UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA ANALIZA POTROŠNIŠKIH KREDITOV BANK V SLOVENIJI Analysis of bank c

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA ANALIZA POTROŠNIŠKIH KREDITOV BANK V SLOVENIJI Analysis of bank consumer credit in Slovenia Kandidatka: Simona Zupan Program: Visokošolski strokovni Študijska usmeritev: Poslovne finance in bančništvo Mentor: mag. Sabina Taškar Beloglavec Študijsko leto: 2011/12 Maribor, avgust 2012

2 ZAHVALA Latinski pregovor pravi:»znanje je moč.«ob končanem dodiplomskem študiju se tako zahvaljujem vsem profesorjem Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, ki so prispevali svoja znanja, da bi nadgradili naša. Za potrpljenje, pomoč in odlično usmerjanje pri nastajanju diplomskega seminarja se iskreno zahvaljujem mentorici mag. Sabini Taškar Beloglavec. Posebna in iskrena zahvala velja mojim bližnjim za spodbujanje in podporo v času študija.

3 2 PREDGOVOR Človeška narava je takšna, kakršna je. Skoraj v vsakem posamezniku se slej ko prej pojavi želja po izboljšanju življenjskega standarda z določenimi dobrinami ali storitvami, to pa je za marsikoga v današnjem času, ko je denar pogoj za vsak nakup, težko dosegljivo. Dejstvo je, da se vse več ljudi sooča s pomanjkanjem denarja, in prav vsakomur se lahko zgodi, da ga bo v življenju potreboval za različne namene. Res je, da jih veliko kupuje samo iz čistega navdušenja, torej brez razuma, in tako kaj hitro postanejo nepremišljeni kupci ter v posameznem časovnem obdobju potrošijo več kot takrat znaša njihov dohodek. Treba pa se je zavedati, da je tudi vse večji delež tistih ljudi, ki si svoj primanjkljaj ustvarjajo iz nujnosti da bi si zagotovili osnovne dobrine za preživetje. Za posameznike, ki imajo iz katerega koli razloga pomanjkanje sredstev in bi radi okrepili svojo kupno moč, je najpogostejša rešitev najem kredita pri banki. Banka je institucija, ki opravlja različne bančne posle, med katere spada tudi kreditiranje. To je za večino bank tudi prevladujoči vir dohodka. V diplomskem seminarju se bomo usmerili na potrošniški kredit, ki v Sloveniji spada med najbolj pogoste in najenostavnejše oblike kreditiranja, saj raznolika ponudba bank omogoča kredite za zadovoljitev tako osnovnih kot tudi luksuznih potreb. V splošnem delu bomo zaradi zamenjave med pojmoma kredit in posojilo oziroma rabe teh dveh pojmov kot sinonimov opisali pojma kredit in kreditni posel ter na kratko pregledali kreditni trg, na katerem se srečujeta ponudba in povpraševanje po kreditu. Posebno podpoglavje bomo namenili tudi vplivu finančne krize na kreditiranje in samega potrošnika, ki se kot najšibkejši člen sooča s številnimi negativnimi posledicami. Nadaljevali bomo z opredelitvijo nekaterih lastnosti potrošniškega kredita in kreditiranja, pri čemer bomo posebna podpoglavja namenili pravni ureditvi, obrestni meri, skupnim stroškom, zavarovanju in kreditni pogodbi. Ker pa banke v današnjem času ponujajo različne vrste kreditov pod različnimi pogoji, bomo v zadnjem oziroma empiričnem delu raziskali ponudbo potrošniških kreditov v petih bankah v Sloveniji. Opredelili bomo njihove lastnosti in na osnovi konkretnega izračuna celotnih stroškov, ki nastanejo in bremenijo kreditojemalca ob najemu, izvedli primerjavo med izbranimi finančnimi posredniki, saj se dandanes pogoji že zaradi konkurenčnosti od banke do banke lahko močno razlikujejo.

4 3 KAZALO VSEBINE 1 UVOD Opredelitev problema Namen, cilji in teze Predpostavke in omejitve Predvidene metode raziskovanja KREDIT Pojem kredit Opredelitev pojma Kredit kot menjalno sredstvo Pomen in oblike kreditnih poslov in kreditov Ponudba kredita in povpraševanje po kreditu Ponudba kredita Povpraševanje po kreditu Vpliv finančne krize na potrošnika in banke Krediti gospodinjstvom v evroobmočju Krediti gospodinjstvom v Sloveniji POTROŠNIŠKI KREDIT Splošno o potrošniških kreditih Pojem potrošniški kredit Pravna ureditev potrošniškega kreditiranja v Sloveniji Vrste potrošniških kreditov Efektivna obrestna mera Obrestna mera in obresti potrošniškega kredita Pojmovanje obrestne mere in obresti Oblikovanje obrestne mere Vrste obresti in obrestnih mer Stroški kredita Skupni stroški potrošniškega kredita Opredelitev efektivne obrestne mere in izračun Pojem efektivna obrestna mera Izračun EOM... 23

5 4 3.3 Zavarovanje potrošniških kreditov Zakaj je treba zavarovati kredit? Vrste zavarovanj potrošniškega kredita Zavarovanje pri zavarovalnici Zavarovanje s poroki Zavarovanje z zastavo nepremičnine Potrošniška kreditna pogodba Opredelitev kreditne pogodbe Pravice in obveznosti potrošnika in banke OBLIKE POTROŠNIŠKIH KREDITOV PO BANKAH V SLOVENIJI Potek analize Pregled ponudbe Avto kredit Ekološki kredit Študentski kredit Hitri kredit Limit Premostitveni kredit Povzetek analize pregleda ponudbe potrošniških kreditov po izbranih bankah Primerjava izbranih vrst potrošniških kreditov Namenski potrošniški kredit Povzetek analize stroškov avto kredita po izbranih bankah Gotovinski potrošniški kredit Povzetek analize stroškov hitrega kredita po izbranih bankah SKLEP POVZETEK LITERATURA VIRI... 44

6 5 KAZALO TABEL Tabela 1: Medletna stopnja rasti kreditov v evroobmočju v zadnjih treh letih in prvem četrtletju leta 2012 (v%) Tabela 2: Medletna stopnja rasti kreditov v bankah v Sloveniji v letu 2011 (v %) Tabela 3: Dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje obrestnih mer Tabela 4: Zadnji izračuni TOM v letu Tabela 5: Povprečni EOM za potrošniške kredite na osnovi ponudb bank in hranilnic po stanju na dan Tabela 6: Pravice in obveznosti potrošnika in banke Tabela 7: Splošni podatki za avto kredit Tabela 8: Splošni podatki za eko kredit Tabela 9: Splošni podatki za študentski kredit Tabela 10: Splošni podatki za hitri kredit Tabela 11: Obrestne mere in oblike zavarovanj za limit Tabela 12: Obrestne mere in oblike zavarovanj za premostitveni kredit Tabela 13: Informativni izračun za avto kredit na dan Tabela 14: Informativni izračun za hitri kredit na dan KAZALO SLIK Slika 1: Kredit kot menjalno sredstvo Slika 2: Krediti gospodinjstvom v evroobmočju od leta 2000 do prvega četrtletja leta 2012 (medletna stopnja rasti v %) Slika 3: Krediti gospodinjstvom v Sloveniji od leta 2008 do leta 2011 (medletne stopnje rasti v %) Slika 4: Gibanje referenčne obrestne mere EURIBOR (v odstotkih na leto; v odstotnih točkah; dnevni podatki) KAZALO GRAFOV Graf 1: Tržni deleži bank v letu

7 6 1 UVOD 1.1 Opredelitev problema V današnjem času postaja posameznik eden od najšibkejših členov družbe. Če pogledamo iz ekonomskega vidika, vidimo, da se zaradi trenutnih finančnih razmer vedno več posameznikov sooča z izgubo stanovanja, službe, prihrankov in posledično z vedno večjimi dolgovi pri banki ali kakšnem drugem finančnem posredniku. Ti pa so ob neugodnih razmerah na finančnem trgu zaradi svoje varnosti obstoja seveda zmeraj bolj previdni pri kreditiranju, ki zato postaja vedno bolj omejeno in tako za marsikoga na žalost nemogoča rešitev. Tudi filozofi so mnenja, da trenutne politične, družbene in ekonomske razmere ne zagotavljajo dovolj osnov in varnosti, ki bi posamezniku omogočala svobodno življenje, kar v njem vzbuja vedno večjo negotovost. V upanju ublažitve se vedno bolj podreja družbi in s tem posredno postaja tarča neugodnih življenjskih razmer. Malo drugačen je sicer pogled s sociološkega vidika, ki pa je še vseeno negativno usmerjen. Prevladuje namreč mnenje, da posameznik vedno bolj postaja žrtev začaranega kroga močne družbene nadzorovalne sile potrošništva. Ta temelji na ustvarjanju vedno novih potreb, ki sprožijo v posamezniku željo po ugodju, zaradi česar kaj kmalu lahko ugrizne v kakšno neugodno»potrošniško vabo«in postane del neustavljivega trošenja. Doseganje normalnega ali družbeno pričakovanega življenjskega standarda za večino tako postaja ena od najtežjih nalog. Nekateri sicer pravijo, da denar ni vse, kar je res, vendar je v današnjem svetu brez njega težko preživeti. Postaja vedno bolj pomemben člen, saj je potreben skorajda za vsako uresničitev želja in potreb posameznika. S tem je seveda tudi družba vedno bolj razdeljena na tiste, ki imajo, in tiste, ki nimajo. V sodobnem času je tako za večino prebivalstva ena od rešitev najem kredita pri banki. Kredit ima tako za banko kot za kreditojemalca velik pomen. Prvi predstavlja vir dohodka in drugemu začasen prenos sredstev, ki jih bo lahko porabil za zadovoljitev svojih potreb. Ko med njima dejansko pride do kreditnega razmerja, je zelo pomembna informiranost v zvezi z vsemi obveznostmi, ki bodo nastale ob najemu kredita, saj pomanjkanje znanja kreditojemalca in njegova neizkušenost lahko velikokrat pripeljeta do zmot in dvomov o poštenosti delovanja posamezne banke. Vsaka banka mora zato potencialnim kreditojemalcem nuditi ustrezne, jasne in poštene informacije v zvezi z vsemi pomembnimi elementi kredita, ki bodo posamezniku pomagale pri izbiri za njega možne in najboljše alternative.

8 7 1.2 Namen, cilji in teze Ker ljudje zaradi današnjih razmer vedno pogosteje posegajo po kreditu, se tudi sam pojem vse večkrat uporablja v vsakdanji rabi. Namen diplomskega seminarja je v splošnem delu razjasniti pojme kredit, kreditni posel in kreditni trg ter se v nadaljevanju opredeliti na potrošniški kredit, ki spada med najbolj donosne bančne posle, in se seznaniti z vsemi njegovimi značilnostmi, stroški ter obveznostmi, ki bremenijo kreditojemalca ob njegovem najemu. S pomočjo zapisane teoretične osnove želimo nato raziskati in analizirati ponudbo posameznih namenskih in gotovinskih potrošniških kreditov, ki so na voljo posameznikom v petih za analizo izbranih bankah v Sloveniji (Nova Ljubljanska banka, Nova Kreditna banka Maribor, Abanka, Banka Celje in SKB banka), ter jih med seboj primerjati na osnovi obrestnih mer, oblik zavarovanj in celotnih stroškov. Cilji diplomskega seminarja: 1. opredeliti pojem kredit; 2. poudariti pomen zavarovanja kredita; 3. izpostaviti obrestno mero in efektivno obrestno mero kot ceno kredita; 4. poudariti pomen celotnih stroškov kredita; 5. raziskati in analizirati raznoliko ponudbo potrošniških kreditov. Osnovne trditve (teze, hipoteze): 1. Kredite ponuja veliko bank, vendar vsaka pod svojimi pogoji. 2. Ponudba potrošniških kreditov v Sloveniji je široka in raznolika. 3. Krediti se v posameznih bankah razlikujejo po višini obrestnih mer. 4. Krediti se v posameznih bankah razlikujejo po vrsti zavarovanja. 5. Višine celotnih stroškov kredita se med bankami razlikujejo. Prve štiri teze imamo namen potrditi ali ovreči s pregledom ponudbe, kjer bomo zajeli podatke o obrestnih merah in oblikah zavarovanj. Zadnjo, peto tezo pa bomo potrdili ali ovrgli s primerjavo celotnih stroškov, višino katerih bomo pridobili s pomočjo informativnih izračunov na konkretnem primeru najema potrošniškega kredita. 1.3 Predpostavke in omejitve Predpostavke V diplomskem seminarju bomo izhajali iz dejstva, da banke danes zaradi nenehnih inovacij bančnih storitev nudijo različne oblike kreditov, ki so zasnovani tako, da najbolje ustrezajo možnostim in potrebam posameznika, ki kredit potrebuje. Predpostavljamo, da vsaka od opazovanih bank tako svojim komitentom kot tudi nekomitentom ponuja vsaj tako dobre storitve in v vsaj takšnem obsegu kot njihova konkurenca ter kljub motnjam na finančnem trgu s svojo inovativnostjo nudi nemotene potrošniške kredite.

