Na podlagi drugega odstavka 11. člena in 61b. člena v povezavi s 53a. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B

Transkripcija

1 Na podlagi drugega odstavka 11. člena in 61b. člena v povezavi s 53a. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10- ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - Skl. US) in 16. člena Statuta Občine Lenart (MUV, št. 14/10 in 8/11) je Občinski svet Občine Lenart na 22. seji dne sprejel novelo Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Lenart, ki obsega: Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Lenart (Uradni list RS, št. 56/92), Odlok o dopolnitvi prostorskih ureditvenih pogojev za mesto Lenart (Uradni list RS, št. 54/95), Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o dopolnitvi prostorskih ureditvenih pogojev za mesto Lenart (Uradni list RS, št. 91/02), Odlok o dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za mesto Lenart (Uradni list RS, št. 82/03), Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Lenart (Medobčinski uradni vestnik, št. 4/08), Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o dopolnitvi prostorskih ureditvenih pogojev za mesto Lenart (Medobčinski uradni vestnik, št.31/08), Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o dopolnitvi prostorskih ureditvenih pogojev za mesto Lenart (Medobčinski uradni vestnik, št.16/09), Popravek Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Lenart (Medobčinski uradni vestnik, št. 2/11), Obvezno razlago Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Lenart (Medobčinski uradni vestnik, št. 4/11). ODLOK o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Lenart I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se sprejme novela Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Lenart vključno s spremembami in dopolnitvami za odpravo neskladja med posameznimi določbami znotraj akta. 2. člen Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za posege v prostor na naslednjih območjih urejanja: delu C-1 (v nadaljevanju C-1a), C-2, S-2, S-7, S-8, O-2, Z-1, Z-2, Z- 3, K-1, K-2, I-3 parcele št. 1180/1, 1180/3, 1181, 1182/1, 1182/2, 1182/3, 1182/4, 1183, 1184/1, 1184/2, 1184/3, 1185, 1189/12, 1189/13, 1189/14, 1190-del, vse k.o. Lenart v Slovenskih goricah (v nadaljevanju del I-3), S-1a, S-3a, O-3, delu stanovanjske cone S- 5 Ob gozdu, delu industrijsko-komunalne cone I-3 ob Gradiški cesti in delu industrijske cone I-1 Centrovod - Kraigherjeva cesta (v nadaljevanju I-1a), delu pretežno centralnega območja z manjšim odstotkom stanovanj z oznako I-1b vzhodno

2 od Cmureške ceste, delu centralnega območja C-1b med Partizansko, Kraigherjevo in Cmureško cesto ter Maistrovo ulico in C-1c med obvozno cesto»a«in Cmureško cesto ter Maistrovo in Gubčevo ulico in delu pretežno stanovanjskega območja nizke gostote S-9 med Ptujsko cesto in Vrtno ulico ter Potjo k jezeru in Ribiško potjo. 3. člen (1)Namembnost posegov v prostor mora biti v skladu z usmeritvami dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Lenart in z merili in pogoji, ki so določeni v tem odloku. (2)Prostorski ureditveni pogoji so podlaga za pripravo projektne dokumentacije ali drug poseg v prostor. 4. člen Prostorski ureditveni pogoji za ureditvena območja iz 2. člena vsebujejo kot sestavni del poleg tega odloka še: grafične priloge z integralno prikazanimi vsebinami: 1. Pregledna karta območij urejanja s PUP, 2. Podrobnejša namenska raba površin, 3. Usmeritve - merila in pogoji za posege v prostor, iz Prostorskih ureditvenih pogojev za mesto Lenart (Uradni list RS, št. 56/92): I. Tekstualni del (A. Izjave, B. Obrazložitev PUP, C. Soglasja) II. Grafični del (1. Izsek iz dolgoročnega družbenega plana - M 1:5000, 4. Katastrski načrt - M 1:1000, 5. Geodetski načrt obstoječega stanja - M 1:1000, 6. Inventarizacija obstoječega stanja - M 1:1000, 8. Prikaz obstoječih komunalnih vodov - M 1:1000), iz Dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za mesto Lenart (Uradni list RS, št. 54/95): 1. Tekstualni del (obrazložitev prostorskih ureditvenih pogojev, soglasja pristojnih organov, organizacij in skupnosti) 2. Grafični del (izsek iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Lenart (spremembe in dopolnitve 1993) - M 1:5000, uradna katastrska kopija - M 1:1000, merila in pogoji za prometno urejanje ter komunalno in energetsko upravljanje - M 1:1000), iz Sprememb in dopolnitev odloka o dopolnitvi prostorskih ureditvenih pogojev za mesto Lenart (Uradni list RS, št. 91/02): 2. Grafični del (uradno katastrsko kopijo (št. 3.3.), karto merila in pogoji za prometno urejanje ter komunalno in energetsko upravljanje (št. 5.4.)).

