Gaia avgust 2013.xp

Transkripcija

1 Avgust 2013 Letnik 19 št. 190 Tema meseca 4 Nove trajnice za grede in posode Matic Sever Ekološko vrtnarjenje 16 Zelenjava za štiri letne čase Miša Pušenjak Ekološko vrtnarjenje 24 Slaba oploditev in podhranjenost dreves Roman Mavec Svetovanje

2

3 Gaia predstavlja Tema meseca 4 Nove trajnice za grede in posode Okrasni vrt 6 Uspešen boj s pleveli v travi Vse o... 8 Vse o poletnem razmnoževanju 10 Razmnoževanje s potaknjenci Strokovnjak odgovarja članom 11 Dognojevanje zelenjave poleti, uporaba gnojil v sadovnjaku in sajenje jagod v vročini Ekološko vrtnarjenje 12 Okrasne rastline, ki so občutljive na vročino 14 Gain vrt je na svojem višku 16 Zelenjava za štiri letne čase 18 Sladka koruza 23 Zelišča za piknik 24 Slaba oploditev in podhranjenost dreves Klubski kotiček 19 Gain piknik in prijavnica 20 Gaina velika poletna križanka 22 Gaini kuponi popustov 29 Reportaža z izleta in natečaj Naj naj Gaia na obisku 26 Balkonskim zasaditvam vreme ni naklonjeno 27 Zeleni prsti naše članice Oblikovanje vrta 30 Zasaditev ob potoku Mladi vrtnar 32 Slomški urejajo okolico šole Zelenjavni vrt 33 Blitva Slovenski naravni biseri 34 Kranjska lilija Dom brez mrgolazni 35 Muhe in komarji Koledar del 38 Dela v vrtu, na katera ne smemo pozabiti v mesecu avgustu in septembru Klub Gaia Strokovno-izobraževalna revija glavnega pokrovitelja, Unichem d.o.o. Gaia revija članov Kluba Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, T: (01) , E: gaia@klubgaia.com Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahović Svetovalka: Vida Radivojević Glavna urednica: Mira Arh Strokovni sodelavci: Davor Špehar, Nevenka Breznik, Miša Pušenjak, Igor Prša, Matjaž Mastnak, Roman Mavec Lektor in redaktor: Mira Arh Grafična priprava: Trajanus d.o.o., Kranj. Tiskano v Sloveniji. Izhaja mesečno, razen januarja in novembra. Letna naročnina 18,88 EUR. Natisnjeno v izvodih. ISSN Naslednja številka izide 15. septembra Kar narava veleva - Gaia razodeva! uvodnik Zeleno in modro Le koliko izkušenj si moramo pridobiti skozi življenje, da postanemo dovolj modri? V vrtu vam strokovni vrtnarski nasveti iz revije Gaia pridejo vedno prav, kot pravite, saj z upoštevanjem nasvetov izboljšujete kakovost svojega vrta in življenja. Prejete fotografije, dragi člani, dokazujejo, da so vaši zeleni prsti izjemno spretni, zato smo ponosni na vas. Želimo si le, da bi nas pogosteje razveselili s svojimi posnetki vrtov, saj bi tako na jesenski prireditvi nagradili še več ljubiteljev rastlin. Ker pa je že 1. septembra na Goriškem naš tradicionalni piknik Kluba, pričakujemo od vas množično udeležbo. V pogovoru bomo izmenjali izkušnje z zelenimi ljubljenčki z lastnih vrtov, podelili nagrade za pogum in zvestobo, se zabavali in nasmejali. Tretji septembrski vikend pa se skupaj odpravimo na izlet po vrtovih Benečije. Veste, delo bo počakalo, zeleno in modro pa gre vedno skupaj, zato si vzemimo čas tudi za sprostitev in druženje, saj nam ne manjka modrosti. Veselim se srečanja z vami.? Ugani, kaj je na naslovnici! Tudi v letu 2013 smo vam pripravili zanimive slike Gainih naslovnic, saj bo vsakokrat 1. stran revije neke vrste uganka: Napišite ime rastline z naslovnice! Med vašimi dopisnicami s pravilnimi odgovori bomo izžrebali vsak mesec enega člana in ga bogato obdarili z izdelki Plantella v vrednosti 20,00 EUR. K odgovoru pripišite svoje podatke (ime in priimek, naslov, številko telefona) ter ga do pošljite na naš naslov. Rešitev iz prejšnje številke: Višnja Nagrajenka: Martina Grapulin, Nova Gorica 3

4 Tema meseca Nove trajnice za grede in posode Vsako leto nas žlahtnitelji in vrtnarji dobesedno zasujejo z novostmi na področju okrasnih rastlin in tudi okrasne zelnate trajnice prav nič ne zaostajajo za drugimi. Nove barve in oblike cvetov, nenavadni listi, različne višine in razrast nas navdušujejo v katalogih, prodajnih mestih ter internetu, mnogokrat pa še leta in leta o teh lepoticah ni zapisanega nič konkretnejšega. Ravno zato si bomo v tem prispevku pogledali nekaj trajnic, ki so v zadnjih letih prispele na slovensko tržišče, da se bomo lažje odločali o nakupu, umestitvi v vrtu ali celo popravljanju morebitnih napak, ki smo jih storili zaradi pomanjkanja informacij. Epipactis gigantea Velika močvirnica je zagotovo ena bolj zanimivih prezimno trdnih kukavičnic oz. orhidej. Ne le da je cenovno mnogo Velika močvirnica bolj dostopna kot številne druge, tudi mnogo bolj trpežna je. Čeprav bi pričakovali, da močvirnica raste v posebnih tleh, to v tem primeru ne drži. Zadovoljna bo že s povprečnimi vrtnimi tlemi, ki morajo biti odcedna in se ne izsušijo. Znanstveno ime je dobila zaradi cvetov, ki so večji od večine drugih vrst. Že v treh letih se razraste v zavidljiv šop poganjkov, ki dajo ob cvetenju čudovite učinke. Primerna je tako za zbirateljske vrtove kot za popestritev npr. polsenčne zasaditve s praprotmi in majhnimi do srednje velikimi hostami. Campanula persicifolia Takion Blue Breskovolistna zvončnica je naša avtohtona vrsta, ki je ime dobila po listih, ki po obliki spominjajo na breskove. Sorta Takion Blue je pri nas prisotna zadnjih nekaj let in je pomanjšana različica divje vrste, poleg tega pa ima tudi večje cvetove. Zvončasti cvetovi so svetlejšega in bolj hladnega vijolično-modrega odtenka. Kot rečeno, je sorta nižja in zato primerna tudi za malce drugačne, bolj naravne zasaditve v gredah in cvetličnih loncih. Višek cvetenja se zgodi junija, če pa zgornji del cvetnega stebla Breskovolistna zvončnica odrežemo, spodbudimo rast popkov v zalistju in pocvitanje še dlje v poletje. Čudovite so v podeželskih vrtovih, ob vrtnicah in skupaj s temnejšimi kaduljami. Campanula x pulloides hort. G.F. Wilson Ta vrtni križanec je nastal med Campanula carpatica var. turbinata in C. pulla. Je zelo podoben C. pulla, a ima večje cvetove in liste. Pri tleh tvori listne ro-

5 Vrbice zete, iz katerih se dvigajo do 18 cm visoko tanka stebla, ki so redko olistana. Na njih se junija in julija razpirajo do 2 cm veliki, zelo temno vijoličasti, zvonasti cvetovi. Navedena sorta ima temnejše cvetove kot prvoten križanec. Čeprav majhna, je vseeno precej vpadljiva rastlina, ki se lepo poda v skalnjake, na rob gredice in v cvetlične posode, kjer si lahko ustvarimo tudi miniaturno alpsko zasaditev. Tla naj bodo odcedna, ne prenaša le kislih substratov. Za bujno cvetenje junija in julija potrebuje vsaj pol dneva sonce. Geum Mrs W. Moore Sretene so zadnja leta predvsem v tujini postale prave modne trajnice, naraščajoče zanimanje pa je privedlo v nova križanja in zanimive oblike ter barve cvetov. Sorta Mrs W. Moore sicer po mladosti ne spada v te zadnje, a po barvi cvetov močno odstopa od pri nas najpogosteje gojenih; rdečih in oranžnih sreten. Od enega od staršev, potočna sretena, je podedovala ponižen, sramežljiv»pogled«, cvetovi so namreč obrnjeni proti tlom, s tem pa deluje zelo naravno. Tudi nežna rožnato-marelična barva deluje umirjeno in zanimivo hkrati. V višino dosega cm, cveti pa maja in junija. Uporabimo jo v gredicah, v divjinskih, polsenčnih zasaditvah,»romantičnih«kombinacijah z zvončnicami, mačjo meto, volnatim čišljakom in nageljčki, čudovita pa je tudi blizu ribnikov. Amsonia hubrichtii Z vrbicami smo se v slovenskem prostoru srečali že pred nekaj leti, omenjena pa je požela več pozornosti šele v zadnjem času. Skromni, a izjemno privlačni sivkasto-modri zvezdasti cvetovi so zbrani na vrhu elegantnih stebel, ki so po celotni dolžini porasla s filigransko ozkimi listi. Gre za izjemno trpežno rastlino, ki se globoko zakorenini in dobro prenese sušo ter tudi nekoliko slabša tla. Čeprav poleg sončnih mest zadovoljivo uspeva tudi v polsenci, je tam nekoliko manj goste rasti. Po cvetenju jo lahko nekoliko prikrajšamo in poskrbimo za kompaktnost. V oktobru bo na sončnih rastiščih zažarela v zlato rumeni barvi. Odlična za rezano cvetje v času cvetenja ali kot zeleni dodatek kasneje v letu. Zvončnica 'G.F. Wilson' Dryopteris wallichiana Tudi senčna mesta bodo na svoj račun prišla z novostjo na našem trgu. To je posebna glistovnica. Ta praprot po obliki rasti spominja na bolj poznano perušo, saj z listi tvori lijakom podobne oblike. Nekaj posebnega so mladi, razpirajoči se listi, kjer je najbolj viden močan kontrast med jabolčno zelenimi listi in»kosmatimi«stebli v barvi črne čokolade. Kljub višini, cca. 1m, je primerna tudi za večja cvetlična korita v senci ali polsenci, kjer bo poskrbela tudi za zimski okras, saj je zimzelena. Kot velika večina praproti ne prenese suše in žgočega sonca. Delosperma Red Mountain Delosperme so že precej poznane trajnice za zelo suha in lahko tudi s hranili skromna, peščena rastišča. Rumenim in rožnatim sortam ter vrstam se je pred dvema letoma pridružila še Red Mountain, ki je tribarvna. Sredica velikih cvetov, ki se razpirajo tik nad tlemi (1-2 cm) je bela, nato proti zunanjosti preide v temno ciklam rožnato in na koncu v oranžno-rdečo. Cvetijo vse poletje in še v začetku jeseni. Primerna je tudi za manjše cvetlične posode, kjer jo lahko kombiniramo s kaktusi, seveda pa ne sme manjkati tudi na skalnjakih in grobovih, kjer ji vročina ne bo prišla do živega. Matic Sever Glistovnica 5

6 Okrasni vrt in trata Uspešen boj s pleveli v travi Na lepi in uniformni zelenici se lahko pojavijo rastline, ki kazijo enotnost travne površine. Te rastline imajo drugačno obliko in barvo listov ter drugačen način rasti. S skupnim imenom tem rastlinam pravimo pleveli. Kaj je torej plevel? 6 Navadna črnoglavka Plazeča zlatica Plevel je vsaka rastlina, ki ovira razvoj gojene ali kultivirane rastline trave. Pleveli z rušo tekmujejo za prostor, hrano, vodo in svetlobo. V travi se pojavijo predvsem zaradi slabe rasti trave (stres), poškodb zaradi škodljivcev in bolezni, pretirane obremenitve trave in nepravilnega vzdrževanja. Zatiranje plevelov ne bo uspešno, če ne rešimo težav, zaradi katerih se pleveli sploh pojavijo. V osnovi delimo plevele glede na obliko lista na ozkolistne in širokolistne in glede na dolžino življenjskega cikla na enoletne, dvoletne in večletne. Širokolistni pleveli To so pleveli, ki imajo široke liste in se jih v trati hitro opazi. Zaradi samega načina rasti in morfoloških značilnosti (dvokaličnice) se jih lažje zatira tudi s fitofarmacevtskimi sredstvi - FFS. V ruši se iz te skupine največkrat pojavljajo; ozkolistni in širokolistni trpotec (Plantago lanceolata in major), bela detelja (Trifolium repens), regrat (Taraxacum officinale), navadna zvezdica (Stelaria media), bršljanasta grenkuljica (Glechoma hereaceae), marjetica (Bellis perennis), nitasti jetičnik (Veronica filiformis), navadni rman (Achillea millefolium), plazeča zlatica (Ranunculus repens), plazeči skrečnik (Ajuga reptans), navadna črnoglavka (Prunella vulgaris) in mnogi drugi. Najlažje jih zatiramo preventivno, že pri pripravi terena za setev trave. Po sami setvi, ko vzkali tako trava kot plevel, jih je priporočljivo opleti še pred prvo košnjo. Z redno košnjo bomo prizadeli tudi plevele, ki so še ostali v travi. Predvsem je pomembna redna letna oskrba travne ruše s hranili in vodo, v kateri ne bo prostora za plevele. Ozkolistni pleveli V trati se predvsem pojavljajo plevelne enoletne trave, ki kalijo, ko se temperature povzpnejo nad 20 C. Njihov vznik lahko pričakujemo nekje konec maja in v začetku junija, odvisno od vremena. Zatiranje s FFS v Sloveniji je teoretično nemogoče, ker ni registriranih pripravkov. Pri ozkolistnih plevelih je predvsem pomembno, da zemlja, namenjena za setev trave, ne vsebuje semen teh plevelov. V primeru, da se vseeno pojavijo, je izredno pomembno, da jih mehansko odstranimo, ker ti pleveli ustvarijo veliko število semen, ki so v zemlji zelo obstojna. Pomemben način preprečevanja kaljenja teh semen je senčenje, saj za kaljenje potrebujejo veliko svetlobe. V obdobju pred kalitvijo plevelov nekoliko dvignemo košnjo in s tem preprečimo direktno svetlobno sevanje na semena. V primeru, da plevel zacveti, višino košnje znižamo, tako da odstranimo cvetove in preprečimo nastanek novih semen. V vrtnih tratah se pojavljajo predvsem: zeleni muhvič (Setaria viridis), plazeča pirnica (Elytrigia repens), krvavo rdeča srakonja (Digitaria sanguinalis), kostreba (Echinochloa crus-galli), prstasti pesjak (Cynodon dactylon). Preprečevanje razrasti plevelov Če želimo lepo urejeno trato brez plevelov, moramo kakovostno pripraviti teren. Že na začetku smo pozorni, da uničimo čim več plevelov še preden posejemo travo. To lahko storimo z neselektivnimi herbicidi na osnovi glifosata Pirnica