9 8 Omejitve Kot smo že omenili, se bomo omejili na vrste potrošniških kreditov, njihove glavne značilnosti in na razliko med njimi, ki jo bomo analizirali na podlagi obrestnih mer, oblik zavarovanj in celotnih stroškov, ki nastanejo ob najemu. Pričakujemo, da nam bodo pri analizi največje omejitve predstavljali otežen dostop do tuje literature, nekateri nedostopni podatki pri informativnih izračunih in pomanjkanje lastnih izkušenj na področju delovanja bank in kreditnih kupčij. 1.4 Predvidene metode raziskovanja V teoretičnem delu bomo prek različnih gradiv poskušali najti čim več uporabnih podatkov za proučevanje teme, pri čemer bomo uporabili metodo kompilacije. Pri zbiranju podatkov si bomo pomagali z domačo kot tudi tujo strokovno literaturo in članki (Bančni vestnik, Kapital, Pravna praksa, Mladina), ki so na voljo v knjižnicah. Nekatere podatke bomo poiskali v zakonih in v zapisih, dostopnih na spletu. V empiričnem delu, ki bo večinoma temeljil na primerjavi, bomo poleg zgoraj omenjene metode uporabili še metodo komparacije. V tem delu si bomo pri zbiranju podatkov pomagali z letnimi poročili bank, informativnimi izračuni in drugimi podatki, ki so v celoti dostopni na spletu.

10 9 2 KREDIT 2.1 Pojem kredit Opredelitev pojma»kredit, ki je prav tako oblika družbenega bogastva, izrine denar in zasede njegovo mesto.«marx Pojav kredita v obliki posojilnega kapitala lahko umestimo v čas pred našim štetjem. Zakonik, ki ga je pripravil babilonski kralj Hamurabi, kaže na to, da je bilo posojanje denarja razširjeno že v času babilonskega kraljestva, kasneje pa tudi v antični Grčiji in starem Rimu, torej že davno pred kapitalizmom, v katerem se je nato zaradi specifične funkcije bank pojavil tako imenovani bančni kredit (Crnković 1972, 4 8). V njegovi naravi je, da vzpostavlja element zaupanja med kupcem in prodajalcem, zato beseda»kredit«izhaja iz latinskega glagola»credere«, ki pomeni zaupati (Edwards 1985, 3). Lahko rečemo, da s kreditiranjem nastane kreditno razmerje med kreditodajalcem (kreditor, upnik) in kreditojemalcem (debitor, dolžnik), pri katerem upnik začasno prenese na dolžnika posojeno stvar 1 z namenom, da jo ta porabi in mu v dogovorjenem času vrne enako ali drugo. Nastalo pravno razmerje med kreditorjem in debitorjem preprosto imenujemo kredit, ki prvemu prinese terjatev, drugemu pa dolg (Pokorn 1967, 41 45). V ekonomski literaturi se pojavljajo različne opredelitve kredita s strani tujih in slovenskih ekonomistov, ki prispevajo k pojasnitvi pojma. Med njimi najdemo naslednje (Crnković 1984, ): kredit je prodaja na upanje; kredit je kupna moč; kredit je medčasovna menjava dobrin; kredit je kratkoročna prodaja denarja; kredit je sedanja pravica plačila v prihodnosti; kredit je sposobnost pridobiti vrednost, ki se meri v denarju, na osnovi obljube plačila v prihodnjem času in na temelju zaupanja upnika v dolžnikovo pripravljenost in sposobnost, da poravna svoje obveznosti; kredit je sposobnost zagotovitve dobrine ali uslug v sedanjosti v zameno za ekvivalent v prihodnosti; kredit je prenos vrednosti na drugo osebo v upanju, da bo ta oseba nekega dne v prihodnosti sposobna in pri volji plačati enako vrednost. 1 Predmet kredita so lahko tako porabljive kot tudi neporabljive stvari.

11 10 Nadalje lahko pojem kredita opredelimo tudi s pravnega vidika: na osnovi Zakona o potrošniških kreditih (Uradni list RS, št. 59/2010; v nadaljevanju ZPotK-1) lahko kredit opredelimo kot dolžniško-upniško razmerje, ki temelji na odstopanju pravice razpolaganja s sredstvi pod določenimi pogoji, za določen čas in namen, ki ga določa zakon; Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/2010; v nadaljevanju ZBan-1-UPB5) pa bančni kredit opredeljuje kot vzajemno priznano bančno finančno storitev, ki vključuje: potrošniške in hipotekarne kredite, odkup terjatev ter financiranje komercialnih poslov Kredit kot menjalno sredstvo Da bi lahko po vseh raznolikih opredelitvah pojma kredit lažje razumeli, kaj ta je in kaj je njegova naloga, lahko na njega gledamo kot na menjalno sredstvo. Res je, da je v današnjem gospodarstvu denar priznan kot edino sredstvo, ki naj bi omogočalo enostavno menjavo blaga in storitev med kupcem in prodajalcem, vendar je kredit velikokrat bolj učinkovit kot denar. Nastane v času transakcije z namenom, da olajša izmenjavo, kar pa s seboj prinese določene pravice in obveznosti. Dejstvo je, da je kredit dan s strani kupca prodajalcu, ki čez čas zamenja dobrine ali storitve za kredit kupca, pred tem pa prouči še vsa možna tveganja (Cole, Hancock 1964, 3 5). Menjava gre po navadi iz rok v roke, ko pa govorimo o kreditu kot menjalnem sredstvu, govorimo o prodaji na upanje, ki je skupek medčasove (sedanjo stvar za prihodnjo) in stvarne menjave (denar za blago) dobrin med upnikom in dolžnikom. Torej sta predmet menjave vedno dve časovno razmaknjeni stvari, in sicer ena, ki jo je dal upnik, in druga, ki jo pozneje vrne dolžnik (Pokorn 1967, 42 43). Slika 1: Kredit kot menjalno sredstvo KUPEC 4. Dobrine ali storitve PRODAJALEC 1. Preverjanje vrednosti storitev ali blaga DOLŽNIK 2. Kredit P R I H O D N 5. Odplačilo dolga 3. Sprejetje kredita, kar daje pravico do proučevanja morebitnih tveganj UPNIK Vir: Cole, Hancock 1964, 4.

12 Pomen in oblike kreditnih poslov in kreditov Ena od glavnih funkcij kredita je emisija denarja. Centralna banka s pomočjo kreditov izdaja primarni denar poslovnim bankam. Primarni denar se nato prek poslovnih bank z odobrenimi krediti komitentom daje naprej v obtok; na začetku v obliki knjižnega denarja, ki pa se hitro preoblikuje v gotovino. Posojena sredstva se slej ko prej spet pojavijo na računu poslovnih bank. Te določeni del vrnjenih sredstev prenesejo v rezerve, del pa ga ponovno posodijo proces multiplikacije, ki je povezan s kreditnim potencialom banke 2. Z izdajanjem kreditov se tako centralni kot tudi poslovni banki na aktivi premoženjske bilance povečajo krediti. Pri prvi so ti izkazani kot krediti poslovnim bankam, pri drugi pa kot terjatve do kreditojemalcev (Ribnikar 2006, , 127). Kreditni posli se zato štejejo med aktivne bančne posle, kjer banka nastopa kot upnik oziroma dajalec denarja, in jih lahko razdelimo po naslednjih kriterijih (Vidmar 1997, 11 12): času: kratkoročni, srednjeročni, dolgoročni krediti; subjektih: krediti fizičnim osebam, krediti pravnim osebam; namenu: krediti, dani gospodarstvu, negospodarstvu, potrošnikom; načinu zavarovanja: zavarovani, nezavarovani; prebivališču pogodbenih strank: domači, inozemski (tuji); predmetu: banka loči med finančnimi in blagovnimi krediti, pri čemer je treba omeniti, da v današnjem gospodarstvu prevladuje finančni kredit, medtem ko se blagovni pojavlja zelo redko in ne s strani bank, temveč s strani prodajalcev in trgovcev (Ribič 2009, 13). S pomočjo kreditnih storitev ali drugače rečeno poslov banke plasirajo svoj denar. Te se ločijo od načinov kreditnih storitev med drugimi finančnimi posredniki, kot so hranilnice, posojilnice, hranilno-kreditne službe itd. (Dimovski 1999, 54 55). Skupno točko imajo le v inovacijskem procesu, ki jih nenehno usmerja v razširitev njihove ponudbe z uvedbo novih, spremenjenih oblik kreditov in učinkovitejših storitev (Bobek 1995, 122). 2.2 Ponudba kredita in povpraševanje po kreditu Ponudba kredita Ponudba kredita je tista količina denarja, ki so ga banke in drugi finančni posredniki ob upoštevanju obrestne mere pripravljeni posoditi (Crnković 1979, 58). Največji vpliv na obseg kreditne ponudbe na kreditnem trgu imajo: 2 Kreditni potencial je največja količina kreditov, ki jo lahko odobri poslovna banka in ob tem še vedno ostane v mejah likvidnosti.

13 12 cena kreditnih sredstev; obseg neporabljenega dohodka in oblike hranjenja neporabljenega dohodka; obseg razpoložljivih likvidnih denarnih sredstev. Na kreditnem trgu bo kreditna ponudba v primeru nizkih cen kreditnih sredstev manjša, medtem ko bo pri visokih cenah večja. Večji neporabljen dohodek, za katerega se hranilci odločijo, da ga bodo hranili v manj likvidnih oblikah, kot so vrednostni papirji, in večji obseg razpoložljivih denarnih sredstev pozitivno vplivata na ponudbo, saj jo povečujeta, medtem ko hranjenje tega neporabljenega dohodka v likvidni obliki in zmanjšan obseg razpoložljivih denarnih sredstev to zmanjšujeta (Filipič, Hribernik 1998, ). Čeprav so banke na kreditnem trgu pripravljene posoditi različne oblike kreditov, pa se ob tem seveda želijo izogniti tveganju in morebitnim težavam, ki lahko nastanejo z odobritvijo. Z namenom, da se zaščitijo, lahko v okviru svojega poslovanja omejijo kreditno ponudbo, in sicer z oceno kreditne sposobnosti povpraševalca po kreditu. Pridobljene informacije lahko vplivajo na dostopnost kreditov, saj veliko posameznikov glede na svoje dohodke v tem primeru ne bo moglo najeti kredita v obsegu svojih potreb in želja. Velik vpliv na ponudbo imata poleg zgoraj naštetih dejavnikov tudi gospodarska značilnost države in učinkovitost pravnega sistema na področju kreditiranja (Vandone 2009, 11 12) Povpraševanje po kreditu Povpraševanje po kreditu je vsota kreditov, ki jo povpraševalci najamejo po določeni obrestni meri. Nastane zaradi potreb po dodatnih finančnih sredstvih, ki omogočajo večjo kupno moč. Glavni dejavnik, ki vpliva na povpraševanje, je višina obrestne mere. V primeru visoke obrestne mere bo to manjše, medtem ko bo v primeru nižje večje (Crnković 1979, 59 61). Povpraševanje lahko izhaja iz različnih potreb gospodarstva kot tudi prebivalstva. Za nas pride v poštev slednje, ki pa je po navadi usmerjeno na področje stanovanjske zidave in porabe. Odvisno je od: oblikovanja prihodkov prebivalstva; varčevanja; nagnjenosti k porabi. Kljub v preteklosti nemoralnemu odobravanju postaja zadolževanje prebivalstva pri banki v današnjem času vedno bolj željen model krepitve kupne moči. Ker se posamezniki lahko slej ko prej v kateri koli fazi svojega življenja srečajo s presežkom izdatkov nad prihodki, se na kreditnem trgu pojavljajo povpraševalci različnih demografskih skupin, ki potrebujejo sredstva za različne namene (Bertola, Disney, Grant 2006, 2 4). Banke morajo zato nenehno dopolnjevati kreditne ponudbe in oblikovati različne storitvene pakete. Veliko vlogo pri povpraševanju ima tako tudi potencial bank, saj te lahko nudijo kredite le v obsegu svojega kreditnega potenciala (Bobek 1995, ).

14 Vpliv finančne krize na potrošnika in banke Tako imenovana globalna finančna in gospodarska kriza, ki je najprej udarila na ameriških trgih zaradi odobravanja kreditov potrošnikom z nizko plačilno sposobnostjo, torej zaradi slabih oderuških posojil, je v letu 2007 zajela tudi slovenske banke. V letu 2008 se je še bolj zaostrila in tako še bolj omejila delovanje bančnega sistema, kar večina bank čuti še danes (Košak 2009, 10). Te so pri prodaji produktov seveda osredotočene na svoj dobiček in tako vedno manj ponujajo kredite, ki bi bili prilagojeni življenjskim razmeram potrošnika, saj obstaja prevelika možnost, da ta ne bo uspel poravnati dolga najetega kredita. Posledice finančne krize in recesije tako čutijo tudi potrošniki, saj so se morali poleg slabših delovnih razmer, nižjih plač, brezposelnosti, slabših možnosti za obstoj njihovih delodajalcev in nekateri med njimi tudi z rastočimi dolgovi (Reifner 2010, 44 45) še dodatno soočiti z vedno bolj zaostrenimi pogoji bank za najem kredita in z višanjem cen kreditov oziroma višanjem obrestnih mer. Kreditiranje tako postaja vedno bolj selektivno in omejeno (Saje 2008, 1). Finančna kriza, ki naj bi po aktualnih podatkih, objavljenih v marcu 2012, prizadela že več kot 70 % Slovencev, je tako prinesla veliko negotovosti. Vedno večja nedostopnost do varnih finančnih naložb, finančno izključevanje, stroga pogodbena določila in dražje zaračunavanje finančnih storitev pa položaj še poslabšujejo (ZPS, 2012).

