”eleznik VEZAVA pdf

Transkripcija

1 IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O., Litija OE VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Boštjana ŽELEZNIK MLADI IN DROGE DIPLOMSKO DELO Litija, avgust 2011

2 IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOS D.O.O., Litija OE Višja strokovna šola DIPLOMSKO DELO MLADI IN DROGE Boštjana ŽELEZNIK Študentka izrednega študija Številka indeksa: Program: Organizator socialne mreže Mentorica: mag. Gabrijela Hauptman Litija, avgust

3 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici mag. Gabrijeli Hauptman za svetovanje, usmerjanje in pomoč pri pripravi in izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi svoji družini, ki mi je v času šolanja stala ob strani. 5

4 KAZALO VSEBINE 1 UVOD NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE DIPLOMSKEGA DELA OPREDELITEV PROBLEMA Kaj so droge Legalne droge Nelegalne oz. prepovedane droge Zasvojenost Zakaj ljudje uživajo droge Opozorilni znaki Pogovor Strategije uspešnega sodelovanja z otrokom KVALITETENO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA Opredelitev prostega časa Posameznik in prosti čas Prosti čas dejavnik vzgoje za življenje Dejavnik uresničevanja prostega časa Igra in prosti čas MLADINSKI CENTRI IN MLADINSKE ORGANIZACIJE DANAŠNJE PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA MLADIH VREDNOTE MLADIH Privzgajanje družinskih vrednot PREVENTIVNO REŠEVANJE STISK IN TEŽAV MLADOSTNIKOV KAKO PRIVZGOJITI ODNOS DO DROG PREVENTIVA Primarna preventiva Sekundarna preventiva Terciarna preventiva PREVENTIVNA VLOGA POSAMEZNIH SLUŽB IN INSTITUCIJ Preventivna vloga staršev Preventivna vloga šole

5 2.9.3 Preventivna vloga lokalne skupnosti RAZPRAVA HIPOTEZE Prvo raziskovalno vprašanje: Ali je v današnjem času zloraba drog pri mladih v porastu? Drugo raziskovalno vprašanje: Ali je kvalitetno preživljanje prostega časa mladih varovalni dejavnik pred zlorabo drog? Tretje raziskovalno vprašanje: Kakšna je preventiva pred zlorabo drog v družini, šoli in družbi? REŠITVE IN PREDLOGI ZA DELO ORGANIZATORJA SOCIALNE MREŽE SKLEP VIRI IN LITERATURA

6 1 UVOD Prizadevanje, da bi oblikovali lagodnejši slog življenja, je samo od sebe postalo edini razlog življenja in postopoma, metodično, se pozablja poglavitno vprašanje o smislu življenja. Današnji svet jemlje posamezniku sapo, energijo, duševni mir in ga nenehno priganja na rob, ki mu marsikdo podleže. Rob biti izločen iz družbenega življenja je v večini primerov posledica prehitrega življenja in njegovega neizprosnega ritma. V zadnjih letih je v družbi opazno naraščanje uporabe in zlorabe drog, kar povzroča občutek ogroženosti. Droge in sredstva za omamljanje obstajajo v človeški zgodovini že dolgo obdobje, kajti ljudje so vedno živeli z njimi. Potreba po omami je del človeškega življenja. Omamljenost pelje iz sveta resničnosti. Posreduje nove načine življenja in privede do neznanih zaznav. Tako nekdo vidi in ocenjuje resničnost v omami drugače, kakor jo vidi in ocenjuje v treznem stanju. Včasih se starši niti ne zavedajo, kako so lahko tobak, alkohol in ostale droge v življenju otrok nekaj povsem običajnega. Otroci in mladostniki se v svojem vsakdanjem življenju pogosto znajdejo v situaciji, kjer na njih preži potencialna nevarnost odločanja med rabo in ne rabo alkohola in drugih drog. To dejstvo lahko preseneča, ne sme pa vzeti poguma za razreševanje. Danes otroci odraščajo v različnih družinskih okoljih: v družini z biološkimi starši, v enostarševskih in v reorganiziranih družinah. Ta različnost okolij pa prav gotovo vpliva na različnost socialnih izkušenj, ki jih otroci pridobivajo. V adolescenci mladostnika igra družina še zelo pomembno vlogo in odločilno vpliva na njegov razvoj ter določa njegove življenjske razmere. V prizadevanju za svojo identiteto mora sodobni mladostnik postati neodvisen od staršev in do pozne adolescence razviti do njih zrel odnos, kar pomeni, da se lahko obrne na starše po nasvet in pomoč, ne da bi se pri tem počutil prikrajšanega v svoji odvisnosti in samostojnosti. Tak odnos temelji na obojestranski strpnosti, spoštovanju in upoštevanju osebne svobode. Pomanjkanje čustvene opore staršev, togi in formalni odnosi ter represivni 5

7 vzgojni postopki niso v prid zdravemu razvoju mladostnika. V tradicionalnih družbah je bila družina skoraj edini dejavnik socializacije, danes pa je samo eden izmed mnogih (Ule, 2000). Povečana zloraba drog med mladimi povzroča povečano družbeno zaskrbljenost. Zloraba drog postaja vse pogostejša. Ule et al. (2000, 41) pravi:»pot v postmoderno družbo je tudi pot v naraščajočo socialno in kulturno negotovost, v moralna in vrednotna protislovja in znatno stopnjo negotovosti glede prihodnosti.«avtorica pravi, da individualizacija življenja prinaša s seboj mnoge nove oblike obremenitev, tveganj, raznih bolečin, neugodij in nemira, ki obremenjujejo mlade. Individualizacija pomnožuje število in obseg tveganih življenjskih odločitev in življenjskih poti za vse mlade. Pri tem se tveganja zopet najbolj zgostijo pri tistih mladih, ki nimajo ustrezne ekonomske in socialne podpore pri svojih družinah, so nezaposleni. Številni mladi začnejo uživati droge, ker menijo, da si bodo pridobili več prijateljev, da bodo imeli več energije in da se bodo bolje zabavali. Vse prepozno se zavedo žalostne stvarnosti zlorabe drog. Adolescenca je čas večjih sprememb na področju telesnega razvoja, spoznavnih sposobnosti, psihološkega dozorevanja in socialnih spretnosti. Razvojne naloge, katerih izpolnitev zahteva odraslost, so kompleksne, zahtevne in težavne. Starši in družba zastavljajo mladostnikom zahteve, ki so lahko dejansko prevelike. Mladostnik je v adolescenci v tistem obdobju svojega življenja, ko se prepletajo progresivni in regresivni procesi razvoja. Zato je možnost za mladostnikovo tvegano početje mnogo večje (Tomori, 1998). Številni mladi se radi spuščajo v tvegane situacije. Predvsem v zgodnjem obdobju adolescence težko načrtujejo svoje cilje in se težko odpovejo svojim željam. Živijo namreč za tukaj in zdaj. Z vse večjo težavo izražajo, česa si želijo in kaj čutijo, so precej negotovi in njihovo samospoštovanje je na dokaj nizki ravni. Počutijo se osamljene in se radi gibljejo v okolju, ki spodbuja tvegana vedenja. Številni izkusijo stresne situacije, kakršne so npr. bolezen, izguba bližnjega, zlorabe in druge travme, na katere se ne zmorejo ali ne znajo ustrezno odzvati (Kastelic in Mikulan, 2004). 6

8 Ukrepati moramo vsi, vsakdo mora prevzeti svoj del nalog in odgovornosti. Težave z drogami niso le težave drugih, ampak so naše skupne, zato je potrebno o tem zbirati informacije in jih širiti na lokalni ravni. Mediji pa imajo pri tem lahko pomembno in pozitivno vlogo. Med najpomembnejše zaščitne dejavnike štejemo pristne vezi med starši in otroki, šolami in dijaki, skupnostmi in mladimi. Ljubeči starši, možnosti za izobraževanje in spodbudna okolja mlade varujejo pred zlorabo drog in drugimi tveganimi vedenji. Mladi potrebujejo prostor in možnosti za polno življenje brez zatekanja h kemičnim tehnologijam blaženosti. Naša skupna naloga je, da jim zagotovimo to možnost (Auer, 2001). Pomembno je vedeti, da si velika večina mladih prizadeva izogniti se zlorabi drog. Mladi so dragocen vir, zato je nujno, da delamo z njimi tako, da preprečujemo in zmanjšujemo zlorabo drog. V diplomski nalogi Mladi in droge bodo v uvodnem delu predstavljene teoretične osnove v zvezi z naslovom diplomske naloge. Opredeljena bosta pojma in postavljene vzorčne povezave ter pregled strokovne literature, ki obravnava to področje. 1.1 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE DIPLOMSKEGA DELA Vedno več otrok in mladostnikov eksperimentira z drogami ali jih celo že zlorablja, kar ima vedno pogosteje usodne posledice. Adolescenca je najbolj burno obdobje otrokovega življenja. To je čas hitrega telesnega razvoja in velikih čustvenih sprememb. Mladostnik začne resneje spoznavati svet, ki ga obdaja, išče svoje mesto v njem, išče nova doživetja. Iskanje novih vznemirljivih izkušenj je povezano z večanjem nevarnosti in večjim tveganjem. Zelo pomemben člen v verigi odraščanja postanejo mladostnikovi sovrstniki. Prijatelji so vir novih izkušenj in ogledalo za preverjanje in utrjevanje lastnih stališč, vrednot in vedenja. V tem obdobju se precejšnje število otrok sreča z alkoholom, s cigaretami in z drogami. Pri večini se srečanje konča s pokušanjem, vendar pa je že pokušanje nevarno. Na tržišču se pojavljajo nove in močnejše droge, ki ne ogrožajo le zdravja mladostnikov, ampak imajo 7

9 negativne posledice za celotno družbo. Družba in šola sta instituciji, ki lahko največ prispevata k preprečevanju zlorabe drog (Auer, 2001). Ta naslov diplomske naloge sem izbrala zato, ker se mi zdi zanimiv in poučen, hkrati je to velik problem sodobne družbe. Zanimajo me vzroki uživanja drog med mladimi, kako preprečiti uživanje le-teh, kakšne so vrednote mladih, kaj lahko naredijo starši. Tudi sama sem eden izmed njih, zato me ta problematika še dodatno vznemirja. V diplomski nalogi bi rada izpostavila pomembne in možne vidike preventive ter možnosti za delovanje organizatorja socialne mreže na tem področju. V osrednjem delu diplomske naloge bodo postavljena tri raziskovalna vprašanja s hipotezami, in sicer: 1. raziskovalno vprašanje: Ali je v današnjem času zloraba drog pri mladih v porastu? Hipoteza: Zloraba drog je v današnjem času večja kot v preteklosti. 2. raziskovalno vprašanje: Ali je kvalitetno preživljanje prostega časa mladih varovalni dejavnik pred zlorabo drog? Hipoteza: Kvalitetno preživljanje prostega časa mladih pomeni varovalni dejavnik pred zlorabo drog, vendar ni edini. 3. raziskovalno vprašanje: Kakšna je preventiva pred zlorabo drog v družini, šoli in družbi? Hipoteza: Preventiva v družini, šoli in družini ni ustrezna v zadostni meri. V tej nalogi bodo analizirana raziskovalna vprašanja ter potrjene ali zavržene hipoteze. V zadnjem delu diplomske naloge bodo na osnovi ponujenih odgovorov na raziskovalna vprašanja ter potrjenih ali ovrženih hipotez ponujene nekatere rešitve v zvezi z izvajanjem preventivnih dejavnosti v krogu družine, šole in družbe. V tem delu bodo postavljene eventualne rešitve in predlogi za delo organizatorja socialne mreže, ki ima lahko pri izvajanju preventivne dejavnosti veliko vlogo. 8

10 2 OPREDELITEV PROBLEMA 2.1 Kaj so droge Z besedo droga označujemo vsako snov rastlinskega, živalskega ali rudninskega izvora, ki jo uporabljamo v naravni obliki ali pa z njo pripravljamo sestavljena zdravila, le-ta pa spreminjajo človekovo duševno stanje in s tem normalno delovanje in obnašanje Legalne droge Legalne droge niso vedno varne in lahko hitro postaneš odvisen od njih. Med nje uvrščamo: nikotin, zdravila, kavo. Droge, ki so tako legalne ter prosto dostopne, so pogosto zlorabljene. Celo droge na recept lahko privedejo v odvisnost in imajo nevarne posledice. Poznamo več vrst legalnih drog, kot so alkohol, tobak, zdravila na recept, steroidi (Taschner, 1997) Nelegalne oz. prepovedane droge Droge, ki spadajo v to kategorijo povzročajo tako hude odvisnosti, da uživalci ne želijo živeti brez njih. Večina nedovoljenih drog je lahko smrtnih in vse povzročajo nevarne stranske učinke. Prepovedane droge delimo v več skupin: mamila: depresorji: opij, morfin, kodein, heroin, metadon; psihotropne snovi: stimulansi: kokain, khat, amfetamin, ecstasy; halucinogeni: LSD, gobice, peatol; kanabis: marihuana, hašiš, hašiševo olje (Naik, 1997) Zasvojenost Zasvojenost je fiziološko in psihološko stanje biti zasužnjen, odvisen od nekaj. Zasvojenost vodi do te mere, da lahko njegova prekinitev povzroči hud dušeni pretres. Droge lahko 9

11 povzročijo fiziološko in psihološko zasvojenost. Pri zasvojenosti se pojavi močno poželenje po sami drogi, zasvojenost lahko privede do nenehnega iskanja substance, ne glede na možne negativne socialne, psihološke in fiziološke posledice. Določene droge, kot so mamila/narkotiki in kokain povzročajo večjo fiziološko zasvojenost kot druge. Prekinitev zasvojenosti zahteva mnogo časa in moči. Poleg zdravljenja obstaja tudi možnost, da posameznik sam preneha z uporabo (Naik, 1997). Zasvojenost ali namesto veselega, radostnega, mladostnega življenja prezgodnja smrt! Lahko bi rekli, da je obdobje, ko mladi delajo prve samostojne korake, še najbolj nevarno obdobje, saj si mladi ponavadi izbirajo svoje vzornike in ti so tudi največkrat njihov kažipot. Seveda pa nas najbolj pretrese in prizadene, ko zaradi zasvojenosti drog umirajo mladi najstniki Zakaj ljudje uživajo droge Vzroki za uporabo prepovedanih drog se spreminjajo glede na leta uporabnika ter trajanje zasvojenosti. Mladostniki začnejo uživati droge iz različnih vzrokov: zabava in užitek, razburjenje, tveganost, nizka samopodoba, dogodivščina, vpliv oziroma pritisk vrstnikov, sprostitev, občutek odraslosti, uporništvo. Mladostnik se za drogo običajno odloči zavestno. Najpogostejša vzroka sta okolje in neurejena družina (Taschner, 1997). 10

12 2.1.4 Opozorilni znaki Starši lahko vplivajo na odločitev otrok o rabi drog že s tem, da se sami informirajo o nevarnosti uporabe drog, s čimer se izboljša njihova komunikacija z otroki glede uporabe drog. Opozorilni znaki, ki nakazujejo na možno zlorabo droge, so: utrujenost, ponavljajoči se zdravstveni problemi, rdeče in otopele oči, dolgotrajen kašelj, osebnostna sprememba, nenadne razpoloženjske spremembe, razdražljivost, neodgovorno vedenje, nizko samospoštovanje, depresija, pomanjkanje zanimanja, prerekanje s člani družine, odklonilen odnos, kršenje pravil, zaprtost vase, skrivanje, znižanje ocen, odsotnost pri pouku, problemi iz discipline, spremembe v oblačenju, spremembe pri poslušanju glasbe 11

13 2.1.5 Pogovor Bistveno se je s prizadetimi pogovarjati, kaj lahko storijo starši, učitelji ali tretja oseba, kot npr. znanci ipd. Z mladostnikom je potrebno ohranjati osebni stik. Še zlasti je pomembno, da pogovor teče o tem, kako preživlja prosti čas, s kakšnimi težavami se spopada in ali jim je lahko kos. Dokler ostaja odprtost v pogovoru, obstaja možnost za obveščenost o eventualnem uživanju drog. V okviru družine se je potrebno pogosteje pogovarjati. Potrebno se je tudi naučiti spoštovati mnenja drugih in omogočati svobodno komunikacijo ter strpnost. Ustvarjanje različnih predpisov ni smiselno niti potrebno. Mnenje pa je potrebno utemeljiti, če želimo v odnosu do sogovornika delovati pristno (Naik, 1997) Strategije uspešnega sodelovanja z otrokom Kako naj starši razvijajo strategije uspešnega sodelovanja s svojim otrokom? Na to vprašanje je možno poiskati odgovor, ponuja ga Urad za droge Republike Slovenije in sicer: vzpostavite in ohranjajte dober stik s svojim otrokom; razvijajte skupne interese; skupaj z otrokom postavite jasna pravila, jih izvajajte dosledno in z ustreznimi posledicami; bodite pozitiven zgled; naučite otroka, da si bo razumno izbiral prijatelje; spremljajte otrokove dejavnosti; bodite pozorni na mladostniške težave; ne izgubljajte stika; posvetite se družinskim članom (Urad za droge pri MU, RS, 2006). 2.2 KVALITETENO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA Opredelitev prostega časa Prosti čas današnje dobe je svoboda, s katero posamezniki razpolagajo po svojih željah in svoji volji. Prosti čas je svojevrstna potreba v življenju človeka: delo je potreba, da se 12

14 zagotovi obstoj; prosti čas pa, da ta obstoj doživi. Prosti čas je vrednota osebnosti in razvoja, ki lahko naredi življenje dragocenejše kot katero koli delo; je produkt, rezultat in posledica civilizacije, ki lahko reši človeka pred tehnološko zadušitvijo, ki jo je sam ustvaril. Prosti čas je povezan s terminom rekreacija, ta predstavlja tiste dejavnosti, ki so svobodno motivirane, ki telesno in psihično oblikujejo osebnost, ki je hkrati družbeno sprejemljiva in koristna. Rekreacija je splošno družbenopotrebna, saj omogoča izražanje človekove notranje narave koristi zdravju, razvija značaj, preprečuje negativen pojave v družbi, omogoča razvoj demokracije, povečuje ekonomsko moč ljudi in je vzgojno sredstvo. Spremembe življenja, povečanje števila mestnega prebivalstva, spremembe v družini, večanje življenjske ravni pa so dejavniki, ki vplivajo na poudarjanje pomena prostega časa. Prosti čas je dopolnitev oziroma nadaljevanje obveznosti in dela. Kot oblika raznovrstnih dejavnosti omogoča človeku, da ga izrablja na različne načine, bodisi kot počitek, relaksacijo ali protiutež utrujenosti. Je močno sredstvo socializacije človeka, ki pripomore k oblikovanju medosebnih odnosov v obstoječih civilizacijah in odpira možnosti neomejene kreativnosti, pridobivanja novih znanj in ustvarjalnega delovanja. Prosti čas postaja človekova potreba in je čedalje pomembnejše vprašanje, kako ga izrabljati. Prosti čas z rekreacijo postaja način življenja, ki naj bi omogočil zadovoljstvo posamezniku in skupini. S tem postaja sestavni del vzgoje. Ta naj bi bila načrtovana v luči prostega časa z namenom pripraviti mlade za preživljanje prostega časa, ki se ga bodo veselili, prosti čas naj bi hkrati zmanjševal in blažil stresne življenjske situacije (Kristančič, 2007) Posameznik in prosti čas Prosti čas je svobodna izbira, ki najbolj vpliva na razvoj osebnosti vsakega posameznika in ga opremlja za sožitje v družbi. V učenje človeka spada tudi učenje umetnosti samega življenja, v katerem ima prosti čas pomembno vlogo. Da bi vedeli, kaj je in kaj ni dobro za človeka, je treba poznati samo naravo človeka. Od človeka je odvisna izbira med dobrim in slabim življenjem. Živimo v družbi in na tisti stopnji razvoja, da človek moderne vloge verjame, da so branje, pisanje, obvladovanje računalništva tiste veščine, ki se jih je treba učiti, da bi dosegli določeno poklicno kvalifikacijo, in da je zato potreben poseben napor, da se nauči, kako je treba to početi. Takšna razmišljanja niso zato, ker obvladujemo umetnost življenja, 13

15 ampak bolj zato, ker je človek izgubil občutek za pomen in težo samega življenja in s tem povečal pomanjkanje resnične radosti in veselja. Smisel življenja je živeti življenje! (Hočevar, Mesec, 1981). Povsem razumljivo je, da vsak posameznik v življenju poskuša zadovoljiti čim več osnovnih življenjskih potreb. Tisto, kar nas zanima je, katere od teh osnovnih potreb posameznik zadovoljuje skozi preživljanje prostega časa. Zahvaljujoč spoznanjem psihologije in sociologije, lahko trdimo, da posameznik skozi udejanjenje prostega časa zadovoljuje potrebe po samospoštovanju, krepi svojo osebno identiteto, doživlja samouresničevanje, prepoznavnost, ustvarjalnost, rast in razvoj, avtonomnost, komunicira, doživlja zaupanje in ljubezen skozi vzajemne odnose z drugimi osebami. Idealno bi bilo, če bi vsak človek v življenju kot tudi v prostem času zadovoljil vse svoje osnovne potrebe. Toda dovolj je že., če zadovolji tiste potrebe, kise njemu ali njej osebno zdijo zelo pomembne za osebnostno ubranost, zadovoljstvo in veselje Prosti čas dejavnik vzgoje za življenje Lahko rečemo, da je prosti čas tisti čas, ki ni zapolnjen z obveznostmi s področja dela, šole, družine in drugimi družbenimi obveznostmi. To je čas, ko posameznik na osnovi osebne izbire hoče sam sebe izraziti in se razvijati, če ima take možnosti in sredstva. Prosti čas se pojavlja v treh osnovnih oblikah: počitku, razvedrilu zabavi in razvijanju osebnosti učenju za življenje. Vzgoja v prostem času naj bi pripomogla k razvoju vsestranske osebnosti, ki je usposobljena za raznovrstno, bogato, kulturno, zdravo in zadovoljno življenje; osebnost, ki živi v sedanjosti in je obrnjena v bodočnost. Dejavnosti prostega časa vplivajo na zdravje in pravilen telesni razvoj mladih generacij, kar je osnovna naloga vsake vzgoje. Skozi prosti čas se dviga raven telesnega zdravja ne le mladih, ampak tudi odraslih, večja vzdržljivost in odpornost z namenom ustvarjanja splošne telesne kondicije, delovnih in obrambnih moči človeka. Obogatitev znanja vseh ljudi, posebej pa mladih, o zdravem načinu življenja in vedenja, pridobivanju ustreznih higienskih navad zmanjšuje možnosti za pojav različnih negativnih oblik zasvojenosti in zlorab alkohola, drog in podobno. Prav zaradi skrbi in nege zdravja naj bi aktivno ukvarjanje z različnimi vrstami telesne dejavnosti, posebej športa in 14

16 športnih iger, imelo svojo pravo vlogo in mesto v preživljanju prostega časa (Hočevar, Mesec, 1981) Dejavnik uresničevanja prostega časa Čeprav je prosti čas po svojem pomenu človekova lastnina in je domena njegovih doživljanj, razpoloženj in uresničevanja osebnih želja ter teženj, je kljub temu po svojih funkcijah in možnostih usmerjen na določeno sodelovanje in pomoč družbe, organiziranih dejavnikov. Kajti lahko si zastavimo utemeljeno vprašanje: Ali je človek sedanje tehnološke civilizacije, prepuščen samemu sebi in digitalnim napravam, izpostavljen različnim vplivom, sposoben z lastnimi močmi odkriti in uresničiti prosti čas v»osvobojenem času«? V tem smislu družba ne more posegati direktno, ampak samo posredno, in sicer z ustvarjanjem dela prostega časa oz. ustanavljanjem ustanov in organizacij za prosti čas tako mestnih kot vaških ki bi bile dobro opremljene in dostopne za vse oblike kulture, razvedrila in seveda razvoj osebnosti. Med temi ustanovami naj bi imele vodilno vlogo vsekakor tiste za vzgojo, prilagojene naj bi bile vsem kategorijam, socialnoekonomskim, starostnim, s čimer bi bile predstavniki trajnih priprav in uvajanje v kulturno sodobnega časa. To pomeni, da ne gre samo za organizacijo različnih dejavnosti za prosti čas, ampak različne dejavnosti bolj ali manj institucionaliziranega značaja, ki lahko pripomorejo k oblikovanju prostega časa s svojo praktično ponudbo raznovrstnih možnosti. Današnja družba mora upoštevati in zagotoviti ne le kakovosti prostega časa, ampak ustvarjati družbene dejavnike, ki raznovrstno pomagajo, usmerjajo, svetujejo in omogočajo preživljanje prostega časa. Prvo skupino tvorijo vzgojno-izobraževalne ustanove, ki po svoji pedagoški usmeritvi najbolj izstopajo v skrbi za vzgojo in s tem tudi vzgojo za prosti čas. To so vrtci, šole vseh stopenj, domovi in ustanove za izobraževanje odraslih. Druga skupina so objekti, prostori in proste površine za različne dejavnosti, kot so: knjižnice, mladinski centri, parki, počitniška naselja, igrišča, kopališča, športne dvorane, proste ulične površine. Družina je zelo pomembna socialna skupnost za vsakega posameznika in družbo, kajti zdrav posameznik je zdrava družina, je zdrava družba. Družina ima velik vpliv na izbiro in usmeritev posameznika v preživljanje prostega časa. Starši so model svojim otrokom. Otroci se učijo s posnemanjem. Družina omogoča veselje do življenja, zaupanja, dobrega odločanja (Hočevar, Mesec, 1981). 15

17 2.2.4 Igra in prosti čas Igra je pomemben element prostega časa, je osnovna oblika otrokove dejavnosti in odraščanja. Otrok z igro vzpostavlja stik z okoljem, zanj je to najosnovnejša oblika komuniciranja z zunanjim svetom, z njo izraža svoje potrebe po gibanju in intelektualni dejavnosti. Igra je tudi sredstvo za vzgojo otrok. Opažamo jo kot prvo smiselno obliko otrokovega vedenja in odraščanja. Igra hkrati spodbuja lastnosti, ki so potrebne za njegovo poznejšo vključitev v družbo in delo. Igra razgiba čustva, spodbuja voljo in s svojimi pravili organizira človeka. Spontana, nenaporna, naključna in samovoljna je toliko, da jo otrok lahko začne ali konča, kadar sam hoče. Igro pravzaprav označujejo kot delo ali prostovoljno dejavnost, ki se dogaja v točno omejenem času in prostoru, po svobodno sprejetih in natančno določenih pravilih. Je sama sebi namen in jo običajno spremljajo napeto pričakovanje, močna čustva in z njimi povezana vsakdanja presenečenja. Igra je lahko skupinska ali individualna. Poznamo pasivno obliko počitka. Večji del prostega časa se prostorsko uresničuje doma ali v naravnem okolju oziroma v okolju, ki ni vedno organizirano (Hočevar, Mesec, 1981). 2.3 MLADINSKI CENTRI IN MLADINSKE ORGANIZACIJE Mladinski centri so primerni za uresničevanje ciljev preživljanja prostega časa. Mladinske centre je potrebno ustanavljati, dopolnjevati, jih ovrednotiti in omogočiti razvoj. Mladinski centri uresničujejo posebne oblike združevanja in preživljanje prostega časa mladih. Dejavnost znotraj teh oblik ima vzgojno vrednost in s tem pri mladih pospešuje proces socializacije. Mladinski centri naj bi bili dostopni vsakomur, tako da posameznik svobodno izbira med njimi in se odloča o tem, ali bo aktivno in ustvarjalno sodeloval. Vključevanje posameznikov v mladinske centre je odvisno od interesov, sposobnosti, osebnih nagnjenj in motivacije. Po drugi strani je vključevanje v mladinske centre odvisno od pestrosti, privlačnosti, prilagodljivosti, ustreznosti in sodobnosti programov. Mladinske organizacije razumemo kot prostor, ki ga ponujamo kot»varen prostor«, v katerem mladi pridobivajo izkušnje, znanje, socialne kompetence.. Mladinske organizacije spodbujajo mnoge vrednote, kot so prostovoljno delo, solidarnost, spoštovanje različnosti vrednote, ki 16

18 so za družbo neprecenljivega pomena, zato je zelo pomembno, da jih posameznik pridobi že v mladosti. Mladinske organizacije mladim omogočajo, da se udejstvujejo kot odgovorni in aktivni državljani. Mladi se odločajo za prostovoljstvo, ker si želijo sprememb, želijo pomagati ljudem okoli sebe, želijo se družiti. Največ časa namenjajo za pripravo in izvajanje različnih programov za druge, s čimer si zapolnijo prosti čas. Posameznik je za dejavnost v prostem času motiviran, kadar se ne boji neuspeha, kadar doživlja dejavnost kot zanj pomembno in ob tem raste njegov občutek lastne vrednosti. Mladinske organizacije omogočajo mladim kreativno in kvalitetno preživljanje prostega časa, vzgoje mladih ter dajanja možnosti za doživljanje uspehov, gradnjo pozitivne samopodobe in druženja z vrstniki poleg ostalih prednosti, ki jih dobijo z delom v mladinskih organizacijah (Hočevar, Mesec, 1981). 2.4 DANAŠNJE PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA MLADIH Večina mladih ima dnevno kar nekaj ur prostega časa. Kljub temu da vemo, kako pomembni so danes postali računalniki za mlade, se zdi zelo pozitivno to, da mladi vendarle še vedno svoj prosti čas preživijo v družbi prijateljev in se tudi rekreirajo. Zanimivo je, da zelo malo mladih doživlja prosti čas kot počitek. Prosti čas mladim pomeni veliko. Mladi so dobro poučeni, da kvalitetno preživljanje prostega časa koristi telesnemu in duševnemu zdravju ter osebnemu osamosvajanju. Izbirne vsebine v šolah doživljajo kot svobodno izbiro. Resnica je, da je kakovost preživljanja prostega časa odvisna od dela in možnosti za delo. Delo na žalost ni za vsakogar dosegljivo in enakovredno. To velja tudi za naš prostor in sedanje družbene razmere. Posameznik doživlja prosti čas razmeroma svobodno, ker ga na eni strani neizogibne nujnosti silijo, da razvija dejavnosti, ki so pogoj obstoja in preživetja in da mu je na drugi strani omogočena uveljavitev osebnosti, zadovoljevanja osebnih potreb po ustvarjalnosti in doživljanju ugodja in zadovoljstva. Prosti čas ni potreben le zaradi počitka, vzpostavljanja ravnotežja v organizmu po naporih in utrujenosti, ampak je to sprostitev, osrečujoče doživljanje in ustvarjanje, ki je zunaj obveznosti, zadolžitev. Prosti čas omogoča oblikovanje osebnosti človeka, duševni razvoj, izpolnjevanje socialnih funkcij, navezovanje družabnih stikov, iger za dušo in telo (Kristančič, 2007). 17

19 2.5 VREDNOTE MLADIH Ljudje cenimo in vrednotimo različne stvari: predmete, dejavnosti, osebe itd. Pojmom, ki se nanašajo na stvari in kategorije, pravimo vrednote. Vrednota je prepričanje, da je nekaj dobro in zaželeno. Opredeljuje, kaj je pomembno, kaj se izplača in je vredno truda. So pomembne smernice vedenja, človek teži k načinu delovanja, ki mu bo omogočal doseči ali pridobiti stvari, ki so zanj v življenju pomembne. Za doseganje vrednot smo se velikokrat pripravljeni čemu odreči. V vrednotah se kažejo naš cilji, ki odsevajo naš kulturni in duhovni razvoj. Brez skupnih vrednot bi v družbi vladal nered, prišlo bi do razkroja družbe. Mladi cenijo osebne potrebe bolj kot vse drugo. Ne poudarjajo več kolektivnih pravic, kot so npr. enakost in demokracija (Ule in Kuhar, 2003). Mladi čutijo pomanjkanje pozitivnih vrednot v družbi in svoje frustracije izkazujejo tudi na ta način. Šolske obveznosti in pritiski družbe so namreč zelo obremenjujoči in tako jim droge nudijo hitro in učinkovito kompenzacijo. Mladina po eni strani podaljšuje šolanje in s tem otroštvo, po drugi strani pa se že zelo zgodaj zavedajo problemov, katerih rešitve jim družba ne nudi v tolikšni meri, da bi jim zagotovila stabilno prihodnost. Če že uporabim pregovor, da na mladih svet stoji, pomembnost mladih danes narašča. Mladi so danes, odprti in pripravljeni na sodelovanje in mnogokrat enakovreden partner v vseh pogledih. Mladi s svojo neobremenjenostjo in z inovativnimi pogledi presenečajo. Pomembno je, da dobijo priložnost, da svoje znanje dokažejo in s tem opozorijo družbo nase. Kako lahko vsi skupaj pripomoremo, da bo svet, v katerem mladi odraščajo, postavil obče človeške vrednote. kot so solidarnost, sočutje, dobrota, pravičnost, poštenost, na pravo mesto? (Kren-Obran, 1995). Žal na vseh ravneh prepogosto spodbujamo tekmovalnost. Ali znamo mladim predstaviti ljudi, ki se vsakodnevno borijo za preživetje tisočih otrok, ki svoja življenja posvečajo borbam za socialne pravice in ljudem, ki umirajo za demokracijo? Predstavljamo pa jim uspešneže, ki povečajo svoje dobičke v podjetjih. Družba naj bi mladim ponujala možnosti, da svoje sanje spreminjajo v realnost. Vrednote so ideali, h katerim stremimo in s pomočjo katerih si zagotavljamo boljše in lepše življenje. 18

20 Ideali, kot so enakopravnost, pravičnost, zdravje, prijateljstvo, lepota, samostojnost, demokracija, umetnost, svoboda, naj postanejo njihova realnost (Kren-Obran, 1995). V družini se oblikujejo pogledi na to, kakšno obnašanje je primerno in kakšno ne in kakšne so posamezne vrednote. Otrok, ki se odloči, da ne bo užival drog, je to običajno sklenil zato, ker je močno prepričan, da so droge škodljive. To prepričanje pa temelji na sistemu vrednot, ki vladajo v določeni družini. Družinske in družbene vrednote dajejo otrokom oporo oziroma potrebno moč, da rečejo»ne«takrat, ko so tik pred skušnjavo, ali naj se predajo škodljivemu uživanju nevarnih drog. Otrok s trdnimi družinskimi in družbenimi vrednotami ne bo popustil pred mamljivo, a minljivo skušnjavo Privzgajanje družinskih vrednot Vsi ljudje cenimo in vrednotimo različne stvari: predmete, dejavnosti, osebe... Različni pojavi imajo za nas različno vrednost, privlačnost, so bolj ali manj zaželeni. Vrednote so lahko čisto konkretne stvari, lahko pa abstraktne kategorije, kot na primer zdravje, resnica, svoboda, pravica, dobrota. Vrednota je torej prepričanje, da je nekaj dobro in zaželeno. Opredeljuje, kaj je pomembno, se izplača in je vredno truda. Na splošno so vrednote pomembne smernice vedenja, ker človek teži k takemu načinu delovanja, ki mu bo pomagal doseči ali pridobiti stvari, ki so zanj v življenju pomembne. Za doseganje vrednot smo se velikokrat pripravljeni čemu odreči. Vrednote se pojavijo že v otroštvu, vendar pa se v pravem pomenu besede pri posamezniku izoblikujejo šele v najstniških letih. Vrednote razvijamo in oblikujemo celo življenje, med seboj pa so si nekoliko različne in drugače vrednotene po pomembnosti. V mladosti so najbolj poudarjene hedonske vrednote, znotraj katerih so predvsem čutni užitek, vznemirljivo življenje in zabava. Pomembno vlogo pri razvoju vrednot oziroma mladostnika igrajo družina in odnosi v njej. Če bo imel otrok oziroma mladostnik doma čustveno oporo in spodbudo za presojanje in ravnanje, kaj je prav in kaj ne, bo postopoma usvajal vrednote, za katere se je sam odločil. Če pa bo v družini prisotna stroga in omejujoča vzgoja, pa tudi vseodpuščajoča vzgoja, bo otrok oziroma mladostnik odklanjal vse vrednote brez zavestnega razmisleka. Pri mladostniku lahko pride do pojava krize vrednost, ko le-ta išče samega sebe. Zato je pomembno, da razumemo, 19

21 kako se pri posamezniku vrednote oziroma moralno presojanje sploh razvijajo (Kren-Obran, 1995). Pomembna so naslednja dejstva: Odprto komuniciranje: z otroki se pogovarjajte odprto. Povejte jim, kako pomembne so vrednote. Na podlagi vrednot se bo otrok odločal pravilneje. Vzorno obnašanje: naša dejanja in obnašanje močno vplivajo na razvoj otrokovih vrednot. drugače povedano, otroci v vedenju in dejanjih svoje starše oponašajo. Če starši kadijo, obstaja velika večja verjetnost, da bodo tudi njihovi otroci kadilci. Enotnost besed in dejanj: pazite, da se vaše besede na razlikujejo od dejanj. Ne poučujte otroka o škodljivosti kajenja, če se sami niste pripravljeni odpovedati kajenju. Vedite, da otroci zelo hitro začutijo, kdaj starši z določeno gesto ali dejanjem odobravajo kako negativno ali škodljivo početje in kdaj ne. Razumevanje družinskih vrednot: prepričajte se, ali otrok pravilno dojema družinske vrednote. Starši pogosto mislimo, vendar smo dostikrat tudi v zmoti, da so otroci razumeli oziroma sprejeli družinske vrednote, čeprav se nismo o tem z njimi nikdar pogovarjali. Priporočljivo je, da preskusite otrokovo razumevanje vrednot, in sicer tako, da se z njimi pogovarjate o čisto vsakdanjih stvareh. Vprašajte ga, na primer, kaj bi storil, če bi osebi, ki stoji pred njim v vrsti, padlo na tla tisoč evrov. Ob tako ustvarjeni priložnosti lahko izveste, kaj otrok misli, ali sprejema določeno vrednoto (Kastelic, Mikulan, 1999). 2.6 PREVENTIVNO REŠEVANJE STISK IN TEŽAV MLADOSTNIKOV Vzgoja otrok je ena najlepših nalog vseh staršev, hkrati pa ena najtežjih, saj se zanjo ne moremo povsem vnaprej pripraviti. Veliko jih črpa iz izkušenj svojih staršev, drugi zopet želijo vzgajati svoje otroke povsem v nasprotju s svojimi izkušnjami. Dejstvo, da vzgoja močno vpliva na otrokov razvoj in njegove življenjske odločitve, tudi usodne, med katere sodi tudi uživanje drog, je zato še kako pomembna. Raziskave kažejo, da se zloraba drog med otroki povečuje in da se spreminjajo tudi njihove navade, starši pa o tem ne vedo dovolj in otrok ne znajo zavarovati pred nevarnostmi. Skoraj vsi starši se spoprijemajo s strahom za otrokovo zdravje in njegovo prihodnjo usodo. Kot 20

22 starši pa lahko naredimo marsikaj. Družina je namreč osnovna celica, v kateri so si člani pripravljeni zaradi čustvenih vezi najbolj pomagati. Zato je na moč pomembno, da so čustvene vezi z otroki čim močnejše. Vcepljati je potrebno, kaj je dobro in kaj slabo. Postaviti je treba pravila obnašanja in jih dosledno izvajati. Omejitve naj bodo jasno začrtane, a včasih tudi prožne. Postavimo jih sami, skupaj s partnerjem, včasih tudi z otrokom. Med predlogi niso vedno le kompromis, občasno lahko prevlada želja le enega od družinskih članov. A tudi v tem primeru se jih morajo držati vsi. Jasno mora biti, kakšne so posledice, kadar se dogovorjenega kateri koli od družinskih članov ne drži. Takšne omejitve prinašajo otroku varnost in mu sporočajo, da nam zanj ni vseeno. Vzgoja brez omejitev pušča otroka samega. Predvsem pa morate svojega otroka znati poslušati (Kastelic in Mikulan, 1999). Po mojem mnenju so starši v družini odgovorni za postavljanje pravil, ki naj se jih držijo vsi družinski člani. Glede zlorabe drog morajo biti pravila jasna, kajti le takšna lahko zaščitijo posameznega otroka. Vendar je postavljanje pravil le ena od nalog vseh staršev. Druga naloga, ki sledi, pa je skrbno izvajanje dogovorjenih pravil. Kršenju teh pravil naj bi sledilo tudi primerno ukrepanje staršev. Pri postavljanju in izvajanju pravil se priporoča sledeče: Jasnost in natančnost: otroku jasno in natančno povejte, katera so pravila in zakaj ste jih postavili. Povejte mu tudi, kaj od njega pričakujete. Pogovorite se tudi o posledicah kršenja zastavljenih pravil, kakšna bo kazen in kako jo boste izvajali. Prav tako mu morate pojasniti, kaj želite s slednjo doseči. Vztrajnost: pri izvajanju bodite vztrajni. Otroku dopovejte, da so pravila glede prepovedi uživanja drog v vaši hiši ali kjer koli drugje dokončna in da jih ne boste spreminjali. Razumnost: izvajajte le tiste kazni, o katerih ste se z otrokom pogovorili poprej, se pravi, zaradi jeze, ki jo doživljate ob kršenju pravil, ne dodajajte kazni, o katerih se z otrokom niste dogovorili, preden je bilo pravilo kršeno. Izogibajte se tudi groženj. Namesto tega naj bo vaš odziv umirjen, otroka kaznujte zgolj že s pričakovano in z dogovorjeno kaznijo, obenem nikakor ne uporabljajte groženj in psovk, ki otroka ponižujejo in mu maličijo samopodobo (Kastelic in Mikulan, 1999). 21

23 Če hočemo zagotoviti otroku prave in najnovejše informacije ter mu s tem preprečiti, da bi začel eksperimentirati z drogami, moramo o slednjih tudi kaj vedeti. Druga dobra stran določenega poznavanja pa je, da bomo problem, če se že pojavi, laže zaznali, zaradi tega je nadvse pomembno poznati učinke najpopularnejših drog na otroško duševnost in telo ter njihovo uporabo. Dobro seznanjeni starši lahko dosti hitreje prepoznajo, ali je njihov otrok že poskusil drogo, in mu lahko pravočasno preprečijo, da postane zasvojen. V skrajnem primeru bodo tudi dosti prej opazili, da ima otrok že resne težave zaradi uživanja. Najosnovnejše, kar morajo starši vedeti o drogah, je naslednje: vrste drog, sposobnost prepoznavanja, imena drog, spremembe v obnašanju in videzu, kje dobiti pomoč. Številne možnosti nakazujejo, da jih je mogoče uresničiti. Če se usmerimo nanje, to še nikakor ni zagotovilo, da bo potekal razvoj njihovega otroka in družine v želeni smeri. Še vedno obstaja veliko prostora za napačen razvoj in neželeno vedenje. Velika osveščenost v zvezi s to problematiko terja spremljavo ter obvladovanje izzivov življenja. 2.7 KAKO PRIVZGOJITI ODNOS DO DROG Mnogi mladostniki si že znajo zamišljati prihodnost. Z odraslimi želijo razpravljati o svojih problemih in tudi o poteh razreševanja slednjih. V tem obdobju imajo starši ponovno dosti možnosti, da pomagajo svojemu otroku pri nastalih težavah. Vendar se mladostnik opira tudi na vrstnike, se pravi, da želi pripadati določeni skupini, ki bo motivirala njegovo vedenje in dejanja. V teh letih si mladostniki pogosto izoblikujejo širši pogled na svet in se začnejo bolj zanimati tudi za druge. Mladostnik mora poznati: takojšne in dolgoročne učinke drog; možnost smrtonosnega učinka drog; povezanost drog z drugimi boleznimi; učinke drog na zarodek; učinke in možne posledice uživanja drog pri delu z orodji; možne vplive zlorabe drog na celotno družbo; načine vključevanja celotne skupnosti v tovrstno problematiko. 22

24 Otroku je potrebno prisluhniti, se z njim pogovarjati in ne pridigati. Potrebno se je zavedati, da se občasnim težavam ne more nihče izogniti, da jih je potrebno reševati in živeti v skladu s sprejetimi odločitvami. Potrebno mu je predočiti, da so tudi napetost, neugodje, jeza čustva, s katerimi se je treba sprijazniti in živeti z njimi. Pri tem jim je potrebno razvijati ustrezno samospoštovanje. Kadar se odrasli z njihovim vedenjem ne strinjajo, naj grajajo le slednje, ne pa celostne osebnosti, da bodo cenili osebno odgovornost in samodisciplino ter bodo znali ločevati, kaj je prav in kaj ne. Z osebnim zgledom in odnosom do drog naj starši pokažejo svojo odgovornost, se pogovarjajo o vrednotah, ki vodijo posameznika pri njegovih odločitvah. Usedejo naj se v krogu družine razčistijo informacije, ki jih dobivajo od vsepovsod. Vrstniki jim pogosto povedo le, kako se bodo po zaužiti drogi prijetno počutili, pozabijo pa jim povedati, kako slabo se bodo počutili pozneje, ko bo učinek droge popustil. Skupaj je treba razmišljati o situacijah, v katerih bi bili lahko izpostavljeni pritiskom vrstnikom, naj vzamejo drogo. Podatki kažejo, da kar 75 % dobi drogo od kakega prijatelja in ne preprodajalca, zato je potrebno graditi na trdnosti mladostnika, da se zoperstavi in reče:»ne, hvala.«potrebno je mladim, kljub njihovim težavam, dati občutek sprejetosti in ljubezni (Kastelic in Mikulan, 1999). Velikokrat se starši bojijo s svojimi otroki pogovarjati o drogi, ker mislijo, da ti vedo o njej več kot sami. Toda če znajo razložiti, zakaj droge sami ne potrebujejo, je to za začetek dovolj. Znanje o drogah je pogosto pomanjkljivo, polno mitov, tabujev in polresnic, tako da celo tisti, ki drogo jemljejo vsak dan, pogosto o njej ne vedo prav dosti. Informacija o drogi mora biti realna, otroku je potrebno povedati, da se bo ob zaužitju najverjetneje počutil prijetno. Strah deluje le kratek čas in še to le pri tistih, ki droge zaradi svoje osebnostne strukture najverjetneje tako ali tako ne bi vzeli. Takih je le desetina, pri vseh drugih pa neustrezne informacije povečajo zanimanje za drogo (Kastelic in Mikulan, 1999). Znanje je potrebno črpati iz različnih virov, saj celo strokovnjaki o tej problematiki različno razmišljajo. Odnos do drog se oblikuje od malih nog in je potemtakem pomemben zgled, ki ga dajemo otroku. Morda nam ravno lasten neustrezen odnos do ugodja preprečuje, da bi se 23

25 znali o drogah pogovarjati, tako kot o čem drugem, saj otroku znamo, denimo, razložiti, zakaj je nevarno prečkanje ceste pri rdeči luči. 2.8 PREVENTIVA Primarna preventiva Predstavljajo jo ukrepi, usmerjeni v krepitev zdravja in splošne sposobnosti za premagovanje življenjskih težav brez drog med prebivalstvom ter preprečevanje novih zdravstveno-socialnih problemov v zvezi z uživanjem drog. Cilji primarne preventive so: krepitev zdravja, zmanjševanje rizika in preprečevanje bolezni odvisnosti, kar vključuje: spremembo socialnih norm v zvezi s kajenjem in z uživanjem ter intoksiciranjem z alkoholom in drugimi drogami, vzgojenost in izobraženost javnosti, specifičnih populacij in posameznikov o zdravstvenosocialnih in drugih rizikih v zvezi z uživanjem drog, manjši riziko uživanja drog med visoko rizičnimi skupinami (npr. otroci kadilcev, alkoholikov, psihiatričnimi bolniki), preprečevanje uživanja drog v visoko rizičnih situacijah (npr. v nosečnosti, v prometu), preprečevanje uživanja drog med mladimi, odlašanje s pričetkom eksperimentiranja z drogami, abstinenco kot možno izbiro znotraj potrošnje drog med prebivalstvom, zlasti med rizičnimi skupinami, osveščanje javnosti, da sta nikotin in alkohol tudi drogi ( Sekundarna preventiva Zajema zgodnje odkrivanje posledic uživanja drog in zgodnjo intervencijo. Ključni cilji so: zgodnja diagnoza in intervencija, zmanjševanje škode in rizika uživanja drog ter omejevanje življenjskega in delovnega onesposabljanja, kar vključuje: 24

26 vzgojenost in izobrazbo specifičnih populacij in posameznikov o zdravstvenih, socialnih in drugih rizikih v zvezi z uživanjem nikotina, alkohola in drugih drog, manjšo prevalenco zlorabe in odvisnosti od drog pri rizičnih posameznikih, manjše nivoje uživanja in spreminjanje vzorcev uživanja drog v visoko rizičnih situacijah (npr. okolja z visoko okuženostjo s HIV), manjšo prevalenco zlorabe in odvisnosti od drog v visoko rizičnih skupinah, manjšo škodo pri uživanju drog, vključno z manjšim tveganjem pri uživanju drog v zvezi s prenosom HIV (npr. prenehanje izmenjave pribora za injiciranje), odpravljanje odvisniške stigme in uveljavljanje koncepta odvisnosti kot socialnomedicinske bolezni, Sekundarna preventiva je nekoliko lažja, vendar še vedno težka. Tu gre za vprašanje, v kolikšni meri nam bo uspelo ugotoviti, kdo so odvisniki od drog, v kolikšni meri bo zdravljenje uspelo in ali bomo odvisne od drog sploh prepričali, da se odločijo za zdravljenje ( Terciarna preventiva Z njo razumevamo pozno intervencijo po očitni manifestaciji bolezni, z namenom zaustaviti njen razvoj in vrniti odvisnika v produktivno življenje. Ključni cilji terciarne preventive so: omejevanje onesposabljanja, zdravljenje in rehabilitacija, vključno z: abstinenco ali delnim izboljšanjem oz. upočasnjenim razvojem»odvisniške kariere«, manjšo incidenco recidive med odvisniki, kvalitetnejšo pomočjo odvisnikom in njihovim družinam, zmanjšanjem socialnih in zdravstvenih problemov zaradi odvisnosti, odpravljanjem odvisniške stigme in uveljavljanjem koncepta odvisnosti kot socialnomedicinske bolezni. Ključne strategije terciarne preventive so: komprehenzivno zdravljenje odvisnikov in pomoč njihovim bližnjim znotraj sistema primarnega zdravstvenega varstva (kontiuniteta zdravljenja in rehabilitacije), dostopnost učinkovite specialistične ambulantne in hospitalne pomoči, 25

27 zagotavljanje zdravstvenega zavarovanja za komprehenzivne in kontinuirane programe zdravljenja preko javnega in privatnega zavarovanja, dostopnost individualiziranih programov zdravljenja za specifične populacije, upoštevajoč njihovo starost, spol, kulturo, dodatne psihiatrične in druge diagnoze ali specifične nezmožnosti, raziskovanje in evalvacija učinkovitosti različnih terapevtskih modalitet za različne podgrupe odvisnikov, socialnozdravstvena vzgoja bolnikov in članov njihove družine ter drugih pomembnih oseb v smeri boljšega razumevanja zlorabe in odvisnosti, osveščanje javnosti v smeri večjega razumevanja in občutljivosti do obolelih zaradi uživanja drog in preprečevanje stigmatizacije in marginalizacije odvisnikov (Nolimal, 1991). 2.9 PREVENTIVNA VLOGA POSAMEZNIH SLUŽB IN INSTITUCIJ Preventivna vloga staršev Preventivni programi za starše se izvajajo v okviru šol in tudi zunaj šol. Izvajajo jo različni ponudniki od vladnih do nevladnih organizacij. Ponudba je velika, vendar se izvajalci pogosto srečujejo z manjšo udeležbo ciljne populacije. Programi potekajo v različnih oblikah od enournega predavanja do sklopa delavnic, sestavljenih iz več srečanj. Krajša predavanja so namenjena predvsem ozaveščanju in odgovornemu starševstvu. Daljši programi pa vključujejo tudi treninge spretnosti za vzpostavljanje in ohranjanje kakovostnih medsebojnih odnosov v vsakdanjem življenju in različnih stresnih situacijah. Organizirana srečanja staršev so zasnovana kot preplet predavanj, vprašanj in odgovorov, ki raziskujejo delovanje različnih vzorcev obnašanja, prepričanj, interakcij, navad, učenje iz tipičnih situacij ter igre vlog Preventivna vloga šole Preventivni programi naj bi povečevali raven spoštovanja in poučevali o socialnih veščinah, v manjšem delu naj bi bilo govora tudi o drogah. Ti programi bi morali biti vključeni med redne 26

28 šolske dejavnosti in naj bi pridobljeno znanje tudi preverjali, saj jih sicer učenci ne vzamejo dovolj resno. Inštitut za varovanje zdravja na spletni strani (dostopno ) priporoča naslednja priporočila v zvezi s preventivnim delovanjem šole: Preventivni programi naj potekajo od vrtca do univerze; Učitelji v šolah morajo biti ustrezno izobraženi, strategije, ki povečujejo strahove glede droge, delujejo preprečevalno le za mladostnike, pri katerih je manjša verjetnost, da bi jo vzeli. pri vseh drugih pa povečujejo zanimanje za uporabo droge. Mladostniki jih utegnejo doživljati le kot moraliziranje in pranje možganov; Informacija o slabih pa tudi koristnih posledicah jemanja drog naj bo podana skupaj z učnimi vsebinami o zdravem načinu življenja in naj ne izzveni kot pridiganje mladim, naj drogo vztrajno odklanjajo; Mnogi učitelji v naših šolah ne poznajo pravih učnih metod za razlaganje tovrstne snovi. Večina metod je usmerjenih k preventivi in izboljšanju kakovosti življenja, podcenjuje pa se vloga staršev in lokalne skupnosti, v kateri otroci živijo; Potrebno bi bilo ugotavljanje razširjenosti in značilnosti uživanja alkohola, tobaka in drugih drog na šoli; Dosledno bi bilo potrebno izvajati šolsko politiko proti uživanju drog med učenci in učitelji; Zavzemati bi se bilo potrebno za uvedbo prilagojenega preventivnega učenja programa že v vrtcih. Obvezno bi bilo vključevanje lokalne skupnosti v preventivne programe ter pridobivanje podpore in sodelovanje pri izvajanju slednjih. Starši, zdravstvene in socialne ustanove ter druge organizacije bi lahko z medsebojnim usklajenim delovanjem pomagale preprečevati uživanje drog pri otrocih. Dobra politika na tem področju bi morala vsebovati naslednja jasna stališča: kaj uvrščamo med droge, kakšne so posledice in kazni ob njihovem uživanju, da so v šoli in tudi njeni okolici vse droge prepovedane, ob nespoštovanju šolskih pravil ter jasne posledice, zaradi uživanja drog, in to, da se bo slednje obravnavalo zaupno in brez sankcij. 27

29 Bistveno je tudi, da takšno šolsko politiko predstavijo vsem. Najboljši je formalni način predstavljanja. Šola naj vsako leto izda posebno zloženko, ki vsebuje vse bistvene značilnosti šolske politike, nanašajoče na zlorabo drog, ter jo pošlje staršem in drugim v lokalni skupnosti. Politika mora biti na tem področju enotna, pravila glede drog morajo sprejemati vsi, le tako bo tudi izvajanje želo uspehe. Starši in šola morajo razvijati skupno politiko, določati skupna pravila glede uživanja in prodajanja drog. To naj bi bil ključni del vsega preventivnega programa v šoli in doma, oboji, starši in šola, ga morajo trdno in vztrajno podpirati ( dostopno ). V osnovnih in srednjih šolah potekajo različni preventivni programi. Vrsta in število izvedenih programov sta odvisna od potreb in tudi zmožnosti posameznih šol. Preventivni programi se osredinjajo predvsem na razvoj in krepitev življenjskih veščin oz. na krepitev dejavnikov varovanja in zmanjševanje dejavnikov tveganja. Vključujejo nedovoljene droge in tudi alkohol, tobak itn. ( Preventiva v šolah je še vedno najpogostejši pristop. Pomembno je, da so preventivni programi vključeni v redni šolski in predšolski kurikulum, še pogosteje pa se aktivnosti izvajajo v okviru različnih projektov in programov, ki jih izvajajo Preventivna vloga lokalne skupnosti Poleg organiziranih dejavnosti v okviru vzgojno-izobraževalnih ustanov so zelo pomembni preventivni programi v lokalnih skupnostih. Delo v lokalnih skupnostih je različno organizirano. Od vladnih ustanov so najpogostejši akterji v lokalnih skupnostih zdravstvene organizacije (zdravstveni domovi, zavodi za zdravstveno varstvo), policija, centri za socialno delo, krizni centri za mlade, od nevladnih pa različna društva in neprofitne organizacije, Rdeči križ, verske organizacije, mladinski centri, prostovoljci itn. Najrazvitejši in najbolj organiziran model dela v lokalnih skupnostih Slovenije so Lokalne akcijske skupine, ki delujejo kot strokovno posvetovalno telo v občini in imajo pomembnejšo vlogo pri načrtovanju, razvijanju in pri izvajanju različnih preventivnih aktivnosti na področju preventive drog v občini. Lokalna skupnost mora pomagati šoli in staršem tako, da ustvarja razmere, ki preprečujejo zlorabo drog (Kastelic in Mikulan, 1999). 28