knj 173 Halas.indd

Velikost: px

Začni prikazovanje s strani:

Download "knj 173 Halas.indd"

Dušanka Gregorič
pred 4 leti
Pregledov:

1 pod katerimi se izšolal: pod vplivom pisatelja Miška Kranjca!«Študiral je pravo in po vojni deloval kot sodnik. Umrl je leta 1969 v Ljubljani, kjer je živel. Miško Kranjec, rojen leta 1908 v Veliki Polani, je po obveščevalcu in vosovcu Danetu Šumenjaku - Miranu 28. avgusta 1944 ovadil Pokrajinskemu komiteju Komunistične partije Slovenije župnika Halasa kot enega»glavnih begovcev«, to je pripadnikov»bele garde«v Prekmurju, torej kot nasprotnika revolucije. Vinko Škafar piše v Stopinjah 2005 (str ), da je to poročilo lažno, ker»bele garde«v Prekmurju sploh ni bilo. Pisatelj Miško Kranjec je z lažno ovadbo pokazal,»da mu ni šlo za resnicoljubnost, temveč za domačo vaško maščevalnost. To je bil čas, ko so»belogardiste«, tj. nasprotnike revolucije, ubijali revolucionarji sami ali indirektno z ovadbami, da bi tako prikrili svoja hudodelstva.«zapor v Budimpešti Kmalu po Halasovem prihodu v Veliko Polano se je začela druga svetovna vojna. Prekmurje so najprej zasedli Nemci, nato pa ga predali Madžarom. Madžarska okupatorska oblast je župnika Danijela Halasa oktobra 1941 aretirala pod obtožbo, da je podpiral komuniste. Njegova podpora je bila v tem, da komunistov, svojih faranov, ni hotel izdajati madžarskim oblastem. Obsodili so ga na štirinajst mesecev zapora. Bil je zaprt v Budimpešti. Po devetih mesecih so mu začasno prekinili prestajanje kazni. Vrnil se je med svoje vernike, čeprav je škof že imel napisan dekret, da bi ga prestavil na madžarsko župnijo. Ko pa je zvedel, s kakšnim navdušenjem so ga sprejeli polanski verniki, je dekret uničil. Z njim sta bila obsojena in zaprta še dva druga slovenska duhovnika Ivan Camplin in Mihael Jerič. Ko so leta 1944 na oblast prišli madžarski fašisti, njilaši, so Camplina ponovno zaprli, iskali so tudi Jeriča, a ga niso našli. Halasa pa so pustili pri miru. Takoj po aretaciji so verniki podpisovali prošnje za njegovo izpustitev. Prošnje so podpisali tudi madžarski verniki iz Lendave. Po prihodu iz zapora je Halas nadaljeval svoje pastoralno delo. 44

2 16. decembra 1941 je Halas v imenu vseh treh zaprtih duhovnikov na škofa v Sombotelu naslovil pismo, v katerem je pojasnil svoje delovanje in delovanje ostalih zaprtih duhovnikov. Obenem je prosil škofa, naj ukrepa, da bi bili čimprej izpuščeni in bi lahko nadaljevali svoje duhovniško poslanstvo. Po prihodu iz zapora je Halas 26. avgusta 1942 škofu napisal še eno pismo. V njem je še bolj podrobno opisal razmere v župniji Velika Polana in svoje prizadevanje za Božje kraljestvo. Poudarjal je tudi svoje delo za madžarske vernike v lendavski župniji. Podrobno je predstavil tudi svoj odnos do komunizma in do domačih komunistov. V njegovi župniji je namreč delovala komunistična celica, ki jo je vodil pisatelj Miško Kranjec. Mlade so hoteli pridobiti na svojo stran posredno, preko Društva kmečkih fantov in deklet. Halas si je veliko prizadeval, da bi mlade ohranil v okviru Cerkve. Delo za verski tisk Danijel Halas se je že v otroštvu srečeval z verskim tiskom, saj so imeli doma naročen mesečnik Marijin list in tednik Novine, pa tudi Kalendar Srca Jezušovoga. Poznal pa je tudi glavni steber verskega tiska, Jožefa Klekla st., ki je živel kot upokojeni župnik v Črensovcih. Za domači verski tisk se je Halas zelo zanimal že kot bogoslovec. Vedel je, da je tisk močno pastoralno sredstvo, s katerim lahko naredi veliko dobrega. Obenem pa se je zavedal tudi nevarnosti, ki jo prinaša slab tisk. Na Kleklovo prošnjo je nekaj časa urejal Novine (skupaj z Ivanom Zelkom), pa tudi Marijin list (marec maj 1940). Verski tisk je razširjal, tako v Lendavi kot tudi v Veliki Polani. Kmalu po prihodu v Veliko Polano je šel od hiše do hiše. Predstavil je različne publikacije in vabil, naj jih naročijo. Leta 1940 je bil imenovan tudi v odbor Tiskovnega društva Katoliške akcije v Slovenski krajini. Halas pa je tudi sam pisal. Njegovi zapisi so zbrani v knjigi Pšenično zrno iz Polane. 45

