PROSPEKT ZA PRODAJO DELNIC ABANKE VIPE D.D., LJUBLJANA, JAVNOSTI Ljubljana, junij 2012

Transkripcija

1 PROSPEKT ZA PRODAJO DELNIC ABANKE VIPE D.D., LJUBLJANA, JAVNOSTI Ljubljana, junij 2012

2 Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti

3 POMEMBNE INFORMACIJE O TEM PROSPEKTU V zvezi s ponudbo je banka pripravila prospekt z dne , ki vkljuĉuje doloĉene informacije glede banke in ponujenih delnic. Prospekt bo na voljo v elektronski obliki na spletni strani Abanke in bo objavljen tudi na portalu SEOnet. Abanka prevzema odgovornost za informacije, vsebovane v tem prospektu. Abanka izjavlja, da je z vso potrebno skrbnostjo zagotovila, da odraţajo informacije v tem prospektu dejansko stanje. Ta prospekt lahko uporabite izkljuĉno za namen preuĉitve nakupa delnic v tej ponudbi. Nihĉe, razen kolikor to izhaja iz prospekta, ni pooblašĉen za dajanje informacij ali zagotovil ali jamstev v zvezi s ponudbo. Ĉe je kakršnakoli taka informacija dana, nima enake veljave, kot ĉe bi jo verificirala Abanka. Ĉe pride do izroĉitve tega prospekta ali prodaje skladno z njim, to ne pomeni, da v ĉasu od datuma tega prospekta ni prišlo do nobene spremembe v zvezi z Abanko ali Skupino Abanka, niti ne pomeni, da so informacije v tem prospektu toĉne na katerikoli datum, ki je kasnejši od datuma tega prospekta. Pri sprejemanju odločitve o vlaganju naj se potencialni vlagatelji zanašajo na lastno poznavanje Skupine Abanka in vsebine tega prospekta, vključno s prisotnimi tveganji. Distribucija tega prospekta ter ponudba in prodaja ponujenih delnic v določenih jurisdikcijah je lahko omejena z zakonom. Abanka zahteva, da se osebe, ki pridobijo ta prospekt, same informirajo o takšnih omejitvah in te upoštevajo. Ta prospekt ne predstavlja ponudbe ali vabila k dajanju ponudb ali nakupu navadnih delnic v nobeni jurisdikciji, kjer bi bila taka ponudba ali prodaja nezakonita. Nihče ni storil ničesar, kar bi dovoljevalo ponudbo javnosti v katerikoli jurisdikciji, razen v Republiki Sloveniji. OBVESTILO VLAGATELJEM Zaradi v nadaljevanju navedenih omejitev naj se potencialni vlagatelji pred kakršnokoli ponudbo, nadaljnjo prodajo, zastavo ali drugo obliko prenosa delnic, ponujenih na podlagi tega prospekta, posvetujejo s pravnim svetovalcem. Nobeno dejanje ni bilo podvzeto za registracijo ali kvalifikacijo ponujenih delnic ali da se kako drugaĉe dovoli javna ponudba ponujenih delnic v katerikoli jurisdikciji, razen v Sloveniji. Distribucija tega prospekta ter ponudba in prodaja ponujenih delnic v doloĉenih jurisdikcijah je lahko omejena z zakonom, zato se morajo osebe, ki pridobijo ta prospekt, informirati o takih omejitvah in jih upoštevati, vkljuĉno z omejitvami, zapisanimi v odstavkih v nadaljevanju. Neupoštevanje teh omejitev lahko predstavlja kršitev zakonov, ki urejajo poslovanje z vrednostnimi papirji v teh jurisdikcijah. Informacije v tem prospektu niso naloţbena priporoĉila niti pravni, davĉni ali drugaĉni strokovni nasveti. Za takšne nasvete se mora vsak potencialni vlagatelj obrniti na svojega pravnika, davĉnega svetovalca oziroma drugega strokovnjaka. Abanka nobenemu ponudniku ali kupcu ne zagotavlja, da je njegov nakup ponujenih delnic zakonit. PREVIDNOSTNO OPOZORILO GLEDE PROJEKCIJ PRIHODNOSTI Ta prospekt vkljuĉuje»projekcije prihodnosti«, ki zajemajo vse navedbe, razen tistih, ki se nanašajo na pretekla dejstva, vkljuĉujoĉ, brez omejitev, vse navedbe, pred ali za katerimi so oziroma vkljuĉujejo besede»naĉrtuje«,»verjame«,»priĉakuje«,»cilja«,»namerava«,»bo«,»lahko«,»predvideva«,»bi«,»bi lahko«ali podobne izraze ali njihove negacije. Takšne projekcije prihodnosti vkljuĉujejo znana in neznana tveganja, negotovosti in ostale pomembne dejavnike, na katere Skupina Abanka nima vpliva in ki bi lahko povzroĉili, da bodo njeni dejanski rezultati, poslovanje ali doseţki bistveno drugaĉni od katerihkoli bodoĉih rezultatov, poslovanja ali doseţkov, izraţenih ali vsebovanih v teh projekcijah prihodnosti. Takšne projekcije prihodnosti temeljijo na številnih predpostavkah glede sedanje in bodoĉe poslovne strategije Skupine Abanka ter okolja, v katerem posluje sedaj in bo poslovala v prihodnosti. Med pomembnimi dejavniki, ki lahko povzroĉijo, da bodo dejanski rezultati, poslovanje ali doseţki Skupine Abanka bistveno drugaĉni od tistih, ki so izraţeni v projekcijah prihodnosti, so tisti, ki so zajeti v poglavjih»ključne informacije«,»dejavniki tveganja«,»podatki o izdajatelju«,»pregled poslovanja«,»poslovanje in finančni pregled«,»kapitalska sredstva«, in na drugih mestih v tem prospektu. Te projekcije prihodnosti veljajo samo na datum tega prospekta. Skupina Abanka izrecno zavraĉa kakršnokoli obveznost ali zavezo, razposlati kakršnekoli posodobitve ali popravke projekcij prihodnosti, vsebovane v tem prospektu, ki bi odraţale spremembe v njenih napovedih glede takih projekcij, ali kakršnekoli spremembe dogodkov, pogojev ali okolišĉin, na podlagi katerih so projekcije bile narejene, razen ĉe to zahteva zakonodaja ali pravila za kotacijo Ljubljanske borze d.d. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti

4 Vlagatelji se morajo zavedati, da lahko veĉ pomembnih dejavnikov povzroĉi da bodo dejanski rezultati bistveno drugaĉni od naĉrtov, ciljev, priĉakovanj, ocen in napovedi, izraţenih v takšnih projekcijah prihodnosti. Ti dejavniki vkljuĉujejo: vpliv konkurence v regiji, kjer posluje Skupina Abanka; splošne gospodarske pogoje in trţne dejavnike; sposobnost Skupine Abanka, da uspešno izvaja svojo poslovno strategijo, vkljuĉno s širitvijo na razliĉna geografska obmoĉja in poslovna podroĉja; sposobnost Skupine Abanka, da pritegne in/ali zadrţi usposobljen kader; sposobnost Skupine Abanka, da poveĉa trţni deleţ za svoje produkte in storitve in da nadzoruje stroške; sposobnost Skupine Abanka, da z zadolţevanjem ali na drug naĉin uspe zagotoviti financiranje svojega poslovanja in potrebe po kapitalu; gibanje inflacije, obrestnih mer in menjalnih teĉajev; in uspešnost Skupine Abanka pri upravljanju tveganj, ki izhajajo iz navedenih dejavnikov. Seznam pomembnih dejavnikov ni izĉrpen. Pri opiranju na projekcije prihodnosti morajo vlagatelji skrbno preuĉiti zgoraj navedene dejavnike in ostale negotovosti in dogodke, še posebej v luĉi politiĉnega, gospodarskega, socialnega in pravnega okolja, v katerem posluje Skupina Abanka. Skupina Abanka ne daje nobenih zagotovil, jamstev ali napovedi, da bodo rezultati, predvideni s temi projekcijami prihodnosti, doseţeni, in te projekcije prihodnosti predstavljajo v vsakem primeru zgolj enega od moţnih scenarijev, ki se ga ne sme razumeti kot najbolj verjetnega ali standardnega. INFORMACIJE O TRGU IN PANOGI Ta prospekt vsebuje pretekle trţne podatke in napovedi za panogo, ki so bili pridobljeni iz panoţnih publikacij, trţnih raziskav in drugih javno dostopnih informacij. Skupina Abanka ni neodvisno preverila podatkov iz panoţnih publikacij in trţnih raziskav, vendar verjame, da se na podatke, vsebovane v teh gradivih, mogoĉe zanesti. Abanka ne jamĉi, da so ti podatki toĉni. Podatki, pridobljeni iz zgoraj omenjenih virov, so bili natanĉno povzeti in, kolikor je Abanki znano in kolikor lahko to potrdi na podlagi podatkov, objavljenih s strani teh virov, nobena dejstva, ki bi lahko povzroĉila, da bi preslikava podatkov bila nenatanĉna ali zavajajoĉa, niso bila izpušĉena. Kjer so v prospektu uporabljene informacije tretjih oseb, je naveden vir informacij. PREDSTAVITEV FINANČNIH IN DRUGIH INFORMACIJ Revidirani konsolidirani raĉunovodski izkazi Skupine Abanka na dan in za leta, ki so se konĉala 31. decembra 2009, 2010 in 2011, vkljuĉeni v ta prospekt, so bili pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi raĉunovodskega poroĉanja, ki jih je izdal Upravni odbor za mednarodne raĉunovodske standarde (»MSRP«) in jih je sprejela EU (skupaj»raĉunovodski izkazi«). Podatki v poglavju»izbrane konsolidirane finanĉne informacije«, vkljuĉeni v ta prospekt, so vzeti iz raĉunovodskih izkazov. Raĉunovodski izkazi, vkljuĉeni v ta prospekt, razen izkazov za prvo trimeseĉje leta 2012, so bili revidirani s strani neodvisnih revizorjev PricewaterhouseCoopers d.o.o. (leto 2009) in KPMG Slovenija, d.o.o. (leto 2010 in leto 2011). Nekateri zneski, vkljuĉeni v ta prospekt, so bili zaokroţeni in zaradi tega (i) so moţne majhne razlike med zneski istih postavk v razliĉnih tabelah, in (ii) se številke, ki se nanašajo na isto vrsto podatkov in so vkljuĉene v razliĉne tabele, lahko malenkostno razlikujejo, in seštevki zneskov v doloĉenih tabelah niso nujno aritmetiĉni seštevki številk pred takim seštevkom. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti

5 POVZETEK PROSPEKTA ZA PRODAJO DELNIC ABANKE VIPE D.D., LJUBLJANA, JAVNOSTI, NA PODLAGI DOVOLJENJA AGENCIJE ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV ŠT / Z DNE Izdajatelj delnic Abanka Vipa d.d., Ljubljana, Slovenska 58, 1517 Ljubljana (v nadaljevanju: banka, Abanka ali izdajatelj). V sodni register vpisani osnovni kapital Abanke na dan 30. maja 2012 znaša ,60 EUR in je razdeljen na navadnih, rednih, prosto prenosljivih, imenskih kosovnih delnic z oznako ABKN, od tega je delnic v nematerializirani obliki, delnic pa je v materializirani obliki, ki še niso bile oddane na KDD. V centralnem registru pri KDD je bilo na dan vpisanih delnic v nematerializirani obliki, delnic pa je v materializirani obliki, ki še niso bile oddane na KDD. 2. Vrsta delnice Delnica je navadna, redna, neomejeno prenosljiva, imenska, kosovna delnica v nematerializirani obliki z oznako razreda ABKN in ISIN kodo SI Skupna vrednost celotne izdaje Skupna vrednost izdaje delnic, na katere se nanaša ta prospekt, znaša do ,00 EUR. Osnovni kapital Abanke Vipe d.d., se poveĉa za najveĉ ,26 EUR, tako da po poveĉanju znaša najveĉ ,86 EUR. 4. Število delnic in vrednost posamezne delnice Število izdanih delnic, na katere se nanaša ta prospekt, je do delnic s pripadajoĉim zneskom 4, EUR. Delnice bodo izdane v obliki kosovnih delnic brez nominalne vrednosti. 5. Prodajna cena delnice Izdane delnice se bodo prodajale po ceni 7,00 EUR za delnico, tako da bo skupna emisijska vrednost delnic, ki so predmet tega prospekta, do ,00 EUR. 6. Pravice iz delnic Novo izdane delnice so po vsebini pravic izenaĉene z ţe obstojeĉimi navadnimi imenskimi delnicami izdajatelja z oznako ABKN, ki dajejo njihovim imetnikom pravico do: - udeleţbe pri upravljanju Abanke Vipe d.d.; - dividende; - ustreznega dela preostalega premoţenja po likvidaciji ali steĉaju. Obstojeĉi delniĉarji, t.j. delniĉarji, ki bodo vpisani v delniško knjigo na dan potrditve prospekta s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), imajo prednostno pravico do vpisa izdanih delnic. Vsak obstojeĉi delniĉar ima pravico vpisati nove delnice v sorazmerju s svojim deleţem v osnovnem kapitalu. Število novih delnic, do katerih so upraviĉeni obstojeĉi delniĉarji, se izraĉuna na podlagi razmerja med številom novih delnic in številom obstojeĉih delnic, zmanjšano za lastne delnice (razmerje 0, ), upoštevaje število obstojeĉih delnic posameznega upraviĉenca, pri ĉemer velja pravilo, da se število novih delnic, do katerih so upraviĉeni obstojeĉi delniĉarji, zaokroţi navzdol. Rok za vpis in vplaĉilo delnic je 14 dni od dneva objave (prvi krog). Dividende se izplaĉujejo na naĉin, doloĉen s sklepom skupšĉine o delitvi bilanĉnega dobiĉka. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti

6 7. Začetek in konec veljavnosti javne ponudbe Prodaja delnic se izvaja v dveh krogih. Prvi krog zaĉne teĉi naslednji delovni dan po objavi povzetka prospekta v ĉasniku Delo, na sistemu SEOnet in na spletni strani izdajatelja in traja 14 dni. Drugi krog se zaĉne najkasneje 3. delovni dan od zakljuĉka prvega kroga in traja 7 dni. Prodaja delnic se opravi z javno ponudbo vsem delniĉarjem izdajatelja, ki so na dan potrditve prospekta za prodajo delnic izdajatelja javnosti s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev (preseĉni dan) imetniki delnic z oznako ABKN in so vpisani v delniško knjigo izdajatelja (obstojeĉi delniĉarji). Izdajatelj bo vsakega delniĉarja, ki bo na dan potrditve prospekta za prodajo delnic izdajatelja javnosti s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev (preseĉni dan) imetnik delnic z oznako ABKN in bo vpisan v delniško knjigo izdajatelja, pisno obvestil o postopku izdaje in številu dodeljenih delnic, ki jih ima pravico vpisati v prvem krogu. Rok za vpis in vplaĉilo delnic je 14 dni od dneva objave povzetka prospekta v ĉasniku Delo, na sistemu SEOnet in na spletni strani izdajatelja (prvi krog), s priĉetkom teka roka 1. delovni dan od dneva objave povzetka prospekta v ĉasniku Delo, na sistemu SEOnet in na spletni strani izdajatelja. Imetniki materializiranih delnic z oznako ABKN, katere do dneva potrditve prospekta s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev (preseĉni dan) ne bodo vpisane v delniško knjigo izdajatelja, ne bodo imeli pravice koristiti prednostne pravice iz naslova imetništva materializiranih delnic z oznako ABKN do vpisa novo izdanih delnic izdajatelja (prvi krog). Preseţna vplaĉila bo izdajatelj neobrestovana vrnil vpisnikom prvega kroga najkasneje 5. delovni dan od dneva vplaĉila na raĉun iz katerega je bilo vplaĉilo tudi plaĉano. Delnice, za katere delniĉarji niso izkoristili pravice do vpisa v prvem krogu, se ponudijo v odkup vsem delniĉarjem izdajatelja, ki so na dan potrditve prospekta za prodajo delnic izdajatelja javnosti s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev (preseĉni dan) imetniki delnic z oznako ABKN in so vpisani v delniško knjigo izdajatelja, in zunanjim investitorjem (drugi krog). Posebnih omejitev pri vpisu delnic ni. Rok za vpis in vplaĉilo je 7 dni od dneva obvestila izdajatelja o priĉetku drugega kroga, ki bo objavljeno v ĉasniku Delo, na sistemu SEOnet in na spletni strani izdajatelja. Obvestilo bo objavljeno najkasneje 3. delovni dan po zakljuĉku prvega kroga. Ĉe bo število v drugem krogu vpisanih in vplaĉanih delnic preseglo število razpoloţljivih delnic, bodo imeli prednost pri dodelitvi delnic obstojeĉi delniĉarji. Ĉe bo število vpisanih in vplaĉanih delnic, ki jih bodo vpisali in vplaĉali obstojeĉi delniĉarji, preseglo število razpoloţljivih delnic, se bodo delnice razdelile v sorazmerju glede na deleţ posameznih delniĉarjev v osnovnem kapitalu. Število novih delnic se zaokroţi navzdol. Morebiten preostanek delnic se dodeli delniĉarjem, ki so vpisali in vplaĉali najniţje število delnic, pri ĉemer se najprej dodeli maksimalno število delnic delniĉarju, ki je vpisal in vplaĉal najmanj delnic in nadaljuje z naslednjim delniĉarjem, vse do alokacije vseh razpoloţljivih delnic. Ĉe obstojeĉi delniĉarji ne bodo vpisali in vplaĉali vseh razpoloţljivih delnic, se bodo vpisane in vplaĉane delnice razdelile med zunanje investitorje. Zunanjim investitorjem se bodo delnice razdelile sorazmerno glede na njihov deleţ v vpisanih delnicah. Število novih delnic se zaokroţi navzdol. Morebiten preostanek delnic se dodeli delniĉarjem, ki so vpisali in vplaĉali najniţje število delnic, pri ĉemer se najprej dodeli maksimalno število delnic delniĉarju, ki je vpisal in vplaĉal najmanj delnic in nadaljuje z naslednjim delniĉarjem, vse do alokacije vseh razpoloţljivih delnic. Delnice se štejejo za vpisane samo, ĉe so tudi v celoti vplaĉane. Šteje se, da so bile delnice v celoti vplaĉane, v kolikor prispe ustrezen znesek za vplaĉilo delnic na transakcijski raĉun Abanke najkasneje naslednji delovni dan po vpisu delnic. Preseţna vplaĉila bo izdajatelj neobrestovana vrnil vpisnikom drugega kroga najkasneje 5. delovni dan po zakljuĉku drugega kroga na raĉun iz katerega je bilo vplaĉilo tudi plaĉano. V kolikor do poveĉanje osnovnega kapitala zaradi kakšnih koli razlogov ne bi bilo vpisano v sodni register, postane vpis delnic neobvezujoĉ in se neobrestovana vplaĉila vrnejo vpisnikom v roku 14 dni. Izdajatelj bo rezultate ponudbe javno objavil na sistemu SEOnet, v ĉasniku Delo ter na svoji spletni strani. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti

7 8. Vpisna mesta Nove delnice se vpisujejo z izpolnitvijo in podpisom vpisne izjave (vpisno potrdilo) na naslednjih vpisnih mestih od ponedeljka do petka v rednem delovnem ĉasu poslovalnic med 9:00 in 15:30. Tabela 1: Seznam vpisnih mest POSLOVALNICA NASLOV TELEFON TELEFAKS DELOVNI ČAS 1 Sedež ABANKE VIPE D.D. Slovenska cesta 58, 1000 Ljubljana sobota zaprto 2 Poslovalnica SLOVENSKA 50 Slovenska cesta 50, 1000 Ljubljana sobota zaprto 3 Poslovalnica CELJE I Aškerčeva 10, 3000 Celje in sobota zaprto 4 Poslovalnica KOPER Ferrarska 12, 6000 Koper sobota zaprto 5 Poslovalnica KRANJ Nazorjeva 1, 4000 Kranj sobota zaprto 6 Poslovalnica CANKARJEVA Cankarjeva 6 B, 2000 Maribor in sobota zaprto 7 Poslovalnica NOVA GORICA ERJAVČEVA Erjavčeva 2,5000 Nova Gorica sobota zaprto 8 Poslovalnica NOVO MESTO Rozmanova 40, 8000 Novo mesto in sobota zaprto Delnice se vpisujejo z izpolnitvijo in podpisom pisne izjave (vpisno potrdilo). Delnice morajo biti vplaĉane najkasneje naslednji delovni dan po izpolnitvi vpisne izjave. Delnice se štejejo za vpisane samo, ĉe so tudi v celoti vplaĉane. Delnice se vplaĉujejo v denarju, v valuti EUR, na transakcijski raĉun Abanke Vipe d.d. 9. Druga pomembna dejstva v zvezi z izdajateljem Delnice bodo izdane na podlagi sklepa št. 9, ki ga je sprejela XXIV. skupšĉina Abanke Vipe d.d. dne 30. maja Izdajatelj je poslovna banka oziroma depozitni finanĉni posrednik, ki je pri svojem rednem poslovanju izpostavljen trţnim, poslovnim, finanĉnim, razvojnim in drugim tveganjem. Omenjena podroĉja tveganj izdajatelj obvladuje v skladu z mehanizmi, postopki in interno politiko, ki so prilagojeni zakonskim standardom in predpisom. Opis potencialnih tveganj in naĉin upravljanja s tveganji, s ciljem njihovega zniţevanja, sta podrobneje predstavljena v 2. toĉki tega prospekta. Poslovanje Skupine Abanka je v veliki meri odvisno od makroekonomskega okolja, v katerem deluje. Leti 2011 in 2012 sta zapisani kot teţavno obdobje z zaostrenimi razmerami tako v finanĉnem sistemu kot v gospodarskem okolju. Gospodarska kriza se odraţa v slabšanju kakovosti portfelja zaradi poveĉanega števila prisilnih poravnav in steĉajnih postopkov v realnem sektorju, predvsem v gradbeništvu in finanĉnih holdingih. To vpliva na veĉji obseg oslabitev in rezervacij, ki jih izdajatelj oblikuje iz naslova kreditnega portfelja ter iz naslova lastniških vrednostnih papirjev in kapitalskih naloţb. Vpliv finanĉne krize na izdajatelja je podrobneje opisan v 17. toĉki, 18. toĉki in 19. toĉki tega prospekta. Na podlagi odloĉbe Agencije za trg vrednostnih papirjev, številka / , z dne 13. januarja 2011 (odloĉba) se z dnem dokonĉnosti odloĉbe prepovejo uresniĉevati glasovalne pravice v ciljni druţbi Abanka Vipa d.d., Slovenska cesta 58, Ljubljana, in sicer se druţbi: 1. Zavarovalnica Triglav, d.d., Miklošiĉeva cesta 19, Ljubljana, 2. Slovenska odškodninska druţba, d.d., Mala ulica 5, Ljubljana, 3. HIT, hoteli, igralnice, turizem, d.d., Delpinova ulica 7a, Nova Gorica, 4. Mobitel, telekomunikacijske storitve, d.d., Vilharjeva cesta 23, Ljubljana, dokler omenjene druţbe skupaj, ena izmed njih v imenu in za raĉun vseh ali pa veĉ izmed njih v imenu in za raĉun vseh ne dajo prevzemne ponudbe za delnice ciljne druţbe Abanka Vipa d.d. v skladu z Zakonom o prevzemih ali dokler tiste omenjene druţbe, ki so imetnice glasovalnih pravic v ciljni druţbi, ne odtujijo delnic ABKN, tako da omenjene druţbe prevzemnega praga ne bodo veĉ dosegale skupaj, ena ali pa veĉ izmed njih. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti

8 Druga dejstva, pomembna za odloĉitev vlagateljev, so navedena v prospektu za prodajo delnic izdajatelja javnosti. 10. Borznoposredniške druţbe, ki sodelujejo pri prodaji delnic javnosti Izdajatelj sam izvaja vse postopke v zvezi z organizacijo in izvedbo vpisa in vplaĉila delnic. 11. Pomembno opozorilo Povzetek prospekta vkljuĉuje le osnovne informacije o izdajatelju, zato ga je potrebno razumeti kot uvod k prospektu, vsaka odloĉitev o vlaganju v ponujene delnice pa mora temeljiti na vlagateljevi presoji prospekta kot celote. Izdajatelj odškodninsko odgovarja samo v primeru, ĉe je povzetek zavajajoĉ, netoĉen ali notranje neskladen, ĉe se ga presoja skupaj z ostalimi deli prospekta. Lahko se zgodi, da bo vlagatelj moral, ĉe bo kot toţnik zaĉel sodni postopek v zvezi z informacijami, vsebovanimi v prospektu, v drugi drţavi, na lastne stroške zagotoviti prevod prospekta v uradni jezik sodišĉa še pred zaĉetkom takega postopka. Prospekt je objavljen na izdajateljevi spletni strani ( na sistemu SEOnet in bo ves ĉas trajanja ponudbe brezplaĉno na razpolago na vpogled v poslovnih prostorih izdajatelja na naslovu Abanka Vipa d.d., Slovenska 58, 1571 Ljubljana ter na vseh vpisnih mestih. Ponudba (povzetek prospekta) bo objavljena v ĉasopisu Delo, na sistemu SEOnet in na spletni strani izdajatelja. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti

9 OPREDELITEV POJMOV IN OKRAJŠAV Okrajšava: Abanka, banka, izdajatelj ATVP EU EUR, Euro, evro, KDD Ljubljanska borza, LJSE Delnice Abanke Preseĉni dan Prospekt Zdoh-2 ZDDPO-2 Skupina Abanka, Skupina Uprava Statut ECB Obstojeĉi delniĉarji Skupšĉina delniĉarjev MSRP Ponudbena cena Ponujene delnice Ponudba Prospekt Nadzorni svet Celoten naziv: Abanka Vipa d.d. Agencija za trg vrednostnih papirjev Evropska skupnost Zakonita valuta Evropske ekonomske in monetarne unije, katere ĉlanica je Slovenija KDD Centralna klirinško depotna druţba d.d., Ljubljana Ljubljanska borza d.d., Ljubljana, organiziran trg vrednostnih papirjev v Sloveniji Delnice Abanke Vipe d.d., Ljubljana Dan izdaje odloĉbe ATVP o potrditvi prospekta za prodajo delnic Abanke Vipe d.d. javnosti Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d. javnosti Zakon o dohodnini Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb Abanka Vipa d.d. in njene odvisne, pridruţene druţbe in skupaj obvladovane druţbe, vzete kot celota Uprava Abanke Vipe d.d. Statut Abanke Vipe d.d. Evropska centralna banka Osebe in subjekti, ki so vneseni kot imetniki delnic Abanke Vipe v centralnem registru KDD na datum objave prospekta Skupšĉina delniĉarjev Abanke Vipe d.d. Mednarodni standardi raĉunovodskega poroĉanja, izdani s strani Upravnega odbora za mednarodne raĉunovodske standarde, kot jih je sprejela EU Ponudbena cena za eno ponujeno delnico Do navadnih kosovnih imenskih delnic z glasovalno pravico Ponudba do ponujenih delnic na osnovi tega prospekta Ta prospekt, ki ustreza prospektu v pomenu Prospektne direktive in je pripravljen za namen ponudbe in sprejema delnic v trgovanje Nadzorni svet Abanke Vipe d.d. KAZALO SKLICEVANJ Sklicevanje: Podatki: Letna poroĉila Abanke Vipe d.d. za leta 2009, 2010 in Poroĉilo o poslovanju Abanke Vipe d.d. v prvem trimeseĉju leta 2012 Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti

10 KAZALO 1. ODGOVORNE OSEBE DEJAVNIKI TVEGANJA TVEGANJA, POVEZANA Z IZDAJATELJEM Tveganja, povezana s konkurenco Tveganja, povezana s splošnimi gospodarskimi in drugimi poslovnimi okolišĉinami Tveganja, povezana s kvaliteto kreditnega portfelja Skupine Abanka Banĉno poslovanje Skupine Abanka je izpostavljeno obrestnemu tveganju Konkurenĉni poloţaj Skupine Abanka in bodoĉe poslovanje sta odvisna od vodstvene ekipe in ostalih kljuĉnih kadrov Banĉno poslovanje je podvrţeno pravnim, regulatornim in drţavnim obveznostim ter nadzoru Uvedba nove kapitalske ureditve Basel III Sistematiĉno tveganje lahko negativno vpliva na poslovanje Abanke Operativno tveganje je tesno povezano z banĉnim poslovanjem Na banko lahko izvajajo pomemben vpliv veĉji delniĉarji banke Tveganje, povezano z doseganjem strateških ciljev banke Tveganje glede izpolnjevanja kapitalske ustreznosti TVEGANJA, POVEZANA Z DELNICAMI UPRAVLJANJE S TVEGANJI KREDITNO TVEGANJE TRŢNO TVEGANJE LIKVIDNOSTNO TVEGANJE OPERATIVNO TVEGANJE OBRESTNO TVEGANJE VALUTNO TVEGANJE PROCES ICAAP KLJUČNE INFORMACIJE IZKAZ KRATKOROĈNIH SREDSTEV KAPITALIZACIJA IN ZADOLŢENOST INTERES FIZIĈNIH IN PRAVNIH OSEB, KI SODELUJEJO PRI PONUDBI RAZLOGI PONUDBE IN UPORABA PRIHODKOV INFORMACIJE O PONUJENIH DELNICAH OPIS VREDNOSTNEGA PAPIRJA ZAKONODAJA, PO KATERE SO BILI VREDNOSTNI PAPIRJI IZDANI OBLIKA DELNIC VALUTA, V KATERI BODO DELNICE IZDANE OPIS PRAVIC, POVEZANIH Z DELNICAMI IZJAVA S SKLEPI, POOBLASTILI IN ODOBRITVAMI, NA TEMELJU KATERIH BODO DELNICE IZDANE PRIĈAKOVANI DATUM IZDAJE DELNIC PRENOSLJIVOST DELNIC OBVEZNI PREDPISI GLEDE PONUDB ZA ODKUP IN PRODAJO DELNIC PREVZEMNE PONUDBE ZA LASTNIŠKI KAPITAL IZDAJATELJA INFORMACIJA O DAVKIH Obdavĉitev prometa Obdavĉitev donosov pravne osebe Obdavĉitev donosov fiziĉne osebe Odgovornost za davke, odtegnjene pri viru POGOJI PONUDBE POGOJI PONUDBE, PRIĈAKOVAN ĈASOVNI RAZPORED IN POSTOPEK SPREJEMA PONUDBE Pogoji, pod katerimi poteka ponudba Skupni znesek ponudbe Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti

11 Trajanje ponudbe Preklic ponudbe Vpisovanje in vplaĉevanje delnic Opis moţnosti za zmanjšanje vpisa in naĉin vraĉila preseţnih zneskov, ki jih plaĉajo prijavljeni Uspešnost in objava izida javne ponudbe Naĉin in roki vplaĉila vrednostnih papirjev in dostave vrednostnih papirjev Uveljavljanje prednostne pravice do nakupa novih delnic in prenosljivost pravic do vpisa NAĈRT PORAZDELITVE IN DODELITVE Razliĉne kategorije potencialnih investitorjev, ki so jim delnice ponujene Vpis delnic s strani veĉjih delniĉarjev, ĉlanov uprave ali nadzornega sveta ter vpis veĉ kot 5 % ponudbe s strani ene osebe Postopek obvešĉanja vpisnikov o dodeljenem znesku Ĉezmerna dodelitev in opcija»green shoe« OBLIKOVANJE CENE Navedba cene PRODAJA IN ODKUP PRVE IZDAJE DELNIC SPREJETJE V TRGOVANJE IN UREDITEV TRANSAKCIJ MESTO TRGOVANJA STABILIZACIJA PRODAJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV S STRANI IMETNIKOV STROŠKI PONUDBE SKUPNI PRIHODEK OCENA SKUPNIH STROŠKOV PONUDBE REDČENJE ZAKONITI REVIZORJI FIRMA IN NASLOV IZDAJATELJEVIH REVIZORJEV IZBRANE FINANČNE INFORMACIJE IZBRANE PRETEKLE FINANĈNE INFORMACIJE O IZDAJATELJU IZBRANE FINANĈNE INFORMACIJE ZA VMESNA OBDOBJA PODATKI O IZDAJATELJU POSLOVNA PRETEKLOST IN RAZVOJ IZDAJATELJA Pravno in poslovno ime izdajatelja Kraj registracije izdajatelja in številka registracije Datum ustanovitve in ĉas obstoja Glavni sedeţ in pravna oblika izdajatelja INVESTICIJE Opis izdajateljevih glavnih investicij v zadnjih treh poslovnih letih Opis poglavitnih investicij izdajatelja, ki še potekajo Informacije o poglavitnih prihodnjih investicijah izdajatelja, za katera so se poslovodni organi ţe trdno zavezali PREGLED POSLOVANJA OSNOVNE DEJAVNOSTI IZDAJATELJA Opis izdajateljevih osnovnih dejavnosti Novi proizvodi in storitve OSNOVNI TRGI PATENTI, LICENCE IN POMEMBNE POGODBE KONKURENĈNI POLOŢAJ IZDAJATELJA ORGANIZACIJSKA STRUKTURA POLOŢAJ IZDAJATELJA V SKUPINI ABANKA ODVISNE DRUŢBE, PRIDRUŢENA DRUŢBA IN SKUPAJ OBVLADOVANA DRUŢBA Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti

12 16. PREMOŢENJE IN OPREMA OSNOVNA SREDSTVA POSLOVANJE IN FINANČNI PREGLED FINANĈNO STANJE POSLOVNI REZULTATI KAPITALSKA SREDSTVA INFORMACIJE O KAPITALSKIH SREDSTVIH VIRI IN ZNESKI DENARNIH TOKOV ZAHTEVE PO ZADOLŢEVANJU IN STRUKTURA FINANCIRANJA INFORMACIJE O TRENDIH NAJPOMEMBNEJŠI TRENDI TRENDI, NEJASNOSTI, ZAHTEVE, OBVEZNOSTI IN DOGODKI, KI LAHKO POMEMBNO VPLIVAJO NA IZDAJATELJEVO POSLOVANJE Ekonomsko okolje Finanĉni trgi in banĉno okolje Napoved za leto NAPOVEDI ALI OCENE DOBIČKA PODATKI O ORGANIH UPRAVLJANJA IZDAJATELJA ORGANI UPRAVLJANJA Uprava Nadzorni svet NAVZKRIŢJE INTERESOV UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA PLAČILA IN DAJATVE PLAĈILA IZDAJATELJA ĈLANOM UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA KREDITI ĈLANOM NADZORNEGA SVETA, UPRAVE IN OŢJEGA VODSTVA ZNESKI ZA POKOJNINSKE DAJATVE ORGANIZACIJSKA PRAKSA ZAĈETEK IN POTEK MANDATA ĈLANOV UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA POGODBE O STORITVAH ĈLANOV UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA INFORMACIJA O IZDAJATELJEVEM ODBORU ZA REVIZIJO IN PLAĈILA REŢIM UPRAVLJANJA PODJETIJ USLUŢBENCI ŠTEVILO ZAPOSLENIH LASTNIŠTVO IN MOŢNOST UGODNEGA NAKUPA DELNIC UDELEŢBA ZAPOSLENIH PRI KAPITALU IZDAJATELJA VEČJI DELNIČARJI IMETNIKI IZDAJATELJEVIH DELNIC, KI IMAJO LASTNIŠKI DELEŢ ALI GLASOVALNE PRAVICE, KI JIH JE POTREBNO PRIJAVITI DRUGAĈNE GLASOVALNE PRAVICE ZA VEĈJE DELNIĈARJE POSREDNI ALI NEPOSREDNI NADZOR ALI LASTNIŠTVO IZDAJATELJA UREDITVE, KATERIH DELOVANJE LAHKO V PRIHODNOSTI POVZROĈI SPREMEMBO NADZORA (OBVLADOVANJE) IZDAJATELJA TRANSAKCIJE POVEZANIH STRANK FINANČNI PODATKI O IZDAJATELJEVIH SREDSTVIH IN OBVEZNOSTIH DO VIROV, FINANČNEM POLOŢAJU TER DOBIČKIH IN IZGUBAH PRETEKLE FINANĈNE INFORMACIJE FINANĈNA POROĈILA Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti

13 27.3. VMESNE IN DRUGE FINANĈNE INFORMACIJE REVIZIJA PRETEKLIH LETNIH IN ĈETRTLETNIH FINANĈNIH INFORMACIJ POLITIKA DIVIDEND Znesek dividende na delnico PRAVNI IN ARBITRAŢNI POSTOPKI Toţbe zoper banko Število civilnih sporov, v katerih je izdajatelj toţeĉa stranka, in seštevek vrednosti sporov Upravni postopki, ki lahko pomembno vplivajo na premoţenje ali dejavnost izdajatelja ZNATNA SPREMEMBA FINANĈNEGA ALI TRŢNEGA POLOŢAJA IZDAJATELJA DODATNE INFORMACIJE DELNIŠKI KAPITAL Osnovni kapital Izdane delnice Lastne delnice Knjigovodska vrednost delnice Abanke Zamenljivi vrednostni papirji Omejitve pravic iz delnic Odobreni kapital Opcije Pogojno poveĉanje kapitala Zgodovina delniškega kapitala STATUT IZDAJATELJA Cilji in nameni izdajatelja Povzetek doloĉb statuta, ki veljajo za ĉlane upravnih, poslovodnih in nadzornih organov Pravice, ugodnosti in omejitve, ki veljajo za vsak razred obstojeĉih delnic Ukrepi, potrebni za spremembo pravic delniĉarjev, z navedbo primerov, kjer so pogoji stroţji kot zahteva zakon Naĉin sklicevanja letnih skupšĉin in izrednih skupšĉin ter pogoji sprejema Doloĉbe statuta, ki vplivajo na odlog, preloţitev ali prepreĉitev sprememb nadzora izdajatelja Doloĉbe statuta, ki urejajo prag lastništva, nad katerim se mora razkriti lastništvo delniĉarjev Doloĉbe statuta, ki urejajo spremembe kapitala, kadar so ti pogoji stroţji, kot to nalaga zakonodaja POMEMBNE POGODBE INFORMACIJE TRETJIH OSEB IN IZJAVA STROKOVNJAKOV IN DEKLARACIJE O VSEH INTERESIH RAZKRITI DOKUMENTI INFORMACIJE O DELEŢIH Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti

14 1. ODGOVORNE OSEBE Abanka Vipa d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: banka, Abanka ali izdajatelj) odgovarja za informacije prikazane v prospektu. Izdajatelj z vso primerno skrbnostjo izjavlja, da so, kolikor je njemu znano, informacije, ki jih vsebuje prospekt, v skladu z dejstvi ter da ni bila izpušĉena nobena pomembna informacija, ki bi lahko vplivala na pomen prospekta. Ljubljana, junij 2012 Gregor Hudobivnik mag. Radovan Jereb mag. Joţe Leniĉ ĉlan uprave ĉlan uprave predsednik uprave Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 1

15 2. DEJAVNIKI TVEGANJA Naloţba v delnice je povezana z visokim tveganjem. Vlagatelji morajo pred sprejemom odloĉitve o naloţbi v ponujene delnice pretehtati vsa tveganje opisana spodaj in natanĉno preuĉiti vse informacije, ki so navedene v tem prospektu. V nadaljevanju so navedeni dejavniki tveganja, ki lahko neugodno vplivajo na izdajateljevo poslovanje, finanĉni poloţaj in rezultate. Seznam v nadaljevanju navedenih dejavnikov tveganja ne zajema vseh moţnih dejavnikov tveganja, s katerimi se sooĉa izdajatelj. Zato morajo vlagatelji pri sprejemanju odloĉitve o investiranju v ponujene delnice upoštevati tudi druge dejavnike, ki lahko negativno vplivajo na poslovanje izdajatelja in s tem na vrednost ponujenih delnic Tveganja, povezana z izdajateljem Tveganja, povezana s konkurenco Trgi, na katerih deluje Abanka, veljajo za zelo konkurenĉne, na konkurenĉnost banke pa vplivajo tako cene, produkti in storitve, kakor tudi dostopnost banke in prepoznavnost. Na trgu je prisotnih veĉ bank in drugih finanĉnih institucij, med katerimi imajo nekatere širši produktni spekter in konkurenĉne cene. Abanka se sooĉa s konkurenco slovenskih in tujih poslovnih bank pri svojih produktih in storitvah. V slovenskem finanĉnem sektorju bi lahko prišlo do konsolidacije, ki bi privedla do manjšega števila bank in finanĉnih institucij. Zdruţena podjetja bi lahko imela v primerjavi z Abanko konkurenĉne prednosti glede cen in prodajnih kanalov. Ker zbira Abanka sredstva veĉinoma od udeleţencev slovenskega denarnega trga (od slovenskih podjetij in individualnih vlagateljev), se sooĉa, tako kot vse slovenske banke, s poveĉanim konkurenĉnim bojem za ta sredstva. Poveĉanje konkurenĉnosti ima lahko negativne posledice na rezultate banke, ĉe ne bo uspela slediti razvoju produktov in storitev konkurence Tveganja, povezana s splošnimi gospodarskimi in drugimi poslovnimi okoliščinami Na rezultate banke vplivajo splošne gospodarske in druge poslovne okolišĉine (fiskalna in monetarna politika, likvidnost, priĉakovanja na kapitalskih trgih, preference komitentov in vlagateljev). Zaostrene gospodarske razmere se odraţajo v poveĉanem številu postopkov zaradi insolventnosti v realnem sektorju in poveĉani brezposelnosti, kar se odraţa v poslabšanju kreditne sposobnosti komitentov banke, to pa nadalje vpliva na obseg in kvaliteto njenega kreditnega portfelja. Nadaljnje poslabšanje razmer v gospodarstvu nasploh, kakor tudi v posameznih gospodarskih sektorjih, še zlasti v sektorju gradbeništva in finanĉnih storitev, do katerih je banka pomembno izpostavljena, se lahko negativno odrazi na poslovanju banke Tveganja, povezana s kvaliteto kreditnega portfelja Skupine Abanka Spremembe makroekonomskega okolja, tako v Sloveniji kot tudi v EU, lahko negativno vplivajo na kreditni portfelj banke in njene skupine, in sicer z zniţanjem internih bonitetnih ocen, s poveĉanjem deleţa slabih (nedonosnih) posojil in zmanjšanjem vrednosti kreditnih zavarovanj. Poslabšanje kreditnega portfelja se odraţa v veĉjem obsegu potrebnih oslabitev in rezervacij ter odpisu terjatev. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer, ki so sproţile zaĉetek insolventnih postopkov nekaterih pomembnih strank Skupine ter so se med drugim odrazile v poslabšanju plaĉilne sposobnosti komitentov banke, se je v letu 2011 poslabšala kakovost njenega kreditnega portfelja in poveĉal deleţ nedonosnih kreditov. Ker so razmere še vedno neugodne in v kratkoroĉnem obdobju ni priĉakovati bistvenega izboljšanja razmer, se banka še vedno sooĉa z veĉjim obsegom neplaĉil in dodatno potrebnimi oslabitvami in rezervacijami. Na sposobnost Skupine Abanka, da nadzira in zmanjša število slabih kreditov, bi lahko vplivalo mnogo dejavnikov. Nekaterih od teh dejavnikov, vkljuĉno z razvojem slovenskega gospodarstva, gibanji na globalnih trgih, konkurenco, trţnimi obrestnimi merami in menjalnimi teĉaji, Skupina Abanka ne more nadzirati. Nobeno zagotovilo ne obstaja, da bodo postopki odobravanja in spremljanja kreditov zmanjšali obseg kreditov, ki se v prihodnosti ne bodo vraĉali, ali da bo Skupina Abanka uspešna pri svojih poskusih, da izboljša izterjavo in poplaĉilo obstojeĉih slabih kreditov iz zavarovanj oziroma da se celotna kakovost kreditnega portfelja Skupine Abanka v prihodnosti ne bo poslabšala. Ĉe Skupina Abanka ne bo sposobna nadzirati kakovosti sredstev ali ĉe bo prišlo do nadaljnje bistvene rasti slabih kreditov, bi lahko to negativno vplivalo na poslovni in finanĉni poloţaj Skupine Abanka ter trţno ceno navadnih delnic Abanke. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 2

16 Bančno poslovanje Skupine Abanka je izpostavljeno obrestnemu tveganju Spremembe obrestnih mer vplivajo na obrestno marţo, kot funkcijo doloĉanja cene obveznosti in sredstev, oziroma na rezultat poslovnega izida Skupine Abanka. V procesu oblikovanja obrestnih mer imajo pomembno vlogo dejavniki izven nadzora Abanke Vipe, predvsem monetarna politika, ki jo izvaja Evropska centralna banka, ter domaĉi in mednarodni gospodarski pogoji in politiĉni dejavniki. Nihanja obrestnih mer imajo lahko razliĉen vpliv na poslovanje in finanĉni poloţaj Skupine Abanka. Rast obrestnih mer lahko na splošno zviša stroške (re)financiranja in zniţa vrednosti dolţniških vrednostnih papirjev s fiksno obrestno mero v portfelju Skupine Abanka. Nadalje lahko rast obrestnih mer zniţa vrednost kreditov s fiksno obrestno mero, poveĉa nevarnost nezmoţnosti vraĉanja kreditov ali zmanjša celotno povpraševanje po novih kreditih. Splošna nestanovitnost obrestnih mer lahko vodi do razlike v pošteni vrednosti med obrestno obĉutljivimi postavkami sredstev in obveznosti Skupine Abanka. Skupina Abanka ne more zagotoviti, da se bo uspešno zašĉitila pred negativnimi vplivi sprememb obrestnih mer v prihodnosti. Kakršnakoli nihanja trţnih obrestnih mer bi lahko vodila k zniţanju ĉistih prihodkov od obresti in poslediĉno negativno vplivala na rezultate poslovanja Skupine Abanka Konkurenčni poloţaj Skupine Abanka in bodoče poslovanje sta odvisna od vodstvene ekipe in ostalih ključnih kadrov Sposobnost Skupine Abanka, da zadrţi svoj konkurenĉni poloţaj in da izpolni svojo poslovno strategijo, je v veliki meri odvisna od sposobnosti vodstvene ekipe in ostalih kljuĉnih kadrov. Kontrola, nadzor in upravljanje vse bolj kompleksne skupine podjetij, ki opravljajo banĉne in nebanĉne posle, so zaupani omejenemu številu višjih vodij. Zaradi tega lahko odhod kateregakoli izmed kljuĉnih višjih vodij bistveno prizadene poslovanje Skupine Abanka. Poleg tega je zaradi majhne ponudbe primerno izobraţenih in izkušenih kadrov v Sloveniji povpraševanje po teh kadrih v banĉnem sektorju zelo veliko in nobeno zagotovilo ne obstaja, da bo Skupina Abanka sposobna v bodoĉe zadrţati ali privabiti kljuĉen vodstveni kader. Poleg tega Abanka ni zavarovana pred škodljivimi posledicami, ki bi jih lahko imel odhod ali odpustitev kljuĉnih kadrov na poslovanje. Zmanjšanje števila ĉlanov vodstvene ekipe Skupine Abanka in s tem povezano slabše vodenje ali nezmoţnost pridobitve, ohranitve in motiviranja kljuĉnih kadrov bi lahko imelo bistven negativni vpliv na poslovanje Skupine Abanka, njen finanĉni poloţaj in rezultate poslovanja Bančno poslovanje je podvrţeno pravnim, regulatornim in drţavnim obveznostim ter nadzoru Banka je podvrţena moĉni regulativi in nadzoru Banke Slovenije. Na banĉno poslovanje vplivajo tudi spremembe drţavnih politik, zakonodaje ali predpisov regulatorja na delih finanĉnih trgov, na katerih banka deluje. Ni zagotovil, da spremembe pravnega in regulatornega okolja ne bodo imele negativnih uĉinkov na poslovanje in finanĉni poloţaj izdajatelja oz. njegove skupine Uvedba nove kapitalske ureditve Basel III Kapitalska ureditev Basel III uvaja tudi stroţje likvidnostne zahteve za evropske banke. Tako med drugim uvaja nov likvidnostni standard Liquidity coverage ratio (LCR) z namenom krepitve likvidnostnega poloţaja kreditnih institucij in harmonizacije likvidnostne regulative na obmoĉju EU. Izpolnjevanje zahtev novega likvidnostnega standarda bo vplivalo na poslovne odloĉitve glede pridobivanja virov financiranja sredstev, kjer se bo dodatno zaostrila konkurenca na podroĉju pridobivanja primarnih virov financiranja sredstev, ter na strukturo naloţb zaradi razliĉne obravnave posameznih vrst finanĉnih instrumentov Sistematično tveganje lahko negativno vpliva na poslovanje Abanke Na razmere na kreditnem trgu lahko negativno vplivajo goljufije in neizpolnjevanje plaĉilnih obveznosti. Zaskrbljenost glede katere koli finanĉne institucije ali njeno neizpolnjevanje plaĉilnih obveznosti lahko pripeljeta do likvidnostnih teţav, izgub ali neizpolnjevanja plaĉilnih obveznosti drugih finanĉnih institucij, saj je zaradi kreditnih, trgovinskih, klirinških ali drugih razmerij med finanĉnimi institucijami poslovna trdnost ene finanĉne institucije pogosto tesno povezana s poslovno trdnostjo drugih finanĉnih institucij. To tveganje se Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 3

17 pogosto opisuje kot "sistematiĉno tveganje" in lahko negativno vpliva na finanĉne posrednike, kot so klirinške agencije, klirinške hiše, banke, podjetja, ki poslujejo z vrednostnih papirji, in borze, s katerimi banka dnevno sodeluje, ter bi zato lahko negativno vplivalo na banko Operativno tveganje je tesno povezano z bančnim poslovanjem Poslovanje banke temelji na sposobnosti procesiranja velikega števila transakcij uĉinkovito in natanĉno. Kljub temu, da Abanka verjame, da so procesi in sistemi ustrezni, ne more dati zagotovila, da ne bo prišlo do izgub zaradi neustrezne notranje kontrole procesov in sistemov, ĉloveških napak, prevar in zunanjih dogodkov, ki prekinjajo normalno poslovanje banke. Abanka trenutno uvaja naĉrt poslovne kontinuitete in drugih varnostnih mehanizmov za zmanjšanje operativnega tveganja povezanega z informacijsko tehnologijo in njenim poslovanjem. Ne glede na implementirane mehanizme lahko napaka v IT sistemu banke negativno vpliva na njeno poslovanje in finanĉne rezultate Na banko lahko izvajajo pomemben vpliv večji delničarji banke 31. decembra 2011 je imelo deset najveĉjih delniĉarjev banke skupaj v lasti delnic oziroma 91,0 odstotka delniškega kapitala izdajatelja. Najveĉji posamezni delniĉar izdajatelja je Zavarovalnica Triglav d.d. (»Zavarovalnica Triglav«) s 25,6-odstotnim deleţem. Drugi najveĉji delniĉar izdajatelja je na dan druţba Sava, d.d., s 23,8-odstotnim lastniškim deleţem. Na podlagi odredbe Agencije za zavarovalni nadzor z dne 4. decembra 2006, izdane v skladu z Zakonom o finanĉnih konglomeratih, ki izvaja Direktivo 2002/87/ES, je izdajatelj ĉlan finanĉnega konglomerata»skupina Triglav«, na vrhu katerega je Zavarovalnica Triglav. Nad Zavarovalnico Triglav kot osebo, ki je na vrhu konglomerata, Agencija za zavarovalni nadzor izvaja dopolnilni nadzor na ravni konglomerata, zlasti v zvezi z njenim stanjem solventnosti in kapitalske ustreznosti, koncentracijo tveganj ter posli v skupini na ravni konglomerata. Za zdaj to še ni vplivalo na izdajatelja. Veĉ podatkov je v poglavju Veĉji delniĉarji. Sava in Zavarovalnica Triglav lahko zaradi imetništva lastniških deleţev individualno izvajata vpliv na izdajatelja in njegovo strategijo. Med Savo in Zavarovalnico Triglav po izdajatelju znanih informacijah ni nobenega dogovora o kakršnem koli skupnem obvladovanju izdajatelja Tveganje, povezano z doseganjem strateških ciljev banke Jeseni 2011 je bila v Abanki sprejeta nova strategija poslovanja, glavni poudarki strategije poslovanja Skupine Abanka so: (i) poveĉanje kapitalske moĉi za razvoj in stabilno poslovanje banke, vkljuĉno z moţnostjo povezovanja z drugimi bankami, (ii) okrepitev poslovanja s prebivalstvom ter malimi in srednjimi podjetji, (iii) stroškovna in procesna uĉinkovitost. Ni zagotovila, da bo banka uspešna pri uresniĉevanju te strategije, neuspeh pri uresniĉevanju strategije pa ima lahko negativne vplive na banko, njeno finanĉno stanje in rezultate poslovanja Tveganje glede izpolnjevanja kapitalske ustreznosti Banka mora pri svojem poslovanju vedno razpolagati z ustrezno višino kapitala, ki je odvisna od obsega in vrste storitev, ki jih banka opravlja, ter od njene strategije, in je namenjena zavarovanju sredstev svojih vlagateljev in investitorjev. Ustrezna kapitalska osnova predstavlja varnostno rezervo za razliĉne vrste tveganj, ki jim je banka izpostavljena pri svojem poslovanju. Skupina Abanka je v skladu s predpisi Banke Slovenije o kapitalski ustreznosti dolţna vzdrţevati s strani Banke Slovenije doloĉen minimalni koliĉnik kapitalske ustreznosti. S strani Banke Slovenije priĉakovani kapitalski koliĉniki, ki vkljuĉujejo simulacijo stresnega scenarija zaradi vplivov iz okolja, povezanih z gospodarsko krizo, so bili višji od tistih, ki jih je Skupina dosegla konec leta Skupina je ţe sprejela ustrezne ukrepe za okrepitev kapitalskih koliĉnikov in s tem boljšo zašĉito pred tveganji, ki so predmet drugega stebra (proces ICAAP). Izvajanje sprejete strategije zahteva aktivno upravljanje s kapitalom oziroma zagotavljanje takšne kapitalske ustreznosti, ki ustreza zahtevam regulatorja in profilu tveganosti Abanke. Ob koncu leta 2011 je imela Skupina Abanka tisoĉ EUR celotnega kapitala, matiĉna druţba Abanka Vipa d.d. pa tisoĉ Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 4