3 II. MEJA OBMOČJA OBDELAVE 5. člen Meja območja urejanja posameznih območij in njihove evidenčne številke so vrisane na grafičnih prilogah navedenih v 4. členu tega odloka. III. FUNKCIJA OBMOČIJ S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGIH POSEGOV V PROSTOR III.1 Skupna merila in pogoji 6. člen Na celotnem območju urejanja veljajo splošna merila in pogoji tega odloka, dopolnjujejo pa jih posebna določila, ki se nanašajo na posamezne morfološke enote in podrobneje opredeljujejo merila in pogoje za njihovo urejanje. 7. člen (1) Na območjih, ki so navedena v 2. členu tega odloka, so možni naslednji posegi v prostor: ureditve komunalnega in energetskega omrežja in objektov ter omrežje zvez, gradnja nadomestnih objektov in dopolnilna gradnja kot novogradnja, gradnja prizidkov - dozidave in nadzidava obstoječih objektov, adaptacije in rekonstrukcije obstoječih objektov, ureditve zelenih površin, tekoča vzdrževalna dela na objektih in napravah, urejanje in vzdrževanje odprtih površin (zelenice, otroška igrišča, peš poti, ploščadi), postavitev mikrourbane opreme, gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez, vodnogospodarske ureditve, spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih v skladu z osnovno namembnostjo posameznega območja, rušenje objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča. (2) Navedeni posegi so dovoljeni, če so izpolnjene tehnične in osvetlitvene zahteve in če posegi ne motijo bivalnega okolja. 8. člen (1) Gradnja nadomestnih objektov je dovoljena, če je objekt dotrajan, funkcionalno neprimeren in ne ustreza sanitarno-tehničnim pogojem. (2) Investitor mora objekt, ki ga z novogradnjo nadomešča, praviloma odstraniti po vselitvi v novi objekt.

4 (3) Dopolnilna gradnja je možna na nepozidanih gradbenih parcelah. (4) Dozidave in nadzidave so možne samo k objektom, zgrajenim z gradbenim dovoljenjem. (5) Izvedba podstrešij je dopustna za stanovanjske ali poslovne funkcije. Koristi se obstoječi gradbeni volumen podstrešja. 9. člen (spremembe namembnosti in dejavnosti) (1) Spremembe namembnosti so možne samo k objektom, zgrajenim z gradbenim dovoljenjem. (2) Spremembe funkcij objektov so dopustne v takšni meri, da se ne spreminja pretežna namembnost območja. Ni dovoljeno vnašanje novih dejavnosti, ki bi kakorkoli ogrožale sedanjo namembnost ter negativno vplivale na obstoječo funkcijo območja (ekološki vidik). (3) Spremembe namembnosti v obstoječih objektih so dovoljene le, če velikost funkcionalnega zemljišča ustreza normativnim pogojem za novo dejavnost. Soglasje sosedov ni pogoj za izdajo dovoljenj za spremembo namembnosti objektov. Pri odločitvah, kjer nastopajo nasprotni interesi, je odločilno strokovno mnenje pooblaščene inštitucije o vplivu dejavnosti na okolje in mnenje oziroma poprejšnje soglasje pristojnih inšpekcij. (4) V stanovanjskih oz. pretežno stanovanjskih območjih je poleg dopustnih sprememb namembnosti v obstoječih individualnih stanovanjskih stavbah, ki so dopustne pod pogojem, da ne poslabšujejo osnovnih bivalnih pogojev, dopustna tudi sprememba namembnosti za vnos dejavnosti oddaje prenočišč brez nudenja gostinskih uslug, vendar le pod pogojem, da stavba po pretežni namembnosti ohranja stanovanjsko funkcijo in da se potrebno število parkirnih mest zagotovi znotraj gradbene parcele stavbe. 10. člen (vzdrževanje objektov) (1) Za vse obstoječe objekte in naprave velja možnost tekočih vzdrževalnih del, pri čemer je potrebno ohraniti funkcionalno-tehnične in arhitektonsko-ambientalne značilnosti. (2) Poleg splošnih pogojev za novogradnje je potrebno upoštevati še: ohranjati obstoječe gabarite in gradbeno linijo objektov, ohranjati značilne arhitektonske elemente in členitve fasad, pri obnovi strehe na objektih je potrebno uporabiti isti material in barvo ali kritino prilagoditi prevladujočemu tipu v območju.

5 (3) Spremembe znotraj objektov so možne ob upoštevanju osnovnih funkcionalnotehničnih elementov stavbne zasnove. 11. člen (postavitev začasnih in pomožnih objektov in naprav) (1) V območjih, ki so našteta v 12. členu pod točko c) in f) tega odloka veljajo za postavitev pomožnih objektov pogoji, kot pri novogradnji. (2) Kioski, namenjeni storitvenim dejavnostim ali drobni ulični ponudbi, morajo biti nameščeni tako, da ne bo oviran promet ali funkcionalna zasnova ureditve območja. (3) Igrala in oprema internih igrišč, stanovanjskih in vzgojnovarstvenih območij, igrišč in naprav za rekreacijo, je možno postavljati v skladu s splošnimi principi varnosti in oblikovno zasnovo območja. (4) Za centralno območje se predvidi enotna urbana oprema (svetila, klopi, koši za smeti, konfini, oglasne table). (5) Lokali v pritličju lahko uporabijo del uličnega prostora za prodajo na prostem ali za gostinski vrt. Oprema mora biti mobilne izvedbe in se lahko postavi samo v času obratovanja lokala. Oprema ne sme biti postavljena pred vhodom v lokale ali objekte in ne sme ovirati peš prometa. (6) Ograje so dopustne, kadar je potrebno zavarovanje zemljišča, objekta ali naprave pred nezaželenimi vplivi okolice, zavarovanje območja pred nevarnimi vplivi na ljudi in živali ter preprečevanje nedovoljenega prečkanja območij. (7) Ograje ne smejo biti višje od 1,50 m, razen v primerih posebnih varnostnih ali zaščitnih zahtev. (8) V primeru postavljanja ograje proti javni cesti je obvezen odmik ograje, da je omogočeno nemoteno vzdrževanje cestnih površin. Ograje med parcelami se izvedejo kot žive meje. III.2 Posebna merila in pogoji 12. člen Poleg posegov, ki so našteti v 7. členu tega odloka, so na posameznih območjih možni še naslednji posegi v prostor: a) v območju S-2, S-7, S-8 (stanovanjska gradnja) komunalne ureditve in nadzidave ob delu Ptujske ceste do max. etažnosti P M, dozidave, adaptacije ter nadomestna in dopolnilna gradnja in izraba podstrešij. V območjih S-2, S-7, S-8 je v individualnih stanovanjskih objektih možno vnesti naslednje spremembe namembnosti: trgovsko dejavnost, drobno obrt, osebne storitve,

6 finančne in poslovne storitve, zdravniške ordinacije, b) v območju C-2 je možna dozidava k matični knjižnici etažnosti K + P in nadomestna gradnja na dvoriščni strani občine iz več lamel, ki tvorijo strnjen ulični niz etažnosti P M ter izraba podstrešij in adaptacij. Na območju C-2 je zaželena sprememba namembnosti v pritličnem delu stanovanjskih hiš ob Ptujski cesti za trgovsko poslovne dejavnosti. Spremembe namembnosti v dejavnostih, ki povzročajo prekomerni hrup, onesnažujejo okolje oziroma zahtevajo večje dodatne parkirne površine in intenzivne dostave, niso možne. c) v območju C-1a je možna dozidava k paviljonskemu objektu ob nadstrešnici avtobusne postaje in gradnja nadomestnega objekta etažnosti P M ob Jurovski cesti ter izraba podstrešij in adaptacije. Na območju C-1a je predvidena trgovska, gostinska, obrtno-storitvena in poslovna dejavnost, ki prekomerno ne obremenjuje okolja. d) v območju O-2 (obrtna cona) so dopustne komunalne ureditve in gradnja objektov proizvodne in storitvene obrti in poslovne dejavnosti adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in dopolnilna gradnja. Gostinska dejavnost na tem območju ni dopustna. Po prenehanju opravljanja dejavnosti je dovoljena sprememba namembnosti obrtnih in poslovnih stavb v individualne stanovanjske stavbe. Načeloma je dopustna tudi sprememba namembnosti v večstanovanjske stavbe, če velikost obstoječe gradbene parcele to dopušča ter so s tako spremembo namembnosti v postopku izdaje gradbenega dovoljenja seznanjeni lastniki sosednjih obrtnih in poslovnih stavb. Ne glede na spremembo namembnosti obrtnih in poslovnih stavb v stanovanjske stavbe celotno predmetno območje ostane opredeljeno kot območje s IV. stopnjo varstva pred hrupom. Za stanovanjske stavbe in njihove funkcionalne površine lastniki obrtnih in poslovnih stavb ne bodo zagotavljali dodatnih ukrepov varstva pred hrupom, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja dopustnih dejavnosti glede na že izvedene ukrepe zaščite v sklopu obstoječih obrtnih in poslovnih stavb na predmetnem območju. Združevanje parcel, ki bi v nadaljevanju omogočilo spremembo namembnosti obrtnih in poslovnih stavb v večstanovanjske stavbe ali vrstne hiše, ni dopustno. e) v območju Z-1 se lahko izvajajo tekoča vzdrževalna dela, adaptacije, nadomestne gradnje, novogradnje kot dopolnilna gradnja v funkciji dopolnitve namembnosti (kmetija); ni dovoljena sprememba namembnosti objektov in površin. f) območji Z-2 in Z-3 sta opredeljeni kot zelena površina, na kateri ni predvidena nobena gradnja, ni dovoljena sprememba namembnosti objektov in površin. g) v območju K-1 so dovoljena ureditvena in vzdrževalna dela na obstoječem pokopališču in delna širitev pokopališča; ni dovoljena sprememba namembnosti objektov in površin. h) v območju K-2 so možne samo preureditve objektov za vodooskrbo (vodohrami in prečrpališča) v skladu s pogoji upravljavca vodovoda. Na obstoječi kmetiji se lahko izvajajo adaptacijska dela. ki so potrebna za vzdrževanje in posodobitev objektov. ni dovoljena sprememba namembnosti objektov in površin. i) na območju S-1a so možne komunalne ureditve in ureditve parkirišč, novogradnje pa le za stanovanja in mirne dejavnosti. j) na območju S-3a so možne komunalne ureditve ter prizidki in novogradnje za stanovanja in servisne dejavnosti. k) na območju O-3 so možne adaptacije in komunalne ureditve na obstoječem gradbenem fondu ter eventualne nadaljnje gradnje obrtnih objektov.

7 l) na delu stanovanjske cone S-5 Ob gozdu je v obstoječe stanovanjske objekte možno vnesti naslednje spremembe oziroma dopolnitve dejavnosti: trgovska dejavnost manjšega obsega drobna obrt osebne storitve finančne in poslovne storitve zdravniške ordinacije. Pri dozidavah in adaptacijah so dovoljeni posegi, ki bistveno ne rušijo koncepta zazidave. Ohranjati je potrebno enovit celotni ambient soseske s strmimi strešinami in veliko prostih površin. Praviloma dozidana površina ne sme presegati tretjine obstoječe tlorisne površine ali maksimalno 40 % pozidanosti površine. m) na delu industrijsko-komunalne cone I-3 ob Gradiški cesti so dovoljeni posegi, ki v prostor ne vnašajo dejavnosti z motečim vplivom na obstoječe sosednje objekte (oljarna, žitni mlin, veterinarska postaja), rekonstrukcije obstoječih in izgradnja novih uvozov iz Gradiške ceste se uredijo v skladu s prometno-tehničnimi predpisi in s soglasjem upravljavca ceste. Parkirne prostore je potrebno zasaditi z drevjem. n) na delu industrijske cone I-1a - Centrovod - Kraigherjeva cesta so možni naslednji posegi in namembnosti: prizidava obstoječega poslovno-trgovskega objekta, etažnost P + 1, prizidek k dvoriščnemu skladiščno-prodajnemu objektu, etažnost P, gradnja samostojnega skladiščno-prodajnega objekta na severu območja, etažnost P, ureditev večje parkirne površine, rekonstrukcija bencinske črpalke, prenova ali novogradnja objektov na jugozahodnem delu območja, kjer sedaj rušijo oblikovna in funkcionalna razmerja ob glavni prometnici naselja, o) na delu pretežno centralnega območja z manjšim odstotkom stanovanj I-1b vzhodno od Cmureške ceste so možni naslednji posegi in namembnosti: spremembe namembnosti v obstoječih stanovanjskih objektih za vnos dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na bivanje, kot so: računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti, poslovanje z nepremičninami, pravne in računovodske dejavnosti, tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa, zdravstvena in zobozdravstvena dejavnost, popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo, druge storitvene dejavnosti ipd., dozidave in nadzidave oz. gradnje nadomestnih objektov za stanovanja, ko je obstoječi objekt dotrajan, ter gradnje novih objektov na dvoriščih stanovanjskih objektov za dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na bivanje, vendar vse le v okviru višinskih gabaritov in gradbene črte obstoječe stavbne strukture na območju, gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov po določilih Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08). p) na delu centralnega območja C-1b med Partizansko, Kraigherjevo in Cmureško cesto ter Maistrovo ulico so možni naslednji posegi in namembnosti: spremembe namembnosti v obstoječih stanovanjskih objektih (obstoječa blokovna gradnja) za vnos dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na bivanje, kot so: računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti, poslovanje z nepremičninami, pravne in računovodske dejavnosti ter druge podobne dejavnosti,

8 gradnja parkirišč, gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov po določilih Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08). q) na delu centralnega območja C-1c med obvozno cesto»a«in Cmureško cesto ter Maistrovo in Gubčevo ulico so možni naslednji posegi in namembnosti: spremembe namembnosti v obstoječih stanovanjskih objektih (obstoječa blokovna gradnja) za vnos dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na bivanje, kot so: računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti, poslovanje z nepremičninami, pravne in računovodske dejavnosti ter druge podobne dejavnosti, ureditve parka, igrišč in začasnih objektov, ki so oblikovno primerni za to območje, dozidave in nadzidave obstoječih pritličnih poslovnih objektov na dvoriščih stanovanjskih objektov za dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na bivanje, vendar le na podlagi presoje vplivov na okolje, ki jo izdela pristojna institucija, in etažnosti K+P+1 (ali M), podkletitev ni obvezna, gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov po določilih Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08). r) na delu pretežno stanovanjskega območja nizke gostote z oznako S-9 med Ptujsko cesto in Vrtno ulico ter Potjo k jezeru in Ribiško potjo so možni naslednji posegi in namembnosti: spremembe namembnosti v obstoječih stanovanjskih objektih (obstoječa individualna gradnja nizke gostote) za vnos dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na bivanje, kot so: računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti, poslovanje z nepremičninami, pravne in računovodske dejavnosti, tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa, zdravstvena in zobozdravstvena dejavnost, popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo, frizerska, kozmetična in pedikerska dejavnost ter druge podobne dejavnosti, dozidave in nadzidave oz. gradnje nadomestnih objektov za stanovanja, ko je obstoječi objekt dotrajan, vendar vse le v okviru višinskih gabaritov in gradbene črte obstoječe stavbne strukture na območju, gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov po določilih Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08). IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČIJ TER ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV OZIROMA DRUGIH POSEGOV V PROSTOR IV.1 Za območja urejanja C-1a, C-2, S-2, S-7, S-8, O-2, Z-1, Z-2, Z-3, K-1, K-2, S- 1a, S-3a, O člen (gabariti novogradenj in pomožnih objektov) (1) Horizontalni gabariti morajo biti prilagojeni obstoječim gradbenim linijam oziroma značilnim prostorskim potezam v urbanistični zasnovi prostora.

9 (2) Globina stavbe oziroma tlorisno razmerje, dolžina in širina mora upoštevati tipologijo zazidave za določeno namensko rabo. (3) Presežen ne sme biti višinski gabarit okoliških oziroma obstoječih stavb, ki so značilne za območje, kjer se poseg izvaja, razen v primerih, ko je poseg del celovitejše ureditve prostora in so za to izdelane posebne strokovne podlage. 14. člen V območjih C-2 in C-1a so preureditve podstrešij v bivalne prostore možne le v skladu s smernicami Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. 15. člen (lega - lokacija objektov) Pri legi objektov je potrebno upoštevati: razdalja med objekti mora biti praviloma enaka seštevku višin obeh fasad, najmanj pa 8 metrov pri etažnosti P M. V primeru, da ni mogoče zagotoviti take medsebojne razdalje, dosedanji fasadi ne smeta imeti okenskih odprtin; med lamelami blokovne gradnje morajo biti postavljeni požarni zidovi; pri načrtovanju strnjenih stanovanjskih naselij je predvideti intervencijske poti in površine za intervencijo gasilcev tako. da bo možen dostop do zgradb na obeh straneh; širina intervencijskih poti mora biti najmanj 3 m, njihova nosilnost pa 80 kn na os vozila. Notranji krivinski polmer pri tej širini mora biti 67 m. Če se v krivini pot razširi na 3.5 m, je najmanjši krivinski polmer notranjega roba 25 m, pri razširitvi na 4 m pa 15 m; višina prehodov (pasaž) za intervencijo mora biti 3,8 m, širina 3 m; odmiki od komunalnih vodov in naprav morajo biti v skladu s predpisi in normativi za posamezne vrste komunalnih naprav oziroma s predhodnim soglasjem upravljalca komunalnih naprav. 16. člen (arhitekturne značilnosti novogradenj in pomožnih objektov ter ambientalne značilnosti nepozidanih površin) (1) Tipologija arhitekture novih objektov mora biti prilagojena obstoječemu tipu zazidave. Postavitev novih objektov na parcelo ter oblikovanje parcel mora biti usklajeno z obstoječo parcelacijo. (2) Smer slemena na objektu mora biti usklajena z obstoječo zasnovo in ambientalno ureditvijo gruče hiš.

10 17. člen Pri oblikovanju objektov v območjih proizvodnih dejavnosti se mora vertikalni in horizontalni gabarit prilagoditi tehnološkemu procesu dejavnosti in optimalni izrabi prostora, v povezavi s funkcijo posameznih objektov in prostorskimi karakteristikami lokacije. 18. člen (1) Nadzidave objektov so možne v obsegu meril in pogojev, ki so določeni v 13. členu tega odloka. (2) Dograjevanje in prenavljanje objektov, za katere veljajo pogoji varovanja dediščine ali so v območjih, ki so opredeljena kot kulturna dediščina, se načrtuje in izvaja s sodelovanjem pooblaščene organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine. IV. 2 Za območja urejanja delov območij S-5, del I-3, I-1a, I-1b, C-1b, C-1c, S člen Vsi posegi v prostor morajo upoštevati elemente in določila, prikazana v karti Merila in pogoji za posege v prostor, ki je navedena v 4. členu tega odloka. V njej je opredeljeno območje obdelave in gradbena črta, do katere se lahko gradijo objekti. Ne smejo je presegati, lahko se je dotikajo ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost. 20. člen (1) Pri novogradnjah, nadomestnih gradnjah, rekonstrukcijah in adaptacijah je potrebno zagotoviti oblikovno homogenost in razpoznavnost območja in se prilagoditi sosednjim objektom na posameznem območju. Prilagoditi se je treba: zasnovi izrabe zemljišč odmiku od sosednjih objektov sestavi gradbenih mas višinski gabaritni in gradbeni črti naklonu streh in smeri slemena razmerju in razporeditvi fasadnih elementov barvi in sestavu streh in fasad načinu ureditve odprtega prostora načinu izvedbe pomožnih objektov, nadstreškov in ograj. (2) Kadar navedenega ni mogoče v celoti zagotoviti, so iz funkcionalnih in tehnoloških razlogov možna tudi odstopanja.

11 V. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL IN FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ 21. člen (1) Za vse nove objekte naj se velikost parcele dimenzionira na osnovi zahtev dejavnosti, za katere se izvaja poseg, ob upoštevanju prostorskih značilnosti. (2)Velikost funkcionalnega zemljišča se praviloma določa na osnovi namembnosti in velikosti objekta, naravnih danosti ter ob upoštevanju predvidenega razvoja. (3)Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je treba upoštevati: omejitev rabe zemljišč: namembnost in velikost objekta na parceli, konfiguracijo terena, potek komunalnih vodov, odmik od prometnic in druge omejitve, urbanistične zahteve: dostop in dovoz, parkirna mesta, interventne poti, funkcionalno zelenje, sanitarno-tehnične zahteve: osončenje, prezračevanje, hrup. VI. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE ZELENIH POVRŠIN IN OKOLICE OBJEKTOV 22. člen (1) Pri posegih v zelene površine je potrebno upoštevati ekološke značilnosti prostora in saditi predvsem avtohtone rastlinske vrste. (2) Pri zasaditvi živih mej je potrebno upoštevati merila in pogoje za postavitev ograj. (3) V območju Z-2 in Z-3 niso dovoljeni posegi v obstoječe zelene površine, možna so le vzdrževalna dela. Dovoljene so nove ozelenitve površin. 23. člen Pri urejanju okolice objektov veljajo naslednji pogoji: višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjim zemljiščem, podporni zidovi so dovoljeni le v primeru, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin, obdelani pa morajo biti z naravnimi materiali, po končanem posegu v prostor je obvezna zasaditev zemljišča z avtohtonim zelenjem.

12 VII. POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE OBMOČIJ 24. člen Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajeno z urbanističnimi zasnovami naselja in predpisi, ki urejajo področje ter v skladu s pogoji za varovanje območij in objektov, ki jih ureja ta odlok. 25. člen Pogoji za dovoze in priključke so: dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem upravljavca, interni dovozi in pristopi morajo biti navezani na javno prometno omrežje s skupnim priključkom, pri graditvi oziroma rekonstrukciji cest, stavbnih naprav ob cestah, se priključki na cestno omrežje predvidijo v projektih za graditev oziroma rekonstrukcijo, novogradnja prostostoječih objektov, prizidkov, nadzidkov, nadomestnih objektov ni možna, kolikor ni zagotovljen dovoz do parcele, na kateri je predviden poseg, pri gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih objektov je potrebno zagotoviti ustrezno število parkirnih mest, pri novogradnjah ali spremembi namembnosti na delih območji S-5, del I-3, I-1a, I- 1b, C-1b, C-1c, S-9, je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest na funkcionalnem zemljišču uporabnika. Parkirišča morajo biti od stanovanjskega objekta oddaljena minimalno 15 m. 26. člen Prometnice z določenim potekom in z že izvedenimi ureditvami imajo določeno mejo cestnega sveta. 27. člen (1) Pri izgradnji javnih prometnic je treba zagotoviti ustrezen dostop za invalide in kolesarje. (2) Dovozi in priključki na javno cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena potrebna varnost v cestnem prometu. Vsi objekti morajo imeti zagotovljen dovoz za motorna vozila in urgentni dovoz. (3) Slepo zaključene ulice morajo imeti obračališče.

13 VIII. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE IN TELEKOMUNIKACIJE VIII.1 Splošna merila in pogoji 28. člen Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječo oziroma novo zgrajeno komunalno omrežje pod pogoji, ki jih predpišejo upravljavci komunalnih naprav. 29. člen Minimalna komunalna oprema obsega kanalizacijsko omrežje s predvideno navezavo na čistilno napravo, omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, oskrbo z električno energijo ter omrežje in naprave cestnega prometa. 30. člen (1) Načrti komunalnih naprav morajo upoštevati zasnove, ki so jih izdelali pooblaščeni zavodi ali podjetja v skladu z določili predpisov in pravilnikov, veljavnih na območju občine Lenart. Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezno obrambno zaščitnim zahtevam. (2) Upoštevati je potrebno tudi naslednje pogoje in zahteve: objekti kmetijske proizvodnje morajo imeti urejena gnojišča in gnojnične jame v skladu z ustreznim strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic, stanovanjski in drugi objekti se lahko do izgradnje čistilnih naprav oziroma priključitve nanju praviloma priključujejo na kanalizacijo samo, če imajo zgrajeno ustrezno dimenzionirano vodotesno troprekatno greznico, vzporedno z razvojem posameznih mestnih predelov je potrebno izvajati tudi sanacije kanalizacije na tistih območjih mesta, kjer je le-ta potrebna. 31. člen (1) Upoštevati je potrebno predpisane odmike objektov od posameznih vodov in naprav ter pogoje glede priključevanja. (3) Minimalni vertikalni odmik med vodovodom in kanalizacijo je 0,50 m, minimalni horizontalni odmik je 3 m. Kolikor teh odmikov ni možno doseči, je potrebno vodovodne cevi zaščititi s cevno oblogo ali glinenim nabojem. VIII.2 Kanalizacijsko omrežje 32. člen Na območju, kjer je zgrajeno kanalizacijsko omrežje, je objekte potrebno obvezno priključiti na obstoječo kanalizacijo. Priključitev se do izgradnje čistilne naprave izvede

14 preko triprekatne greznice. Za območje, kjer kanalizacijskega omrežja ni, je potrebno zgraditi vodotesne triprekatne greznice. VIII.3 Vodovodno omrežje 33. člen Vse predvidene objekte je možno priključiti na omrežje Mariborskega vodovoda. Priključki se izvedejo v skladu s pogoji upravljavca. VIII.4 Električno omrežje in oskrba s toplotno energijo 34. člen (1) Objekti se priključijo na električno omrežje v skladu s pogoji upravljavca. (2) Ogrevanje objektov se izvede v skladu z veljavnimi zakoni in predpisi. VIII.5 Ptt omrežje 35. člen Priključitev na PTT omrežje se izvede v skladu s pogoji upravljavca in na osnovi prostih kapacitet. VIII.6 Javna razsvetljava 36. člen Pri novih posegih je treba vse javne, prometne, parkirne površine in površine namenjene pešcem opremiti z javno razsvetljavo. IX. POGOJI ZA OHRANJEVANJE IN VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE 37. člen Na območju C-2 in C-1a mora prenova ali obnova kulturne dediščine in spomenikov potekati po navodilih spomeniško varstvene službe. 38. člen Mestno zelenje, ki ga predstavljajo drevoredi, nasadi, posamezna drevesa, je potrebno redno vzdrževati, dopolnjevati, obnavljati in oblikovati nove tovrstne površine.

15 39. člen Na območjih Z-1 in Z-2 ter drugih območjih je za večje posege v zelene površine potrebno izdelati ureditveni načrt ali drugi prostorski izvedbeni akt. 40. člen (1) Pri gradnji nadomestnih in novih objektov je treba upoštevati ulično linijo. (2) Z novogradnjami in dozidavami ni dovoljeno spreminjati značilnega sistema pozidave (gradbenih nizov, razporij, trgov) in obstoječih komunikacij. X. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA X.1 Splošni pogoji 41. člen (1) Splošni pogoji za zagotovitev kvalitetnejših pogojev bivanja in varovanja okolja so: zaščita vodnih virov in vodotokov pred onesnaževanjem, organizacija odvoza komunalnih odpadkov in sekundarnih surovin, saniranje območij, ki so izpostavljena hrupu in preprečevanju nastajanja novih virov hrupa v bližini stanovanj in delovnih mest. (2) Gradnja novih objektov, spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih in vsi ostali dovoljeni posegi v okolju so dovoljeni, če v prostoru ne povzročajo večjih motenj, kot jih predpisujejo normativne določbe glede zaščite okolja. (3) Pri ekološko zahtevnih posegih mora investitor pridobiti strokovno oceno vpliva na okolje, na podlagi katere se lahko konkreten poseg dovoli. X.2 Varstvo zraka 42. člen (1) Vsi viri onesnaževanja morajo biti izdelani, grajeni, opremljeni, uporabljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je dovoljeno s predpisi, ki urejajo to področje. (2) Pri vnašanju novih dejavnosti je treba preveriti možne vplive na onesnaženje zraka ter določiti pogoje in ukrepe.

16 X.3 Varstvo pred hrupom 43. člen (1) Investitorji obrtnih novogradenj si morajo v lokacijskem postopku pridobiti strokovno oceno v skladu z ustreznim predpisom o varstvu pred hrupom. Protihrupna zaščita mora biti grajena sočasno z izgradnjo objektov. (2) Novogradnje in nove dejavnosti je treba izvajati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj, določenih z odlokom o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa. X.4 Osončenje 44. člen Pri gradnji novih stanovanjskih objektov je potrebno zagotoviti za bivalne prostore predpisano osončenje. X.5 Varstvo vodnih virov 45. člen Varstveni režimi in območja lokalnih vodnih virov so določena s predpisi, ki urejajo to področje. X.6 Varstvo tal 46. člen Za varstvo tal veljajo pogoji: pri izgradnji kanalizacijskega omrežja je najkasneje v šestih mesecih obvezna priključitev vseh objektov na to omrežje, vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke in podtalnico, tehnološke odpadne vode, katerih kvaliteta ne ustreza pogojem za odvod odpadnih voda, je potrebno predhodno ustrezno očistiti oziroma nevtralizirati v individualnih napravah. X.7 Odstranjevanje odpadkov 47. člen Komunalne odpadke je treba zbirati v smetnjakih. Zbirna mesta morajo biti na funkcionalnem zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov, prometno dostopna, locirana v objektu ali na utrjeni površini.

17 X.8 Varstvo pred požarom 48. člen Zagotovljeni morajo biti urgentni dovozi v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja. Protipožarni hidranti morajo biti nameščeni v ustrezni medsebojni razdalji; zagotovljena mora biti zadostna količina požarne vode. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 49. člen (1) Občinski organ, pristojen za urejanje prostora, lahko pred izdajo gradbenega dovoljenja za posamičen poseg v prostor zahteva analizo širših prostorskih pogojev v območju, če je to potrebno: za ugotovitev in odpravo motenj, ki jih investitor že, povzroča z obstoječo dejavnostjo; za ugotovitev morebitnih sprememb in splošnih pogojev v območju, ki so nastale postopoma skozi daljše obdobje; za zagotovitev enakih možnosti uporabnikov prostora glede razreševanja njihovih prostorskih potreb, kadar obstaja nevarnost, da bi s posamičnimi posegi ne omogočili racionalne izrabe prostora; za zagotovitev enotnega sistema oblikovanja širšega območja. (2) Občinski upravni organ lahko v navedenih primerih dovoljenje za nov poseg v prostor pogojuje s predhodno ureditvijo širših prostorskih pogojev. (3) Občinski upravni organ mora pred izdajo dovoljenja obravnavati skupaj s pristojnimi organi, in organizacijami vse kompleksnejše posege v prostor, ki po podrobnejših merilih in pogojih za posamezna območja urejanja in morfološke enote zahtevajo strokovno preverbo. 50. člen Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled občanom na sedežu občine. 51. člen Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 52. člen Z dnem, ko začne veljati Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Lenart (Uradni list RS, št. 56/92), prenehajo za območja, navedena v 2. členu tega odloka, veljati določbe sprejetih prostorskih izvedbenih aktov v občini Lenart, ki so v nasprotju z določili tega odloka.

18 53. člen Z dnem uveljavitve Odloka o dopolnitvi prostorskih ureditvenih pogojev za mesto Lenart (Uradni list RS, št. 54/95) preneha veljati del zazidalnega načrta območja dela industrijske cone Lenart - PIK in Centrovod - Kraigherjeva cesta, ki je bil sprejet z odlokom o sprejetju zazidalnega načrta območja dela industrijske cone Lenart - PIK in Centrovod - Kraigherjeva cesta (Uradni list SRS, št. 39/84), in sicer v območju Centrovod - Kraigherjeva cesta, ki ga zajema ta odlok. 54. člen Z dnem uveljavitve Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o dopolnitvi prostorskih ureditvenih pogojev za mesto Lenart (MUV, št. 31/08) preneha na območju I-1b veljati zazidalni načrt, ki je bil sprejet z Odlokom o sprejetju zazidalnega načrta območja dela industrijske cone Lenart - PIK in Centrovod - Kraigherjeva cesta (Uradni list SRS, št. 39/84). 55. člen Z dnem uveljavitve Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o dopolnitvi prostorskih ureditvenih pogojev za mesto Lenart (MUV, št. 16/09) preneha na območju C-1b in C-1c veljati zazidalni načrt, ki je bil sprejet z Odlokom o zazidalnem načrtu»novi center«v Lenartu (Uradni list SRS, št. 11/87), na območju S-9 pa preneha veljati zazidalni načrt, ki je bil sprejet z Odlokom o zazidalnem načrtu individualne stanovanjske gradnje Lenart jugozahod (Uradni list SRS, št. 2/89 in Uradni list RS, št. 58/95) in prostorski ureditveni pogoji, sprejeti z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja Lenart jugozahod S-9 (Uradni list SRS, št. 20/89). 56. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. Številka: /2013 Datum: 27. marec 2014 Župan Občine Lenart mag. Janez Kramberger, dr. vet. med.