15 Krediti gospodinjstvom v evroobmočju Slika 2: Krediti gospodinjstvom v evroobmočju od leta 2000 do prvega četrtletja leta 2012 (medletna stopnja rasti v %) Vir: ECB (2012, 124). Povpraševanje po kreditih je iz leta v leto padalo in naraščalo. Če se osredotočimo na zadnja leta, vidimo, da je trend upadanja medletne stopnje rasti mogoče zaslediti od sredine leta V letu 2010 je ta malenkost narasla in v letu 2011 spet upadla, kar je posledica zmanjšanja povpraševanja gospodinjstev po vseh oblikah kreditov. Tudi podatki za prvo četrtletje leta 2012 niso nič kaj ugodni, saj povpraševanje, še posebej pri potrošniških in stanovanjskih kreditih, še vedno upada. V aprilu je tako stopnja medletne rasti skupnih posojil gospodinjstvom znašala 0,5 % kar je 1,1 % manj kot v zadnjem četrtletju leta 2011, po pričakovanjih bank pa naj bi se ta v prihodnje še zmanjšala. Na upad naj bi predvsem vplivale neugodne razmere na nepremičninskih trgih, zmanjšanje zaupanja potrošnikov in manjše trošenje/večje varčevanje gospodinjstev (Mesečni bilten ECB, junij 2012, 58-59). Tabela 1: Medletna stopnja rasti kreditov v evroobmočju v zadnjih treh letih in prvem četrtletju leta 2012 (v %) Leto Potrošniški kredit Stanovanjski kredit Drugi krediti ,2 1,5 1, ,3 3,8 2, ,8 2,3 0, (prvo četrtletje) 2,1 1,1 0,7 Vir: ECB (2010, 110 in 2012, 124).

16 Krediti gospodinjstvom v Sloveniji Slika 3: Krediti gospodinjstvom v Sloveniji od leta 2008 do leta 2011 (medletne stopnje rasti v %) Vir: BS (2011, 19). Povpraševanje po kreditih gospodinjstvom je v letu 2009 začelo upadati. Eden od glavnih dejavnikov so bili višji pribitki na referenčne obrestne mere in višji stroški v zvezi z zavarovanjem kreditov v času krize. V letu 2010 se je povečalo povpraševanje po stanovanjskih kreditih, kar je povzročilo medletno rast, ki je konec leta znašala več kot 9 %. Kljub pozitivnemu medletnemu povpraševanju skozi preteklo leto pa je ob koncu leta ta zopet začela upadati. Padec na 2,3 % je bil posledica nenadnega zmanjšanega povpraševanja, še posebej po potrošniških in drugih kreditih, kar pa je rezultat neugodnih razmer na trgu dela in omejevanja kreditne ponudbe zaradi zaostrenih gospodarskih razmer zmanjšanje kratkoročnih posojil in posojil v tuji valuti (Letno poročilo BS , 20, 23). Tabela 2: Medletna stopnja rasti kreditov v bankah v Sloveniji 3 v letu 2011 (v %) Banka Znesek (v mio.) Znesek (v mio.) Stopnja rasti (v %) NLB 2.122, ,000 4,2 NKBM 1.067, ,845 1,4 BANKA CELJE 331, , ABANKA 500, ,075 +4,4 SKB ,9 Vir: Letna poročila bank za leto Iz tabele 2 je razvidno, da so nekatere posamezne banke kljub krizi uspele zagotavljati rast tržnega deleža kreditiranja gospodinjstev. Po podatkih iz letnih poročil so povpraševanje uspele povečati predvsem z ugodnimi ponudbami in novostmi. 3 Banke, ki smo jih v nadaljevanju vključili v našo analizo. Natančneje smo jih opredelili na strani 28, kjer opisujemo potek analize. Glej poglavje 4.1.

17 16 3 POTROŠNIŠKI KREDIT 3.1 Splošno o potrošniških kreditih Pojem potrošniški kredit V vsaki družbi lahko najdemo vedno večji del prebivalstva, ki iz katerega koli razloga ne varčuje in zato posega po potrošniškem kreditu, ki omogoča pridobitev potrošnih dobrin brez predhodnega varčevanja. Potrošniški kredit je tako posebna oblika kredita, ki se uporablja za nakupe neinvesticijskega blaga. Potrošniku se odobri z namenom, da se poveča njegova kupna moč. Gre za osebno posojilo sredstev posamezniku s strani banke, kateri jih nato porabi za pridobivanje dobrin ali storitev, ki zadovoljijo njegove osebne potrebe (Stranjak 1971, 13 16, 38). Dandanes že vsi trgovci na drobno, pa naj bo to z avtomobili, čolni, hišami ali čim drugim, in celo zdravniki, odvetniki ter izobraževalne ustanove ponujajo svoje storitve v zameno za potrošniški kredit. Zato lahko rečemo, da ta opravlja za posameznika funkcijo»nabave«storitev, denarja in dobrin, ki so po sklenitvi pogodbe dane v uporabo (Chapin, Hassett 1960, 190) Pravna ureditev potrošniškega kreditiranja v Sloveniji Potrošniško kreditiranje je v Sloveniji od avgusta leta 2000 urejeno z novim Zakonom o potrošniških kreditih. Z vstopom na skupni evropski trg je bilo treba urediti področja potrošniškega kreditiranja na enakih osnovah, kot je to urejeno v drugih državah članicah Evropske unije. To omogoča potrošnikom lažje kupovanje blaga in najemanje posojil v naši državi. Namen zakona je zagotovitev nadzora na trgu potrošniškega kreditiranja in dodatna zaščita potrošnika (kreditojemalca) (Batista 2001, 28 30). Trenutno je v veljavi ZPotK-1, ki ga je sprejel Državni zbor Slovenije na seji 9. julija Sam predmet zakona je določen v 1. členu in se glasi:»ta zakon ureja kreditne pogodbe, pri katerih kot jemalec kredita nastopa potrošnik ali potrošnica, ki jemlje kredit pod pogoji in za namen, ki ga določa ta zakon.«slednji/-a je po zakonu fizična oseba, ki kredit najame 4 pod pogoji in z namenom, ki je izven njegove poklicne in pridobitne dejavnosti. Vsi dajalci potrošniških kreditov pa morajo po zakonu pred delovanjem s strani urada, pristojnega za varstvo potrošnikov, pridobiti dovoljenje za opravljanje bančnih storitev 5. Ena od izjem na tem področju so prav banke in hranilnice, ki pridobijo dovoljenje 4 Kredit lahko najame vsak polnoleten državljan Republike Slovenije, ki je zaposlen ali pa je upokojen in je finančno sposoben vrniti kredit z obrestmi ter plačati stroške kredita. 5 Bančne storitve so sprejemanje depozitov od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun (7. člen ZBan-1- UPB5).

18 17 po zakonu, ki ureja bančništvo. Nadzor nad njihovim poslovanjem na finančnem trgu nato opravlja Banka Slovenije, ki je hkrati tudi prekrškovni organ 6 (2., 29. in 33. člen ZPotK-1). Novi zakon pa ne nudi samo boljšega nadzora in varstva. Potrošnikom je tudi bolj razumljiv, saj s posameznimi členi zagotavlja poštene in ustrezne informacije o ceni ter drugih pomembnih elementih kredita, kot so skupni stroški in efektivna obrestna mera. Na osnovi teh informacij lahko sam izračuna ceno kredita in naredi primerjavo med ponudniki ter se nato odloči za njega najbolj primerno alternativo (Drol Novak, Ilovar Gradišar 2004, 7) Vrste potrošniških kreditov V vsem času od pojava potrošniškega kredita se je oblikovalo kar veliko različnih vrst potrošniških kreditov, njihova razširjenost pa je seveda v veliki meri odvisna od stopnje razvitosti kreditiranja potrošnikov v neki državi. V osnovi potrošniške kredite delimo na kratkoročne in dolgoročne ter na namenske in gotovinske (Stranjak 1971, 20 21). V nadaljevanju posamezne vrste na kratko opišemo 7. Namenski in gotovinski potrošniški kredit namenski potrošniški kredit je namenjen potrošnikom za nakup določenih storitev in blaga ter se odobri na osnovi računa ali predračuna, medtem ko gre pri gotovinskem za izplačilo v gotovini, s katero si nato potrošniki lahko zagotovijo prosta dodatna sredstva za nakup dobrin, ki jih potrebujejo za zadovoljitev svojih potreb. Glavna razlika med njima je nakazilo sredstev, saj pri gotovinskem kreditu banka nakaže sredstva na transakcijski račun kreditojemalca, medtem ko se pri namenskem kreditu sredstva po navadi nakažejo na transakcijski račun izdajatelja računa. Kratkoročni in dolgoročni potrošniški krediti kot smo že omenili, je razlika med kratkoročnimi in dolgoročnimi potrošniškimi krediti v ročnosti. Med kratkoročne kredite se tako uvrščajo krediti, ki imajo odplačilno dobo do 1 leta in po navadi omogočajo nenamensko porabo. Banke ponujajo kratkoročne kredite v obliki limita, premostitvenega kredita ipd. Dolgoročni krediti pa so krediti z ročnostjo od 1 do nekje 10 let in so po navadi namenjeni za financiranje dolgoročnih naložb. 6 Banka Slovenije odloča o prekrških, izreka globe ter je pristojna in odgovorna za nadzor nad banko glede vseh storitev in poslov, ki jih ta opravlja na območju Republike Slovenije, države članice in območju tretje države (217. in 402. člen ZBan-1 -UPB5). 7 Povzeto po:

19 Efektivna obrestna mera Obrestna mera in obresti potrošniškega kredita Pojmovanje obrestne mere in obresti Vloge obrestne mere v narodnem gospodarstvu ni enostavno opredeliti. V številnih literaturah lahko zasledimo, da je treba za uporabo družbenih sredstev plačati določeno ceno, ki mora imeti določeno vrednost (Norčič 1977, ). Kreditna obrestna mera je v ekonomski teoriji cena kredita, ki jo kreditojemalec plača, da nato lahko razpolaga z izposojenim kapitalom (Crnković 1984, 217) in nam pove, koliko odstotkov glavnice bo kreditojemalec plačal kreditodajalcu za uporabo kredita v enem letu (Tušek 2006, 43). ZPotK-1 pa jo v 2. členu opredeljuje kot letno obrestno mero, ki je izražena kot nespremenljiv ali spremenljiv odstotek zneska črpanega kredita. Poleg vračila glavnice je dolžnik po Obligacijskem zakoniku (Uradni list RS, 97/2007, 374. člen; v nadaljevanju OZ-UPB1), poleg vračila glavnice dolžan plačati upniku tudi obresti, če seveda tako določa zakon ali če se upnik in dolžnik tako dogovorita. Obresti so v ekonomski teoriji opredeljene kot nadomestilo, ki ga kreditojemalec plača za uporabo posojenega denarja, ki si ga je za določen čas izposodil od kreditodajalca. Znesek obresti je sestavljen iz treh spremenljivk (Čibej 1996, 9 11): izposojenega zneska (glavnice); časa obrestovanja, ki se meri v dnevih, mesecih, letih; obrestne mere, ki pove, koliko denarnih enot nadomestila plačamo za vsakih 100 denarnih enot glavnice, ki je bila uporabljena v enem kapitalizacijskem obdobju (obdobje med dvema zaporednima obračunoma obresti, pri čemer je osnova eno leto). Čibej (1989, 10) nadalje o odvisnosti med glavnico in obrestmi pojasnjuje, da bo dolžnik v primeru daljšega obrestovanja in višjega kredita obremenjen z višjo obrestno mero, medtem ko bo to za banko na drugi strani pomenilo večje nadomestilo Oblikovanje obrestne mere Trditev, da se obrestna mera kot cena kredita tako kot druge tržne cene oblikuje glede na povpraševanje in ponudbo, ne drži. Kljub temu pa velja trditev, da je obrestna mera v veliki meri odvisna od naslednjih dejavnikov, ki vplivajo na ponudbo in povpraševanje po kreditu: stopnja konkurence med ponudniki in povpraševalci, čas, za katerega bo kreditojemalec najel kredit, tveganja, da sredstva ne bodo pravočasno vrnjena, pripravljenost bank in kreditojemalcev za nudenje in najemanje kreditov ter ponudba primarnega denarja (Crnković 1979, 89 92).

20 19 Tabela 3: Dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje obrestnih mer Višanje obrestne mere: - manjša konkurenca med bankami in večja med povpraševalci; - najem dolgoročnega kredita večje tveganje za banke; - večja pripravljenost posameznikov za izposojanje ali večja nepripravljenost bank za dajanje kreditov; - manjša ponudba primarnega denarja. Nižanje obrestne mere: - večja konkurenca med bankami in manjša med povpraševalci; - najem kratkoročnega kredita manjše tveganje za banke; - manjša pripravljenost posameznikov za najemanje ali večja pripravljenost bank za dajanje kreditov; - večja ponudba primarnega denarja. Vir: Borak in Savin (1999, 6), Crnković (1979, 89 92), Marshall (1965, 73) Vrste obresti in obrestnih mer Banke v Sloveniji v skladu z veljavnimi sklepi 8 o obrestnih merah potrošniške kredite obrestujejo po nominalni obrestni meri, ki je lahko fiksna (v času doplačevanja se ne spremeni) ali spremenljiva (variabilna), ki je sestavljena iz referenčne obrestne mere in fiksnega pribitka (marže). V evroobmočju se kot referenčna obrestna mera uporablja EURIBOR, ki je razdeljen v več vrst. Slovenske banke za izračunavanje kreditov večinoma uporabljajo šestmesečni EURIBOR, ki je povprečje obrestnih mer zadnjih šestih mesecev. Višina referenčne obrestne mere je odvisna od dogajanj na finančnem trgu, kar pomeni, da se nominalna spremenljiva obrestna mera kredita v času odplačevanja lahko spremeni 9. Poleg nominalne obrestne mere poznamo še (Györek 2003, 14 16,30): interkalarne obresti obračunajo se za obdobje od črpanja do začetka odplačevanja vsakega dela izkoriščenega kredita; efektivna obrestna mera- zajema vse stroške kredita, med katerimi se pojavijo tudi interkalarne obresti. Več o tej obliki bomo spregovorili v posebnem podpoglavju; zamudne obresti zakonsko so določene v višini 9 % in se začnejo zaračunavati v primeru, ko kreditojemalec v določen roku ne pokrije svojega dolga, ter trajajo vse do poplačila obveznosti; pogodbene obresti nastanejo z medsebojnim dogovorom in tečejo od nastanke obveznosti do njene zapadlosti; realna obrestna mera predstavlja razliko med nominalno obrestno mero in inflacijo; 8 Vsaka banka izda svoj sklep, v katerem navede veljavne obrestne mere. Vpogled v sklep je možen vsakemu posamezniku na spletni strani ali v poslovalnici banke. Višina obrestne mere je odvisna od ročnosti kredita, poslovnega sodelovanja komitenta z banko, bonitete kreditojemalca in od razmer na kreditnem in finančnem trgu. 9 Povzeto po:

21 20 temeljna obrestna mera (TOM) izračunava se s strani Statističnega urada Republike Slovenije, in sicer kot aritmetična sredina dvanajstih mesečnih stopenj rasti cen življenjskih potrebščin. V inflacijskem obdobju, natančneje med letoma 1995 in 2003, se je uporabljala za ohranjanje realne vrednosti denarja, kar je sicer tudi namen te oblike obrestne mere. V sedanjem času se uporablja le v primerih poslov, ki izhajajo iz zgoraj omenjenega obdobja 10. Slika 4: Gibanje referenčne obrestne mere EURIBOR (v odstotkih na leto; v odstotnih točkah; dnevni podatki) Podatki za EURIBOR na dan 5. junija 2012: mesečni 0,38 %; 3-mesečni 0,66 %; 6-mesečni 0,94 %; 12-mesečni 1,22 %. Vir: ECB (2012, 39). Iz slike 4 je razvidno, da se je referenčna obrestna mera EURIBOR v drugem četrtletju leta 2012 glede na prvo znižala. Padec lahko ocenimo kot posledico znižanja ključne obrestne mere ECB. Nižja referenčna obrestna mera pomeni nižje obroke že najetih kreditov z nominalno variabilno obrestno mero, kar pa ne drži tudi za na novo najete, saj večina bank v takem primeru dvigne marže (Mesečni bilten ECB, junij 2012, 39). Tabela 4: Zadnji izračuni TOM v letu 2012 Mesec Mesečni TOM (v %) Letni TOM (v %) Avgust 0,2 2,39 Julij 0,2 2,39 Junij 0,2 2,47 Maj 0,2 2,39 April 0,2 2,47 Vir: Statistični urad RS Povzeto po: 11 Dostopno na:

22 Stroški kredita Skupni stroški potrošniškega kredita V današnjem času se med potrošniki pojavlja vedno večja potreba po boljših informacijah o stroških, ki spremljajo najetje potrošniškega kredita. Ti se od banke do banke razlikujejo, kar pa zaradi pomanjkanja znanja pri potrošnikih sproža vprašanja in včasih celo dvome o poštenosti zaračunavanja stroškov (Smith , 1). Za večino kreditojemalcev ima obrestna mera odločujoči pomen pri presoji kakovosti kredita, vendar cena tega ni sestavljena samo iz bančne obrestne mere, saj vključuje še mnogo drugih podrobnosti (Kuzmin 1996, 38). Zato se mora kreditojemalec zavedati, da bo pri izposoji denarja obremenjen še s plačevanjem obresti, provizije in zavarovalne premije drugim trem udeležencem, ki sodelujejo v tem kreditnem poslu: tistemu, ki bo za njega založil denar, posredniku in tistemu, ki bo celoten posel zavaroval (Lubej, Stanonik 2009, 92 93). Tako lahko stroške razdelimo na dva dela: prvi del so seveda obresti, ki so določene na letni ravni, drugi del pa stroški kreditne storitve, ki zajemajo administrativne stroške, stroške odobritve kredita, zavarovanja, interkalarnih obresti in odplačevanja, ki jih banke določajo različno (Drol Novak, Ilovar Gradišar 2004, 13). V nadaljevanju posamezne vrste na kratko opišemo. Strošek odobritve kredita vsak kreditojemalec mora banki po izpolnitvi vloge 12 za kredit ob najemu le-tega plačati strošek odobritve, ki banki predstavlja nadomestilo za opravljeno storitev in je odvisen od višine in vrste odobrenega kredita. Gre za enkratni znesek, ki se po navadi izračuna v odstotkih od višine najema, nekatere banke pa imajo že določene minimalne in maksimalne zneske 13. Strošek zavarovanja kredita v interesu banke je, da odobreni kredit zavaruje pred namenskim in vsebinskim tveganjem (Györek 2003, 52). Zavarovalna premija, katere višina je odvisna od vrste kredita, dobe vračanja in vrste zavarovanja, je tako še en strošek, ki ga mora kriti kreditojemalec. Po navadi se giblje med 1,5 in 2,5 % od odobrenega zneska kredita. Strošek interkalarnih obresti gre za strošek, ki predvsem pri večjih kreditih ne sme biti zanemarljiv. Kreditojemalec ga najpogosteje plačuje pri dolgoročnih kreditih, pri katerih se celotni znesek po navadi porabi v več zaporednih zneskih in ne naenkrat kot pri manjših kreditih (Čibej 1996, 54 55). Interkalarne obresti se tako obračunajo za vsak izkoriščen del po enaki stopnji kot redne obresti za čas od najetja posojila do njegovega odplačevanja (Györek 2003, 13). 12 Kredit se odobri na podlagi vloge, ki vsebuje osebne in finančne podatke o kreditojemalcu (glej prilogo: obrazec 1). 13 Povzeto po: V nadaljevanju je to vir tudi za opis stroškov zavarovanja kredita.

23 22 Strošek predčasnega odplačila kredita kreditojemalec ima možnost zaradi različnih razlogov odplačati kredit pred iztekom pogodbenega roka, vendar mora za to plačati določene stroške, saj s tem povzroči motnjo v bančnem poslovanju. Banka v tem primeru kreditojemalcu zaračuna strošek v višini, ki ne sme presegati enega odstotka (več kot eno leto pred iztekom pogodbe) ali polovice predčasno plačanega zneska (do preteka pogodbe eno leto ali manj) (19. člen ZPotK-1). Drugi stroški in stroški, ki se ne štejejo med skupne stroške kredita med druge stroške se štejejo stroški obresti, davkov, članarin, taks in stroški drugih pogodb. Med skupne stroške kredita se po zakonu ne štejejo notarski stroški in zavarovalne premije, ki jih kreditojemalec plača za zavarovanje nakupa blaga, ki se financira s kreditom (2. člen ZPotK-1) Opredelitev efektivne obrestne mere in izračun Pojem efektivna obrestna mera Ker smo že zgoraj prišli do ugotovitve, da celotne cene kredita ne sestavlja samo obrestna mera, to podpoglavje namenjamo kazalcu vseh stroškovnih elementov bančnih storitev, tako imenovani efektivni obrestni meri, v nadaljevanju EOM. Ta se v slovenskem bančnem prostoru uporablja že skoraj dvajset let, v zadnjem času pa najbolj množično prav pri primerjavi posojil fizičnim osebam (Čibej 2011, 78 80). Z vstopom Slovenije v EU je postala tudi eden od obveznih elementov kreditnih ponudb in pogodb (Čibej 2011, 21). EOM je v odstotku izražena letna stopnja, ki prikaže dejansko ceno kredita in vključuje glavnico, rok črpanja in vračila, obrestno mero, stroške zavarovanja in odobritve kredita ter števila periodičnih mesečnih plačil anuitet 14. Skupno vrednost vseh kreditojemalčevih plačil banki izenači s sedanjo vrednostjo odobrenega in nakazanega zneska kredita. EOM tako poleg obresti upošteva tudi vse druge stroške kreditne storitve, ki jih bo imel potrošnik z najemom kredita, in jih strne v en sam podatek. To potrošniku omogoča ugotovitev cene posojila in tako lažjo primerjavo različnih ponudb kreditov, za kar pa mora najprej določiti višino EOM 15, ki je odvisna od naslednjih pomembnih elementov (Batista 2001, 29): zneska kredita; odplačilne dobe kredita; načina obrestovanja; pogostosti kapitalizacije načina prilagajanja obrestne mere; načina odplačevanja kredita; načina določanja anuitete značaja posameznih stroškov. 14 Anuiteta je znesek/obrok, s katerim v enakih časovnih presledkih odplačujemo kredit. Sestavljena je iz dela glavnice in obresti. 15 Najvišjo dovoljeno EOM za kredite, ki jih odobrijo dajalci kreditov, ki niso banke ali hranilnice, določa Zakon o potrošniških kreditih v 1. točki 24. člena.

24 23 Potrošniki se pri primerjavi lahko zanesejo tudi na Uradni list RS ali na spletno stran Banke Slovenije, kjer ta dvakrat letno objavlja povprečni EOM potrošniških kreditov, katerih ročnost in zneski so določeni v 24. členu ZPotK-1 16 (Drol Novak, Ilovar Gradišar 2004, 14). Tabela 5: Povprečni EOM za potrošniške kredite na osnovi ponudb bank in hranilnic po stanju na dan STANDARDIZIRANI POTROŠNIŠKI KREDIT POVPREČNI EOM 2 meseca 200,00 V tem razredu ni bilo sklenjenih poslov 4 mesece 500,00 45,6 % 6 mesecev 1.000,00 21,8 % 12 mesecev 2.000,00 12,7 % 36 mesecev 4.000,00 9,7 % 10 let ,00 6,2 % Vir: Spletna stran BS Izračun EOM EOM mora biti izračunana s strani vseh bank, ki svojim komitentom in nekomitentom ponujajo takšne ali drugačne kredite. Zaradi zagotavljanja enotnega načina izračuna je ta tako opredeljen v ZPotK-1 (Drol, Gradišar 2004, 14). Izračuna se kot letna diskontna stopnja, ki izenači sedanjo vrednost pritokov kreditojemalca črpanje kredita in sedanjo vrednost odtokov kreditojemalca odplačila in stroški. ZPotK-1 EOM praviloma izračunava na podlagi dogovorjenega časovnega obdobja, pogojev in rokov za izpolnitev obveznosti tako kreditojemalca kot banke. Kot že rečeno, morajo biti v izračunu upoštevani vsi naslednji bistveni pogoji: glavnica, rok črpanj in vračila kredita, obrestna mera, stroški zavarovanja in odobritve kredita ter število periodničnih mesečnih plačil (Čibej 2011, 80 82). Enačba 1: Matematična enačba za izračun EOM m k m' Ck Dl tk 1 1 EOM l1 (1 EOM ) Vir: 23. člen ZPotK. Razlaga simbolov: glej prilogo: enačba 1. S t 16 Kredit, ki se ne uvršča v nobeno od kombinacij ročnosti, se razvrsti v tisti razred, v katerem njegova ročnost in njegov znesek ne presežeta zgornje mejne vrednosti za ta razred (4. točka 24. člena ZPotK-1). 17 Dostopno na:

25 24 Primer izračuna EOM povzemamo po Györeku (2003, 31 32). Kreditojemalec je za denarnih enot kredita po 20 mesecih (610 dni) vrnil denarnih enot. Ob najemu je plačal stroške odobritve v višini 50 denarnih enot. Zanima nas, koliko je znašala EOM, če je kot leto bilo dogovorjeno prestopno leto 18. Enačba 2: Izračun EOM EOM EOM % 950 Iz izračuna je razvidno, da bodo prihodki (končni znesek kredita) kreditojemalca zmanjšani za 50 denarnih enot, ki jih bo plačal ob odobritvi kredita. Ta znesek, ki za kreditojemalca predstavlja strošek, se šteje med njegove odhodke. Vštet je v končnem izračunu EOM, ki v našem primeru znaša 20,71 %. Če pa bi kreditojemalec ob najemu plačal tudi stroške zavarovanja v višini 90 denarnih enot, bi bili njegovi odhodki še večji in končni znesek kredita zmanjšan še za znesek stroška zavarovanja. EOM bi se v tem primeru povečala na 28,048 %. 3.3 Zavarovanje potrošniških kreditov Zakaj je treba zavarovati kredit? Pri financiranju s kreditom vedno obstaja tveganje tako za kreditojemalca, ki tvega, da izposojenega denarja ne bo mogel vrniti, kot tudi za kreditodajalca, ki tvega, da denarja ne bo dobil nazaj (Filipič, Hribernik 2000, 135). BIS 19 kreditno tveganje opredeljuje kot potencial, da kreditojemalcu ali kakšni drugi stranki banke ne bo uspelo izpolniti svojih obveznosti v skladu z dogovorjenimi pogoji 20. Kreditno tveganje je tako tveganje, ki predstavlja verjetnost, da kreditojemalec zaradi različnih vzrokov ne bo sposoben v določenem pogodbenem roku plačati vseh obveznosti kredita, kar pa zmanjšuje sredstva banke in s tem ovira njeno solventnost 21 ter v skrajnih primerih lahko pripelje do insolventnosti (Heffernan 1996, 165). Banka mora zato proučiti kreditno sposobnost kreditojemalca in zavarovati svoje premoženje ter si tako zagotoviti, da bo posojeni denar dobila nazaj. 18 Časovni presledki med datumi, ki se uporabljajo pri izračunih, se izrazijo v letih. Šteje se, da ima leto 365 dni ali 366 v prestopnih letih (23. člen ZPotK -1). 19 Bank for International Settlements: Banka za mednarodne poravnave. 20 Dostopno na: 21 Solventnost banke pomeni, da je banka sposobna biti odporna na poslovna tveganja.