18 EUR celotnega kapitala. Regulatorni kapital Skupine Abanka je 31. decembra 2011 znašal 356 mio EUR, regulatorni kapital matiĉne druţbe pa 350 mio EUR. Koliĉnik kapitalske ustreznosti Skupine Abanka je na dan 31. december 2011 znašal 9,89 % in koliĉnik temeljnega kapitala (tier 1) 7,59 %. Zmoţnost pridobitve dodatnega kapitala je za Skupino Abanka odvisna od številnih dejavnikov, med drugim: od splošnih trţnih pogojev, ki veljajo za poslovne banke in ostale finanĉne institucije pri aktivnostih pridobivanja kapitala; od njenega bodoĉega finanĉnega poloţaja in rezultatov poslovanja; od odloĉitev delniĉarjev banke na skupšĉini delniĉarjev glede razporeditve akumuliranega dobiĉka; od potrebnih soglasij Banke Slovenije. Priĉakovanja trţnih udeleţencev se zaostrujejo, tudi v luĉi stroţjih pravil, ki jih prinaša prenovljen kapitalski sporazum (Basel III), in nestabilnega makroekonomskega okolja. V primeru, da bo Skupina Abanka v bodoĉe potrebovala dodaten kapital, ne obstaja zagotovilo, da bo ta kapital uspela pridobiti pod ugodnimi pogoji, pravoĉasno, oziroma da bo ta kapital sploh uspela pridobiti. V primeru, da Skupina Abanka ne bo sposobna pridobiti kapitala, potrebnega za svojo rast, ali ĉe se bo poslabšal kapitalski poloţaj Skupine Abanka, ima lahko to bistven negativni vpliv na izpolnjevanje predpisanih koliĉnikov kapitalske ustreznosti in/ali izvajanje njene poslovne strategije Tveganja, povezana z delnicami Delnice izdajatelja so uvršĉene na organiziran trg vrednostnih papirjev, na katerem je moţno prosto trgovati. Vendar pa kotacija na organizirani trg ne zagotavlja, da je moţno delnice prodati ob vsakem ĉasu. Nezadostna likvidnost javnega trga za delnice banke lahko ima negativen uĉinek na zmoţnost delniĉarjev, da prodajo svoje delnice, oziroma lahko negativno vpliva na ceno, po kateri lahko imetniki prodajo svoje delnice. Ne obstaja nobeno zagotovilo glede likvidnosti kakršnegakoli trgovanja z delnicami banke ali da se bo na LJSE v prihodnosti aktivno trgovalo z delnicami banke. Delnice, ki kotirajo na organiziranih trgih, so obĉasno bile in so lahko tudi v prihodnosti podvrţene znatnim cenovnim nihanjem kot odziv na dogodke, ki niso povezani s poslovno uspešnostjo posameznih druţb. Gibanje trţne cene delnic je lahko izrazito in odvisno od številnih dejavnikov, na katere izdajatelj ne more vplivati. Ĉe banka ne izpolni doloĉenih zahtev ali obveznosti po veljavnih doloĉilih zakonodaje o vrednostnih papirjih zlasti zahtev in obveznosti iz Zakona o trgu finanĉnih instrumentov ATVP naloţi banki globo ali umakne njene delnice iz trgovanja na LJSE. Razen tega mora LJSE umakniti delnice iz trgovanja, ĉe (i) je ATVP odredila umik delnic kot nadzorni ukrep po Zakonu o trgu finanĉnih instrumentov; (ii) je skupšĉina delniĉarjev banke sprejela sklep o umiku delnic iz trgovanja; (iii) se z delnicami banke ne zaĉne trgovati v treh mesecih po sprejemu delnic v trgovanje zaradi neizpolnitve doloĉenih zahtev s strani banke (te zahteve so objava dodatka k prospektu, ĉe je to zahtevano po zakonu; ali plaĉilo pristojbin LJSE); in (iv) delnice prenehajo izpolnjevati pogoje za trgovanje na LJSE (tudi zaradi zdruţitve ali steĉaja), pod pogojem, da takšen umik delnic ne bo imel bistvenega negativnega vpliva na interese vlagateljev ali na normalno delovanje trga. Banka verjame, da na datum tega prospekta ne obstajajo nikakršne okolišĉine, ki bi lahko bile razlog za umik delnic banke iz LJSE v predvidljivi prihodnosti. Vendar ne obstaja nobeno zagotovilo, da takšne okolišĉine ne bodo v povezavi z delnicami banke nastopile v prihodnosti. Umik delnic banke iz LJSE ima lahko negativen vpliv na likvidnost delnic in poslediĉno na zmoţnost vlagateljev, da delnice prodajo po zadovoljivi ceni oziroma da jih sploh prodajo. LJSE je dolţna zaĉasno ustaviti trgovanje z delnicami banke, ĉe (i) je ATVP odredila zaĉasno ustavitev kot nadzorni ukrep po Zakonu o trgu finanĉnih instrumentov; (ii) delnice ne izpolnjujejo veĉ pogojev za trgovanje na LJSE (med drugim zaradi zdruţitve ali steĉaja), pod pogojem, da takšna zaĉasna ustavitev ne bo imela bistvenega negativnega vpliva na interese vlagateljev ali na normalno delovanje trga; (iii) se zaĉasna ustavitev zahteva zaradi sprememb v zvezi z delnicami, opravljenimi pri KDD (kot so zdruţitev, razdelitev delnic in podobni dogodki); ali (iv) ĉe tako zahteva banka. LJSE lahko zaĉasno ustavi trgovanje z delnicami, ĉe sklene, da je zaĉasna ustavitev nujna za zašĉito interesov vlagateljev. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 5

19 Banka bo storila vse, kar je v njeni moĉi, da bo v zvezi s tem izpolnjevala vse veljavne predpise. Vendar ne obstaja nobeno zagotovilo, da trgovanje z delnicami banke ne bo zaĉasno ustavljeno. Kakršnakoli zaĉasna ustavitev trgovanja bi lahko negativno vplivala na ceno delnic banke. 3. UPRAVLJANJE S TVEGANJI Upravljanje s tveganji je predstavljeno samo na konsolidirani osnovi, ker pri obravnavi posameznih vrst tveganj ne prihaja do pomembnih odstopanj med banko in Skupino. Abanka ima izdelano strategijo za upravljanje s tveganji, ki doloĉa temeljna naĉela upravljanja s tveganji in vzpostavlja formalno podlago za interne akte, ki podrobneje opredeljujejo postopke prevzemanja in upravljanja posameznih vrst tveganja (vkljuĉno z organizacijskimi pravili procesa upravljanja s tveganji in pravili sistema notranjih kontrol) ter oceno sposobnosti prevzemanja tveganj. V strategiji so doloĉene interne opredelitve posameznih vrst tveganj in cilj, ki ji banka sledi na podroĉju prevzemanja in upravljanja s tveganji. S ciljem zagotavljanja dolgoroĉne varnosti in uspešnosti poslovanja ter izpolnjevanja drugih ciljev, doloĉenih v svoji poslovni strategiji, banka teţi k izvajanju proaktivnega in uĉinkovitega procesa upravljanja s tveganji, prevzemanju tveganj v okvirih svoje sposobnosti, upravljanju z vsemi tveganji, ki imajo, bodo imela ali bi lahko imela pomemben uĉinek na poslovanje banke, zagotavljanju potrebnega kapitala za pokritje vseh pomembnih tveganj ter doseganju uravnoteţenega razmerja med donosi in tveganji. Uprava banke je odgovorna za potrditev strategije in politik upravljanja s tveganji ter zagotavljanje aţurnosti v odvisnosti od sprememb v notranjem in zunanjem okolju, spremljanje in redno ocenjevanje uĉinkovitosti sistema upravljanja s tveganji ter doseţenega napredka pri vzpostavljanju ciljnega sistema upravljanja s tveganji ter zagotavljanje jasnega in dokumentiranega procesa sprejemanja pomembnih odloĉitev ter jasne razmejitve pristojnosti in nalog zaradi vzdrţevanja skladnosti z notranjimi odloĉitvami in postopki. Odgovornosti višjega vodstva na podroĉju upravljanja s tveganji vkljuĉujejo: izdelavo in izvajanje strategije in politik upravljanja s tveganji, in sicer z vzpostavitvijo procesov ugotavljanja, merjenja, spremljanja, kontrole in obvladovanja tveganj za vse banĉne aktivnosti, vzpostavitev ustrezne organizacijske strukture za uĉinkovito izvajanje strategij, politik, postopkov in delovanje sistemov za upravljanje s tveganji, obvešĉanje organov vodenja in nadzora o pomembnih tveganjih, ki jih Skupina prevzema v okviru svojega poslovanja, vzpostavitev in vzdrţevanje sistema upravljanja s tveganji, vzpostavitev postopkov in izdelavo navodil ter usmeritev za izvajanje poslovnih dejavnosti, vzpostavitev in kontroliranje limitov za omejevanje izpostavljenosti tveganjem. Funkcijo upravljanja s tveganji izvaja sluţba za upravljanje s tveganji, ki je od komercialnega podroĉja neodvisna organizacijska enota in je neposredno odgovorna upravi banke. Njena vloga zajema razvoj in zagotavljanje naprednih in uĉinkovitih tehnik upravljanja s tveganji (identifikacija, merjenje/ocenjevanje, kontrola in spremljanje/poroĉanje) na ravni banĉne skupine na ĉim bolj ekonomiĉen, zanesljiv, celovit, sistematiĉen, pregleden in razumljiv naĉin ter širjenje zavedanja/kulture o pomenu upravljanja s tveganji za dolgoroĉno stabilno in varno poslovanje banĉne skupine v okvirih, ki jih doloĉata v poslovni strategiji opredeljena toleranca/apetit do prevzemanja tveganj. Pri upravljanju s tveganji poleg sluţbe za upravljanje s tveganji sodelujejo tudi druge organizacijske enote in kolektivni organi odloĉanja oziroma posvetovalna telesa. Za oceno ustreznosti koncepta internega procesa ocenjevanja kapitalske ustreznosti (proces ICAAP) z vidika obsega, metodologije in ciljev ter za uĉinkovito izvajanje procesa skrbi Forum ICAAP, ki ga vodi predsednik uprave banke. Predsednik uprave oziroma ĉlani uprave vodijo tudi Odbor za upravljanje z bilanco banke, Komisijo za upravljanje z bilanco banke in Likvidnostno komisijo, katerih pristojnosti se nanašajo predvsem na upravljanje z obrestnim, likvidnostnim in valutnim tveganjem, deloma pa tudi za upravljanje z ostalimi tveganji. Odloĉitve v zvezi z upravljanjem s kreditnim tveganjem se sprejemajo na Kreditnem odboru, ki ga vodi ĉlan uprave banke, ter Kreditni komisiji in Odboru za naloţbe v posebni obravnavi, katerih vodenje je v pristojnosti izvršnih direktorjev. Ĉlan uprave vodi tudi odbor za operativna tveganja, ki sprejema odloĉitve, vezane na operativna tveganja. Za uravnavanje tveganj na nivoju Skupine so ustanovljene skupine za Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 6

20 nadzor poslovanja odvisnih in pridruţenih druţb. Ĉlani foruma, odborov in komisij so predvsem izvršni direktorji podroĉij in direktorji posameznih sektorjev in sluţb. Odbor za upravljanje z bilanco banke Odbor upravlja z likvidnostjo banke, upravlja z valutnim tveganjem, obrestnim tveganjem, trţnimi tveganji in kreditnim tveganjem, upravlja s kapitalom in kapitalsko ustreznostjo ter spremlja finanĉni rezultat in obsege poslovanja banke, upravlja z drugimi tveganji, doloĉa interne transferne cene in obraĉunske stroške, upravlja s premoţenjskimi pravicami banke, odloĉa o odpisih, odloĉa o posebnih pogojih poslovanja s komitenti in še o nekaterih drugih zadevah. Seje odbora so praviloma enkrat na mesec. Odbor ima sedem do devet ĉlanov, natanĉno število pa doloĉi uprava. Konec leta 2011 je imel odbor devet ĉlanov. Uprava izmed ĉlanov uprave banke imenuje predsednika odbora in njegovega namestnika. Ostali ĉlani odbora so imenovani izmed delavcev banke s posebnimi pooblastili. Kreditni odbor Odbor odloĉa o odobravanju kreditov, garancij, poroštev, avalov ter o odkupih terjatev, odkupih prilivov in odpiranju akreditivov oziroma o vseh naloţbah, na podlagi katerih nastane terjatev ali potencialna terjatev banke, vse v mejah doloĉenih limitov. Odbor je pristojen za odloĉanje o teh naloţbah, ĉe se o njih ne odloĉa v okviru individualnih pooblastil ali pooblastil Kreditne komisije, v mejah limitov izpostavljenosti do posameznega komitenta, upoštevaje limite velike izpostavljenosti. Odbor upravlja s kreditnim tveganjem in ima v zvezi z upravljanjem naloţb banke še naslednje pristojnosti in pooblastila: odobrava kreditne limite, obravnava poroĉilo o višini zastavnih razmerij, obravnava predloge v zvezi z naloţbami v posebni obravnavi, naĉrte finanĉnega prestrukturiranja, sanacijske programe in predloge za restrukturiranje naloţb, spremlja izvajanje pooblastil za individualno odloĉanje delavcev, doloĉenih v sklepih o individualnih pooblastilih, ki jih izda uprava banke, odobrava bonitetne ocene komitentov, odobrava izpostavljenosti odvisnih druţb, ki presegajo omejitve, ki jih je doloĉila banka, odloĉa o sprejemanju storitev agenta pri sindiciranih naloţbah, projektnem financiranju in drugih finanĉnih storitvah ter odloĉa o drugih zadevah. Redne seje odbora so enkrat tedensko, izredne in dopisne seje pa lahko tudi veĉkrat tedensko. Odbor ima pet do osem ĉlanov, natanĉno število pa doloĉi uprava. Konec leta 2011 je imel odbor osem ĉlanov. Odbor za naloţbe v posebni obravnavi Odbor je posvetovalno telo, ki se ukvarja s spremljanjem in obravnavanjem naloţb v posebni obravnavi. Naloţbe v posebni obravnavi so pomembne slabe naloţbe in druge naloţbe, ki zahtevajo posebno in aktivno spremljanje zaradi postopkov finanĉnega prestrukturiranja in/ali drugih razlogov, katerih posledica je poslabšanje bonitete komitenta. Redne seje odbora so praviloma dvakrat meseĉno. Odbor ima od pet do šest ĉlanov, natanĉno število pa doloĉi uprava. Konec leta 2011 je imel odbor šest ĉlanov. Odbor za operativno tveganje Odbor na podroĉju upravljanja z operativnim tveganjem obravnava in sprejema poroĉila o nastalih škodnih dogodkih, podrobneje obravnava velike škodne dogodke in sprejema ukrepe ob njihovem nastanku, obravnava in sprejema profile operativnega tveganja po poslovnih podroĉjih in za banko kot celoto, podaja predloge in zahteve za zmanjševanje in prepreĉevanje operativnega tveganja oziroma njegovo obvladovanje, podaja predloge in zahteve za spremembe postopkov za obvladovanje operativnega tveganja, obravnava politiko upravljanja z operativnim tveganjem ter sprejema druge interne akte v zvezi z operativnim tveganjem in njegovim upravljanjem, spremlja izvajanje politike upravljanja z operativnim tveganjem ter drugih internih aktov v zvezi z operativnim tveganjem in njegovim upravljanjem, obravnava poroĉila in priporoĉila sluţbe notranje revizije, ki se nanašajo na operativno tveganje, posebej obravnava varnost v najširšem pomenu, vkljuĉno s politiko varovanja, vlogami in odgovornostmi v sistemu varovanja, procesi in postopki na podroĉju varovanja ter sprejema interne akte s podroĉja varovanja, obravnava poroĉila s podroĉja skladnosti in prepreĉevanja pranja denarja ter po potrebi izvaja druge aktivnosti s podroĉja operativnega tveganja. Redne seje odbora se sklicujejo praviloma na tri mesece. Odbor ima od deset do dvanajst ĉlanov, natanĉno število pa doloĉi uprava. Konec leta 2011 je imel odbor enajst ĉlanov. Kreditna komisija Komisija odloĉa o naloţbah do zneska EUR komitentom, ki so fiziĉne osebe, samostojni podjetniki, fiziĉne osebe s statusom kmeta in druge fiziĉne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, spremlja izvajanje pooblastil za individualno odloĉanje delavcev, doloĉenih v sklepih o individualnih pooblastilih, ki jih izda uprava banke, in odloĉa o razvrstitvi terjatev do omenjenih komitentov. Redne seje komisije so praviloma enkrat na teden. Komisija ima tri do pet ĉlanov, natanĉno število pa doloĉi uprava. Konec leta 2011 je imela komisija pet ĉlanov. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 7

21 Likvidnostna komisija Komisija oblikuje tekoĉe likvidnostne, teĉajne in obrestne politike banke. Redne seje komisije so praviloma dvakrat na teden. Konec leta 2011 je imela komisija devet ĉlanov. Skupine za nadzor poslovanja odvisnih in pridruţenih druţb Skupine za nadzor so koordinacijska in posvetovalna telesa, ki so odgovorna za spremljanje, koordinacijo ter nadzor poslovanja in izpostavljenosti tveganjem v posameznih odvisnih oziroma pridruţenih druţbah banke ter s tem za izvajanje uĉinkovitejšega in celovitejšega sistema upravljanja s tveganji na ravni banĉne skupine. Redne seje se sklicujejo praviloma enkrat na mesec ali enkrat na tri mesece glede na znaĉaj poslovanja posamezne odvisne oziroma pridruţene druţbe. Delujejo Skupina za nadzor poslovanja odvisne druţbe Afaktor d.o.o., Skupina za nadzor poslovanja odvisne druţbe Aleasing d.o.o. in Vogo leasing d.o.o. ter Skupina za nadzor poslovanja pridruţene druţbe ASA Abanka leasing d.o.o. (sedaj ASA Aleasing d.o.o. Sarajevo). Posamezna skupina ima od tri do sedem ĉlanov, natanĉno število pa doloĉi uprava. Konec leta 2011 je imela vsaka od skupin štiri ĉlane. Forum ICAAP Forum je odgovoren za oceno ustreznosti koncepta internega procesa ocenjevanja kapitalske ustreznosti (proces ICAAP) v banki z vidika njegovega obsega, metodologije in ciljev ter za njegovo uĉinkovito izvajanje v banki. Redne seje foruma se sklicujejo praviloma vsake tri mesece. Forum ima od osem do dvanajst ĉlanov, natanĉno število pa doloĉi uprava. Konec leta 2011 je imel deset ĉlanov Kreditno tveganje Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolţnika oziroma nasprotne stranke do Skupine. To je tveganje, da dolţnik ne bo pripravljen ali sposoben izpolniti svojih pogodbenih obveznosti v dogovorjenem roku in/ali višini. Kreditno tveganje vkljuĉuje: deţelno tveganje, tveganje koncentracije, tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev in preostalo tveganje. Deţelno tveganje pomeni tveganje nastanka izgube v primeru kreditiranja kreditojemalcev v tujih drţavah ter je povezano z ekonomskim, socialnim in politiĉnim okoljem dolţnikove drţave. Posebni vrsti deţelnega tveganja sta transferno tveganje in drţavno tveganje. Transferno tveganje obstaja, kadar dolţnikova obveznost ni nominirana v lokalni valuti. Drţavno tveganje pomeni tveganje neplaĉila tuje drţave, ki nastopa kot dolţnik. Tveganje koncentracije pomeni tveganje nastanka izgube v primeru ĉezmerne izpostavljenosti do posamezne osebe, skupine povezanih oseb in oseb, ki jih povezujejo skupni dejavniki tveganj, kot so isti gospodarski sektor oziroma geografsko obmoĉje ali istovrstni posli. Tveganje koncentracije lahko nastane tudi v primeru uporabe kreditnih zavarovanj. Tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev pomeni tveganje, da bo znesek terjatve, do katerega je upraviĉena Skupina, zmanjšan zaradi uspešno uveljavljenih ugovorov dolţnika, ki izvirajo iz pravnega razmerja s prejšnjim upnikom, na podlagi katerega je nastala ta terjatev. Preostalo tveganje pomeni tveganje manjše uĉinkovitosti zavarovanj od priĉakovane. Kreditno tveganje se pojavlja na vseh podroĉjih banĉnega poslovanja, kjer nastajajo tvegane aktivne bilanĉne in zunajbilanĉne postavke. Predstavlja najpomembnejše tveganje v poslovanju Skupine, zato mu vodstvo dodeljuje visoko prioriteto pri upravljanju s tveganji. Temeljni cilj procesa upravljanja s kreditnim tveganjem je doseganje oziroma ohranjanje takšne kakovosti in razpršenosti kreditnega portfelja, da so zagotovljeni stabilno in varno poslovanje ter doseganje ciljne kapitalske ustreznosti ob hkratnem maksimiranju tveganju prilagojene donosnosti. Skupina prevzema in upravlja kreditno tveganje v skladu s sprejeto strategijo ter politiko prevzemanja in upravljanja s kreditnim tveganjem, pri ĉemer zasleduje predvsem naslednje cilje: usmerjenost naloţb v manj tvegane komitente, dejavnosti in drţave, sprejemanje primernih oblik kreditnih zavarovanj s poudarkom na njihovi kakovosti in obsegu, zagotavljanje razpršenosti kreditnega portfelja, intenzivno reševanje slabih naloţb. Proces upravljanja s kreditnim tveganjem vkljuĉuje postopke ugotavljanja, merjenja, obvladovanja in Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 8

22 spremljanja kreditnega tveganja, vkljuĉno s poroĉanjem o kreditnem tveganju, ki mu Skupina je ali bi mu lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju. Postopki upravljanja kreditnega tveganja se izvajajo na ravni posameznih transakcij, dolţnikov in celotnega portfelja. Skupina ima vzpostavljeno strukturo in organizacijo ustreznih funkcij upravljanja s kreditnim tveganjem. Uprava in višje vodstvo sta odgovorna za uĉinkovito upravljanje s kreditnim tveganjem. Del pristojnosti in pooblastil je uprava prenesla na delavce s posebnimi pooblastili in kolektivne organe odloĉanja (kreditni odbor, kreditno komisijo, odbor za upravljanje z bilanco, forum ICAAP). Pri upravljanju nedonosnih naloţb in drugih naloţb, ki zahtevajo posebno obravnavo, sodeluje odbor za naloţbe v posebni obravnavi. Na ravni Skupine so kot koordinacijska in posvetovalna telesa oblikovane skupine za nadzor poslovanja odvisnih druţb, ki so odgovorne za spremljanje, koordinacijo ter nadzor poslovanja teh druţb. Skupina ima jasno razmejene pristojnosti in naloge med enotami komercialnega poslovanja in sluţbo za upravljanje s tveganji, ki je organizacijsko neodvisna od enot, ki prevzemajo kreditno tveganje, in je neposredno podrejena upravi. Prav tako so jasno razmejene pristojnosti med enotami komercialnega poslovanja in enotami podpore poslovanju, vkljuĉno z vodstvenimi ravnmi. Obseg in lastnosti notranjega poroĉanja o kreditnem tveganju omogoĉajo ustrezen pretok informacij navzgor in navzdol ter med organizacijskimi enotami, kar zagotavlja pravoĉasno sprejemanje odloĉitev vseh vodstvenih ravni v Skupini glede ukrepov za obvladovanje kreditnega tveganja in spremljanje rezultatov teh ukrepov. Uveljavljena je praksa izdelave rednih in po potrebi izrednih poroĉil o kreditnem tveganju, ki se prevzema v okviru poslovanja. Merjenje kreditnega tveganja: a) Krediti Izpostavljenost Skupine kreditnemu tveganju je odvisna od treh komponent kreditnega tveganja: višine izpostavljenosti, verjetnosti neplaĉila dolţnika, ki jo odraţa njegova bonitetna ocena, ter od stopnje poplaĉila dolga v primeru neplaĉila, ki je odvisna od zavarovanja in izterjave. Za merjenje kreditnega tveganja ima Skupina izdelane interne metodologije za razvršĉanje dolţnikov in terjatev v bonitetne skupine A, B, C, D in E. V bonitetno skupino A, ki predstavlja najmanjše kreditno tveganje, se razvršĉajo dolţniki z najvišjo kreditno sposobnostjo, za katere se ocenjuje, da bodo redno poravnavali dospele obveznosti. V bonitetno skupino B se razvršĉajo dolţniki, katerih finanĉni poloţaj je nekoliko slabši, Skupina pa ne priĉakuje veĉjih teţav pri poravnavanju njihovih dospelih obveznosti. V bonitetno skupino C se razvršĉajo dolţniki, za katere se ocenjuje, da denarni tokovi ne bodo zadostovali za redno poravnavanje vseh dospelih obveznosti, so bodisi podkapitalizirani ali nimajo zadostnih dolgoroĉnih virov sredstev za financiranje dolgoroĉnih naloţb. V bonitetno skupino D se razvršĉajo dolţniki, ki so nesolventni ali so v sanaciji oziroma postopku prisilne poravnave in pri katerih obstaja velika verjetnost neplaĉila, vendar se utemeljeno priĉakuje vsaj delno poplaĉilo terjatev. V najbolj tvegano bonitetno skupino E se razvršĉajo dolţniki, ki so v steĉaju, in dolţniki, pri katerih se ocenjuje, da niso sposobni poravnati obveznosti. Pri razvršĉanju tujih dolţnikov se upošteva tudi deţelno tveganje. Tabela 2: Struktura kreditov in povpreĉni odstotki oslabitev po internih bonitetnih skupinah. Stanje 31. december Interna bonitetna skupina Povprečni odstotki oslabitev Krediti (%) Povprečni odstotki oslabitev Povprečni odstotki oslabitev Krediti (%) Krediti (%) A 49,73 0,78 58,70 0,78 64,50 0,73 B 26,77 4,52 25,42 4,27 25,37 4,78 C 11,97 15,93 8,96 10,61 5,73 10,72 D 5,91 39,45 2,85 22,06 1,66 25,74 E 5,62 60,48 4,07 50,42 2,74 64,68 100,00 9,24 100,00 5,17 100,00 4,49 Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 9

23 Podjetja so razvršĉena v devet bonitetnih razredov (bonitetne skupine od A do D so razdeljene še v dva bonitetna razreda). Razvršĉanje dolţnikov in terjatev temelji na kvantitativnih in kvalitativnih merilih, pri ĉemer se upoštevajo ocena finanĉnega poloţaja posameznega dolţnika, zmoţnost zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplaĉilo dolga v prihodnosti, rednost poravnavanja obveznosti dolţnika do skupine ter kakovost in obseg zavarovanja. Skupina izvaja tudi lastne analize kreditnega tveganja tujih bank in drţav, pri ĉemer med drugim upošteva bonitetne ocene in bonitetna poroĉila zunanjih bonitetnih institucij, pri ocenjevanju drţav pa tudi bonitetne ocene izvoznih kreditnih agencij. Vsi dolţniki so razvršĉeni v ustrezno bonitetno skupino pred odobritvijo kredita. Skupina ves ĉas trajanja pravnega razmerja, ki je temelj nastanka kreditne izpostavljenosti, spremlja poslovanje dolţnika in kakovost zavarovanja. Prav tako redno ocenjuje višino priĉakovanih kreditnih izgub ter oblikuje potrebno višino oslabitev in rezervacij v skladu z Mednarodnimi standardi raĉunovodskega poroĉanja. b) Dolţniški vrednostni papirji Pri upravljanju kreditnega tveganja iz naslova dolţniških vrednostnih papirjev Skupina uporablja interne bonitetne ocene in zunanje bonitetne ocene bonitetnih agencij Fitch Ratings in Moody's Investors Service, tako za vrednostne papirje kot njihove izdajatelje. Limitni sistem dovoljuje investiranje v dolţniške vrednostne papirje boljše kreditne kakovosti. Investiranje v finanĉne instrumente tujih izdajateljev brez bonitetne ocene mednarodne bonitetne agencije ni dovoljeno. Skupina se izogiba naloţbam v podrejene in strukturirane dolţniške finanĉne instrumente. c) Prevzete kreditne in pogojne obveznosti Prevzete kreditne in pogojne obveznosti predstavljajo garancije, akreditivi ter neizkorišĉeni deli odobrenih kreditov, limitov in kreditnih linij. Osnovni namen teh instrumentov je zagotoviti denarna sredstva komitentu, ko jih ta zahteva. Garancije in nepreklicni stand by akreditivi predstavljajo nepreklicno jamstvo, da bo Skupina izvršila plaĉilo, ĉe komitent ne bo izpolnil svojih obveznosti do tretjih oseb. Iz naslova prevzetih kreditnih in pogojnih obveznosti je Skupina potencialno izpostavljena izgubi iz kreditnega tveganja. Za merjenje kreditnega tveganja se pri teh instrumentih uporablja enaka metodologija kot pri kreditih. d) Izvedeni finanĉni instrumenti Pri izvedenih finanĉnih instrumentih, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC), je Skupina izpostavljena kreditnemu tveganju nasprotne stranke, to je tveganju, da nasprotna stranka ne bo (pravoĉasno) izpolnila svojih pogodbenih obveznosti. Kreditno tveganje nasprotne stranke je enako vrednosti izpostavljenosti iz naslova teh poslov. Izpostavljenost iz posameznega posla se izraĉuna kot seštevek trenutne trţne vrednosti posla in potencialne izpostavljenosti. Skupina se izogiba poslovanju z nasprotnimi strankami slabše kreditne kakovosti. V primeru sklepanja poslov s strankami slabše kreditne kakovosti Skupina zahteva ustrezna zavarovanja. Orodja za zmanjševanje kreditnega tveganja a) Kreditni limiti Skupina zmanjšuje kreditno tveganje z vzpostavitvijo in spremljanjem kreditnih limitov na ravni posameznih oseb in skupin povezanih oseb. Prav tako so vzpostavljeni strukturni limiti izpostavljenosti za posamezne gospodarske dejavnosti, geografska obmoĉja, pri izpostavljenosti do bank pa tudi po posameznih produktih. Za uĉinkovito obvladovanje tveganja koncentracije, ki izhaja iz portfelja kreditov, zavarovanih z vrednostnimi papirji, so vzpostavljeni in se spremljajo limiti za obseg kreditov, zavarovanih z vrednostnimi papirji, in limiti za obseg vrednostnih papirjev, prejetih v zastavo. Limitni sistem je tudi osnovno orodje za uspešno upravljanje kreditnega tveganja iz naslova pozicij v dolţniških vrednostnih papirjih, pozicij v izvedenih finanĉnih instrumentih ter v poslih zaĉasne prodaje oziroma nakupa vrednostnih papirjev. Limiti izpostavljenosti kreditnemu tveganju zagotavljajo razpršenost kreditnega portfelja. Kreditne limite za posamezna podjetja potrjuje kreditni odbor, ostale kreditne limite odobri odbor za upravljanje z bilanco. Vsako veliko izpostavljenost do posamezne osebe oziroma skupine povezanih oseb ter limite do oseb v posebnem razmerju z banko predhodno odobri nadzorni svet. Zaradi zdruţitve dveh obstojeĉih skupin povezanih oseb v eno skupino povezanih oseb je Skupina po stanju Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 10

