Farni list

Transkripcija

1 ZAKLJUČILI SMO IN ZAČELI SMO. Letnik 39, št. 1 JANUAR - FEBRUAR 2019 V TEJ ŠTEVILKI: ÖÖ POSLANICA BOLNIKOM ÖÖ VALENTIN ÖÖ DVOJNI PRAZNIK ÖÖ KATEHEZE Staro leto 2018 je za nami, novo 2019 pa se že odvija in neizbežno teče mimo nas kot reka, a se premalo zavedamo, da je naš samo sedanji trenutek. Ob koncu leta se oziroma nazaj, kaj vse se je dogajalo, delamo statistike, poročila, v začetku pa načrtujemo, kaj bomo in kako bomo delali. To samo po sebi ni nič narobe, saj po človeško smemo in moramo načrtovati, toda našo osebno in svetovno zgodovino pa ima v rokah dobri in usmiljeni Bog. Če te zavesti ne nosimo vsak dan v vseh osebnih in svetovnih dogodkih, bomo vedno ogroženi in v skrbeh za vse, kar se narobe dogaja doma in v svetu, ter bomo vedno krivili druge. Kar poglejmo, kako nas oblikujejo in zasipavajo mediji vsak dan z novimi in novimi novicami, na katere nimamo vpliva. Če so lepe in dobre novice nas napolnjujejo z veseljem, žal pa je vse preveč takih, ki nas vznemirjajo in spravljajo v slabo voljo, češ saj se vse podira. Pa ni tako! Rad bi vam povedal, da lahko sam svobodno in v svoji okolici danes, prav ta trenutek, ki ga živim po božji naklonjenosti, naredim nekaj dobrega in lepega zase in za bližnjega. Gospod govori: Moje ljudstvo, poslušaj moje opomine, o moji izvoljenci, samo mene kličite. Nobenega drugega boga ne imejte, nobenega tujega boga ne molite. Jaz, Gospod, sem te izpeljal iz egiptovske dežele, prosi me še za večje dobrote in te uslišim. Toda moje ljudstvo me ni poslušalo, moji izvoljenci me niso ubogali. Zakrknjenosti njih srca sem jih prepustil, naj hodijo po svojih načrtih. O da bi me moje ljudstvo poslušalo, o da bi moji izvoljenci hodili po mojih potih! 1 269_FarniList_B5_ _cb_V1.indd :36:05

2 POSLANICA PAPEŽA FRANČIŠKA ZA 27. SVETOVNI DAN BOLNIKOV 2019»Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte«(mt 10,8) To naj bo vodilo mojega življenja, da bom v letu 2019 izkoristil vsak trenutek, ki ga mi daruje Bog, živel v njegovo slavo in vsak trenutek izkoristil za ljubezen do najbližjih. Potem bo ob koncu leta 2019 moje življenje radostno in obogateno po daru, ki ga mi daje dobrotni Bog. Pogum in z veseljem sprejmimo vsak trenutek, vsak dan kot milost, ki prihaja od Boga. Župnik Janez Dragi bratje in sestre!»zastonj ste prejeli, zastonj dajajte«(mt 10,8). Te besede je Jezus izrekel, ko je poslal apostole oznanjat evangelij, da bi njegovo kraljestvo raslo z dejanji zastonjske ljubezni. Na 27. svetovni dan bolnikov, ki ga bomo slovesno obhajali 11. februarja 2019 v Kalkuti v Indiji, nas Cerkev Mati vseh svojih otrok, zlasti bolnikov spominja na to, da so velikodušna dejanja, kot je dejanje usmiljenega Samarijana, najbolj verodostojna sredstva evangelizacije. Skrb za bolne zahteva strokovnost, ljubeznivost ter iskrena, preprosta in svobodna dejanja, kot je objem, ki bližnjemu govori o tem, da je drugemu»drag«. Življenje je Božji dar. Sveti Pavel opominja:»kaj imaš, česar bi ne prejel?«(1 Kor 4,7). Prav zato, ker je človeško življenje dar, ga ni mogoče omejiti na osebno lastnino ali zasebno posest, kar velja predvsem za medicinski in biotehnološki napredek, ki bi lahko zamikal človeka, da bi prikrojil»drevo življenja«(prim. 1 Mz 3,24). V današnji kulturi odmetavanja in ravnodušnosti bi želel poudariti, da je»dar«kategorija, ki najbolj postavlja pred preizkušnjo današnji individualizem in družbeno razdrobljenost, hkrati pa spodbuja nove odnose in načine sodelovanja med ljudmi in kulturami. Dialog, ki je predpogoj daru, lahko ustvarja možnosti za človeško rast in razvoj ter premaga uveljavljene načine izvajanja oblasti v družbi. Pri»daru«ne gre le za samo podarjanje; vključuje razdajanje sebe in ni le prenos lastnine ali predmetov. Pri»daru«ne gre le za podarjanje, ker vključuje 2 269_FarniList_B5_ _cb_V1.indd :36:06