7 (plantella total, plantella total-r, vivera touchdown), ki jih uporabimo večkrat. Najprej poškropimo želeno površino s herbicidom in počakamo, da začne delovati (cca dni). Nato površino prefrezamo in počakamo, da zopet vzniknejo pleveli in jih znova tretiramo. To lahko ponovimo tudi večkrat, saj je v zemlji veliko število semen plevelov, ki po kultiviranju pričnejo kaliti. Vsekakor je priporočljiv čas setve v jesenskih mesecih, saj takrat pleveli ne kalijo več, trava pa ima tak življenjski cikel, da v naravnemu okolju semeni tudi jeseni. Z jesensko setvijo se bomo znebili veliko problemov zaradi plevelov, seveda ob upoštevanju potreb trave (dovolj vlage, hranil, svetlobe ). Uporabiti moramo kakovostno travno seme plantella, ki ne vsebuje primesi drugih semen in je primerno za naše rastne pogoje. Lahko uporabimo tudi oplaščena semena, kot je plantella contesa, ki bo še hitreje kalila in se bo površina hitro zarasla. Pri rednem vzdrževanju moramo biti pozorni na košnjo, gnojenje, zračenje in dosejevanje golih mest. Predvsem je pomembno, da travi omogočimo idealne rastne pogoje, v katerih bo z lahkoto konkurirala plevelom in boleznim. V tem primeru priporočamo gnojenje s plantella specialnim gnojilom za vse vrste trav vsaj štirikrat letno. Košnja, ki je eden izmed osnovnih ukrepov, s katerimi se lahko znebimo veliko plevelov, naj se izvaja redno in vsaj dvakrat tedensko. S tem vzpodbudimo razrast ruše in hkrati prizadenemo plevele, ki imajo drugačen način rasti kot trava. Po končani košnji je potrebno vedno, obvezno oprati kosilnico, saj se lahko seme prenaša tudi s stroji. Priporočljivo je tudi, da si kosilnice ne sposojamo, saj lahko tudi tako vnesemo semena plevelov na našo trato. V kolikor je v našem okolju veliko zapuščenih travnih površin, bodo semena vdirala tudi od tam. To lahko preprečimo, v dogovoru s sosedom, da kosimo tudi bližnje zelene površine, če je seveda to mogoče. Fizično odstranjevanje plevelov Plevele lahko odstranjujemo tudi mehansko, kar je odvisno od površine in plevelov, ki so prisotni. V tem primeru uporabljamo predvsem ostre nože ali izvijače, s katerimi odstranimo kar največ plevela. Za odstranitev regrata in trpotca je pomembno, da izpulimo vsaj tretjino korenike, ki je v zemlji, pri ostalih plazečih plevelih pa je potrebno odstraniti vse stolone in rizome. V kolikor tega ne storimo, nehote razmnožujemo plevel. Zadnji ukrep je tretiranje s FFS. Tega se poslužujemo, ko je v ruši veliko plevelov na večjih površinah. V Sloveniji ni registriranih veliko sredstev za tretiranje plevelov v vrtnih tratah, zato priporočamo predvsem mehanske ukrepe in Navadni rman Marjetica tiste, ki zagotovijo optimalno rast ruše. Vsekakor je trati potrebno posvetiti obilo prostega časa in znanja, da bo naša zelenica uniformna in nam bo v ponos. Uroš Zvonc

8 Vse o... Vse o poletnem razmnoževanju Domače razmnoževanje okrasnih rastlin je gotovo med pomembnejšimi, ki vrtnarja motivira navzlic obremenjujočim letom, žuljavim dlanem in prisilni drži hrbtenice. Vsakdo je po pravici ponosen na pridelke iz lastnih množitev. Mladički na pecljih Seveda so kot mladički pri netreskih mišljene majhne listne rozete, ki odganjajo iz odrasle ali vsaj starejše rozete. Peclji pa niso nič drugega kot nitasti poganjki ali pritlike, ki povezujejo starejši del rastline z razvijajočo se mlado rozeto, dokler se ta ne zasidra z lastnimi koreninami. Med množico netreskov sta vrtnarsko zanimivi in zelo uporabni kar naši domači vrsti (Sermpervivum tectorum, Sempervivum juvanii), v naravi obe zavaro - vani in od katerih je zadnja znamenit in Mešanico vsako pomlad privlačno cvetočih trajnih makov (Papaver orientale) si lahko vzgojimo iz semena. Odbranke in sorte pa poleti množimo s koreninskimi potaknjenci. To je potrebno tudi pri sorti Lambada, ki vsaj meni ne daje semenskega pridelka. redek slovenski endemit s težko dostopnih strmin Donačke gore. To je juvanov netresk, ki je zanimiv že zaradi zelenkasto rumenega cvetja. Poletno razmnoževanje netreskov z mladimi rozetami ne zahteva nobenega senčenja in rosenja, raje jih prepustimo soncu in naravnim razmeram. Lilije z bulbilami in luski Oba nakazana načina vegetativnega razmnoževanja sta pomembna pri poletnem razmnoževanju teh čebulnic, katere Sorte latnatih plamenk (Phlox paniculata) lahko množimo z delitvijo, še izdatnejše pa je množenje s stebelnimi potaknjenci. To je pisanolistna sorta Nora Leigh, ki lahko da iz samo dveh stebel verjetno kar dvajset novih sadik. sicer vedno ogrožajo voluharji in njim podobni sladkosnedneži. Za letos so nekatere lilije že odcvetele, limbar (Lilium candidum) čisto zanesljivo, verjetno tudi že nekatere sorte iz skupine Mid Century križancev. Pri vseh odcvetelih lilijah je zdaj najboljši čas za posebno obliko vegetativnega razmnoževanja z odlomljenimi čebulnimi luskami. V ta namen čebule od strani previdno odkopljemo ter ob čebulnem krožcu odkrhnemo do tretjine vseh lusk. Korenine pod čebulo naj le ostanejo nedotaknjene in tudi sredine stare čebule ne smemo poškodovati. Nabrane luske zaprašimo z ogljenim prahom ali primernim fungicidom ter pustimo nekaj časa na zraku, da se rane zasušijo. Nato jih pomešane s peščenim substratom, primerne vlažnosti, nasujemo v plastične vrečke ter zaprte odložimo v toplo senco. Po kakšnih šestih tednih se že pokažejo zasnove novih rastlinic z drobnimi čebulicami in koreninicami. Pri nekaterih lilijah se v zalistjih pojavljajo zarodni brstiči ali bulbile, kar spet izkoriščamo za vegetativno razmnoževanje. V naravi se tako razmnožuje naša domača brstična lilija (Lilium bulbiferum), od tujih vrst pa je najbolj znana tigrasta lilija (nekoč Lilium tigrinum, zdaj Lilium lancifolium), ki je genetsko neplodna triploidna oblika. Od plamenk do hermelike Razmnoževanje z zelnatimi potaknjenci velja pri mnogih okrasnih rastlinah za precej zahtevno opravilo, saj je treba do tvorbe kalusa in novih korenin pri vršičkih preprečevati transpiracijo in izsušitev. Tako je s krizantemami, na- 8

9 Vroče ideje geljni, fuksijami in tudi pelargonijami. S številnimi drugimi rastlinskimi rodovi je tveganje precej manjše. Med poletnimi množitvami moramo biti nekoliko bolj pazljivi le s stebelnimi ali vršnimi potaknjenci latnatih in iglastih plamenk (Phlox paniculata, Phlox subulata). Pri pripravi potaknjencev latnatih plamenk nismo vezani na natančno določen čas, saj stebla lahko uspešno razrezujemo daljše poletno obdobje. Vsak potaknjenec naj ima dva para listov in spodnja rez naj bo neposredno pod členkom. Spodnja dva lista odstranimo v celoti, preostala dva pa skrajšamo na eno tretjino. Od začetka je potaknjence treba senčiti in previdno rositi. Glede na nežne poganjke iglastih plamenk in podobno uporabnih aubietij, moramo biti bolj vestni pri zakoreninjanju njihovih potaknjencev. Pri blazinasto se razraščajočih vrstah in sortah lahko uporabimo za potaknjenec vsak vršiček in tudi del stebla, le morebitno socvetje na koncu je pametno odščipniti. Hermelike so višji predstavniki istega rodu in zato so tudi potaknjenci večji, sicer pa pri delu z njimi ni nikakršne razlike. Posebnosti ob presajanju Rastline imajo čas počitka v različnih letnih časih in tako nekatere v največji vročini z vso pravico trdno zadremajo. Takrat jim presajanja in premestitve najbolj ustrezajo. Trajni maki (Papaver orientale), stepske lilije (Eremurus) in limbar med lilijami so že iz te kategorije. Trajne make lahko še dodatno množimo s koreninskimi potaknjenci, kar naredimo poleti po cvetenju. Stepske lilije po zaključku rasti prepustimo mirovanju v tleh, če pa želimo rastline premestiti ali razdeliti več let stare osebke, to naredimo zdaj. Ker imajo v tleh zvezdasto razvrščene, odebeljene korenine, je najbolje vzeti vilasto lopato in rastline previdno pridvigniti, da povzročimo kar najmanj poškodb. Pridelek semena stepskih lilij zdaj sproti pobiramo ko dozoreva, a sejemo šele jeseni, ker so to hladnikalivke. Iz semena botaničnih vrst, kakršna je več kot dva metra visoka Eremurus robusta, vedno zrastejo staršem enaki potomci. Med vrtnarji bolj znani shelfordovi križanci, ki seveda dajejo raznobarvno cvetoče rastline. Najbolj všečne odbranke ob koncu poletja izkopljemo in presadimo. Iz vsake sadike bo sčasoma nastala skupina enakih rastlin. Tudi vsi okrasni luki se obnašajo kot stepske trajnice. Presajamo jih takrat, ko je prevroče za vegetiranje. Izidor Golob Vsi okrasni luki imajo kratko vegetacijsko dobo in njihove čebule izkopavamo in presajamo v času poletnega mirovanja. Med najbolj postavnimi je Allium christophi, ki naredi velika oblasta socvetja za okras vrta, za sveže ali suhe šopke. 20 Če imamo minut Sanacija poškodb na balkonih in terasah Če je rastline poškodoval hujši naliv, toča ali veter, jih obrežimo do zdravih delov. Zemljo zrahljamo, nato pa rastline poškropimo z naravnim vitaminskim kompleksom in stimulatorjem rasti bio plantella vita. Ko se nanos posuši, jih zavarujemo s pripravkom vivera quadris, ki jih varuje pred glavnimi boleznimi. 10 Če imamo minut V zgodnji jeseni ukrepajte proti mahu Najboljši čas za zatiranje mahu v travi je jesen ali zgodnja pomlad. Sredstvo za uničevanje mahu plantella proti mahu enostavno potresemo po površini zelenice, počakamo, da mah propade in odmrli del odstranimo z zelenice. Plantella proti mahu uspešno uniči mah, vsebuje tudi železo, hkrati pa trati doda dušik za rast in kremenov pesek za rahljanje in zračenje tal. 5 Če imamo minut Ustavite bledenje surfinij, petunij in milijon zvončkov Za gnojenje surfinij in njim sorodnih rastlin (petunije, milijon zvončki) uporabimo plantella specialno gnojilo za surfinije, ki vsebuje tudi železo. Če so listne žile zelene, med njimi pa list porumeni, jim primanjkuje železa, zato jih redno tedensko dognojujte z omenjenim gnojilom. avgust

10 Vse o... Razmnoževanje s potaknjenci Marsikateri vrtnar se loti razmnoževanja okrasnih rastlin in eden najzanesljivejših in preprostih načinov je razmnoževanje s potaknjenci. Ti so lahko zeleni vršički, s katerimi rastline najpogosteje razmnožujemo spomladi, medtem ko pololesenele in olesenele potaknjence uporabljamo pozno poleti in jeseni, včasih vse do zime. Pololesenele potaknjence lahko pripravimo s peto ali kot potaknjence s členki. Potaknjenci s peto naj bodo dolgi 5-7 cm, potaknjenci s členki pa cm. Vzamemo jih iz vodilnih ali stranskih poganjkov. Oleseneli potaknjenci so ravno tako primeren način razmnoževanja za listopadne in zimzelene grmovnice. Režemo jih od sredine jeseni do zime. Uporabimo potaknjence, ki so debeli kot svinčnik in jih razrežemo v 15 cm dolge kose. V vsakem primeru za potikanje uporabimo hormonski prašek plantella rhizopon za hitrejše vkoreninjanje, sadimo pa v zemljo plantella start za potaknjence. Nevenka Breznik Razmnoževanje nekaterih grmovnic in sezonskih rastlin s potaknjenci Rastlina Tip potaknjenca Dolžina potaknjenca Čas razmnoževanja Rhizopon avkuba, češmin, ceanotus, panešpljica, relika, dojcija, hibiskus, bodika mahonija, oleander, nepravi jasmin, pieris, zimzeleni prunus rododendron, skimija, brogovita vajgelija pololeseneli vodilni ali stranski poganjki cm druga polovica poletja II Pripravljeni potaknjenci. brin, cipresa, hortenzija, liguster, španski bezeg, metuljnik, pušpan, beli dren, forzicija, krčnica, šipek, vrba, bezeg, medvejka oleseneli 20 cm sredina jeseni do zgodnje zime III pelargonija, fuksija, lantana, verbena zeleni odrežemo nad tretjim kolencem vršička avgust, začetek septembra II Vse potaknjence pomočimo v sredstvo za pospeševanje ukoreninjanja. 10

11 Strokovnjak odgovarja članom?kako dognojevati zelenjavo poleti? Je to v poletnih dneh potrebno? Martina iz Kočevja Brokoli in cvetačo, ki ste ju sadili v juliju, zoreč paradižnik, kumare, ohrovt, kitajsko zelje in ostale vrtnine še vedno vsakih 10 dni dognojujemo s tekočim organskim gnojilom bio plantella vrt, ki so mu dodane koristne morske alge. Tako dosežemo znatno povečanje pridelka, ki je bolj kakovosten, saj vsebuje večjo vsebnost hranilnih snovi, poveča se tudi skladiščna sposobnost. Tekoče organsko gnojilo bio plantella vrt stimulira razvoj in rast korenin, kar je eden od najbolj opaznih vplivov uporabe izvlečka iz morskih alg. Vzpodbujena tvorba korenin vpliva predvsem na zmanjšanje stresa po presajanju, večja je tudi odpornost rastlin na sušo ter na bolezni in škodljivce. Izboljša se tudi izkoristek obstoječih in dodanih gnojil. Poskusi so pokazali, da lahko z uporabo bio plantella vrta z manjšo količino gnojil dosežemo enake pridelke. Eden od vzrokov za to je izboljšan koreninski sistem, ki rastlinam omogoči sprejeti in predelati večjo količino hranil kot običajno. Uporaba pripravka na osnovi morskih alg opazno prispeva k povečanju količine in kakovosti pridelka, zmanjša se stres zaradi suše, poveča odpornost rastlin na bolezni in škodljivce, izboljšan pa je tudi izkoristek dodanih hranil.?prijatelj mi je zaupal, da drevesa jablan tudi poleti gnoji z listnim gnojilom. Je to dobro? Katera gnojila in kdaj naj torej uporabim v sadovnjaku? Lojze iz Tuhinjske doline V poletnem času je na sadju najbolje uporabiti pripravek bio plantella vita, ki vsebuje aminokisline in vitamine. Tako vplivate na znatno povečanje pridelka, ki je bolj kakovosten, poveča se tudi odpornost na bolezni in škodljivce. Boljše je tudi prenašanje suše in izkoriščenost hranil. Dozirate ga v količini ml/10 l vode in poškropite krošnjo v površini 100 m 2. Ta pripravek lahko prvič uporabite že v obdobju pred in po cvetenju. Sadno drevje z dušikom (N) dognojujemo nekaj dni pred cvetenjem, saj je to velik porabnik energije. Pozneje, konec maja, dodamo drevesu še en blag odmerek dušika. Mlada, eno in dvoletna drevesa dognojujemo v tritedenskih presledkih. S sredino julija zaključimo z gnojenjem. V intenzivnih sadovnjakih, kjer raste okoli 3000 dreves/ha gnojimo s 30 do 50 kg čistega dušika na hektar. To je 1 t dolgo delujočega organskega gnojila v obliki pelet plantella organik/ha. Na manjše drevo jeseni ali spomladi dodamo 0, 33 kg plantella organika. Ostala hranila, kot so fosfor in kalij, dodajamo vedno na zalogo že ob sajenju s plantella specialnim sadjarskim gnojilom, pozneje pa le občasno na dve do tri leta. Najbolje je, da to opravimo jeseni ali zgodaj spomladi.?odločam se za sajenje jagod. Jih je v poletni vročini res pametno saditi? Kristina iz Murske Sobote Poletno sajenje jagod opravite v juliju ali avgustu. Nove sadike najlažje razmnožite iz matičnih sadik, kjer pustite le štiri do pet živic, ki razvijejo več poganjkov. Ob nakupu sadik bodite pozorni na to, da imajo dobro razvit koreninski sistem in koreninski vrat ter dobro razvito in zdravo listje. Pred sajenjem površino, kjer boste sadili jagode, pognojite z organskim gnojilom v obliki granul bio plantella nutrivit za jagode in jagodičevje. Sajenje novih gredic v vrtovih priporočamo vsako tretje leto, ker sčasoma rastlina tvori manj sadežev. V avgustu sadite mlade (letošnje), dobro ukoreninjene poganjke iz živic, slabše razvite pa presadite v plantella univerzalno vrtno zemljo, da se bolje ukoreninijo. Slednje presadite v septembru. Plantella univerzalno vrtno zemljo dodajte tudi v sadilno jamo za boljše ukoreninjanje. Pri sajenju pazite na to, da je sredina koreninskega vratu tik pod površino zemlje. Pomembno je, da so sadike posajene v vlažna tla in da jih nato redno namakamo, dokler se ne ukoreninijo in začnejo samostojno rasti. Priporočen razmik med rastlinami naj bo od 35 do 40 centimetrov. avgust