24 na dan 31. december 2011 oblikovala novo razširjeno skupino povezanih oseb, zaradi ĉesar je bila preseţena najveĉja dopustna izpostavljenost. Skupina je pripravila ukrepe, ki jih bo izvedla za uskladitev izpostavljenosti do te skupine povezanih oseb z zakonsko predpisanimi omejitvami. Kreditni limiti so doloĉeni in se spremljajo v skladu z internimi metodologijami. Skupina sproti spremlja kreditne limite in skrbi za razpršenost kreditnega portfelja. b) Kreditna zavarovanja (zastava premoţenja in osebna jamstva) Poleg limitnega sistema Skupina za zmanjševanje kreditnega tveganja uporablja tudi kreditna zavarovanja. V ta namen ima izdelano politiko kreditnih zavarovanj, v kateri so opredeljene posamezne vrste stvarnih in osebnih kreditnih zavarovanj, ki jih Skupina sprejema, ter postopki ugotavljanja in spremljanja primernosti in vrednosti kreditnih zavarovanj. Najpogostejše vrste zavarovanja so zavarovanje z nepremiĉninami, jamstvi in vrednostnimi papirji. Skupina sprejema v okviru stvarnih kreditnih zavarovanj predvsem zavarovanja z nepremiĉninami, premiĉninami, denarnimi terjatvami, banĉnimi vlogami pri kreditni instituciji in vrednostnimi papirji. V okviru osebnih kreditnih zavarovanj Skupina sprejema predvsem solidarna poroštva podjetij in fiziĉnih oseb, jamstva Republike Slovenije, jamstva zavarovalnic in garancije bank. Skupina zmanjšuje kreditno tveganje z uporabo zavarovanj, vendar lahko to soĉasno vpliva na nastanek ali porast drugih tveganj (npr. pravno, operativno, likvidnostno ali trţno tveganje), zato Skupina pri uporabi kreditnih zavarovanj ustrezno pozornost namenja preostalemu tveganju. To tveganje na primer obstaja, kadar je zastavljeno premoţenje prevrednoteno ali kadar obstaja problem unovĉenja zavarovanja oziroma le-tega ni mogoĉe unovĉiti v razumnem ĉasu. Za zmanjšanje izpostavljenosti tveganjem je Skupina v letu 2011 glede na leto 2010 poveĉala deleţ zavarovanih izpostavljenosti v skupni izpostavljenosti. Skupini je pri odobravanju kreditov najpomembnejša kreditna sposobnost posojilojemalca, ki omogoĉa poravnavo vseh obveznosti, prejeto kreditno zavarovanje sluţi kot sekundarni vir poplaĉila kredita. Kakovost zavarovanja ter razmerje med kreditom in vrednostjo zavarovanja, ki ju zahteva Skupina, sta odvisna od bonitete kreditojemalca in roĉnosti kredita. Osnovni namen kreditnega zavarovanja je zmanjševati kreditno tveganje, ki ga Skupina izpolnjuje z veĉjim poudarkom na kreditnih zavarovanjih, ki zmanjšujejo izgube iz kreditnega tveganja, zniţujejo kapitalske zahteve in izboljšujejo izterljivost zapadlih terjatev. c) Okvirne pogodbe o pobotu Skupina dodatno zmanjšuje kreditno tveganje s sklepanjem okvirnih pogodb o pobotu, ki zajemajo posle zaĉasne prodaje oziroma zaĉasnega odkupa vrednostnih papirjev in posle z izvedenimi finanĉnimi instrumenti oziroma druge posle z instrumenti kapitalskega trga. Okvirne pogodbe Skupina sklepa z nasprotnimi strankami, ki imajo ustrezno boniteto in s katerimi ima velik obseg poslovanja. Te pogodbe na splošno nimajo za posledico pobota bilanĉnih terjatev in obveznosti, saj se posli ponavadi poravnajo na bruto osnovi, v primeru neplaĉila pa se vsi posli z nasprotno stranko zakljuĉijo in poravnajo na neto osnovi. d) Finanĉne zaveze in druga doloĉila v kreditnih pogodbah Kreditno tveganje Skupina dodatno zmanjšuje s finanĉnimi zavezami in drugimi pogodbenimi doloĉili, ki jih vkljuĉuje v kreditne pogodbe. Najpogosteje uporabljeni sta pogodbeni doloĉili»pari passu«in»negative pledge«. Finanĉne zaveze so izbrane finanĉne kategorije oziroma finanĉni kazalniki, ki jih mora kreditojemalec v ĉasu trajanja kreditnega razmerja izpolnjevati v dogovorjeni višini. Skupina redno spremlja izpolnjevanje teh omejitev Trţno tveganje Trţna tveganja predstavljajo negotovost, ki se zaradi neugodnih sprememb dejavnikov tveganj, kamor uvršĉamo obrestne mere, devizne teĉaje, kreditne razmike, cene finanĉnih instrumentov, cene blaga in druge pomembne dejavnike, lahko izrazi v neugodni spremembi vrednosti finanĉnega instrumenta oziroma v izgubi. V Skupini loĉeno spremljamo izpostavljenost trţnim tveganjem iz naslova pozicij trgovalne in banĉne knjige. Trţna tveganja primarno nastajajo pri aktivnostih, ki se izvajajo v sektorju investicijskega banĉništva in sektorju zakladništva. Pozicije trgovalne knjige vkljuĉujejo predvsem pozicije v lastniških in dolţniških finanĉnih instrumentih, valutnih poslih, blagu in izvedenih finanĉnih instrumentih, ki jih Skupina namerava v kratkem roku prodati in s tem ustvariti dobiĉek. Del trgovalne knjige so tudi pozicije v izvedenih finanĉnih instrumentih, ki so namenjene šĉitenju trgovalnih pozicij ali pa so del politike zapiranja pozicij v okviru poslovanja s strankami. Med pozicije banĉne knjige uvršĉamo strateške pozicije ter pozicije v dolţniških in lastniških finanĉnih instrumentih, valutnih poslih ter izvedenih finanĉnih instrumentih, ki jih Skupina drţi na Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 11

25 daljši rok oziroma so namenjeni uravnavanju bilance. Med trţna tveganja spadajo pozicijsko tveganje, valutno tveganje, tveganje spremembe cen blaga in tveganje preseganja najveĉjih dopustnih izpostavljenosti na podlagi trgovanja. Pozicijsko tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi spremembe cen finanĉnih instrumentov, ki ga tvorita splošno in posebno pozicijsko tveganje. Posebno pozicijsko tveganje je tveganje spremembe cene finanĉnega instrumenta zaradi dejavnikov v zvezi z njegovim izdajateljem oziroma pri izvedenem finanĉnem instrumentu v zvezi z izdajateljem osnovnega finanĉnega instrumenta. Splošno pozicijsko tveganje je tveganje spremembe cene finanĉnega instrumenta pri dolţniškem finanĉnem instrumentu zaradi spremembe ravni obrestnih mer oziroma pri lastniškem finanĉnem instrumentu zaradi cenovnih gibanj na kapitalskem trgu, ki niso povezana s posebnimi lastnostmi posameznih finanĉnih instrumentov. Valutno tveganje v okviru trţnih tveganj je tveganje padca vrednosti finanĉnih instrumentov zaradi neugodne spremembe teĉajev valut. Tveganje spremembe cen blaga je tveganje nastanka izgub pri pozicijah v blagu oziroma izvedenih finanĉnih instrumentih na blago zaradi neugodnih sprememb cen blaga. Tveganje preseganja najveĉjih dopustnih izpostavljenosti na podlagi trgovanja je tveganje preseganja najveĉjih dopustnih izpostavljenosti iz trgovanja do posamezne osebe. Strategija upravljanja s trţnimi tveganji temelji na obstojeĉih in priĉakovanih trţnih razmerah, realiziranih in planiranih finanĉnih podatkih, veljavnih predpisih in obstojeĉih sistemih upravljanja s tveganji. Skupina zasleduje politiko razpršenosti portfeljev, investiranja v visoko likvidne finanĉne naloţbe v drţave boljše kreditne kakovosti, pri ĉemer se izogiba naloţbam s špekulativno bonitetno oceno. Trgovanje z izvedenimi finanĉnimi instrumenti temelji na politiki zapiranja pozicij ter sklepanja poslov z nasprotnimi strankami boljše kreditne kakovosti. Tovrstni posli se sklepajo veĉinoma za zašĉito pred finanĉnimi tveganji. Cilj procesa upravljanja trţnih tveganj je omejevanje nastanka izgube pri trgovanju in investiranju v finanĉne instrumente ob hkratnem upoštevanju priloţnosti in potencialnih nevarnosti na kapitalskih trgih ter ciljne kapitalske ustreznosti. Skupina ţeli doseĉi ĉim boljše razmerje med ustvarjenim donosom in prevzetim tveganjem. Skupina upravlja trţna tveganja skladno s Politiko upravljanja s trţnimi tveganji. Proces upravljanja s trţnimi tveganji vkljuĉuje: postopke ugotavljanja (prepoznavanja), merjenja/ocenjevanja, spremljanja in obvladovanja trţnih tveganj, notranje poroĉanje o trţnih tveganjih. Prepoznavanje tveganj opredeljuje obstojeĉa in potencialna tveganja, ki se nanašajo na pozicije trgovalne in banĉne knjige. Pred uvedbo novih storitev in vstopom na nove trge je treba opredeliti tveganja in proces upravljanja s tveganji. Vsako leto je pripravljena Strategija trgovanja, v kateri so prikazana potencialna tveganja in naĉin njihovega upravljanja. Strategijo mora pisno odobriti sluţba za upravljanje s tveganji. Sistem limitov za dejavnosti trgovanja s finanĉnimi instrumenti omogoĉa uĉinkovito razpršenost tveganj ob upoštevanju danih priloţnosti na kapitalskih trgih. Sluţba za upravljanje s tveganji doloĉa sistem limitov predvsem na podlagi veljavnega in planiranega kapitala, rezultata poslovnega izida in sprejemljivega tveganja. Limitni sistem vsebuje kreditne in pozicijske limite, limite najveĉje dovoljene izgube, limite na trţnost teĉajev sklenjenih poslov, limite VaR in limite po posameznih pooblašĉenih osebah. Skupina ima vzpostavljen tudi limitni sistem za poslovanje z dolţniškimi in lastniškimi finanĉnimi instrumenti banĉne knjige, s ĉimer zasleduje politiko investiranja v obveznice boljše kreditne kakovosti in veĉjo kreditno diverzifikacijo ter omejuje najveĉjo dovoljeno izgubo. Glede strukture in organizacije ustreznih funkcij upravljanja trţnih tveganj velja, da sta uprava in višje vodstvo odgovorna za uĉinkovito upravljanje trţnih tveganj. Uprava je pooblastila za odobravanje limitov s podroĉja trţnih tveganj prenesla na odbor za upravljanje z bilanco. Pristojnosti in naloge so jasno razmejene med trgovalnimi organizacijskimi enotami (zakladništvo, investicijsko banĉništvo), podpornimi sluţbami, kontrolnim centrom in sluţbo za upravljanje s tveganji, ki je Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 12

26 organizacijsko neodvisna od enot, ki trţna tveganja prevzemajo. Za obseg in lastnosti notranjega poroĉanja o trţnih tveganjih velja, da kontrolni center za zakladništvo in investicijsko banĉništvo dnevno izraĉunava izkorišĉenost limitov trgovanja in poslovanja s finanĉnimi instrumenti banĉne knjige ter o njih poroĉa upravi, višjemu vodstvu, trgovalnim organizacijskim enotam in sluţbi za upravljanje s tveganji. Odbor za upravljanje z bilanco meseĉno spremlja poroĉilo o izpostavljenosti trţnemu tveganju z vidika izkorišĉenosti limitov, višine tvegane vrednosti (VaR), rezultatov testiranja izjemnih razmer ter analize obĉutljivosti, loĉeno za trgovalno in banĉno knjigo. Sistem merjenja trţnih tveganj sestoji iz procesa analiziranja in ovrednotenja tveganj, kar vkljuĉuje oceno pogostosti nastanka doloĉenega potencialnega dogodka in višine njegove posledice. Trţna tveganja se redno merijo s pomoĉjo: metode tvegane vrednosti (angl. Value-at-Risk oziroma VaR), testiranja izjemnih razmer, analize obĉutljivosti, izraĉuna kapitalskih zahtev za trţna tveganja po standardiziranem pristopu. Skupina se zaveda omejitev uporabnosti metode VaR v obdobjih skrajno neugodnih trţnih razmer. Zato Skupina izvaja teste izjemnih razmer, ki odraţajo potencialni vpliv izjemnih, a kljub temu moţnih okolišĉin na finanĉnih trgih na vrednost finanĉnih instrumentov. Trţna tveganja se merijo tudi z analizami obĉutljivosti, s katerimi se meri vpliv sprememb razliĉnih dejavnikov tveganja (kot so obrestne mere, devizni teĉaji, delniški indeksi in kreditni razmiki) na dobiĉek in kapital. Osnovno orodje za uspešno upravljanje trţnih tveganj predstavlja primeren limitni sistem. Za varovanje pred trţnimi tveganji in za njihovo zmanjševanje sta vzpostavljena sistem limitov za dejavnosti trgovanja ter sistem limitov za poslovanje z lastniškimi in dolţniškimi finanĉnimi instrumenti banĉne knjige. Kontrola trţnih tveganj se dnevno izvaja prek limitnega sistema ter jasnih smernic glede odgovornosti in pristojnosti pri prevzemanju tveganj. Pri glavnini trgovanja z izvedenimi finanĉnimi instrumenti se izpostavljenost pozicijskemu, obrestnemu in valutnemu tveganju zmanjšuje z zasledovanjem politike zapiranja pozicij. Trţna tveganja se zavarujejo z nasprotnim poslom Likvidnostno tveganje Likvidnostno tveganje je tveganje, ki vkljuĉuje tveganje zagotavljanja virov likvidnosti in trţno likvidnostno tveganje. Tveganje zagotavljanja virov likvidnosti je tveganje, da Skupina ne bo sposobna pravoĉasno izpolniti svojih dospelih obveznosti oziroma da je Skupina zaradi nezmoţnosti zagotavljanja zadostnih virov sredstev za poravnavo obveznosti ob zapadlosti prisiljena zagotavljati potrebna sredstva s pomembno višjimi stroški od obiĉajnih. Trţno likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube, ko pozicije (v finanĉnih instrumentih) ni mogoĉe odprodati ali nadomestiti v kratkem ĉasu brez pomembnega vpliva na trţno ceno, bodisi zaradi nezadostne globine trga bodisi zaradi trţnih neravnovesij ali drugih vzrokov. Strategija upravljanja z likvidnostnim tveganjem temelji na skrbnem in varnem poslovanju ter vkljuĉuje preudarno upravljanje sredstev in obveznosti do virov sredstev (bilanĉnih in zunajbilanĉnih) ter uravnoteţeno strategijo zadolţevanja, tako da je Skupina v vsakem trenutku sposobna pravoĉasno izpolnjevati zapadle obveznosti (likvidnost) oziroma trajno sposobna izpolniti vse svoje obveznosti (solventnost). Skupina skrbi za zagotavljanje ustrezne višine in strukture likvidnostnih rezerv. Pri tem upošteva trţno likvidnostno tveganje, to je tveganje nastanka izgube, ko pozicije (v finanĉnih instrumentih) ni mogoĉe odprodati ali nadomestiti v kratkem ĉasu brez pomembnega vpliva na trţno ceno. Proces upravljanja likvidnostnega tveganja poteka v skladu s sprejeto politiko upravljanja z likvidnostnim tveganjem. Proces upravljanja z likvidnostnim tveganjem vkljuĉuje postopke in pravila za izvajanje ukrepov Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 13

27 prepoznavanja, ocenjevanja, spremljanja in poroĉanja, zmanjšanja tveganja in izognitve tveganju. Upravljanje likvidnostnega tveganja vkljuĉuje: celovito planiranje in nadziranje prihodnjih denarnih tokov, ki zajema dnevno financiranje z namenom zagotovitve izpolnjevanja prevzetih obveznosti in obnavljanje virov ob njihovi zapadlosti; vzdrţevanje portfelja trţno zelo likvidnih sredstev, ki se lahko hitro unovĉijo, kot zašĉita pred nepredvidenimi gibanji denarnih tokov; ocenjevanje trţnega likvidnostnega tveganja; spremljanje koeficientov bilanĉne likvidnosti glede na zahteve Skupine in predpise; upravljanje koncentracije in profila zapadlih obveznosti, predvidevanje uravnavanja likvidnosti v razliĉnih scenarijih in izvajanje testov izjemnih likvidnostnih razmer, postavitev ustreznega razmerja med stroški, koristmi in tveganji pri zagotavljanju likvidnosti, spremljava likvidnostnega poloţaja celotnega banĉnega sistema in narodnega gospodarstva, sprejem ustrezne politike likvidnosti glede na dane razmere. Glede strukture in organizacije ustreznih funkcij upravljanja z likvidnostnim tveganjem velja, da izvajanje politike spremljata in nadzorujeta odbor za upravljanje z bilanco in likvidnostna komisija. Za uravnavanje likvidnosti je odgovorno zakladništvo. V skladu s potrebami notranjega poroĉanja se meritve in projekcije denarnih tokov izvajajo za naslednji dan, teden in mesec, saj so to kljuĉna obdobja za upravljanje operativne likvidnosti. Prav tako se redno izvajajo meritve likvidnosti za daljša ĉasovna obdobja z namenom nadziranja likvidnostne izpostavljenosti v teh ĉasovnih obdobjih in obvladovanja potencialnih likvidnostnih kriz. Izhodišĉe pri teh projekcijah so pogodbeno doloĉene zapadlosti finanĉnih obveznosti, priĉakovani datumi izterjave finanĉnih sredstev in ocena priĉakovanih gibanj nestabilnih virov sredstev. Postopki merjenja likvidnostnega tveganja vkljuĉujejo kvalitativne in kvantitativne ocene za merjenje tveganja. Skupina ima lastne metodologije za ugotavljanje, merjenje, obvladovanje in spremljanje likvidnosti, ki omogoĉajo usklajevanje dejanskih in potencialnih virov likvidnosti z dejansko in potencialno porabo likvidnih sredstev v doloĉenih ĉasovnih obdobjih. Skupina spremlja primernost likvidnih sredstev in njihovo razpoloţljivost. Pri oceni likvidnosti upošteva predvsem zmoţnost, da na podlagi teh sredstev pridobi likvidnost v kratkem ĉasu. Skupina spremlja tudi porazdelitev stroškov, koristi in tveganj pri zagotavljanju likvidnosti, za kar ima tudi izdelano metodologijo, ki zajema vse pomembne postavke sredstev in obveznosti, zunajbilanĉne postavke in vse stroške v zvezi z likvidnostjo. Skupina navedeno metodologijo redno nadgrajuje. V letu 2011 je Skupina dopolnila metodologijo za izdelavo priĉakovanih denarnih tokov. Za oceno odstopanj priĉakovanih denarnih tokov od pogodbenih se uporabljajo predpostavke, ki temeljijo na historiĉnih podatkih, izraĉunane predpostavke pa se redno testirajo. Skupina je v letu 2011 razpolagala z ustreznim obsegom likvidnostnih rezerv, ki so bile na voljo za poravnavo vseh bilanĉnih obveznosti in za kritje zunajbilanĉnih obveznosti. Preteţni del likvidnostnih rezerv so predstavljali prvovrstni vrednostni papirji, po obsegu drugo najpomembnejšo postavko pa so predstavljali dani depoziti bankam. Skupina nima zunajbilanĉnih obveznosti, ki bi presegale pogodbeno doloĉene obveznosti. Za varovanje oziroma zmanjševanje likvidnostnega tveganja se izvaja skrbno upravljanje s sredstvi in njihovimi viri, kar je temelj varnega poslovanja Skupine, pri ĉemer se zasledujejo naslednji cilji: sposobnost izpolnjevanja vseh obveznosti, povezanih z bilanĉnimi in zunajbilanĉnimi denarnimi odtoki na kratek rok, minimiziranje stroškov vzdrţevanja likvidnosti, predvidevanje nastopa izjemnih okolišĉin oziroma kriznih razmer ter izvajanje sprejetih kriznih naĉrtov v primeru njihovega pojava. Skupina za zmanjševanje likvidnostnega tveganja uporablja limitni sistem, ki zajema izpolnjevanje predpisanih zahtev Banke Slovenije in interno doloĉenih limitov ter spremljanje ciljnih strukturnih koliĉnikov likvidnosti. V letu 2011 je Skupina zaostrila zahteve iz limitnega sistema s spremembo dovoljenih vrednosti doloĉenih kazalcev likvidnosti in z vzpostavitvijo dodatnih limitov. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 14

28 Za varovanje pred likvidnostnim tveganjem se uporabljata metodologija za ugotavljanje in merjenje likvidnostnega tveganja ter krizni naĉrt za primer likvidnostne krize. Skupina se varuje pred likvidnostnim tveganjem tako, da skrbno upravlja s portfeljem likvidnostnih rezerv in skrbi za ustrezne vire financiranja. Pri tem skrbi za ustrezno razpršenost svojih virov financiranja. Za spremljanje uĉinkovitosti naĉinov za varovanje pred likvidnostnim tveganjem in njegovo zmanjševanje Skupina redno ocenjuje lastno sposobnost prevzemanja tveganj v skladu s sprejeto metodologijo. Scenariji upravljanja likvidnosti v izjemnih situacijah Skupina pripravlja razliĉne scenarije izjemnih likvidnostnih razmer, katerih cilj je prepoznati potencialne slabosti in obĉutljivost svojega likvidnostnega poloţaja. Scenariji predpostavljajo poslabšanje likvidnostnih razmer zaradi padca bonitetne ocene banke ter zmanjšanja ugleda v domaĉem in tujem okolju. Poleg tega Skupina izdeluje scenarije, ki predpostavljajo izjemne likvidnostne razmere na domaĉih in tujih finanĉnih trgih, padec zaupanja v banĉni sistem in padanje gospodarske aktivnosti. V letu 2011 je Skupina dopolnila scenarije izjemnih situacij s kombiniranimi scenariji, ki upoštevajo tako vpliv finanĉne krize na ravni Skupine kot krizo na finanĉnih trgih, ter prenovila sistem uporabljenih predpostavk za vse vrste morebitnih likvidnostnih kriz. Pri scenarijih je Skupina ugotavljala tako vpliv na zagotavljanje likvidnih sredstev za kritje zapadlih obveznosti kot vpliv na poslovni izid zaradi iskanja novih, draţjih virov financiranja. Skupina na podlagi testiranja razliĉne stopnje teţavnosti izjemnih likvidnostnih razmer oblikuje in prilagaja obseg in strukturo lastnih likvidnostnih rezerv. Krizni načrt Za varovanje likvidnostnega tveganja ima Skupina vzpostavljene postopke za omejevanje nastanka kriznih razmer, zaradi katerih ne bi zmogla nemoteno in pravoĉasno zagotavljati sredstev za poravnavanje svojih zapadlih obveznosti. Zgodnje ugotavljanje kriznih razmer se izvaja ob rednem dnevnem spremljanju likvidnostne pozicije Skupine. V kriznem naĉrtu Skupine so opredeljeni kazalci, ki opozarjajo na likvidnostno krizo, ukrepi za izboljšanje likvidnostnega poloţaja ter pristojnosti in odgovornosti za ravnanje v kriznih razmerah Operativno tveganje Operativno tveganje je opredeljeno kot tveganje izgub, ki so posledica goljufij, nedovoljenih dejanj oziroma postopkov, napak, opustitev, neuĉinkovitosti, sistemskih napak in zunanjih dejavnikov oziroma dogodkov. Definicija vkljuĉuje pravno tveganje in tveganje zunanjega izvajanja storitev, ne vkljuĉuje pa strateškega tveganja in tveganja izgube ugleda, vendar pa lahko realizacija operativnega tveganja vpliva na ugled Skupine in je torej njegova posledica. Strategija in procesi upravljanja z operativnim tveganjem so opredeljeni v Strategiji razvoja in implementacije okvira upravljanja z operativnim tveganjem in v Politiki upravljanja z operativnim tveganjem. Skupina je v letu 2011 nadaljevala z aktivnostmi, ki si jih je zastavila v navedeni strategiji in politiki. V letu 2011 je bila politika posodobljena z aktualnimi spremembami. Prav tako so bila posodobljena interna navodila, prilagojena zahtevam politike, ki se nanašajo na vse korake upravljanja z operativnim tveganjem ter na doloĉitev apetita in tolerance Skupine do operativnega tveganja. Za strukturo in organizacijo ustreznih funkcij upravljanja z operativnim tveganjem je znaĉilno, da so v upravljanje z operativnim tveganjem vkljuĉeni zaposleni na vseh ravneh, ki imajo razliĉne odgovornosti in naloge. Upravljanje z operativnim tveganjem se izvaja decentralizirano po organizacijskih enotah, kar velja tudi za aktivnosti v zvezi z zmanjševanjem tveganj. Koordinacija upravljanja z operativnim tveganjem se izvaja centralizirano prek sluţbe za upravljanje s tveganji. V Skupini deluje odbor za operativno tveganje, ki je kolektivni organ odloĉanja, odgovoren za usmerjanje in nadzor upravljanja z operativnim tveganjem. V odbor so vkljuĉeni vsi predstavniki višjega vodstva, predseduje pa mu ĉlan uprave banke. Kot stalno vabljeni ĉlani so del odbora tudi pooblašĉenka za varnost, pooblašĉenka za skladnost, pooblašĉenka za prepreĉevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter direktorica sluţbe notranje revizije. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 15