26 Vrste zavarovanj potrošniškega kredita Kreditna zavarovanja so lahko osebna (poroštvo in zavarovalna premija) ali stvarna (zastava police življenjskega zavarovanja, premičnine, nepremičnine, vrednostnih papirjev, depozitov in bančne garancije). Pri stvarnih zavarovanjih ima banka v primeru neporavnanih obveznosti pravico zagotoviti prenos, pridobiti ali prodati določeno premoženje, obdržati nedenarno premoženje ali nedenarne zneske, zmanjšati/pobotati znesek izpostavljenosti in nadomestiti znesek izpostavljenosti. Pri osebnih zavarovanjih pa se kreditno tveganje zmanjša s plačilom zavarovalne premije ali z zavezo tretje osebe, ki bo v primeru plačilne nesposobnosti kreditojemalca poravnala določen znesek obveznosti (116. člen ZBan-1-UPB5). Kreditojemalec tako lahko zavaruje kredit na različne načine. Najbolj pogoste oblike v bankah v Sloveniji pa so: zavarovanje pri zavarovalnicah, zavarovanje s poroki in zavarovanje z zastavo nepremičnine Zavarovanje pri zavarovalnici Zavarovanje kredita je ena od vrst zavarovanj, ki jih ponujajo zavarovalnice. Sklene se na podlagi zavarovalne pogodbe in na račun ter ime kreditojemalca, ki nato pri zavarovalnici plača določeno višino zavarovalne premije. Ta je odvisna od vrste, višine in odplačilne dobe kredita (Aver 2007, 3). Kreditojemalec pri tej vrsti zavarovanja lahko zavaruje kredit pri zavarovalnici, ki ima sklenjeno pogodbo z banko, pri čemer bo čas postopka zavarovanja krajši, ali pa pri kateri koli drugi zavarovalnici, vendar z daljšim trajanjem postopka. V primeru, ko kreditojemalec postane plačilno nesposoben, je tako zavarovalnica zavezana plačati banki odškodnino za del ali celoto neplačanega kredita, s čimer povrne izplačan znesek upniku in če je treba, izvede nadaljnjo izterjavo (Pišot Cvikl 2002, 10) Zavarovanje s poroki Kredit lahko kreditojemalec zavaruje tudi s porokom, in sicer s poroštveno pogodbo 22. Porok, ki mora biti plačilno sposoben in v rednem delovnem razmerju za nedoločen čas, se tako s pogodbo zaveže, da bo v primeru kreditojemalčeve plačilne nesposobnosti poravnal vse zapadle obveznosti (glavnico in pripadajoče obresti), ki jih ima ta do banke, razen v primeru, če njegova odgovornost v pogodbi ni omejena le na del obveznosti (1017. člen OZ-UPB1). Za kreditojemalca lahko jamči več porokov, vendar se zahtevano število od banke do banke razlikuje in je pogojeno z vrsto in višino kredita. Po navadi pa za potrošniške kredite zadostuje le en bančnim pogojem ustrezen in plačilno sposoben porok Po členu OZ-UPB1 poroštvena pogodba zavezuje poroka le na podlagi pisne poroštvene izjave (glej prilogo: obrazec 2). Ta vsebuje izjavo poroka, da bo izpolnil obveznost glavnega dolžnika in znesek obveznosti. V primeru denarne terjatve morajo biti navedeni tudi znesek glavnice, pogodbene in zamudne obresti ter druge morebitne dajatve ( 23 Povzeto po: in V nadaljevanju je to vir tudi za opis zavarovanja z zastavo nepremičnine.

27 Zavarovanje z zastavo nepremičnine Zastavna pravica na nepremičnini ali hipoteka je ena od najpogostejših oblik stvarnega zavarovanja kredita, pri kateri kreditojemalec zastavi prosto nepremičnino na svojem ozemlju, katere lastnik je ali pa jo namerava kupiti. S tem ustvari vrednost, s katero se v primeru njegove plačilne nesposobnosti poravnajo obveznosti, ki jih ima do banke. Zavarovanje s hipoteko se po navadi uporablja predvsem pri stanovanjskih kreditih, vendar uporaba te vrste zavarovanja tudi pri potrošniških kreditih ni izključena, še posebej v primeru, ko gre za večjo vsoto posojila na dolgi rok. Višina zneska zavarovanja zajema vpis zastavne pravice v zemljiško knjigo, cenitev nepremičnine, notarske stroške in seveda stroške zavarovanja zastavljene nepremičnine. S strani bank pa je zaradi previdnosti po navadi zaželeno še zavarovanje nepremičnine pri zavarovalnici, saj ocenjena vrednost nepremičnine lahko hitro pade (naravne katastrofe) ali pa je ta zastavljena že pri katerem drugem upniku (Tušek 2006, 48). 3.4 Potrošniška kreditna pogodba Opredelitev kreditne pogodbe Kot smo omenili že v prvem poglavju, je kredit dolg, ki predstavlja obveznost plačila v prihodnosti. Obveza, ki nastane med strankama v kreditnem razmerju, mora biti formalna in tako zapisana v pogodbi, v kateri se podrobno opredelijo tudi njune dolžnosti in pravice (Cole, Hancock 1964, 7). Potrošniška kreditna pogodba se sklene v pisni obliki med banko in kreditojemalcem. Banka se z njo zaveže, da bo začasno prenesla določeno denarno vrednost na posojilojemalca, medtem ko se ta zaveže, da bo v določenem pogodbenem roku poravnal vse obveznosti odobrenega kredita (Vidmar 1997, 13). Ker kreditna ponudba temelji na zaupanju, mora banka pred sklenitvijo dobro premisliti, če je potencialni kreditojemalec primeren za kreditiranje. Pri tem si pomaga z oceno njegove kreditne sposobnosti, na osnovi katere se nato v pogodbi določijo višina zneska kredita, obresti, rok vrnitve in način zavarovanja kredita. Kreditojemalec je kreditno sposoben, ko lahko v dogovorjenem roku in pod dogovorjenimi pogoji vrne pridobljeni kredit banki, s čimer se dokaže kot zaupanja vredna stranka (Kosi 1990, 56). Obvezna vsebina kreditne pogodbe je zakonsko določena in vsebuje naslednje podatke (10. člen ZPotK-1): vrsto potrošniškega kredita, čisto vrednost kredita, obdobje, za katero se sklene kreditna pogodba, kreditno obrestno mero in pogoje za njeno uporabo, EOM in skupni znesek, pogostost, znesek in število plačil, pravico na predčasnem odplačilu kredita, pravico potrošnika za odstop od pogodbe in obveznosti, ki nastanejo ob tem, pravico potrošnika za razdor pogodbe, zavarovanja, zagotovljena s strani potrošnika, navedbo tuje valute pri pogodbah, kjer je obračun vezan na uporabo tuje valute, in druga pogodbena določila in pogoje.

28 Pravice in obveznosti potrošnika in banke Tabela 6: Pravice in obveznosti potrošnika in banke PRAVICE V 14 dneh od dneva sklenitve pogodbe lahko tudi v primeru že črpanega kredita brez navedbe razloga odstopi od kreditne pogodbe (1. točka 17. člena ZPotK-1). Če kreditna pogodba nima vseh sestavin, jo lahko z enostransko izjavo razdre (1. točka 14. člena ZPotK-1). Kadar koli pred dnevom zapadlosti lahko v celoti ali delno poravna svoje obveznosti, pri čemer je upravičen do delnega zmanjšanja skupnih stroškov (1. točka 19. člena ZPotK-1). Za plačilo zapadlih obveznosti ima pravico do določitve primernega dodatnega roka, ki pa ne sme biti krajši od 15 dni (2. točka 15. člena ZPotK-1). Pred sklenitvijo kreditne pogodbe je upravičena oceniti kreditno sposobnost potrošnika (1. točka 8. člena ZPotK-1). Če je potrošnik v zamudi s plačilom začetnega ali dveh zaporednih obrokov, ima pravico zahtevati plačilo preostalih obrokov pred zapadlostjo ali z enostransko izjavo razdreti pogodbo (1. točka 15. člena ZPotK-1). Ob odstopu od pogodbe s strani potrošnika je upravičena zahtevati plačilo glavnice in obresti črpanega kredita (3. točka 17. člena ZPotK-1). Vir: Lasten prikaz s pomočjo ZPotK-1. Potrošnik OBVEZNOSTI Ob odstopu od pogodbe mora obvestiti banko in v primeru že črpanega kredita najpozneje v 30 dneh banki plačati glavnico in obresti (3. točka 17. člena ZPotK-1). V tem primeru mora v roku 8 10 dni (odvisno od vrste izročitve izjave) banki vrniti črpani kredit, vendar brez obresti in drugih stroškov, ki so vezani na kredit (3. točka 14. člena ZPotK-1). Če se predčasno odplačilo izvede za obdobje, za katerega je bila določena fiksna obrestna mera, mora plačati nadomestila morebitnih stroškov, ki so neposredno povezani s predčasnim odplačilom kredita (2. točka 19. člena ZPotK-1). V primeru zamude plačila obveznosti je za čas od nastanka zamude do dneva plačila dolžan plačati zamudne obresti (5. točka 15. člena ZPotK-1). Banka Pred sklenitvijo kreditne pogodbe mora seznaniti in opozoriti potrošnika na vse splošne pogoje poslovanja ter mu izročiti osnutek pripravljene pogodbe (1. in 5. točka 6. člena ZPotK-1). V primeru razdora pogodbe s strani potrošnika mu je dolžna v 8 dneh od izjave vrniti vse plačane zneske (3. točka 14. člena ZPotK-1). V tem primeru ima pravico zaračunati le nepovratne stroške, ki so nastali v zvezi s postopki pred sodišči itd. (4. točka 17. člena ZPotK-1).

29 28 4 OBLIKE POTROŠNIŠKIH KREDITOV PO BANKAH V SLOVENIJI 4.1 Potek analize Na slovenskem bančnem trgu posluje 19 bank. V našo analizo smo se po temeljitem pregledu odločili vključiti 5 bank, ki po tržnem deležu spadajo med deset največjih bank v Sloveniji in so v letu 2011 skupaj predstavljale 55,51 % trga ter nudijo med seboj primerljive oblike kreditov. Te banke so: Nova Ljubljanska banka, d. d. (v nadaljevanju NLB); Nova Kreditna banka Maribor, d. d. (v nadaljevanju NKBM); Abanka Vipa, d. d.; Banka Celje, d. d.; SKB banka, d. d.. Graf 1: Tržni deleži bank v letu ,40 % 5,11 % 8,60 % 9,80 % 26,60 % NLB NKBM ABANKA BANKA CELJE SKB Vir: ZBS 24. Analiza bo temeljila na osnovi primerjave obrestnih mer, zavarovanj in skupnih stroškov, ki jih zaračunavajo banke svojim komitentom in nekomitentom pri najemu kredita, namenjenega potrošnji. Najprej bomo naredili pregled oblik, ki se pojavljajo v opazovanih bankah, in opredelili njihove glavne lastnosti, kamor bomo vključili tudi vrste zavarovanj in višine obrestnih mer. Ker pa nam sami podatki o obrestnih merah in obliki zavarovanja ne bodo podali dovolj podatkov za natančno analizo, bomo to nadaljevali s pomočjo informativnega izračuna na konkretnem primeru najema namenskega in gotovinskega potrošniškega kredita. Tak pristop nam bo podal podatke o celotnih stroških ter tako omogočil bolj natančen pregled in primerjavo med bankami. 24 Dostopno na:

30 Pregled ponudbe V tem delu analize bomo proučili posamezne vrste namenskih in gotovinskih potrošniških kreditov. Omejili se bomo le na oblike, ki jih lahko najdemo v vsaki od zgoraj omenjenih bank. Začeli bomo s kratko opredelitvijo posameznih oblik, nato pa bomo poiskali podatke o tem, komu so namenjene in kakšni so doba odplačevanja, način obrestovanja in oblika zavarovanja. Vključili bomo tudi podatke o višini obrestnih mer, ki jih banke zaračunavanju ob najemu kredita, in dejavnike, ki vplivajo na njihovo višino. Za boljši pregled bomo vse pridobljene podatke strnili v tabele Avto kredit Avtomobilski kredit se uvršča med namenske potrošniške kredite in je namenjen vsem, ki načrtujejo nakup novega ali rabljenega avtomobila, motorja, kolesa, plovila, motornih sani, traktorjev, moto kultivatorjev in dodatne opreme. Prilagojen je potrebam kreditojemalca in omogoča nakup na hiter in enostaven način ter daje možnost odplačevanja od 1 meseca do največ 8 let. Višina odobrenega kredita je odvisna od višine prihodkov (pokojnine, plače, nadomestila za čas porodniškega dopusta, invalidnine itd.) kreditojemalca, obstoječih kreditnih obveznosti, vrednosti nakupa vozila itd 25. Tabela 7: Splošni podatki za avto kredit Banka Odplačevanje Obrestna mera* Kreditojemalec Zavarovanje NOMF NOMV KOM NEK NLB Nad 1 do 5 L X Več oblik 26 NKBM Od 1 do 7 L X Več oblik Banka Celje Od 3 M do 7L Več oblik Abanka Nad 1 do 5 L X Več oblik SKB Od 1 do 8 L Zavar., porok Vir: Lasten prikaz po spletnih podatkih bank. Legenda: NOMF nominalna fiksna obrestna mera; NOMV nominalna variabilna obrestna mera; KOM komitent; NEK nekomitent; L leta, M meseci. *Za podatke o višinah obrestnih mer glej prilogo: tabela Podatki o kreditih so povzeti po spletnih straneh bank; dostopno od Te strani so: in V nadaljevanju so to viri za opise do točke in tabele do številke Opis»več oblik«zajema nekatere od naslednjih zavarovanj: zavarovalnica, porok, s stroški odplačevanja, z vezavo evrskih sredstev, zastava nepremičnine, vrednostnih papirjev ter druge oblike in kombinacije. V nadaljevanju so to podatki tudi za ekološki in gotovinski kredit.