12 Ekološko vrtnarjenje Okrasne rastline, ki so občutljive na vročino Večina rastlin dobro prenaša temperature, ki jim niso ravno po volji, seveda pod pogojem, da jim ustreza vlažnost zraka in jih redno zalivamo. Na rastlinah, ki izvirajo iz listnatih gozdov in zmernega podnebnega pasu, pa lahko včasih po prehudi vročini opazimo poškodbe, nemalokrat pa se zgodi, da kakšna izmed njih pripelje tudi do propada rastline. Vrtne rastline Ko izbiramo prostor, kam bomo posadili različne rastline, moramo poznati njihove zahteve glede svetlobe in temperature. Pomembna razlika je med rastlinami, ki senco prenesejo oz. tolerirajo in tistimi, ki jo nujno potrebujejo. Rastline, ki senco tolerirajo, bodo še veliko bolje uspevale na soncu in prenesle višje temperature in več suše. Rastline, ki pa senco potrebujejo, so praviloma na višje temperature in preveliko osvetlitev precej občutljive. Japonski javor se obnese v polsenci. Občutljive rastline Med enoletnicami so tako bolj občutljive na sončno pripeko zvončnica (Campanula), naprstec (Digitalis), srebrenka (Lunaria), krinkar (Mimulus) in spominčica (Myosotis). Med trajnicami pred sončno pripeko varujemo: orlice (Aquilegia), kresničevje (Aruncus), vrtne kresnice (Astilbe), zali kobulček (Astrantia), kavkaška potočnica (Brunnera), svetilka (Cimicifuga), srčki (Dicentra), vimček (Epimedium), teloh (Helleborus), hoste (Hosta), salomonov pečat (Polygonatum), primule (Primula), pljučnik (Pulmonaria), rodgersija (Rodgersia), kamnokreč (Saxifraga), tiarela (Tiarella), vijolica (Viola), in še nekatere druge trajnice, večinoma prebivalke listnatih gozdov in vlažnih obrežij rek. Med čebulnicami je treba zaščito ponuditi gomoljnim begonijam (Begonia), šmarnicam (Convallaria majalis), ciklamam (Cyclamen), logarici (Fritillaria) in malemu zvončku (Galanthus). Na vročino je občutljiva tudi marsikatera grmovnica, še posebej na zimzelenih lahko nastanejo ob veliki pripeki in močni osvetlitvi hude poškodbe. Tako sadimo v polsenco: kamelije (Kamelia), leskovec (Corylopsis), gaulterijo (Gaultheria), hortenzije (Hydrangea), kalmijo (Kalmia), mahonije (Mahonia), pieris (Pieris), zimzelene grme iz družine Prunus (npr. lovorikovec), rododendrone (Rhododendron), azaleje (Azalea), stefanandro (Stephanandra) in še nekatere okrasne grmovnice. Rastline so pod drevesi zaščitene pred soncem. Posebnost so sroboti (Clematis), ki morajo imeti glavo na soncu in korenine ali»noge«v senci, drugače imamo lahko sredi poletja z njimi velike težave. Tudi japonski javorji pogosto dobijo rjave konice ali postanejo belkaste barve, če so posajeni na polnem soncu. Pomembna so tla Rastlinam je na soncu lažje, če so posajene v globoka, morda celo malo težja humusna tla, saj ta bolje obdržijo vlago. Pri trajnicah je vzdržljivost na vročino v veliki meri odvisna tudi od vzgoje sadik in njihove priprave na vrtne pogoje. Sadike, ki so bile vzgojene v pretežno šotnih substratih ob močnem Kresnice potrebujejo vlazňa tla in polsenco, drugacě hitro propadejo. 12

13 gnojenju, bodo sicer ob nakupih videti čudovito, na vrtu pa bo njihovo prilagajanje zelo težko. Veliko vlogo pri poletni pripeki imajo tudi nežive oz. tlakovane površine. Kamen v tlaku se lahko namreč tako močno segreje, da vročina poškoduje rastline, ki rastejo ob tlakovani površini. Ukrepi ob poškodbah zaradi vročine Poškodbe zaradi vročine začnejo nastajati pri temperaturah, ki se gibljejo okoli 35 stopinj in so včasih pospremljene s toplim vetrom in nizko vlažnostjo. Ožgane, umirajoče in ovele rastline, ki se nahajajo na našem vrtu, zlasti na izpostavljenih točkah, ne izgledajo lepo in naš prvi vzgib je prav gotovo odstranitev vseh uvelih in poškodovanih listov. Vendar pa to, še zlasti, če se vročina nadaljuje, ni najbolj pameten ukrep. Bolje je, da te dele kar pustimo na rastlini, saj lahko nudijo vsaj delno zaščito pred nadaljnjimi sončnimi žarki in visoko temperaturo. Predvsem pa ji zagotovimo dovolj vode z zalivanjem. To je najpomembneje, vsa druga vrtna opravila lahko tudi počakajo, umirajoče rastline pa potrebujejo takojšnjo akcijo. Ko so rastline dovolj zalite, dodamo še naravni vitaminski kompleks in stimulator rasti bio plantella vita, z dodanimi vitamini iz skupine B, s huminskimi kislinami, aminokislinami in ogljikovimi hidrati, da si rastlina hitreje opomore in začne spet z novo rastjo. Rastlin v tem času ne obrezujemo, saj lahko to pospeši novo rast, mladi poganjki pa so še bolj občutljivi na poškodbe. Seveda pa mirno odstranimo vse rastline, ki so se popolnoma posušile. Na prazno področje nasujemo organsko zastirko in s sajenjem novih rastlin počakamo do jeseni. Preventivna zaščita Seveda ni treba vedno čakati, da so rastline poškodovane. Ukrepamo lahko že preventivno. Primerno je senčenje občutljivih rastlin z različnimi improviziranimi strehami, senčili, celo dežnik za na plažo je lahko uporaben v ta namen. Zemljo prekrijemo z organsko zastirko, da se čim počasneje suši. Ne pozabimo na zalivanje in redno krepitev rastlin z vitaminskim kompleksom bio plantella vita. Krepke rastline bodo namreč vročino lažje prenesle. Sobne rastline Poletna pripeka velikokrat poškoduje rastline, še posebno, če so te nameščene na polnem soncu na okenski polici. Tam pogosto opazimo ožig listov. Prve posledice visoke temperature ali pregretja rastlin se navadno pojavijo pri temperaturi okoli 27 stopinj. Po- Ožgani mldi listi hortenzije. škodovane so zlasti rastline, ki izvirajo iz listnatih gozdov, kot npr. ciklama, ki pri takšni temperaturi odvrže popke in jih ne ustvarja več. Včasih opazimo izločanje kapljic na rastlinah, tako imenovano potenje, s katerim se rastline same hladijo. Zemlja se zelo hitro suši, konice listov so ožgane. Ob pripeki listi oddajajo več vode kot so jo sposobni prevzeti, zato odpadajo, venejo in propadajo. Oslabela rastlina je veliko bolj kot zdrava dovzetna za škodljivce in bolezni. Da preprečimo pregrevanje, prostore velikokrat zračimo, zagotovimo večjo vlažnost zraka in pogosteje zalivamo. Ko začne sonce neposredno svetiti na okensko polico, zagrnemo okna z zastori. Na listih naj ne ostajajo kapljice vode, ker delujejo kot leča in povzročajo ožige na listih. Rastline zalivamo z mlačno in ne mrzlo vodo, da ni prevelikega temperaturnega šoka. Nevenka Breznik Poskrbimo za potaknjence! Pri uspešnem ukoreninjanju potaknjencev ke poleg pripravkov za pospeševanje rasti korenin pomemben tudi substrat. Za optimalno ukoreninjanje priporočamo uporabo bio plantella start specialne zemlje za setev in pikiranje. Po»sajenju«potaknjence oz. substrat še orosimo. Ko se potaknjenci ukoreninijo, jih čim prej posamično presadimo v cvetlične lončke, da se lahko razrastejo. Uspešno ukoreninjenje se bo pokazalo ob pojavu prvih novih listov. NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO! avgust

14 Ekološko vrtnarjenje Gain vrt je na svojem višku Za nami je spravilo vseh spomladanskih pridelkov, pobiranje plodovk je v polnem teku, ravno tako naše setve in sajenja solatnic za jesen. A v mislih in delovnih opravilih smo tudi že v hitro se bližajoči jeseni. Na delavnici v juliju smo oskrbovali zelenjadnice Na delavnici 19. julija smo oskrbovali posevke v juniju in juliju posajenih solatnic z vodo in listnim gnojenjem z vitaminskim pripravkom bio plantella vita, oskrbovali plodovke, pospravljali česen in začeli z obiranjem prvih plodov bučk, kumar ter spregovorili o delovnih opravilih v poznem poletju ter načrtih za bližajočo se jesen. Tako smo na delavnici sledili cilju in temi»poletna opravila v vrtu«. Kljub toplemu poletju se je zbrana skupina lotila dela in poletnih opravil v vrtu. Česen in čebula Že ves julij smo pobirali mlad česen in čebulo za sprotno porabo, a glavnino obeh čebulnic smo pospravili v drugi polovici ju- lija in čebulo v začetku avgusta. Še posebej pozorno smo se lotevali spravila česna, ko je česnova rastlina imela spodnje 3 do 4 liste suhe, v vrhu pa je bila še zelena. Tudi pri čebuli je pomembno, da jo pospravimo pravočasno, da ohranimo kakovost pridelka in dobro sposobnost za skladiščenje preko zime, zato s spravilom čebule tudi ne smemo zamujati. Ko rastline z listjem populimo, velja še posebej pozorno ravnati s česnom, ki ga lahko malo»posončimo«preden ga spravimo v skladišče, medtem ko čebulo čim prej pospravimo z gredice in je nikoli ne sušimo na direktnem soncu. Kasnejše sušenje Okopavanje na julijski delavnici. obeh naj bo na dobro prevetrenem in zračnem mestu. Rdeča pesa Gredico z rdečo peso smo zasnovali delno s sajenjem vzgojenih sadik rdeče pese in delno z direktno setvijo semen. Rdeča pesa iz sadik je obrodila dober pridelek korenov pese, zato smo jo, ko je zrastla v premeru več kot 10 cm sproti pulili in porabljali. Direktno sejane pese smo pobirali kasneje kot peso iz vzgojenih sadik. Zato velja v prihodnje tudi že za spomladansko zasnovo posevka pese raje uporabiti sadike kot pa s setvijo semen zamujati in pridelek pese spravljati bolj pozno. Prvi plodovi bučk, kumar in paradižnika Dolgo in dovolj toplo poletje nam je omogočilo tudi obiranje prvih plodov plodovk. Še posebej smo neučakano čakali na prve paprike in paradižnike. A med prvimi plodovkami smo pobrali bučke in kumare. Za vse plodovke je neugodno majsko vreme bila resna preizkušnja, saj so nizke pozno majske temperature bile resna ovira že za preživetje sadik in tudi za hitro nadaljnjo rast in razvoj plodov. Zato so prvi plodovi paradižnika dozoreli šele v avgustu. Za dobro rast in razvoj je bila odločilna, kljub navedenim oviram vremena, uporaba naravnega organskega gnojila iz ekstrakta morskih alg bio plantella vrt ter sredstva 14

15 bio plantella natur-fr na osnovi njivske preslice, s katerim smo krepili rastline v začetnih fazah rasti ob neugodnem in hladnem spomladanskem vremenu. Tudi blitva, peteršilj, nizek fižol in glavice zgodnjega zelja Že celotno poletje redno pobiramo pridelek blitve in peteršilja. Še posebej veliko listov blitve in peteršilja smo porezali z rastlin, ki smo jih spomladi posadili s sadikami. Tako, da tudi zanju velja, da se obrestuje posaditi kakovostno sadiko s koreninsko grudo, saj takšne rastline preko vsega poletja obilneje obrodijo. Pridelek glavic zgodnjega zelja sorte ekspres je bil zanimiv zaradi koničaste oblike glave in rahlosti zloženih listov v njej. Razveselili smo se tudi prvih strokov stročjega fižola, Razveselili smo se tudi mladega fižola. saj smo spomladi imeli z njim največ težav zaradi črne fižolove uši (Aphis Fabae), ki smo jo zatirali s sredstvom bio plantella flora kenyatox verde. Fižolove rastline so bile obilno obložene s stroki, zato smo jim morali narediti oporo iz vrvice, da stroki niso bili v stiku s tlemi in izpostavljeni nevarnostim bolezni ter so tako ostali čisti. Dobro sosedstvo bazilike in paradižnika sorte 'jani'. Kapusnice in solatnice za jesen Na izpraznjenih gredicah smo v juniju po zgodnjem krompirju sadili glavnati ohrovt, na gredici po kolerabici pozno zelje ter na gredicah po spomladanskih solatah nove solatnice endivijo, radiče. Pred sajenjem smo tla obogatili z organskim gnojilom za listnato zelenjavo in kapusnice bio plantella nutrivit. Vse posajene sadike smo seveda sproti zalivali in tako skrbeli za primerno vlažnost tal. Vse kapusnice in solatnice, ki smo jih posadili v juniju, lepo rastejo in se razvijajo, tako da se že veselimo prvih njihovih pridelkov v septembru. Kaj se bo dogajalo v avgustu? Oskrba posevkov in spravilo pridelkov so naša poglavitna vrtnarska opravila v poznem poletju in zaključku avgusta. Zato v tem času nadaljujemo z oskrbo zelenjadnic, jih po potrebi zalivamo ter dognojujemo z naravnim vitaminskim kompleksom bio plantella vita. Vse primerno zrele zelenjadnice bomo redno pobirali in čim bolj sveže uporabili. Uživali bomo v sadovih poletnega vrta in se veselili prihajajoče jeseni ter novih vrst zelenjave iz njega. Pri tem bomo skrbeli tudi za robne, zeliščno okrasne gredice, kjer nam bodo zelišča in cvetlice nudile prijetne vonjave in okras ter pašo za čebele. Našo avgustovsko delavnico bomo posvetili tematiki»priprave vrta na jesen«, ob ugodnem vremenu bomo obirali paradižnik, papriko, kumare, bučke, fižol, zelišča in solatnice. Pobrali smo bob. Delavnico bomo kot po navadi izpeljali v Gaiinem eko vrtu v petek, , ob 17. uri. Začeli bomo na lokaciji Velika Pirešica 1 (stara šola), Društvo LaVita ter nadaljevali v Gainem eko vrtu, ki je sicer na lokaciji nasproti Poligonu sonaravnih vrtov. Obvezne prijave na info@lavita.si ali sms Vabljeni, da se nam v Gainem eko vrtu pridružite tudi tokrat. Igor Škerbot, specialist zelenjadarstva, KGZS - Zavod CE SEM ZA EKO IN SAMOOSKRBO!

16 Ekološko vrtnarjenje Zelenjava za štiri letne čase Vedno več zaposlenih si želi, da bi si vsaj nekaj hrane pridelali na svojem vrtu ali celo na balkonu in terasi. Pridelava zelenjave običajno zahteva kar nekaj časa in dela, se pa najdejo zelenajdnice, ki dajejo na vrtu pridelek kar nekaj mesecev. Lahko jih posadimo celo na okrasne gredice, saj so lepe in užitne. Blitva je lahko sestavni del okrasne gredice. Listi temnolistnega ohrovta obiramo od spodaj navzgor vse leto. Blitva ali mangold namesto špinače in še več Je zelo uporabna in resnično dokaj enostavna rastlina. Posadimo sadiko ali dve, pa imamo vse leto veliko koristnih vitaminov na mizi. Blitva je lahko v različnih barvah, njeno listje je zagotovo lep okras tudi na okrasnih gredicah in v balkonskih posodah. Rastlina je vsestransko uporabna. Več listov boste porezali, večji pridelek bo dala. Blitvo sejemo vse od sredine aprila naprej. Lahko jo sejemo direktno na stalno mesto, vendar jo je v tem primeru potrebno redčiti. Spuljene rastline lahko kot sadike podarimo sosedom, zelo mlade rastline pa so tudi odlične v zelenih, mešanih solatah. Še bolje pa je vzgojiti sadike s koreninsko grudo in jih v sredini aprila posaditi na stalno mesto v vrtu, okrasni gredici ali v lonec. Blitva naredi veliko listne mase, zato zahteva dosti hranil. Na vrtu jo pognojimo z organskimi gnojili, sodi na 1. poljino, potrebuje 2,5 3 l hlevskega gnoja/m 2, 5 7 l komposta/m 2 ali eno dobro pest kakovostnega paletiranega organska gnojila plantella organik na m 2. Če sadimo v 16 lonce, izberemo plantella balkonio, kljub temu pa bo po mesecu dni rasti potrebno redno dognojevanje. Blitva potrebuje 40 cm med vrstami in vsaj toliko tudi v vrsti in vedno rahlo zemljo. Nima visokih zahtev po vodi, seveda pa je za višji pridelek v suši potrebno zalivanje. Še nekaj vode boste privarčevali, če boste blitvo obdali z zeleno zastirko (pokošena trava). V primeru suše jo rade napadejo uši, ki pa jih najlažje odpravimo tako, da napadene liste kar porežemo. Vedno režemo posamezne liste, tako ostane na vrtu vso rastno sezono. Vsekakor pa je potrebno blitvo pustiti tudi čez zimo, saj jo spomladi še velikokrat porežemo, preden zacveti. Listnati ohrovt je prava super hrana z domačega vrta V zadnjih letih številni prehranski strokovnjaki tako radi pišejo o super živilih. Večinoma omenjajo številne ek- sotične sadeže in rastline. Zelo redko kdo omenja zelo preprosto in res odporno vrtnino, listnati ohrovt. Pa se zagotovo lahko meri z vsemi zdaj tako modernimi eksotami. Tudi listnati ohrovt najdemo v različnih barvah in oblikah. Za vse je značilno, da jih lahko na prosto sadimo takrat, ko noči niso hladnejše od 5 o C. Veliko enostavneje je, če jih vzgojimo iz sadik, ki pa jih ni potrebno pridelovati v ogrevanem rastlinjaku. Tudi listnati ohrovt je mogočna rastlina, ki potrebuje vsaj 50 cm prostora v vrsti in med vrstami. Prav tako sodi med vrtnine, ki jih pridelujemo na 1. poljini, gnojeni z organskimi gnojili. Pred sajenjem gredico pognojimo z bio plantella nutrivitom za listnato zelenjavo in kapusnice. Liste lahko trgamo in uporabljamo v številnih zelenjavnih jedeh vse poletje. Listnati ohrovt zagotovo ne pomrzne, pa naj bodo zime še tako mrzle, snežene, mokre ali suhe. Zato je ena izmed

17 Ohrovt popestri zdrav domač obrok. pomembnih vrtnin na zimskem vrtu. Zelo redko ga napadejo škodljivci, bolezni pa praktično ne. Zato je to zelo primerna vrtnina za začetnike in tiste, ki nimajo veliko časa. Peteršilj je nepogrešljiv Še ena vrtnina, ki jo lahko sejemo tudi v lonce, posadimo v posode ali na okrasne gredice. Verjetno ni vrta brez peteršilja. V zadnjih letih se pojavlja z njim kar nekaj težav, saj je to vrtnina, ki za uspešno kaljenje potrebuje topla tla. Spomladi namesto hitre setve na prosto posejemo peteršilj na toplem v lončke. Za eno sadiko posejemo več semen. Bolje kali na svetlem kakor v temi, zato sejemo plitko. Na prosto ga lahko damo zelo hitro, saj odlično prenaša tudi temperature pod ničlo. Zagotovo nekaj rastlin posadite tudi Peteršilj najdemo na vsakem vrtu, le prezgodaj ga sejemo v rastlinjak. Za sadike ga sejemo že od januarja naprej na toplem, na prosto pa šele, ko se zemlja ogreje vsaj na 10 o C. Raje ga posejte precej na gosto in ga kasneje zredčite. Potem se ne boste jezili nad slabim vznikom. Čez poletje potrebuje samo rahljanje zemlje in zalivanje. Korenasti peteršilj ne prenaša gnojenja z gnojem. Če se pojavi pepelasta plesen, liste preprosto porežite, s curki vode operite in kasneje enako ščitite tudi mlade liste. Koreninske uši se pri nas pojavljajo pogosto zato, ker so vrtovi pregnojeni. V tem primeru bo dva do trikratno zalivanje z naravnim pripravkom bio plantella flora kenyatox verde zadoščalo. Peteršilj povsem brez težav prezimi na prostem, zato ga pustite vsaj vrstico na vrtu čez zimo. Zagotovo pa je smiselno, da si ga v septembru nekaj rastlin presadite v lonce. Te pustite na prostem vse do prvega mraza. Potem pa jih imejte v neogrevanem, svetlem prostoru. Celo zimo boste tako imeli zelene lističe za zimske juhe. Brokoli je na vrtu vse poletje Še ena križnica je lahko na vrtu dlje časa kakor mnogi menijo. To so nekatere sorte brokolija. Tiste, katerih seme kupite v trgovinah, bodo zagotovo po rezanju prve, glavne rože, pognale številne stranske poganjke, na njih pa manjše, a zelo uporabne rože. Brokoli seveda na vrtu ni vse leto. Na prosto ga sadimo nekje od začetka aprila naprej, ob prvem jesenskem mrazu ga pokrijemo, vendar na kontinentu zime na prostem ne preživi. A ga nikar ne porežite, če vam prva roža zacveti ali jo odrežete. Male rožice boste lahko rezali še vse poletje. Čebulnice so naravni antibiotiki Še dve čebulnici je potrebno omeniti, ko govorimo o rastlinah, ki so na vrtu dolgo časa. Prva je stoletna čebula. Sejemo jo vse od konca marca do začetka avgusta na prosto. Gredice zanjo zagotovo ne gnojimo z gnojem, Stoletna čebula v drugem letu požene cvetno steblo. uporaba drugih organskih gnojil pa naj bo skromna. V prvem letu bodo zrasli samo šopi listov, ki jih ves čas pulimo in uporabljamo kot mlado čebulo. Stoletna čebula je traj nica, ki v naslednjem letu požene cvetna stebla, na njih pa majhne, zračne čebule. Te pojemo, lahko jih sejemo naprej, iz njih bodo zrasle nove rastline. Predvsem pa ves čas uživamo cele rastline, ki pa so v naslednjih letih odebeljene in trše, navadno jih uporabljamo za kuhanje. Druga vrtnina, ki je na vrtu dolgo časa, pa je por. Škoda, da se ga vrtičkarji v zadnjih letih izogibajo zaradi stalnih napadov porove zavrtalke. Pa se ni tako težko ubraniti tega škodljivca. Preprosto, konec avgusta rastline pokrijemo z zaveso ali mrežami proti komarjem. Mnogi danes cel vrt pokrivajo pred točo, potem ni tako težko ene grede pokriti zaradi škodljivca. Druga rešitev pa je, da je por posajen na gredo s korenjem. Pred muho ga zavarujejo tudi vse ostale kobulnice, koper, komarček, peteršilj, pa tudi kapucinke ali žametnice. Vedeti pa je potrebno, da ne prezimijo vse sorte pora. Tiste visoke in svetle ne prezimijo. Por, tako kakor vse čebulnice, vsebuje veliko koristnih sestavin, ki varujejo naša dihala pred zimskimi tegobami in je pozimi neprecenljiv vir zdravja na našem vrtu. Miša Pušenjak NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO! avgust

18 Ekološko vrtnarjenje Sladka koruza Konzervirano koruzo kupimo v trgovini, na njivah pa se v poletnem času potikajo tudi malopridneži, ki vreče polnijo s storži. Lahko pa sladko koruzo vzgojite v domačem vrtu in jo uporabite za pečenje in kuhanje na vrtnih piknikih. Nad sladko koruzo so še posebno navdušeni otroci. V mladih storžih je do 10 % sladkorja, nekaj škroba, beljakovin. Med vitamini izstopajo tisti iz skupine B, vsebuje tudi druge vitamine, nemalo rudnin in precej karotenoidov. Zaradi slednjih sladka koruza učinkuje kot antioksidant. Kar daš, to dobiš Koruzo so včasih kmetje redno okopavali, z modernizacijo pa tega ni več videti, zato tudi na vrtovih pogosto pozabljate, da jo je treba večkrat okopati in obsuti z zemljo. Jeseni ali spomladi prostor, kjer bo rasla koruza, obilno pognojite z organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik (2 kg/10 m 2 ). V obdobju rasti jo na vsakih dni dognojujte še s tekočim organskim gnojilom na osnovi morskih alg bio plantella vrt. Za pripravo 10 l hranilne raztopine potrebujete 100 ml gnojila. Sladka koruza Tako okrepite koreninski sistem, rastlini občutno povečate metabolizem, pospešite rast in občutno povečate pridelek. Dobri sosedje sladke koruze Kot dobri sosedje so primerni: fižol, kumare, bučke, melone in paradižnik. V praksi se jo običajno sadi skupaj z visokim fižolom in bučkami. Listje buč jo ščiti pred premočnim soncem in se zemlja ne izsuši tako kmalu. Fižol pa jo oskrbuje z atmosferskim dušikom. V primerjavi z oporo na kolu se po koruzi fižol nekoliko težje vzpenja, če je koruza nizke rasti fižol nima optimalne opore. Kdaj in kako sejati? Sladko koruzo sejemo večkrat zapored od sredine aprila naprej. Na Primorskem jo sejete že v začetku aprila. Medvrstna razdalja je 70 cm, v vrsti pa pride eno zrno na cca. 20 cm. Ker ima kratko vegetacijo, jo lahko v tekočem letu sejete v različnih terminih, dobro prenaša tudi setev na isto mesto. Zadnji rok setve je mogoč še ob koncu julija. Težave z boleznimi in škodljivci Koruzo najbolj ogroža koruzni hrošč. Temu škodljivcu ne ustreza vonj tagetesa in žametnice. V vrtu ni tako nevaren škodljivec, saj običajno poskrbite za dober kolobar. Na koruzi nekoliko škode lahko povzroči tudi koruzna vešča. Če bo v bližini sladke koruze, fižola in bučk uspevala še sončnica, bo težav s škodljivci še manj. Med boleznimi se lahko pojavi snetljivost, ki jo opazimo kot pojav velikih sivih bul. Takoj, ko bolezen opazimo in še preden se tvorbe odprejo, moramo uničiti vso rastlino, drugače se iz tvorb po okolici raztrosijo njihovi črni trosi, ki predstavljajo zametek bolezni. Obolelo rastlino sežgemo. Pečena je še posebno dobra 18 Koruza v sosedstvu s fižolom Kdaj je čas za spravilo? Sladko koruzo, ki jo imate v domačem vrtu, lahko trgate dlje kot navadno, v mladem zrnju je več sladkorja, zato je tudi bolj okusna. Storže nabirate, ko začnejo laski na konceh rumeneti, ob storžu pa so še nekoliko zeleni. Zrna morajo biti še mehka in mlečna. Najboljša je takrat, ko je odtrgana in še isti dan pečena ali kuhana. Tako prideta najbolj do izraza njena prijetna aroma in sladek okus. Davor Špehar

19 Klubske strani Gain piknik pred durmi Gain tradicionalni piknik bomo organizirali na severnem Primorskem, in sicer v Ozeljanu pri Novi Gorici, v nedeljo, 1. septembra Zabave, izletov in druženja bo na pretek. Primorski člani nas že pričakujejo. Poskrbeli bomo za bogat program, dobro hrano in pijačo ter predvsem za dobro voljo, ki je v teh časih nikoli ni dovolj, ekipa kluba Gaia pa z njo ne skopari. Z izleti bogat dan nam bo ostal trajno v lepem spominu. Na izbiro boste imeli: 1. Zeliščni vrt v Grgarskih ravnah in sirarno, 2. Vrtnarijo Golob Klančič v Vitovljah, ki je specializirana za proizvodnjo trajnic, 3. Park dvorca Coronini in pokrajinski muzej v gradu Kromberk, 4. Mini arboretum Rudolfa Bezavščka v Ročinju, 5. Čudovite vrtove naših članov Potegujte se za nagrado ENODNEVNI IZLET v jesenskem času v organizaciji Kluba Gaia Informativni program Prihod na prireditveni prostor med in uro za vse udeležence prireditve. Sledi dobrodošlica in domača topla malica. Med in uro bodo organizirani zanimivi krajši izleti, kjer boste poleg zgodovinskih, kulturnih in etnografskih znamenitosti lahko spoznali tudi vrt ali domačijo naših članov iz bližnje okolice (izleti so za doplačilo, prijave na kraju dogodka, več informacij pa v naslednji številki). Po končanih izletih in ogledih prihod na prireditveni prostor, kjer bodo postregli s kosilom. Za zabavo bo poskrbel zabavni ansambel in animator. Plesali, peli, zabavali in družili se bomo do 18 30, ko se bomo odpravili proti domu. CENA PO OSEBI: 27 Cena vključuje: najem prostora s šotorom, toplo malico, kosilo, zabavni ansambel, animacijo, organizacijo in vodenje izleta. Nagrado dobite: vsi, ki v času od 15. junija do 31. avgusta pridobite 10 novih naročnikov na revijo Gaia ena celotna skupina - z žrebanjem bomo nagradili eno celotno skupino, to je Gaiana, ki bo pridobil nove in vse njegove naročnike. Naročnine morajo biti poravnane do 31. avgusta. Člani so darovali Gaio za rojstni dan naslednjim novincem: Marija Butina, Ljubljana-Polje Marjetka Pavšič, Tolmin Darja Prinčič, Nova Gorica Marinka Ivič, Ljubljana Marica Sterle, Ljubljana Majda Podobnik, Šenčur Jana Ziherl, Komenda Zvestoba se splača, Gaia jo poplača Ivan Garbajs, Ljubljana - Dobrunje Alojz Kavčnik, Preserje Saša Jerina, Logatec Vesna Eberhart - Čelan, Pragersko Irena Mežner, Gomilsko Anica Šolar, Radovljica Dolores Kumer, Anhovo Emil Smajla, Ilirska Bistrica Marija Henigman, Dolenjske Toplice Pavla Hajnal, Ljutomer V ceno so vključeni: avtobusni prevoz izleti za doplačilo VSTOPNA MESTA (CENA ZA AVTOBUSNI PREVOZ): Maribor, Ptuj, Celje, Slovenj Gradec, Velenje, Trojane: 20 Novo Mesto, Ivančna Gorica, Grosuplje: 17 Lesce Kranj, Medvode, Ljubljana: 15 Postojna, Vipava: 10 INFORMACIJE: Turistična agencija AVANTURA, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana. Več informacij na: 01/ ali 01/ , ali Stojan Rus na 041/ , pošljete pa lahko tudi e-pismo na: prodaja@avantura.si.