29 Za potrebe notranjega poroĉanja o operativnem tveganju Skupina uporablja interno razvito spletno aplikacijo za prijavo in aplikacijo za popis škodnih dogodkov. Prva je namenjena vsem zaposlenim in omogoĉa tudi anonimno prijavo škodnih dogodkov, v drugi pa formalno doloĉeni poroĉevalci popisujejo škodne dogodke. V okviru poroĉanja škodnih dogodkov Skupina zbira tudi informacije o pravnem tveganju, ki ga upravlja z enako politiko in procesi kot ostale kategorije operativnega tveganja. Pravno tveganje iz naslova toţb zoper Skupino obvladuje Skupina enako kot druga pravna tveganja, in sicer tako, da skrbno in poglobljeno obravnava vsak primer (ĉe se vodi v Skupini) oziroma s premišljeno izbiro odvetnikov (zunanjih izvajalcev), ki kakovostno zastopajo Skupino. Za pripravo trimeseĉnih zbirnih poroĉil o škodnih dogodkih je odgovorna sluţba za upravljanje s tveganji. Poroĉila o škodnih dogodkih obravnava odbor za operativno tveganje, pri ĉemer podrobneje obravnava velike škodne dogodke, sprejema ukrepe ob njihovem nastanku in spremlja uresniĉevanje sprejetih ukrepov. Odbor obravnava tudi druga poroĉila v zvezi z operativnim tveganjem in njegovim upravljanjem ter vse profile operativnega tveganja (ocenjeni, realizirani, ciljni) po organizacijskih enotah in za Skupino. O pomembnih škodnih dogodkih so uprava in višje vodstvo obvešĉeni takoj. Za sistem merjenja operativnega tveganja je znaĉilno, da ugotavljanje in ocenjevanje oziroma merjenje operativnega tveganja potekajo z izpolnjevanjem obrazcev za popis potencialnih škodnih dogodkov, vsebino katerih pripravlja sluţba za upravljanje s tveganji. Vsak ugotovljeni škodni dogodek je ocenjen z verjetnostjo nastanka, resnostjo posledic v primeru nastanka in oceno ustreznosti obstojeĉih kontrol za prepreĉevanje nastanka. Pri ocenjevanju se uporablja kvalitativni pristop. Za vsak popisan potencialni škodni dogodek je treba opredeliti tudi obstojeĉe kontrole za zmanjševanje njegovega nastanka, ukrepe za njegovo prepreĉevanje in ukrepe ravnanja v primeru njegovega nastanka. V okviru merjenja operativnega tveganja sluţba za upravljanje s tveganji opravlja tudi razgovore z zaposlenimi in višjim vodstvom. Prav tako s pomoĉjo analize internih navodil za delovanje posameznih organizacijskih delov preverja, ali vgrajeni mehanizmi notranjih kontrol prepreĉujejo pojav (priĉakovanih) škodnih dogodkov iz operativnega tveganja oziroma ali je zaradi novo ugotovljenih groţenj treba dopolniti interna navodila. Skupina izvaja aktivnosti za varovanje pred operativnim tveganjem in za njegovo zmanjševanje. Natanĉni postopki za obvladovanje operativnega tveganja so opredeljeni v dokumentu Postopki za kontrolo oziroma zmanjševanje bistvenih operativnih tveganj. Skupina izvaja tudi aktivnosti za obvladovanje posledic nastalih škodnih dogodkov. Za izvajanje teh postopkov so odgovorne organizacijske enote same. Spremljanje uĉinkovitosti naĉinov za varovanje pred operativnim tveganjem in njegovo zmanjševanje temelji na notranjem kontrolnem sistemu, ki je zasnovan na notranjih kontrolah, na izvajanju aktivnosti sluţbe notranje revizije in na aktivnostih v zvezi z zagotavljanjem skladnosti poslovanja. Spremljanje se izvaja tudi na sejah odbora za operativno tveganje. V letu 2011 je Skupina nadaljevala z aktivnostmi v skladu s Politiko upravljanja neprekinjenega poslovanja in Poslovnikom programa upravljanja neprekinjenega poslovanja. Izdelani naĉrti neprekinjenega poslovanja in naĉrti ukrepanja po katastrofi se redno posodabljajo in testirajo. Pripravljeni so bili dodatni naĉrti ukrepanja po katastrofi, in sicer za sektor poslovanja z velikimi podjetji in oddelek spremljanja poravnalnega raĉuna banke in plaĉilnega prometa. Pripravljena sta bila Naĉrt ravnanja v primeru izrednih dogodkov in Strategija zagotavljanja nadomestnih delovnih mest. Na ravni Skupine so bile ponovno analizirane posledice prekinitve izvajanja aktivnosti, ki se izvajajo za stranke in za potrebe poroĉanja. V Skupini je bila pripravljena Politika upravljanja s tveganjem prevar, ki med drugim od zaposlenega oz. vodilnega delavca, ki je odkril notranjo prevaro ali sumi nanjo, zahteva, da nemudoma prijavi dogodek v sistem anonimne prijave škodnih dogodkov in ostalih incidentov Obrestno tveganje Obrestno tveganje pomeni izpostavljenost finanĉnega poloţaja Skupine neugodnim spremembam trţne ravni obrestnih mer. Skupina je izpostavljena vplivom nihanja glavnih trţnih obrestnih mer tako na njeno tveganje poštene vrednosti kot na tveganje denarnih tokov. Obrestno tveganje poštene vrednosti je tveganje, da bo vrednost finanĉnega instrumenta nihala zaradi sprememb trţnih obrestnih mer. Obrestno tveganje denarnih tokov je tveganje, da bodo prihodnji denarni tokovi iz finanĉnega instrumenta nihali zaradi sprememb trţnih obrestnih mer. Kot posledica teh sprememb se spreminjajo tudi obrestne marţe in dobiĉek. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 16

30 V skladu s strategijo upravljanja z obrestnim tveganjem Skupina omejuje obseg obrestnega tveganja z vzpostavitvijo limitnega sistema in z opredelitvijo potrebnega notranjega kapitala. Skupina obvladuje obrestno tveganje z usklajevanjem virov sredstev in naloţb po njihovi zapadlosti, višini in naĉinu doloĉanja obrestnih mer ter z uporabo izvedenih finanĉnih instrumentov. Skupina redno izraĉunava tudi vpliv spremembe obrestnih mer na neto obrestne prihodke in vrednost kapitala s standardnim obrestnim šokom. Skupina izvaja uĉinkovit proces upravljanja z obrestnim tveganjem, ki omogoĉa, da ostaja raven tveganja v sprejemljivih mejah. Skupina prepoznava, meri, upravlja, nadzoruje in spremlja obrestno tveganje v skladu s sprejeto politiko upravljanja z obrestnim tveganjem. Proces upravljanja z obrestnim tveganjem vkljuĉuje postopke za obvladovanje obrestnega tveganja ob uĉinkovitem notranjem poroĉanju. Glede strukture in organizacije ustreznih funkcij upravljanja z obrestnim tveganjem velja, da izvajanje politike spremlja odbor za upravljanje z bilanco, uravnavanje obrestnega tveganja ter izpolnjevanje zahtev in postavljenih omejitev pa je odgovornost zakladništva. Skladno s potrebami notranjega poroĉanja Skupina spremlja obrestno tveganje, ki izhaja iz poslov trgovanja, v sklopu spremljanja trţnih tveganj, kjer za merjenje tveganja uporablja metodo tvegane vrednosti (angl. VaR), testiranje izjemnih razmer in analizo obĉutljivosti. Merjenje obrestnega tveganja, ki izhaja iz neusklajenih postavk banĉne knjige, se izvaja na podlagi obrestnih vrzeli. Grupirani denarni tokovi se razporedijo v posamezne ĉasovne razrede glede na prvo ponovno doloĉitev obrestnih mer oziroma pogodbeno zapadlost. Za razporeditev postavk brez konĉnega roka zapadlosti Skupina uporablja interno metodologijo. Spremljanje in izdelava poroĉil o odprtih pozicijah potekata na meseĉni ravni. Skupina je pri svojem poslovanju izpostavljena nihanju obrestnih mer, zato je pomembno, da meri svojo obĉutljivost na spremembe obrestnih mer in temu primerno uravnava svoj izkaz finanĉnega poloţaja. Skupina redno izraĉunava vpliv sprememb obrestnih mer na dobiĉek in kapital. Za spremljanje uĉinkovitosti naĉinov za varovanje pred obrestnim tveganjem in njegovo zmanjševanje Skupina redno ocenjuje lastno sposobnost prevzemanja tveganj v skladu s sprejeto metodologijo. Za zmanjševanje izpostavljenosti obrestnemu tveganju Skupina uporablja izvedene finanĉne instrumente na obrestno mero Valutno tveganje Valutno tveganje pomeni izpostavljenost Skupine posledicam sprememb teĉajev tujih valut, ki v primeru neugodnih gibanj zmanjšujejo dohodek Skupine. Strategija upravljanja z valutnim tveganjem je osredotoĉena na izpostavljenost tveganju v skladu s postavljenimi omejitvami in sposobnostjo Skupine za prevzemanje tveganj glede na prihodke in kapitalsko ustreznost. Skupina prepoznava, meri, upravlja in nadzoruje valutno tveganje v skladu s sprejeto politiko upravljanja z valutnim tveganjem. Proces upravljanja z valutnim tveganjem vkljuĉuje postopke za obvladovanje valutnega tveganja skupaj z notranjim poroĉanjem. Glede strukture in organizacije ustreznih funkcij upravljanja z valutnim tveganjem velja, da izvajanje politike spremlja in nadzira odbor za upravljanje z bilanco, za operativno uravnavanje valutnega tveganja in usklajevanje odprtih pozicij s postavljenimi limiti med dnem in preko noĉi pa skrbi zakladništvo. Za obseg in lastnosti notranjega poroĉanja je uveljavljena praksa izdelave dnevnih poroĉil o izpostavljenosti valutnemu tveganju, dnevnih izraĉunov o najveĉjih moţnih izgubah iz naslova odprtih deviznih pozicij ter rednih meseĉnih poroĉil o izpostavi valutnemu tveganju, ki jih na sejah obravnava odbor za upravljanje z bilanco. Sistem merjenja valutnega tveganja zajema dnevno spremljanje neto pozicij v tujih valutah po posamezni valuti in skupinah valut ter dnevno izraĉunavanje najveĉje dovoljene izgube iz naslova valutnega tveganja z uporabo metode tvegane vrednosti (angl. VaR). Merjenje in ocenjevanje valutnega tveganja potekata v skladu s sprejeto metodologijo, v okviru katere so opredeljeni tudi testi izjemnih razmer, s katerimi lahko oceni moţnost izgube v primeru veĉjega nihanja teĉajev tujih valut. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 17

31 Skupina izvaja varovanje pred valutnim tveganjem oziroma ga zmanjšuje, saj je izpostavljena vplivom nihanja pomembnejših teĉajev tujih valut na njeno finanĉno stanje in denarne tokove. Skupina je v letu 2011 tekoĉe usklajevala razlike med nakupi in prodajami tujih valut, ki so izhajale preteţno iz opravljanja plaĉilnega prometa. Izpostavljenost iz finanĉnih instrumentov v tujih valutah je bila zelo nizka in v skladu s postavljenimi limiti Proces ICAAP K internemu procesu ocenjevanja kapitalske ustreznosti (v nadaljevanju: ICAAP) smo pristopili ţe v letu 2007 z izdelavo ocene profila tveganosti, ki jo odraţa matrika tveganj. V okviru te analize smo v letu 2011 prepoznali pomembna tveganja, ki se pojavljajo pri izvajanju kljuĉnih poslovnih aktivnosti in doloĉali kontrole za zmanjševanje tveganj. Spremljanje profila tveganosti omogoĉa pravoĉasno odkrivanje bistvenih sprememb v profilu tveganosti in predstavlja podlago za sprejem potrebnih ukrepov. Profil tveganosti primerjamo z oceno sposobnosti prevzemanja tveganj po lastni metodologiji in na podlagi rezultatov analize sprejemamo ustrezne ukrepe, ki zagotavljajo, da Skupina Abanka prevzema tveganja v okviru svojih zmoţnosti. Primernost ravni in kakovosti kapitala glede na profil tveganosti (najmanj ĉetrtletno) preverjamo s pomoĉjo izraĉuna internih kapitalskih potreb, ki poleg kapitalskih zahtev za kreditno tveganje, trţna tveganja in operativno tveganje, ki se izraĉunavajo v skladu z veljavnimi regulativnimi pravili v okviru t. i. prvega stebra kapitalske ureditve, upoštevajo tudi interno ocenjene kapitalske potrebe v okviru t. i. drugega stebra za vsa druga tveganja, ki bodisi niso v celoti zajeta ali sploh niso upoštevana v okviru prvega stebra (npr. tveganje koncentracije, obrestno tveganje, likvidnostno tveganje, tveganje ugleda, tveganje dobiĉkonosnosti, strateško tveganje, kapitalsko tveganje idr.). Zaradi negotovih razmer na finanĉnih trgih dajemo v banki v okviru procesa ICAAP velik poudarek rednemu izvajanju testov izjemnih razmer, s katerimi ugotavljamo ranljivost banke na manj verjetne, a vseeno mogoĉe spremembe razliĉnih dejavnikov tveganja. Rezultati testov izjemnih razmer so vkljuĉeni v izraĉun internih kapitalskih potreb. Banka je v letu 2011 ocenila dodatne kapitalske potrebe za kreditno tveganje, trţna tveganja, kapitalsko tveganje, tveganje koncentracije, likvidnostno tveganje in dodatne kapitalske potrebe iz naslova dejavnikov zunanjega okolja (kapital za izjemne razmere). V letu 2011 je banka nadaljevala z nadgradnjo internega procesa ocenjevanja kapitalske ustreznosti, ki je eden od kljuĉnih stebrov veljavne kapitalske ureditve. Nadgradnja je potekala predvsem na podroĉju pregleda ustreznosti in prenove parametrov za prepoznavanje in merjenje pomembnosti posameznih kategorij tveganj, parametrov, ki se upoštevajo pri izraĉunu internih kapitalskih potreb pri posameznih kategorijah tveganj ter izpopolnitve metodologije, s katero ocenjujemo profil tveganosti in višino internih kapitalskih potreb. 4. KLJUČNE INFORMACIJE 4.1. Izkaz kratkoročnih sredstev Izdajatelj je v skupinskih raĉunovodskih izkazih na dan izkazoval tisoĉ EUR kratkoroĉnih sredstev in tisoĉ EUR kratkoroĉnih obveznosti. Na dan je izdajatelj v raĉunovodskih izkazih druţbe Abanka Vipa d.d. izkazoval tisoĉ EUR kratkoroĉnih sredstev in tisoĉ EUR kratkoroĉnih obveznosti Kapitalizacija in zadolţenost Na dan je celoten kapital v skupinskih raĉunovodskih izkazih izdajatelja znašal tisoĉ EUR in je predstavljal 5,4 % bilanĉne vsote, medtem ko so celotne obveznosti znašale tisoĉ EUR oziroma 95 % bilanĉne vsote. Celotni kapital druţbe Abanka Vipa d.d. je na dan znašal tisoĉ EUR in je predstavljal 5,7 % bilanĉne vsote, medtem ko so celotne obveznosti znašale tisoĉ EUR oziroma 94 % bilanĉne vsote. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 18

32 Tabela 3: Sestava obveznosti do virov sredstev Skupine Abanka na dan v tisoĉ EUR revidirano Finanĉne obveznosti do centralne banke Finanĉne obveznosti, namenjene trgovanju Finanĉne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Finanĉne obveznosti, merjene po odplaĉni vrednosti Vloga bank Vloge strank, ki niso banke Krediti bank Krediti strank, ki niso banke Dolţniški vrednostni papirji Podrejene obveznosti Finanĉne obveznosti, vezane na finanĉna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja - Rezervacije Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb odloţene obveznosti za davek 321 Druge obveznosti SKUPAJ OBVEZNOSTI Osnovni kapital Kapitalske rezerve Preseţek iz prevrednotenja (10.794) Rezerve iz dobiĉka Lastni deleţi (240) Zadrţani dobiĉek (vkljuĉno s ĉistim dobiĉkom poslovnega leta) KAPITAL LASTNIKOV OBVLADUJOČE BANKE Kapital manjšinskih lastnikov 10 SKUPAJ KAPITAL SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL Tabela 4: Sestava obveznosti do virov sredstev druţbe Abanka Vipa d.d. v tisoĉ EUR nerevidirano revidirano Finanĉne obveznosti do centralne banke Finanĉne obveznosti, namenjene trgovanju Finanĉne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Finanĉne obveznosti, merjene po odplaĉni vrednosti Vloga bank Vloge strank, ki niso banke Krediti bank Krediti strank, ki niso banke Dolţniški vrednostni papirji Podrejene obveznosti Rezervacije Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb odloţene obveznosti za davek Druge obveznosti SKUPAJ OBVEZNOSTI Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 19

33 Osnovni kapital Kapitalske rezerve Preseţek iz prevrednotenja (10.706) Rezerve iz dobiĉka Lastni deleţi (240) (240) Zadrţani dobiĉek (vkljuĉno s ĉistim dobiĉkom poslovnega leta) SKUPAJ KAPITAL SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL Podatki o sestavi obveznosti do virov sredstev druţbe Abanka Vipa d.d. na dan so nerevidirani. Tabela 5: Podrejene obveznosti Abanke Vipe d.d. v tisoĉ EUR Skupina Obrestna mera 31. decembra Izdani podrejeni dolţniški vrednostni papirji Kratkoroĉni evrski dolţniški vrednostni papirji 1 1 Osma izdaja obveznic, zapadlost 1. marec 2011, v evrih 4,9 % Skupaj izdani podrejeni dolţniški vrednostni papirji Inovativni instrument 3M EURIBOR + 1,9 % Skupaj podrejene obveznosti Podrejene obveznosti, ki zapadejo v 12 mesecih od datuma poroĉanja Podrejene obveznosti, ki zapadejo v veĉ kot 12 mesecih od datuma poroĉanja Interes fizičnih in pravnih oseb, ki sodelujejo pri ponudbi Izdajatelj ni seznanjen z obstojem fiziĉnih ali pravnih oseb, vpletenih v izdajo delnic, ki bi imele morebitne interese, vkljuĉno nasprotujoĉe, ki bi bili bistveni za izdajo delnic Razlogi ponudbe in uporaba prihodkov Poveĉanje kapitala bo omogoĉilo vzpostavljanje kapitalske osnove za uresniĉevanje strategije poslovanja Skupine Abanka, izboljšanje koliĉnika kapitalske ustreznosti in pripravljenost na izpolnjevanje višjih priĉakovanih kapitalskih zahtev v okviru Basla III. Izvajanje strategije je v doloĉeni meri pogojeno s kapitalsko moĉjo. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 20

34 5. INFORMACIJE O PONUJENIH DELNICAH 5.1. Opis vrednostnega papirja Izdajatelj bo izdal do novih kosovnih, nematerializiranih, rednih, imenskih delnic, z neomejeno prenosljivostjo, oznake ABKN in z ISIN kodo SI Dosedanji osnovni kapital izdajatelja, ki znaša ,60 EUR, je razdeljen na delnic enega razreda, t.j. navadnih, rednih, prosto prenosljivih, imenskih kosovnih delnic z oznako ABKN, od tega je delnic v nematerializirani obliki, delnic pa je v materializirani obliki, za katere ni bila opravljena zamenjava po 68. ĉlenu Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP), in še niso bile oddane na KDD. Po izdaji novih delnic se osnovni kapital Abanke Vipe d.d. poveĉa za najveĉ ,26 EUR, tako da bo po poveĉanju znašal najveĉ ,86 EUR in bo razdeljen na najveĉ navadnih kosovnih, nematerializiranih, rednih, imenskih delnic, z neomejeno prenosljivostjo, oznake ABKN. Emisijska vrednost ene nove delnice je 7,00 EUR, emisijska vrednost vseh novih delnic pa je do ,00 EUR Zakonodaja, po katere so bili vrednostni papirji izdani Delnice izdajatelja bodo izdane na podlagi slovenske zakonodaje. Za reševanje morebitnih sporov v zvezi z delnicami je pristojno sodišĉe v Ljubljani Oblika delnic Ponujene delnice bodo izdane v nematerializirani obliki in vpisane na raĉun imetnikov delnic v centralnem registru vrednostnih papirjev, ki ga vodi KDD Centralna klirinško depotna druţba, delniška druţba (KDD), skladno z veljavno slovensko zakonodajo in pravili poslovanja KDD Valuta, v kateri bodo delnice izdane Delnice bodo izdane kot kosovne delnice in nimajo oznake valute Opis pravic, povezanih z delnicami Novo izdane delnice so po vsebini pravic izenaĉene z ţe obstojeĉimi navadnimi imenskimi delnicami izdajatelja z oznako ABKN, ki dajejo njihovim imetnikom pravico do: - udeleţbe pri upravljanju Abanke Vipe d.d.; - pravico do dividende; - ustreznega dela preostalega premoţenja po likvidaciji ali steĉaju. V skladu s 337. ĉlenom ZGD imajo dosedanji delniĉarji prednostno pravico do vpisa novih delnic v sorazmerju s svojimi deleţi v osnovnem kapitalu. Število novih delnic, do katerih so upraviĉeni obstojeĉi delniĉarji, se izraĉuna na podlagi razmerja med številom novih delnic in številom obstojeĉih delnic, zmanjšano za lastne delnice (razmerje 0, ), upoštevaje število obstojeĉih delnic posameznega upraviĉenca, pri ĉemer velja pravilo, da se število novih delnic, do katerih so upraviĉeni obstojeĉi delniĉarji, zaokroţi navzdol. Dividende se izplaĉujejo na naĉin, doloĉen s sklepom skupšĉine o delitvi bilanĉnega dobiĉka. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 21

35 Omejitve pri izplaĉilih dividend veljajo za imetnike delnic, katere še niso vpisane v delniško knjigo izdajatelja, torej za delnice, za katere še niso bili izpeljani postopki dematerializacije. Imetniki materializiranih delnic prejmejo obvestilo o izplaĉilu dividend, kjer so obvešĉeni, da so imetniki še nevpisanih delnic na KDD in da so kot imetniki delnic izdajatelja upraviĉeni do izplaĉila dividende ob pogoju predloţitve delnic v materializirani obliki. V primeru, da imetniki materializiranih delnic le-teh ne morejo predloţiti, morajo podati izjavo, na podlagi katere izdajatelj lahko sproţi postopek amortizacije materializiranih delnic na sodišĉu. Ob predloţitvi navedene dokumentacije izdajatelj izvede nakazilo imetnikom materializiranih delnic pripadajoĉih dividend. Za imetnike nerezidente ne veljajo posebne omejitve, postopki izplaĉila dividend teĉejo skladno z veljavno zakonodajo. Upraviĉenje do dividende zastara v skladu z Obligacijskim zakonikom v roku 3 let. V primeru, da v navedenem roku, ki je bil doloĉen za zastaranje upraviĉenja do dividende, imetniki delnic niso izkoristili pravice do izplaĉila njim pripadajoĉe dividende, se znesek neizplaĉane dividende na dan zastaranja upraviĉenja knjiţi med izredne dohodke izdajatelja. Predlog o višini dividend poda uprava izdajatelja. Predlog mora potrditi nadzorni svet, ki ga skupaj z letnim poroĉilom predstavi na skupšĉini. O delitvi dobiĉka odloĉa skupšĉina delniĉarjev izdajatelja. Dividende se izplaĉujejo skladno z davĉno zakonodajo. Pri izraĉunu deleţa dobiĉka za izplaĉilo dividend se lastne delnice izkljuĉijo. Dividende se izplaĉujejo enkrat letno, obiĉajno v roku enega meseca po skupšĉini Izjava s sklepi, pooblastili in odobritvami, na temelju katerih bodo delnice izdane Delnice bodo izdane na podlagi sklepa št. 9, ki ga je sprejela skupšĉina delniĉarjev Abanke Vipe d.d. dne 30. maja Pričakovani datum izdaje delnic Izdajatelj priĉakuje, da bodo nove delnice izdane v KDD najkasneje do Prenosljivost delnic Novo izdane delnice bodo prosto prenosljive Obvezni predpisi glede ponudb za odkup in prodajo delnic Relevantni predpisi, ki urejajo prevzemno ponudbo ter odkup in prodajo delnic izdajatelja so: Zakon o gospodarskih druţbah ZGD-1 (Ur. l. RS 42/06, 60/2006; 26/2007 (ZSDU-B), 33/2007 (ZSReg-B), 67/2007 (ZTFI), 10/2008, 68/2008, 42/2009, 33/2011, 91/2011, 100/ Skl. US); Zakon o banĉništvu - ZBan-1 (Ur. l. RS 131/06, 1/2008, 109/2008, 19/2009, 98/2009, 79/2010, 9/ ZPlaSS-B, 35/2011, 59/2011, 85/2011); Zakon o prevzemih - ZPre-1 (Ur. l. RS 79/06, 67/2007 (ZTFI), 1/2008, 68/2008, 35/ ORZPre75, 55/ Skl. US, 105/ Odl. US, 10/2012, 22/ Odl. US); Obligacijski zakonik - OZ (Ur. l. RS 83/01, 32/04, 28/2006 (Odl. US), 40/07); Zakon o trgu finanĉnih instrumentov ZTFI (Ur. l. RS 67/2007, 100/2007, 69/2008, 40/2009, 88/2010, 78/2011); Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih ZNVP (Ur. l. RS 23/1999, 75/ ZIZ-A, 114/2006, 67/ ZTFI, 58/2009, 78/2011); Zakon o prepreĉevanju pranja denarja in financiranja terorizma ZPPDFT (Ur. l. RS 60/2007, 19/2010, 77/2011) Prevzemne ponudbe za lastniški kapital izdajatelja Prevzemnih ponudb za lastniški kapital izdajatelja v letu 2011 in prvem ĉetrtletju 2012 ni bilo. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 22

36 5.11. Informacija o davkih Obdavčitev prometa Na podlagi 4. toĉke 44. ĉlena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/2006, 33/2009, 85/2009, 85/2010, 18/2011, 78/2011 in 38/2012 v nadaljevanju ZDDV-1) so plaĉila davka na dodano vrednost oprošĉene tudi finanĉne transakcije, in sicer med drugim transakcije, vkljuĉno s posredovanjem (razen upravljanja, hrambe, investicijskega svetovanja in storitev v zvezi s prevzemi) z delnicami, deleţi v podjetjih ali zdruţenjih, obveznicami in drugimi vrednostnimi papirji, razen z dokumenti o lastninski pravici na blagu in pravicami in deleţi (4.e. toĉka 44. ĉlena ZDDV-1) Obdavčitev donosov pravne osebe Prejete dividende in dohodki, ki so podobni dividendam V skladu s 24. ĉlenom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/2006, 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011, 24/2012 in 30/2012 v nadaljevanju ZDDPO-2) se pri doloĉanju davĉne osnove zavezanca prejete dividende oziroma drugi deleţi iz dobiĉka, vkljuĉno z dohodki, ki so podobni dividendam (74. ĉlen ZDDPO-2), razen skritih rezerv iz 74. ĉlena ZDDPO- 2, ki niso bile predmet obdavĉitve pri izplaĉevalcu, izvzamejo iz davĉne osnove prejemnika, ĉe je izplaĉevalec: 1. zavezanec za davek po tem zakonu; ali 2. za davĉne namene rezident v drţavi ĉlanici EU v skladu s pravom te drţave in se v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavĉevanja dohodka, sklenjene z drţavo neĉlanico EU, ne šteje kot rezident izven EU in je poleg tega zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavĉevanja, ki velja za matiĉne druţbe in odvisne druţbe iz razliĉnih drţav ĉlanic EU, in jih doloĉi minister, pristojen za finance, kjer se za zavezanca ne šteje druţba, ki je davka oprošĉena ali ima moţnost izbire obdavĉitve; ali 3. zavezanec za davek od dohodka oziroma dobiĉka, primerljiv z davkom po tem zakonu, in ni rezident drţave, v primeru poslovne enote pa se ta ne nahaja v drţavi, v kateri je splošna oziroma povpreĉna nominalna stopnja obdavĉitve dobiĉka niţja od 12,5% in je drţava objavljena na seznamu v skladu z 8. ĉlenom ZDDPO-2, pri tem pa ta alineja ne velja za izplaĉevalca, ki je rezident druge drţave ĉlanice EU po 2. toĉki tega odstavka tega ĉlena. Doloĉbe prejšnjega odstavka se za prejemnika nerezidenta uporabljajo, ĉe je njegova udeleţba v kapitalu oziroma upravljanju osebe, ki deli dobiĉek, povezana z dejavnostmi oziroma posli, ki jih nerezident opravlja v poslovni enoti v Sloveniji oziroma preko poslovne enote v Sloveniji. Dohodki iz prejšnjega odstavka se izvzamejo iz davĉne osnove prejemnika, ĉe so bili v tekoĉem ali v preteklih davĉnih obdobjih, na njihovi podlagi v davĉno osnovo vkljuĉeni prihodki. Dobiĉki iz odsvojitve lastniških deleţev Na podlagi 11. odstavka 8. ĉlena ZDDPO-2 se uvršĉajo med dohodke ki imajo vir v Sloveniji in za katere je doloĉena obveznost davĉnega odtegljaja tudi dobiĉki od odsvojitve finanĉnih inštrumentov oziroma finanĉnih naloţb vseh vrst, kot so vrednostni papirji oz. lastniški deleţi, ĉe jih izdajo gospodarske druţbe, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji. Pri doloĉanju davĉne osnove zavezanca rezidenta in nerezidenta, ki opravlja dejavnost oziroma posle v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, ki ustvari dobiĉek iz odsvojitve lastniških deleţev v gospodarskih druţbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, se 50% tega dobiĉka izvzame iz davĉne osnove zavezanca, ĉe je bil zavezanec, ki ustvari dobiĉek udeleţen v kapitalu oziroma pri upravljanju druge osebe tako, da je imetnik poslovnega deleţa, delnic ali glasovalnih pravic v višini najmanj 8% in znaša ĉas trajanja te udeleţbe v kapitalu oziroma upravljanju gospodarske druţbe, zadruge ali druge oblike organiziranja najmanj 6 mesecev in je v tem obdobju nepretrgoma za poln delovni ĉas zaposloval vsaj eno osebo. Izguba iz odsvojitve lastniških deleţev se mu prizna v višini 50%. Doloĉbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za dobiĉke iz naloţb v lastniške deleţe v gospodarske druţbe, zadruge in druge oblike organiziranja, ki imajo sedeţ ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva v drţavah, v katerih je splošna oziroma povpreĉna nominalna stopnja obdavĉitve druţba niţja od 12,5% in je Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 23

37 drţava objavljena na seznamu v skladu z 8. ĉlenom ZDDPO-2, pri tem pa to niso drţave ĉlanice EU. V primeru likvidacije oziroma prenehanja zavezanca ali poslovne enote nerezidenta v Sloveniji v obdobju 10 let po ustanovitvi, se v davĉnem obraĉunu ob prenehanju davĉna osnova poveĉa za izvzeti del dobiĉka po prvem odstavku za zadnjih pet davĉnih obdobij. Kot likvidacija oziroma prenehanje zavezanca ali poslovne enote nerezidenta v Sloveniji se ne šteje transakcija po doloĉbah VII. poglavja ZDDPO-2. Pri doloĉanju davĉne osnove se dobiĉek, ki ga zavezanec ustvari z odsvojitvijo lastniških deleţev oziroma delnic v bankah, v zameno za izdajo ali prenos lastnih lastniških deleţev ali delnic druge druţbe (zamenjava) dobiĉek ali izguba iz te zamenjave izvzame iz davĉne osnove zavezanca. Ĉe zavezanec prejme plaĉilo v denarju, se sorazmerni del dobiĉka ali izgube, ki ustreza plaĉilu v denarju, vkljuĉi v davĉno osnovo. V teh primerih mora zavezanec ovrednotiti v zameno prejete lastniške deleţe ali delnice po davĉni vrednosti, ki so jo imeli v zamenjavi odsvojeni lastniški deleţi ali delnice ob zamenjavi. Izplaĉila dividend Na podlagi 1. odstavka 70. ĉlena ZDDPO-2 je izdajatelj zavezan za izraĉun in plaĉilo davĉnega odtegljaja od dividend in dohodkov podobnih dividendam (74. ĉlen ZDDPO-2) po stopnji 15 %, razen kadar je prejemnik dividend eden izmed naštetih subjektov (2. odstavek 70. ĉlena in 1. odstavek 71. ĉlena ZDDPO-2): 1. Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost v republiki Sloveniji, 2. Banka Slovenije, 3. zavezanec rezident, ki izplaĉevalcu sporoĉi svojo davĉno številko, 4. zavezanec nerezident, ki je zavezan za davek od dohodkov, ki jih dosega z dejavnostjo oziroma posli v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, in izplaĉevalcu sporoĉi svojo davĉno številko, ĉe gre za dohodke, plaĉane po tej poslovni enoti, 5. zavezanec oseba, ki ima eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem obdavĉenja, ki velja za matiĉne druţbe in odvisne druţbe iz razliĉnih drţav ĉlanic EU, kadar: a. ima prejemnik najmanj 10 % vrednosti ali števila delnic ali deleţev v delniškem kapitalu, osnovnem kapitalu ali glasovalnih pravicah osebe, ki deli dobiĉek, b. znaša ĉas trajanja udeleţbe v kapitalu najmanj 24 mesecev, c. je prejemnik: - oseba, ki ima eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem obdavĉenja, ki velja za matiĉne druţbe iz razliĉnih drţav ĉlanic EU, in jih doloĉi minister, pristojen za finance, - rezident v drţavi ĉlanici EU v skladu s pravom te drţave in se ne šteje kot rezident izven EU v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavĉevanja dohodka, sklenjeno z drţavo neĉlanico, - je zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavĉenja, ki velja za matiĉne druţbe in odvisne druţbe iz razliĉnih drţav ĉlanic EU, in jih doloĉi minister, pristojen za finance, kjer se za zavezanca ne šteje druţba, ki je davka oprošĉena ali ima moţnost izbire. Dividenda, ki je izplaĉana osebi, ki še ne izpolnjuje pogoja 24 mesecev, sicer pa izpolnjuje predhodno navedene pogoje, se lahko izplaĉa brez odtegljaja davka, ĉe izplaĉevalec dividende predloţi banĉno garancijo. Pri izplaĉilu dividend nerezidentu, ki ne izpolnjuje zgoraj predpisanih pogojev, mora torej izplaĉevalec dividend obraĉunati in plaĉati davĉni odtegljaj po stopnji 15%. Na podlagi odloĉbe davĉne uprave Republike Slovenije pa lahko izplaĉevalec obraĉuna davĉni odtegljaj po niţji stopnji iz sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavĉevanju, sklenjenega med RS in drţavo nerezidenta Obdavčitev donosov fizične osebe Izplaĉilo dividend Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/2006, 10/2008, 78/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 43/2010, 106/2010, 24/2012, 30/2012 in 40/2012-ZUJF v nadaljevanju ZDoh-2) v 80. ĉlenu doloĉa, da so dividende dohodek iz kapitala, in zanje predpisuje obdavĉitev dohodka iz kapitala po stopnji 20 % (132. ĉlen ZDoh-2) oz. po stopnji 25 % od dalje, pri ĉemer se šteje obraĉunani in plaĉani davek kot dokonĉen davek. To pomeni, da se dohodek iz naslova prejetih dividend ne všteva v letno davĉno osnovo zavezanca. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 24

38 Izdajatelj je zavezan, da ob izplaĉilu dividend odtegne in plaĉa davek po odbitku po stopnji 20 % oz. po stopnji 25 % od dalje, tako za rezidente Republike Slovenije kot za nerezidente, razen ĉe v sporazumu o izogibanju dvojnega obdavĉevanja, ki se uporablja med Republiko Slovenijo in drţavo prejemnika, ni doloĉena drugaĉna davĉna stopnja in prejemnik dividende pred izplaĉilom dividende izdajatelju predloţi s strani DURS-a potrjen KIDO obrazec Dobiĉek iz kapitala Dobiĉek iz kapitala je na podlagi 92. ĉlena ZDoh-2 dobiĉek, doseţen z odsvojitvijo kapitala t.j. vrednostnega papirja oziroma lastniškega deleţa. Kot davĉna osnova od dobiĉka iz kapitala pa se smatra razlika med prodajno in nabavno vrednostjo. Pri vrednostnih papirjih, ki so bili pridobljeni pred , se za nabavno vrednost šteje trţna vrednost na dan ; ĉe trţne vrednosti ni, se upošteva knjigovodska vrednost. Stopnja dohodnine od dobiĉka iz kapitala znaša 20 % oz. po stopnji 25 % od dalje in se zniţuje vsakih pet let imetništva kapitala (132. ĉlen ZDoh-2) in znaša: Tabela 6: Število let imetništva kapitala in stopnja dohodnine Število let imetništva kapitala Stopnja dohodnine Stopnja dohodnine po do 5 let 20 % 25 % od vkljuĉno 5 do 10 let 15 % 15 % od vkljuĉno 10 do 15 let 10 % 10 % od vkljuĉno 15 do 20 let 5 % 5 % po 20 letih 0 % 0 % Obdavĉitev je dokonĉna, kar pomeni, da se ne vpisuje v dohodninsko napoved. Izraĉun dohodnine od dobiĉka iz kapitala se opravi z odmero dohodnine. Izraĉun dohodnine od dobiĉka iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deleţev opravi davĉni organ na podlagi napovedi davĉnega zavezanca. Davĉni zavezanec mora napoved za odmero dohodnine od dobiĉka iz odsvojitve vrednostnih papirjev vloţiti do 28. februarja tekoĉega leta za preteklo leto, razen nerezidentov. Nerezident lahko vloţi napoved do 28. februarja tekoĉega leta za preteklo leto, ĉe napove vse odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deleţev ter investicijskih kuponov v preteklem letu. Sicer se napoved za odmero dohodnine vloţi v 15 dneh od dneva odsvojitve kapitala Odgovornost za davke, odtegnjene pri viru Izdajatelj je v skladu z zakonodajo plaĉnik davĉnega odtegljaja ob izplaĉilu dividende in je odgovoren za izraĉun davĉnega odtegljaja ter plaĉilo davka davĉni upravi Republike Slovenije. Druge odgovornosti za davke, odtegnjene pri viru, izdajatelj ne prevzema. 6. POGOJI PONUDBE 6.1. Pogoji ponudbe, pričakovan časovni razpored in postopek sprejema ponudbe Pogoji, pod katerimi poteka ponudba Ponudba bo potekala na naĉin in pod pogoji, ki so navedeni v tem prospektu Skupni znesek ponudbe Ponudba obsega najveĉ delnic v skupni emisijski vrednosti najveĉ ,00 EUR in je enaka zmnoţku števila novih delnic in emisijski vrednosti ene nove delnice. Emisijska vrednost ene nove delnice izdajatelja znaša 7,00 EUR Trajanje ponudbe Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 25

39 Prodaja delnic se izvaja v dveh krogih. Prvi krog zaĉne teĉi naslednji delovni dan po objavi povzetka prospekta v ĉasniku Delo, na sistemu SEOnet in na spletni strani izdajatelja in traja 14 dni. Drugi krog se zaĉne najkasneje 3. delovni dan od zakljuĉka prvega kroga in traja 7 dni. Prodaja delnic se opravi z javno ponudbo vsem delniĉarjem izdajatelja, ki so na dan potrditve prospekta za prodajo delnic izdajatelja javnosti s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev (preseĉni dan) imetniki delnic z oznako ABKN in so vpisani v delniško knjigo izdajatelja. Rok za vpis in vplaĉilo delnic je 14 dni od dneva objave povzetka prospekta v ĉasniku Delo, na sistemu SEOnet in na spletni strani izdajatelja (prvi krog), s priĉetkom teka roka 1. delovni dan od dneva objave povzetka prospekta v ĉasniku Delo, na sistemu SEOnet in na spletni strani izdajatelja. Delnice, za katere delniĉarji niso izkoristili pravice do vpisa v prvem krogu, se ponudijo v odkup vsem delniĉarjem izdajatelja, ki so na dan potrditve prospekta za prodajo delnic izdajatelja javnosti s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev (preseĉni dan) imetniki delnic z oznako ABKN in so vpisani v delniško knjigo izdajatelja, in zunanjim investitorjem. Posebnih omejitev pri vpisu delnic ni. Rok za vpis in vplaĉilo je 7 dni od dneva obvestila izdajatelja o priĉetku drugega kroga, ki bo objavljeno v ĉasniku Delo, na sistemu SEOnet in na spletni strani izdajatelja (drugi krog). Obvestilo bo objavljeno najkasneje 3. delovni dan po zakljuĉku prvega kroga. Šteje se, da so bile delnice vplaĉane, v kolikor prispe ustrezen znesek za vplaĉilo delnic na transakcijski raĉun Abanke najkasneje naslednji delovni dan po vpisu delnic Preklic ponudbe Izdajatelj lahko kadarkoli do javne objave rezultata ponudbe na podlagi sklepa uprave, prekliĉe ponudbo po tem prospektu. Do preklica ponudbe lahko pride, ĉe izdajatelj po lastni presoji meni, da bi bilo s ponudbo nepriporoĉljivo ali nepraktiĉno nadaljevati zaradi nastopa, med drugim, sledeĉih dogodkov: (i) prekinitev ali bistvena omejitev trgovanja z vrednostnimi papirji na LJSE; (ii) bistveno poslabšanje gospodarskega ali politiĉnega poloţaja v Sloveniji ali na splošno na svetu; (iii) bistvena izguba ali poslabšanje poslovanja izdajatelja ali Skupine Abanka; (iv) bistvena negativna sprememba ali razvoj splošnega poslovanja, upravljanja, finanĉnega poloţaja, kapitala ali rezultatov poslovanja izdajatelja ali Skupine Abanka oz. bistveno negativen razvoj v zvezi z navedenim. S preklicem ponudbe se zavrnejo vse vpisne izjave obstojeĉih delniĉarjev in vlagateljev za vpis ponujenih delnic na podlagi ponudbe po tem prospektu. Abanka bo v roku 15 dni po objavi preklica ponudbe vrnila vse do preklica vplaĉane zneske, pri ĉemer obstojeĉi delniĉarji in vlagatelji ne bodo upraviĉeni do plaĉila obresti ali drugih nadomestil. Vsaka odloĉitev v zvezi s preklicem ponudbe bo objavljena v ĉasniku Delo, na sistemu SEOnet in na spletni strani izdajatelja Vpisovanje in vplačevanje delnic Nove delnice se vpisujejo z izpolnitvijo in podpisom vpisne izjave (vpisno potrdilo) na naslednjih vpisnih mestih od ponedeljka do petka v rednem delovnem ĉasu poslovalnic med 9:00 in 15:30 uro. Tabela 7: Seznam vpisnih mest POSLOVALNICA NASLOV TELEFON TELEFAKS DELOVNI ČAS 1 Sedež ABANKE VIPE D.D. Slovenska cesta 58, 1000 Ljubljana sobota zaprto 2 Poslovalnica SLOVENSKA 50 Slovenska cesta 50, 1000 Ljubljana sobota zaprto 3 Poslovalnica CELJE I Aškerčeva 10, 3000 Celje in sobota zaprto 4 Poslovalnica KOPER Ferrarska 12, 6000 Koper sobota zaprto 5 Poslovalnica KRANJ Nazorjeva 1, 4000 Kranj sobota zaprto 6 Poslovalnica CANKARJEVA Cankarjeva 6 B, 2000 Maribor in sobota zaprto 7 Poslovalnica NOVA GORICA ERJAVČEVA Erjavčeva 2,5000 Nova Gorica sobota zaprto 8 Poslovalnica NOVO MESTO Rozmanova 40, 8000 Novo mesto in sobota zaprto Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 26

40 Delnice se vplaĉujejo v denarju, v valuti EUR, na transakcijski raĉun izdajatelja. Delnice morajo biti vplaĉane najkasneje naslednji delovni dan po izpolnitvi vpisne izjave. Delnice se štejejo za vpisane samo, ĉe so tudi v celotni vplaĉane. Šteje se, da so bile delnice vplaĉane, v kolikor prispe ustrezen znesek za vplaĉilo delnic na transakcijski raĉun Abanke najkasneje naslednji delovni dan po vpisu delnic. Po oddaji vpisnih izjav delniĉarji in investitorji ne morejo umakniti, spremeniti ali preklicati vpisa, razen v primeru, ĉe je k temu prospektu objavljen dodatek na podlagi veljavnih predpisov Opis moţnosti za zmanjšanje vpisa in način vračila preseţnih zneskov, ki jih plačajo prijavljeni V kolikor bo vpisanih in vplaĉanih veĉ delnic, kot jih bo na razpolago, se investitorjem, ki bodo delnice vpisali in vplaĉali zniţa število delnic, do katerih bodo upraviĉeni, kot je to opredeljeno v toĉki Preseţna vplaĉila bo izdajatelj neobrestovana vrnil vpisnikom prvega kroga najkasneje 5. delovni dan od dneva vplaĉila na raĉun iz katerega je bilo vplaĉilo tudi plaĉano. Preseţna vplaĉila bo izdajatelj neobrestovana vrnil vpisnikom drugega kroga najkasneje 5. delovni dan po zakljuĉku drugega kroga na raĉun iz katerega je bilo vplaĉilo tudi plaĉano Uspešnost in objava izida javne ponudbe Za ponudbo ne bo doloĉen prag uspešnosti. Izdajatelj bo rezultate ponudbe javno objavil na sistemu SEOnet, v ĉasniku Delo ter na svoji spletni strani. V kolikor do poveĉanje osnovnega kapitala zaradi kakršnih koli razlogov ne bi bilo vpisano v sodni register, postane vpis neobvezujoĉ in se neobrestovana vplaĉila vrnejo vpisnikom v roku 14 dni Način in roki vplačila vrednostnih papirjev in dostave vrednostnih papirjev Po konĉanem vpisu sprememb osnovnega kapitala, števila delnic in vpisu sprememb statuta v sodni register bo izdajatelj izdal KDD-ju nalog za izdajo delnic. KDD bo nato delnice vpisal na registrske raĉune vpisnikov in vplaĉnikov delnic Uveljavljanje prednostne pravice do nakupa novih delnic in prenosljivost pravic do vpisa Prednostna pravica je upoštevana tako, da se delnice ponudijo vsem delniĉarjem izdajatelja, ki so na dan potrditve prospekta za prodajo delnic izdajatelja javnosti s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev (preseĉni dan) imetniki delnic z oznako ABKN in so vpisani v delniško knjigo izdajatelja. Vsak delniĉar ima pravico vpisati nove delnice v sorazmerju s svojim dosedanjim deleţem glede na število izdanih delnic obeh oznak, zmanjšano za število lastnih delnic. Število novih delnic, do katerih so upraviĉeni obstojeĉi delniĉarji, se izraĉuna na podlagi razmerja med številom novih delnic in številom obstojeĉih delnic, zmanjšano za lastne delnice (razmerje 0, ), upoštevaje število obstojeĉih delnic posameznega upraviĉenca, pri ĉemer velja pravilo, da se število novih delnic, do katerih so upraviĉeni obstojeĉi delniĉarji, zaokroţi navzdol. Imetniki materializiranih delnic z oznako ABKN, katere do dneva potrditve prospekta s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev (preseĉni dan) ne bodo vpisane v delniško knjigo izdajatelja, ne bodo imeli pravice koristiti prednostne pravice iz naslova imetništva materializiranih delnic z oznako ABKN do vpisa novo izdanih delnic izdajatelja Načrt porazdelitve in dodelitve Različne kategorije potencialnih investitorjev, ki so jim delnice ponujene Novo izdane delnice so v prvem krogu ponujene vsem delniĉarjem izdajatelja, ki so na dan potrditve Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 27

41 prospekta za prodajo delnic izdajatelja javnosti s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev (preseĉni dan) imetniki delnic z oznako ABKN in so vpisani v delniško knjigo izdajatelja. Rok za vpis in vplaĉilo delnic je 14 dni od dneva objave povzetka prospekta v ĉasniku Delo, na sistemu SEOnet in na spletni strani izdajatelja (prvi krog), s priĉetkom teka roka 1. delovni dan od dneva objave povzetka prospekta v ĉasniku Delo, na sistemu SEOnet in na spletni strani izdajatelja. Delnice, za katere delniĉarji niso izkoristili pravice do vpisa v prvem krogu, se ponudijo v odkup vsem delniĉarjem izdajatelja, ki so na dan potrditve prospekta za prodajo delnic izdajatelja javnosti s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev (preseĉni dan) imetniki delnic z oznako ABKN in so vpisani v delniško knjigo izdajatelja, in zunanjim investitorjem (drugi krog). Posebnih omejitev pri vpisu delnic ni. Rok za vpis in vplaĉilo je 7 dni od dneva obvestila izdajatelja o priĉetku drugega kroga, ki bo objavljeno v ĉasniku Delo, na sistemu SEOnet in na spletni strani izdajatelja. Obvestilo bo objavljeno najkasneje 3. delovni dan po zakljuĉku prvega kroga. Ĉe bo število v drugem krogu vpisanih in vplaĉanih delnic preseglo število razpoloţljivih delnic, bodo imeli prednost pri dodelitvi delnic obstojeĉi delniĉarji. Ĉe bo število vpisanih in vplaĉanih delnic, ki jih bodo vpisali in vplaĉali obstojeĉi delniĉarji, preseglo število razpoloţljivih delnic, se bodo delnice razdelile v sorazmerju glede na deleţ posameznih delniĉarjev v osnovnem kapitalu. Število novih delnic se zaokroţi navzdol. Morebiten preostanek delnic se dodeli delniĉarjem, ki so vpisali in vplaĉali najniţje število delnic, pri ĉemer se najprej dodeli maksimalno število delnic delniĉarju, ki je vpisal in vplaĉal najmanj delnic in nadaljuje z naslednjim delniĉarjem, vse do alokacije vseh razpoloţljivih delnic. Ĉe obstojeĉi delniĉarji ne bodo vpisali in vplaĉali vseh razpoloţljivih delnic, se bodo vpisane in vplaĉane delnice razdelile med zunanje investitorje. Zunanjim investitorjem se bodo delnice razdelile sorazmerno glede na njihov deleţ v vpisanih delnicah. Število novih delnic se zaokroţi navzdol. Morebiten preostanek delnic se dodeli delniĉarjem, ki so vpisali in vplaĉali najniţje število delnic, pri ĉemer se najprej dodeli maksimalno število delnic delniĉarju, ki je vpisal in vplaĉal najmanj delnic in nadaljuje z naslednjim delniĉarjem, vse do alokacije vseh razpoloţljivih delnic. Šteje se, da so bile delnice vplaĉane, v kolikor prispe ustrezen znesek za vplaĉilo delnic na transakcijski raĉun Abanke najkasneje naslednji delovni dan po vpisu delnic Vpis delnic s strani večjih delničarjev, članov uprave ali nadzornega sveta ter vpis več kot 5 % ponudbe s strani ene osebe Tabela 8: Delniĉarji z veĉ kot 5-odstotnim deleţem po stanju v delniški knjigi na dan Delničar Obstoječe število delnic Odstotek v kapitalu Zavarovalnica Triglav, d.d ,6% Sava d.d ,8% Gorenjska banka d.d ,7% Delniški vzajemni sklad Triglav Steber I ,3% Hit d.d. Nova Gorica ,1% Izdajatelj ne razpolaga s podatki o tem, ali bo katera izmed naštetih oseb vpisala in vplaĉala veĉ kot 5 % ponudbe, in prav tako ne s podatki o nameravanem vpisu veĉ kot 5 % ponudbe novo izdanih delnic s strani tretjih oseb. Na podlagi soglasja nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav d.d., objavljenega na sistemu SEOnet dne , namerava Zavarovalnica Triglav, d.d. sodelovati v dokapitalizaciji na naĉin, da ohrani obstojeĉi deleţ v kapitalu izdajatelja. Ĉlani uprave izdajatelja nameravajo sodelovati v dokapitalizaciji v skladu s pogoji vpisa in vplaĉila delnic. Število novih delnic, do katerih so upraviĉeni ĉlani uprave, ki so na preseĉni dan vpisani v delniško knjigo izdajatelja, se izraĉuna na podlagi razmerja med številom novih delnic in številom obstojeĉih delnic, zmanjšano za lastne delnice (razmerje 0, ), upoštevaje število obstojeĉih delnic posameznega ĉlana uprave, pri ĉemer velja pravilo, da se število novih delnic, do katerih so upraviĉeni obstojeĉih delniĉarji, zaokroţi navzdol. Izdajatelj ne razpolaga s podatki ali nameravajo ĉlani nadzornega sveta vpisati in vplaĉati delnice Postopek obveščanja vpisnikov o dodeljenem znesku Obvestilo o številu dodeljenih ponujenih delnic in preseţnih vplaĉilih bo izdajatelj posredoval vpisnikom po zakljuĉku javne ponudbe. Vpisniki bodo prejeli ustrezna obvestila o vpisu delnic v KDD v skladu s slovensko Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 28

42 zakonodajo. Trgovanje s ponujenimi delnicami pred njihovo uvrstitvijo na LJSE je na izkljuĉno odgovornost investitorjev Čezmerna dodelitev in opcija»green shoe«opcija za ĉezmerno dodelitev in opcija»green shoe«nista bili podeljeni Oblikovanje cene Navedba cene Nakupna cena novo izdanih delnic znaša 7,00 EUR in je bila doloĉena s strani Abanke Vipe d.d. Kot ena od osnov za doloĉitev prodajne cene delnice je bila cenitev banke s strani zunanjega svetovalca druţbe Deloitte d.o.o, ki je pripravila oceno vrednosti lastniškega kapitala na podlagi manjšinskega deleţa. Izraz "manjšinski deleţ" je opredeljen kot ne-kontrolni deleţ v podjetju, kjer niso prisotni potrebni elementi nadzora. Rezultat vrednotenja pa je ocena vrednosti (1) ene delnice banke, pri oceni vrednosti pa sta bili uporabljeni metodi diskontiranih denarnih tokov in metoda trţnih primerjav. Ocenjeni razpon vrednosti za eno delnico ob predpostavki manjšinskega deleţa v lastniškem kapitalu na dan znaša med 9,00 EUR in 11,00 EUR, pri ĉemer je najverjetnejša srednja vrednost 10,00 EUR. Povzetek in zakljuĉek poroĉila, imenovan Pismo o Vrednotenju oz»valuation Letter«, bo potencialnim vplaĉnikom delnic po predhodni najavi na sedeţu banke na vpogled na sedeţu banke, pod pogojem, da predhodno podpišejo Listino o Izkljuĉitvi odgovornosti. Upoštevaje (i) ocenjeno vrednost (1) ene delnice s strani zunanjega svetovalca druţbe Deloitte d.o.o, (ii) višino diskonta na trţno ceno v primeru dokapitalizacij nekaterih evropskih bank ter (iii) oceno uprave banke o primerni ceni za izvedbo dokapitalizacije banke, je oblikovana cena (1) ene delnice v višini 7,00 EUR. Oblikovana cena predstavlja 0,22 - kratnika knjigovodske vrednosti delnice na dan , ki znaša 31,80 EUR. Vpisniki z vpisom in vplaĉilom nimajo dodatnih stroškov, razen morebitnega plaĉila banĉnega nadomestila za opravljeni plaĉilni promet Prodaja in odkup prve izdaje delnic Izdajatelj sam izvaja vse postopke v zvezi z organizacijo in izvedbo vpisa in vplaĉila delnic. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 29

43 7. SPREJETJE V TRGOVANJE IN UREDITEV TRANSAKCIJ 7.1. Mesto trgovanja Delnice Abanke Vipe d.d. z oznako ABKN so uvršĉene v standardno kotacijo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev v Sloveniji od dne Po vpisu novih delnic na registrske raĉune vpisnikov in vplaĉnikov delnic v KDD, bo izdajatelj vloţil zahtevo na LJSE za uvrstitev novih delnic v trgovanje na borzni trg delnic, podsegment standardna kotacija. Razen trgovanja na LJSE ni predvidena uvrstitev delnic Abanke Vipa d.d. na drug organizirani trg vrednostnih papirjev Stabilizacija Izdajatelj ni odobril moţnosti za izvajanje stabilizacije cene. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 30

44 8. PRODAJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV S STRANI IMETNIKOV Prospekt se nanaša na javno ponudbo novo izdanih delnic. V tej ponudbi nihĉe od imetnikov obstojeĉih delnic izdajatelja le-teh ne ponuja v prodajo. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 31

45 9. STROŠKI PONUDBE 9.1. Skupni prihodek Izdajatelj bo na podlagi vpisa in vplaĉila novo izdanih delnic pridobil kupnino v skupnem znesku najveĉ ,00 EUR (najveĉ delnic x 7,00 EUR) Ocena skupnih stroškov ponudbe V postopku izdaje delnic bodo nastali naslednji stroški: - Zahteva za potrditev prospekta za prodajo vrednostnih papirjev javnosti (ATVP): 5.000,00 EUR - Fiksno nadomestilo za izdajo delnic v KDD: 472,79 EUR Poleg zgoraj navedenih stroškov bodo nastali še stroški tiskanja prospekta, stroški objave oglasov (zaĉetek javne ponudbe, izid uspešnosti), stroški pošiljanja vabil obstojeĉim delniĉarjem, notarski stroški, stroški spremenljivega nadomestila KDD ipd. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 32

46 10. REDČENJE Dosedanji osnovni kapital izdajatelja, ki znaša ,60 EUR, je razdeljen na navadnih, rednih, prosto prenosljivih, imenskih kosovnih delnic z oznako ABKN. V centralnem registru pri KDD je bilo na dan vpisanih delnic v nematerializirani obliki, delnic pa je v materializirani obliki, ki še niso bile oddane na KDD. Po izdaji novih delnic bo osnovni kapital druţbe znašal najveĉ ,86 EUR in bo razdeljen na najveĉ navadnih, rednih, neomejeno prenosljivih imenskih kosovnih delnic z oznako ABKN. Novo izdane delnice bodo predstavljale 49,80% osnovnega kapitala izdajatelja po poveĉanju osnovnega kapitala izdajatelja. Obstojeĉi delniĉar, ki ne bi sprejel ponudbe, bi za vsako delnico, ki jo ima, zniţal njen deleţ v skupnem številu delnic z dosedanjih 1/ na najveĉ 1/ Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 33

47 11. ZAKONITI REVIZORJI Firma in naslov izdajateljevih revizorjev Revizor izdajatelja za poslovno leto 2009 je bila druţba PricewaterhouseCoopers d.o.o., Cesta v Kleĉe 15, 1000 Ljubljana, za poslovni leti 2010 in 2011 pa je bil revizor izdajatelja revizijska druţba KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje d.o.o., Cesta 25. Junija 1F, 5000 Nova Gorica. Obe omenjeni druţbi sta vpisani v register revizijskih druţb pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 34

48 12. IZBRANE FINANČNE INFORMACIJE Izbrane pretekle finančne informacije o izdajatelju Izbrane finanĉne informacije predstavljane v nadaljevanju so bile za leta 2009, 2010 in 2011 pripravljene v skladu z mednarodnimi standardi raĉunovodskega poroĉanja (MSRP). Izbrane finanĉne informacije so povzete brez prilagoditev glede na revidirane raĉunovodske izkaze ob koncu let 2009, 2010 in Tabela 9: Izbrane finanĉne informacije in kazalniki za Skupino Abanka Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 35

49 Tabela 10: Izbrane finanĉne informacije in kazalniki za Abanko Vipo d.d. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 36

50 12.2. Izbrane finančne informacije za vmesna obdobja Tabela 11: Nerevidiran izkaz finanĉnega poloţaja za Abanko Vipo d.d. na dan in po MSRP v tisoĉ EUR Zap. ZNESEK štev. VSEBINA Denar v blagajni in stanje na raĉunih pri centralni banki Finanĉna sredstva, namenjena trgovanju Finanĉna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Finanĉna sredstva, razpoloţljiva za prodajo Krediti krediti bankam krediti strankam, ki niso banke Finanĉna sredstva v posesti do zapadlosti Nekratkoroĉna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje Opredmetena osnovna sredstva Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 37

51 9 Naloţbene nepremiĉnine Neopredmetena sredstva Dolgoroĉne naloţbe v kapital odvisnih druţb Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb terjatve za davek odloţene terjatve za davek Druga sredstva SKUPAJ SREDSTVA Finanĉne obveznosti do centralne banke Finanĉne obveznosti, namenjene trgovanju Finanĉne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Finanĉne obveznosti, merjene po odplaĉni vrednosti vloge bank vloge strank, ki niso banke krediti bank krediti strank, ki niso banke dolţniški vrednostni papirji podrejene obveznosti Rezervacije Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb odloţene obveznosti za davek Druge obveznosti SKUPAJ OBVEZNOSTI Osnovni kapital Kapitalske rezerve Preseţek iz prevrednotenja Rezerve iz dobiĉka Lastni deleţi (240) (240) 28 Ĉisti dobiĉek poslovnega leta SKUPAJ KAPITAL SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL Tabela 12: Nerevidiran izkaz poslovnega izida za Abanko Vipo d.d. za obdobje od do in od do po MSRP v tisoĉ EUR Zap. ZNESEK štev. VSEBINA Prihodki iz obresti in podobni prihodki Odhodki za obresti in podobni odhodki (32.107) (27.281) 3 Čiste obresti Prihodki iz dividend Prihodki iz opravnin (provizij) Odhodki za opravnine (provizije) (2.705) (2.448) 7 Čiste opravnine (provizije) Realizirani dobiĉki iz finanĉnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Ĉisti dobiĉki/(izgube) iz finanĉnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju (1.261) 10 (Izgube)/dobiĉki iz finanĉnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (1.280) Ĉisti dobiĉki iz teĉajnih razlik Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 38

52 12 Ĉisti dobiĉki/(izgube) iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoroĉnih sredstev v posesti za prodajo 1 (11) 13 Druge ĉiste poslovne izgube (941) (285) 14 Administrativni stroški (11.353) (11.253) 15 Amortizacija (1.279) (1.266) 16 Rezervacije (827) 17 Oslabitve (15.693) (14.933) 18 DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja (153) (71) 20 ČISTI DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 39

53 13. PODATKI O IZDAJATELJU Poslovna preteklost in razvoj izdajatelja Pravno in poslovno ime izdajatelja Firma: Skrajšana firma: Abanka Vipa d.d., Ljubljana Abanka d.d Kraj registracije izdajatelja in številka registracije Izdajatelj je vpisan v sodni register Okroţnega sodišĉa v Ljubljani reg.št. vloţka: 1/02828/ Datum ustanovitve in čas obstoja Datum ustanovitve: Trajanje izdajatelja: za nedoloĉen ĉas Izdajatelj je zaĉel poslovati z imenom (firmo) Abanka d.d. Ljubljana dne Do tega datuma je posloval pod imenom Jugobanka - Temeljna banka Ljubljana n.sub.o., Ljubljana, ki je, po vrsti statusnih sprememb, nastala iz Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino, s sedeţem v Beogradu. Slednja je bila ustanovljena leta Dne je izdajatelj spremenil firmo, ki se sedaj glasi Abanka Vipa d.d Glavni sedeţ in pravna oblika izdajatelja Sedeţ: Ljubljana Naslov: Slovenska cesta 58, 1517 Ljubljana Telefonska številka: 01 / Pravna oblika poslovanja: Delniška druţba Drţava vpisa v register: Republika Slovenija Zakonodaja po kateri posluje: Izdajatelj posluje v skladu s slovensko zakonodajo Investicije Opis izdajateljevih glavnih investicij v zadnjih treh poslovnih letih V letu 2009 so investicije v zgradbe in opremo znašale EUR. Med pomembnejše sodijo: v Ljubljani prenova dela poslovnih prostorov na Slovenski 58 v ĉetrtem nadstropju, generalna prenova v Smeltu, dokonĉanje poslovnih prostorov na Šmartinski cesti, v Logatcu priĉetek izgradnje novega poslovnega prostora in v Postojni zaĉetna plaĉila za nakup novega poslovnega prostora. Investicije v IT opremo so v letu 2009 znašale 1,9 mio EUR. Med pomembnejše sodijo: nakup in postavitev bankomatov ter nakup POS terminalov, vlaganja v streţnike, diskovne sisteme, komunikacijske naprave in delovne postaje s pripadajoĉo opremo. Za investicije v programsko opremo in licence je bilo v letu 2009 namenjenih 2 mio EUR. Najveĉje investicije so bile nadgradnja elektronske banke Abacom, AvantGard Quantum in Risk, prenova Portala Abanke in dopolnitve aplikacije IBI master. V letu 2010 so investicije v zgradbe in opremo znašale EUR. Med pomembnejše sodijo: dokonĉanje poslovnega prostora v Logatcu, dokonĉanje in selitev v nove poslovne prostore v Postojni, v Ljubljani nakup in dokonĉanje nove enote in avtomatskih sefov na Njegoševi in prenovitvena dela na Slovenski 58 v devetem nadstropju ter v Domţalah priĉetek nakupa poslovnih prostorov. Investicije v IT opremo so v letu 2010 znašale 1,7 mio EUR. Med pomembnejše sodijo: nakup in postavitev bankomatov ter nakup POS terminalov. Za investicije v programsko opremo in licence je bilo v letu 2010 namenjenih 1,5 mio EUR. Najveĉje investicije so bile nadgradnja elektronske banke Abacom, prenova Portala Abanke, prenova Skladi.Net ter uvedba MOSS (MS Office SharePoint Server). Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 40

54 V letu 2011 so investicije v zgradbe in opremo znašale EUR. Med pomembnejše investicije sodijo: prenova dela poslovnih prostorov na Slovenski 58, nakup poslovnih prostorov v Domţalah, prenova in dokonĉanje nove poslovne enote v Ţalcu ter prenova prostorov v Novi Gorici na Erjavĉevi. Investicije v IT opremo so v letu 2011 znašale 2,8 mio EUR. Med najpomembnejše sodijo: nakup in postavitev bankomatov ter nakup POS terminalov. V letu 2011 je bilo za programsko opremo in licence namenjenih 1,5 mio EUR. Najveĉje investicije so bile prenova podatkovnega skladišĉa, nadgradnja elektronske banke Abacom, prenova Portala Abanke in uvedba aplikacije ehrm.net Opis poglavitnih investicij izdajatelja, ki še potekajo V letu 2012 znaša plan investicij v zgradbe in opremo EUR. Med pomembnejše investicije sodi dokonĉanje nove enote v Domţalah. Veĉina planskega zneska je pogojena z zunanjimi dejavniki in bo realiziran, ĉe bodo okolišĉine to dopušĉale (nakup in ureditev nove poslovalnice, investicije v poslovni stavbi Slovenska 58). V letu je za investicije v IT opremo namenjenih 3,7 mio EUR. Najveĉji deleţ predstavlja nakup in namešĉanje novih bankomatov ter nadgradnja bankomatov za zagotavljanje skladnosti s PCI standardi, zaradi dokonĉanja zamenjave POS terminalov, ki niso skladni s PCI standardi je planiran nakup POS terminalov, ostalo predstavljajo vlaganja v streţnike, diskovne sisteme, komunikacijske naprave in delovne postaje s pripadajoĉo opremo. Za investicije v programsko opremo in licence je v letu 2012 namenjenih 2,5 mio EUR. Investicije se financirajo iz lastnih virov izdajatelja Informacije o poglavitnih prihodnjih investicijah izdajatelja, za katera so se poslovodni organi ţe trdno zavezali Izdajatelj glede prihodnjih investicij ni sprejel trdnih zavez. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 41

55 14. PREGLED POSLOVANJA Osnovne dejavnosti izdajatelja Opis izdajateljevih osnovnih dejavnosti V skladu s 5. ĉlenom statuta lahko Abanka opravlja tiste banĉne in druge finanĉne storitve, za katere je pridobila predpisano dovoljenje Banke Slovenije, kot tudi vse druge posle, ki jih lahko opravlja banka v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi. Izdajatelj lahko v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi opravlja posle v Republiki Sloveniji in v tujini. Abanka ima na dan 31. december 2011 dovoljenje za naslednje vzajemno priznane finanĉne storitve po 10. ĉlenu ZBan-1: 1. Sprejemanje depozitov 2. Dajanje kreditov, ki vkljuĉuje tudi: potrošniške kredite, hipotekarne kredite, odkup terjatev z regresom ali brez njega (faktoring), financiranje komercialnih poslov, vkljuĉno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoroĉnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finanĉnim instrumentom (forfeiting) 3. Plaĉilne storitve 4. Izdajanje in upravljanje drugih plaĉilnih instrumentov (na primer potovalnih ĉekov in banĉnih menic) v delu, v katerem ta storitev ni vkljuĉena v storitev iz 3. toĉke 5. Izdajanje garancij in drugih jamstev; 6. Trgovanje za svoj raĉun ali za raĉun strank: z instrumenti denarnega trga, s tujimi plaĉilnimi sredstvi, vkljuĉno z menjalniškimi posli, s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami, z valutnimi in obrestnimi finanĉnimi instrumenti, s prenosljivimi vrednostnimi papirji 7. Sodelovanje pri izdaji vrednostnih papirjev in storitve, povezane s tem 8. Svetovanje in storitve v zvezi z zdruţitvami in nakupom 9. Upravljanje z naloţbami in svetovanje v zvezi s tem 10. Hramba vrednostnih papirjev in druge storitve, povezane s hrambo 11. Kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti 12. Oddajanje sefov 13. Investicijske storitve in posli ter pomoţne investicijske storitve iz prvega odstavka 10. ĉlena ZTFI Abanka ima dovoljenje za naslednje dodatne finanĉne storitve po 11. ĉlenu Zakona o banĉništvu: 1. Posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic po zakonu, ki ureja zavarovalništvo 2. Upravljanje pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje 3. Skrbniške storitve po zakonu, ki ureja investicijske sklade in druţbe za upravljanje 4. Zastopanje pri finanĉnem zakupu (leasingu) in administrativne storitve za investicijske sklade Poslovanje Skupine sestavljajo naslednji segmenti poslovanja: poslovanje s fiziĉnimi osebami zajema naslednje storitve: osebne raĉune in varĉevalne produkte (vloge, depozite) razliĉnih roĉnosti, limite (prekoraĉitve), potrošniške in stanovanjske kredite, kreditne in debetne kartice, plaĉilni promet, menjalniško poslovanje, mobilno banĉništvo, banĉno-zavarovalniške produkte in prodajo produktov vzajemnih skladov; poslovanje s pravnimi osebami zajema naslednje storitve: transakcijske raĉune, limite (prekoraĉitve), kredite in depozite razliĉnih roĉnosti, potrdila o vlogah, dokumentarno poslovanje, garancije, akreditive, plaĉilni promet in upravljanje denarnih sredstev na raĉunih (cash management); finanĉni trgi zajemajo naslednje aktivnosti: trgovanje s finanĉnimi instrumenti, upravljanje z likvidnostjo, upravljanje z bilanco, investicijsko banĉništvo in medbanĉne odnose. Aktivnosti Skupine, ki se nanašajo na skrbniške in administrativne storitve ter storitve informatike in banĉne tehnologije, niso prikazane loĉeno v posebnem segmentu poslovanja, temveĉ pod rubriko»drugi«. Segment»drugi«vkljuĉuje tudi aktivnosti odvisnih druţb (leasing, faktoring, upravljanje naloţb in druge aktivnosti), Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 42

56 vkljuĉno s prevrednotenjem naloţb v pridruţene in skupaj obvladovane druţbe. Transakcije med poslovnimi segmenti za namen medsebojnega obraĉunavanja dohodkovnih uĉinkov so narejene na podlagi dogovorjenih in usklajenih instrumentarijev prenosa razliĉnih uĉinkov (interni prenosi/razporejanje posrednih stroškov po vseh segmentih poslovanja, obremenjevanje komercialnih poslovnih segmentov z reţijskimi stroški, interni prenosi dohodkovnih efektov med poslovnimi segmenti). Obveznosti oziroma viri so po segmentih poslovanja alocirani glede na to, v katerem segmentu poslovanja so bili pridobljeni, prav tako se odhodki od obresti oziroma drugi neobrestni odhodki od financiranja nahajajo po tistih segmentih poslovanja, v katerih so bili pridobljeni viri. Drugih materialno pomembnih postavk odhodkov, izkazanih po segmentih poslovanja, ni. Sredstva in obveznosti po segmentih poslovanja predstavljajo veĉino sredstev in obveznosti v izkazu finanĉnega poloţaja, ne vkljuĉujejo pa terjatev zaradi davkov, ki so izkazane na ravni Skupine in niso razporejene po segmentih poslovanja. Prav tako niso znotraj segmentov prikazana sredstva in obveznosti, ki se nanašajo na aktivnosti sluţbe centralne podpore ter oddelka podpore bankomatskemu in kartiĉnemu poslovanju. Na rezultate po segmentih poslovanja vpliva tudi sistem oportunitetnih obrestnih mer, ki temelji na alternativnih/oportunitetnih obrestnih merah, ki se uporabljajo za obrestovane postavke sredstev in obveznosti z namenom, da se ugotovijo oportunitetni prihodki oziroma oportunitetni odhodki. Na podlagi teh se izraĉunavajo oportunitetne obrestne marţe za posamezne segmente sredstev (kot razlika med dejansko realiziranimi prihodki in oportunitetnimi prihodki) in oportunitetne obrestne marţe za posamezne segmente obveznosti (kot razlika med oportunitetnimi odhodki in dejansko realiziranimi odhodki), kar je temelj za ugotavljanje pozitivnih oziroma negativnih oportunitetnih obrestnih marţ ter poslediĉno pozitivnih oziroma negativnih prispevkov k rezultatom poslovanja po posameznih segmentih. Poslovni segmenti se poroĉajo odboru za upravljanje z bilanco banke, ki ima vlogo organa, ki sprejema odloĉitve. Poslovanje izdajatelja je v nadaljevanju razkrito po metodologiji, ki je uporabljena pri pripravi internih poroĉil, ki jih obravnava odbor za upravljanje z bilanco banke. Odbor za upravljanje z bilanco banke, ki ima vlogo vodstva, ki sprejema odloĉitve, je med drugim pristojen za razporejanje virov, spremljanje finanĉnih rezultatov in sprejemanje odloĉitev. Skladno z MSRP 8 Skupina poroĉa o naslednjih operativnih segmentih: poslovanju s fiziĉnimi osebami, poslovanju s pravnimi osebami in poslovanju na finanĉnih trgih Poslovanje s pravnimi osebami Krediti Skupine Abanka pravnim osebam so ob koncu leta 2011 znašali tisoĉ EUR in so se v letu 2011 zmanjšali za 9,7 odstotka. Krediti Abanke pravnim osebam pa so ob koncu leta 2011 znašali tisoĉ EUR in so se glede na leto 2010 zmanjšali za 9,6 odstotka oziroma za tisoĉ EUR. Trţni deleţ kreditov pravnim osebam je konec leta 2011 znašal 9,9 odstotka, medtem ko je bil konec leta ,3 odstotka. Strukturni deleţ kreditov pravnim osebam v bilanĉni aktivi se je zmanjšal z 59,9 odstotka ob koncu leta 2010 na 58,5 odstotka ob koncu leta Struktura roĉnosti kreditiranja pravnih oseb se je v letu 2011 spremenila v korist dolgoroĉnih kreditov, ki so v strukturi vseh kreditov pravnim osebam konec leta 2011 predstavljali 59,6 odstotka. V letu 2011 so se krediti gospodarstvu zmanjšali za 9,4 odstotka oziroma za tisoĉ EUR, krediti negospodarstvu za 10,3 odstotka oziroma za tisoĉ EUR, krediti samostojnim podjetnikom za 1,3 odstotka oziroma za 587 tisoĉ EUR in krediti tujim pravnim osebam za 12,4 odstotka oziroma za tisoĉ EUR. Tabela 13: Krediti Abanke pravnim osebam v tisoĉ EUR Na dan 31. decembra Kratkoročni krediti Dolgoročni krediti Skupaj Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 43

57 Garancije Abanke so konec leta 2011 znašale tisoĉ EUR, kar pomeni, da so bile za 18,7 odstotka niţje kot v letu Storitvene garancije so se v letu 2011 zmanjšale za 19,7 odstotka, finanĉne garancije pa so se zmanjšale za 14,9 odstotka, tako da so storitvene garancije konec leta 2011 predstavljale 77,3 odstotka vseh garancij, v letu 2010 pa 78,3 odstotka. Tabela 14: Garancije Abanke pravnim osebam v tisoĉ EUR Na dan 31. decembra Finančne garancije Storitvene garancije Skupaj Depoziti pravnih oseb v Skupini Abanka so konec leta 2011 znašali tisoĉ EUR in so se v letu 2011 poveĉali za 7,4 odstotka. Depoziti pravnih oseb v Abanki pa so ob koncu leta 2011 znašali tisoĉ EUR in so se poveĉali za 6,8 odstotka oziroma za tisoĉ EUR glede na konec leta Trţni deleţ depozitov pravnih oseb se je v letu 2011 poveĉal na 12,8 odstotka; konec leta 2010 je znašal 12,6 odstotka. Med depoziti pravnih oseb so se najbolj poveĉali depoziti negospodarstva, in sicer za tisoĉ EUR oziroma za 15,7 odstotka. V bilanĉni pasivi je strukturni deleţ depozitov pravnih oseb konec leta 2011 znašal 28,8 odstotka, konec leta 2010 pa 25,0 odstotka. Valutna struktura depozitov pravnih oseb se je nekoliko spremenila, saj je deleţ depozitov v tuji valuti konec leta 2011 znašal 4,1 odstotka, medtem ko je konec leta 2010 znašal 2,8 odstotka. Bolj pa se je pri depozitih pravnih oseb spremenila struktura po roĉnosti, saj je konec leta 2011 deleţ kratkoroĉnih depozitov znašal 59,0 odstotka, medtem ko je le-ta konec leta 2010 znašal 55,4 odstotka. Tabela 15: Depoziti pravnih oseb v Abanki v tisoĉ EUR Na dan 31. decembra Kratkoročni depoziti Dolgoročni depoziti Skupaj Poslovanje s fiziĉnimi osebami Podroĉje poslovanja s prebivalstvom zajema vse storitve za poslovanje domaĉih in tujih fiziĉnih oseb. Krediti Skupine Abanka fiziĉnim osebam so konec leta 2011 znašali tisoĉ EUR in so se v letu 2011 poveĉali za 4,5 odstotka. Krediti Abanke fiziĉnim osebam pa so konec leta 2011 znašali tisoĉ EUR, od tega so prevladovali krediti domaĉim fiziĉnim osebam. V letu 2011 so se poveĉali za 4,4 odstotka oziroma za tisoĉ EUR, strukturni deleţ v bilanĉni aktivi se je poveĉal z 11,0 odstotka konec leta 2010 na 12,4 odstotka konec leta Tabela 16: Krediti Abanke fiziĉnim osebam v tisoĉ EUR Na dan 31. decembra Kratkoročni krediti Dolgoročni krediti Skupaj Trţni deleţ kreditov fiziĉnim osebam se je poveĉal, in sicer s 6,3 odstotka konec leta 2010 na 6,4 odstotka konec leta Deleţ kratkoroĉnih kreditov je konec leta 2011 znašal 8,9 odstotka; le 2,5 odstotka vseh kreditov fiziĉnim osebam sta bila v tuji valuti. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 44

58 Tabela 17: Stuktura partij kreditov Abanke fiziĉnim osebam v odstotkih Na dan 31. decembra dolgoročni krediti v tuji valuti. 0,5% 0,4% 0,4% kratkoročni komercialni krediti.. 12,5% 11,7% 11,8% dolgoročni stanovanjski krediti. 15,8% 17,8% 19,6% dolgoročni komercialni krediti 71,2% 70,1% 68,2% Opomba: * Dolgoroĉni krediti v tuji valuti so stanovanjski krediti. Depoziti fiziĉnih oseb Skupine Abanka so enaki depozitom fiziĉnih oseb Abanke in so ob koncu leta 2011 znašali tisoĉ EUR, od tega je bilo le tisoĉ EUR depozitov tujih fiziĉnih oseb. Depoziti fiziĉnih oseb so se v letu 2011 poveĉali za 6,8 odstotka, od tega so se depoziti domaĉih fiziĉnih oseb poveĉali za 6,7 odstotka oziroma za tisoĉ EUR, depoziti tujih fiziĉnih oseb pa za 8,5 odstotka ali za tisoĉ EUR. Trţni deleţ depozitov fiziĉnih oseb je ob koncu leta 2011 dosegel 8,2 odstotka, medtem ko je bil konec leta ,8 odstotka. Strukturni deleţ depozitov fiziĉnih oseb v bilanĉni pasivi se je poveĉal, in sicer s 24,9 odstotka konec leta 2010 na 28,7 odstotka konec leta Valutna struktura se ni bistveno spremenila, saj se je deleţ depozitov fiziĉnih oseb v domaĉi valuti zniţal s 96,9 odstotka konec leta 2010 na 96,4 odstotka konec leta Struktura po roĉnosti se je spremenila v korist dolgoroĉnih depozitov fiziĉnih oseb, ki so predstavljali 33,5 odstotka vseh depozitov fiziĉnih oseb ob koncu leta 2011, in je prikazana v nadaljevanju (v tisoĉ EUR). Tabela 18: Depoziti Abanke fiziĉnim osebam v tisoĉ EUR Na dan 31. decembra Kratkoročni depoziti Dolgoročni depoziti Skupaj Naslednja tabela prikazuje strukturo partij depozitov fiziĉnih oseb v Abanki v odstotkih. Tabela 19: Struktura partij depozitov fiziĉnih oseb v Abanki v odstotkih Na dan 31. decembra depoziti v tuji valuti 0,7% 0,6% 0,8% depoziti v domači valuti 19,1% 29,3% 27,6% varčevalni računi 18,9% 17,5% 18,5% osebni računi.. 61,3% 52,6% 53,1% Poslovanje z bankami Krediti bankam Skupine Abanka vkljuĉujejo vloge pri bankah in kredite bankam ter so konec leta 2011 znašali tisoĉ EUR. Krediti Abanke bankam, denar v blagajni in stanje na raĉunih pri centralni banki so konec leta 2011 znašali tisoĉ EUR in so se glede na konec leta 2010 zniţali za 20,4 odstotka, pri ĉemer sta se denar v blagajni in stanje na raĉunih pri centralni banki zniţala za 7,2 odstotka, krediti bankam pa za 25,1 odstotka. Strukturni deleţ sredstev pri bankah se je tako konec leta 2011 zniţal glede na konec leta 2010, in sicer z 8,4 odstotka na 6,8 odstotka. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 45

59 Tabela 20: Krediti Abanke bankam, denar v blagajni in stanje na raĉunih pri centralni banki v tisoĉ EUR Na dan 31. decembra Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki Krediti bankam Skupaj Finanĉne obveznosti Skupine Abanka do bank so konec leta 2011 znašale tisoĉ EUR, finanĉne obveznosti Abanke do bank pa so konec leta 2011 znašale tisoĉ EUR in so bile za 17,8 odstotka oziroma za tisoĉ EUR niţje kot konec leta Strukturni deleţ finanĉnih obveznosti do bank v bilanĉni pasivi se je tako zniţal z 22,7 odstotka konec leta 2010 na 20,1 odstotka konec leta Kratkoroĉne finanĉne obveznosti do bank glede na originalno zapadlost so se v letu 2011 povišale za tisoĉ EUR oziroma za 68,7 odstotka, medtem ko so se dolgoroĉne finanĉne obveznosti do bank glede na originalno zapadlost zniţale za tisoĉ EUR oziroma za 31,5 odstotka, kar je vplivalo, da so se v strukturi dolgoroĉne finanĉne obveznosti do bank zniţale s 86,3 odstotka konec leta 2010 na 71,9 odstotka konec leta Tabela 21: Finanĉne obveznosti Abanke do bank v tisoĉ EUR Na dan 31. decembra Kratkoročne finančne obveznosti Dolgoročne finančne obveznosti Skupaj Vrednostni papirji Naloţbe Skupine Abanka v vrednostne papirje so konec leta 2011 znašale tisoĉ EUR in so bile za 532 tisoĉ EUR višje kot naloţbe Abanke v vrednostne papirje (532 tisoĉ EUR so predstavljale naloţbe druţbe Abanĉna DZU). Naloţbe Abanke v vrednostne papirje so konec leta 2011 znašale tisoĉ EUR in so se glede na konec leta 2010 zniţale za 2,6 odstotka, strukturni deleţ naloţb v vrednostne papirje v bilanĉni aktivi pa se je poveĉal s 15,9 odstotka na 16,8 odstotka. Portfelj vrednostnih papirjev sestavljajo lastniški in dolţniški vrednostni papirji. Naloţbe Abanke v lastniške vrednostne papirje so konec leta 2011 znašale tisoĉ EUR, kar pomeni zniţanje za 29,2 odstotka oziroma za tisoĉ EUR glede na konec leta Naloţbe Abanke v dolţniške vrednostne papirje so konec leta 2011 znašale tisoĉ EUR in so imele ob koncu leta ,5-odstotni strukturni deleţ v portfelju vrednostnih papirjev. V primerjavi s koncem leta 2010 so se dolţniški vrednostni papirji povišali za 0,5 odstotka oziroma za tisoĉ EUR. Tabela 22: Naloţbe Abanke v vrednostne papirje v tisoĉ EUR Na dan 31. decembra Lastniški vrednostni papirji Dolţniški vrednostni papirji Skupaj Obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev Skupine Abanka so enake obveznostim iz izdanih vrednostnih papirjev Abanke. Obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev vkljuĉujejo obveznosti iz naslova izdanih dolţniških vrednostnih papirjev (obveznice in potrdila o vlogah) in podrejene obveznosti (izdani podrejeni dolţniški vrednostni papirji in inovativni instrument). Vse obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev so konec leta 2011 znašale tisoĉ EUR in so se glede na konec leta 2010 zniţale za 21,5 odstotka oziroma za tisoĉ EUR, njihov strukturni deleţ v bilanĉni pasivi pa se je z 18,3 odstotka zniţal na 15,5 odstotka. Obveznosti iz naslova izdanih potrdil o vlogah so konec leta 2011 znašale tisoĉ EUR, obveznosti iz izdanih navadnih obveznic in podrejenih obveznosti pa tisoĉ EUR. Podrejene obveznosti so se v letu 2011 zniţale za tisoĉ EUR, obveznosti iz izdanih navadnih obveznic pa za tisoĉ EUR; septembra 2011 smo namreĉ odkupili za tisoĉ EUR obveznic ABVIP 09/12, oktobra 2011 pa je zapadla obveznica AB10. Obveznosti iz izdanih potrdil o vlogi so se v letu 2011 zniţale za tisoĉ EUR oziroma 1,3 odstotka. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 46

60 Tabela 23: Obveznosti Abanke iz izdanih vrednostnih papirjev v tisoĉ EUR Na dan 31. decembra Izdani dolţniški vrednostni papirji Podrejene obveznosti Skupaj Kapitalske naloţbe Dolgoroĉne naloţbe v kapital odvisnih, pridruţenih in skupaj obvladovanih druţb so ob koncu leta 2011 znašale tisoĉ EUR in so bile za tisoĉ EUR niţje kot konec leta 2010, kar v celoti predstavlja oblikovanje slabitve za kapitalsko naloţbo v druţbo Aleasing d.o.o. Tabela 24: Kapitalske naloţbe (v tisoč EUR) Struktura Struktura Struktura Indeks 11/10 Odvisne druţbe ,0% ,0% ,1% 47,2 Skupaj obvladovane druţbe 0 0,0% 0 0,0% ,9% 0,0 Skupaj kapitalske naloţbe ,0% ,0% ,0% 47, Plaĉilni promet Abanka je v letu 2011 v domaĉem in ĉezmejnem plaĉilnem prometu v okviru sistema Target izvedla nalogov in s tem dosegla 10,6-odstotni trţni deleţ. Vrednostno pa je realizirala tisoĉ EUR, kar pomeni 10,5-odstotni trţni deleţ. Obseg tovrstnih plaĉil se je glede na leto 2010 poveĉal za 7,5 odstotka, vendar je bila vrednost teh plaĉil niţja za 22,5 odstotka. Preko sistema plaĉil majhnih vrednosti (SIMP) je bilo izvršenih nalogov in tako doseţen 9,1-odstotni trţni deleţ. Vrednostno pa je banka realizirala tisoĉ EUR, kar predstavlja 11,0-odstotni trţni deleţ. Obseg plaĉil preko tega sistema je bil veĉji za 14,5 odstotka, vrednost le-teh pa je bila višja za 2,9 odstotka. Na to je ţe vplivala migracija posebnih poloţnic v univerzalni plaĉilni nalog, ki je izrazito porasla predvsem v zadnjih dveh mesecih leta Obseg plaĉilnega prometa s tujino, ki zajema mednarodna in ĉezmejna plaĉila zneskov nad 50 tisoĉ EUR, je v letu 2011 znašal tisoĉ EUR, kar pomeni 9,2-odstotni trţni deleţ in Abanko uvršĉa na ĉetrto mesto med bankami v slovenskem banĉnem prostoru Kartiĉno in bankomatsko poslovanje Konec leta 2011 je bilo izdanih kartic, kar je za 1,3 odstotka veĉ kot ob koncu leta Najveĉji deleţ med vsemi karticami (kar 62,2 odstotka) ima kartica Ba Maestro, ki je kartica osebnega raĉuna ( kartic), najveĉji porast pa je zabeleţila kartica Visa Electron, katere število se je poveĉalo kar za 9,2 odstotka ( kartic). V letu 2011 je bilo z izdanimi karticami Abanke na prodajnih mestih opravljenih 12,9 milijona transakcij, kar je za 2 odstotka veĉ kot v letu Tudi skupni promet v vrednosti tisoĉ EUR je bil za 2 odstoka višji kot v letu Tabela 25: Število in vrednost plaĉil s karticami Abanke na prodajnih mestih v letih 2009, 2010 in 2011 Število transakcij Struktura Vrednost (v tisoč EUR) Struktura Ba Maestro ,0% 75,8% 75,9% ,8% 75,7% 76,2% Visa - klasiĉna ,8% 12,5% 13,3% ,1% 9,4% 9,9% Visa Electron - debetna ,0% 5,8% 4,9% ,2% 8,6% 8,0% Mastercard - klasiĉna ,2% 3,1% 3,4% ,3% 2,2% 2,3% Visa - zlata ,4% 1,4% 1,5% ,9% 2,0% 2,0% Visa Electron - kreditna ,5% 0,5% 0,4% ,6% 0,5% 0,5% Mastercard - poslovna ,4% 0,4% 0,4% ,7% 0,7% 0,7% Visa - poslovna ,2% 0,2% 0,2% ,4% 0,4% 0,4% Ba Maestro - poslovna ,5% 0,2% 0,0% ,8% 0,4% 0,0% Karanta ,0% 0,0% 0,04% ,0% 0,0% 0,02% Skupaj ,0% 100,0% 100,0% ,0% 100,0% 100,0% Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 47

61 Abanka ima dobro razvito mreţo prodajnih mest za vse vrste kartiĉnih produktov, katerih posli potekajo na lastnih POS-terminalih ali na terminalih drugih bank. Konec leta 2011 je imela prikljuĉenih lastnih POSterminalov na pogodbenih prodajnih mestih, kar predstavlja 33,6-odstotni trţni deleţ. V okviru sklenjenih pogodb s trgovci, katerih število se je poveĉalo za 4,1 odstotka, so se transakcije izvrševale na prodajnih mestih Abanke. Na teh je bilo v letu 2011 z vsemi vrstami kartic opravljenih 20,7 milijona transakcij, kar je 163 odstotkov veĉ kot v letu 2010, v vrednosti tisoĉ EUR, kar pomeni 105 odstotkov veĉ kot v letu Izjemen porast je rezultat pridobitve pomembnejšega trgovca, pri katerem je bilo opravljenih veĉ kot polovica transakcij. Med sodobne prodajne poti Abanke sodi tudi razvejana mreţa bankomatov. Število bankomatov v lasti banke se je poveĉalo z 249 konec leta 2010 na 269 ob koncu leta 2011, kar predstavlja 14,5-odstotni trţni deleţ. Na bankomatih Abanke je bilo opravljenih 6,1 miljona transakcij v vrednosti tisoĉ EUR. Število transakcij se je zvišalo za 10,4 odstotka, medtem ko se je vrednost izplaĉil zvišala za 12,9 odstotka glede na enako obdobje preteklega leta Borznoposredniško poslovanje Skupni promet ĉlanov na Ljubljanski borzi je v letu 2011 dosegel tisoĉ EUR. Abanka je ustvarila tisoĉ EUR prometa, s ĉimer je dosegla deseto mesto med ĉlani borze. Na tujih trgih je Abanka opravila za tisoĉ EUR prometa. Število strank na borznem posredovanju na domaĉem trgu je ob koncu leta 2011 znašalo 9.161, medtem ko smo na tujih trgih posredovali za 764 domaĉih pravnih in fiziĉnih oseb. Sredstva strank na domaĉem kapitalskem trgu so ob koncu leta 2011 znašala tisoĉ EUR, sredstva na tujih trgih pa tisoĉ EUR. Deleţ sredstev na tujih trgih se je v letu 2011 v skupnih sredstvih na borznem posredovanju poveĉal s 6,0 odstotka na 7,3 odstotka. Tabela 26: Borzno posredovanje na domaĉem trgu Na dan 31. decembra Sredstva v tisoč EUR Število strank Tabela 27: Borzno posredovanje na tujem trgu Na dan 31. decembra Sredstva v tisoč EUR Število strank V letu 2011 smo kot prva banka v Sloveniji na sedeţu Abanke in v 16 poslovalnicah prodali 457,5 kilograma zlatih naloţbenih palic in kovancev v skupni vrednosti tisoĉ EUR. Pri storitvah gospodarjenja s finanĉnimi instrumenti je bilo konec leta 2011 v upravljanju tisoĉ EUR sredstev Vzajemni pokojninski sklad AIII Dejanska ĉista vrednost sredstev sklada je konec leta 2011 znašala tisoĉ EUR, medtem ko je konec leta 2010 znašala tisoĉ EUR. Ĉista vrednost sredstev sklada se je v letu 2011 v primerjavi z letom 2010 poveĉala za 3,2 odstotka. Konec leta 2011 so nekateri ĉlani prviĉ izpolnili pogoje za sklenitev doţivljenjske pokojninske rente. Takšno rento je v preteklem letu sklenilo 5 zavarovancev. V letu 2011 se je skladu pridruţilo 53 novih ĉlanov. Sklad je v letu 2011 drugiĉ od zaĉetka poslovanja beleţil negativen donos v višini 2,44 odstotka (v letu 2010: +3,1 odstotka). Globalna finanĉna kriza in nezaupanje vlagateljev sta se iz finanĉnih institucij preselila na raven posameznih drţav Evropske unije. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 48

62 Tabela 28: Ĉista vrednost sredstev vzajemnega pokojninskega sklada AIII Na dan 31. decembra Čista vrednost sredstev v tisoč EUR Skrbniške in administrativne storitve Abanka je na podroĉju skrbniških in administrativnih storitev za sklade še vedno vodilna skrbniška banka in edina ponudnica administrativnih storitev za sklade po Zakonu o investicijskih skladih in druţbah za upravljanje (ZISDU-2). Abanka te storitve ponuja investicijskim skladom, vzajemnim pokojninskim skladom, kritnim skladom zavarovalnic in kritnemu premoţenju pokojninskih druţb. V letu 2011 je Abanka uspela zadrţati veĉinski trţni deleţ glede na ĉisto vrednost skladov, za katere opravlja skrbniške in administrativne storitve. V letu 2011 je Abanka zaĉela trţiti tudi skrbniške storitve po Zakonu o trgu finanĉnih instrumentov (ZTFI), in sicer za institucionalne investitorje Banĉno-zavarovalniški posli Abanka izvaja politiko strateškega partnerstva z Zavarovalnico Triglav, kar ima sinergijske uĉinke, saj banki omogoĉa intenzivnejšo prisotnost na trgu finanĉnega posredništva, povezanega z banĉno-zavarovalniškimi produkti. Abanka od leta 2003 nastopa kot zavarovalna posrednica na trgu zavarovalniških produktov. V sodelovanju z Zavarovalnico Triglav strankam ponuja naslednje banĉno-zavarovalniške produkte: nezgodno zavarovanje kot dodatno storitev za imetnike Araĉuna, osebnega raĉuna Premium in osebnega raĉuna Akeš, klasiĉno ţivljenjsko zavarovanje, ki je kombinacija zavarovanja in varĉevanja v treh oblikah, naloţbeno ţivljenjsko zavarovanje, ki zdruţuje ţivljenjsko zavarovanje in varĉevanje, vezano na gibanje vrednosti enot premoţenja izbranih vzajemnih skladov ter investicijskega sklada Zavarovalnice Triglav, enkratno naloţbeno zavarovanje, ki zdruţuje ţivljenjsko zavarovanje in varĉevanje, vezano na gibanje vrednosti enot premoţenja izbranih vzajemnih skladov, pri ĉemer se zavarovalna premija vplaĉa v enkratnem znesku ob sklenitvi zavarovanja, investicijsko zavarovanje Abafleks, investicijsko zavarovanje Abafleks za odrasle in investicijsko zavarovanje Fleks za mlade, ki zdruţujejo ţivljenjsko zavarovanje in varĉevanje, vezano na investicijske sklade, pri katerem zavarovalec prevzema naloţbeno tveganje, hkrati pa lahko izbira med razliĉnimi naloţbenimi strategijami, ABC ţivljenjsko zavarovanje, ki je po vsebini podobno naloţbenim ţivljenjskim zavarovanjem z niţjimi zavarovalnimi premijami in odprto zavarovalno dobo, ţivljenjsko zavarovanje kreditojemalcev, ki se sklene v kombinaciji s hipotekarnim, stanovanjskim in potrošniškim kreditom (z roĉnostjo nad 2 leti) in je zavarovanje za primer smrti s padajoĉo zavarovalno vsoto, ki se med trajanjem zavarovanja zniţuje in je ob izteku zavarovanja enaka niĉ, dopolnilno zdravstveno zavarovanje v sodelovanju s Triglav, Zdravstveno zavarovalnico, ki je prostovoljno zdravstveno zavarovanje in ga lahko sklenejo imetniki osebnega ali varĉevalnega raĉuna pri Abanki, ki so obvezno zdravstveno zavarovani in so zavezanci za doplaĉila, premoţenjsko zavarovanje Novi proizvodi in storitve Novi produkti in storitve za poslovanje s pravnimi osebami Leto Kreditno plaĉilo SEPA preko Abacoma in v poslovalnicah - Zlato rento varĉevanje - Poslovna BA Maestro kartica Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 49

63 Leto Uvedba ĉezmejnih direktnih obremenitev SEPA - Plaĉila na podlagi novega Univerzalnega plaĉilnega naloga v poslovalnicah - Abatoĉka sprejem poloţnic preko posrednika TUŠ - Posebne depozitne ponudbe za fiziĉne osebe Leto Krediti etaţnim lastnikom - Uvedba domaĉih direktnih obremenitev SEPA - Mnoţiĉna plaĉila SEPA in ukinitev sheme direktnih odobritev (zakljuĉek migracije ) - Moţnost plaĉevanja z univerzalnim plaĉilnim nalogom (UPN) preko Abacoma, Abaneta in Abacoma - Abatoĉka sprejem UPN nalogov preko posrednika (nadgradnja pri TUŠ-u, nov posrednik Mercator) - Prenos procesa izmenjave e-raĉunov iz zaĉasnega sistema na nov sistem preko Bankarta - Naroĉilo mednarodnega plaĉila preko Abaneta (za samostojne podjetnike) Leto 2012 (prvo četrtletje) - Migracija soglasij za direktne obremenitve preko Abacoma Novi proizvodi in storitve za poslovanje s prebivalstvom Leto Osebni raĉun Premium - Dodatno zavarovanje kreditojemalca za primer izgube zaposlitve, smrti zaradi nezgode in trajne invalidnosti - Zlata BA Maestro kartica za stranke v osebni obravnavi - Naroĉila v Abanetu (naroĉilo depozita, naroĉilo odprtja varĉevalnega raĉuna, naroĉilo pooblastila za prenos sredstev, naroĉilo e-raĉuna) - Posebne depozitne ponudbe za fiziĉne osebe Leto Oblikuj si kartico stranka sama izbere motiv za kartico - Zastopanje leasing storitev - Mini izpisek na banĉnem avtomatu - Investicijsko zavarovanje Abafleks - SMS obvešĉanje info paket - Naroĉila v Abanetu (naroĉilo krovni sklad ADZU, potrdilo o izvršenem plaĉilu, naroĉilo ABASMS) - Posebne depozitne ponudbe za fiziĉne osebe - Posebne ponudbe za kredite Leto Naroĉilo mednarodnega plaĉila preko Abaneta - Izpiski TRR preko Abaneta - Posodobitev postopka naroĉanja kartic preko Web Services - UPN za domaĉa in ć+ĉezmejna plaĉila v Abanetu - Abakredit (roĉno) - Avtomatski sefi v poslovalnici na Njegoševi v Ljubljani - Apaket druţina - Prenos denarja med raĉuni preko banĉnega avtomata - Ĉakalnica nalogov v breme varĉevalnih raĉunov preko Abaneta - Plaĉevanje z BA Maestro preko spleta - Prenova procesa odobravanja limitov na osebnih raĉunih - Posredovanje turistiĉnega zavarovanja - Posebne depozitne ponudbe za fiziĉne osebe - Posebne ponudba za mlade Akeš - Posebne ponudbe za stanovanjske kredite Leto 2012 (prvo četrtletje) - Kartiĉni izpiski preko Abaneta - Direktne obremenitve SEPA v Abanetu (pregled, ugovor, povraĉilo) - Abakredit preko spletne aplikacije Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 50

64 Novi proizvodi in storitve na podroĉju finanĉnih trgov Leto Privatno banĉništvo - Obrestne opcije (Interest Rate Options) - Opcije na zamenjavo obrestne mere (Swaptions) - Obrestna zamenjava z moţnostjo enkratnega odpoklica (Callable Interest Rate Swap) - Mejne opcije (BArrier Options) - Obrestna zamenjava vezana na valutni par (FX Linked Swap) Leto Prodaja plemenitih kovin - Medvalutna obrestna zamenjava (Cross Currency Swap) - Quanto obrestna zamenjava (Quanto Swap) - Zamenjava obrestnih osnov (Basis Swap) - Vzpostavitev trgovanja in uvrstitev nove valute na podjetniško teĉajnico: novi romunski lev (RON), srbski dinar (RSD) Leto Dopolnitev podjetniške teĉajnice z novimi valutami: ĉeška krona (CZK), hongkonški dolar (HKD) in madţarski forint (HUF) Osnovni trgi Skupina posluje predvsem v Sloveniji, kjer ima tudi svoj sedeţ. Veĉ kot polovico poslovanja s tujino obsega medbanĉno poslovanje, preostalo pa poslovanje s tujimi podjetji in poslovanje na centralnih ravneh drţave. Tabela 29: Geografska koncentracija sredstev in prihodkov Skupine Abanka v letih 2009, 2010 in 2011 (v tisoĉ EUR) Stanje 31. december 2011 Skupaj nekratkoročna sredstva Skupaj prihodki Slovenija Druge drţave Evropske unije Drţave nekdanje Jugoslavije Druge drţave Dolgoroĉne naloţbe v pridruţene in skupaj obvladovane druţbe Stanje 31. december 2010 Slovenija Druge drţave Evropske unije Drţave nekdanje Jugoslavije Druge drţave Dolgoroĉne naloţbe v pridruţene in skupaj obvladovane druţbe Stanje 31. december Slovenija Druge drţave Evropske unije Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 51

65 Drţave nekdanje Jugoslavije Druge drţave Dolgoroĉne naloţbe v pridruţene in skupaj obvladovane druţbe Prihodki vkljuĉujejo prihodke iz obresti, prihodke iz opravnin in prihodke iz dividend Skupina poroĉa po naslednjih operativnih segmentih: poslovanju s fiziĉnimi osebami, poslovanju s pravnimi osebami in poslovanju na finanĉnih trgih. Tabela 30: Razĉlenitev skupnega prihodka Skupine Abanka po operativnih segmentih v letu 2011 (v tisoĉ EUR) Stanje 31. december 2011 Poslovanje s fizičnimi osebami Poslovanje s pravnimi osebami Finančni trgi Drugi Skupaj Ĉisti dobiĉki iz poslov s komitenti¹ (35.521) Prihodki iz poslov z drugimi segmenti Rezultati segmenta (8.023) ( ) (24.969) ( ) Izguba iz poslovanja ( ) Pripadajoĉi dobiĉki/(izgube) pridruţenih in skupaj obvladovanih druţb (494) (494) Bruto izguba ( ) Davek iz dohodka pravnih oseb Čista izguba ( ) Sredstva segmenta Dolgoroĉne naloţbe v kapital pridruţenih in skupaj obvladovanih druţb (3.793) 517 Sredstva zunaj segmentov Skupaj sredstva Obveznosti segmenta Obveznosti zunaj segmentov Skupaj obveznosti Druge postavke segmenta Investicijska vlaganja Amortizacija Neto oslabitve in rezervacije (1.951) ( ) (21.654) ( ) Drugi nedenarni odhodki ¹ Vključujejo: prihodke iz obresti in podobne prihodke Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 52

66 odhodke iz obresti in podobne odhodke (24.802) (24.444) (69.289) (1.715) ( ) prihodke iz dividend prihodke iz opravnin odhodke iz opravnin (4.447) (5.413) (642) (1.937) (12.439) Tabela 31: Razĉlenitev skupnega prihodka Skupine Abanka po operativnih segmentih v letu 2010 (v tisoĉ EUR) Stanje 31. december 2010 Poslovanje s fizičnimi osebami Poslovanje s pravnimi osebami Finančni trgi Drugi Skupaj Ĉisti dobiĉki iz poslov s komitenti¹ (33.835) Prihodki iz poslov z drugimi segmenti Rezultati segmenta (9.764) (3.853) Dobiĉek iz poslovanja Pripadajoĉi dobiĉki/(izgube) pridruţenih in skupaj obvladovanih druţb (2) (2) Bruto dobiĉek Davek iz dohodka pravnih oseb (834) Čisti dobiček Sredstva segmenta Dolgoroĉne naloţbe v kapital pridruţenih in skupaj obvladovanih druţb (8.120) Sredstva zunaj segmentov Skupaj sredstva Obveznosti segmenta Obveznosti zunaj segmentov Skupaj obveznosti Druge postavke segmenta Investicijska vlaganja Amortizacija Neto oslabitve in rezervacije (1.909) (43.676) (10.995) (5.050) (61.630) Drugi nedenarni odhodki ¹ Vključujejo: prihodke iz obresti in podobne prihodke odhodke iz obresti in podobne odhodke (19.977) (17.972) (61.685) (1.422) ( ) prihodke iz dividend prihodke iz opravnin odhodke iz opravnin (4.134) (3.342) (755) (1.276) (9.507) Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 53

67 Tabela 32: Razĉlenitev skupnega prihodka Skupine Abanka po operativnih segmentih v letu 2009 v tisoĉ EUR Stanje 31. december 2009 Poslovanje s fizičnimi osebami Poslovanje s pravnimi osebami Finančni trgi Drugi Skupaj Ĉisti dobiĉki iz poslov s komitenti¹ (30.248) Prihodki iz poslov z drugimi segmenti Rezultati segmenta (15.339) (2.948) Dobiĉek iz poslovanja Pripadajoĉi dobiĉki/(izgube) pridruţenih in skupaj obvladovanih druţb Bruto dobiĉek Davek iz dohodka pravnih oseb (6.139) Čisti dobiček Sredstva segmenta Dolgoroĉne naloţbe v kapital pridruţenih in skupaj obvladovanih druţb (9.120) Sredstva zunaj segmentov Skupaj sredstva Obveznosti segmenta Obveznosti zunaj segmentov Skupaj obveznosti Druge postavke segmenta Investicijska vlaganja Amortizacija Neto oslabitve in rezervacije (1.946) (21.655) (5.844) (2.409) (31.854) Drugi nedenarni odhodki ¹ Vključujejo: prihodke iz obresti in podobne prihodke odhodke iz obresti in podobne odhodke (24.615) (20.622) (61.979) (2.165) ( ) prihodke iz dividend prihodke iz opravnin odhodke iz opravnin (4.795) (2.539) (663) (923) (8.920) Patenti, licence in pomembne pogodbe Izdajatelj ni odvisen od patentov in drugih pravic intelektualne lastnine. Izdajatelj pri banĉnih produktih uporablja predvsem lastno znanje. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 54

68 14.4. Konkurenčni poloţaj izdajatelja Trgi, na katerih deluje Abanka, veljajo za zelo konkurenĉne, na konkurenĉnost banke pa vplivajo tako cene, produkti in storitve, kakor tudi dostopnost banke in prepoznavnost. Na trgu je prisotnih veĉ bank in drugih finanĉnih institucij, med katerimi imajo nekatere širši produktni spekter in konkurenĉne cene. Abanka se sooĉa s konkurenco slovenskih in tujih poslovnih bank pri svojih produktih in storitvah. Trţni deleţ Abanke merjen po velikosti bilanĉne vsote je ob koncu decembra 2011 dosegel 8,6 odstotka, s ĉimer je banka ohranila tretje mesto med bankami v slovenskem banĉnem sistemu. Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 55

69 15. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA Poloţaj izdajatelja v Skupini Abanka V Skupini Abanka so poleg Abanke Vipe d.d. kot nadrejene druţbe vkljuĉene še: odvisne druţbe: Abanĉna DZU d.o.o., Afaktor d.o.o., Argolina d.o.o., Aleasing d.o.o., Analoţbe d.o.o.; pridruţena druţba: Abanĉna DZU Delniški Evropa ter skupaj obvladovana druţba odvisne druţbe Aleasing: ASA Aleasing d.o.o. Druţba KDSPV1 B.V., ki je bila v letu 2010 v Skupini Abanka, je bila v letu 2011 likvidirana. Slika 1: Organizacijska shema Skupine Abanka na dan Odvisne druţbe, pridruţena druţba in skupaj obvladovana druţba Argolina, investicijski inţeniring, d.o.o. (skrajšani naziv: Argolina d.o.o.) je bila ustanovljena julija 2003 za izvedbo projekta poslovno-stanovanjskega kompleksa Argolina na lokaciji stare tovarne Argo v Izoli. Po konĉani gradnji naj bi druţba prevzela funkcijo upravljavca vsaj za ĉas, dokler se novi lastniki ne odloĉijo za drugega konĉnega. Osnovna dejavnost druţbe je organizacija izvedbe stavbnih projektov. Sedeţ druţbe je v Ljubljani, Sloveniji. Abančna DZU, druţba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o. (skrajšani naziv: Abanĉna DZU d.o.o.) je bila ustanovljena maja 1994 s sedeţem v Ljubljani in posluje v Sloveniji. V zaĉetku leta 2012 je druţba spremenila naziv v ABANKA SKLADI, druţba za upravljanje, d.o.o., njen skrajšani naziv je ABANKA SKLADI d.o.o. Abanĉna DZU d.o.o. opravlja finanĉno dejavnost in je ob koncu leta 2011 na podlagi Zakona o investicijskih skladih in druţbah za upravljanje upravljala dvanajst podskladov Krovnega sklada Abanĉna DZU: DELNIŠKI AKTIVNI, DELNIŠKI SVET, DELNIŠKI EVROPA, DELNIŠKI ZDA, DELNIŠKI AZIJA, DELNIŠKI BALKAN, DELNIŠKI PASIVNI BALTINORD, DELNIŠKI PASIVNI AFRIKA & ME, MEŠANI, URAVNOTEŢENI, OBVEZNIŠKI in DENARNI EURO. Afaktor, finanĉna druţba za faktoring, d.o.o. (v nadaljevanju: Afaktor), ki je bila ustanovljena marca 1993, je v 100-odstotni lasti Abanke. Sedeţ druţbe je v Ljubljani, Sloveniji. Glavne dejavnosti druţbe so: faktoring odplaĉno prevzemanje terjatev z regresom ali brez njega; skupina Afaktor s svojo faktoring ponudbo temelji na faktoringu z regresom; storitve financiranja komercialnih poslov in kreditiranja ter posredovanje pri Prospekt za prodajo delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, javnosti 56