3 zastonjski dar človeka samega in željo po vzpostavitvi odnosa. Gre za potrditev drugih, kar pa je temelj družbe.»dar«je odsev Božje ljubezni, ki doseže vrhunec v učlovečenju Sina in izlitju Svetega Duha. Vsak od nas je ubog, v stiski in siromašen. Ko se rodimo, potrebujemo skrb svojih staršev, da lahko preživimo, in v vseh obdobjih življenja v določenem smislu ostajamo odvisni od pomoči drugih. Vedno se bomo zavedali svojih omejitev»ustvarjenih bitij«v odnosu do drugih posameznikov in situacij. Odkrito priznanje te resnice nas ohranja ponižne in nas spodbuja, da smo v življenju dejavno solidarni. Takšno priznanje nas vodi k odgovornemu ravnanju za spodbujanje dobrega, ki je tako osebno kot skupno. Šele tedaj, ko sebe ne vidimo kot ločene od drugih, ampak v bratskem odnosu z njimi, lahko razvijemo družbeno prakso solidarnosti, ki je usmerjena v skupno dobro. Ne bojmo se nase gledati kot na ljudi v stiski ali kot na odvisne od drugih, kajti kot posamezniki in z lastnimi prizadevanji ne moremo premagati svojih omejitev. Zato se ne bojmo priznati teh omejitev, kajti sam Bog se je po Jezusu ponižal k nam (prim. Fil 2,8) in se ponižuje še naprej. V našem uboštvu nam pomaga in nam naklanja darove, ki presegajo našo domišljijo. V luči slovesnega praznovanja v Indiji se želim v duhu veselja in občudovanja spomniti na lik svete matere Terezije iz Kalkute vzor ljubezni, ki je ubogim in bolnim izkazovala Božjo ljubezen. Ob kanonizaciji sem omenil, da je bila mati Terezija»vse življenje velikodušna delivka Božjega usmiljenja, saj je bila vsem na voljo, tako da je sprejemala in branila človeško življenje, tudi nerojeno, zapuščeno in zavrženo. [ ] Sklanjala se je nad umirajoče, ki so jih pustili umirati na robu ceste, in jim priznavala dostojanstvo, ki jim ga je dal Bog; njegov glas je dala slišati mogočnikom tega sveta, da bi priznali svojo krivdo za kriminalno revščino, ki so jo ustvarili oni sami. Usmiljenje je bilo zanjo sol, ki daje okus vsakemu njenemu delu, in luč, ki je razsvetljevala temo tistih, ki niso imeli več niti solza, da bi objokovali svojo revščino in trpljenje. Njena poklicanost na obrobje mesta in obrobje bivanja samega nam tudi danes zgovorno priča o tem, da je Bog blizu najbolj ubogim med ubogimi«(pridiga, 4. septembra 2016). Sveta mati Terezija nam pomaga ra _FarniList_B5_ _cb_V1.indd :36:06

