČEK Matija DEBELAK Mateja SAJOVIC 313 Na podlagi 11. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 UPB3, 45/08, 83/12 in 68/17) je Občinska volilna komisija ugotovila, da so bili v svet Mestne četrti Partizan izvoljeni naslednji kandidati: 1 mag. Sonja KRESLIN, roj , Murska Sobota, Finžgarjeva ulica 16 2 Jožef OBAL, roj , Murska Sobota, Cankarjeva ulica 57 3 Marjana MARUŠIĆ, roj , Murska Sobota, Žitna ulica 13 4 Mateja SAJOVIC, roj , Murska Sobota, Ulica Ivana Regenta 19 5 Ernest ŠKRABAN, roj , Murska Sobota, Talanyijeva ulica 9 6 Vlasta MAČEK, roj , Murska Sobota, Sončna ulica 34 7 Matija DEBELAK, roj , Murska Sobota, Južna ulica 20

13 POROČILO O IZIDU VOLITEV december 2018 / IX MURSKA SOBOTA MESTNA ČETRT TUROPOLJE Na območju Mestne četrti Turopolje je bilo: e) vpisanih v volilni imenik 1243 volivcev, f) glasovalo s potrdili 0 volivcev. I Oddanih je bilo 664 glasovnic, od tega je bilo 40 glasovnic neveljavnih. II 1 Urška FERENCEK Helena FRUMEN Helena NEMEC Jasna LOVRENČIČ Tomaž MERICA Drago POTOČNIK Ana SAPAČ Andrej KUHAR 237 Na podlagi 11. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 UPB3, 45/08, 83/12 in 68/17) je Občinska volilna komisija ugotovila, da so bili v svet Mestne četrti Turopolje izvoljeni naslednji kandidati: 1 Helena FRUMEN, roj , Murska Sobota, Jakobovo naselje 44 2 Jasna LOVRENČIČ, roj , Murska Sobota, Ulica Zorana Velnarja 36 3 Tomaž MERICA, roj , Murska Sobota, Kološeva ulica 19 4 Helena NEMEC, roj , Murska Sobota, Tomšičeva ulica 20 5 Urška FERENCEK, roj , Murska Sobota, Cvetna ulica 22 6 Ana SAPAČ, roj , Murska Sobota, Kajuhova ulica 44 7 Andrej KUHAR, roj , Murska Sobota, Ulica Zorana Velnarja 41 Številka: / V Murski Soboti, 23. november 2018 Občinska volilna komisija Mestne občine Murska Sobota Predsednik Bojan ŽUNIČ, univ. dipl. prav. Foto: Aleš Cipot Člani: Zvonko Brenčič Melita Domjan Alenka Samec Mitja Perš Nina Jug Kristina Šooš Trajbarič Grafična priprava priloge: PRO MUNDUS, d. o. o.

14 5 / december 2018 INTERVJU»Drzno in pogumno se je treba lotiti novih projektov«ksenija Glažar Foto: Aleš Cipot Z dr. Aleksandrom Jevškom, ki so mu volivke in volivci zaupali še en mandat vodenja naše mestne občine, smo se pogovarjali o ključnih projektih preteklega mandata in novih načrtih. Štiri leta županovanja so za vami. Kaj je Mestna občina Murska Sobota v tem času pridobila? Najprej se vsem občankam in občanom zahvaljujem za zaupanje in tako veliko število glasov, ki so jih namenili meni in mestnim svetnikom. To je odraz velike mere zaupanja, saj so ocenili, da se je v preteklem mandatu v naši občini marsikaj zgodilo. Tudi glas tistih, ki nas niso volili, se bo slišal v mestnem svetu. Pretekla štiri leta je zaznamovalo več ključnih projektov. Pomembno je, da smo skrbeli za uravnoteženost razvoja primestnih naselij in mesta. V tem času se je gospodarska slika v regiji izboljšala, brezposelnost je z 22 odstotkov padla na približno dvanajst odstotkov. Razprodali smo Severno obrtno- -industrijsko cono, podjetja se širijo, pojavlja se potreba po širitvi te cone. Na infrastrukturnem področju je pomembna pridobitev južne obvoznice, ki se bo nadaljevala z vzhodno. Komunikacije so za našo regijo izredno pomembne. To se je pokazalo že pri avtocesti, ki je vplivala na hitrejši razvoj regije. V teh štirih letih smo uspeli pridobiti rekordno število evropskih sredstev, samo iz Celostnih trajnostnih naložb pribl. 10,3 milijona evrov. S temi sredstvi smo začeli s prvo fazo preureditve mestnega središča in končali prvo fazo del ob Soboškem jezeru. Veliko je bilo narejenega na področju športne infrastrukture. V mislih imam teniško dvorano, reflektorje na Fazaneriji in več manjših športnih objektov. Nogometaši NK Pušča so po 60 letih prvič zaigrali na domačem igrišču, saj so pridobili nove garderobne prostore. Poskrbeli smo za športno infrastrukturo za starejše. Korak naprej je mestna občina naredila tudi na področju kulture. Na marsikaterem področju smo naredili unikatne korake. Kot drugo mesto v Sloveniji smo uvedli sistem souporabe vozil. Murska Sobota je dobila večjo težo kot regijsko središče na vseh področjih gospodarskem, kulturnem, športnem in političnem. Kako ocenjujete delovanje mestnega sveta? Sprejeli smo štiri proračune in vse odloke, ki so bili predlagani mestnemu svetu. Priznam, da ni šlo brez zahtevnih usklajevanj. S kulturo dialoga v mestnem svetu še nisem popolnoma zadovoljen. Ne želim, da bi mestni svet deloval po avtokratskem mehanizmu.»prvi ključni projekt v tem mandatu je nadaljevanje prenove mestnega središča s ciljem, da se življenje in dogajanje vrneta v mesto.«spodbujamo demokratično razpravo, vendar brez prepirov ali obtoževanj, temveč z utemeljenimi protiargumenti. Kar včasih vidite na televizijskih zaslonih, ni odraz slabega sodelovanja. Pogosto smo s predstavniki koalicije in tudi opozicije po seji skupaj sedli za mizo, se pogovarjali, tudi pošalili in smo prijatelji. Kaj pa sodelovanje v regiji, s preostalimi pomurskimi občinami? Tudi na tem področju je v preteklem mandatu včasih prevladovalo mnenje, da smo župani skregani in da se samo prepiramo. Vendar se s tem ne strinjam. Res je, da smo pri posameznih vprašanjih imeli različna stališča ter trdno zagovarjali koristi svojih občank in občanov. V mislih imam vodovod sistema B. Zaradi neurejenih sistemskih zadev in nedorečene metodologije smo morali težave pri določanju cene vode reševati župani sami in smo jih tudi uspeli rešiti. Danes pijemo čisto in razmeroma poceni vodo. Včasih je bilo v mestnem svetu slišati očitke, da se je voda podražila. V štiriletnem mandatu se je res podražila dvakrat, a le za dvajset centov za tisoč litrov zdrave pitne vode. Nafta se je za primerjavo v preteklem letu podražila za šest evrov za petdeset litrov. Nekaj je zastavljen volilni program, toda v praksi je določene zamisli včasih težje uresničiti. Je šlo tako, kot ste si zastavili? Kje ste videli največ ovir? Največje težave so pravzaprav v naših glavah. V regiji še ne znamo prebiti občinskih meja, vendar gre na bolje. Volilni program sem imel v pisarni ves čas na vpogled. Vsako jutro sem ga pogledal in se spomnil, kaj sem obljubil. Vsega seveda nismo mogli uresničiti. Ker ne odneham kar tako, bomo v tem mandatu nadaljevali z dejavnostmi za pokriti bazen. Z ministrstvom za šport že pripravljamo dokumentacijo za začetek dejavnosti. Ne pravim, da bo ta odprt že prihodnje leto, vendar delamo na tem, da ga bomo odprli v prihodnjih letih. Ob vseh velikih projektih, v večini sofinanciranih z evropskimi sredstvi, smo mogoče pozabili na manjše stvari, recimo preplastitve manjših ulic in pločnikov v mestu in tudi v primestnih naseljih. To bomo v tem mandatu popravili. Cestna infrastruktura v mestu in primestnih naseljih ni dobra. Tu nas čaka še veliko dela. Z ustanovami na višji, državni ravni smo dobro sodelovali. Za razliko od nekaterih, ki za vse, kar se slabega zgodi v regiji, okrivijo Ljubljano, smo se v prvi vrsti obrnili vase. Vprašali smo se, kaj lahko sami naredimo za regijo. Ko smo potrebovali pomoč države, smo jo dobili. Še vedno moti preobsežna birokracija pri pridobivanju projektov in refundaciji finančnih sredstev. V mestnem svetu so vas najbolj razdvajala mnenja o Expanu in Pomurskih lekarnah. Zakaj? Ko se lotimo velikih projektov, so v nas največkrat prisotni strahovi in občutki negotovosti. Običajno je, da nas je strah, ali bo investicija uspela. Tudi podjetja, ki širijo svojo dejavnost, je ob teh korakih strah. Če bi bile te stvari samoumevne, bi bile preveč preproste. Rad poudarim rek ameriškega predsednika Kennedyja iz časov, ko so Američani poleteli v vesolje, ki je rekel, da»nismo naredili tega zato, ker bi bilo enostavno, ampak zato, ker je zahtevno«. Mogoče je regija v preteklosti stala na mestu ravno zaradi razloga, ker nas je bilo strah neuspeha. Za neuspeh pa je bila po navadi kriva Ljubljana ali nekdo drug. Menim, da je to filozofijo treba spremeniti ter se drzno in pogumno lotiti novih projektov in zaupati ljudem, ki jih znajo voditi. To velja za Expano, ki ne sme biti investicija na plečih mestne občine. Zato je naravnan tako, da bo samovzdržen. Že odprtje motoričnega parka kaže, da smo zadeli v črno. Ljudje potrebujejo takšne zgodbe. Obisk parka je izjemno dober. Škoda, da nismo že prej postavili hiške z gostinsko ponudbo. To je le prva faza projekta ureditve Soboškega jezera. Kar se Pomurskih lekarn tiče, imajo dobre farmacevte, oskrba z zdravili je zelo dobra. Od Pomurskih lekarn pričakujemo in zahtevamo le to, da poslujejo zakonito. Potem bo oskrba z zdravili še boljša. Na zadnji seji mestnega sveta smo sprejeli akte, ki omogočajo začetek postopkov za ustanovitev lastnih lekarn. Vendar bomo v prvi fazi skušali še vedno najti skupne točke. Končni cilj je, da poslujejo skladno z zakonom o javnem naročanju. Kakšni so načrti za prihodnja štiri leta? Kateri projekti bodo v ospredju? Prvi ključni projekt v tem mandatu je nadaljevanje prenove mestnega središča s ciljem, da se življenje in dogajanje vrneta v mesto. Mestno središče je spremenilo svojo vsebino, arhitekturno obliko bo dobilo že v letu Odobrena so evropska sredstva v znesku pet milijonov evrov za preureditev Slovenske ulice v delu od Zvezde do sodišča. Bo pa treba še več narediti na vsebini, da bo mesto postalo živahno, kot si to želimo. Med ključnimi projekti so še razvoj Soboškega jezera s privlačnimi aktivnostmi za domačine in turiste, izgradnja vzhodne in zahodne obvoznice ter obnova lokalnih cest za varen in tekoč promet. Naslednji zelo pomemben projekt bo prenova kanalizacijskega sistema in infrastrukture za trajnostno zaščito narave. Pri kanalizaciji gre za začetek izjemno pomembnega in dolgoročnega projekta, ki bo presegel nadaljnje mandate. Mešani kanalizacijski sistem, ki ga imamo, ob vremenskih ujmah ne prenese večjih količin vode. Zato je treba začeti s sanacijo celotnega sistema, kar je za vsakega župana neprijetna poteza. Ulice bodo prekopane, ohromljena bosta promet in gibanje, ljudje se bodo pritoževali, po koncu del, ko bomo kanalizacijo ponovno zasuli, bo opaziti le to, da ob dežju ne bo več poplavljalo, drugega učinka pa na prvi pogled ne bo opaziti. Pri tem je treba pripraviti dober načrt in ga izvajati v fazah. Povečati želimo privlačnost občine za nova delovna mesta in nove naložbe z ureditvijo con SOIC 2 in SOIC 3. V coni SOIC 2 je na razpolago od štirinajst do petnajst hektarjev zemljišč. S podrobnim prostorskim načrtom je treba zemljišča prekvalificirati, da jih bo mogoče uporabiti za nove investicije. Vzporedno bomo razvijali tudi cono SOIC 3, v smeri proti Nemčavcem, kjer je prostorska ureditev že urejena, treba pa bo odkupiti zemljišča in jih komunalno opremiti. Če na kratko povzamem, sklop ključnih projektov obsega kar 22 projektov, ki jih bomo izvedli na različnih področjih življenja: gospodarskem, športnem, kulturnem, na področju mladih in drugih. Letošnji proračun je bil rekorden (28,1 milijona evrov). Kakšnega načrtujete za leto 2019? Zaradi pridobljenih evropskih sredstev v višini 10,3 milijona evrov je bil letošnji proračun res rekorden. Realni proračun naše občine je pribl. 18 milijonov evrov in v tej višini se bo gibal tudi v prihodnjem letu. Tudi v letu 2019 bo investicijsko naravnan, saj skoraj 45 odstotkov namenjamo investicijam. Hkrati bo usmerjen v socialne transferje in bo še naprej družbeno odgovoren. Ena izmed novosti je, da bodo krajevne skupnosti z določeno vsoto sredstev razpolagale same. Še vedno so v mestu degradirana območja. Kakšni so načrti na tem področju? Uspešni smo bili pri revitalizaciji objekta nekdanje Družbene prehrane, ki je bil mestu dolgo časa v sramoto. Zgrajena je bila stavba, na katero smo lahko ponosni. Z vsebinskega vidika je ta naložba s socialnim podjetništvom zelo koristna. Z ministrstvom za javno upravo se že štiri leta pogovarjamo o usodi nekdanje ekonomske šole, ki prazna stoji sredi mesta. Predlog je, da se objekt neodplačno preda mestni občini, nato pa mu damo ali nove vsebine ali pa ga porušimo, ker je stavba precej dotrajana. Podobni pogovori potekajo o stavbi na Slovenski ulici, iz katere se je pred nedavnim izselil Center za socialno delo. Dobro kaže, da nam ga bo država neodplačno odstopila. Še vedno potekajo pogovori z Mercatorjem. Nekajkrat smo se že pogovarjali in so obljubili, da bodo to degradirano območje vsaj očistili, če že ne bodo postavili trgovine. Smo tudi lastniki nekaterih objektov, na katere ne moremo biti ponosni. V mislih imam tržnico. V letu 2019 bomo precej sredstev namenili za posodobitev in izboljšanje pogojev za prodajalce. Vendar tržnica kot objekt ne bo zaživela, če ponudniki domačih proizvodov ne bodo zmogli toliko pozitivne energije in volje, da jih tudi ponujajo. Prepogosto se pri nas»nič več ne splača«, česar glede na socialno sliko v Pomurju preprosto ne razumem.