31 Ekološki kredit Na slovenskem bančnem trgu se v zadnjih letih pojavlja tudi nova oblika namenskega potrošniškega kredita z dobo odplačevanja od 3 mesecev do največ 10 let za okoljevarstvene naložbe v nepremičnine, vozila in nakupu energijsko učinkovitejših aparatov natur ali eko kredit. Natančnih podatkov, kdaj točno se je pojavil, na žalost nismo mogli pridobiti, vendar glede na vprašanja, ki smo jih zastavili bančnim uslužbencem in uporabnikom eko kreditov, menimo, da je bil prisoten že v devetdesetih prejšnjega stoletja. Eko kredit prispeva k zmanjšanju vpliva na okolje, varčnejši rabi energije in čistejši tehnologiji. Višina odobrenega kredita je odvisna od predračunske vrednosti nakupa, kreditne sposobnosti kreditojemalca ipd. Te oblike kredita za enkrat še ni mogoče zaslediti v ponudbi NLB in SKB banke, vendar smo se jo vseeno odločili vključiti v naš pregled, saj po podatkih bank povpraševanje za to vrsto vedno bolj narašča. Tabela 8: Splošni podatki za eko kredit Banka Odplačevanje Obrestna mera* Kreditojemalec Zavarovanje NOMF NOMV KOM NEK NKBM Od 3 M do 5 L X Več oblik Banka Celje Od 3 M do 5 L Več oblik Abanka Od 3 M do 10 L Zavar., hipot. Vir: Lasten prikaz po spletnih podatkih bank. Legenda: NOMF nominalna fiksna obrestna mera; NOMV nominalna variabilna obrestna mera; KOM komitent; NEK nekomitent; L leta, M meseci. *Za podatke o višinah obrestnih mer glej prilogo: tabela Študentski kredit Študentski kredit je kredit z dobo odplačevanja od 1 meseca do največ 3 let. Namenjen je vsem polnoletnim dijakom in študentom za plačilo stroškov študija, kot so: nakup računalniške opreme, študijske literature, plačilo šolnine, tečajev in potovanj. Prednost kredita je v tem, da se nakaže na osebni račun študenta in tako omogoča porabo za vse namene. Višina odobrenega kredita je odvisna od rednih mesečnih prejemkov kreditojemalca (štipendija, pokojnine, nakazila prek študentskih servisov).

32 31 Tabela 9: Splošni podatki za študentski kredit Banka Odplačevanje Obrestna mera* Kreditojemalec Zavarovanje NOMF NOMV KOM NEK NLB Od 1 M do 3 L X X Več oblik 27 NKBM Od 3 M do 3 L X X Več oblik Banka Celje Od 3M do 3 L X X Porok Abanka Od 1 M do 3 L X X Porok SKB Od 3 M do 3 L X X Porok Vir: Lasten prikaz po spletnih podatkih bank. Legenda: NOMF nominalna fiksna obrestna mera; NOMV nominalna variabilna obrestna mera; KOM komitent; NEK nekomitent; L leta, M meseci. * Za podatke o višinah obrestnih mer glej prilogo: tabela Hitri kredit Hitri kredit je gotovinski kredit, ki omogoča potrošnikom na hiter način pridobiti denarna sredstva, ki jih lahko nato porabijo za premagovanje denarnih težav ali za nenačrtovane manjše ali večje nakupe ter storitve, kot so: plačilo zavarovanja avtomobila, počitnic, daril, šolskih potrebščin, računalnika, novega pohištva itd. Kredit se v celoti nakaže na osebni račun kreditojemalca in mu tako omogoča takojšnjo porabo sredstev. Znesek odobrenega kredita bo odvisen od višine prihodkov, obstoječih kreditnih obveznosti itd. Doba odplačevanja se giblje od 2 mesecev do največ 10 let. Tabela 10: Splošni podatki za hitri kredit Banka Odplačevanje Obrestna mera* Kreditojemalec Zavarovanje NOMF NOMV KOM NEK NLB 28 Od 2 M do 10 L Več oblik NKBM Od 3 M do 5 L X X Več oblik Banka Celje Od 3 M do 3 L X X Več oblik Abanka Od 3 M do 3 L X X Zavar. SKB Od 3 M do 3 L Več oblik Vir: Lasten prikaz po spletnih podatkih bank. Legenda: NOMF nominalna fiksna obrestna mera; NOMV nominalna variabilna obrestna mera; KOM komitent; NEK nekomitent; L leta, M meseci. 27 Opis»več oblik«zajema nekatere izmed naslednjih zavarovanj: porok, zavarovalnica in druge oblike po dogovoru ter tudi možnost brez zavarovanja. 28 Ker banka v ponudbi nima posebne oblike hitrega kredita, smo uporabili podatke za osebni kredit, ki prav tako omogoča hitro pridobitev sredstev. Lahko je namenski in gotovinski.

33 32 *Za podatke o višinah obrestnih mer glej prilogo: tabela Limit Osnovni ali redni limit je posebna oblika potrošniškega gotovinskega kredita, ki se posamezniku v določeni višini odobri že ob samem odprtju računa pri banki. Imetniku računa omogoča negativno stanje na računu in je tako namenjen vsem, ki želijo povečati svoja razpoložljiva denarna sredstva. Obravnavane banke poleg osnovnega limita nudijo tudi izredni limit, pri katerem se vlagatelju na podlagi vloge za odobritev odobri dovoljeno negativno stanje, ki je višje od zgoraj omenjenega določenega zneska rednega limita. Kredit se lahko črpa v večkratnih različno visokih zneskih, pri čemer se obresti zaračunavajo samo za izkoriščen del. Z vsakim novim prilivom ali pologom se znesek limita zmanjša oziroma se določen del kredita poplača. Za dovoljeno prekoračitev dejanskega stanja banke po navadi zaračunavajo fiksno nominalno obrestno mero. Za nedovoljeno prekoračitev zaračunajo zakonsko določene zamudne obresti v višini 9 %. Tabela 11: Obrestne mere in oblike zavarovanj za limit Znesek kredita Doba odplačevanja Obrestna mera Zavarovanje Odvisen od vrste računa Do 1 leta 7,00 9,00 % S stroški odplačevanja Vir: Lasten prikaz po spletnih podatkih bank Premostitveni kredit Premostitveni kredit je kredit, ki se odobri fizičnim osebam na podlagi zastave vezanih sredstev (depozitov), ki jih imajo ti pri banki. Kreditojemalcem omogoča pridobitev denarnih sredstev še pred iztekom vezave depozita, ki jih lahko takoj porabijo za pokritje nujnih izdatkov, naložb itd. Komitenti banke lahko vežejo tako tuja 29 kot domača sredstva, in sicer za dobo do 1 leta (kratkoročni depozit) in do največ 10 let (dolgoročni depozit). Doba odplačevanja premostitvenega kredita po navadi ne sme prekoračiti končnega roka vezave sredstev. Tako v primeru kratkoročnega kredita ta doba ne sme biti daljša od enega leta, v primeru dolgoročnega pa od 10 let. Tabela 12: Obrestne mere in oblike zavarovanj za premostitveni kredit Znesek kredita Doba odplačevanja Obrestna mera Zavarovanje Odvisna od zneska in vrste vezanih Ne sme presegati Odvisna od višine Z zastavo vezanih sredstev (največ 90 končnega roka zastavljenih sredstev denarnih sredstev % vezanih vezave sredstev in časa vezave sredstev) Vir: Lasten prikaz po spletnih podatkih bank. 29 Švicarski frank, ameriški dolar, kanadski dolar, avstralski dolar, angleški funt, švedska krona in britanski funt.

34 Povzetek analize pregleda ponudbe potrošniških kreditov po izbranih bankah V tem delu analize smo uspeli zbrati šest oblik namenskih in gotovinskih potrošniških kreditov, ki jih je mogoče zaslediti v ponudbi vsake od petih opazovanih bank. S pomočjo analize smo prišli do ugotovitve, da so višine obrestnih mer odvisne od dobe odplačevanja (daljša, ko bo doba najetega kredita višja bo obrestna mera in obratno) in tudi od poslovanja z banko, saj bo nekomitent banke praviloma plačal tudi do za odstotek višjo obrestno mero kot komitent. Višina nominalne obrestne mere se tako giblje od 5,30 do 7,90 %, pribitki na referenčno obrestno mero pa od 2,00 do 5,00 %. Kot referenčno obrestno mero SKB banka uporablja 3-mesečni EURIBOR, medtem ko vse druge banke 6- mesečnega. Kar se tiče zavarovanja kredita, se kot najpogostejši želeni obliki pojavljata zavarovanje pri zavarovalnici in zavarovanje s poroki. 4.3 Primerjava izbranih vrst potrošniških kreditov Posameznik, ki se odloči za najem potrošniškega kredita najlažje preveri koliko bo plačal za njega z informativnimi izračuni. Ti so danes dostopni vsem uporabnikom spleta in so najboljša rešitev pri primerjavi kreditnih pogojev med posameznimi bankami. Zato ga bomo uporabili kot glavno orodje za pomoč pri naši analizi. Kot smo že ugotovili, poznamo številne vrste namenskih in gotovinskih potrošniških kreditov, zato bomo analizo v nadaljevanju skrčili in se omejili le na dve po našem mnenju najpogostejši najeti obliki, in sicer avto kredit in hitri kredit. Najprej bomo med seboj primerjali zneske posameznih stroškov mesečnih obveznosti, odobritve, zavarovanja in interkalarnih obresti, pridobljenih z informativnimi izračuni. Nadalje bomo seštevke teh, ki bodo predstavljali dejanske celotne stroške, uporabili kot glavno merilo pri presoji najboljše možne alternative najetja kredita za kreditojemalca. Ker banke ponujajo avto kredit komitentom in nekomitentom, bomo izračun oblikovali tako za prve kot za druge in videli, kolikšna bi bila razlika v višini stroškov v primeru, če kreditojemalec z banko ne bi poslovno sodeloval. Pri gotovinskem potrošniškem kreditu pa bomo informativni izračun oblikovali le za kreditojemalca, ki z banko poslovno sodeluje, saj večina to obliko ponuja samo komitentom banke. Izračun bo upošteval pogoje veljavne na dan in bo zgolj informativne narave, saj banke obravnavajo vsako stranko individualno zaradi česar lahko dejanski pogoji kredita na koncu odstopajo od samega izračuna Namenski potrošniški kredit Predpostavljamo, da je kreditojemalec komitent/nekomitent banke in želi najeti avto kredit v višini 9.000,00 EUR z zavarovanjem pri zavarovalnici, dobo odplačevanja 5 let in obrestovanjem po nominalni variabilni obrestni meri, vezani na referenčno obrestno mero EURIBOR.

35 Banka Mesečna obveznost OM (%)* Strošek odobritve Strošek zavarovanja IO (v ) Skupni stroški EOM (%) Skupni znesek kredita (v ) 34 Tabela 13: Informativni izračun za avto kredit na dan KOMITENT NLB 169,22 4,85 125,00 213,22 23, ,89 6, ,89 NKBM 167,54 4,44 94,88 359,50 X 1.506,78 6, ,78 Banka Celje 169,06 4,81 135,00 235,33 X 1.513,93 6, ,93 Abanka 168,85 4,76 115,00 232,00 22, ,58 6, ,58 SKB ,40 4,16 135,00 X X 1.375,24 5, ,24 NEKOMITENT NLB 169,22 4,85 125,00 269,07 23, ,74 6, ,74 NKBM 169,39 4,89 106,38 360,37 X 1.630,15 7, ,15 Banka Celje 169,06 4,81 135,00 281,99 X 1.560,59 6, ,59 Abanka 174,67 5,76 185,00 287,16 28, ,18 8, ,18 SKB ,40 4,16 180,00 X X 1.284,64 5, ,64 Vir: Lasten prikaz na podlagi informativnih izračunov bank. *Za izračun obrestne mere glej prilogo: tabela 5. V nadaljevanju primerjamo podatke iz table 13 po naslednjih kriterijih: Mesečna obveznost Mesečni obrok je za komitenta najnižji pri SKB banki, kjer bo v obdobju petih let vsak mesec plačeval 166,40. Sledijo ji NKBM s 167,54, Abanka s 168,85 in Banka Celje s 169,06. Najvišje mesečne obveznosti bo imel potrošnik, ki se bo odločil za najem kredita pri NLB, saj mu bo ta vsaki mesec zaračunala 169,22. Razlika med zneski v primeru, ko je kreditojemalec komitent banke, tako znaša do 2,82. V primeru, da je kreditojemalec nekomitent banke, bo za njega pri NKBM in Abanki znesek mesečnih obveznosti višji, medtem ko se pri drugih ne spremeni. V obdobju petih let bi vsak mesec tako pri prvi plačeval 1,85, pri drugi pa 5,82 višji znesek. Mesečni obrok je tako tudi za nekomitenta najnižji pri SKB banki, kjer bi plačeval 166, V informativnem izračunu so zajeti mesečni stroški vodenja računa v višini 1,96 in mesečni stroški vodenja kredita v višini 2,30, niso pa zajeti podatki o stroških zavarovanja kredita, zaradi česar SKB banke ne bomo obravnavali kot splošno najugodnejšo ali najdražjo. 31 V informativnem izračunu so zajeti mesečni stroški vodenja kredita v višini 2,00, niso pa zajeti podatki o stroških zavarovanja kredita, zaradi česar SKB banke ne bomo obravnavali kot splošno najugodnejšo ali najdražjo.