3 Spovednik Danijel Halas je zelo cenil zakrament spovedi. V raznih spisih je priporočal spoved in tudi v govorih je vabil k prejemu tega zakramenta. Seveda je vernikom dal tudi veliko priložnosti, da so opravili sveto spoved. Takoj po prihodu za župnika v Veliko Polano je pripravil»veliko spoved«, ko je povabil spovednike iz sosednjih župnij, da so se lahko vsi verniki spovedali. Tudi sam je veliko spovedoval, predvsem ob prvih petkih. Sombotelski škof ga je imenoval za spovednika redovnic v Lendavi. Takrat je bil župnik v Lendavi Zenz Peter, ki je bil Madžar in slovensko ni razumel. On je bil sicer imenovan za rednega spovednika redovnic, za izrednega pa polanski župnik Danijel Halas. Tako je na dan svoje smrti Halas opravljal ravno to svojo od škofa naloženo dolžnost. Mučeniška smrt Halas je večkrat izjavil, da živi med dvema ognjema. Na eni strani so bili madžarski okupatorji, na drugi pa domači komunisti. Ana Gerič iz Velike Polane je v spominih, ki jih je zbral p. Donat Kranjec, kapucin iz Velike Polane, 20. januarja 1998 zapisala:»spomnim se tudi ene njihove pridige, v kateri so med drugim omenili, da so med dvema ognjema. Ob tem so razprostrli roke in rekli, da se nič ne bojijo in da so pripravljeni na vse. Mi verniki pa smo vsi jokali.«podobno je zapisala Verona Prša:»Zadnjo nedeljo pred smrtjo so nam s prižnice govorili, da smo vsi jokali: Dragi verniki! Bliža se nam fronta in tudi svoboda. Vi jo morda dočakate, jaz pa verjetno ne. «Na partizanskem sestanku v Gomilicah v začetku leta 1945 je komunistični aktivist Martin Žalik predlagal likvidacijo župnika Halasa in dekana Ivana Jeriča. Temu predlogu je večina prisotnih nasprotovala. Poveljnik partizanske čete Franček Majcen je povedal, da partizani likvidirajo samo izdajalce. 46

4 knj 173 Halas.indd 47 Župnikov brat Štefan, ki je živel v Ljubljani, ga je vabil, naj pride k njemu, kjer bo na varnem. Danijel Halas mu je v pismu 28. februarja 1945 odgovoril:»nihče se ne misli izseljevati, ampak bomo tukaj počakali in narodu stali ob strani. Kar se ima zgoditi naj se zgodi! V Boga popolnoma zaupam!«16. marca 1945 je župnik Danijel Halas odšel na pastoralno pot v Lendavo, spovedovat redovnice. Ko se je v poznih večernih urah vračal proti domu, so ga na Hotizi zaustavili uniformirani možje, ga odvedli do Mure in ustrelili. Njegovo telo so vrgli v Muro, prav tako kolo. Čez tri dni je mlinar Ludvik Kocet iz Kota pri Lendavi v Muri opazil truplo. Ko so ga dvignili iz vode, je mlinarjeva žena Marija Kocet prepoznala župnika Halasa. Pogreb je bil 21. marca v Veliki Polani ob veliki udeležbi vernikov iz vse okolice. Na grob so položili veliko vencev. Enega je spletla tudi družina Žerdin iz Žižkov in na trak napisala:»slava mučeniku.«verniki in duhovniki so bili že takrat prepričani, da je župnik Danijel Halas umrl mučeniške smrti. Pogreb mučenca Danijela Halasa :30:03

5 Halas živi Leta 1961 so na Halasovem grobu postavili spomenik. Načrt zanj je izdelala Majda Neržima. Grob župnika Halasa so verniki zmeraj lepo oskrbovali, ker so bili prepričani, da je njihov župnik zaradi svetniškega življenja in mučeniške smrti že v nebesih. Leta 1972 so ob nekdanji Halasovi domačiji v Črensovcih postavili spominsko kapelico. Na marmorni plošči je napis.»v spomin Halas Danielu / župniku v Polani / Rojen v Črensovcih 1908 / mučeniško smrt sprejel 1945 / V spomin postavili kapelo 1972 / brat Martin, sestri Ana in Franca Halas.«V Veliki Polani so leta 1987 postavili veroučni dom in ga poimenovali po Danijelu Halasu. Leta 2001 je bila urejena Halasova romarska pot, ki povezuje kraje, kjer je deloval Danijel Halas. Odkar teče postopek beatifikacije, se vrstijo tudi romarski shodi. 16. marca, na dan mučeniške smrti, je vsako leto romarski shod v Lendavi. 25. junija, na dan krsta, pripravijo shod v Črensovcih. V postu molijo križev pot od kraja aretacije do kraja smrti, ki ga zaznamuje križ, ki so ga hotiški verniki postavili leta V Veliki Polani pa je shod vsakega 21. v mesecu (21. marca je bil pogreb). Na voljo je tudi nekaj literature o Halasu (Pšenično zrno iz Polane, Križev pot, Romarska knjižica po Halasovi romarski poti, podobice z molitvijo, šmarnice Mučenec ob Muri...). Nadškof in metropolit Alojz Uran je 16. marca 2005 v Lendavi vodil somaševanje ob 60-letnici Halasove mučeniške smrti. Poudaril je, da je Božji služabnik Danijel Halas zgled in učitelj krščanskega življenja. Mariborski škof dr. Franc Kramberger pa je 21. marca 2005 v Veliki Polani navedel Halasove preroške besede o Slomšku:»Slomšek mora priti v vsako našo župnijo. On je naš bodoči svetnik.«nato pa je dodal:»halas mora priti v vsako našo župnijo. On je naš bodoči svetnik. On je že v nebesih, saj je bil duhovnik po Jezusovem srcu.«48

6 Kazalo Najlepši klas Legenda o mučencu Danijelu...3 Najlepši klas pripovedi...5 Pripoved matere Katarine...5 Pripoved krstnega botra Martina Čuriča...6 Pripoved očeta Martina...7 Pripoved gimnazijskega sošolca Vilka Novaka...10 Pripoved ceremoniarja Ivana Zelka...11 Pripoved duhovnika Jožefa Klekla...12 Pripoved bogoslovca Jožefa Smeja...13 Pripoved ljutomerskega župnika Antona Lovreca...15 Pripoved članice Marijine družbe...16 Pripoved organista Franca Balažica...18 Pripoved jetnika Ivana Camplina...19 Pripoved partizana Jožka Čeha...21 Pripoved mežnarja Štefana Žerdina...23 Pripoved sestre Ane Halas...25 Pripoved nečakinje Veronike Halas...26 Pripoved Marije Kocet...27 Pripoved dekana Ivana Jeriča...28 Pripoved dijaka Jožefa Hozjana...30 Pripoved neznanca...31 Pripoved brata Štefana...32 Pripoved Danijela Horvata...33 Pripoved s. Jerneje...34 Najlepši klas zrel za nebesa...35 Življenje Božjega služabnika Danijela Halasa...36 Uvod...36 Otroštvo...36 Šolanje...37 Bogoslovje...38 Nova maša...39 Kaplan v Ljutomeru...40 Kaplan v Lendavi...40 Župnik v Veliki Polani...42 Zapor v Budimpešti...44 Delo za verski tisk...45 Spovednik...46 Mučeniška smrt...46 Halas živi...48

Podobni dokumenti

Microsoft Word - Novo leto 2018 statistika.docx

Microsoft Word - Novo leto 2018 statistika.docx Statistika leta 217 in napovednik leta 218 Za nami je leto 217, ki je bilo v veliko stvareh prelomno in je zaznamovalo našo župnijo. Večino dogodkov ste lahko ovrednotili in se jih spomnili z zapisom v