15 AKTUALNO december 2018 / 6 Pestro družabno dogajanje Jasmina Muhič, Aleš Cipot, Natalija Kreft V preteklih dneh in tednih se je v središču Murske Sobote odvilo nekaj odmevnih družabnih prireditev, ki so poskrbele za pestro dogajanje. Miklošovo senje privabilo množico obiskovalcev Mestna občina Murska Sobota je v sodelovanju s Komunalo pripravila tradicionalno Miklošovo senje. 6. decembra, ko goduje sv. Nikolaj, zavetnik našega mesta, se je v središču mesta množica obiskovalcev zbirala vse od jutra in do večernih ur. Približno 350 rokodelskih in kramarskih stojnic iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske je ponovno poskrbelo za pestro izbiro izdelkov, med katerimi je marsikdo našel tudi praznično darilo. Rokodelci so izdelke razstavili na parkirišču pred pošto, in sicer so se predstavili s ponudbo medičarskih in kvačkanih izdelkov, z nakitom iz različnih materialov, lončarskimi, pletenimi in kovinskimi izdelki, iz- V družbi Miklavža so popoldne prižgali praznično okrasitev v mestnem središču, še pred tem pa se je Miklavž z druščino sprehodil med obiskovalci. Sejemski vrvež ob godu sv. Nikolaja vsako leto dodobra napolni središče Murske Sobote. Tudi tokrat je bilo tako. delki iz šibja, odpadnega papirja in sivke, naravnimi mili in poslikanimi stekli, svoje umetnine je razstavil tudi risar umetnik. V kulinaričnem delu sejma so se s ponudbo Vsako leto Miklošovo senje privablja tudi obiskovalce iz drugih večjih slovenskih mest.»v Celju nimamo Miklavževega sejma, zato smo na ta dan z veseljem v vaši družbi.«rokodelci so izdelke razstavili na parkirišču pred pošto. medu, krušnih izdelkov in peciva, različnih olj in mlečnih izdelkov predstavili društva in domači pridelovalci. Bogata je bila torej tudi kulinarična ponudba, ki so ji sledili še suha roba, suho sadje, tekstilna in obutvena ponudba ter cvetličarski in drugi izdelki. Dogajanje v mestu je odprl murskosoboški pihalni orkester, za dobro voljo je ves dan skrbel ansambel Štrk. Najmlajše je s prihodom kar dvakrat, prvič v dopoldanskem in drugič v popoldanskem času, razveselil Miklavž z angelčki in vragci. Treza je bila ponovno na obisku... Na»Trezinon senji«so se poleg kramarjev, rokodelcev in gostincev iz vse Slovenije in tujine zbrali številni obiskovalci, ki so v mestnem središču vztrajali do večernih ur. Sejem, ki že tradicionalno poteka vsakega 15. oktobra, ko goduje sveta Terezija Avilska, je eden izmed sejmov z najdaljšo tradicijo. Dogajanje sta popestrila Prekmurska godba Bakovci in Weekend Band.»V letošnjem letu smo se z mladino Evangeličanske cerkvene občine Murska Sobota prvič odločili, da se udeležimo Terezinega sejma. Pomembno je, da se mladi naučijo, kako je treba delati za dobrodelne namene in za skupnost, torej ne Stojnico so obiskali tudi muraši Nik Lorbek, Luka Bobičanec, Matic Maruško in Rok Sirk, kar so za fotografiranje s svojimi ljubljenci z veseljem izkoristili številni navijači. samo za sebe, ter da to tudi doživijo. Že od jutra smo obiskovalcem ponujali čaj, kavo, kostanjev pire in palačinke. Mladi so skrbno pekli palačinke za več sto ljudi, ki so obiskali našo stojnico pred evangeličansko cerkvijo. Misijonarska priložnost je pomembna, da spoznamo ljudi in se z njimi srečamo ter da ljudje vidijo, da je naša cerkev preprosta, domača in da tudi mladi lahko najdejo svoj prostor v V letošnjem letu se je mladina Evangeličanske cerkvene občine Murska Sobota prvič organizirano udeležila Trezinega senja, kjer so za dobrodelne namene med drugim ponujali čaj in palačinke. njej,«je povedala duhovnica evangeličanske cerkve Judit Andrejek.»Predstavitev na sejmu se je izkazala kot zelo dobra poteza. Stojnico smo postavili zlasti zaradi promocije kluba in prodaje navijaških rekvizitov. Dobro je obiskana, obiskovalci pa najbolj povprašujejo po šalih in kapah ter drugih rekvizitih, zato bomo ponudbo navijaških rekvizitov v kratkem obogatili,«je povedala Natalija Gyergyek iz NŠ Mura. Martinovali smo tudi v Murski Soboti Ko sveti Martin spremeni mošt v vino, je to pravi razlog za slavje. Veselo je bilo tudi v Murski Soboti na osrednjem prekmurskem martinovanju. Mestna občina Murska Sobota je v sodelovanju z Zavodom za kulturo, turizem in šport Murska Sobota v središču mesta pripravila osrednje prekmursko martinovanje. Seveda ni manjkala niti tradicionalna Martinova raca z mlinci in rdečim zeljem. Dogodek so popestrile stojnice s suhim pecivom, medenjaki in doma izdelanimi adventnimi venci. Zabavni del je začel DJ, sledil je nastop harmonikarjev. Popoldne je zbrane zabaval Plus- -Band. Z napitnicami in drugimi melodijami je navdušil vokalni oktet Belmura. Letos sta za izviren in šaljiv krst vina poskrbela Macho in Mejke. Naslednji dan, v soboto, je V mestnem središču je bilo veselo ves dan z odlično ponudbo domače kulinarike in vrhunskim izborom žlahtne kapljice. Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota organiziral tradicionalni Martinov pohod. Večja skupina pohodnikov se je v lepem vremenu odpravila skozi Nemčavce do cerkve svetega Martina v Martjancih. Po manjšem okrepčilu je umetnostni zgodovinar zbranim približal zgodovinsko vrednost cerkve, ki je ena izmed osemdesetih cerkva in kapelic v Sloveniji, posvečenih temu svetniku, in se nahaja na poti Via Sancti Martin. Pot svetega Martina Tourskega, ki jo je leta Po povratku v Mursko Soboto, pot je bila dolga 9,4 kilometra, so se pohodniki družili še pred Hranilnico prekmurskih dobrot ob domači malici Svet Evrope razglasil za veliko evropsko kulturno pot, je dolga 2500 kilometrov in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenje tega znamenitega svetnika. Vodi od Szombathelya na Madžarskem, rojstnega kraja sv. Martina, prek Slovenije do Pavie v Italiji, kjer je sv. Martin odraščal. Nadaljuje se do Toursa v Franciji, kjer je bil imenovan za škofa in kjer je v današnji baziliki sv. Martina Tourskega tudi pokopan, ter do kraja Candes-Saint Martin v Franciji, kjer je umrl.

16 7 / december 2018 V SREDIŠČU Praznični december v Soboti 2018 Natalija Kreft, Jasmina Muhič Z Miklošovim senjem, prižigom prazničnih luči in odprtjem drsališča se je v Murski Soboti začel praznični december, ki bo poln čarobnosti, druženja in presenečenj vse do silvestrovanja. Letošnja okrasitev je sestavljena iz sto svetlobnih elementov, kot so krogle, zvezde, snežinke in polmeseci, in tristo svetlobnih vrvi skupne dolžine sedmih kilometrov s prazničnimi lučkami ter iz štiridesetih lampijonov, ki so jih ob različnih priložnostih izdelali v Mikku, dodanih pa je še šestdeset lampijonov, ki so jih predlani izdelali dijaki in učenci srednjih in osnovnih šol v občini. Praznični december se je v našem mestu začel 6. decembra takrat je potekalo tradicionalno kramarsko-rokodelsko Miklošovo senje, hkrati pa so popoldne prižgali praznične lučke. Ko so se občani in občanke ter drugi obiskovalci na praznik sv. Miklavža, zavetnika našega mesta, še brezskrbno družili na sejmu, je zasvetila praznična okrasitev mestnega središča, in sicer na Slovenski, Kocljevi, Slomškovi in Ulici Štefana Kovača ter na Trgu zmage in v Trubarjevem drevoredu. Letošnja okrasitev je sestavljena iz sto svetlobnih elementov, kot so krogle, zvezde, snežinke in polmeseci, in tristo svetlobnih vrvi skupne dolžine sedmih kilometrov s prazničnimi lučkami ter iz štiridesetih lampijonov, ki so jih ob različnih priložnostih izdelali v Mikku, dodanih pa je še šestdeset lampijonov, ki so jih predlani izdelali dijaki in učenci srednjih in osnovnih šol v občini. Stroški namestitve praznične okrasitve so znašali okoli evrov, bo pa okrasitev prav gotovo dodaten razlog, da bo naše mesto v tem času obiskalo še več turistov. Kot že več desetletij je tudi letošnje Miklošovo senje v mesto privabilo več kot 350 rokodelcev in kramarjev iz Slovenije in tujine. Več tisoč obiskovalcev je zabaval ansambel Štrk, najmlajše pa je prav gotovo najbolj razveselil prihod Miklavža. V popoldanskem času je mesto zažarelo v soju tisočerih luči. Prijetno druženje se je nadaljevalo ob 17. uri, ko so mladi nogometaši iz NŠ Mura prvi preizkusili ledeno ploskev. Obiskovalce ob drsališču, to je letos postavljeno v drevoredu Martina Luthra, je zatem zabaval prekmurski poet Pepson. Drsališče, ki je odprto vsak dan med 10. in 22. uro, je tokrat še privlačnejše zaradi hišk s prazničnimi dobrotami, ki bodo mimoidoče z gostinsko ponudbo razveseljevale ves mesec. Praznično ves december Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota je v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota poskrbel, da bo na novi lokaciji v drevoredu Martina Luthra in na Trgu zmage pestro ves mesec.»novost so koncerti ob drsališču, ki bodo vsak petek in vsako soboto v decembru ob 18. uri. Do zdaj smo že uživali ob nastopu domače skupine Moirissimo in zasedbe Noreia, ki nam je približala irsko glasbo,«bogat in razširjen program predstavi direktorica Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Brigita Perhavec. Ob tem bomo v prihodnjih dneh lahko prisluhnili še kubanskim ritmom, v petek, 14. decembra, ob 18. uri bodo namreč na odru fantje iz skupine Café Mezclado. Skupino sestavljajo vrhunski akademsko izobraženi slovenski in kubanski glasbeniki, ki sicer sodelujejo pri različnih domačih in tujih glasbenih projektih. Ljubiteljem latinoglasbe ponujajo mešanico različnih slogov kubanske glasbe, med njimi so son montuno, guajira, salsa, mozambique, rumbá, danzón, bolero itd. Njihov koncert odlikujejo večglasno petje in zanimive vokalne improvizacije, s katerimi pričarajo edinstveno doživetje prave kubanske glasbe. Odlični glasbeniki s pozitivno energijo in vrhunsko glasbeno izvedbo ustvarijo fantastično vzdušje in obiskovalcem koncerta priredijo nepozabno doživetje. Sprehod skozi glasbeno zgodovino Še isti vikend bo ob drsališču odmeval country jazz swing, v soboto, 15. decembra, ob bodo namreč na odru Suha južina band iz Slovenj Gradca.»Ob butičnih priredbah, ki zvenijo na svojstven, suhojužinski način, vas peljemo skozi kratko glasbeno zgodovino, od 19. do 21. stoletja. Beethoven, Brahms, Ellington, Presley, Privšek, Steppenwolf, Pet Shop Boys ter Deep Purple in drugi zazvenijo v plesnih ritmih, ki jih pričarajo violina, kontrabas, banjo, boben, kitara in prelesten glas. Vse od leta 1808 do danes.«božično senje ob drsališču Božični sejmi s stojnicami, opojnimi dobrotami, glasbenimi nastopi in programom za najmlajše so decembra nepogrešljivi v vsakem večjem mestu. Tako bo tudi v Murski Soboti Božično senje v času od četrtka, 20. decembra, do sobote, 22. decembra.»z rokodelskimi stojnicami, ki bodo ob drsališču, in z dodatnimi hiškami z gostinsko ponudbo bomo dneve pred svetim večerom še dodatno polepšali. Tudi za najmlajše bo te dni še posebej čarobno. V četrtek bo ob 17. uri za kanček čarobnosti poskrbel prihod otrok z lučkami, sledil bo nastop otroških zborov Vrtca Murska Sobota in osnovnošolskih otrok. Tudi letos mestna občina sodeluje s Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota: tako nam bo v četrtek ob pravljice v pravljični deželi približala Metka. Zvečer nas bo zabaval Eroplan Jazz Band, ki izvaja raznovrstno glasbo, pri kateri gre za prefinjeno zlitje vokala, zvoka klaviatur, saksofona ter decentnih ritmičnih podlag. Trio išče svoj navdih v mednarodni pop glasbi, latino in jazzovskih standardih, filmski in klasični glasbi ter ljudskem glasbenem izročilu, zlasti v prekmurski ljudski glasbi.«v petek ob 17. uri bo ob stojnicah in hiškah rajanje z Mišo Zečević, ob so na vrsti pravljice z Ano v pravljični deželi. Zvečer ob 18. uri bo sledil koncert Ivane Galić z glasbeno skupino.»ivana Galić je vsestranska vokalistka, ki spretno združuje klasične in popularne zvrsti glasbe. Diplomirala je na prestižnem Royal College of Music v Londonu. Danes nastopa po pomembnih dvoranah na Hrvaškem in po svetu. Gostuje na Norveškem, v Nemčiji, Sloveniji, Združenih državah Amerike, Angliji, Keniji in drugod. Je dobitnica številnih mednarodnih nagrad, zlasti v Ameriki, na področju gospel, blues in ljudske glasbe. V božičnem programu bomo slišali izbor gospel pesmi, soula in funka ter pop rock priredbe.«če ste prižig lučk zamudili, nikar ne zamudite pestrega čarobnega dogajanja. / Foto: Jasmina Muhič Prijetno doživetje lahko izkusite na drsališču. Mladi nogometaši iz NŠ Mura so med prvimi preizkusili ledeno ploskev. / Foto: Aleš Cipot Peli bodo Čuki Tretji dan sejma bo pestro dogajanje tako ob drsališču kot na ledu. Ob 10. uri bo vse ljubitelje drsanja razveselila ekipa ŠAD Mavrica iz Domžal, ki bo poskrbela za zabavne igre na ledu. Animacija na ledu sledi tudi popoldne ( ). Ob 16. uri bodo nastopili in zbrane ogreli člani Harmonikarskega orkestra Murska Sobota. Sledi rajanje s skupino Čuki, ki bodo skupaj z najmlajšimi priklicali dedka Mraza. Zvečer po 18. uri sledi še koncert skupine Čuki, ki letos beleži kar trideset let delovanja. V ponedeljek, 31. decembra, bodo ob 17. uri najprej rajali najmlajši, zatem ob 22. uri na oder prihajajo skupina Tropik, Mišo Kontrec z bandom in skupina Romano Glauso. Od leta se bomo poslovili s polnočnim ognjemetom. Glasba in druženje tudi zadnji vikend v letu Tudi zadnji konec tedna v letu bo v mestu zabavno. Za to bodo poskrbeli fantje iz skupine The Swingtones. Skupina je nastala leta 2010 na pobudo plesalcev. Zvrsti glasbe, ki jo igrajo, segajo od charlestona in swinga vse do rock n rolla in rockabillya. V njihovem repertoarju najdemo tako avtorsko glasbo kot tudi zimzelene in moderne priredbe v swingowski preobleki. Niz koncertov v decembru bodo lepo zaokrožili domačini, skupina Prašnati, in sicer v soboto, 29. decembra, ob Skupina glasbenikov, ki so se v preteklosti kalili v različnih glasbenih zvrsteh, nam bo pričarala prav posebno praznično vzdušje. Nekaj mladega in nekaj starega bi lahko dejali o njihovi muziki; preverjenega, pa vendar nevsakdanjega, s kančkom hudomušnosti in varieteja, prepletenega s standardnimi ritmi in zapakiranega v dokaj neobičajno instrumentalno zasedbo: cimbale, saksofon, harmoniko, bajs in boben. V njihovi glasbi je čutiti zvoke Panonije na nekoliko drugačen način, s pridihom urbanega, morda celo kavarniškega, rahlo džezovskega. Slovo od leta v dobri družbi In kot vsako leto se tudi letošnje v mestu zaključuje s silvestrovanjem na prostem. V ponedeljek, 31. decembra, bodo ob 17. uri najprej rajali najmlajši, zatem ob 22. uri na oder prihajajo skupina Tropik, Mišo Kontrec z bandom in skupina Romano Glauso. Od leta se bomo poslovili s polnočnim ognjemetom. Več o pestrem dogajanju v mestu je objavljeno na spletni strani Vabljeni v mesto tisočerih lučk, čarobnosti, druženja in presenečenj!

17 V SREDIŠČU december / DATUM DOGODEK petek, , ob CAFÉ MEZCLADO koncert sobota, , ob SUHA JUŽINA BAND koncert sreda, , ob pravljice v pravljični deželi četrtek, , od do BOŽIČNO SENJE druženje, glasba, stojnice, gostinska ponudba itd prihod otrok z lučkami ter nastop otroških pevskih zborov vrtca in osnovnih šol pravljice v pravljični deželi EROPLAN JAZZ BAND koncert petek, , od do BOŽIČNO SENJE druženje, glasba, stojnice, gostinska ponudba itd rajanje z MIŠO ZEČEVIĆ pravljice v pravljični deželi IVANA GALIĆ & BAND koncert sobota, , od do BOŽIČNO SENJE animacija na ledu druženje, glasba, stojnice, gostinska ponudba itd animacija na ledu HARMONIKARSKI ORKESTER MS, koncert otroški pevski zbori osnovnih šol rajanje s ČUKI prihod DEDKA MRAZA ČUKI koncert petek, , ob THE SWINGTONES koncert sobota, , ob PRAŠNATI koncert Praznično dogajanje s stojnicami, opojnimi dobrotami, glasbenimi nastopi in programom za najmlajše je decembra nepogrešljivo tudi v Murski Soboti. / Foto: Ksenija Glažar Ponedeljek, SILVESTROVANJE silvestrovanje za otroke skupina TROPIK, MIŠO KONTREC z bandom, ROMANO GLAUSO polnočni ognjemet Drsanje, topli napitki, praznične dobrote, animacije, pravljična dežela, stojnice, koncerti in prijetno druženje na Drevoredu Martina Luthra.

18 MURSKA SOBOTA 9 / december 2018 AKTUALNO Številne dejavnosti za pestre krompirjeve počitnice Jasmina Muhič Šolarji in dijaki so se v času krompirjevih počitnic lahko vključili v številne dejavnosti in si tako popestrili počitniške dni. V Pomurskem muzeju spoznavali krompir V Pomurskem muzeju Murska Sobota so v okviru knjižnice igrač pripravili družinsko delavnico, kjer so otroci ustvarjali s krompirjem. Še prej so prisluhnili zgodbi o krompirju od kod izvira in kako se je znašel na naših jedilnikih. Otroci so ob pomoči staršev iz krompirja ustvarjali štampiljke in si z njimi potiskali platneno vrečko. Pestra ponudba športnih vsebin Nekaj otrok se je med počitnicami, ko so starši večinoma v službi, udeležilo športnega programa»hura, prosti čas«, ki je potekal v organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota. Namen programa je bil mladim ponuditi kakovostno športno ponudbo, ki v ospredje postavlja druženje, pestro vsebino športnih vsebin in množičnost. Otroci starosti od sedem do deset let so se lahko preizkusili v atletiki, gimnastiki, namiznem tenisu in badmintonu. V Mikku pripravili diskoteko za mlade Posebno»halloweensko«vzdušje je bilo v Mikku, kjer so pripravili kreativne, igrive in čarovniške ustvarjalne delavnice, med drugim pa so povabili še na turnir v ročnem nogometu. Počitnice so zaključili z družabnim večerom. Pestro in zlasti poučno v Hiši Sadeži družbe Za zanimive jesenske počitnice je Hiša Sadeži družbe pripravila otroški tabor, namenjen otrokom staro- Otroke je privabil čarovniški program v rakičanskem dvorcu. V Hiši Sadeži družbe Murska Sobota so imeli med drugim pogovorne delavnice. stnega obdobja od šest do štirinajst let. Ustvarjalne in poučne delavnice so poskrbele za zanimivejše in bolj vesele počitniške dni.»nordijska hoja je popestrila razgibavanje, transmisijska meditacija sproščanje, pogovorne delavnice so popestrile dneve številnih, zanimiva delavnica, ki smo jo poimenovali Vaje za oči, pa je pozitivno vplivala na udeležence,«so bili veseli v Hiši Sadeži družbe, kjer so izpostavili še zanimivo predavanje o pasteh odraščanja z Viktorijo Baligač, prikaz prve pomoči ob bolezni in nesrečnih dogodkih, ustvarjalne in pekovske delavnice, na katerih so pripravili odlično Kinder torto, ter glasbene delavnice. Tabor V Mikku so ustvarjali na različne načine. Tudi v Pomurskem muzeju Murska Sobota je kipelo od ustvarjalnosti. je s svojim obiskom še dodatno popestrila čarovnica. Čarovnice so otroke zabavale tudi v rakičanskem dvorcu Dvorec Rakičan so čarovnice zavzele že v soboto, 27. oktobra, dogajanje za otroke pa je sledilo šele naslednji dan, ko se je odvil pester program z delavnicami za male čarovnice in čarodeje. Otroci so lahko uživali v družbi ribiča Pepeta in čarovnika Magic Aleksandra, za popestritev dogajanja v šotoru pa so poskrbele še animatorke iz Bumeranga sreče. HAMO & TRIBUTE 2 LOVE MIKK MURSKA SOBOTA VSTOPNICE V PRODAJI V MIKKOVI KAVARNI Počitniško dogajanje so popestrile tudi športne aktivnosti.

19 AKTUALNO december 2018 / 10 Hram učenosti praznoval 60 let Ksenija Glažar Mineva šest desetletij, odkar je bila z odlokom občinskega ljudskega odbora ustanovljena Osnovna šola I Murska Sobota. Slavnostno prireditev ob 60-letnici šole so začeli z besedami:»gradili smo hram učenosti, ki danes praznuje šestdeset let. Pod njegovim krovom je začetne korake na poti šolanja prehodilo lepo število generacij.«v kulturnem programu slovesnosti so nastopili nekdanji in sedanji učenci šole, Špirit band, ki so ga sestavljali Marjan Gerenčer, Danilo Celec, Andrej Celec in Miran Celec, ter Govoreči bobni, ki jih vodi Miran Celec; mladim šolskim gledališčnikom se je na odru pridružil igralec Dario Varga, nastopili so tudi mladi kitaristi, ki jih vodi Tadej Ropoša, z mladinskim pevskim zborom je zapela Elizabeta Lebar - Betka, predstavile so se gimnastičarke, ki jih vodi Anica Djordjević, z glasbenimi utrinki pa nekdanji učenci Nina, Luka in Denis. Za konec so vsi pevski zbori šole zapeli pesem učiteljice Lukrecije Marič, ki je 60. obletnici šole posvetila pesem z naslovom»mladost«. Udeležence slovesnosti je nagovorila ravnateljica Tatjana Cesnik. Pomembni mejniki Iz zgodovine šole lahko razberemo, da je leta 1940 začel snovati načrte za novo osnovno šolo v Murski Soboti arhitekt Franc Novak. Vendar so dela zaradi vojnih razmer začasno zastala. Murska Sobota je imela ob priključitvi Prekmurja k Jugoslaviji za potrebe osnovne šole le eno šolsko poslopje s šestimi učilnicami. Zaradi naraščanja števila prebivalstva in s tem otrok so na dvorišču takratne osnovne šole postavili začasen lesen paviljon s štirimi učilnicami in začeli z gradnjo sedanjega šolskega poslopja. V šolskem letu 1958/1959 so se učenci nižjih razredov gimnazije prešolali na Osnovno šolo I in Osnovno šolo II Murska Sobota. Obe šoli je ustanovil občinski ljudski odbor z odlokom 24. avgusta Osnovna šola I Murska Sobota je dobila svoje prostore v novozgrajenem gimnazijskem poslopju. Pomembno je bilo tudi leto 1962, ko so se združile Osnovna šola I Murska Sobota, Osnovna šola Kupšinci in Osnovna šola Martjanci v eno šolo s skupnim imenom Osnovna šola I Murska Sobota, pozneje preimenovano v Osnovna šola Daneta Šumenjaka - Mirana. Šola je v letu 1978 delovala v 24 oddelkih s 728 učenci in postala pobratena z osnovno šolo v Paraćinu. V šolskem letu 1994/1995 je dobila novo jedilnico. Iz zgodovine šole lahko razberemo, da je leta 1940 začel snovati načrte za novo osnovno šolo v Murski Soboti arhitekt Franc Novak. S slovesnostjo so se poklonili bogati zgodovini šole. Danes šolo obiskuje 661 učencev, zaposlenih je 82 sodelavcev, sedem strokovnih sodelavcev dopolnjuje obvezo na šoli, ravnateljica pa je Tatjana Cesnik. Izdelki, ki imajo zgodbo in dušo Mag. Silva Bohnec Varstveno-delovni center Murska Sobota je regijski javni socialnovarstveni zavod. Namenjen je celostni oskrbi odraslih oseb z motnjo v telesnem in duševnem razvoju. Deluje na štirih lokacijah v Pomurju, in sicer v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Ljutomeru in Lendavi. Trenutno vključuje 166 uporabnikov v dnevno varstvo ter v storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji. Na treh lokacijah (Gornja Radgona, Ljutomer in Lendava) se izvaja tudi institucionalno varstvo za 39 uporabnikov. Te bivalne enote so namenjene nadomeščanju ali dopolnjevanju funkcije doma ali lastne družine. Uporabnikom tako zagotavljamo osnovno in socialno oskrbo ter zdravstveno nego. Dejavnost dnevnega varstva je namenjena ohranjanju pridobljenih znanj in delovnih spretnosti, razvijanju novih sposobnosti, pridobivanju socialnih in delovnih navad, razvijanju individualnosti ter vključevanju v skupnost in okolje. Storitev zavoda se izvaja skladno z zako- Vabljeni, da si ogledate spletno stran in nas še bolje spoznate. Veseli bomo, če boste stopili v stik z nami, kupili naš izdelek, nas obiskali in preprosto sprejeli. nom o socialnem varstvu, veljavnimi normativi, dogovorom z uporabnikom in veljavnimi internimi akti. Kako lahko sodelujemo? Uporabnikom dvigujemo občutek koristnosti z zaposlovanjem z raznolikimi deli. Izvajamo primerna dela na trgu v smislu kooperacijskega dela, kar pomeni, da za podjetja, organizacije in posameznike opravljamo različna enostavna ročna dela in storitve, kot so: -- sestavljanje drobnih predmetov iz plastike, kovine in lesa, -- sortiranje plastike, -- demontaža plastike in kovine, -- pakiranje različnih materialov (kovine, plastike, papirja, tekstila), -- urejanje okolice. Zaradi napredka industrije je možnosti, da bi pridobili ali obdržali tovrstno delo, vedno manj. Kljub temu si želimo novih priložnosti za izvajanje kooperacijskih del. Povpraševanje lahko pošljete na naš naslov ali nas pokličete. Že poznate naše izdelke? Pomemben del zaposlitvenega programa predstavlja naš dobro razvit lastni program. Izdelujemo izdelke, ki so zanimivi za trg, uporabni in lepi. Tehnološki proces izdelave in delovne pripomočke prilagajamo sposobnostim uporabnikov. V keramičnih, lesnih, tkalskih, šiviljskih in drugih ustvarjalnih delavnicah naši uporabniki pod mentorstvom delovnih inštruktorjev ročno izdelujejo: -- izdelke iz lesa: gajbice, pladnje, podstavke, krmilnice ipd., -- izdelke iz gline: posode za enolončnice, krožnike, vrče, kozarce ipd., -- izdelke iz blaga: nahrbtnike, torbe, copate, odejice, vzglavnike in druge dekorativne izdelke, -- ročno tkane izdelke: preproge, pogrinjke, prtičke, -- izdelke iz stekla: krožnike, sklede, nakit, -- papirno galanterijo: voščilnice in darilne vrečke. V postopku izdelave spoznavajo različne tehnike in materiale, se estetsko izražajo in razvijajo občutek odgovornosti, največje zadovoljstvo pa jim je končni izdelek. V vsak izdelek vložimo veliko truda, volje, upanja in hrepenenja. Za vas izdelamo poslovna darila, uporabna darila za različne priložnosti in drobne pozornosti, ki jih boste z veseljem uporabljali ali ponosno podarjali. Izdelke lahko primerno aranžiramo in opremimo z vašim logotipom ali sporočilom. Nakup z dobrim namenom Zaslužek od prodaje lastnih izdelkov in storitev gre za denarne nagrade naših uporabnikov in njihove druge dejavnosti. Možnost opravljanja različnih del je za njih nadvse pomembna. Pomeni jim dragocen občutek koristnosti in aktivne vključenosti v družbo ter s tem pomembno izboljšuje njihovo samopodobo. V centru bomo še naprej delali dobro. Hkrati si želimo še dalje dobro sodelovati s svojci, podjetji, organizacijami, občinami, društvi in pomurskim prebivalstvom ter s tem prispevati k dobri družbi. Družbi, v kateri ima vsak človek pravico, da se vanjo vključuje, v njej sodeluje in se potrjuje.

20 11 / december 2018 AKTUALNO V»prekmursko leto«s Prekmurjem v srcu Ksenija Glažar Priprave na 100. obletnico priključitve Prekmurja matičnemu narodu so v polnem teku. Leto 2019 bo»prekmursko leto«. Iniciativni odbor za pripravo aktivnosti ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu se je novembra znova sestal. Predsednik odbora Milan Kučan je na novinarski konferenci najprej predstavil aktivnosti, ki so sicer že nekaj časa v polnem teku, in koncept obeleževanja priključitve, ki ga je potrdil tudi svet pomurskih občin, z njim pa je seznanjen tudi državni vrh. Obeleževanje tega za Slovence zelo pomembnega zgodovinskega dogodka, kot pravi Kučan, ne bo omejeno zgolj na osrednjo državno proslavo, temveč bo z vrsto aktivnosti potekalo vse leto Začelo se bo že 16. januarja, ko se bomo najprej spomnili stoletnice začetka pariške mirovne konference, na kateri so sprejeli uso- Obeleževanje 100. obletnice priključitve Prekmurja matičnnemu narodu ne bo omejeno zgolj na osrednjo državno proslavo, temveč bo z vrsto aktivnosti potekalo vse leto dno odločitev. Leto 2019 bo tako»prekmursko leto«. Vseslovensko obeleževanje Kučan je nadalje poudaril, da v konceptu obeleževanja»pogled ni obrnjen nazaj v zgodovino, čeprav se mimo tega ne da, temveč zlasti na afirmacijo Prekmurja ali celotnega Pomurja kot tistega dela Slovenije, ki ga od nekdaj odlikuje multikulturnost, torej aktivno sožitje in ne samo toleranca ljudi različnih narodov in religij«. Kot tako je bilo Prekmurje priključeno matičnemu narodu. Tretji pomemben element koncepta je dejstvo, da obeleževanje priključitve ne more in ne sme biti samo prekmurska proslava, temveč bo to, kot pravi Kučan, vseslovenski dogodek, ki ima posebno težo. Slogan bo»prekmurje v srcu«, komisija pa je izbrala logotip in grafično podobo, ki ju bodo v kratkem predstavili javnosti. Kmalu bo zaživela še spletna stran Prekmurje v srcu, v koprodukciji z RTV Slovenija bo nastal dokumentarni film. Dva simpozija Predvidena sta še mednarodna simpozija. Maja bo v organizaciji Slovenske akademije znanosti in umetnosti potekal mednarodni znanstveni simpozij, na katerem bodo vsestransko osvetlili dogodke izpred sto let. Zaključni del simpozija bo v Prekmurju. Drugi znanstveni simpozij bo novembra izvedla murskosoboška škofija, s poudarkom na aktivnostih cerkvenih dostojanstvenikov v ključnih letih. Osrednji dogodek obeleževanja priključitve bo državna proslava, ki bo 17. avgusta z mašo za domovino v Beltincih. Predvidena je tudi postavitev spomenikov in obeležij najzaslužnejšim osebam v takratnih prelomnih dogodkih za Prekmurje v Murski Soboti in Ljubljani. Med drugim bodo izdali še posebno znamko in priložnostne kovance. V stari porodnišnici odslej negovalni oddelek Ksenija Glažar Splošna bolnišnica Murska Sobota je v prenovljenih prostorih stare porodnišnice uredila prostore za neakutne bolnike, ki potrebujejo zdravstveno nego. Zanje je na voljo petnajst postelj. Negovalni oddelek je namenjen bolnikom, ki so zaključili obravnavo na akutnem oddelku in potrebujejo zdravstveno nego, v določeni obliki tudi rehabilitacijo. V obdobjih gripe bo oddelek namenjen zdravljenju gripoznih bolnikov. V isti stavbi so uredili tri pisarne za službo za elektronsko naročanje, ki je doslej Negovalni oddelek je namenjen bolnikom, ki so zaključili obravnavo na akutnem oddelku in potrebujejo zdravstveno nego. delovala na različnih lokacijah bolnišnice. Vodstvo bolnišnice je pred otvoritvijo na novinarski konferenci predstavilo dogajanje v bolnišnici. V prvih desetih mesecih letošnjega leta so realizirali SPP-jev (skupine primerljivih primerov) po pogodbi z ZZZS in plan primerov izpolnili 97,5-odstotno. V prvih desetih mesecih so opravili pregledov v okviru specialistične ambulantne dejavnosti, operacij (en odstotek več kot leto prej), dializ (trinajst odstotkov več), 5936 različnih preiskav z magnetno resonanco (deset odstotkov več) in 3890 preiskav s CT-jem (devet odstotkov več kot leta 2017). Minister na obisku Bolnišnico je sicer nedavno obiskal tudi minister za zdravje Samo Fakin s svojo ekipo. Z vodstvom bolnišnice so najprej spregovorili o aktualnih temah s področja zdravstva in nadaljnjem razvoju bolnišnice. Pogovarjali so se tudi o perečem plačilu uteži oziroma ustreznem plačilu za opravljeno delo, na kar murskosoboška bolnišnica opozarja že nekaj časa, saj izgubijo, kot pravi njen direktor Bojan Korošec, letno vsaj milijon evrov. Fakin jim je obljubil, da bodo v prihodnjem letu pripravili novo formulo za izračun uteži, vendar do sprememb pred letom 2020 še ne bo prišlo. Ob tem je pojasnil, da je ministrstvo za zdravje dva milijona evrov namenilo za obnovo dializnega oddelka, bolnišnica pa je sodelovala tudi v skupnem javnem naročilu za nakup magnetnoresonančnega aparata. Vodstvo zavoda je ministra popeljalo po bolnišnici ter mu predstavilo oftalmološko in urološko specialistično ambulanto, laboratorij, enote za intenzivno internistično zdravljenje in druge oddelke v bolnišnici ter še posebej dnevno bolnišnico. Nekoč smetišče, danes začetek nove zgodbe Natalija Kreft Travnato igrišče v Krogu bo naslednje leto bogatejše za večnamenski objekt. V novembru so položili temeljni kamen in začeli z gradbenimi deli. Na mestu, kjer je danes urejeno travnato igrišče, je bilo nekoč smetišče. Z lastnim trudom in obilo volje so ljubitelji nogometa ob pomoči krajanov uspeli območje urediti in tako je ob»kroški kamenšnici«nastal urejen rekreativni prostor, ki ga uporabljajo za tekme in tudi za druženje. Ob- Mestna občina Murska Sobota je zagotovila še dodatna sredstva za večnamenski objekt, ki bo postavljen tik ob travnatem igrišču. močje ob Muri zadnja leta dobiva svežo podobo, turistično točko so uredili tudi z evropskimi projekti iz programa Interreg. V okviru projekta Go in nature so uredili mostova in parkirišče ob travnatem igrišču, v projektu Iron curtain cycling je ob igrišču nastala nova postaja za sistem izposoje koles Soboški biciklin. Ne samo za nogometaše Kot je povedal predstavnik občine, je vrednost naložbe okoli evrov, gradbena dela so se že začela in bodo ob ugodnem vremenu zaključena aprila. Na razpis sta se prijavila dva izvajalca, izbran je bil najugodnejši po- nudnik Zidarstvo Maučec. Objekt bo podolgovate oblike ter s pritličjem in mansardo. V spodnjem delu bodo skupni prostor, kuhinja in sanitarije, v zgornjem delu pa večji prostor. Murskosoboški župan Aleksander Jevšek je ob položitvi temeljnega kamna poudaril, da večnamenski prostor ne bo namenjen zgolj nogometašem, temveč vsem tistim, ki se radi družijo in preživljajo prosti čas na tem čudovitem območju.

21 AKTUALNO december 2018 / 12 Vedno je treba iskati novo znanje Ksenija Glažar Murskosoboški regijski center Zveze za tehnično kulturo Slovenije je izvedel tradicionalni Festival inovativnosti, znanosti in ustvarjalnosti mladih IZUM 2018 s tremi sklopi dogodkov: Mladi za napredek Pomurja, znanstveno konferenco Pomurske akademske znanstvene unije in astronomskim večerom. Festival IZUM se je začel z astronomskim opazovanjem in predavanjem o astrofotografiji na Gimnaziji Murska Sobota z Andrejem Hanžekovičem. Dogodek je tudi letos potekal v trgovskem centru Maximus, da bi si ga lahko ogledalo čim več ljudi. Sočasno so pripravili modelarsko delavnico, predavanje pomurskega akademika Uroša Tkalca, docenta in asistenta na Fakulteti za naravoslovje in matematiko, o optični pinceti in metodi generiranja visokointenzitetnih ultrakratkih op- Pomurske osnovne in srednje šole so se predstavile na razstavi ustvarjalnosti. tičnih pulzov, t. i. laserski čivk, ter predavanje iz logike in pisave. V sodelovanju s Pomursko gospodarsko zbornico so ponovno pripravili zelo obiskano okroglo mizo Karierni potenciali Pomurja, kjer so predstavili kadrovske potrebe z vidika podjetij in njihovih vodij. Na ta način želijo mladim približati poklice, po katerih delodajalci povprašujejo, in jim olajšati poklicno odločitev. Zatem so osnovnošolci na Poklicni tržnici spoznali srednje šole. Župan dr. Aleksander Jevšek je ob otvoritvi festivala opozoril na pogum in drznost, ki odlikujeta tudi številna naša odlična podjetja v regiji. Pomurski akademik dr. Mitja Slavinec je poudaril, da je v življenju treba vedno iskati novo znanje. Veseli ga, da se festivala udeležujejo in v njem aktivno sodelujejo najmlajši, ki še obiskujejo vrtec in so popestrili otvoritveni program, pa osnovnošolci, srednješolci in tako naprej vse do podjetij, ki so mladim predstavila karierne potenciale. Priznanja s področja tehnike Na slavnostni akademiji murskosoboškega regijskega centra Zveze za tehnično kulturo Slovenije so podelili srebrna in zlata priznanja iz logike. Med osnovnošolci je zlato priznanje iz logike prejel Izidor Mitja Slavinec (na fotografiji desno) je poudaril, da je v življenju treba vedno iskati novo znanje. Horvat (OŠ I). Plakete raziskovalne šole so prejele med drugimi tudi OŠ Bakovci, OŠ I, OŠ II in kot prvouvrščena naj raziskovalna šola med večjimi šolami OŠ II Med srednjimi šolami so naziv raziskovalna šola prejele Gimnazija Murska Sobota, Ekonomska šola Murska Sobota, Srednja zdravstvena šola Murska Sobota ter Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota. Plakete za dolgoletno sodelovanje so prejeli med drugimi Renata Dominko (Gimnazija Murska Sobota) za aktivno in uspešno sodelovanje ter strokovno in pedagoško delo na področju tekmovanj iz znanja in mladinskega raziskovalnega dela, Slavko Sapač (OŠ III) za aktivno in uspešno sodelovanje ter strokovno in pedagoško delo na področju tekmovanj iz znanja, Darinka Hauko (OŠ IV) za aktivno in uspešno sodelovanje ter strokovno in pedagoško delo na področju tehnične kulture ter podjetje Megras za uspešno sodelovanje pri promociji mladinskega raziskovanja in tehnične kulture. Bojan Kuprivec (OŠ III) je prejel plaketo za naj mentorja 2018 za področje tehnike. V okviru festivala IZUM 2018 so izvedli še znanstveno konferenco Pomurske akademske znanstvene unije, ki je bila posvečena 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Kako inovativni smo Pomurci? Ksenija Glažar Najboljšim kakovostnikom in inovatorjem v regiji podelili priznanja. Pomursko društvo za kakovost je konec novembra izvedlo 24. letno konferenco, ki je potekala pod naslovom»sodelovanje in kakovost«. Pred strokovnimi referati so podelili priznanja Pomurske gospodarske zbornice za inovacije za leto Po poti kakovosti stopajo tudi mladi V okviru razpisa Špic je v kategoriji najmlajših z naj risbo»kakšne bodo hiše leta 2290?«zmagala pet- Ajda Mešič, Blažka Rous in Ria Grof z Ekonomske šole Murska Sobota z mentorico Betino Podgajski so zmagale z naj poslovnim načrtom. letna Niša Novak iz enote Miške Vrtca Murska Sobota, Kijara Marič Vild iz 9. razreda Osnovne šole II Murska Sobota je zmagala z naj spi- som na temo»kakšno bo naše mesto leta 2199?«, dijakinje Ajda Mešič, Blažka Rous in Ria Grof z Ekonomske šole Murska Sobota z mentorico Betino Podgajski pa so zmagale z naj poslovnim načrtom. Priznanja kakovostnikom in inovatorjem Zlati znak za kakovost za leto 2018 je letos prejelo podjetje Šeruga Vac iz Murske Sobote. Priznanje za naj kakovostnika za leto 2018 sta prejela Boris Domanjko iz podjetja Arcont in Aleksandra Vogrinčič iz podjetja Saubermacher-Komunala Murska Sobota. V sodelovanju s Pomursko gospodarsko zbornico so podelili priznanja za najboljše inovacije pomurske regije. Zlato priznanje je dobilo podjetje Roto Pavlinjek za inovacijo»ponton 1500 x 1500«, zlato priznanje je dobilo tudi podjetje Lek Veterina, in sicer za inovacijo»metoda in vodotopna krmna mešanica Actiferm «. Obe zlati inovaciji na regijski ravni sta bili predmet ocenitve za nacionalno nagrado, kjer sta prejeli srebrni priznanji. Za inovacijo»avtomatizirano vijačenje oblog na modularne osnove bivalnih enot«avtorja Edvarda Bokana in interne skupine je srebrno priznanje prejelo podjetje Arcont. Srebrno priznanje je za inovacijo»lesena senčila na elektropogon«prejelo podjetje Cipot Boštjan s.p. Za inovacijo Valentine Houber»Digitalizacija proizvodnje«je bronasto priznanje prejelo tudi podjetje Pomurske mlekarne. Za manj sovražnega govora in lažnih novic Melita Marič Zavod za informativne in promocijske dejavnosti Pomaju iz Murske Sobote je v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji na tematiko»lažne novice, lažna realnost?«gostil 38 mladih iz Slovenije, Litve, Grčije, Bolgarije, Romunije in Španije. Udeleženci so v okviru mladinske izmenjave obiskali Radio Murski val, Radio Romic, uredništvo Vestnika in spletni portal Pomurec.com, kjer Mladi iz šestih držav so spregovorili o sovražnem govoru in lažnih novicah. so se seznanili z delom posameznih ekip, iskali pa so tudi skupne rešitve za zmanjšanje lažnih novic in sovražnega govora. Ob zaključku projekta so v rakičanskem dvorcu pripravili okroglo mizo, na kateri so predstavili program Erasmus+ Mladi v akciji, kratek promocijski video, v katerem so izrazili svoje mnenje o sovražnem govoru, kratek video o dejavnostih na mladinski izmenjavi ter časopis, ki so ga pripravili na delavnicah. Na okrogli mizi so mladi skupaj z novinarji spregovorili o sovražnem govoru v medijih in lažnih novicah. Iskali so rešitve in predstavili svoja mnenja, ki so si jih ustvarili med to mladinsko izmenjavo. Kako je v drugih državah?»ugotovili smo, da se sovražni govor pojavlja v vseh državah,«je povedala Greta iz Litve. Preseneča jo dejstvo, da so si sovražni govori zelo podobni. Alberto iz Španije meni, da se sovražni govor v Španiji nekoliko razlikuje. Ugotovil je, da se v drugih državah pojavlja zlasti do tujcev, skupnosti LGBT in drugih ranljivih skupin. V Španiji pa se pojavlja znotraj države ter zajema Špance in zlasti Katalonce, ob tem še nekatere druge, manj razvite regije. Yasen iz Bolgarije je povedal, da je v njihovi državi še vedno zelo pogost pojav korupcije, pogoste so tudi lažne novice. Država po njegovem mnenju zelo pazi, o čem se lahko govori in o čem se ne sme. Sovražni govor se pojavlja zlasti pri skupnosti LGBT in romski skupnosti ter do tujcev, s katerimi ima država slabe odnose. Ob koncu je beseda tekla o bivanju mladih v Sloveniji. Udeleženci izmenjave niso mogli skriti navdušenja nad Mursko Soboto in njeno okolico, saj jih je urejenost kraja pozitivno presenetila.

22 13 / december 2018 AKTUALNO Naložba v prihodnost Aleksandra Grah Tudi letos je Mestna občina Murska Sobota podelila štipendije za nadarjene študente. Najboljši med najboljšimi študenti iz murskosoboške občine so se zbrali v Dvorcu Rakičan, da so podpisali pogodbe o štipendiranju. V študijskem letu 2018/2019 je štipendije za nadarjene iz naše občine prejelo 72 študentov to so študenti, ki so izpolnjevali razpisne pogoje in imajo povprečno oceno več kot 8,5, in dijaki zadnjega letnika sre- Štipendije bo prejemalo 72 študentov iz naše občine. dnje šole s povprečno oceno več kot 4,5. Najnižja štipendija znaša 142 evrov, najvišja pa 227 evrov. Mestna občina Murska Sobota je v proračunu za ta namen zagotovila evrov sredstev. Mladim perspektivnim kadrom je ob podpisu pogodb čestital župan dr. Aleksander Jevšek, ki je med drugim izpostavil, da je življenje v naši regiji na zelo visoki ravni, saj niso pomembne samo dobrine, ki jih imamo tik pred nosom v betonskih mestih, temveč tudi to, da se znamo pogovarjati in povezovati. Na občini si bodo po njegovih besedah še naprej prizadevali ustvarjati pogoje, ki bodo bodoče intelektualce nekoč prepričali, da se vrnejo v regijo. To so snovi, ki nam povzročajo skrbi Ksenija Glažar Letošnji evropski teden zmanjševanja odpadkov je bil v znamenju nevarnih odpadkov. Dijaki pomurskih srednjih šol so na pobudo podjetja Saubermacher-Komunala vrstnike seznanili z nevarnimi odpadki ter pripravili zanimive ideje, kako zmanjšati količino teh odpadkov in jih nadomestiti z okolju bolj prijaznimi proizvodi. Podjetje Saubermacher- -Komunala je ob zaključku evropskega tedna zmanjševanja odpadkov v sodelovanju s pomurskimi srednjimi šolami organiziralo zanimivo razpravo o nevarnih od- V Sloveniji vsako leto proizvedemo 4800 ton nevarnih odpadkov. padkih. Dijaki treh pomurskih srednjih šol so predstavili projektne naloge o preprečevanju nastajanja nevarnih odpadkov. Najprej so dijaki Gimnazije Murska Sobota predstavili predloge za zmanjševanje nastajanja nevarnih odpadkov na področju odpadnih zdravil, baterij in čistilnih sredstev. Priznali so, da niso vedeli, da so zdravila tako nevaren odpadek. Sveča Goodwax iz odpadnega jedilnega olja Dijaki Ekonomske šole Murska Sobota so predstavili pomen opozorilnih piktogramov na embalaži nevarnih snovi in možnost rabe naravnih snovi, s katerimi lahko v vsakdanjiku nadomestimo uporabo nevarnih snovi. Predstavili so doma izdelana naravna čistilna sredstva in naravne osvežilce zraka. Gimnazijci Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer so predstavili dejavnosti šole na področju problematike odpadnih nagrobnih sveč. Kot so ugotovili, smo Slovenci z osmimi prižganimi nagrobnimi svečami na prebivalca na tretjem mestu na svetu. Ker so te zelo okolju škodljive, predlagajo, da bi jih zamenjali s svečami iz odpadnega jedilnega olja. O t. i. sveči Goodwax so posneli krajši film.»v Sloveniji smo pri preprečevanju nastajanja tovrstnih odpadkov na dobri poti, saj smo v primerjavi s preteklimi leti zmanjšali njihovo količino za kar osemnajst odstotkov. Kljub temu je količina nevarnih odpadkov, ki nastanejo v slovenskih gospodinjstvih, prevelika, saj vsako leto proizvedemo 4800 ton nevarnih odpadkov,«je povedal Drago Dervarič, direktor podjetja Saubermacher-Komunala Murska Sobota. Znanost o prehrani, gibanju in zdravju Geza Grabar Namen konference ostaja enak: javnosti predstaviti znanstvene, raziskovalne in strokovne dosežke ter primere dobrih praks z izbranih področij. Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan (RIS Dvorec Rakičan) je bilo v drugi polovici novembra v znamenju tridnevne mednarodne znanstvene konference o prehrani, gibanju in zdravju. Na devetem interdisciplinarnem strokovnem dogodku je bilo namreč več kot sto domačim in tujim slušateljem predstavljenih kar 144 prispevkov strokovnjakov in znanstvenikov, domačih in tujih, ki so prišli iz Avstrije in Španije ter prvič tudi iz Rusije in celo Kitajske. Dober glas interdisciplinarnosti konference v znanstvenih krogih Dr. Robert Celec, direktor ustanove RIS Dvorec Rakičan, ki je Na dogodku je bilo več kot sto domačim in tujim slušateljem predstavljenih kar 144 prispevkov strokovnjakov in znanstvenikov. glavni prireditelj konference, je povedal, da ga veseli, da v zadnjih letih na tem strokovnem dogodku, ki je med letom le eden od številnih, beležijo občutno rast. Letos je namreč od skupaj 144 prispevkov bilo kar 138 strokovnih, ki jih je prispevalo 140 avtorjev, šest znanstvenih prispevkov pa je plod dela trinajstih avtorjev. Vedno širši krog prispevkov, zlasti iz Kitajske in Rusije, jih navdihuje pri nadaljnjem delu, je poudaril dr. Celec in dodal:»vsako leto se trudimo, da vsebine prejšnjih let dopolnjujemo in nadgrajujemo. Menim, da nam to tudi uspeva.«predsednik organizacijskega odbora konference doc. dr. Robert Repnik s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, predava pa tudi na pedagoški, je na priložnostni novinarski konferenci v vsebinskem smislu izpostavil zlasti njeno interdisciplinarnost na področjih prehrane, gibanja in zdravja, področjih, ki so neločljivo povezana. Prav zaradi tega razloga konferenca ni organizirana po posameznih vsebinskih sklopih. Poleg interdisciplinarnosti je dr. Repnik izpostavil še vidik dvojnosti med strokovnostjo in znanostjo zaradi izmenjave izkušenj in morebiti drugih znanstvenih spoznanj tako ljudi s področja znanosti kot tudi strokovnjakov, ki se pri svojem delu v praksi s temi izzivi soočajo. Internacionalizacija in sodelovanje na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja Člana organizacijskega odbora redni prof. dr. Samo Fošnarič s Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in mag. Breda Forjanič, ravnateljica Vrtca Manka Golarja Gornja Radgona, sta podčrtala pomembnost povezovanja strokovnjakov iz prakse na eni in znanstvenikov oziroma raziskovalcev v strokovnih inštitucijah na drugi strani. Mnogokrat so izkušnje udeležencev iz prakse z določeno problematiko, ki jo obravnava konferenca, ključne za raziskovalce, je povedal dr. Fošnarič. In tudi obratno: sodobna znanstvena dognanja lahko le skozi ustrezno obojestransko komunikacijo učinkovito preidejo neposredno v prakso. Menil je še, da je mednarodna izmenjava izkušenj ključna, da se izognemo regionalni ograjenosti ter da si prenesemo dobre prakse in izkušnje. Ob tem je mag. Forjanič izpostavila še pomen sodelovanja po celotni izobraževalni vertikali, od vrtca in osnovne šole ter prek srednje šole do fakultet in neformalnega izobraževanja, saj samo kontinuirano delo in nenehno soočanje mladih s problematiko prehrane, gibanja in zdravja, skratka zdravega življenjskega sloga, prinese pozitivne premike za posameznika in družbo.

23 PREDSTAVLJAMO december 2018 / 14 Je to zrak, ki ga želite dihati? Karlo Vratarič Letošnja jesen je bila razmeroma topla, ob prvih občutnejših ohladitvah pa bomo zopet pogosto zasledili novico, da imamo v Murski Soboti slab zrak in da so dnevi s povišanim deležem delcev PM10 v zraku kar pogosti. K temu, da ne bi bilo tako, lahko prispevamo prav vsi. Nova kurilna sezona traja že nekaj časa in je glavni vzrok za onesnaženje zraka, na kar smo v Soboških novinah že večkrat opozarjali. V kurilne naprave na trda goriva ne sodijo razni odpadki, temveč samo ustrezno pripravljeni energenti.»pri polenih je pomembno, da so pravilno pripravljena. V kurilnih napravah lahko uporabljamo naravni les v vseh oblikah (drva, žagovina, kosi, odrezki, lubje, storži) in lesne ostanke, ki nastajajo pri obdelavi in predelavi lesa,«pravi neodvisni energetski svetovalec mreže Ensvet Darko Sušnik, sodelavec Eko sklada, slovenskega okoljskega javnega sklada. Sušnik dodaja, da je pomembna tudi vlažnost, ki ne sme biti večja od dvajsetih odstotkov, optimalni izkoristek pa dosežemo pri vlažnosti med dvanajstimi in petnajstimi odstotki. To pomeni, da bi drva, preden gredo Za uporabo mokrih drv in drugega neprimernega goriva je predvidena globa od 1200 do 4100 evrov za posameznika in od 4000 do evrov za podjetje. Z neustreznim kurjenjem škodimo sebi, otrokom in prihodnjim rodovom. v peč, morali sušiti na zraku dve do štiri leta, odvisno od vrste lesa. Za neprimerno kurjenje vas čakajo globe Za uporabo mokrih drv in drugega neprimernega goriva je predvidena globa od 1200 do 4100 evrov za posameznika in od 4000 do evrov za podjetje. Nadalje je pomembno tudi pravilno kurjenje. Količina polen mora biti prilagojena toplotni potrebi hiše in toplotni moči kurilne naprave, kar pomeni, da nalagalnega prostora v kurilni napravi ni treba vedno napolniti do vrha, če ne potrebujmo polne moči kurilne naprave. Vse več ljudi se odloča za toplotne črpalke Poznamo tudi manj škodljive alternative. Namesto peči na trda goriva si lahko omislimo različne vrste toplotnih črpalk ali plinski kondenzacijski kotel.»vsak objekt je treba obravnavati posebej, saj vgradnja toplotne črpalke ni priporočljiva povsod. Najbolj so primerne za novejše in starejše energetsko sanirane stavbe, kjer je potreba po toploti manjša in je temperatura ogrevne vode lahko nižja. Ker imamo v Mestni občini Murska Sobota razvejano omrežje zemeljskega plina, se priporoča še vgradnja sodobnih plinskih kotlov s kondenzacijsko tehniko, za oboje pa je mogoče pridobiti nepovratna sredstva Eko sklada,«poudarja Sušnik. Subvencije znašajo od dva do pet tisoč evrov. Namesto peči na trda goriva si lahko omislimo različne vrste toplotnih črpalk ali plinski kondenzacijski kotel. Ozaveščenost še vedno preslaba Sušnik meni, da se naši ljudje preslabo zavedajo pomena kakovosti zraka.»kakovost zraka ne vpliva na zdravje ljudi v trenutku, temveč ima dolgoročne posledice, kar pomeni, da se težave pojavijo po daljši izpostavljenosti nekakovostnemu zraku. Dolgotrajna izpostavljenost delcem poveča tveganje za umrljivost in obolevnost za boleznimi pljuč ter boleznimi srca in ožilja.«ob tem se moramo vsi skupaj zavedati, da z onesnaženim zrakom škodimo sebi, otrokom in prihodnjim rodovom. Zato Sušnik poziva, da v kurilnih napravah na trdo gorivo uporabljamo samo gorivo, ki je primerno za kurilno napravo in je tudi ustrezno pripravljeno. Odpadki ne sodijo v kurilne naprave, ampak v zabojnike za odpadke. Kurilne naprave je treba tudi ustrezno očistiti, za kar skrbijo dimnikarske službe. Zavetišče kot zatočišče v stiski Jasmina Muhič Foto: Pixabay Ob svetovnem dnevu nasilja je Zavetišče za brezdomne osebe Murska Sobota postavilo hišice, ki simbolizirajo varno zavetje socialno šibkejših. Zavetišče je v osnovi namenjeno dostojni in varni namestitvi za vse socialno ranljive, ki zaradi različnih okoliščin ostanejo brez primerne nastanitve, njihov program pa je usmerjen v reševanje brezdomske problematike na področju Pomurja. Zavedajoč se mnogih drugih težav, ki jih imajo posamezniki, se odgovorni v zavetišču težav lotevajo širše in na več področjih. Tako je zavetišče vključeno v Sekcijo materinskih domov, varnih hiš in zavetišč v pomurski regiji.»v Večina tistih, ki pomoč poiščejo v zavetišču, pa naj so to moški ali ženske, so žrtve ali storilci nasilja, nemalokrat celo žrtve in storilci hkrati. okviru sekcije smo se odločili, da ob svetovnem tednu boja proti nasilju pripravimo akcijo ozaveščanja ljudi po pomurskih zdravstvenih domovih,«pove vodja zavetišča Polonca Felicijan. Tako so v zdravstvenih domovih v Murski Soboti, Ljutomeru, Gornji Radgoni in Lendavi na svetovni dan boja proti nasilju postavili hišice, ki simbolizirajo varno zavetje za socialno šibkejše, ki potrebujejo katero izmed ponujenih oblik pomoči.»obveščali smo o varni hiši ter materinskem domu in svetovalnici, kamor se lahko obrnejo ženske z izkušnjo nasilja ter matere, ki potrebujejo pomoč pri namestitvi,«je pojasnila vodja in dodala, da so obiskovalce zdravstvenih domov seznanjali še s programi društva Mozaik, in sicer z zavetiščem za polnoletne osebe, ki ostanejo brez namestitve, s terenskim delom pomočjo na vratih za posameznike in družine, ki potrebujejo informacije za preprečitev izgube bivališča, in s programom Za boljši jutri za ljudi z demenco, za starejše in njihove svojce. Zaupna lokacija Stanovalci lahko v zavetišču zaupajo svoje življenjske zgodbe in dogodke, povezane z nasiljem, nemalokrat imajo nasilne vedenjske vzorce, zlasti verbalne, ki so obrambni vzorci; ko jih uporabljajo, se ne zavedajo, da gre za nedovoljeno obnašanje in prekršek, ki se lahko obravnava skladno z zakonom. Felicijanova je dodala še, da v zavetišču nudijo varen prostor za bivanje in druženje.»to dosegamo s posvečanjem pozornosti medsebojnemu spoštovanju in strpnosti, vsakodnevno skrbimo za primerno komunikacijo in mirno reševanje konfliktnih situacij. Tako stanovalce učimo o življenju brez nasilnih vzorcev obnašanja,«zaključuje vodja zavetišča.

24 15 / december 2018 PREDSTAVLJAMO Prihajajo hibridne e-kočije Melita Marič V Bärnbachu na avstrijskem Štajerskem je potekal predstavitveni dogodek, na katerem so projekt Kočijaške poti za e-kočije: spodbujanje naravi prijaznega čezmejnega trajnostnega turizma s pomočjo inovativnih turističnih produktov, krajše E-Carriage 4CBST, predstavili širši javnosti. V projektu sodeluje pet partnerskih organizacij, dve iz Slovenije in tri iz Avstrije. Slovenski sta RIS Dvorec Rakičan kot vodilni partner in Univerza v Mariboru, avstrijske pa Europäisches Na avstrijskem Štajerskem so dogodek predstavili širši javnosti. Zentrum für erneuerbare Energie Güssing, TV Güssing in EC Energie Center Lipizzanerheimat. Čezmejne turistične ponudbe in tri hibridne e-kočije V okviru projekta bodo razvili inovativne in kakovostne čezmejne turistične ponudbe, ki bodo temeljile na hibridnih e-kočijah. Tri hibridne e-kočije z različnimi konfiguracijami bodo prilagojene ljudem s posebnimi potrebami. Na predstavitvenem dogodku sta direktor RIS Dvorec Rakičan dr. Robert Celec kot vodilni partner in Anton Schabl, dipl. inž., kot projektni partner na kratko predstavila vsebino in cilje projekta. Predstavitveni dogodek je vodil Johannes Binder, prisostvoval pa mu je tudi dr. Max Dobretsberger, predsednik konjeniškega kluba Reit- und Fahrverein Piber. Kot je povedal Celec, je v središču projekta razvoj inovativne kočije in turistične ponudbe, ki temelji na kočijaškem turizmu.»v kočijo bo vgrajen električni motor s hranilnikom energije, da jo bodo konji lažje vlekli. Zaradi tega bodo lažje premagovali daljše poti, ob tem bo preprosteje oblikovati razgibane turistične ture za več oseb. Turistični produkti bodo prilagojeni letnim časom in številu udeležencev, prav tako bodo gostom na voljo tematske poti z različnimi turističnimi zgodbami in doživetji.«evropski denar za razvoj S projektom spodbujajo valorizacijo in ohranitev kulturne in naravne dediščine ter podpirajo povezovanje turističnih ponudnikov s področij kulture, kulinarike, vinarstva in drugih. Projekt sofinancirata Evropska unija in Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija za obdobje Skupna vrednost projekta je ,90 evra, vrednost projekta za RIS Dvorec Rakičan je evrov. Pomurec.com v korak s trendi PODJETNIŠKI FOKUS Jasmina Muhič Novinarji lokalnega spletnega portala so se odločili za prenovo spletne strani. Ta je zdaj preprostejša za uporabo in prilagojena tudi za mobilne naprave. Pomurec.com (uredništvo sedeža je v naši občini) deluje od leta 2010, nedavno pa so ga tehnično in grafično posodobili. Spletni portal Pomurec.com je z delovanjem začel 10. avgusta Mlada ekipa, ki stoji za lokalnim medijem in je letos torej dopolnila osem let, se zaveda, da je treba iti v korak s časom, zato so se odločili za novo prenovo spletne strani.»pri obnovi smo sledili najnovejšim spletnim trendom. Spletna stran je zdaj privlačnejšega videza in prilagojena vsem mobilnim napravam,«pojasnjujejo na portalu, na katerem objavljajo redne rubrike, zaradi pestrosti pa bodo uvedli še nekatere druge, nove vsebine.»sledili bomo trendom branosti in pripravljali vsebine, ki si jih najpogosteje ogledujejo naši bralci. Naš poudarek je na novicah iz Pomurja, objavljamo namreč tudi novice iz Prlekije, vmes pa najdete še novice iz sveta ter tiste, ki se navezujejo na celotno Slovenijo.«Šeftaj z boljšo uporabniško izkušnjo Na spletnem portalu je zanimiva in precej obiskana rubrika malih oglasov, ki so jo zdaj preimenovali v Šeftaj. Ob tem so izboljšali uporabniško izkušnjo bralcev pri oddajanju nekomercialnih malih oglasov. Svoj šeft oziroma mali oglas lahko tako po novem oddajo tudi prek pametnega telefona. Sicer pa je celotna spletna stran preprostejša za uporabo in se prilagaja vsem velikostim zaslonov. Lokalni medij z največjo skupino na Facebooku Portal Pomurec.com na mesec obišče več tisoč različnih obiskovalcev. Pohvalijo se lahko še s tem, da imajo na družabnem omrežju Facebook največjo pomursko skupnost.»pozitivno nas je sprejelo že več kot oboževalcev, tako da je naša družina kar velika. Veseli nas še dejstvo, da v ekipi novinarjev prevladuje pozitivno vzdušje,«zaključuje ponosna mlada ekipa. Izdelek, ki telo odklopi od elektronskih naprav Jasmina Muhič Pustolovščina se je začela kot vse pustolovščine splet okoliščin in naključij je poskrbel, da so se tri punce srečale ter začele pisati mini pustolovščine za vse prihodnje pustolovce in pustolovke.»vse smo se naloge lotile z istim ciljem, in to ne glede na jezikovno prepreko, smo namreč Prekmurka, Angležinja in Celjanka. Cilj je bil ustvariti izdelek, ki navdušuje in obudi pustolovski duh, telo odklopi od elektronskih naprav in poskrbi, da se mišice in možgančki razgibajo. Da poveže družino in pri- Pustolovščina v Murski Soboti temelji na zgodbi o iskanju večne mladosti. jatelje ter sodelavce na drugačni ravni, da ustvari nepozabne trenutke in spomine,«o kreativnem začetku pove Katja Prkič, ki je s preostalima puncama izdelku vdihnila še kanček mitologije in zgodovine krajev, vse skupaj pa so povezale na zemljevidu. Pustolovščina v Murski Soboti temelji na zgodbi o iskanju večne mladosti. Govori o Matiji in Nevi, ki sta bila nesmrtna in mlada, dokler jima niso ukradli pomemben čarobni predmet, ki ju je ohranjal tako vitalna. Po poti, ki vas vodi po soboškem parku, okoli gradu, do evangeličanske cerkve in po Slovenski ulici boste reševali namige, spoznavali mesto Murska Sobota na malce drugačen način in kdo ve, mogoče celo srečali ta nesmrtni par. S pustolovskimi zemljevidi promovirajo lokalno ponudbo Ugankarski zemljevidi so zemljevidi krajev oziroma mest, ki jim pustolovci sledijo tako, da rešujejo namige ob zabavi in pustolovščini spoznajo kraj, si ogledajo njegove znamenitosti in spoznajo še lokalno ponudbo, ko se želijo okrepčati in si povrniti moči morebiti samo s kavo, lahko pa tudi s kosilom.»našle smo odličen način za promocijo lokalne ponudbe in kraja to nam potrjujejo tudi naročila za zemljevide, saj je vedno več povpraševanja tudi pri tujih gostih, ki prihajajo v Slovenijo, kar pomeni, da imamo vse zemljevide prevedene tudi v angleščino,«pojasni Katja. Za en dan se tako lahko prelevite v enega izmed dvajsetih čarobnih likov, ki so jih oblikovale ob pomoči ilustratorke.»v predbožičnem času ugotavljamo, da so mini pustolovščine idealno darilo za družino, prav tako za poslovne partnerje. Ob prvem naročilu jih v tem predbožičnem obdobju popestrimo s posebnim darilom,«se Katja skupaj s sodelavkama veseli bližajočih se praznikov.

25 PREDSTAVLJAMO / KULTURA december 2018 / 16»Moja duša je slovenska, čeprav sem Američan«Ksenija Glažar Štefan Antalič (Stephen Antalics) je Američan s slovensko dušo. V Bethlehemu, kjer so se zbirali Prekmurci, so jim nekoč govorili, da so Vendi. Ko ga je sin vprašal, od kod izvirajo njuni predniki, dežele Vendov nista našla na nobenem zemljevidu. Zato je začel raziskovati prave korenine. Danes se v naše kraje, kjer še ima sorodnike, rad vrača. Očetova zgodba ena izmed številnih usod prekmurskih izseljencev Štefan Antalič je bil rojen v Ameriki, in sicer v slovenski družini v mestu Bethlehem v zvezni državi Pensilvaniji. Njegov oče, rojen v Noršincih, se je podobno kot veliko Prekmurcev na začetku 20. stoletja izselil v ta ameriški kraj. Moški so se zaposlili v tamkajšnji jeklarni, ženske pa v šivalnicah konfekcije in tobačnih obratih. Mama, rojena v Sakalovcih v Porabju, se mu je pridružila leto pozneje. V Ameriki sta se poročila in si ustvarila družino. Kot drugi prekmurski priseljenci sta negovala nekdanje običaje, jezik in kulturo. Kot otrok je želel biti pravi Američan»Vse do petnajstega leta sem obiskoval slovensko šolo in se učil slovensko. Starši so bili prej Slovenci kot Američani. V Ameriki se nikoli niso počutili dobrodošle, zato so bili pripadniki slovenske skupnosti vse do smrti. Moja zgodnja otroška leta so zato bila slovenska,«pove o spominih na mladost. Kot otrok je pred poukom vsak dan obiskoval slovensko šolo, ki je delovala pod okriljem cerkve. Med prazniki in počitnicami je v cerkvi preživel večino časa. Ko je končal šolanje in šel živet na svoje, je zaživel kot Američan.»Če sem iskren, je danes moja»ko sem bil otrok, mi ni bilo všeč, da starši govorijo slovensko, ker tujci v Ameriki niso bili dobrodošli. Želel sem biti Američan, sramoval sem se tega jezika. Danes sem nanj ponosen.«duša slovenska, čeprav sem Američan,«opiše svojo narodno pripadnost. Večletno raziskovanje t. i. vendskih korenin V Bethlehemu je tako kot preostali Prekmurci živel kot Vend. Nikoli se niso pogovarjali o Sloveniji in Slovencih, ampak so vedno bili Vendi. Tako so jim namreč razlagali v cerkvi. Vse do leta 1991, ko ga je sin vprašal, kje je dežela njegovih starih staršev, od kod izvirajo Vendi. Izseljenci so otrokom pogosto povedali madžarska imena krajev, od koder so izvirali, zato jih na zemljevidih niso našli. Ker dežele Vendov ni našel na nobenem zemljevidu, je začel svoje prave korenine podrobneje raziskovati. Najprej se je lotil raziskovanja v Ameriki, kjer je v Washingtonu ugotovil, da Vendi ne obstajajo. V Bethlehemu so jim duhovniki razlagali, da so potomci Vendov ter da je Prekmurje del Madžarske in ne Jugoslavije. Ker v Ameriki ni našel odgovorov o Vendih, se je odpravil v Evropo. Poti so ga vodile k zgodovinarjem, v arhive po Avstriji, Sloveniji in Madžarski ter celo na Oxford. Najboljši vir informacij je bila zanj Madžarska, največ podatkov je našel v Sombotelu. Po sedemnajstih potovanjih je končno ugotovil in dokazal, da so Prekmurci v Bethlehemu Slovenci in ne Vendi. Prišel je do spoznanja, da so bili zajeti v politično kampanjo, s katero so si Madžari po prvi svetovni vojni želeli pridobiti teritorij do Mure. Zelo čustven obisk Prekmurja Pot ga je med drugim pripeljala v Slovenijo in Prekmurje. Ob obisku pokopališč je ostal popolnoma brez besed. Napisi s priimki na nagrobnikih Horvat, Trajbarič, Konkolič, Smodiš, Šiftar, Zver in drugimi, so ga pustili brez besed, čutil je, da je prišel domov. Spominja se tudi, da je nekoč sedel ob zajtrku in ob sosednji mizi slišal priimek človeka, ki se je imenoval čisto enako kot poslovnež, ki je njegovega očeta povabil v Ameriko. Začel je pogovor z njim in naslednji dan so ga povabili domov. Ugotovil je, da ima sorodnike v Martjancih, kjer sta živela očetova brata. Tudi nekateri mamini sorodniki še živijo. Ko pride v Slovenijo, jih obišče. Sestrična mu je pokazala grob njegovih starih staršev Štefana Antaliča in Julijane Činč, ki jima je ob zadnjem obisku v Prekmurju septembra letos dal postavili nov spomenik. Letos se mu je na obisku v Sloveniji pridružil sin, pri katerem prav tako opaža velik čustveni odziv ob spoznavanju korenin oziroma domovine, od koder so se njegovi stari starši podali čez lužo. Kot pravi, je tudi sin ponosen na slovenske korenine in bo morda kmalu zaprosil za slovensko državljanstvo. Danes v Bethlehemu le redki govorijo staro prekmurščino V času prve generacije priseljencev, ko je sam bil še otrok, so v cerkvi govorili prekmursko in doma kuhali prekmursko hrano. Spominja se piščančjega paprikaša in rezancev. Ob praznikih so, kot se spominja, krasili domove in cerkev v madžarskih barvah. Njegova mama je govorila tudi madžarsko, a sta se z očetom pogovarjala v prekmurščini. Pripadniki druge in tretje generacije danes več skorajda ne razumejo slovensko, prav tako ne prekmursko. Antalič razume staro prekmurščino in v njej tudi govori, a počasi, mlajše generacije več ne. Ko je prva generacija umrla, so želele naslednje generacije postati tako kot Antalič pravi Američani. O dogajanju v slovenski skupnosti v Bethlehemu pravi, da ob slovenskem dnevu državnosti obeležujejo slovenski dan. Takrat se zberejo slovenski potomci in pripravijo slovesnost z dvigom slovenske zastave na občinskem trgu. Pojejo slovensko himno in druge pesmi ter se družijo. Cerkev sv. Jožefa, ki so jo leta 1914 zgradili prekmurski priseljenci sami, okrog nje pa so se nato dolga leta zbirali prav vsak dan, je danes zaprta zaradi manjšega števila vernikov. Za ponovno odprtje so prosili celo Vatikan, vendar je ta odločitev prepustil ameriškim cerkvenim veljakom. Danes je v njej maša le enkrat letno, in sicer na dan sv. Jožefa, ko je veliko praznovanje, ter ob pogrebih. Antalič je ponosen, da mu je uspelo organizirati posebno mašo v čast 100. obletnice prihoda očeta v Ameriko. Pobudnik pobratenja Štefan Antalič ima tudi največ zaslug, da sta mesti Bethlehem in Murska Sobota 8. junija 1996 podpisali listino o pobratenju. Bethlehem je pobraten še z mesti iz Japonske, Nemčije in Grčije, a Antalič pravi, da so to bolj sodelovanja na papirju. Sodelovanje s Slovenijo je najbolj aktivno. Je tudi ustanovitelj društva Bethlehem Murska Sobota Sister Cities Association (Združenje Bethlehem Murska Sobota, BMSSCA, ki združuje v Bethlehemu živeče Slovence in druge podpornike. Društvo skrbi za kulturne izmenjave in promocijo kulturne dediščine njihovih skupnosti ter pomaga pri iskanju povezav s Slovenijo. Pomemben zgodovinski prispevek Antalič je leta 1993 iz starih evidenc o prihajanju emigrantov v newyorško pristanišče izpisal zajeten seznam podatkov, ki vsebujejo priimke in imena izseljencev, imena ladij, s katerimi so prispeli v Ameriko, datum prihoda, kraj bivanja v starem kraju in ime bližnjega sorodnika, kraj novega bivanja, kontaktno osebo, starost, spol in narodnost. Podatke je računalniško obdelal in prikazal na kar 64 straneh gradiva. V Sloveniji je seznam dostopen na Inštitutu za izseljence ZRC SAZU in Evangelijskem teološkem centru v Ljubljani. Poleg omenjenega gradiva je Antalič zbral zlasti v ameriških knjižnicah in diplomatskih krogih materiale za podrobnejše preučevanje dogodkov ob koncu prve svetovne vojne, ko je bilo Prekmurje priključeno matični Sloveniji. Madžari so si na različne načine prizadevali, da do tega ne bi prišlo. V ta namen so tudi v Ameriki uporabljali teorijo, da Prekmurci niso Slovenci, ampak Vendi. Všeč sta mu mir in prijaznost ljudi O primerjavi med Slovenijo in Ameriko pravi, da mu je pri nas všeč mir, pa tudi ljudje so bolj prijazni. Naša kultura je, kot opaža, bolj enotna, Amerika pa je mešanica različnih kultur. Mestna občina Murska Sobota podeljuje nagrade ob kulturnem prazniku. Nagrade se podeljujejo za dosežke na filmskem, glasbenem, gledališkem, knjižničnem, likovnem, literarnem, muzejskem, plesnem, prevajalskem in publicističnem področju, na področju varstva naravne in kulturne dediščine ter na drugih kulturnih področjih. RAZPIS ZA PODELITEV NAGRAD OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Skladno z odlokom se razpisuje zbiranje predlogov za podelitev naslednjih nagrad: -- denarna nagrada Mestne občine Murska Sobota za vrhunske dosežke ali za življenjsko delo na področju kulture; -- plaketa Mestne občine Murska Sobota za pomembne dosežke na področju kulture; -- priznanje Mestne občine Murska Sobota za uspešno delo na področju kulture in -- priznanje Mestne občine Murska Sobota za uspešno delo mladih ustvarjalcev na področju kulture. DENARNO NAGRADO prejme posameznik ali skupina ustvarjalcev za vrhunske dosežke ali življenjsko delo, s katerim je bila občinska kultura uveljavljena v širšem slovenskem ali mednarodnem prostoru. PLAKETO (likovno delo) prejme posameznik ali skupina za pomembne dosežke v kulturi, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev občinske kulture. PRIZNANJE prejme posameznik ali skupina za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v občini. Nagrade bodo podeljene na osrednji občinski slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku februarja Za izvedbo razpisa sta Komisija za nagrade in priznanja ter Komisija za kulturo sprejeli naslednja sklepa: 1. obravnavani bodo predlogi z navedbo in podpisom predlagatelja (anonimni predlogi ne bodo obravnavani); 2. predlogi za podelitev denarne nagrade za vrhunske dosežke ali življenjsko delo morajo biti utemeljeni s priloženimi dokazili (časopisni članki, reference, potrdila o sodelovanju ali podobno). Kandidate za nagrade lahko predlagajo posamezniki ali pravne osebe. Predloge z utemeljitvijo pošljite v roku do ponedeljka, 24. DECEMBRA 2018, s priporočeno pošiljko na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota oziroma jih vložite v vložišču mestne uprave.

26 17 / december 2018 KULTURA Kuzmič zapustil izjemen opus Ksenija Glažar Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota ter Pomurski muzej Murska Sobota so ob finančni pomoči Mestne občine Murska Sobota izdali knjigo»bibliografija mag. Franca Kuzmiča ( )«. Predstavitve izjemno obsežne bibliografije, ki je slavnostno potekala v murskosoboški knjižnici, se je udeležilo zelo veliko njegovih sodelavcev, prijateljev in drugih občanov, ki so ga zelo spoštovali in cenili. Kar 638 bibliografskih enot Letos preminuli mag. Franc Kuzmič ( ) je s svojim neutru- Franca Kuzmiča so kot človeka in raziskovalca spoštovali mnogi. dnim raziskovalnim delom zapustil dragocen opus o zgodovini in kulturni dediščini Prekmurja. Veljal je za pravo zakladnico domoznanskih in kulturno-zgodovinskih podatkov. Bil je bibliotekar, muzejski svetovalec, pedagog, pastor binkoštne cerkve, raziskovalec, ki ga je zanimalo Prekmurje, in posthumno častni občan Mestne občine Murska Sobota. Posvečal se je protestantizmu, Judom, starim tiskom v prekmurskem jeziku in krajevni zgodovini. Bil je izjemen predavatelj, mentor in svetovalec. O tem, da je življenje zelo rad preživljal med knjigami ter raziskoval in preučeval Prekmurje, priča njegova bibliografija s kar 638 bibliografskimi enotami, ki so bile objavljene med letoma 1969 in Uredila in zbrala jih je dr. Klaudija Sedar, ki jo je s Kuzmičem povezovalo zanimanje za enake teme. Njegova dela je v kronološkem zaporedju razvrstila v štiri sklope, in sicer monografije in druga zaključena dela, sekundarno avtorstvo, članke in druge sestavne dele ter bibliografije. Zajela je tudi številne enote, ki jih v sistemu COBISS ne najdemo, niso pa zajete njegove predstavitve na konferencah in predavanjih. Cenjena in spoštovana osebnost Kuzmiča kot dolgoletnega sodelavca, kolega in prijatelja so se ob tej priložnosti z veseljem spomnili predstavniki organizacij, s katerimi je bil vrsto let neločljivo povezan. O njem, njegovem delu in delovanju so na slovesnosti spregovorili direktorica Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota Klaudija Šek Škafar, župan dr. Aleksander Jevšek, podpredsednik Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija Marjan Šiftar, sodelavec Pokrajinskega muzeja Murska Sobota Branko Kerman, urednik Murskega vala Dejan Fujs, podpredsednik Prekmurskega društva general Maister Alojz Šteiner in v imenu binkoštne cerkve Danijel Grabar. Njegov nekdanji muzejski sodelavec Branko Kerman se ga spominja po besedah»zapiši, zapiši vse, da se kaj ne izgubi«, kot je rad poudarjal Kuzmič. Spominja se tudi, da sta miza in pisarna bili vedno polni listkov, na katere je zapisoval drobce, iz katerih so pozneje nastali zgodbe in članki. V kulturnem programu sta nastopili skupina Harfa-Kinnor in vokalna skupina binkoštne cerkve iz Murske Sobote. Prekmurska kultura v Franciji Aleksandra Grah S podpisom namere o sodelovanju med Mursko Soboto in francoskim mestom Firminy, ki ju povezuje sodelovanje dveh arhitektov Le Corbusierja in Sobočana Ferija Novaka, se je začelo sodelovanje na kulturnem področju. Na povabilo župana mesta Firminy Marca Petita se je v Francijo napotila skupina kulturnih ustvarjalcev, ki so jo sestavljali akademski slikar Igor Banfi, Jože Denko, pisatelj in ljubiteljski fotograf Dušan Šarotar ter glasbeni skupini džezzva in Ethnotrip. Umetniki in glasbeniki so gostovali v mestu Saint Etienne, kjer je bila razstava del obeh slikarjev in fotografa Šarotarja, v istem Prekmurski umetniki in glasbeniki so gostovali v mestu Saint Etienne. mestu je ves čas potekal knjižni sejem, na katerem se je predstavljal pisatelj Dušan Šarotar. Skupini džezzva in Ethnotrip sta se predstavili na dvojnem koncertu v znameniti Le Corbusierjevi dvorani v mestu Firminy. Gostovanje je potekalo v soorganizaciji častne slovenske konzulke v Franciji Tatiane Dumas Rodica in slovenskega veleposlanika v Franciji Andreja Slapničarja.»Vsakdo nosi v sebi neko posebnost, drugačnost in ravno ta raznolikost dela svet zanimiv in privlačen. Le dovolj dojemljiv moraš biti in dovoliti, da sprejmeš drugačnost, in obogatitev pride sama od sebe, obojestransko,«je o gostovanju in o tem, s čim je prekmurska kultura obogatila francosko in s čim francoska našo, povedal Iztok Rodež, ki se je na francoskem odru predstavil s skupinama džezzva in Ethnotrip. džezzva in Ethnotrip na francoskem odru Obe skupini sta na nastopu v znameniti Le Corbusierjevi dvorani poželi velik aplavz in navdušili občinstvo.»nastopati nekje, kjer te nihče ne pozna, je vedno izredno velik izziv. Pred občinstvom si praktično gol, brez vsega oziroma samo s tistim, kar ponujaš, kar si ustvaril. In že do zadnjega kotička napolnjena dvorana je pričala o tem, da francosko občinstvo, ki je vajeno odličnih koncertov, pričakuje veliko,«je o nastopu povedal Rodež. Kot pravi, je bil odziv izjemen:»takrat začutiš, da si dejansko ustvaril in predstavil nekaj, kar učinkuje oziroma doseže ljudi. To je največ, kar si glasbenik lahko želi.«po njegovih besedah sta župan mesta Marc Petit in slovenski veleposlanik Andrej Slapničar, ki je v Firminy iz Pariza prišel samo zaradi koncerta omenjenih skupin, vsem nastopajočim izrazila velik poklon in zadovoljstvo, da se je sodelovanje med mestoma začelo na tako visoki kulturni ravni. Kot še pojasnjuje Rodež, so na minulem gostovanju stkali marsikatero vez in že se rojevajo ideje, kako to sodelovanje nadgraditi. Shojene poti v prozi in poeziji Geza Grabar Literarna sekcija pri Društvu upokojencev Murska Sobota že poldrugo desetletje izdaja zbornik članov ljubiteljskih piscev in slikarjev. Letos je tako ob sofinanciranju Mestne občine Murska Sobota ter vsestranski pomoči pisateljice in članice sekcije Karoline Kolmanič, ki je spet opravila izbor besedil, jih uredila in lektorirala, izšla že štirinajsta številka. Spet je zajetna, saj obsega 160 strani knji- Kot je v uvodu zapisala urednica, z objavo del literati v zrelih letih obujajo svoja čustva za sonca in sence ter jih zapišejo, da jih ne pokoplje čas. žnega formata. Prispevke v prozi in poeziji je prispevalo devetnajst avtorjev, odraslim pa so se tudi v novi številki s svojimi deli pridružili osnovnošolci druge in tretje osnovne šole v Murski Soboti, ki z društvom dobro sodelujejo. Kot je to že v navadi, so zbornik s kar dvanajstimi slikami popestrili člani likovne sekcije Mozaik, ki prav tako deluje v okviru murskosoboškega društva upokojencev. Zbornik so predstavili v društveni galeriji Mozaik, ob urednici pa sta ga na pot pospremili še predsednica društva Angela Novak in predsednica literarne sekcije Irena Šrajner. Iz njega so nekateri avtorji in avtorice, tudi mladi, prebrali svoja dela. Kulturni dogodek je popestrila vokalno-instrumentalna skupina Cvetje v jeseni, ki deluje pod okriljem Društva upokojencev Tišina. Prispevke v prozi in poeziji je prispevalo devetnajst avtorjev, odraslim pa so se tudi v novi številki s svojimi deli pridružili osnovnošolci druge in tretje osnovne šole v Murski Soboti

27 KULTURA / ŠPORT december 2018 / 18 Ohranjajo podobo naše pokrajine v sliki Ksenija Glažar V okviru Kulturnoumetniškega društva Štefan Kovač Murska Sobota deluje likovna sekcija Likos. Društvo letos praznuje 70 let delovanja, likovna sekcija Likos pa 55 let. Njeni člani so ob tej priložnosti v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota pripravili posebno razstavo del. Predsednik sekcije Jože Puhan pravi, da so bili pred 55 leti med ustanovnimi člani Likosa Lojze Veberič, Evgen Titan in Vlado Sa- Člane likovne sekcije druži ljubezen do upodabljanja motivov Pomurja. / Foto: arhiv društva gadin, pozneje so se jim pridružili številni likovni ustvarjalci. Danes sekcija šteje šestnajst članov, povečini upokojencev oziroma starejših. Ustanovljena je bila, kot pravi Puhan, da bi ohranjali podobo naše pokrajine v sliki. Slikajo torej stare prekmurske hiše, krite s slamo, in preostalo značilno prekmursko oziroma pomursko krajino, ki počasi izumira.»podobe Pomurja slikamo še danes. V glavnem upodabljamo stare hiše in rože,«pravi predsednik. Ženske, kot opaža, najraje slikajo tihožitja in rože, moški pa pokrajino in kmečko delo. Mesto nudi ogromno motivov Srečujejo se vsaj enkrat mesečno, ko ob kavi najprej pripravijo načrt dela, nato pa ustvarjajo. Letno imajo vsaj pet razstav. Letos so že razstavljali v Ljubljani, Korovcih, Bogojini in dvakrat v Murski Soboti. Tradicionalno vsaj enkrat na leto pripravijo razstavo v murskosoboški knjižnici, stalni sta tudi razstavi v Korovcih in Bogojini. Udeležujejo se slikarskih delavnic, na katerih ob pomoči pomurskih akademskih slikarjev izboljšujejo slikanje. Jože Puhan, doma iz Černelavcev, pravi, da sicer slika že od mladih let. V času službe se je slikanju posvečal malo manj, v pokoju se mu je znova posvetil bolj intenzivno. Slikanje mu pomeni sprostitev in prijetno prostočasno dejavnost. O prijaznosti Murske Sobote do slikarjev pravi, da mesto nudi ogromno motivov. Sicer člani Likosa vabijo v svoje vrste ljubitelje slikarstva vseh starosti. Pogoj so predložena tri dela, ki jih oceni njihova komisija. Jubilejni koncert ob 90. obletnici Aleksandra Grah Prekmurska godba Bakovci je jubilejno leto sklenila s tradicionalnim novembrskim koncertom. Godbeniki, ki so 90. obletnico obstoja že obeležili na junijskem glasbenem festivalu v ŠRC Bakovci, so se tokrat predstavili z jubilejnim koncertom. Zadnji petkov večer v novembru je bil na Srednji ekonomski šoli v Murski Soboti namenjen pestremu glasbenemu repertoarju godbe in zabavnemu nastopu gosta večera Klemna Slakonje, ki je občinstvo do solz nasmejal z izbranimi imitacijami pomembnih osebnosti, kot so recimo ameriška zakonca Trump in ruski predsednik Putin. Koncert se je začel z bakovsko Klemen Slakonja je ob spremstvu godbe zabaval zbrano občinstvo. koračnico in nadaljeval z zvoki solista na trobenti, slišali smo tudi soliste na klarinetih. Priredbo ljudske pesmi»zrejlo je žito«je z godbo odpela Tjaša Cigut. Manjkal ni niti Avsenikov»Spomin«. Po ritmih Prekmurska godba Bakovci letos praznuje 90. obletnico delovanja. Charlesa Chaplina in hitih kralja popa Michaela Jacksona so godbeniki koncertno zgodbo ob 90. jubileju sklenili z»jeseniškim železarjem«. Godbenikom so se na odru pridružile tudi domače mažoretke. Viden uspeh černelavskih balinark Melita Marič Foto: DU Černelavci Na Miljah pri Kranju je potekalo državno prvenstvo upokojencev v balinanju, na katerem je uspešno nastopila ženska ekipa Društva upokojencev Černelavci. Sicer pa je balinanje med upokojenci zelo priljubljena oblika rekreacije, saj se organizirano združujejo po regijskih območjih. Balinarska sekcija černelavskega društva deluje že več kot dvajset let. Sestavlja jo osem članic, od tega je pet aktivnih, stare pa so od 67 do 80 let. Moško ekipo sestavlja pet članov. Kot v drugih sekcijah se tudi njihovi ekipi srečujeta s pomanjkanjem članov in članic, zato medse vedno znova vabijo nove. Ekipa, ki so jo sestavljale Anica Lehner, Jožica Lovenjak, Rožika Kumin, Inka Buzeti in Marjeta Šadl, je bila edina predstavnica iz pomurske regije. Med trinajstimi ekipami, ki so si na predhodnih tekmovanjih zagotovile nastop na državnem prvenstvu, so černelavske balinarke zasedle odlično tretje mesto. Prve so bile upokojenke iz Šoštanja, druge tekmovalke iz Postojne. Kot je povedala članica balinarske sekcije in blagajničarka društva Jožica Lovenjak, ki se ukvarja tudi s kegljanjem na vrvici, so ekipe Balinarke Društva upokojencev Černelavci s pokalom za tretje mesto. tekmovale s štirimi balinarkami in eno rezervo.»prvič se je zgodilo, da se je ekipa iz Prekmurja na državnih prvenstvih upokojencev v balinanju uvrstila tako visoko,«je povedala in dodala, da so zelo ponosne na bronasto kolajno in pokal, ki so ga prejele za osvojeno tretje mesto. Vabijo nove člane

28 19 / december 2018 REKREACIJA / ŠPORT»Rekreiramo se in družimo. Zabavno je.«ksenija Glažar V začetku decembra je v Murski Soboti začelo obratovati drsališče, ki je letos na novi lokaciji, v drevoredu Martina Luthra. Z Miklošovim senjem je v Murski Soboti začelo obratovati drsališče, ki letos stoji v drevoredu Martina Luthra. Obratovalo bo vse do 24. februarja naslednje leto, in sicer vsak dan od 10. do 22. ure. Enako kot minula leta bo drsanje za občane Mestne občine Murska Sobota in nepridobitne ustanove s sedežem v mestni občini brezplačno. Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota je poskrbel za pestro dogajanje ob drsališču, ki so ga poimenovali Praznični december v Soboti Za najmlajše so pripravili animacijo na ledu, božično rajanje, pravljice v bližnji pravljični deželi na Trgu zmage in številna druga presenečenja. Ob petkih in sobotah zvečer bodo ob drsališču koncerti. Gostinska ponudba bo na voljo v prazničnih hiškah vsak dan od 14. ure. Dogajanje ob drsališču bo še posebno pestro med Božičnim sejmom, ki bo od 20. do 22. decembra. Drsališče letos stoji v drevoredu Martina Luthra. Obratovalo bo vse do 24. februarja naslednje leto, in sicer vsak dan od 10. do 22. ure. Zaprtje cest zaradi varnosti Za večjo varnost obiskovalcev dogodkov ob drsališču bo od 7. do 30. decembra delno zaprta Kardoševa cesta (za promet bo popolnoma zaprt prehod do Trubarjevega drevoreda). V tem času bo do zapore promet potekal dvosmerno. Za obiskovalce drsališča bo vsak dan od 15. ure na voljo brezplačno parkirišče nekdanjega igrišča ekonomske šole na Kardoševi ulici. Na otvoritvi drsališča je poleg krajšega drsalnega programa nastopil prekmurski hiphop poet Pepson (Matej Kuhar - Pepi). Minuli konec tedna sta ob drsališču potekala koncerta skupin Moirissimo in Noreia. Ob petkih in sobotah zvečer bodo ob drsališču koncerti. Gostinska ponudba bo na voljo v prazničnih hiškah vsak dan od 14. ure. Mnenja obiskovalcev: Radoslav Sukič iz Murske Sobote:»Na drsališče bom prišel vsak dan, dokler bo odprto. Smo skupina petih prijateljev, ki redno in vsak dan drsamo, in to že od nekdaj. Danes je boljša ponudba športne opreme za drsanje, kot je bila nekoč, drsalke so sploh za najmlajše bolj dostopne. Lepo je tukaj. Malo se rekreiramo in obenem družimo.po šoli sem takoj prišel preverit, kako je na drsališču, ki je letos na novi lokaciji. Drsal sem tudi lani, ko je bilo na prejšnji lokaciji,«pravi Tai Mešič iz Rankovcev, ki se že veseli popoldanskih dogodkov ob drsališču.»lokacija nama je všeč, ker je drsališče veliko,«dodaja Črt Šterman. Drsanje je za občane Mestne občine Murska Sobota in nepridobitne ustanove s sedežem v mestni občini brezplačno. / Foto: Aleš Cipot Eva Horvat iz Velike Polane, Kaja Kerec iz Kuzme in Anja Pančor iz Domajincev:»Lepo je. Letos je drsališče daljše, kar je dobro, ker lahko bolj pospešiš. Na drsanje smo prišle po šoli in bomo še prišle. Drsale smo tudi prejšnja leta. Rekreiramo se in družimo. Zabavno je.«strast, energija in borba za»sveti dres«aleš Cipot NŠ Mura je v jesenskem delu Prve lige Telekom Slovenije osvojila šesto mesto. Na devetnajstih srečanjih so nogometaši šestkrat zmagali, šestkrat igrali neodločeno in sedemkrat izgubili. Izkupiček je torej polovičen, osvojenih 24 točk pa vsekakor dobro izhodišče za spomladanski del prvenstva, saj za tretjim mestom Nogometaši Mure so v prvem delu prvenstva prikazali fanatično borbenost in potrebno strast, ki jo znajo ceniti tudi navijači. zaostajajo zgolj šest točk. Dosedanje tekme vsekakor niso bile običajne, saj so navijačem pripravili lepa presenečenja. Suvereno so premagali Maribor in Domžale, tudi neodločen izid tekme v Ljubljani proti Olimpiji je enak zmagi. Če so proti»velikim«klubom zbrali precej točk, so jih preveč izgubljali proti neposrednim nasprotnikom za obstanek. Znano je dejstvo, da se prvenstvo dobi na t. i. malih tekmah. V klubu še vedno poudarjajo, da je cilj kluba obstanek v ligi, vendar pa vojska navijačev, celo dva tisoč se jih je zbralo na gostovanju v Stožicah, priča o tem, da Mura že od nekdaj sodi med velike klube. Šimundža dodana vrednost Pred nami je zimski prestopni rok, v katerem bo moštvo treba okrepiti na ključnih igralnih mestih, dejstvo pa je, da je Murina dodana vrednost zlasti trener Ante Šimundža. Njegov vsakokratni ostanek je hkrati tudi največja Murina okrepitev. Zimski prestopni rok je vedno v senci poletnega. Za nami so nekateri pomembni dosežki na infrastrukturnem področju, pred nami je prva večerna tekma pod novimi reflektorji na Fazaneriji. Vedeli smo, da bo Mura dodana vrednost lanske druge lige in je dodana vrednost aktualne prve lige. Zgolj retorično vprašanje je, kdo koga bolj rabi: Mura prvo ligo ali prva liga Muro.

29 GASILCI december 2018 / 20»Naše gasilsko društvo je unikum«geza Grabar V krog vidnejših Sobočanov se nedvomno uvršča tudi 73-letni Milan Vertot, letošnji prejemnik občinske nagrade za življenjsko delo na področju razvoja tehnične kulture ter zaščite in reševanja. Ker je bil vse življenje zapisan pomoči drugemu, bi ga lahko imenovali Človek z velikim srcem. V več kot šestih desetletjih zelo aktivnega dela se ni zapisal samo gasilstvu in potapljaštvu, kakor ga pozna večina, temveč tudi modelarstvu, ljubiteljskemu fotografiranju, zbirateljstvu, pisanju pesmi in še marsičemu. Pravi, da je njegov nemirni ustvarjali duh, pretkan z veliko načrti in izzivi, vzrok, da se noče in ne more umiriti. Milan, poznava se že nekaj desetletij. Imam občutek, da veliko vem o vas, vendar me vedno znova kaj preseneti. Bi lahko tudi našim bralcem povedali, kdo pravzaprav je Milan Vertot? Rojen sem bil 21. aprila 1945 v kraju Wolfgruben v Avstriji očetu Borisu in materi Kristini. Oče je bil hudo ranjen 6. aprila 1941 na mejnem prehodu Cankova, kjer je služboval kot financar-carinik Kraljevine Jugoslavije. Postal je vojni ujetnik nacistične Nemčije in bil odpeljan na prisilno delo v Avstrijo. Mladost sem preživel v Lendavi, Beltincih, Mariboru in Murski Soboti. Osnovno šolo sem obiskoval v Murski Soboti. Diplomiral sem na srednji tehnični strojni šoli v Mariboru. Službeno pot sem kot strojni tehnik začel sredi 70. let prejšnjega stoletja kot referent za varnost pri delu in požarno varnost pri nekdanjem domačem trgovskem podjetju Potrošnik. Leta 1982 sem sprejel nov izziv postal sem vodja servisa gasilske opreme pri PGD Murska Sobota, kmalu zatem še tajnik društva. Vse do upokojitve leta 2007 sem bil službeno v gasilstvu, čeprav ne kot poklicni gasilec, ker teh murskosoboško društvo kljub prizadevanjem številnih in tudi mene še vedno nima. Naši gasilci so namreč zaposleni pri servisu gasilske opreme, ki deluje v okviru društva. Če zapiskajo pozivniki med njihovo službo, pustijo delo in gredo na intervencijo; popoldne, zvečer, ponoči, čez vikende ali praznike se gašenju in različnim oblikam reševanja odzovejo kot prostovoljci. Po potrebi se jim pridružijo še preostali prostovoljni člani. V tem pogledu smo unikum med gasilskimi društvi. Kot velikemu humanistu je bilo to službeno obdobje verjetno vaše najlepše, a zaradi številnih intervencij tudi najbolj odgovorno in težko. Med več kot tisoč intervencijami v gasilstvu, ki vsaka, zlasti pri reševanju ob prometnih nesrečah, skriva določeno mero grenkobe, se vam je verjetno katera še posebej vtisnila v spomin. Vse intervencije, pri katerih sem sodeloval, so bile zelo stresne, še zlasti ob iskanju utopljencev v okviru podvodne reševalne službe, ki je prav tako dolgo časa delovala v okviru našega gasilskega društva. V zadnjem petletnem mandatu, ki se je iztekel v začetku leta, ste bili kot predsednik tudi na čelu PGD Murska Sobota. Prav v tem času se je društvo tehnično in kadrovsko zelo okrepilo. Po zaslugi odličnega timskega sodelovanja, kjer sta bila dolga leta pomembna stebra v društvu vaš predhodnik in skoraj dve desetletji prvi slovenski gasilec, danes žal že pokojni Ernest Eöry in poveljnik Anton Gomboc, ki se je letos upokojil, ste samo leta 2016 namenu predali kar štiri nova gasilska vozila. Res je. Od tedaj smo bogatejši za 42-metrsko avtolestev s pregibnim letvenikom, hitro tehnično reševal-»priznanje občine mi pomeni zelo veliko, ker me je opazilo domače okolje, v katerem sem se razdajal.«no vozilo (HTRV-1) za cestno reševanje ob prometnih nesrečah, gasilsko vozilo za prevoz moštva (GV-M) in za servisno vozilo. Zlasti mi je v ponos in zadovoljstvo bila nabava gasilskega vozila HTRV-1, saj smo naleteli na veliko podporo matične Mestne občine Murska Sobota ter Uprave RS za zaščito in reševanje. Avtolestev je društvo dobilo v okviru več let trajajočega mednarodnega evropskega projekta Slovenije in Madžarske Rešujmo skupaj. Posebej moram poudariti, da sem zelo dobro sodeloval s predsednikom, poveljnikom in tajnikom Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota, tovariši (v gasilstvu se člani med seboj naslavljajo s»tovarišem«in ne»gospodom«, op. a.) Štefanom Barbaričem, Francem Olajem in Jožetom Rituperjem. Zelo uspešni in plodni odnosi so bili tudi z županom dr. Aleksandrom Jevškom, poveljnikom Civilne zaščite Stanislavom Wolfom, predstavniki Uprave za zaščito in reševanje direktorjem Darkom Butom in vodjo murskosoboške izpostave mag. Martinom Smodišem, ter ne nazadnje tudi z ministrico za obrambo Andrejo Katič. Vsa sodelovanja so bila v prid uresničevanja potreb po opremljanju PGD Murska Sobota. Po zaslugi omenjenih in tudi številnih drugih, saj je gasilstvo na intervencijah, izobraževanjih, vodenjih in ne nazadnje v družabnem delu prepleteno z veliko tovarištva, ste za sabo pustili bogato zapuščino. Mladim, ki so vas nasledili, sta s poveljnikom pustila lepo zapuščino. Z nasveti ste jim na voljo? Po zadnjem občnem zboru PGD Murska Sobota so se pristne gasilske vezi žal občutno zrahljale. V Gasilski zvezi Mestne občine Murska Sobota delujem samo še kot veteran. Mnogi vas poznajo tudi kot vnetega in dolgoletnega potapljača. S potapljaštvom sem se začel ukvarjati že v rani mladosti. Najprej sem se potapljal ljubiteljsko. Leta 1984 sem ob nadaljevanju dela podvodne reševalne enote Civilne zaščite Murska Sobota v okviru PGD Murska Sobota postal njen aktivni član in sem to še danes. Do danes sem opravil blizu tristo potopov, v to število niso všteti intervencijski potopi, ki jih je tudi bilo nekaj deset. Potapljal sem se zlasti v Jadranskem in Rdečem morju ter seveda ob intervencijah in usposabljanjih v domala vseh gramoznicah v Prekmurju. Danes se potapljam zgolj ljubiteljsko, najraje v družbi z vnukom Aljošo, ki sem ga navdušil za ta plemeniti, a zahtevni šport. Še kot kratkohlačnik ste menda začeli kot modelar. In aerošportu ste ostali zvesti vse do danes. Moja osnovna dejavnost v okviru Ljudske tehnike, pozneje Organizacije za tehnično kulturo, se je začela leta 1969, ko sem v okviru Aerokluba Murska Sobota začel z modelarstvom. V začetku sem se ukvarjal zlasti s prostoletečimi modeli, pozneje pa z radijsko vodenimi modeli, kar je še danes moja velika strast. Znanje in izkušnje o letalskem modelarstvu sem vrsto let v okviru modelarskih krožkov, ki sem jih vodil po številnih pomurskih osnovnih šolah, prenašal na mlajše člane. Podobno je to bilo na področju tehnične kulture. Posebej sem ponosen, da gresta po mojih modelarskih stopinjah sin Mitja in vnuk Jernej. Bili ste aktivni udeleženec osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Leta 1991 sem sodeloval v desetdnevni vojni za osamosvojitev Slovenije. Kot pripadnik takratne Teritorialne obrambe s činom rezervni višji vodnik sem vodil eno izmed enot pri obrambi mostu čez reko Muro na Petanjcih. Med kopico priznanj, ki ste jih dobili za svoje humanitarno poslanstvo od potapljaštva do gasilstva, in za druga področja, ste nemara ponosni tudi na letos julija prejeto priznanje za življenjsko delo. Glede na to, kakšne sledi ste pustili na svojih področjih delovanja, koliko energije je še v vas in koliko načrtov še imate, zagotovo ni vaše zadnje. Pa vseeno: kaj vam pomeni to priznanje? Pomeni mi zelo veliko. Je odraz mojega življenjskega dela na vseh omenjenih področjih. Ker me je opazilo domače okolje, v katerem sem se razdajal, je teža še toliko večja. 20 let murskosoboške gasilske zveze Geza Grabar Gasilska zveza Mestne občine Murska Sobota šteje dvanajst prostovoljnih in eno industrijsko gasilsko društvo (ki je v mirovanju). Ima več kot tisoč članov, od tega je tretjina operativnih. Garancija za našo varnost so njihov visok etični čut za prostovoljno pomoč ob nesrečah, dobra opremljenost in zelo dobra usposobljenost. Odgovorno in zagnano delo Z novo lokalno samoupravo se je sredi 90. let prejšnjega stoletja v občinah na novo organiziralo tudi gasilstvo. Večina občinskih gasilskih zvez je tako letos počastila prvi dve desetletji delovanja, med njimi tudi zveza v Mestni občini Murska Sobota. Kot so izpostavili na čudoviti slovesnosti v rakičanskem dvorcu, se murskosoboška gasilska zveza uvršča med najbolje organizirane v državi. Člani operativnih enot posameznih društev iz mestne občine so zelo dobro usposobljeni, tudi opremljeni so na zelo visoki ravni. Pomembno vlogo pri tem so v preteklosti odigrali člani predsedstva in poveljstva zveze, sestavljeni iz vrst predsednikov in poveljnikov društev kot članic zveze, ter seveda njeno najožje vodstvo. Najprej je zvezo kot predsednik vodil Jože Pintarič in ji poveljeval Štefan Vereš, zadnje tri mandate (oziroma petnajst let) je bil vodilni par Štefan Barbarič in Franc Olaj, od začetka tega leta pa dolžnosti opravljata Borut Koren in Bojan Horvat. Na gasilce smo vsi ponosni Kot so izpostavili številni govorniki, so gasilci iz Murske Sobote in vseh enajstih primestnih naselij v tem času odigrali pomembno vlogo na področju zaščite, reševanja in pomoči. Za njimi je namreč vsako leto več kot Dobitniki plaket (od leve): Martin Smodiš (vodja murskosoboške izpostave Uprave za zaščito in reševanje), mag. Janko Cerkvenik, Darko But, Štefan Barbarič, Borut Koren, dr. Aleksander Jevšek, Jože Rituper in Bojan Horvat. 150 intervencij, od tega jih glavnino opravi PGD Murska Sobota kot osrednje in društvo širšega pomena. Zelo dobro opremljena in usposobljena so tudi preostala društva, ki s številnimi člani in članicami ob nesrečah zagotavljajo še kako pomembno podporo ali pa so sama nosilci intervencij. Med drugim so zvezi ob jubileju izrekli veliko priznanje za opravljeno delo tako na operativnem kakor organizacijskem področju in ji čestitali Darko But, generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje, mag. Janko Cerkvenik, predsednik Gasilske zveze Slovenije, in župan dr. Aleksander Jevšek. Priznanja in plakete Ob jubileju sta predsednik in poveljnik murskosoboške gasilske zveze najzaslužnejšim podelila priložnostne zahvale. Priznanje zveze so prejeli: gasilske zveze Tišina, Puconci, Moravske Toplice in Beltinci, murskosoboška policijska postaja, vojašnica v Murski Soboti, Civilna zaščita MO Murska Sobota, murskosoboška izpostava Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter Gasilski regijski svet za Pomurje. Plakete so v potrditev, da so v delovanju in razvoju zveze v tem času pustili neizbrisen pečat, prejeli Jože Rituper, ki je tajnik zveze vseh dvajset let, Franc Olaj in Štefan Barbarič, ki sta bila kar tri mandate poveljnik oziroma predsednik zveze, murskosoboška izpostava Uprave za zaščito in reševanje ter sama Uprava za zaščito in reševanje, Gasilska zveza Slovenije in Mestna občina Murska Sobota. Ob tej priložnosti je Gasilska zveza Mestne občine Murska Sobota izdala priložnostni bilten z opisi članic zveze ter operativne in organizacijske moči zveze kot celote.

30 21 / december 2018 KRIŽANKA / OBVESTILA Foto: Aleš Cipot Ekskluzivna priložnost za ugodnejše razvajanje v prenovljenih in osveženih Termah 3000 Moravske Toplice za občane mestne občine Murska Sobota. V mesecu januarju 2019 vsem občanom nudimo poseben popust ob obisku vodnega parka Terme Celodnevna kopalna karta (odrasli): 10 Celodnevna kopalna karta (otroci**): 7 3-urna kopalna karta (odrasli): 8 3-urna kopalna karta (otroci**): 5 * Za koriščenje popusta na kopališki blagajni predložite osebno izkaznico. ** Od 5. do 15. leta starosti. *** Vse dodatne akcije in popusti so izključeni in se ne seštevajo. Ugodnost velja v terminu od do kopalisce@terme3000.si Oglas_T3_akcija_obcani_MSobota_26jul2018_M.indd 1 06/08/ :53 Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do četrtka, 3. januarja 2019, na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko Nagrajenec križanke iz oktobrske številke (št. 180): Štefan Lanjšček, Lendavska ulica 51, 9000 Murska Sobota Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA. AP MS d.d. Bakovska ulica 29a 9000 Murska Sobota NAGRADA: 1x darilni bon v vrednosti 30,00 EUR za razpisni izlet ali potovanje, ki je v organizaciji Turistične agencije Klas. Izžrebani nagrajenec se z obvestilom, ki ga prejme s strani Mestne občine Murska Sobota, oglasi v poslovalnici Turistične agencije Klas Murska Sobota, Slomškova ul. 42, 9000 Murska Sobota (na avtobusni postaji). murska sobota nekoč Rešitev križanke (vodoravno) iz oktobrske številke (št. 180): TVIST, RISTO, DAMON, OGER, VRTIČ, JURA, TR, KOMODITETA, VEK, AMARILIS, TRAVA, SARIN, TERNAR, TRASAT, NIELSEN, RIT, MIK, VŽ, TLA, AC, PIKICA, TVER, TARIK, SOL, ROKA, URAL, TIS, TV, BINA, UKANA, KRA, OMOTICA, JOKAI, TA, SMER, ATENKA, OMET, REP, OPAAS, KALVIN, SUMATRA, STOOKA, IME. Notranjščina gradu v Murski Soboti, ki so ga na prelomu iz 19. v 20. stoletje obvladovali grofje Szapary. Vir: zaradi petard in raket psi izgubljajo tudi življenja. Poke slišijo veliko glasneje in pogosto jim poškodujejo tudi sluh. Ob šoku in bliæini poka lahko utrpijo hude ali celo usodne fiziëne poškodbe, vræeno petardo pa hitro zamenjajo za palico, ki jo æelijo ujeti. Naslednja številka Soboških novin izide v torek, 15. januarja Glasilo Soboške novine izdaja mestni svet Mestne občine Murska Sobota. Ustanovitelj je Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota. Naslovnica: ročni izdelek učencev Osnovne šole IV Murska Sobota Odgovorni urednik: Tadej Buzeti Jezikovni pregled: Rajko Marinič Grafična priprava: Jože Dolinšek, s. p. Tisk: Jože Dolinšek, s. p. Naklada: 7300 izvodov Mesečnik Soboške novine prejemajo gospodinjstva v Mestni občini Murska Sobota brezplačno. Elektronska pošta uredništva: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: ISSN št.: C Pobudnik akcije: Uredništvo medija ne odgovarja za kvaliteto in slovnično pravilnost izdelanih oglasov, poslanih s strani organizatorjev dogodkov. Partner:

31 V FOTOGRAFIJI IN BESEDI december 2018 / 22 Po Soboti spet (za)dišalo po bujti repi Tekmovanja že devetega festivala te izvirne prekmurske enolončnice se je udeležilo dvanajst ekip. Zmagovalke so postale kmetice s Tišine. Družba Hotel Diana je pripravila tradicionalni, že deveti Festival bujte repe, čigar rdeča nit je bilo tekmovanje v kuhanju te enolončnice v kotličku na odprtem ognju. Po kriterijih strokovne komisije je seštevek točk pokazal, da sta letošnji zmagovalki Mimica Sedonja in Ivanka Kovač iz Društva žena in deklet Občine Tišina Sončnica. Na drugo mesto sta se uvrstila predstavnika murskosoboške vojašnice Kristjan Pintarič in Tomislav Balažic, na tretje pa Franc Horvat in Bojan Gjergjek (Slovenske novice). Preostale ekipe so bile uvrščene na enotno četrto mesto. / Geza Grabar Tradicionalni slovenski zajtrk teknil učencem četrte osnovne šole Ob dnevu slovenske hrane, ki ga obeležujemo tretji petek v novembru, so po slovenskih šolah in vrtcih pripravili tradicionalni slovenski zajtrk. Tudi učenci Osnovne šole IV Murska Sobota, ki že vrsto let sodeluje v tem projektu, so ta dan zajtrkovali kruh, surovo maslo, med, mleko in jabolko. Prvošolci so si v okviru naravoslovnega dneva ogledali film in tako spoznali, kako čebele pridelajo med. Ob koncu so z učiteljicama Majo Vučko in Sandro Kuhar pekli medenjake. Prijavili so se tudi na natečaj»deluj eko ohrani čebelo in smreko«ter ekološko smreko okrasili s papirjem in kartonom. / Melita Marič Evakuacijsko reševanje na OŠ I Murska Sobota Občinski štab Civilne zaščite Mestne občine Murska Sobota je skupaj z Gasilsko zvezo Mestne občine Murska Sobota in OŠ I Murska Sobota ter v sodelovanju z drugimi enotami in službami za zaščito, reševanje in pomoč ter lokalno skupnostjo izvedel osrednjo občinsko vajo. V okviru letnega programa izvedbe usposabljanja enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil zaščite in reševanja v mestni občini je bila to vaja evakuacije, gašenja in reševanja ob požarih, reševanja z višin ter reševanja ogroženih in poškodovanih ob nesreči. Naslednja pomembna točka je bilo posredovanje občinskega štaba, enot in služb Civilne zaščite, gasilcev iz občinske gasilske zveze (PGD Murska Sobota, Rakičan, Černelavci, Bakovci, Kupšinci, Markišavci, Veščica in Krog), reševalcev nujne medicinske pomoči, ekip prve pomoči OŠ I in murskosoboškega območnega združenja Rdečega križa. Prisotni so bili tudi policisti, redarji mestne občine in drugi. / Geza Grabar Tudi v Bakovcih zajtrkovali po slovensko Projektu Tradicionalni slovenski zajtrk se je pridružila tudi Osnovna šola Bakovci. Učenci te šole so zjutraj zajtrkovali mleko, črni kruh, med, maslo in jabolko, vsa živila pa so bila od domačih proizvajalcev. Na naravoslovnem dnevu so nato sledile različne dejavnosti. Najmlajši so izdelali plakat o sadju in zelenjavi, sestavljanko o sadju in praznične pogrinjke, izvedli so raziskavo o priljubljenosti sadja in zelenjave ter pekli polnjena jabolka. Spoznavali so nastanek kruha in pot mleka od krave do kozarca, izdelali plakat»šolske sheme«ter ugotavljali vsebnost sladkorja v hrani in pijači ter energijsko gostoto hrane. Učenci višjih razredov so spoznavali, koliko sladkorja je v sto gramih izbranega živila, prehrano so obdelovali tudi statistično, izkopali so korenček, posejan na šolskem vrtu, in ga pripravili za sušenje. / Ksenija Glažar V Turopolju stavijo na druženje Kot se spodobi za jesenski čas, so se zlasti stanovalci Jakobovega naselja in občani ožje skupnosti zbrali na zdaj že tradicionalnem pikniku ob martinovem. Družili so se ob mladem vinu, pajanem kruhu, na ražnju pečenih klobasah in pecivu, ki so ga pripravile pridne gospodinje. V tem petkovem popoldnevu je bilo prijetno klepetati ter se ob šalah prešerno in od srca nasmejati. Z obiskom jih je razveselil župan dr. Aleksander Jevšek, ki se je odzval vabilu in jih prišel pozdravit ter z njimi nazdravil s kozarcem domačega mladega vina tamkajšnjih vinogradnikov. Stanovalci upajo, da bo v bodoče v njihovem naselju, ki je nekakšno središče Turopolja, še več prijetnih druženj in da bo udeležba še večja. Naslednje druženje bodo pripravili ob vstopu v novo leto Vljudno vabljeni! / Helena Frumen Sodelavci urgentnega centra ponovno dobrodelni Vodja akcije mag. Marija Zrim s sodelavci iz urgentnega centra Splošne bolnišnice Murska Sobota vsako leto v predprazničnem času pripravi dobrodelno akcijo. Vedno izberejo nekoga, ki v stiski rabi pomoč. Letos so izbrali družino Ošlaj iz Filovcev. Spomnimo, da je v avgustu velik požar uničil gospodarsko poslopje kmetije, družina pa pred zimo še ni imela drv za kurjavo. Zato je petnajst sodelavcev urgentnega centra poprijelo za delo in v bližnjem gozdu s celodnevnim drvarjenjem začelo s pomočjo. Sami so poskrbeli tudi za malico in tople napitke, za gorivo za motorno opremo in za ves material, zastopnik pa je poskrbel še za varstvo delavcev z zaščitno delovno obleko in opremo. / Jasmina Muhič