36 35 Strošek odobritve Višina stroška odobritve se za komitenta giblje od 94 do 135. Najnižji je pri NKBM in znaša 94,88. Sledita ji Abanka in NLB, prva z 21 % in druga z 31,7 % višjim zneskom. Najvišji znesek bo komitent plačal pri Banki Celje in SKB banki, kjer mu bodo ob najemu zaračunali kar 42,2 % več, kar skupaj znese 135. Razlika med stroški v primeru, ko je kreditojemalec komitent banke, tako znaša do 40,12. Znesek stroška odobritve kredita je pri NLB in Banki Celje enak ne glede na poslovno sodelovanje kreditojemalca z banko, druge banke pa za odobritev kredita nekomitentu zaračunavajo več. Razlika se giblje med 12,1 in 60 %. Najvišja razlika je pri Abanki, saj bi mu ta zaračunala kar 70 več, sledi pa ji SKB banka s 45. Kljub temu da tudi NKBM zaračuna za 11,5 višji strošek, bo ta med vsemi bankami za kreditojemalca, ki z banko poslovno ne sodeluje, še vedno najnižji. Strošek zavarovanja Posameznik, ki se bo odločil za najetja kredita pri NLB, bo kredit pri zavarovalnici lahko zavaroval z najmanjšimi stroški, ki znašajo 213,22. Najvišji so pri NKBM, kjer bo kreditojemalec plačal zavarovalno premijo v višini 359,50, kar znese kar 68,6 % več, medtem ko se višina teh stroškov pri drugih dveh bankah giblje le med 9 in 10,40 % višjim zneskom. Razlika med stroški v primeru, ko je kreditojemalec komitent banke, tako znaša tudi do 146,28. Za nekomitenta bo najvišja razlika v višini zavarovalne premije pri NLB, kjer bi mu za zavarovanje zaračunali 55,85 več, vendar bi bila ta opcija za njega še vseeno najugodnejša. Sledita ji Abanka s 55,16 in Banka Celje s 46,66 višjimi stroški. Najnižja razlika je pri NKMB, kjer bi bili ti za kreditojemalca ki z banko poslovno ne sodeluje, višji le za 0,87. Interkalarne obresti Interkalarne obresti so vštete v končnem znesku kredita samo v izračunu NLB v višini 23,79 in izračunu Abanke v višini 22,23, med katerima je razlika v vrednosti 1,56. Strošek interkalarnih obresti se pri NLB glede na poslovno sodelovanje kreditojemalca ne spremeni, medtem ko je pri Abanki za nekomitenta višji za 6,55. Skupni stroški kredita Glede na informativni izračun bi bilo kredit za komitenta v višini 9.000,00 z dobo odplačevanja pet let na dan najugodneje najeti pri Abanki, kjer bi vsi stroški skupaj znašali 1.500,58. Največ pa bi zanj odštel pri NLB, kjer bi ob najemu plačal stroške v višini 1.515,89, kar znese 15,31 več. Za nekomitenta bi bila glede na informativni izračun najugodnejša Banka Celje, kjer bi vsi stroški skupaj znašali 1.560,59, kar je sicer 46,66 več kot v primeru, če bi z banko poslovno sodeloval. Največ pa bi za kredit odštel v Abanki, kjer bi ob najemu plačal za 480,60 višje stroške, kar znese skupaj 1.981,18.

37 Banka Mesečna obveznost OM (%) Strošek odobritve Strošek zavarovanja IO (v ) Skupni stroški EOM (%) Skupni znesek kredita (v ) Povzetek analize stroškov avto kredita po izbranih bankah Ker smo ta del analize oblikovali tako za komitenta kot tudi nekomitenta, smo si s tem omogočili bolj širok vpogled na področje zaračunavanja stroškov. Glede na to, da je razlika v zneskih posameznih stroškov zavarovanja in odobritve med izbranimi bankami v primeru, ko je kreditojemalec komitent, kar visoka, pa razlika v izračunih končnih celotnih stroškov presenetljivo ni, saj znaša največ 15,31. K temu pripomorejo nizke razlike v zneskih mesečnih obveznosti in interkalarnih obrestih. Drugačni pa so izsledki analize v primeru, ko gre za nekomitenta. Banke mu ob najemu vsekakor zaračunajo konkretno višje stroške odobritve (izjemi sta NLB in Banka Celje) in zavarovanja. To pomeni, da so tudi celotni stroški občutno višji, na kar kažejo zgornji izračuni. Največja odstopanja med višinami zneskov se tako pojavljajo, kadar gre za najem kredita s strani nekomitenta, medtem ko razlike v primeru, ko je kreditojemalec komitent, tudi obstajajo, vendar niso tako visoke. Na osnovi pridobljenih rezultatov tako lahko sklenemo, da se kredit najbolj splača najeti pri banki, s katero posameznik poslovno sodeluje, saj bi v nasprotnem primeru plačal višje stroške in posledično tudi višji končni znesek kredita. Višje zaračunavanje stroškov nekomitenom pa lahko razumemo kot eno od taktik banke za pridobivanje komitentov Gotovinski potrošniški kredit Predpostavljamo, da je kreditojemalec komitent banke in želi najeti hitri gotovinski potrošniški kredit v višini 4.000,00 EUR z zavarovanjem pri zavarovalnici, dobo odplačevanja 3 leta in obrestovanjem po nominalni fiksni obrestni meri. Tabela 14: Informativni izračun za hitri kredit na dan NLB ,51 6,45 52,00 92,61 4,93 559,91 9, ,91 NKBM 124,42 7,50 35,75 83,29 X 598,16 9, ,16 Banka Celje ,79 7,70 80,00 X X 572,44 9, ,44 Abanka 123,70 7,10 60,00 101,98 4,66 619,79 10, ,71 SKB ,14 6,80 60,00 187,07 X 805,04 13, ,04 Vir: Lasten prikaz na podlagi informativnih izračunov bank. 32 Uporabili smo obrestne mere za osebni kredit z zavarovanjem. 33 V informativnem izračunu niso zajeti podatki o stroških zavarovanja kredita. 34 V informativnem izračunu so zajeti tudi mesečni stroški vodenja računa v višini 1,96 in mesečni stroški vodenja kredita v višini 1,50. Brez teh stroškov je skupni znesek zmanjšan za 124,56, kar znese 4.680,48.

38 37 V nadaljevanju primerjamo podatke iz tabele 14 po naslednjih kriterijih: Mesečna obveznost Razlika med mesečnimi zneski tudi pri gotovinskem kreditu ni velika in znaša največ 2,28. Sicer pa bo najnižje stroške mesečne obveznosti imel kreditojemalec, ki se bo odločil za najem kredita pri NLB, kjer mu bodo v obdobju 3 let vsaki mesec zaračunali 122,51. Sledijo ji SKB banka s 123,14, Abanka s 123,70, NKBM s 124,42 in Banka Celje, kjer je mesečni znesek obveznosti najvišji in znaša 124,79. Strošek odobritve Višina stroška odobritve se giblje med 35 in 80. Najnižji je pri NKBM, kjer ob odobritvi zaračunajo 35,75. Sledijo ji NLB s 45 % višjim zneskom ter Abanka in SKB banka, ki zaračunata 67 % več. Najvišji znesek bo kreditojemalec plačal pri Banki Celje, in sicer 80. Razlika tako znaša do 44,25. Strošek zavarovanja Najnižjo zavarovalno premijo v višini 83,29 bo plačal kreditojemalec, ki se bo odločil za najem kredita pri NKBM. Sledita ji NLB in Abanka, prva z 11 % in druga z 22 % višjim zneskom. Najvišjo razliko lahko vidimo pri SKB banki, kjer strošek zavarovanja znaša 187,07. Razlika je tako lahko tudi do 103,78. Interkalarne obresti Tudi pri gotovinskem kreditu so te vrste obresti zajete le v izračunu NLB v višini 4,93 in Abanke v višini 4,66. Razlika med njima znaša le 0,27. Skupni strošek kredita Glede na informativni izračun bi bilo hitri gotovinski kredit v višini 4.000,00 in z dobo odplačevanja 3 leta na dan najugodneje najeti pri NLB, kjer bi skupni stroški znašali 559,91. Največ bi zanj odšteli pri SKB banki, kjer bi celotni stroški s stroški vodenja računa in kredita znašali 245,13 več, kar znese 805, Povzetek analize stroškov hitrega kredita po izbranih bankah Analizo smo na tem delu oblikovali le za primer, ko kreditojemalec nastopa kot komitent, vendar se tudi tu med bankami pojavljajo razlike pri višinah stroškov. To pa je bilo seveda treba pričakovati, saj vsaka od njih posluje pod svojimi pogoji tudi takrat, ko gre za kreditojemalca, ki z banko poslovno sodeluje. Najvišja razlika v zneskih se kaže pri stroških zavarovanja in odobritve kredita. Najnižjo razliko pa je tako kot pri avto kreditu mogoče opaziti pri stroških mesečnih obveznosti in stroških interkalarnih obresti. Ključnega pomena je seveda seštevek posameznih stroškov, kjer smo prišli do presenetljivega rezultata. Razlika med končnimi seštevki znaša tudi do 245,13. Na osnovi pridobljenih podatkov tako lahko rečemo, da se kreditojemalcu pred najemom kredita resnično splača preveriti izračune tudi pri drugih bankah, kar ga lahko pripelje do morebitne odločitve za novo poslovno sodelovanje z eno od njih.

39 38 5 SKLEP Že pred začetkom devetnajstega stoletja se je družba delila na del privilegiranih ljudi, ki so lahko brez skrbi uživali svojo kupno moč, in del, ki ga je sestavljala ogromna masa prebivalstva, ki na žalost te moči ni imela. Želja po boljšem življenjskem standardu slednjih je ustvarila vedno večje povpraševanje po potrošniških kreditih. S širjenjem uporabe potrošniškega kredita pa se tako širi tudi ponudba le-teh v bankah v Sloveniji. Današnja zakonodaja na področju potrošniškega kreditiranja vsakemu potrošniku zagotavlja poštene informacije v zvezi s pomembnimi elementi in cenami kreditov. Vsi finančni posredniki pa se morajo kljub temu zavedati, da je za potrošnika zelo pomembna faza pred sklenitvijo pogodbe, saj bo najeti kredit za njega prinesel časovno obremenitev in ogromno obveznosti. Zato ga morajo pred sklenitvijo še enkrat seznaniti z vsemi pogoji in mu predložiti osnutek čim bolj enostavno in razumljivo napisane pogodbe. Vsak, ki se odloči za najem kredita, mora pričakovati, da obrestna mera ne bo edini strošek, ki ga bo plačal, saj mu bo banka zaračunala tudi stroške, povezane z odobritvijo, zavarovanjem, v nekaterih bankah tudi interkalarne obresti, ti stroški pa so od banke do banke različno visoki, kar povzroči razlike v končni ceni kredita. Ta bo običajno najugodnejši pri tisti banki, s katero kreditojemalec posluje. Tako je v interesu vsake banke, da bi omogočala najnižje stroške in si s tem ustvarila čim večjo rast kreditnega povpraševanja, kar pa je ob današnjih pogojih na finančnem trgu zelo težko. Povpraševanje po kreditih, še posebej po potrošniških, v zadnjih letih tako v Sloveniji kot tudi v drugih članicah Evropske unije upada, saj so banke zaradi svoje varnosti morale zaostriti pogoje kreditiranja, kar je pripeljalo do višjih cen kreditov. Kljub neugodnemu makroekonomskemu okolju pa je večini opazovanih bank v preteklem letu s svojimi kakovostnimi storitvami, številnimi drugimi ugodnostmi in novostmi uspelo nuditi nemotene kredite gospodinjstvom in tako ohraniti tržne deleže kreditiranja prebivalstva na zadovoljivem nivoju, nekaterim med njimi pa jih je uspelo celo povečati. Namen diplomskega seminarja je bila analiza in primerjava ponudb v petih bankah v Sloveniji, in sicer v NLB, NKBM, Banki Celje, SKB banki in Abanki. Na osnovi pridobljenih podatkov tako lahko sedaj potrdimo ali ovržemo teze, ki smo si jih zastavili na začetku diplomskega seminarja: Prvo tezo»kredite ponuja veliko bank, vendar vsaka pod svojimi pogoji.«smo potrdili že med izbiranjem bank za našo analizo, kjer smo lahko izbirali kar med devetnajstimi bankami, ki delujejo na trgu in nudijo kreditne storitve. Drugo tezo»ponudba potrošniških kreditov v Sloveniji je široka in raznolika.«potrjujemo, saj smo s pregledom ponudbe prišli do zaključka, da so posameznikom v bankah na voljo različne oblike tako namenskih kot tudi gotovinskih potrošniških kreditov. Tretjo tezo»krediti se v posameznih bankah razlikujejo po višini obrestnih merah.«potrjujemo, saj smo s pregledom obrestnih mer posameznih oblik kreditov dokazali, da se ti v opazovanih bankah obrestujejo po različno visokih nominalnih fiksnih kot tudi nominalnih variabilnih obrestnih merah.

40 39 Četrto tezo»krediti se v posameznih bankah razlikujejo po vrsti zavarovanja.«potrjujemo, saj smo s pregledom oblik zavarovanj posameznih vrst kreditov dokazali, da se enake oblike kreditov v bankah lahko zavarujejo na različne načine. Peto tezo»višine celotnih stroškov kredita se med bankami razlikujejo.«potrjujemo z rezultati, pridobljenimi s pomočjo informativnih izračunov, iz katerih je razvidno, da so končni zneski celotnih stroškov od banke do banke različno visoki.