4 zumeti, da mora biti edino merilo delovanja nesebična ljubezen do vsakega človeka, ne glede na njegov jezik, kulturo, narodnost ali vero. Njen zgled nas še naprej vodi in nam odpira obzorja veselja in upanja za vse, ki potrebujejo razumevanje in ljubezen, še zlasti za tiste, ki trpijo. Velikodušnost navdihuje in podpira delo številnih prostovoljcev, katerih vloga je v sociali in zdravstvu zelo pomembna in ki zgovorno utelešajo duhovnost usmiljenega Samarijana. Zahvaljujem se vsem združenjem prostovoljcev, ki se posvečajo prevozu in pomoči bolnikom, in vsem tistim, ki organizirajo krvodajalske akcije, darovanje tkiv in organov. Posebno področje, v katerem vaša navzočnost izraža skrb Cerkve, je varstvo pravic bolnikov, zlasti tistih, ki so jih prizadele bolezni, ki zahtevajo posebno nego ter številna prizadevanja za ozaveščanje in spodbujanje preventive. Prostovoljno delo, ki ga opravljate v zdravstvenih ustanovah in na domu, od zagotavljanja zdravstvene oskrbe do nudenja duhovne podpore, je ključnega pomena. Številni ljudje, ki so bolni, osamljeni, starejši ali šibki na duhu ali telesu, lahko koristijo to podporo. Bodite še naprej znamenje navzočnosti Cerkve v sekulariziranem svetu. Prostovoljec je dober prijatelj, ki mu lahko zaupaš osebne misli in čustva. Prostovoljci s potrpežljivim poslušanjem omogočajo bolnikom, da preidejo iz pasivnih prejemnikov oskrbe v dejavne udeležence v odnosu, ki lahko povrne upanje in spodbudi odprtost za nadaljnje zdravljenje. S prostovoljnim delom se prenašajo vrednote, vrste vedenja in načini življenja, ki izhajajo iz globoke želje po radodarnosti. Prav tako pa je prostovoljstvo tudi sredstvo za bolj humano zdravstveno oskrbo. Dimenzija zastonjskosti bi morala še zlasti navdihovati katoliške zdravstvene ustanove, bodisi v bolj razvitih bodisi v revnejših delih našega sveta, saj svojo dejavnost opravljajo v luči evangelija. Katoliške institucije so poklicane k zglednemu razdajanju bližnjim, velikodušnosti in solidarnosti kot k odgovoru na miselnost dobička za vsako ceno, dajanja, da bi pridobili, in izkoriščanja, ki ne gleda na ljudi. Vse skupaj pozivam k spodbujanju kulture velikodušnosti in darovanja, ki je nepogrešljiva pri premagovanju kulture dobička in odmetavanja. Katoliške zdravstvene ustanove ne smejo le voditi poslov, ampak morajo bolj kot za dobiček skrbeti za ljudi. Vemo, da je zdravje stvar odnosov in je odvisno od interakcije 4 269_FarniList_B5_ _cb_V1.indd :36:06

5 VALENTINOVO IN GOD SV. VALENTINA z drugimi, potrebni pa so zaupanje, prijateljstvo in solidarnost. To je zaklad, v katerem lahko uživamo le, če ga delimo. Radost velikodušnega razdajanja je pokazatelj zdravja kristjana. Vse vas izročam Mariji, Zdravju bolnikov. Naj nam pomaga, da bomo darove, ki smo jih prejeli, lahko razdajali v duhu dialoga in vzajemnega sprejemanja, da bomo živeli kot bratje in sestre, ki so pozorni na potrebe bližnjih, razdajali z velikodušnim srcem in se učili radosti nesebičnega služenja bližnjim. Z veliko naklonjenostjo vam zagotavljam, da sem z vami v molitvi, vsem pa prisrčno naklanjam apostolski blagoslov. V Vatikanu, Ö 25. novembra 2018, Ö na praznik Ö Jezusa Kristusa,Ö Kralja vesoljstva Frančišek V današnji družbi je valentinovo, ki se obeležuje 14. februarja, postalo moda, ki pa skoraj nima več nobene zveze s praznikom mučenca sv. Valentina. Zgodilo se je namreč, da se je pod vplivom angleških in francoskih običajev, ki so bile potem izvožene v Ameriko, ta dan v mednarodno uveljavil kot dan zaročencev. Ti si med seboj na poseben način izkažejo pozor- nost z obdarovanjem. Danes je razvodenel v obdarovanje zaljubljencev na splošno. Najprej nekaj besed o tem, kdo je sploh bil zgodovinski sveti Valentin. Cerkvena zgodovina ga beleži kot rimskega duhovnika, ki je pretrpel mučeništvo pod cesarjem Klavdijem II. ( po Kr.). Ker je poročal krščanske pare in tudi sicer pomagal 5 269_FarniList_B5_ _cb_V1.indd :36:06

6 kristjanom, ki jih je cesar preganjal, so ga rimske oblasti priprle. V tistem času je bila namreč pomoč kristjanom kaznivo dejanje. Cesar Klavdij je na začetku hotel Valentinu prizanesti, a ko ga je ta skušal spreobrniti, se je končno odločil, da ga obsodi na smrt. Dal ga je pretepsti s koli in kamenjati, nazadnje pa so ga končno obglavili pri Flaminijskih vratih. O njem se je spletlo več legend, ki imajo seveda vprašljivo zgodovinsko vrednost. Po eni izmed njih naj bi svetnik vrnil vid slepi poganski deklici, ki se je po spregledanju z vso družino dala krstiti. Sv. Valentin je zato ponekod tudi zavetnik za očesno zdravje in pravo notranje spoznanje. Neka druga legenda pa govori o tem, da naj bi svetnik ozdravil epileptičnega sina pogana, zato ga tudi upodabljajo z otrokom, ki mu leži pod nogami, zvit v krču zvit, in na tej osnovi velja tudi za priprošnjika epileptičnih bolnikov. Češčenje sv. Valentina se je hitro razširilo po Evropi. Njegov god so praznovali tudi v zaupanju v moč njegove priprošnje. Njegovo ime izhaja iz latinske besede valens, kar pomeni močan in zdrav, zato so ga imeli za priprošnjika zoper telesne slabosti in kužna obolenja. Svetnikov god se največkrat obhaja v predpustnem času, ki je bil vsaj od srednjega veka namenjen porokam in svatbam. To je tudi glavni razlog, zakaj so se mu priporočali tudi novoporočenci. Do komercializacije tega svetnika je prišlo že v Angliji v 18. stoletja. Tedaj se pojavi navada, da si zaljubljenci začnejo pisati kartice ali pisma s simbolom srca (ki takrat šele začne pomeniti romantično ljubezen). Pri tem so bila običajna tudi majhna darila, kot so bombonjere, rože in podobno. V 19. stoletju potem v Ameriki že začnejo masovno proizvajati tipična darilca in kartice, navada se tako razširi čez cel severni kontinent in pa tudi po Zahodni Evropi. Po padcu komunizma se, tako kot drugi»prazniki«, kot so noč čarovnic, božiček itd., začne uveljavljati tudi pri nas. Internet se zdi, da je ta pojav samo še pospešil. Zdaj ostaja samo še forma brez vsebine. Nihče od mladih niti ne ve, kakšen je pomen, in jih tudi ne zanima, važno je, da je moderno. Najbolj smiselno bi bilo seveda pomen praznik vrniti v okvir zaroke in zaročne dobe. Vendar je po drugi strani res, da v naši tradicij ta god ni nikoli imel takšnega pomena. Pri nas je znan bolj ali manj po izreku, da ima sveti Valentin ključe od korenin, se pravi da se v naravi nekje globoko (pri koreninah) že začne pripravljati pomlad. DM 6 269_FarniList_B5_ _cb_V1.indd :36:06

7 Z ADVENTNIM VENCEM NA NIKOLAJEVEM TRGU V LOGATCU PRIČAKALI BOŽIČ Tudi letos je na Trgu sv. Nikolaja v Logatcu opozarjal na prihajajoče rojstvo Odrešenika Jezusa Kristusa adventni venec, ki je bil nameščen na tradicionalni mlaj. Tako mlaj kot tudi pletenje samega venca so izvedli predstavniki različnih skupin, ki delujejo v okviru Župnije Dolnji Logatec. Adventni venec je pomemben iz verskega stališča, saj vernike opominja, naj se pripravijo na prihod Božjega Deteta, pomemben pa je tudi zaradi krepitve narodne samozavesti in ohranjanja bogate narodne dediščine. Tako so med pletenjem venca vsakoletno prisotni mladi, ki se od starejših učijo spretnosti pletenja in s tem ohranjanja nesnoven kulturne in narodne dediščine. Starejši pa ob tem tudi obujajo spomine na svojo mladost, da se ohranja zgodovinski spomin. Za vse te aktivnosti gre velika zahvala župniku g. Janezu Komparetu Častnemu občanu Občine Logatec, ki je odprt za vse tovrstne pobude in jih tudi podpira. dr. Samo Venko, Tajnik Župnijskega pastoralnega sveta Župnije Dolnji Logatec 7 269_FarniList_B5_ _cb_V1.indd :36:06

8 TRADICIONALNA RAZSTAVA JASLIC V DOMU MARIJE IN MARTE V LOGATCU V avli medgeneracijskega centra Doma Marije in Marte v Logatcu je bila tudi letos tradicionalna razstava jaslic, ki jo je tudi tokrat organizirala župnijska skupina Nazaret pod vodstvom ga. Katarine Dolenc. Svoje jaslice v različnih tehnikah izdelave so poleg družin in župnijskih skupin razstavljale tudi druge skupine z območja občine Logatec, na kar smo zelo hvaležni in ponosni, saj tako Župnija Dolnji Logatec znova dokazuje, da je integralni del lokalne skupnosti, ki povezuje občanke in občane celotne občine. dr. Samo Venko, Tajnik Župnijskega pastoralnega sveta Župnije Dolnji Logatec 8 269_FarniList_B5_ _cb_V1.indd :36:06

9 DVOJNI PRAZNIK V ŽUPNIJSKI CERKVI SV. NIKOLAJA V DOLNJEM LOGATCU V nedeljo, je bilo v župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Dolnjem Logatcu še posebej slovesno zaradi dvojnega praznika. Bila je zadnja krstna nedelja v koledarskem letu pri kateri je svoj prvi sveti zakrament prejelo 12 krščencev, župljani pa smo presenečenje pripravili tudi našemu duhovnemu pomočniku, ki ga poslovenjeno kličemo Rafael (orig. Poljsko: Rafał Kędzierski). Naš Rafael je namreč praznoval svoj 40. rojstni dan, ker pa je bil takrat na romanju v Sveti deželi, smo presenečenje prihranili za zadnjo adventno nedeljo. Slavljencu sta se za njegovo služenje in duhovno oskrbo v imenu vseh župljanov zahvalila ga. Marija Klančar pri prvi jutranji sv. maši, pri drugi pa g. Bojan Doljak. Po obeh sv. mašah pa je bilo pred cerkvijo druženje s slavljencem ob domačih dobrotah, kavici in toplem čaju, ki se v teh mrzlih dneh še posebej prileže. Duhovni pomočnik g. Rafael prihaja iz Varšave, kjer je obiskoval tudi Teološko fakulteto PWTW Św. Janeza Krstnika. Po duhovniški posvetitvi je kot zelo priljubljen kaplan služboval v župniji sv. Jožefa v Varšavi, v Župniji Dolnji Logatec pa je duhovni pomočnik od leta Foto: Marjan Verč 9 269_FarniList_B5_ _cb_V1.indd :36:06

10 VABILO NA KATEHEZE ZA MLADINO IN ODRASLE V tem času se je zelo dobro naučil Slovenščine, kar mu olajša njegovo pastoralno delo tudi v drugih župnijah v Ljubljanski nadškofiji, kamor je prišel kot pomoč Varšavskega nadškofa Slovenski Cerkvi. Njegova topla slovanska duša velikokrat zahrepeni po domovini Poljski, v teh težkih trenutkih pa se vedno obrača z molitvijo k velikemu poljskemu svetniku sv. papežu Janezu Pavlu II., katerega relikvije imamo prav po prošnji g. Rafaela tudi v župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Dolnjem Logatcu. Tu si jih lahko vsak ogleda in se priporoča temu svetniku našega časa, ki je bil v svojem življenju zelo naklonjen tudi slovenskemu narodu, verujemo pa, da je tako tudi sedaj, ko je v nebesih. dr. Samo Venko, Tajnik Župnijskega pastoralnega sveta Župnije Dolnji Logatec Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek (Mt 11,28) Ni pomembno kdo si ali kaj si! BOG TE LJUBI Srečanja, na katerih to lahko spoznaš v obliki katehez, bodo od 27. januarja dalje, ob četrtkih in nedeljah ob v učilnici pri župnišču v Dolnjem Logatcu. Tudi ti si dobrodošel. 10 župnik in ekipa katehistov 269_FarniList_B5_ _cb_V1.indd :36:07

11 V sklopu Nikolajevih srečanj vas župnija Dolnji Logatec Ö vabi na predavanje z naslovom: MALTEŠKI VITEŠKI RED v četrtek, 21. februarja 2019, ob 19. uri v Jožefovi dvorani medgeneracijskega doma. Predavala bo dr. Tadej Jakopič. Red sv. Janeza Krstnika je bil ustanovljen v 11. stoletju v Jeruzalemu, da bi skrbel za romarje ter nudil pomoč bolnim in pomoči potrebnim. To svoje poslanstvo je nadaljeval na Cipru, Rodosu in Malti, kjer je bil najdalj časa, zato je bolj poznan pod imenom Suvereni malteški viteški red. Skozi svojo več kot 900 letno zgodovino je ohranjal svojo karizmo, povzeto v redovnem vodilu TUITIO FIDEI ET OBSEQUIUM PAUPERUM - ZAŠČITA VERE IN POMOČ UBOGIM. Malteški križ, ki od samega začetka redovne zgodovine simbolizira osmere blagre, je na Slovenskem postal poznan že v letu 1217, ko je začela s svojim delovanjem redovna komenda Melje (današnji del Maribora), njej pa je sledila Polzela in Komenda pri Ljubljani. Red nadaljuje svojo dejavnost v samostojni Sloveniji ter skrbi za bolne in uboge. Dr. Tadej Jakopič je od leta 1995 član Suverenega malteškega viteškega reda ter v Slovenski asociaciji Reda zadolžen za komunikacijo. Leta 2005 je zaključil podiplomski študij z disertacijo o prvih stoletjih redovne zgodovine ter vpliva na podobo srednjeveškega viteštva in tudi viteštva kasnejših obdobij. Že več let vodi skupine romarjev tudi na Malto. Prisrčno vabljeni! Povabite tudi znance in prijatelje! Vstop prost, Bog pa vam povrni vaš prostovoljni dar, s katerim boste omogočili obisk zanimivih gostov tudi v prihodnje _FarniList_B5_ _cb_V1.indd :36:07

12 KOLEDAR FEBRUAR februar: prvi petek v mesecu; obisk bolnikov 2. februar: svečnica Jezusovo darovanje; sobota po prvem petku; popoldan spovedovanje 3. februar: 4. nedelja med letom, sv. maša ob 8h in 10h; Ö ob kateheze za 4. februar: srečanje Karitas 7. februar: ob kateheze za 8. februar: Prešernov dan, slovenski kulturni praznik 9. februar: popoldan spovedovanje 10. februar: 5. nedelja med letom, sv. maša ob 8h in 10h; ob kateheze za 11. februar: Lurška Mati Božja, 27. svetovni dan bolnikov 14. februar: sv. Valentin, mučenec; ob kateheze za 17. februar: 6. nedelja med letom, sv. maša ob 8h in 10h; ob kateheze za 18. februar: priprava na krst 21. februar: ob kateheze za 22. februar: sedež apostola Petra 23. februar: popoldan spovedovanje 24. februar: 7. nedelja med letom, sv. maša ob 8h in 10h; ob kateheze za 28. februar: ob kateheze za KOLOFON Izdaja: župnija Dolnji Logatec Odgovarja: Janez Kompare Glavni urednik: Alen Širca Naklada: 600 kos Spletni naslov: Prispevke pošljite na naslov: farni.list.logatec@gmail.com do 15. v mesecu _FarniList_B5_ _cb_V1.indd :36:07