20 Gaina velika poletna križanka Med vsemi, ki boste do 5. septembra na naš naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika s pripisom»gaina poletna križanka«po izdelkov v vrednosti 20 EUR in nahrbtnik Kluba Gaia, za 2. in 3. nagrado bosta nagrajenca prejela paket izdelkov Plantella v izžrebancev bomo objavili v septembrski številki revije Gaia in na spletni strani GESLO

21 slali pravilno rešitev gesla v križanki, bomo izžrebali 5 srečnežev in jih bogato nagradili. Kot 1. nagrado bomo podelili paket vrednosti 10 EUR in nahrbtnik Kluba Gaia, za 4. do 10. nagrado pa bomo srečneže oblekli v majico Kluba Gaia. Imena avgust

22 Kuponi popustov - samo za œlane Kluba Gaia V vseh prodajalnah: Koroøka KGZ,, KZ Ptuj,, KGZ Sloga Kranj, KGZ Krpan, KZ Agraria Koper, KZ Laøko, KZ Domæale, KZ Sava Lesce in, Tabakum. V kolikor poteka na isti izdelek redna akcija v trgovini, vam popust Gaia ne pripada. Trgovec obvezno vpiøe ime izdelka in øtevilo kosov! in je unovœljiv od do Ne velja za izdelke v akciji! Effect Hlevski muholovec (v roli) ali Effect Hiøni muholovec z medom A4 Bio plantella Nutrivit za jagode 1 kg Kateri: Øtevilo kosov: Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri Kateri: Øtevilo kosov: Trgovec obvezno vpiøe ime izdelka in øtevilo kosov! Kupon ni izplaœljiv v gotovini Ne velja za izdelke v akciji! Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri Effect Insekticid za ose in srøene aerosol 400 ml ali 750 ml Kateri: Øtevilo kosov: Øtevilo kosov: Kateri: Øtevilo kosov: Øtevilo kosov: Bio plantella Gel proti polæem 1L Øtevilo kosov: Plantella Tekoœe gnojilo za pelargonije 1 L Kateri: Øtevilo kosov: Bio plantella Flora kenyatox verde 500 ml Øtevilo kosov: Effect Insekticid za ose in srøene aerosol 400 ml ali 750 ml Kateri: Øtevilo kosov: Katera: Øtevilo kosov: Plantella Total-R 750 ml Øtevilo kosov: Bio plantella Vita 250 ml ali 500 ml Kateri: Øtevilo kosov: Kateri: Øtevilo kosov: Bio plantella Arion g ali 500 g Plantella Tabs za balkonsko cvetje Bio plantella Flora kenyatox verde 500 ml ali Bio plantella Kenyatox verde 50 ml Plantella Cvet 500 ml, 1 L ali 3 L Bio plantela Vrt 1 L ali 3 L Kateri: Øtevilo kosov: Plantella Cvet 1 L ali 3 L Ugodnosti uveljavite tako, da izreæete posamezne kuponœke in jih ob nakupu opredeljenega izdelka predloæite na blagajni doloœene prodajalne, navedene v glavi kuponov in œlansko izkaznico. Posamezen kuponœek velja ob nakupu enega ali veœ izdelkov na fotografiji in samo v spodaj navedenih trgovinah. Ponovno vam ponujamo kupone po lastni izbiri, ki jih uporabite za izbrani izdelek. Število kosov ali izdelek se vpiše na kupon na prazno œrto. Kuponœke boste lahko uveljavljali do doloœenega datuma na kuponœku. Øtevilo kosov: Kateri: Øtevilo kosov: Bio plantella Vrt 1 L ali 3 L Bio plantella Arion g ali 500 g Katera: Øtevilo kosov: Kateri: Øtevilo kosov: Bio plantella Flora kenyatox verde 500 ml ali Bio plantella Kenyatox verde 50 ml Bio plantella Vita 250 ml ali 500 ml Plantella Cvet 1 L ali 3 L Ugodnosti za œlane Kluba Gaia in Kluba Kalia Effect univerzalni insekticid aerosol 400 ml + 80 ml gratis Kateri: Øtevilo kosov: Kateri: Øtevilo kosov: Merkurjeve ugodnosti za c lane Kluba Gaia in imetnike Merkurjeve kartice zaupanja! Mineralno specialno gnojilo v granulah za gnojenje vseh vrst trav in travniøkih rastlin. -20% -20% PLANTELLA CVET 500 ml, 1000 ml, 3 L Naravni vitaminski kompleks za prehrano rastlin, ki krepi rastline in poveœuje odpornost na zunanje vremenske razmere in strese. Visokokakovostno tekoœe gnojilo, obogateno z vitamini za gnojenje vseh vrst cvetoœih sobnih, okenskih, balkonskih in vrtnih rastlin ter za bistveno veœ cvetov. -20% Insekticid v spreju z a dokazanim uœinkom, namenjen zatiranju os in sroenov. Posebna formula dveh aktivnih snovi povzroœi takojønje uniœenje mrœesa. BIO PLANTELLA VITA 500 ml -20% PLANTELLA SPECIALNO GNOJILO ZA VSE VRSTE TRAV 1 kg, 3 kg, 5 kg, 20 kg Naravna mehanska zaøœita pred polæi. EFFECT INSEKTICID ZA OSE IN SRØENE AEROSOL 400 ml BIO PLANTELLA GEL PROTI POLÆEM 1L Ponudba velja do oz. do razprodaje zalog. Popust uveljavite œlani Kluba Gaia na blagajni ob predloæitvi kupona ali Merkurjeve kartice zaupanja. Predstavljeni izdelki so na voljo v izbranih trgovskih centrih Merkur, na oddelkih z vrtnim programom. -20%

23 Ekološko vrtnarjenje Zelišča za piknik Piknik je v predstavi mnogih»mesojedi«dogodek, čeprav pečemo tudi zelenjavo in sir, pa ribe. Vendar lahko tudi tukaj uporabimo zelišča za popestritev v več vlogah. Zelišča in meso Glavna atrakcija piknika je pečeno meso v različnih oblikah, pripravljeno na žaru, tignju pod peko ali na dolgih ražnjih, ki si jih gostje pripravijo sami. Poleg obveznega popra, soli in olja lahko pečeno meso oplemenitimo tudi z zeliščno marinado. Vanjo narežemo vejico peteršilja, strok česna, nekaj svežega rožmarina, timijana in list ali dva žajblja. Vse nasekljamo, zmešamo z oljčnim oljem in dodamo sol. Primerne so predvsem»lažje«vrste mesa, kot perutnina, zajčje meso ali mlada govedina. Meso naj v kvaši počiva vsaj uro ali dve, še najbolje čez noč. Pripravimo lahko tudi ražnjiče na paličicah rožmarina. Kadar pečemo v olju, vanj lahko dodamo vejico rožmarina. Za pečenje na odprtem žaru pa za mazanje mesa uporabimo šopek timijana ali vejico rožmarina, ki jo pomakamo v olje. Riba, pečena na žaru, je okusnejša, če v trebušni votlini»pozabimo«vejico rožmarina, bazilike ali žajblja. Novejši žari omogočajo dimljenje pečenih dobrot. Preden zapremo kupolo na žareče oglje vržemo vejico ali dve žajblja, rožmarina ali origana. Zelišča in zelenjava Kot»žar priloga«so se uveljavile paprike in paradižnik ter nepogrešljiva čebula. Za tiste, ki težko čakajo na prvo peko čevapčičev, lahko pripravimo kombinacijo rezine paradižnika, belega sira ali mozzarele in svež list bazilike, ki jih pokapljamo z oljčnim oljem. Baziliko natrgamo v paradižnikovo solato, ki jo pripravimo z oljčnim oljem in balzamičnim kisom. Namesto drobnjaka lahko za pripravo solat uporabimo svežo poprovo meto. Kumarice zabelimo z jogurtom, ki smo mu dodali strt strok česna, malo soli in nasekljan koprc. Za pripravo poletnih solat so primerni aromatizirani kisi s pehtranom, timijanom, luštrekom, drobnjakom in drugimi zelišči. Zelenjavo, pečeno na žaru, potresemo z nasekljano baziliko, šetrajem ali peteršiljem. V olju opečemo večje liste žajblja, ki postanejo hrustljavi in nekaterim nadomestijo skoraj obvezen pomfrit ali pečeni mlad krompirček. Ljubitelji bolj eksotičnih okusov si lahko pomagajo s koriandrom, svežim ingverjem ali listi kardamoma, ki se je letos pojavil v prodaji kot zelena okrasna rastlina. Sveža limonska trava, pripravljena v jedeh v kombinaciji z drugo zelenjavo, pričara okuse daljnih krajev. Napitki za piknik Za gašenje žeje je najprimernejša hladna (izvirska) voda, ki smo ji oddali nekaj vejic mete, melise in rezino limone. Jabolčni sok lahko oplemenitimo z nekaj vejicami sivke ali jabolčne mete. Preden zelišča damo v tekočino, jih rahlo pomanemo med dlanmi. Za hlajenje pijač pripravimo ledene kocke s cvetovi zelišč, kot so: borago, marjetice, timijan ali slez. In za konec Tudi sladice lahko oplemenitimo z zelišči. Od biskvita s citronko ali meto in prelitega s čokolado do vanilijevega sladoleda s cvetovi ali sirupom sivke. Kje dobimo zelišča? V času piknikov je večino zelišč na razpolago svežih. Z vrta, iz balkonskega korita ali cvetličnega lončka. Na morju lahko kar nekaj omenjenih zelišč natrgamo v naravi. Rožmarin in žajbelj režemo sproti. Prav tako citronko. Cvetove sivke uporabimo sveže ali posušene. Koprc ali šetraj največkrat poberemo kot celo rastlino. Timijan, meto in meliso porežemo pred cvetenjem, da imamo kasneje na razpolago sveže mlajše rastlinice. Listke ali vejice bazilike, drobnjaka, peteršilja ali zelene režemo sproti, ker se rastline obnavljajo. Prepustite se domišljiji in uporabite svoje vrtnarske izkušnje, da bogastvo dišavnic in drugih zelišč predstavite tudi gostom na pikniku. dr. Janko Rode Žajbelj Bazilika Osvežilna pijača pripravljena iz zelišč NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO! avgust

24 Ekološko vrtnarjenje Listna pegavost na višnji. Preveč posameznih plodov - treba jih je preredčiti. Slaba oploditev in podhranjenost dreves Lačen si ful drugačen in prazen žakelj ne stoji pokonci, so znane rečenice. Prva je del reklame za neki proizvod, druga pa je del ljudskega slovstva, ki opredeljuje pomembnost prehranjenosti. V domačem sadnem vrtu se velikokrat srečamo s podhranjenostjo dreves, saj vse prevečkrat vlada prepričanje, da drevo dobi iz narave vse, kar potrebuje za svojo normalno rast in rodnost Krvava uš je zelo nadležna, težko jo zatremo. Češnjev cvet se velikokrat ne oplodi, po določenem času odpade. Pomanjkanje hranil Če iščemo vzroke za slabo oplodnjo v času cvetenja, je lahko lakota, ki jo trpi drevo, eden od bistvenih vzrokov za slabo rodnost. Pri rasti in rodnosti potrebuje drevo za nemoten razvoj vsaj delno dodajanje hrane gnojil. V intenzivnih sadovnjakih drevesa večinoma niso podhranjena, saj je v takem sadovnjaku normalna praksa opraviti vsaj na tri leta analizo tal na založenost tal, zemlje s hranili. Za analizo zemlje je bistvenih nekaj podatkov. Predvsem je pomembna založenost tal s fosforjem in kalijem, vrednost ph ter odstotek humusa v tleh. Po opravljeni analizi tal se vedno doda samo tisto hranilo, ki ga rastlina resnično potrebuje. Gnojila moramo dodajati vedno le toliko kot je potrebno, nikakor ga ne smemo dodati preveč, saj s tem zelo hitro povzročimo blokado sprejemanja drugega hranila. Fosfor in kalij sta v rastlini nekaka gradnika rodnosti,»povzročata«dobro in obilno cvetenje, normalno uravnoteženo rast in obilno ter kakovostno rodnost. Dušik kot gnojilo je za rast in cvetenje tudi zelo pomemben, včasih celo odločilen. Dušična gnojila, predvsem mineralna, ki jih rastlina hitro sprejme, je priporočljivo dodajati že jeseni. V jesenskem času, takoj po obiranju dodajamo dušik preko listja, da drevo ta dušik vgradi v les, predvsem pa v brste, ki nastajajo za drugo leto že od junija naprej. Spomladi dodamo dušik kot talno gnojilo dni pred cvete- njem. To gnojenje»pomaga«drevesu, da obilno cveti, da se plodovi lepo oplodijo. V času cvetenja potrebuje drevo veliko energije, listje še ni razvito v polnem obsegu, zato je to gnojenje več kot utemeljeno.»lačno«drevo je velikokrat izčrpano še od lanskega pridelka, ko bi moralo spomladi cveteti in se normalno oploditi, pa zaradi pomanjkanja energije enostavno zataji. Naj opozorim, da mora biti vsako dognojevanje zmerno in raje v večkratnih odmerkih. Da se cvetovi lepo oplodijo, je vedno potrebno izpolniti več pogojev. Vse prevečkrat menimo, da je za slabo oploditev krivo ali neprimerno vreme ali»pomanjkanje«čebel v sadovnjaku. Šele ko malo»pretuhtamo«pogoje, v katerih drevo raste, pa ugotovimo, da je za nerodovitnost krivo marsikaj. Zdravo listje Zdravo listje skozi vse rastno obdobje v letu je zelo pomemben dejavnik dobre oploditve in dobre rodnosti. V tem času že od konca julija naprej večkrat opazimo višnjo ali češnjo, ki jima že odpada listje. Vzrok prezgodnjega odpadanja listja je listna pegavost. Drevo brez listja se že v avgustu žal ne more dobro nahraniti za cvetenje spomladi. Da zmanjšamo»napad«listne pegavosti na koščičarjih, moramo drevo poškropiti z ustreznim fungicidom že v času takoj po cvetenju, po 10 dneh to škropljenje ponovimo. Z razmeroma enostavnim ukrepom ostane

25 listje zdravo in aktivno vse do zime, rastlino dobro nahrani in pripravi na ostre zimske pogoje in na obilno cvetenje spomladi. S tema dvema škropljenjema pozdravimo tudi listno luknjičavost. Vreme in vremenske razmere Ko naredimo vse, kar je potrebno, da se naše drevo dobro počuti in da je dobro pripravljeno za vse»napore«rodnosti in rasti, pa je odločilen faktor vreme v času cvetenja. V letošnjem letu so bile razmere za cvetenje dokaj ugodne vsaj za določene sadne vrste. Ugodni pogoji za dobro oplodnjo so se lepo izrazili predvsem pri češnjah. Ta sadna vrsta je za oplodnjo izredno občutljiva, saj je pelod češnje sposoben oploditve razmeroma kratek čas. Ker je bilo vreme v času cvetenja razmeroma spremenljivo, se določene sorte češenj niso uspele dobro oploditi. Slaba oploditev se pri češnji izrazi zelo nazorno. Plodič se prične normalo razvijati, pri določeni debelini pa zastane v razvoju, porumeni in odpade. Da je to posledica slabe oplodnje in neugodnih vremenskih pogojev, ugotovimo na zelo enostaven način. Plodiču, ki je odpadel, preščipnemo koščico in v notranjosti koščice najdemo»gluho«, uvelo seme. To je dokaz, da se cvet češnje velja tudi za ostale koščičarje, ni oplodil. Dobro oploditev cvetov pri neugodnih vremenskih pogojih lahko izboljšamo le na tak način, da v neposredno bližino dreves namestimo čebele, ki lahko razmeroma hitro tudi ob slabem vremenu opravijo oprašitev cvetja. Opraševalci Da je oploditev sploh možna, morajo biti posajene razmeroma blizu različne sorte iste sadne vrste. Na srečo sadimo v vrtu veliko različnih sadnih vrst in sort ne samo na našem vrtu, isto počne tudi sosed v neposredni bližini, tako da neka posebna skrb za pravo sortno sestavo ni potrebna. Če imamo sadni vrt na razmeroma izolirani lokaciji, pa moramo za pestrost sortne sestave poskrbeti sami. Pozorni moramo biti predvsem, da sorte, ki se med seboj oprašujejo, cvetijo isto- časno. Tak zelo nazoren primer srečamo pri aktinidiji sorto hayvard dobro oplodi sorta tomuri (moška rastlina), saj cveti istočasno. Kaj sedaj še delamo v sadovnjaku V tem času imamo v sadnem vrtu še Pri upogibanju si pomagamo s ščipalko. Zapuščeno češnjo obrezujemo postopoma ter večje rane premažemo s cepilno smolo. Zacelimo rane, da preprečimo bolezni! Odprte rane na deblu dreves, ki nastanejo zaradi rezi, poškodb ali odstranjevanja rakavih tvorb, so izpostavljene nevarnim boleznim, ki na ta način prodrejo v rastlino. Ta mesta zato premažemo s kakovostno, naravno cepilno smolo bio plantella arbosan, ki omogoča hitrejšo zacelitev ran in preprečuje vstop bakterijam. vedno veliko dela: 1Po obiranju ribezov opravimo delno rez. Porežemo vse povešene poganjke v zemljo, preredčimo višek letošnjih poganjkov. 2Po obiranju malin izrežemo vse izrojene rozge, jih sežgemo, saj so vir okužbe z malinovo sušico. 3Plodove jabolk in hrušk še dodatno preredčimo, saj tako zelo izboljšamo kakovost. Vrhove mladih dreves privezujemo k opori. 4Novozrasle poganjke upogibamo, pomagamo si lahko tudi s ščipalkami za obešanje perila. Seveda je načinov upogibanja razmeroma veliko, pomembno je le to, da poganjek čim bolj»odpremo«, da je kot izraščanja poganjka pravokoten na deblo. 5Pri starejših drevesih opravimo zelena dela. Potrgamo, porežemo del navpičnih, divjih poganjkov, hkrati pa jih del tudi upognemo in»naredimo«tako imenovano ribjo kost. Še vedno lahko»pomladimo«veliko češnjo. 6Pod krošnjo vzdržujemo čisto površino, brez plevelov in trave. Če pustimo pod krošnjo travo, jo redno kosimo, da ne»krade«vode in hrane drevesu.pri košnji pod drevesom, v okolici debla moramo biti zelo previdni, da ne poškodujemo lubja, saj se lahko na poškodovnem delu zelo hitro razvije fitoftora bolezen koreninskega vratu. Vsa dela opravljamo vedno le v suhem vremenu. 7V avgustu je čas za cepljenje okulacija, saj je drevo v tem času zopet v soku nastopi čas»muževnosti«dela nam ne zmanjka, to pa si seveda tudi želimo. Mar ne? Roman Mavec NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO! avgust

26 Gaia na obisku Balkonskim zasaditvam vreme ni naklonjeno Letošnje spomladansko vreme s pozno otoplitvijo in ponovnimi nizkimi temperaturami ob koncu meseca maja balkonskim rastlinam ni bilo naklonjeno. Veliko rastlin se je prehladilo, kar je skoraj ustavilo rast. Skladno navodilom strokovnjakov kluba Gaia članica Metka Ličef vsako leto skrbno načrtuje in skicira balkonske zasaditve, odvisno od lege, kjer bodo rastline rasle. Na odprtih legah uporablja klasična korita, v katera položi cca 2 cm drobnih kamenčkov in uporabi kakovosten substrat, ki vsebuje dodana hranila, zadrževalce vlage in sredstva za zračnost. V letošnjih kombinacijah so prevladale najbolj trpežne bršljanke, ostale rastline v kombinaciji: pisanolistni javor, zlati cekin in perjanka so komaj začeli z rastjo. Bršljanke bogato cvetijo, a so po velikosti polovico manjše kot bi bilo pričakovati za ta letni čas. Na lokaciji z jutranjim soncem se bohotijo pisani milijonski zvončki. Občasna nadloga na teh so bele mušice ali rastlinjakov Skladna barvna kombinacija z vrtom v rožnatih odtenkih Članica Metka Ličef Nameščanje rumene lepljive ploščice ščitkar. V ta namen gospa Metka uporabi lepljive ploščice v obliki metuljčkov. Ob načrtovanju zasaditev je pomembno upoštevati tudi barvo ozadja in zasaditve na vrtu. Z uporabo rožnatih odtenkov bršljank je zasaditev skladna z barvami cvetočih grmov na vrtu. Asteriskus ali po slovensko zlati cekin v zlato-rumeni barvi izhaja iz obalnih predelov južne Afrike in vzhodnega dela Sredozemlja. Odlična rastlina za revna in suha, a sončna rastišča. Primeren za gredice, grobove, in sicer kot pokrovna rastlina v skupinskih zasaditvah. Lepo se obnese tudi v balkonskem koritu, v kombinaciji z drugimi rastlinami. Ker ima plazečo rast in se obesi le toliko, da imamo prekrito korito, ga kombiniramo s šibko rastočimi rastlinami. Stare cvetove je potrebno obtrgovati, da s tem pospešimo razcvet novih cvetov in rast v širino. Balkonske zasaditve članica Metka gnoji z gnojilom plantella cvet, ki vsebuje vitamine in pospešuje tvorbo velikega števila cvetov. Občasno je smiselno uporabiti tudi gnojilo plantella list, da rastline pridobijo več listne mase. V spremenljivih vremenskih razmerah, ob velikih dnevnih vročinah, nočnih ohladitvah in nalivih bo rastlinam najbolj pomagalo foliarno škropljenje z vitaminskim kompleksom bio plantella vita. Loreta Vlahović 26

27 Zeleni prsti članice Cvetke Na predavanju o balkonskih rastlinah na Bledu sem prvič spoznala našo zvesto članico Cvetko Zupan. Ob omembi tudi nevsakdanjih rastlin je praktično vse poznala iz lastnih izkušenj. Že takrat je bilo slutiti, da ima gospa zelene prste in bogastvo vrtnih lepotic. Naša članica Cvetka ima več ljubezni med rastlinami, vendar so gotovo med vodilnimi pokončne pelargonije in kaktusi. V njeni zbirki je bogata izbira starih sort pelargonij, katere iz leta v leto prezimuje in razmnožuje z zelenimi potaknjenci. Prav gotovo je posebnost pelargonija z miniaturnimi cvetovi v obliki vrtnice v živo rdeči barvi. Priznam, v živo sem jo videla prvič in navdušeno sprejela sadiko v darilo. Upam, da bo tudi pri meni tako lepo uspevala, ko je bila vzgojena z obilico pozitivne energije gospe Cvetke. Listnati kaktusi v rumeni, rožnati in rdeči barvi so letos že odcveteli, še vedno pa Okoli hiše je vse cvetoče Očarljivi kaktusi bogato cvetijo ostali, hvaležni, da imajo svojo sončno pozicijo na vrtu. Tu je že priložnost za pripravo novih rastlin s pomočjo listnih potaknjencev. Na čudovitem zelenjavnem vrtu se pojavljajo le majhne nadloge na zemlji pod rastlinami graha, kjer so se pojavile številne mlade stonoge železne kačice, ki ob množičnem pojavu lahko povzročajo škodo z objedanjem listov in stebelc. Gospa Cvetka vrtnari naravi prijazno in je ob ugotovitvi, da tem škodljivcem prijajo vlažna tla, na določenih mestih močno zalila in potem nadležne škodljivce mehanično odstranila. Loreta Vlahović Zelenjavni vrt Škodljive stonoge avgust

28 Primorski oljkarji pozor! V tem času na Primorskem izhaja tretja generacija oljčne muhe, ki naredi največ škode. Zato je pomembno, da na obode krošnje obesimo 5-10 velikih bio plantella rumenih lepljivih plošč, ki privabljajo muhe, da se ujamejo na lepljivi premaz. Hkrati služijo za spremljanje naleta muh. Proti jesenskim okužbam s pavjim očesom na oljkah priporočamo preventivno škropljenje z bakrenim pripravkom vivera cuprablau-z. Varstvo opravimo konec avgusta ali v začetku septembra. Bakreni pripravek ima tudi odvračalni in razkuževalni učinek proti oljčni muhi, ki se takrat običajno pojavlja. Pavje oko 28

29 Klubske strani Agrarium in festival narcis za člane Kluba Gaia Prvega junija navsezgodaj zjutraj smo s člani Kluba Gaia odpotovali na Gain izlet, med katerimi so bili tudi Gaini nagrajenci. Najprej smo si ogledali 20 let star Agrarium. To je izobraževalni, didaktični park, ki je razdeljen na 60 različnih vrtičkov, namenjenih predvsem šolski mladini in njihovemu izobraževanju o vrtnarjenju in uporabni vrednosti rastlin. Pot smo nadaljevali do res čudovitega in zgledno urejenega botaničnega vrta v Linzu. Botanični vrt na 4,2 ha je razdeljen na sklope, v katerih so zasajene rastline Azije in drugih geografskih področij, še posebno lep pa je alpinum oziroma skalnjak. Dan smo zaključili še z nakupi v vrtnem centru Bellaflora ter se že veselili novega dne in festivala narcis. 53. festival narcis v Bad Aussee je bil prvič v zgodovini zaradi poplav odpovedan. Nekateri žalostni, drugi pa po zaslugi res odlične vodičke Darje Trivan ter sopotnika gospoda Vladimirja Planinška, ki sta predlagala dve novi lokaciji, z iskrico v očeh in nasmehom na licu nadaljevali pot. V Admontu smo si ogledali 939 let star benediktinski samostan z bogato knjižnico, ki hrani kar knjižnih enot in največjo privatno zbirko žuželk na svetu. Ogledali smo si tudi pester samostanski zeliščni vrt. Zadnja skupna postaja je bil javni park in mestno središče Fhrohnleitena. Hribovita pokrajina ter obilica trajnic in dreves so ustvarili vtis velikega parka, kot bi bili ob reki Muri. Vračali smo se razposajeni in nasmejani. Gaiane sva spremljala kar dva strokovnjaka, tako ni manjkalo odgovorov na radovedna vprašanja. Rock Finale Člani v sončnih majicah Kluba Gaia. Sodelujte v natečaju Naj naj dosežek naših članov Vrtnarska sezona je na vrhuncu, z njo pa novi zeleni čudeži, nekateri prav v vašem vrtu. Nikar jih ne zamudite! Budno opazujte okolico in imejte svoj fotografski aparat vselej pri roki. Tako boste posneli kako sliko, ki bo ne le vam, temveč tudi drugim ljubiteljem vrtnarjenja vzela sapo. In morda vam celo prinese čudovito nagrado... Letos imate možnost sodelovati s svojimi vrtnarskimi fotografijami v naslednjih rubrikah: NAJ otroška pomoč na vrtu, NAJ srečen Gaian pri vrtnarjenju, NAJ koristne živali v mojem vrtu, NAJ okrasni vrt, NAJ rešitve v sadovnjaku, NAJ balkonske zasaditve, NAJ poseben zeliščni vrt, NAJ samooskrbni zelenjavni vrt, NAJ vrtna trata, NAJ opornice v zelenjavnem vrtu. Rajko Vuga, Mengeš Dragi člani, fotografije nam do konca septembra 2013 pošljite na naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika ali po e-pošti gaia@klubgaia.com (pri tem pazite na primerno kakovost fotografij za objavo vsaj 800 KB). Dodajte še svoje podatke in mobi številko. Nagrajence bo izbirala tričlanska komisija, nagrade bomo slavnostno podelili, zmagovalce pa predstavili v decembrski številki revije Gaia in jih obdarili s Plantella in Bio Plantella paketom za vrt, poln cvetja in zelenja. Adela Županec, Lendava Silva Brezner, Jurovski dol

30 Oblikovanje vrta Zasaditev ob potoku Za večino ljudi predstavlja prisotnost vodnega motiva v vrtu sanjsko željo. Le redki imajo danost, da je naravni vodni vir na vrtu že prisoten, ali pa da ga preči kakšen potoček. Oblikovanost potoka Potok zaseda le delček vrta, zato se mu mora v celoti podrejati in skladno spojiti z njim. Njegova vpetost ne sme vpijoče izstopati, kar lahko sčasoma postane moteče. Kadar je vodna žila že na vrtu, jo speljemo čim bolj naravno, oblikujemo naravne zavoje in po potrebi strugo tudi mestoma poglobimo. Številčnost zavojev je odvisna predvsem od dolžine potoka in hitrosti pretoka. Pri oblikovanosti posnemamo podobo potoka iz narave, ki je na začetku ožja tako kot izvir, ob samem izlivu oz. iztoku iz vrta pa širša. S tako oblikovanostjo potoka optično dosežemo globinsko podaljšan in s tem tudi večji videz vrta. V vrtu brez že naravno prisotne vode imamo večjo svobodo pri umeščanju, pretočnosti in oblikovanju potoka, saj je Strugo potoka lahko speljemo v betonsko korito, ki ne vpliva na rastne pogoje ob bregovih zasajenih rastlin. Počasen pretok pa omogoča, da se strugo popestri z vodnimi rastlinami. vse prepuščeno naši domišljiji. Speljemo ga iz želene točke v vrtu, strugo utrdimo z nepropustnimi naravnimi materiali ali pa jo obdamo v temu primerno folijo, pa tudi v betonski kalup. Ob tako zasnovanem potoku moramo misliti tudi na pretočnost, katerega povratni vir dosežemo s pomočjo črpalke in tako poskrbimo za pravo podobo žuborečega potoka. Počasi pretočen potoček se lahko mestoma razširi ter tako oblikuje ribnik, kjer je prikladno mesto tudi za močvirske rastline. Z umestitvijo večjih grmov ob potok dosežemo bogat in razgiban volumen, ki sega prav do vodne gladine, s čimer se elegantno izognemo zahtevnejši obsaditvi brežin. 30

31 Obvodna zasaditev Potočne zasaditve so lahko zelo domiselne in raznolike, saj potok lahko obsadimo od brežin pa vse do vodnega toka: z vodnimi rastlinami, za katere je voda življenjskega pomena hidrofiti z rastlinami, ki jim ustrezajo vlažna rastišča, a prenesejo tudi krajše sušno obdobje higrofiti z rastlinami, ki ne potrebujejo posebnih rastnih pogojev, a jim godi sveže ozračje in jim namenimo prostor na bregovih potoka Skupina vodnih rastlin se deli na podskupine, od katerih se pri ureditvi razširjenih delov potokov največkrat poslužujemo skupine rastlin, pritrjenih na vodno dno s plavajočimi listi, med katerimi sta največkrat zastopani družina lokvanjevk (Nymphoides) in vodne škarjice (Stratiotes aloides), ki se v poletnem času dvignejo nad vodo, jeseni pa se spustijo pod gladino, kjer tudi prezimijo. Za obvodni pas so primerne amfibijske vrste ali»rastlinske dvoživke«, ki so se prilagodile in rastejo na rastiščih vodnih kot tudi vlagoljubnih rastlin. Med njimi se najpogosteje vključujejo: močvirska grebenika (Hottonia palustris), navadna smrečica (Hippuris vulgaris), vodna dresen (Polygonum amphibium) Prav tako pa je v plitvem obvodnem pasu kakor tudi na bolj mokrem obrežju, kjer gladina vode čez leto niha, primerno mesto za higrofite, med katerimi največkrat zasledimo: kolmež (Acorus calamus), navadni trst (Phragmites australis), preslico (Equisetum sp.), različne rogoze (Typha sp.), različne vrste ločja (Juncus sp.), šaše (Carex sp.), vodno peruniko (Iris pseudacorus) Od vodne gladine navzgor na obrežju pa je primerno mesto za: brestovolistni oslad (Filipendula ulmaria), kalužnico (Caltha palustris), šaše (Carex sp.), močvirsko špajko (Valeriana officinalis), trave (Poaceae) Od okrasnih rastlin lahko na bregove vključimo: ameriško dihurjevko (Lysic- S pravilno oblikovanostjo potoka od ožjega - izvora k širšemu - izlivu ter z vmesnimi meandri se podaljša in razgiba še tako majhen atrij. hiton americanum), hosto ali funkijo (Hosta sp.), hotunijo (Houttuynia cordata Chamaeleon ), jegliče (Primula sp.), kavkaško spominčico (Brunnera sp.), kraljevo praprot (Osmunda regalis), maslenice (Hemerocallis sp.), navadne peruše (Matteuccia struthiopteris), ozmunda raznovrsatne sibirske perunike (Iris sibirica), rudbekije (Rudbeckia sp.), vrtne kresnice (Astilbe sp.), zlato rozgo (Solidago sp.) Bregove potoka, še posebno, če so ti dovolj dvignjeni, lahko praktično obsadimo s katero koli trajnico, grmovnico ali drevnino, prilagojeno seveda zemljišču in legi. Med grmovnicami se najbolj podajo kisoljubne rastline, kot so: japonske azaleje in sleči (Rhododendron sp.), brogovite (Viburnum sp.), hortenzije (Hydrangea sp.), japonski javorji (Acer sp.), vrbe (Salix sp.) Sajenje in rastišče Rastline, primerne za ozelenitev potokov, nimajo prav posebnih zahtev glede rastišč razen potrebe po določeni količini vlage. Pri zasajanju se velja posluževati čim manjših sadik, vzgojenih v lončkih, ker se s tem manj poškoduje brežina. Zaradi lažjega vraščanja in prilagajanja jih sadimo od pomladi do zgodnje jeseni. Ozelenjevanje blagih brežin je preprosto, pri strmih brežinah, kjer ni naravnih polic, si pomagamo s sadilnimi košarami ali pa oblikujejo sadilna mesta s pomočjo večjih kamnov, v katera damo bolj ilovnato zemljo. Po zasaditvi je sadilna mesta priporočljivo prekriti z manjšimi kamni in tako preprečiti izpiranje zemlje. Vodnih in obvodnih rastlin ni potrebno gnojiti, ker jih potok po nepotrebnem izpira, v bolj mirujočem toku pa nezaželeno spodbuja razvoj alg. Sčasoma rastline razvijejo koreninski sistem, s katerim črpajo zadostno količino hranilnih snovi direktno iz potoka. Obvodni pas, odmaknjen od vodnega toka, kjer ni kapilarnega pretoka vode iz potoka, se lahko obsadi z rastlinami, ki niso povezane z vodo in jim ob sajenju v sadilne jame dodamo le z gnojili obogaten substrat za lažje ukoreninjenje. Pri vključevanju rastlin, ki ljubijo kislo rastišče, pa jim zagotovimo primerno kislo zemljo s šoto. Andreja Pogačar Špenko

32 Mladi vrtnar Slomški urejajo okolico šole Da otroci radi delajo v vrtu, so že večkrat dokazali. Seveda je naloga mentorjev, da dogajanje dobro organiziramo in vodimo. Učenci pa v času ustvarjalnosti krepijo svojo samopodobo in se marsičesa novega tudi naučijo. Jagode in čemaž Otroci imajo radi jagode, kajne? Najmlajši učenci so se pod vodstvom učiteljic Jelene Mivšek in Mojce Kersnič odločili, da bodo pod našim lipovcem posadili jagode s čemažem. Čemu ta kombinacija, se boste vprašali? Gre za zaščito rastlin pred boleznimi. Sledilo je vprašanje, kako pripraviti teren brez uporabe težke mehanizacije oz. težkega fizičnega dela. Po zanimivi razpravi z Jožico Fabjan in sodelovanju v projektu Šolski eko vrt je prišlo do zanimivih, preprostih odločitev. Zgodaj spomladi smo s pomočjo starejših učencev navozili ogromno materiala iz okolice šole brez predhodnega ročnega prelopatenja. S samokolnico smo navozili odpadlo listje, natrgali veliko kartona in pobrali vso zemljo iz krtin. S tem smo prekrili travo, ki je ustavila rast zaradi pomanjkanja svetlobe. Vse skupaj smo obtežili s starimi ploščicami in pustili dober teden dni, da je dež vse skupaj dobro napojil. Sledilo je nabiranje gozdnih jagod in čemaža na Sv. Trojici. Ogromno sadik pa so učenci prinesli tudi od doma, saj je bil ravno pravi čas za presajanje. Proti koncu pouka so že obirali zrele jagode. Nad čemažem pa se bodo lahko navduševali drugo leto. Šolski arboretum Za našo šolo so znamenita drevesa iz vsega sveta. Če prideš tja, imaš občutek kot da res nisi v Sloveniji. Večina jih je bila posajenih v letih na pobudo takratnega ravnatelja Ljubomirja Mohoriča in s pomočjo znanih ljudi iz vse Slovenije. V njem je 35 dreves, ki so v letošnjem letu dobila svoje tablice. Te so izdelovali naši šestošolci in sedmošolci. Najstarejši učenci pa so kot generacija želeli pustiti pečat šoli. In res so ga. Pripravili smo vodnik po šolskem arboretumu in izpeljali tudi prva vodenja po njem. Pri delu smo imeli cel kup težav, saj informacij o teh drevesih v slovenščini ni veliko. Nekatera so že odcvetela, druga so imela samo plodove, mamutovec pa nič od tega, saj je še pravi dojenček. Kljub temu da je največji v vrtu, ni še spolno dozorel. Navdušila nas je čilska araukarija, ki je živi fosil. Ko so jo prvič pogledali, so bili prepričani, da gre za kaktus, nato pa izvedeli, da je to zimzeleni listavec. Občudovali smo prelivajoče barve listov japonskega cercidifila, prečudovite cvetove tulipanovca, mehke iglice metasekvoje in vonjali ambro v listih ameriškega ambrovca. Skoraj kot bi bili v parfumeriji. Mentorica Karmen Slana, OŠ Martina Slomška Vrhnika 32

33 Zelenjavni vrt Blitva Blitva ali mangold se uporablja praktično na isti način kot špinača, je pa za gojenje manj zahtevna ter bolje prenaša ekstremne vremenske pogoje, kot sta poletna vročina in poznojesenski mraz. Blitvine liste in stebla lahko vsakega posebej pripravljamo na različne načine - liste kot špinačo, stebla pa kot beluše. Tudi mlade rastlinice, ki nam ostanejo po redčenju so uporabne, na primer kot sveža solata. Raste skoraj povsod Blitva je hvaležna rastlina in dobro bo rasla tudi v slabših tleh. Za najboljšo rast in pridelek velikih zelenih listov pa ji ustrezajo tla kot so primerna tudi za ostalo zelenjavo: peščeno ilovnata, dobro odcedna in obogatena z organsko maso. V zelo peščenih in revnih tleh bodo blitvina stebla toga in precej vlaknata, zato takšna tla nekaj tednov pred sajenjem ali presajanjem obogatimo s kompostom. Dobri sosedje blitvi so nizek fižol, redkvica, brokoli, cvetača, solata in čebula. Jesenska ali pomladna setev Prezimno sejemo blitvo avgusta in septembra, tako da nam bo ob dobri oskrbi zagotovila pridelek že aprila in maja. Razmik med vrstami naj bo 30 cm, kasneje sejance v vrsti redčimo na razdaljo 20 do 30 cm. Sejance, ki so nam ostali po redčenju lahko skuhamo ali pa si iz njih pripravimo okusno solato. Posevek ob nevarnosti prvega mraza prekrijemo z vrtno tkanino. Spomladi sejemo blitvo maja in junija ter pobiramo od julija pa vse do pozne jeseni. Za zgodnejši pridelek lahko sejemo tudi prej v zaprtem prostoru in v maju na prosto presajamo sadike. Nega med rastjo Med rastjo rastline dognojujemo z dušikovimi gnojili, gnojilo pa dodajamo vlažnim tlom, torej tik pred zalivanjem ali dežjem. Za dobro rast je pomembna tudi zadostna oskrba z vodo, oziroma varstvo pred sušo v poletnih mesecih, saj pomanjkanje vode povzroča venenje rastlin ter bolj grenak okus blitvinih listov. Takrat tla okoli rastlin prekrijemo z organsko prekrivko (slamo, zdrave rastlinske ostanke, lubje ), da zmanjšamo izgubo vlage. Mlade rastlinice radi napadajo polži, zato jim nastavimo vabe. Od ekoloških vab so precej učinkoviti s pivom delno napolnjeni jogurtovi lončki in na različnih koncih gredice do roba zakopani v tla. Od bolezni se najpogosteje pojavlja listna pegavost. Ko opazimo na listih prve pegice, okužene liste sproti odstranjujemo in zavržemo. Sicer pa je proti pegavosti koristno pravilno kolobarjenje, pri katerem blitve in njenih bližnjih sorodnic (rdeča pesa, špinača) vsaj tri leta ne sejemo na isto gredico. Pridelek Liste lahko nabiramo kadarkoli, pravo velikost pa dosežejo približno mesec in pol po setvi. Zunanje liste režemo 3-4 cm nad tlemi, notranje pa puščamo, da se razvijajo naprej, saj je v sredini rastni vršiček, ki ga ne smemo poškodovati. Pri pravilnem in previdnem pobiranju nam bodo pomladne setve blitve ostale še pozno v jesen. Sorte V rdečih vrečkah Semenarne Ljubljana sta na voljo dve sorti. Mangold srebrnolistni ima temno zelene nagubane liste z belimi rebri in mesnatim belim pecljem, ki ga lahko uporabljamo kot šparglje ter dobro prezimi. Listni mangold lukullus hitro raste in razvije rumeno-zelene svetleče liste, ki so zelo nagubani. Iz semenskih vrečk Valentin pa si vsi ljubitelji posebnosti v vrtu lahko posejete sorto rdečelistni Rhubarb Chard, z rdeče-zelenimi nagubanimi listi ter svetleče rdečimi rebri in peclji. Andreja Tomšič, Vrtni centri Kalia avgust

34 Slovenski naravni biseri Kranjska lilija Lilija, ki je ime dobila po tistem delu Slovenije, ki se je nekoč imenoval Kranjska, je sicer razširjena od severovzhodne Italije do zahodne Bosne in Hercegovine, vendar je daleč najpogostejša v našem subalpinskem pasu, na svetlih gorskih travnikih, med rušjem in na poraslih meliščih. Njene privlačne živooranžne cvetove smo se sredi junija odpravili občudovat na slikovite senožeti na severozahodnem pobočju 847 metrov visokega Sv. Jošta nad Kranjem. Rastlin resda ni bilo veliko, posamič so rasle več, tudi deset metrov narazen, vendar so s svojo izstopajočo podobo sredi cvetoče poljane takoj pritegnile našo pozornost. Mimoidoča redna obiskovalka tega priljubljenega sredogorskega vrha nam je sicer pojasnila, da je bilo včasih na tem sončnem travniku vse polno zlatih jabolk, zato se vzrok za njihovo sedanjo maloštevilnost nemara skriva v pretiranem nabiranju ali pa v zaradi zaraščanja vse bolj skrčeni površini tega rastišča. Kot navaja vodja ljubljanskega univerzitetnega Botaničnega vrta, dr. Jože Bavcon, rod lilij obsega okrog sto vrst, ki rastejo v Evropi, na jugu Azije in v Filipinih ter Severni Ameriki. V Evropi jih raste 13 vrst, od tega pri nas tri oziroma štiri: kranjska lilija ali zlato jabolko (Lilium carniolicum), turška lilija ali zlati klobuk in brstična ali ognjena lilija, h kateri sodi tudi podvrsta žafranska lilija. Medtem ko kranjska lilija najbolje uspeva v hribovitem svetu in višjih predelih, bomo turško lilijo našli predvsem v svetlih gozdovih, na posekah in gozdnih robovih ter med grmovjem, kjer raste tudi brstična lilija, ki je sicer rastlina suhih travišč. turbanom, je, da so cvetni listi zavihani nazaj, navzgor, in na spodnji strani poškropljeni s temnimi pikami. Običajno so cvetovi kranjske lilije izrazite oranžno-rdeče barve, čeprav se ponekod po Sloveniji (denimo na Bohorju in v hribovju nad Pišecami) pojavljajo tudi skoraj povsem rumeno obarvani primerki. Podobne ognjeno oranžno-rdeče barve so cvetovi brstične lilije (od tod drugo, nemško ime zanje), ki pa so po obliki docela drugačni, saj tvorijo razprostrt lijak. Njena podvrsta žafranska lilija se od nje razlikuje le po tem, da v listnih pazduhah nima zarodnih brstičev, po katerih je vrsta dobila slovensko ime. Vse štiri lilije, ki rastejo na slovenskih tleh, so zavarovane: kranjska lilija že od leta 1947, turška lilija (v občini Sežana) od leta 1969, brstična in žafranska lilija pa od leta Boris Dolničar Posebnost kranjske lilije so nazaj zavihani cvetni listi, poškropljeni s temnimi pikami. Zaradi nabiranja in zaraščanja se življenjski prostor lilij vse bolj oži. Privlačne cvetlice neprijetnega vonja Vse lilije imajo enako zgrajene cvetove: po trije listi cvetnega odevala so nameščeni v dveh krogih, v naslednjih dveh krogih so po trije prašniki, v sredini pa je plodnica z dolgim vratom in brazdo. Vendarle pa je videz cvetov, ki so navzlic svoji vnanji lepoti precej neprijetnega vonja, pri različnih vrstah različen. Posebnost cvetov kranjske in turške lilije, ki sta svoji drugi imeni dobili zaradi podobnosti z jabolkom oziroma turškim 34

35 Muhe in komarji Hišna muha je škodljivec, ki je razširjen po vseh kontinentih. Edino na Antartiki je ne najdemo. Kljub razširjenosti žuželka povzroča največ težav zlasti v tropskem pasu. V omenjenih predelih sveta lahko žuželka prenaša več različnih patogenov, ki povzročajo bolezni tako na človeku kot na domačih živalih. Muhe povezujemo s škodljivimi organizmi, kot so: glive, bakterije, virusi, protozoji in nematode. Omenjene patogene muhe prenašajo zlasti preko ustnega aparata, iztrebkov in z nogami. Kako zatirati muhe Pri zatiranju muh je zelo pomembno, da preprečimo širitev populacije. To najlažje naredimo, tako da jim omejimo dostop do hrane in vode. Priporočljiva je uporaba posod za odpadno hrano, ki dobro tesnijo, prav tako svetujemo, da v okolici stavb ni dostopne vode. Zelo pomembno je tudi, da se muham onemogoči dostop do smeti. Če upoštevamo omenjene ukrepe, bomo zlahka preprečili, da bi se populacija škodljivcev prekomerno razmnožila. V primeru, da se muhe pojavljajo že v večjem številu, se svetuje uporaba mehanskih izdelkov za zatiranje muh ali insekticidnih pripravkov. Mehanski izdelki ne vsebujejo insekticidne aktivne snovi, za njih je značilno, da imajo lepljivo površino, na katero se muhe lepijo. Izdelki z omenjenim načinom delovanja so effect hišni muholovec, ki ga uporabljamo na podstrešjih in v shrambah. Za zatiranje škodljivcev na večjih površinah uporabljamo effect hlevski muholovec in effect muholovec v roli. Za vse tri izdelke je značilno, da Dom brez mrgolazni Med vsemi žuželkami, ki se lahko pojavljajo v naših stanovanjih, so muhe najpogostejša vrsta. Škodljivec se zadržuje v bližini človeka zlasti zaradi izjemne prilagodljivosti na različna okolja. Poleg muh pa so zlasti v nočnem delu dneva pogosta nadloga komarji, ki nam kratijo spanec. Velika nagradna igra zadeni delujejo daljše časovno obdobje, poleg tega pa se izdelek lahko uporablja tudi na mestih, kjer se sicer uporabo insekticidov odsvetuje. Hitrejše delovanje dosežemo z insekticidnimi izdelki. Zelo učinkovito zatiranje v notrajih prostorih nam omogoča tudi effect univerzalni insekticid v obliki aerosola. Če pa se muhe pojavljajo v okolici stavb, lahko poleg uporabimo tudi effect univerzalni insekticid v obliki koncentrata. Insekticid deluje podaljšano in je učinkovit še nekaj tednov po nanosu. Učinkovito sredstvo zoper komarje Če so muhe nadloga čez dan, velja obratno za komarje. Samice komarjev sesajo kri zlasti v nočnem času, poleg tega pa nekatere vrste prenašajo tudi bolezni (komar mrzličar je prenašalec malarije). V svetu je poznanih več vrst komarjev, vendar je pri nas najbolj poznan navaden komar, v zadnjih letih pa tudi tigrasti komar, ki je k nam prišel iz Azije. Komarji se večinoma zadržujejo ob umazani, postani vodi, kamor samica tudi odlaga jajčeca. Tigrasti komarji se pri nas pojavljajo na Goriškem in koprskem, kjer so jih prvič v večjem številu zaznali leta Od takrat so na omenjenih območjih stalno prisotni. Ne izključujemo dejstva, da se zaradi segrevanja podnebja vrsta ne bi širila tudi na druga območja v državi. Za vrsto je značilen zelo boleč pik, v tropskem okolju pa prenašajo tudi virusne bolezni (denga). Pred njihovimi piki se lahko varno in učinkovito zavarujemo z izdelkom effect protect proti klopom in komarjem. Marko Devetak! Dopiøite manjkajoœe besede v besedilu (spodaj) in se potegujte za nagrade Effect. Podelili bomo 10 x Effect univerzalni insekticid (aerosol) za uœinkovito zaøœito pred mrœesom Biocid uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite etiketo in podatke o proizvodu.! Ime in priimek: Naslov, poøta in poøtna øtevilka: Znebimo se nadleænega! Økodljivi nam vsakodnevno greni æivljenje: drobne, ki lezejo po kuhinjskih policah,, ki se lotijo pravkar pripravljene hrane ter raztresenih drobtinic. Sivi okuæijo hrano in se lotijo naøe obleke ter, ki nam dobesedno pijejo kri in prenaøajo bolezni. Moteœega se zdaj uœinkovito lotite z Effectom! mrœesa mrœesa komarji molji mravlje mrœes muhe... Telefon:... E-poøta:... Podpis:... Izpolnjeni del nagradne igre izreæite in ga poøljite na naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika. Nagradna igra poteka do 5. septembra Ærebanje bo izvedeno 6. septembra 2013 na sedeæu kluba. Nagrajence bomo objavili na spletni strani in v reviji Gaia.

36

37 AVANTURA potovalni kotiœek Za dobro zdravje in sprostitev 5-dnevni program s Savino Wybihal v Banji Vruœuci (BIH) okt nov dec cena 255 E vkljuœeno: polpenzion, avtobus, vse vaje po programu, kopanje odhod: MB, CE, LJ, NM Zakljuœek poletja Otok Hvar september cena 199 E vkljuœeno: polpenzion, vsi prevozi Obiranje mandarin oktober cena 99 E vkljuœeno: polpenzion, prevozi Prijave in rezervacije: , , info@avantura.si Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana PARKI in VRTOVI BENEŒIJE ODHOD: SOBOTA, 21. in 22. SEPTEMBER 2013 ODHODI: ob iz MARIBORA, ob iz Celja ter ob iz Ljubljane 1. dan: Slovenija Padova Valsanzibio Montagnana Vicenza 2. dan: Vicenza Villa Schio Bassano Della Grappa Slovenija CENA POTOVANJA ZA OSEBO JE: 155,00 V CENO POTOVANJA JE ZAJETO: avtobusni prevoz na omenjeni relaciji, cestnine, parkirnine in takse, gostinsko hotelske storitve na osnovi polpenziona v dvoposteljnih sobah, 3 X vstopnine: Botanični vrt Padova, Villa Barbariga Sanzibio, Villa da Schio, degustacija grappe, DDV, slovensko vodstvo in organizacija DOPLAČILO: Enoposteljna soba 18. PRIJAVE IN INFORMACIJE (do najkasneje ) na: KOMPTUR, d.o.o. Celje Glavni trg 9, 3000 Celje, tel , faks , gsm , e mail info@komptur.com in PE Laško,Trg svobode 8,3270 Laško, tel , faks , e mail : lasko@komptur.com

38 Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega koledarja Marie Thun za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba Ajda, tel.: 01/ Legenda: korenina, cvet, list, plod, neugodno, presajanje. Koledar del Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N 1 P 2 T 3 S 4 Č P 6 S 7 N 8 P 9 T 10 S 11 Č P 13 S 14 N 15 Avgust do do od do od do od od do od do September do od do od do 8.00 od 9.00 do do do 8.00 od 9.00 do Zelenjavni vrt Paradižniku, papriki še vedno dodajamo plantella kalcijevo listno gnojilo preko listov. Tako preprečimo črnenje na dnu ploda. V začetku avgusta posejano solato moramo v suši obilno zalivati. in dognojevati z bio plantella vrtom. Več o setvah prezimnih vrtnin in poletnem dognojevanju zelenjave si preberite v rubriki Strokovnjak svetuje in Vročih idejah. Paradižnik proti paradižnikovi plesni še vedno redno tedensko krepimo z naravnim pripravkom na osnovi sojinega lecitina bio plantella super-f (5 ml/ 1 l vode/10 m 2 ). Če se plesen pojavi v času obiranja, jo poškropimo še s fungicidom vivera quadris (1 ml/ 1 l vode/10 m 2 ), ki ima zelo kratko karenco (3 dni). Sadovnjak Več o sajenju jagod si preberite v rubriki Strokovnjak svetuje na str. 11. V avgustu še lahko odstranimo bujno rastoče poganjke na sadnem drevju. Vse večje rane po rezi temeljito zamažemo s cepilno bio plantella arbosan smolo. V poletnem času se rade pojavijo tudi pršice, proti katerim ukrepamo s pripravkom vivera vertimec (pozorni smo na karenco). Običajno škropimo po obiranju. Pojav oljčne muhe preprečujemo z bio plantella rumenimi lepljivimi ploščami. Sadno gnilobo na sadnem drevju omejimo s pripravkom vivera chorus (pozorni smo na karenco, 6 g/10 l/ 100 m 2 ). Okrasni vrt V septembru že lahko pričnemo s sajenjem spomladi cvetočih grmov, živih mej, iglavcev, rododendronov, azalej, spomladanske rese in drugih zimzelenih rastlin. Kolobar okoli iglavcev zastremo s plantella borovim dekorativnim lubjem, kar pomaga ohranjati vlago v prvi zimi, ko je največja nevarnost izsušitve. Kisloljubne rastline (rododendroni, azaleje, spomladanske rese, ) sadimo v plantella specialno zemljo za rododendrone, ostala pa v plantella specilano zemljo za okrasne rastline. Za lepši videz trajnic je priporočljivo, da sproti odstranjujemo odmrle liste, stebla in cvetove. Vrtnice letos še zadnjič pognojimo s plantella specialnim gnojilom za vrtnice. Še zadnjič v letu pognojimo tudi okrasne grmovnice in drevesa s plantella specialnim gnojilom za okrasne rastline. Uši na okrasnih rastlinah zatiramo s pripravkom na osnovi naravnega piretrina bio plantella flora kenyatox verde. Hoste, ostrožniki in dalije so prava poslastica za polže, zagotovo jih ustavimo z najbolj učinkovitimi peletami za zatiranje polžev bio plantella arion

39 Sobne rastline Sobne rastline umaknemo iz neposrednega žgočega sonca in jih pazljivo, redno zalivamo. Sobne rastline so večinoma tropske rastline, zato jih v suhem in vročem poletju dnevno pršimo po listih. Odpornost na vročino, bolezni in škodljivce povečamo tako, da jih vsakih 14 dni zalijemo s stimulatorjem rasti in vitaminskim kompleksom bio plantella vita. Sobne rastline dognojimo s priročnim gnojilom v obliki šumečih tablet plantella tabs za zelene rastline. Eno tableto raztopimo v 1 litru vode. Vrtna trata Trato skrbno zalivamo. Če to storimo približno dvakrat na teden, bomo na kvadratni meter površine porabili okoli 10 litrov vode. V jesenskem času jo spet lahko kosimo bolj na kratko (cca. 3 cm). Setev nove vrtne zelenice opravite septembra oz. do polovice oktobra. Tla pred setvijo mehansko obdelamo in na 100 m 2 dodamo 20 kg dolgo delujočega organskega gnojila v obliki pelet plantella organik. Težkim in zbitim tlom že ob pripravi tal za setev trave dodamo kamninsko moko plantella biovit, dodamo lahko tudi plantella izbrane kremenove peske. Za setev sredi septembra izbiramo med travnimi mešanicami plantella contessa, plantella univerzal, plantella aurora, plantella adria, plantella viva. Septembra trato še zadnjič pognojimo s plantella specialnim gnojilom za travo. Vinska trta Za škropljenje proti botritisu, ki povzroča gnitje jagod ter največ škode povzroči v deževnih jesenih, uporabite pripravek vivera switch (10 g/10 l vode/100 m2). Škropimo predvsem območje grozdov. Delno odstranimo liste v coni grozdja, da izboljšamo osvetlitev, zračnost, manj je tudi botritisa. Za zaključno varstvo proti pozni peronospori v avgustu uporabimo pripravek vivera cuprablau-z (30 g/10 L vode/100 m2). Oidij omejimo z žveplenimi pripravki. Jeseni po trgatvi uničujemo plevele, zato takrat ukrepamo s pripravkom vivera touchdown. Okenske in balkonske rastline Balkonsko cvetje enkrat ali dvakrat tedensko dognojimo s visoko kakovostnim gnojilom za cvetoče rastline plantella cvet, ki z dodanimi vitamini spodbudi bujnejše cvetenje. Za zelene strukturne rastline uporabite gnojilo plantella list, ki ima prilagojena hranila zelenim rastlinam. Za dognojevanje je zelo praktično tudi najnovejše gnojilo v obliki šumeče tablete plantella tabs za balkonsko cvetje (1 tableta zadostuje kar za 10 litrov vode). Proti ušem na milijon zvončkih in drugem balkonskem cvetju ukrepamo s pripravkom na osnovi naravnega piretrina bio plantella flora kenyatox verde. Ob zelo hudem napadu uporabimo pripravek vivera karate zeon (1,5 ml/10 l vode/ 100 m 2 ), ki odlično deluje tudi na razne sovke, ki objedajo liste in rastlinjakovem ščitkarju (bela mušica) na hibiskusu, pelargonijah, fuksiji, verbenah ali surfinijah. V vročih avgustovskih dneh se na balkonske rastline pogosto naselijo pršice, ki jih zatiramo s pripravkom vivera vertimec (1ml/ 1 l vode/10m 2 ). Rjo na fuksijah, nageljnih in navadnih pokončnih pelargonijah, plesnive liste surfinij, dalij, gomoljnih begonij in nageljnov škropimo s pripravkom vivera quadris (1 ml/1 l vode/ 10 m 2 ), ki je uporaben tudi proti belemu poprhu na listih (pepelasta plesen). Da škodljivce čim prej opazimo, v korita namestimo nove atraktivne bio plantella rumene lepljive ploščice v obliki metuljčka. Petunije, surfinije in milijon zvončke dognojujemo s plantella specialnim gnojilom za surfinije, ki vsebuje tudi železo, saj imajo surfinije večjo potrebo po tem elementu in se ob pomanjkanju le-tega pojavlja kloroza na listih (svetle lise). Plantella TABS ZA BALKONSKO CVETJE Preprosto šumeče do rožic ljubeče! Prvo gnojilo v obliki šumečih tablet 1. Natančno doziranje 2. Prava mera hranil za bujno cvetenje, rast in odpornost balkonskega cvetja 3. Odlična topnost 4. Enostavna uporaba - 1 tableta na 10 L vode avgust

40