41 40 6 POVZETEK Vedno je obstajal nekdo, ki je imel presežek, in nekdo, ki si ga je želel izposoditi. Prve oblike "kreditiranja" so se tako pojavile že dva tisoč let pred našim štetjem, še v času antike. Že od samega začetka kapitalizma pa za prevladujočo obliko kreditiranja šteje bančni kredit. Če pogledamo današnji svet, lahko rečemo, da živimo v času slednjega, saj se vse več ljudi zaradi pomanjkanja sredstev odloča za najem kredita pri banki. Ker pa je na slovenskem kreditnem trgu ogromno specializiranih ponudnikov, smo se s svojo analizo osredotočili na pet bank, ki s svojimi tržnimi deleži zavzemajo več kot polovico slovenskega bančnega trga, ter na njihovo ponudbo in pogoje za najem potrošniških kreditov. Treba se je zavedati, da vsak najem kredita poleg obrestne mere spremljajo tudi določeni stroški, višina katerih vpliva na končno ceno, ki jo bo kreditojemalec plačal banki. S pomočjo informativnih izračunov smo te stroške uporabili kot glavno merilo pri naši analizi in prišli do zaključka, da se višine cen kreditov od banke do banke lahko močno razlikujejo. Ključne besede: kredit, banka, finančna kriza, obrestna mera, stroški kredita, zavarovanje kredita, kreditna pogodba, doba odplačevanja, komitent, nekomitent. ABSTRACT Throughout history, there was always somebody who had a surplus and somebody who wanted to borrow it. First types of "crediting" thus appeared as early as 2,000 years BC, in ancient times. Since the beginning of capitalism the predominant form of crediting has been the bank loan. If we look at the world today, we can say that we live in an era of credit, since an increasing number of people decide to take a loan at the bank due to a lack of funds. Since there is a large number of specialized credit institutions on the Slovenian credit market, our analysis focuses on five banks, whose market share accounts for more than a half of the Slovenian banking market, and on their offer and conditions for taking out consumer credit. We must be aware of the fact that every time a loan is granted there are certain additional costs apart from the interest rate that influence the total amount that the borrower shall pay to the bank. Using indicative calculations, they were used as the main criterion in our analysis and we came to the conclusion that the cost of credit may significantly vary between different banks. Key words: credit, bank, financial crisis, interest rate, credit costs, credit insurance, credit agreement, repayment period, bank client, non-bank client.

42 41 LITERATURA 1. Aver, Boštjan Zavarovanje kreditov in sodobni modeli merjenja kreditnega tveganja Mertonov model. Zavarovalniški horizonti: revija za zavarovalništvo in aktuarstvo 3(2), Batista, Marija Potrošniško kreditiranje po novih predpisih. Kapital: revija za naložbo denarja 11(251), Bertola, Giuseppe, Disney, Richard in Grant, Charles, The economics of consumer credit. Massachusetts: Institute of Technology. [online]. Dostopno na: 4. Bobek, Dušan Finančni trg. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 5. Borak, Neven in Savin, Davor Teorija in praksa obrestnih mer. Ljubljana: Zveza ekonomistov Slovenije: Inštitut za novejšo zgodovino. 6. Crnković, Rudi Kredit in kreditni sistem. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 7. Crnković, Rudi Kreditni sistem. Maribor: Visoka ekonomsko-komercialna šola. 8. Čibej, Jože Andrej EOM v novem zakonu o potrošniških kreditih. Bančni vestnik: revija za denarništvo in bančništvo 60(3), Čibej, Jože Andrej Nedorečenost efektivne obrestne mere. Revizor: revija o reviziji 22(4), Čibej, Jože Andrej Kako banke računajo obresti. Ljubljana: Združenje bank Slovenije. 11. Dimovski, Vlado Bančništvo: zapiski predavanj. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 12. Drol Novak, Živa in Gradišar Ilovar, Sonja Potrošniški krediti: Kaj moramo vedeti o zakonu o potrošniških kreditih. Ljubljana: Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave. 13. Edwards, Herbert Credit management hadbook. Aldershot; Brookfield, Vermont: Gower. 14. F. Chapin, Albert in Hassett, George E Credit and Collection Principles and Practice. New York: McGraw-Hill. 15. Filipič, Drago in Tanja, Markovič - Hribernik Osnove financ. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

43 Smith, Paul F Consumer credit costs. Princeton: University Press. 17. Györek, Vito Denar, obresti, investicije. Murska Sobota: Franc-Franc. 18. Cook, Robert H. in Hancock, Robert S. Consumer and Commercial credit management Homewood: Irwin. 19. Heffernan, Shelagh. Modern banking in theory and practice Chichester: J. Wiley. 20. Kosi, Milena Merila za ugotavljanje kreditne sposobnosti. Bančni vestnik: revija za denarništvo in bančništvo 39(1/2), Košak, Tomaž Vpliv finančne krize na uspešnost poslovanja bank. Bančni vestnik: revija za denarništvo in bančništvo 58(7/8), Kuzmin, Franc Efektivna obrestna mera kot zbirni kazalnik posojilnih pogojev. Bančni vestnik: revija za denarništvo in bančništvo 45(5), Lubej, Samo in Stanonik, Alja Urejene osebne finance za vsakogar. Maribor: Kapital. 24. Marshall, Alfred Money, credit and commerce. New York. 25. Norčič, Oto Obresti in faktorji obrestne mere. Maribor: Obzorja. 26. Pišot Cvikl, Maja Zavarovanje kreditov ne poravnava dolgov. Pravna praksa: časopis za pravna vprašanja 21(8), Pokorn, Jože Denar in kredit v narodnem gospodarstvu. Ljubljana: Cankarjeva založba. 28. Reifner, Udo Finančna kriza in potrošniki. Mladina 29, Ribič, Branka Problematika kreditiranja prebivalstva z vidika banke. Diplomsko delo. Višja strokovna šola Academia Maribor. 30. Ribnikar, Ivan. Monetarna ekonomija I Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 31. Saje, Janez Slovenske banke in mednarodna finančna kriza. Bančni vestnik: revija za denarništvo in bančništvo 57(1/2), Stranjak, Asim Teorija potrošačkog kredita. Zagreb: Informator. 33. Tušek, Katja Bančni krediti prebivalstvu (na primeru NKBM). Diplomsko delo. Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor.

44 Vandone, Daniela Consumer credit in Europe: Risks and opportunities of a Dynamic Industry. Springer-Verlag Berlin Heidelberg. [online]. Dostopno na: ce=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false. 35. Vidmar, Tinca Bančni kreditni posli in vzorci pogodb. Ljubljana: Center Marketing International.

45 44 VIRI 1. Abanka [online]. Dostopno na: [ ]. 2. Abanka Informativni izračun. [online]. Dostopno na: [ ]. 3. Abanka Letno poročilo [online]. Dostopno na: [ ]. 4. Banka Celje [online]. Dostopno na: [ ]. 5. Banka Celje Informativni izračun. [online]. Dostopno na: [ ]. 6. Banka Celje Letno poročilo [online]. Dostopno na: [ ]. 7. BIS-Bank for international settlements Monetary & financial stability. [online]. Dostopno na: [ ]. 8. BS-Banka Slovenije Statistika: Povprečne efektivne obrestne mere potrošniških kreditov. [online]. Dostopno na: [ ]. 9. BS-Banka Slovenije Letno poročilo [online]. Dostopno na: [ ]. 10. ECB-Evropska centralna banka Mesečni bilten junij [online]. Dostopno na: [ ]. 11. ECB-Evropska centralna banka Mesečni bilten december [online]. Dostopno na: [ ]. 12. GO4BANK.COM. Slovar izrazov. [online]. Dostopno na: [ ]. 13. Nova Kreditna banka Maribor [online]. Dostopno na: [ ]. 14. Nova Kreditna banka Maribor Letno poročilo [online]. Dostopno na: [ ]. 15. Nova Ljubljanska banka [online]. Dostopno na: [ ].

46 Nova Ljubljanska banka Informativni izračun. [online]. Dostopno na: [ ]. 17. Nova Ljubljanska banka Slovarček izrazov. [online]. Dostopno na: Nova Ljubljanska banka Letno poročilo [online]. Dostopno na: [ ]. 19. Probanka [online]. Dostopno na: [ ]. 20. SKB [online]. Dostopno na: [ ]. 21. SKB Informativni izračun. [online]. Dostopno na: ž [ ]. 22. SKB Letno poročilo [online]. Dostopno na: [ ]. 23. SLONEP Oblike zavarovanja kreditov. [online] Dostopno na: [ ]. 24. SLONEP Postopek najema kredita. [online]. Dostopno na: [ ]. 25. Statistični urad RS Kazalniki: Temeljna obrestna mera. [online]. Dostopno na: [ ]. 26. Republika Slovenija Zakon o bančništvu (ZBan-1-UPB5). Uradni list RS, št. 99/2010. [online]. Dostopno na: [ ]. 27. Republika Slovenija Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-1). Uradni list RS, št. 59/2010. [online]. Dostopno na: [ ] 28. Republika Slovenija Višje sodišče v Ljubljani. [online]. Dostopno na: [ ]. 29. Republika Slovenija Obligacijski zakonik (OZ-UPB1). Uradni list RS, št. 97/2007. [online]. Dostopno na: [ ]. 30. UniCredit Banka Slovenija [online]. Dostopno na: [ ].

47 ZBS-Združenje bank Slovenije Članice: banke in hranilnice. [online]. Dostopno na: [ ]. 32. ZPS-Zveza potrošnikov Slovenije Izjava za javnost. [online]. Dostopno na: [ ].

48 1 OKRAJŠAVE, KRATICE IN SIMBOLI BIS = Bank for International Settlements (Banka za mednarodne poravnave) BS = Banka Slovenije d.d. = Delniška družba ECB = Evropska Centralna banka EOM = Efektivna obrestna mera EURIBOR = Euro Interbank Offered Rate (Medbančna ponujena obrestna mera znotraj evra) = Evro IO = Interkalarne obresti NKBM = Nova Kreditna banka Maribor NLB = Nova Ljubljanska banka OM = Obrestna mera OZ = Obligacijski zakonik TOM = Temelja obrestna mera UPB = Uradno prečiščeno besedilo ZBan = Zakon o bančništvu ZBS = Združenje bank Slovenije ZPotK = Zakon o potrošniških kreditih ZPS = Zveza potrošnikov Slovenije

49 2 PRILOGA Tabela 1: Obrestne mere za avto kredit v maju 2012 Banka NOMF NOMV Višina obrestne mere odvisna (v %) (v %) od: dobe odplačevanja poslovnega sodelovanja 1 NLB X 6 M + 3,90 X X NKBM X 6 M + 3,35-4,20 Banka Celje 6,75 ali 7,15 6 M + 3,85 ali 4,05 X Abanka 6,70-7,90 X SKB 6,80 ali 7,00 3 M + 3,50-3,90 X Vir: Lasten prikaz po spletnih podatkih bank. Tabela 2: Obrestne mere za eko kredit v maju 2012 Banka NOMF NOMV Višina obrestne mere odvisna (v %) (v%) od: dobe odplačevanja poslovnega sodelovanja NKBM 2 6,50 7,60 X Banka Celje 6,20 6,30 6 M + 2,00 ali 2,10 X Abanka 6,00 7,60 6 M + 3,20 5,00 Vir: Lasten prikaz po spletnih podatkih bank. Tabela 3: Obrestne mere za študentski kredit v maju 2012 Banka NOMF NOMV Višina obrestne mere odvisna (v %) (v%) od: dobe odplačevanja poslovnega sodelovanja NLB 5,55 X X X NKBM 6,35 in 6,60 X X Banka Celje 5,30 5,50 X X Abanka 5,30 X X X SKB 6,50 X X X Vir: Lasten prikaz po spletnih podatkih bank. 1 NKBM in Abanka nekomitentom tako pri avto kreditu kot tudi pri eko kreditu zaračunata višjo obrestno mero. Prva za 0,45 in druga za 1 odstotno točko. 2 Upoštevali smo obrestne mere za eko osebni kredit.

50 3 Tabela 4: Obrestne mere za hitri kredit v maju 2012 Banka NOMF NOMV Višina obrestne mere odvisna (v %) (v%) od: dobe odplačevanja poslovnega sodelovanja 3 NLB 4 6,25 6,90 6 M + 4,10 4,70 NKBM 7,00 7,65 X X Banka Celje 7,10 7,70 X X Abanka 6,50 7,10 X X SKB 6,70 7,80 3 M + 3,50 4,70 Vir: Lasten prikaz po spletnih podatkih bank. Tabela 5: Izračun nominalne variabilne obrestne mere na dan Banka Izračun NOMV (v %) Komitent Nekomitent NLB 0, ,90 = 4,85 0, ,90 = 4,85 NKBM 0, ,50 = 4,44 0, ,95 = 4,89 Banka Celje 0, ,85 = 4,81 0, ,85 = 4,81 Abanka 0, ,80 = 4,76 0, ,80 = 5,756 SKB 0, ,50 = 4,16 0, ,50 = 4,16 Vir: Lasten prikaz po spletnih podatkih bank. Enačba 1: Razlaga matematične enačbe za izračun EOM m = tranš, zaporedna številka zadnjega črpanja, če se kredit črpa postopoma, drugače je m=1 k = zaporedna številka črpanja C(k) = znesek k-tega črpanja t(k) = trajanje časovnega presledka, izraženo v letih ali delih leta, med datumom prvega črpanja in datumom vsakega posameznega naslednjega črpanja m = zaporedna številka zadnjega plačila kredita, obresti ali stroškov oziroma skupno število vseh plačil; l = zaporedna številka plačila kredita, obresti ali stroškov D(l) = znesek posameznega plačila kredita, obresti ali stroškov s(l) = trajanje časovnega presledka, izraženo v letih ali delih leta, med datumom prvega črpanja in datumom vsakega posameznega plačila kredita, obresti ali stroškov = vsota Vir: 23. člen ZPotK-1 3 NLB in SKB nekomitentom zaračunata višjo obrestno mero. Prva za 0,75 in druga za 1 odstotno točko. 4 Ker banka v ponudbi nima posebne oblike hitrega kredita smo uporabili obrestne mere za osebni kredit z zavarovanjem, ki prav tako omogoča hitro pridobitev sredstev. Lahko je namenski in gotovinski.

51 Obrazec 1: Vloga za odobritev kredita 4

52 Vir: SKB, dostopno na: 5

53 6 Obrazec 2: Poroštvena izjava Vir: SKB, dostopno na: