1/ Ljubljana Spoštovani! Decembra je v Uradnem listu izšlo mnogo predpisov, ki se nanašajo na področje davkov in računovodstva. Izpostav

Transkripcija

1 1/ Ljubljana Spoštovani! Decembra je v Uradnem listu izšlo mnogo predpisov, ki se nanašajo na področje davkov in računovodstva. Izpostavljamo nekaj ključnih: Uradni list RS, št. 107/2015, z dne vsebuje Enotni kontni okvir za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, zadruge, nepridobitne organizacije pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije. Več o tem v prihodnji številki. Uradni list RS, št. 106/2015, z dne vsebuje Poročilo o gibanju plač za oktober Povprečna mesečna bruto plača je oktobra 2015 znašala 1.540,58 evrov, ta podatek pa je pomemben, saj sestavlja osnovo, od katere se obračunavata dva prispevka za t. i. dopolnilni s.p. Uradni list RS, št. 104/2015, z dne vsebuje Pravilnik o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto Ta je pomemben, ker vsebuje spremenjene meje dohodninskih razredov. Pri izplačilih osebnih dohodkov velja ta sprememba za izplačila od IZ ZAKONODAJE Kaj mora samostojni podjetnik vedeti o novih SRS (prvi del) Samostojni podjetniki posamezniki uporabljajo pri pripoznavanju, merjenju in vrednotenju ekonomskih kategorij Uvod v SRS in okvir SRS, SRS od 1 do 17 ter 20 do 23. Poleg določb navedenih standardov pa še določila SRS 30. Računovodski izkazi Podjetniki, ki vodijo poslovne knjige po načelih enostavnega knjigovodstva (merila določa ZGD in se niso spremenila) vodijo še naprej knjigo prihodkov in odhodkov z vključeno ali posebej vodeno evidenco terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev, knjigo ostalih terjatev, knjigo ostalih obveznosti in register opredmetenih osnovnih sredstev. Tako podjetniki z Uradni list RS, št. 102/2015, z dne vsebuje Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2B). Uživalci pokojnine iz četrtega odstavka 406. člena ZPIZ-2 imajo do čas, da uskladijo svoj status, tako da se odločijo za prenehanje opravljanja dejavnosti ali pa se vključijo v obvezno zavarovanje za najmanj dve uri dnevno, vendar se morajo v obvezno zavarovanje prijaviti po (vir: ZPIZ) VSEBINA IZ ZAKONODAJE Kaj mora samostojni podjetnik vedeti o novih SRS (prvi del) 1-2 Uradni list RS, št. 101/2015, z dne vsebuje Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu. Sprememba vsebuje prilagoditve za poročanje podatkov za M-4 preko irek obrazcev in upošteva novo olajšavo po ZIUPTDSV, ki bo vplivala na obračun, poročanje in plačilo osebnih dohodkov določenih kategorij delojemalcev. Uradni list RS, št. 95/2015, z dne vsebuje Slovenske računovodske standarde (2016). Več o tem v članku. VPRAŠANJA ODGOVORI Nakup od slikarja Prefakturiranje poštnih storitev Dopolnilna dejavnost ali samostojni podjetnik Plačilo dobavitelju na račun v tujino Zdravstveno podjetje tujca Ciprsko podjetje zavezanec po ZDDPO-2 7 Olajšava za rabljene kontejnerje 7-8 Mihael Sket za redakcijo založbe Verlag Dashöfer Oddajanje mobilne hišice na Hrvaškem Računovodski in davčni nasvet št. 1/2016 1

2 enostavnim knjigovodstvom kot podjetniki, ki ustrezajo merilom za mikro družbo (mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od treh meril: povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 10, čisti prihodki od prodaje ne presegajo evrov, vrednost aktive ne presega evrov) lahko računovodske izkaze za zunanje poročanje sestavljajo v strnjeni obliki, ki mora vsebovati najmanj postavke, kot so opredeljene v prilogi II SRS 30. Letno poročilo teh podjetnikov obsega bilanco stanja in izkaz poslovnega izida, ki se ne razlikujeta od dosedanjih izkazov. Letno poročilo malega podjetnika obsega bilanco stanja in izkaz poslovnega izida. Letno poročilo srednje velikega in velikega podjetnika obsega bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, izkaz gibanja kapitala ter pojasnila in razkritja ter poslovno poročilo. Podjetnikov kapital malega, srednje velikega in velikega podjetnika se v bilanci stanja razčlenjuje na naslednje postavke: začetni podjetnikov kapital, prenosi stvarnega premoženja med opravljanjem dejavnosti, pritoki in odtoki denarnih sredstev, revalorizacijske rezerve (zajemajo učinke revalorizacije opredmetenih osnovnih sredstev), rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti (izkazujejo učinke vseh prevrednotenj, predvsem finančnih naložb na pošteno vrednost) in podjetnikov dohodek ali negativni poslovni izid. Slednji so zavezani tudi sestaviti pojasnila k izkazom v skladu ZGD. Opredmetena osnovna sredstva Po pripoznavanju je treba opredmeteno osnovno sredstvo, katerega pošteno vrednost je mogoče zanesljivo izmeriti in za katerega merjenje po pripoznavnju je podjetnik izbral model revaloriziranja, razvidovati po revaloriziranem znesku, ki je njegova poštena vrednost na dan revaloriziranja, zmanjšana za vsak kasnejši amortizacijski popravek in kasnejše nabrane izgube zaradi oslabitve. Po SRS 2016 je možno revalorizirati le zemljišča in zgradbe in ne opreme. Revalorizacijo se opravi tako, da se na dan revaloriziranja amortizacijski popravek vrednosti izloči v breme nabavne oziroma revalorizirane nabavne vrednosti sredstva in se čisti knjigovodski znesek revalorizira na novo pošteno vrednost, ki postane nova revalorizirana vrednost, od katere se obračunava amortizacija (Slovenski računovodski standardi (2016), objava v Uradnem listu RS 95/2015, dostopno na PISRS). Če se knjigovodska vrednost sredstva zaradi revaloriziranja poveča, se povečanje pripozna neposredno v kapitalu kot revalorizacijska rezerva. Povečanje iz revaloriziranja pa se med poslovnimi prihodki pripozna v poslovnem izidu, če in v kolikor se odpravi zmanjšanje iz oslabitve istega sredstva, ki je bilo prej pripoznano v poslovnem izidu. Če pa se knjigovodska vrednost sredstva zaradi revaloriziranja zmanjša, zmanjšanje do razpoložljivega zneska naprej bremeni revalorizacijsko rezervo, razlika pa se med poslovnimi odhodki pripozna v poslovnem izidu. Revalorizacijska rezerva se odpravi v preneseni poslovni izid, ko je pripoznanje valoriziranega opredmetenega sredstva odpravljeno. Neopredmetena sredstva Neopredmetena sredstva se po SRS 2 ne morejo revalorizirati na višjo pošteno vrednost, ampak se morajo le slabiti po SRS 17. Finančne naložbe V skladu s SRS 3 je po začetnem pripoznavanju treba izmeriti finančna sredstva in tudi izpeljane finančne inštrumente, ki so finančna sredstva, po pošteni vrednosti, brez odštetja stroškov posla, ki se utegnejo pojaviti ob prodaji ali drugačni odtujitvi, razen finančnih naložb v posojila, ki se izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti, finančnih naložb v posesti do zapadlosti v plačilo, ki se izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti ter finančnih naložb v kapitalske inštrumente, za katere ni objavljena cena na delujočem trgu in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, ter v izpeljane finančne inštrumente, ki so povezani s takimi finančnimi naložbami in jih je treba poravnati z njimi; te se izmerijo po nabavni vrednosti. Finančne naložbe v odvisne organizacije, pridružene organizacije in skupni podvigi se po SRS 2016 merijo in obračunavajo le po nabavni vrednosti. Anka Mirnik Kosič s.p. VPRAŠANJA ODGOVORI Nakup od slikarja Pravna oseba (d.o.o.) bi kupila sliko in fotografijo od fizične osebe. Predvidevamo, da moramo v tem primeru moramo obrutiti vrednost in obračunati dohodnino s 25 %. Sliko je amaterski umetnik naslikal sam. Ali je enak postopek v primeru podaritve umetnine iz svoje zasebne zbirke? V primeru nakupa slike od nepovezane fizične osebe (to pomeni, da ne obstaja neposredna kot tudi ne posredna povezava fizične osebe s pravno osebo kot kupcem), lahko na podlagi pogodbe o nakupu kupite sliko in pri nakupu od fizične osebe niste dolžni plačevati dohodnine, pa tudi obrutenje ni potrebno. Primer obrutenja bi bil potreben, če bi vaša družba podarila sliko fizični osebi, torej v primeru obratne situacije, ko bi bila vaša družba dolžna vrednost podarjene slike obrutiti in obračunati dohodnino po stopnji 25 %. V primeru, da je fizična oseba z vami povezana, 2 Računovodski in davčni nasvet št. 1/

3 pa se takšen nakup lahko z vidika obdavčitve obravnava kot prikrito izplačilo dobička in je potrebna posebna obravnava. V primeru, da vam amaterski slikar kot nepovezana fizična oseba podari sliko, zanj praviloma ne nastanejo davčne obveznosti, je pa vaša družba kot obdarjenec v primeru, da je tržna vrednost darila višja od 5000 EUR, dolžna prejem darila napovedati v 15 dneh od sprejema darila od fizične osebe in sicer v skladu z določilom Zakona o davku na dediščine in darila (ZDDD) pristojnemu finančnemu uradu, kjer je vpisana v davčni register. Darilo do vrednosti EUR je obdavčeno po stopnji 12 %. mag. Sabina Lamut, Davčna svetovalka z licenco ZDSS, LamutS d.o.o. Prefakturiranje poštnih storitev Podjetje A d.o.o. je davčni zavezanec. Kupec B se je s podjetjem dogovoril, da bo uporabljal njihove poštne storitve od Pošte Slovenije. Pošta Slovenije konec meseca storitve zaračuna v celoti podjetju A, storitev je oproščena na računu ni obračunanega DDV. Podjetje A bi kupcu B sedaj želelo zaračunati njegov del. Kako to narediti, da bo pravilno? Kako se takšen račun poknjiži in na katere konte? Kako je v tem primeru z zaračunavanjem DDV, ker gre za prefakturiranje stroškov in podjetje A na svojem računu obračuna DDV podjetju B? Najprej velja poudariti, da nama vsebina dogovora, sklenjenega med podjetjem A in B v zadevnem primeru ni poznana. Tako na primer ni jasen namen oziroma vzrok takšnega dogovora, prav tako pa bi bilo treba še posebej preveriti, ali so te poštne storitve, ki jih namerava podjetje A zaračunavati podjetju B, le pomožna storitev kakšni glavni transakciji ali ne. Najino mnenje v nadaljevanju tako temelji na predpostavki, da je podjetje A identificirano za namene DDV in namerava podjetju B, ki je davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji, zaračunavati izključno poštne storitve. DDV vidik Iz vašega vprašanja je moč zaključiti, da podjetje A v zadevnem primeru nastopa v svojem imenu, vendar za račun podjetja B (račun za poštne storitve se torej glasi na podjetje A). V kolikor je temu tako, menim, da mora podjetje A pri prezaračunavanju zadevnih storitev upoštevati 16. člen ZDDV-1. Slednji določa, da se, kadar davčni zavezanec pri opravljanju storitev deluje v svojem imenu in za račun druge osebe, šteje, da prejme in dobavi te storitve sam. Pri prezaračunavanju poštnih storitev torej podjetje A opravi obdavčljivo transakcijo. Glede na naravo je treba nadalje preveriti, ali lahko podjetje A uveljavlja oprostitev plačila DDV ali ne. Skladno s 17. točko 42. člena ZDDV-1 je izvajanje univerzalne poštne storitve, v celoti ali delno, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja poštne storitve, ter dobava blaga, ki je z njo neposredno povezana, oproščena plačila DDV. Oprostitev se ne nanaša na storitve in z njimi neposredno povezane dobave blaga, ki jih izvajalci univerzalne poštne storitve opravijo v skladu s pogoji, o katerih je bilo z uporabniki teh storitev posebej dogovorjeno. Omenjeno določbo podrobneje opredeljuje 70.a člen PZDDV, ki določa, da so storitve, ki spadajo v univerzalno poštno storitev iz 17. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1, storitve iz nabora univerzalne poštne storitve po zakonu, ki ureja poštne storitve, ki jih izvaja izvajalec univerzalne poštne storitve, ki je to pravico pridobil na podlagi imenovanja Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije. Oprostitev plačila DDV se ne nanaša na storitve in z njimi neposredno povezane dobave blaga iz 17. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1, kadar je izpolnjen vsaj eden izmed naslednjih pogojev: je njihova izvedba posledica individualnega dogovora o vsebini pogodbe; je njihova izvedba dogovorjena na podlagi splošnih pogojev, ob hkrati dogovorjenih drugačnih pogojih prenosa ali po nižjih cenah, kot so sicer v skladu z enotno tarifo na podlagi zakona, ki ureja poštne storitve, dostopne drugim uporabnikom. Na podlagi vsega navedenega menim, da podjetje A ne izpolnjuje pogojev za uveljavljanje oprostitve po zgoraj omenjeni 17. točki 42. člena ZDDV-1, zato mora na računu, ki ga izda podjetju B za poštne storitve, v vsakem primeru obračunati DDV po splošni, 22 % stopnji. Prejeti račun za oproščene poštne storitve, ki ga podjetje A prejme od Pošte Slovenije, podjetje evidentira med svoje prejete račune (transakcija se poroča v polje 33 DDV-O obrazca). DDV asistenca Aleksandra Heinzer s.p. Računovodsko evidentiranje Računovodska obravnava poslovnih dogodkov pri prezaračunavanju je odvisna od tega, ali se prejet račun od dobavitelja (Pošte Slovenije) glasi na ime podjetja A ali na ime podjetja B. Če se račun glasi na ime podjetja A, podjetje A deluje v svojem imenu in za svoj račun, zato menim, da prejete in izdane račune evidentira preko kontov kratoročnih obveznosti in terjatev. Prejeti račun tako evidentira na obveznost do dobaviteljev (kto 220), izdani račun podjetju B (kateremu se lahko priloži tudi račun, prejet s i dobavitelja) pa evidentira na terjatvah do Računovodski in davčni nasvet št. 1/2016 3

4 kupcev (kto 120) in sorazmerni del na terjatvah iz naslova DDV (kto 160). Izdan račun mora vsebovati vse obvezne elemente, prav tako mora biti iz računa jasno razviden obseg in vsebina poslovnega dogodka. KER Katja Erjavšek s.p. dejavnosti, ki presegajo ta okvir, govorimo o dopolnilni dejavnosti in v kolikor še tukaj ne najdemo prave izbire, se odločamo za redno dejavnost. Za vsako izmed navedenih oblik veljajo seveda drugačna pravila, ki jih je treba spoštovati. Dopolnilna dejavnost ali samostojni podjetnik Dejavnosti, ki jih vaša ka opravlja, morajo biti seveda registrirane (jabolčni sok, predelava mesnih izdelkov, predelava mleka ). Vse naštete lahko sodijo med dopolnilno dejavnost, seveda pa so lahko tudi redna dejavnost. Imam knjigovodski servis za manjše družbe, s.p., društva, zavode. Zanima me,ali moja ka (s.p.) od dejansko ne sme več uporabljati naziva turistična kmetija v sklopu svojega s.p.? Kaj je za vašo ko najbolje, je težko oceniti ob tako skopih podatkih. Na osnovi konkretnih podatkov se lahko izdela simulacijo, preveri se pozitivne in negativne plati in šele na podlagi te analize lahko določite, kaj je bolje. Ker postavljeno vprašanje ni konkretizirano, je nanj težje odgovoriti v pisni obliki. V nadaljevanju bom poskušala odgovoriti na vsako misel posebej in odgovore vpletala kar med vaš tekst. Naziv s.p. je vedno grajen iz oznake imena in priimka, dodatka s.p. in napotitve na dejavnosti. Lahko pa poleg tega navedejo še fantazijski dodatek, kar bi bilo v vašem primeru Turistična kmetija. S.p. oz. turistična kmetija se ukvarja z gostinsko dejavnostjo in z nastanitvijo. Vključena je v Združenje turističnih kmetij Slovenije, ima sadovnjak ter kar nekaj kmetijskih površin, ka ima tudi status kmeta (mislim, da ga je pridobila po očetovi smrti, ko smo s.p. pokojnega očeta preoblikovali v s.p. na sina, ki nadaljuje s poslovanjem). Status kmeta nima nobene veze z dedovanjem, sin kot prevzemnik ga je najbrž pridobil zato, da je sploh lahko dedoval kmetijske površine, ob tem pa je moral izpolnjevati svoje pogoje (in ne podedovane po očetu). Kmetija, kot navajate, poseduje tudi sadovnjak. Zanima me, kam sodi ta sadovnjak. Je to del osnovne kmetijske dejavnosti, je morda vključen med sredstva s.p. ali pa celo kaj tretjega? Kakšna pravnoorganizacijska oblika bi bila za ko najugodnejša oz. najboljša? Ali bi si lahko plačeval prispevke kot kmet osnovna kmetijska dejavnost ali mora dopolnilno dejavnost (npr. pridelava jabolčnega soka iz svojih jabolk, izdelava klobas, sira...) dodatno registrirati. Kaj je za to potrebno in ali se to splača? Na podlagi vsega zapisanega menim, da vam primanjkuje veliko informacij o tej temi. Poznati morate vsebino storitev, ki jih kmet lahko opravlja kot osnovno dejavnost. V kolikor opravlja Če se bosta s ko dogovorila za s.p., potem bo zavezanec za plačilo prispevkov iz naslova s.p. in nikakor ne more biti kmečki zavarovanec. Če pa bo dejavnosti organiziral v sklopu dopolnilnih dejavnosti, lahko še naprej ostaja kmečki zavarovanec. Neznank imate kar nekaj, zato vam priporočam individualno svetovanje, morda celo skupaj z vašim naročnikom računovodskih storitev. Plačilo dobavitelju na račun v tujino Majda Strel Naš slovenski dobavitelj je odprl transakcijski račun v Avstriji (Steiermarkische Sparkasse) in želi, da mu plačujemo obveznost na ta račun, saj ima transakcijski račun pri nas v blokadi. Preverila sem na AJPES-u, kjer tega avstrijskega računa ni na seznamu. Zanima me, ali je to z naše davčne zakonodaje prav oziroma ali lahko delavec odpre račun v tujini EU in se mu izplačuje plačo v tujino? Register transakcijskih računov, ki ga upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), ne zajema podatkov o odprtih računih fizičnih in pravnih oseb pri bankah v tujini. Iz davčnih predpisov (Zakona o finančni upravi) izhaja zahteva za poročanje takšnih podatkov s i zavezancev. Na podlagi 48. člena omenjenega zakona se v davčnem registru, ki ga vodi Finančna uprava Republike Slovenije, vodijo tudi podatki o številkah računov pravnih in fizičnih oseb, odprtih pri bankah in hranilnicah zunaj Republike Slovenije. 4 Računovodski in davčni nasvet št. 1/

5 Slovenska podjetja imajo torej lahko tudi tuje transakcijske račune, vendar jih morejo prijaviti finančni upravi. Prav tako se lahko plača nakazuje na tuj račun fizične osebe. Nikjer ni posebej navedeno, da v primeru blokade slovenskega računa, sredstev ne bi smeli nakazati na tuj račun. Seveda je zadeva nekoliko sporna zaradi morebitnega oškodovanja upnikov slovenskega dobavitelja. Predlagam, da pred nakazilom od slovenskega dobavitelja pridobite dokazilo, da gre za njihov transakcijski račun. Luka Godnič, mag. posl. ved, preizkušeni računovodja Davčna oaza, računovodstvo in davčno svetovanje, Luka Godnič, s.p. Zdravstveno podjetje tujca Zdravnik ajurvede, zaposlen v irskem podjetju, bo za slovensko podjetje opravljal storitve en teden vsaka dva meseca. Zanima nas: 1. Kaj vse mora opraviti pri nas z vidika DDV zakonodaje? 2. Ali mora pridobiti DDV številko? 3. Ali postane takoj zavezan za DDV ne glede na obseg poslovanja? 4. Ali je dejavnost obdavčena z 22 % DDV? 5. Ali je treba odpreti podružnico? 6. Ali lahko irsko podjetje izstavi račun z našo DDV številko, v Sloveniji poskrbimo za DDV, promet za opravljene storitve in prejete račune v Sloveniji pa upoštevajo v svojem matičnem podjetju? 6. Ali je treba pri nas voditi poslovne knjige tudi za namene DDPO? Če ja, kako je potem s plačanim davkom tu in upoštevanju na Irskem? Prosim za odgovore na zgornja vprašanja in obrazložitev postopka, kako in kaj je treba urediti za irsko podjetje pri nas, da bo vse pravilno. Uvodoma velja poudariti, da vaša vprašanja presegajo namen tovrstnega načina podajanja odgovorov. Da bi vam lahko korektno in natančno svetovali, bi namreč potrebovali vpogled v celotno obstoječo dokumentacijo oziroma dejansko stanje. Mnenje, ki sledi, je tako le informativne narave in nikakor ne more biti edino vodilo k ustreznim davčnim rešitvam zadevnega primera. DDV vidik: Če pravilno razumem vaše vprašanje, namerava davčni zavezanec s sedežem na Irskem (irska družba) v Sloveniji opravljati zdravilske dejavnosti po sistemu ajurveda (tradicionalno indijsko zdravilstvo) na ozemlju Slovenije za prejemnika, ki ima status davčnega zavezanca (davčnega zavezanca, ki ima sedež in je identificiran za namene DDV v Sloveniji). Za pravilno opredelitev DDV implikacij v zadevnem primeru je treba najprej ugotoviti, po katerem pravilu se določi kraj opravljanja zdravstvenih storitev. Z namenom zasledovanja načela potrošnje pri storitvah Direktiva o DDV vsebuje različna pravila določanja kraja opravljanja storitev glede na njihovo naravo. Tako se kraj opravljanja storitev glede na njihovo naravo določi po splošnem ali po enem izmed posebnih pravil.»zdravilskih storitev«direktiva o DDV izrecno ne navaja, prav tako slednjih ni mogoče zaslediti v Izvedbeni uredbi Sveta (EU) št. 282/2011 z dne 15. marca 2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: Izvedbena uredba). Ne glede na navedeno, je moč zaslediti razsodilo Evropskega sodišča v primeru C- 167/95 (Maatschap M.J.M. Linthorst, K.G.P., Pouwels and J. Scheres c.s. and Inspecteur der Belastingdienst/Ondernemingen Roermond), v katerem omenjeno sodišče sicer pojasnjuje, katero pravilo se uporabi v primeru opravljanja veterinarskih storitev. Sodišče v omenjenem razsodilu tako med drugim pojasnjuje, da se veterinarske storitve ne uvrščajo med storitve cenitev ali dela na premičninah (slednje na primer zajema tretji odstavek 29. člena ZDDV-1), prav tako se veterinarske storitve po pojasnilu sodišča ne uvrščajo med storitve svetovalcev, inženirjev, svetovalnih pisarn, odvetnikov, računovodij in drugih podobnih storitev ter obdelavo podatkov in dajanja informacij (slednje na primer zajema točka c. prvega odstavka 30.d člena ZDDV-1). Zlasti v zvezi s slednjim sodišče pojasnjuje, da če bi zakonodajalec med storitve svetovalcev, inženirjev, svetovalnih pisarn, odvetnikov, računovodij in drugih podobnih storitev ter obdelavo podatkov in dajanja informacij želel uvrstiti tudi storitve s področja medicine na splošno, bi bile slednje v omenjenem pravilu tudi omenjene. Sodišče tako zaključuje, da je treba kraj opravljanja veterinarskih storitev določiti po splošnem pravilu. Ob predpostavki, da bi omenjene zaključke Evropskega sodišča, ki se sicer nanašajo na veterinarske storitve, analogno lahko uporabili tudi pri opravljanju zdravilskih storitev v vašem primeru, je treba v zvezi z določanjem kraja opravljanja teh storitev uporabiti pravilo iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1. Skladno z omenjeno določbo je namreč kraj opravljanja storitev, ki jih prejme davčni zavezanec, ki deluje kot tak, kraj, kjer ima ta davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti. Če so te storitve opravljene stalni poslovni enoti davčnega zavezanca, ki ni v kraju, kjer ima sedež svoje dejavnosti, je kraj opravljanja teh storitev kraj, kjer ima ta davčni zavezanec stalno poslovno enoto. Če takega sedeža ali take stalne poslovne enote ni, je kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki prejme te storitve, stalno oziroma običajno prebivališče. To posledično pomeni, da bi se kot kraj opravljenih zdravilskih storitev, ki jih prejme davčni zavezanec za potrebe svojega sedeža Sloveniji, šteje ta država. Plačnik morebitnega DDV v tem primeru je torej prejemnik storitev Računovodski in davčni nasvet št. 1/2016 5

6 Nadalje je treba preveriti, če so izpolnjeni pogoji, da bi bile te storitve oproščene plačila DDV po 2. točki prvega odstavka 42. člena ZDDV-1. Skladno s slednjo je zdravstvena oskrba, ki jo zdravstveni delavci opravljajo v okviru samostojne zdravstvene dejavnosti (opomba: Zdravstvena oskrba, ki jo zdravstveni delavci opravljajo v okviru samostojne zdravstvene dejavnosti, zajema vse subjekte, ki opravljajo zdravstveno dejavnost (ne samo zasebniki) ter razpolagajo z ustrezno izobrazbo in usposobljenostjo kadra. Zajeti so torej vsi subjekti, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, ne glede na pravno-organizacijsko obliko.), oproščena plačila DDV. Omenjeno določbo opredeljuje 61. člen PZDDV, ki v drugem odstavku določa, da se med zdravstveno oskrbo iz 2. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 uvrščajo dejavnosti pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: Q/86.901, ki se opravljajo v skladu z zakonom, ki ureja zdravilstvo. V kolikor bi bili torej v vašem primeru izpolnjeni pogoji, da bi bile zadevne storitve v Sloveniji oproščene plačila DDV, prejemnik teh storitev (davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji) od teh prejetih storitev ne bi obračunal DDV, pač pa bi prejeti račun evidentiral v polje 33 DDV-O obrazca. V tem primeru bi bilo pravilno, če irski davčni zavezanec na izdanem računu irskega DDV ne bi obračunal, se skliceval na ustrezen člen Direktive o DDV, transakcije pa ne bi poročal v rekapitulacijsko poročilo. V kolikor pa pogoji za oprostitev ne bi bili izpolnjeni, bi se moral irski izvajalec na izdanem računu sklicevati na»reverse charge«, transakcijo pa poročati v rekapitulacijsko poročilo. Prejemnik storitev, davčni zavezanec s sedežem in identificiran za namene DDV v Sloveniji, bi od teh prejetih storitev moral obračunati DDV po sistemu samoobdavčitve. DDV asistenca Aleksandra Heinzer s.p. DDPO vidik Evropsko pravo in na njem sloneče slovensko pravo neposredno dovoljuje prost pretok blaga oziroma prosto opravljanje storitev na celotnem ozemlju Evropske unije. Kljub navedenemu pa je gospodarska družba v državi (v obravnavanem primeru Slovenija), ki ni država njenega sedeža (v obravnavanem primeru Irska), če želi opravljati dejavnost kontinuirano oziroma redno, praviloma dolžna ustanoviti podružnico (ali novo podjetje). Ustanovitev novega podjetja je pravica, ustanovitev podružnice pa pogoj za opravljanje dejavnosti v drugi državi. Bistvena razlika med ustanovitvijo novega podjetja in podružnice je predvsem v tem, da podružnica ni pravna oseba, ampak je zgolj del tujega podjetja, ki je lokacijsko in organizacijsko ločen od sedeža in organiziranosti matičnega podjetja. Tako sklepa posle v imenu in za račun matičnega podjetja, kar posledično pomeni, da za vse obveznosti iz poslov podružnice odgovarja matično podjetje. Vsi poslovni dogodki se evidentirajo v računovodskih izkazih matičnega podjetja, v Sloveniji pa je treba voditi računovodske evidence za podružnico zlasti za namene obdavčitve dobičkov te podružnice v primeru obstoja stalne poslovne enote. Kadar pa ne gre za kontinuirano oziroma redno opravljanje dejavnosti v Sloveniji, temveč za enkraten posel ali občasno poslovanje (dobavo blaga, opravljeno kakšno storitev), pa praviloma rezidentu druge države članice EU v Sloveniji ni treba registrirati podružnice, saj v tem primeru ne gre za opravljanje dejavnosti. Podjetje iz druge države članice EU torej svoje storitve praviloma lahko ponudi na slovenskem trgu, ne da bi registriralo podružnico, zlasti če želi te storitve opravljati samo začasno, jih zagotovi le za določeno ko na tem trgu oziroma želi preskusiti trg, preden svoje poslovanje razširite na ta trg. Ne glede na navedeno pa mora biti za davčne namene irsko podjetje pozorno na možnost obstoja stalne poslovne enote v Sloveniji, tudi če nima registrirane podružnice. Izraz stalna poslovna enota se namreč uporablja izključno za davčne namene in je po definiciji lokalne zakonodaje oziroma v skladu s sporazumom o izogibanju dvojnemu obdavčenju (sklenjen tudi z Irsko) praviloma opredeljena širše od podružnice. Kadar ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo, je namreč treba izpolnjevanje pogojev za obstoj poslovne enote nerezidenta v Sloveniji presojati tako po določbah slovenske zakonodaje kot tudi po določbah mednarodne pogodbe. Poslovna enota nerezidenta je običajno opredeljena kot kraj poslovanja, to je kraj, v katerem ali preko katerega nerezident v celoti ali delno opravlja dejavnost oziroma posle v Sloveniji. Izraz stalna poslovna enota še posebej vključuje sedež uprave, podružnico, pisarno, tovarno, delavnico, rudnik, kamnolom ali drug kraj, kjer se pridobivajo ali izkoriščajo naravni viri ter gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali nadzor v zvezi z njimi, če dejavnost oziroma posli trajajo dlje kot 12 mesecev. Po Vzorčni konvenciji OECD morajo biti za obstoj stalne poslovne enote sočasno izpolnjeni trije pogoji: (i) ekonomska aktivnost nerezidenta, podjetja ali posameznika na nekem geografskem prostoru, (ii) mesto poslovanja mora biti v smislu kraja in časa stalno; (iii) dejansko opravljanje dejavnosti preko stalnega mesta poslovanja. Glede obveznosti registracije podružnice oziroma obstoja stalne poslovne enote za irsko podjetje, ki bo v Sloveniji za lokalno podjetje občasno opravljalo storitve, torej enoznačnega odgovora ni mogoče podati, saj je opredelitev odvisna predvsem od tega, kako pogosto, kako dolgo in kako redno bo irsko podjetje v Sloveniji te storitve opravljalo ter kakšni so v zvezi s tem pogodbeni dogovori in drugi pogoji sodelovanja. Obveznost registracije podružnice oziroma obstoja stalne poslovne enote je namreč potrebno presojati na podlagi natančnega poznavanja dejstev in okoliščin posameznega primera. KER Katja Erjavšek s.p. 6 Računovodski in davčni nasvet št. 1/

7 Ciprsko podjetje zavezanec po ZDDPO-2 Ciprsko podjetje je v letu 2015 kupilo in prodalo poslovno nepremičnino v Sloveniji. V Slovenji nima poslovne enote, ker v Sloveniji ne posluje. Ali je to podjetje zavezanec za DDPO? V primeru, ko tuja pravna oseba kupi oziroma proda nepremičnino, ki se nahaja na ozemlju Republike Slovenije, je treba upoštevati tako določbe ZDDPO-2 v delu, ki obravnava obdavčitev dohodkov z virom v Sloveniji, kot tudi določbe Konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčenju med Slovenijo in Ciprom. Obseg davčne obveznosti opredeljuje 4. člen ZDDPO-2, ki v drugem odstavku določa, da je nerezident zavezan za davek od dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji. Skladno z določbo prvega odstavka 8. člena ZDDPO-2 ima dohodek vir v Sloveniji, če je po katerikoli določbi drugega do štirinajstega odstavka tega člena mogoče določiti vir dohodka v Sloveniji. Četrti odstavek navedenega člena tako med drugim določa, da imajo dohodki od nepremičnin in pravic na nepremičninah vir v Sloveniji, če gre za nepremičnine, ki se nahajajo v Sloveniji. Ne glede na navedeno je v obravnavanem primeru treba preveriti tudi določbe mednarodne pogodbe, sklenjene med Slovenijo in Ciprom (v nadaljevanju Sporazum), ki v primeru, kadar pride do dvojne obdavčitve dohodka (dohodek je praviloma obdavčen v Sloveniji in na Cipru), dodeljuje pravico do obdavčitve eni izmed držav pogodbenic. Predmetni sporazum v prvem odstavku 6. člena določa, da se dohodek rezidenta države pogodbenice (ciprska družba) iz nepremičnin, ki so v drugi državi pogodbenici (v Sloveniji), lahko obdavči v tej drugi državi (v Sloveniji). Dalje tretji odstavek navedenega člena opredeljuje, da se določbe prvega odstavka uporabljajo za dohodek, ki se ustvari z neposredno uporabo, dajanjem v najem ali s katero koli drugo obliko uporabe nepremičnine (torej tudi s prodajo nepremičnine), četrti odstavek pa določa, da se določbe prvega in tretjega odstavka uporabljajo tudi za dohodek iz nepremičnin podjetja. Ob upoštevanju navedenih določb tako menim, da je ciprska družba v skladu s slovensko zakonodajo in predmetnim Sporazumom dolžna v primeru ustvarjenega dohodka (dobička) pri prodaji nepremičnine, ki se nahaja na ozemlju Slovenije, od tega dohodka dolžna plačati davek od dohodkov v Sloveniji. V primeru odsvojitve nepremičnine v Sloveniji vas opozarjam tudi na obveznost plačila davka na promet nepremičnin v skladu z določbami Zakona o davku na promet nepremičnin (ZDPN-2). Zavezanec za plačilo davka je prodajalec nepremičnine, v obravnavanem primeru torej ciprska družba. Osnova za davek je prodajna cena nepremičnine, razen v primeru, da doseženo plačilo ne ustreza ceni, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času nastanka davčne obveznosti v tem primeru je davčna osnova vrednost nepremičnine, ugotovljene v odmernem postopku. Davek se od davčne osnove obračuna po stopnji 2 %. Davčni zavezanec mora vložiti napoved v 15 dneh po nastanku davčne obveznosti (prodaje nepremičnine) pri davčnem uradu, na območju katerega nepremičnina leži. Olajšava za rabljene kontejnerje KER, Katja Erjavšek s.p. Za namen začasnega skladiščenja blaga smo nabavili 5 kom večjih rabljenih kontejnerjev. Zanima nas, ali lahko uveljavljamo investicijsko olajšavo za nabavljene kontejnerje? Glede možnosti koriščenja olajšave za investiranje ZDDPO-2 oziroma ZDoh-2 podajata negativno definicijo sredstev oziroma opreme, za katero je olajšavo mogoče koristiti. Tako se olajšava lahko uveljavlja za vlaganja v nakup vseh vrst opreme in neopredmetenih dolgoročnih sredstev, razen izrecno izvzetega. S tem pa zakon eksplicitno ne navede, kaj se šteje za opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva. Zaradi navedenega je treba definicijo oziroma opredelitev pojmov oprema in neopredmetena dolgoročna sredstva iskati v drugih relevantnih predpisih. Ker se v zvezi z opredelitvijo in priznavanjem ekonomskih kategorij pri pripravi računovodskih izkazov zakon sklicuje na uporabo Slovenskih računovodskih standardov (v nadaljevanju SRS), je smiselno razlago pojmov iskati v besedilu SRS. Vendar neposredne opredelitve, kaj se šteje za opremo in kaj za neopredmetena dolgoročna sredstva tudi SRS ne vsebujejo, lahko pa se vsebino pojma oprema, ki je pojavna oblika opredmetenega osnovnega sredstva, pojasni s pomočjo predpisov s področja stvarnega prava Stvarnopravnega zakonika. Skladno z določbami SRS in Stvarnopravnega zakonika je mogoče zaključiti, da je oprema premičnina, ki jo ima podjetje v lasti ali finančnem najemu in za katero pričakuje, da jo bo za namene opravljanja dejavnosti uporabljalo več kot eno obračunsko obdobje in da je premičnina vse, kar ni trajno spojeno s tlemi oziroma z nepremičnino. Ob upoštevanju navedene opredelitve tako menim, da bi zavezanec v obravnavanem primeru praviloma lahko uveljavljal investicijsko olajšavo za investiranje po 55.a členu ZDDPO-2 oziroma 66.a členu ZDoh-2, saj kontejnerjev ne uporablja za pisarniške namene (kot terenska pisarna), temveč za ustvarjanje proizvodov oziroma opravljanje storitev (v obravnavanem primeru kot prostor za skladiščenje). Ne glede na navedeno mnenje pa vas opozarjam tudi na mnenje FURS, ki zavzema stališče, da za kontejnerje ni mogoče uveljavljati investicijske olajšave. Pri tem se sklicuje na določbe Zakona o graditvi objektov, na podlagi katerega se kontejnerji (in šotori) štejejo za objekt to je s tlemi povezano stavbo, ki velja Računovodski in davčni nasvet št. 1/2016 7

8 za nepremičnino, za katero pa investicijske olajšave ni mogoče koristiti. Čeprav stroka zagovarja, da je pri opredelitvi kontejnerjev treba upoštevati temeljni predpis s področja stvarnega prava, torej Stvarnopravni zakonik in ne Zakon o graditvi objektov, pa FURS trenutno ostaja na svojem stališču in skladno s tem tudi deluje v primeru inšpekcijskih nadzorov. Zaradi navedenega menim, da bi bili v primeru koriščenja investicijske olajšave za predmetne kontejnerje izpostavljeni davčnemu tveganju. KER, Katja Erjavšek s.p. Oddajanje mobilne hišice na Hrvaškem Sem s.p., zavezanka za DDV. Na Hrvaškem želim postaviti mobilno hišico, ki bi jo en teden koristila sama za dopust, sicer pa bi jo oddajala. Zanima me, na kakšen način lahko oddajam na Hrvaškem mobilno hišico, da bo to v skladu s slovensko in hrvaško zakonodajo. Kako je z DDV, v primeru, da bi prejela od ke plačilo avansa ob rezervaciji, najela pa bi jo šele v naslednjem letu? Ali lahko pri nas tržim oglašujem hišico. Najemnik parcele v kampu naj ne bi bil hrvaški zavezanec za ddv pavšalist. Najemniku bi plačevala letni pavšal ter uslugo čiščenja mobilne hišice, kadar bi bila hišica v najemu. Naj omenim, da imam dejavnost doregistrirano, in sicer SKD Je to prava klasifikacija za omenjeno dejavnost? Kako je v primeru, če nisi zavezanec za DDV v Sloveniji? Kako je z davki se kaj plača tudi na Hrvaškem? DDV vidik Skladno s 27. členom ZDDV-1 je kraj opravljanja storitev v zvezi z nepremičninami, vključno s storitvami strokovnjakov in nepremičninskih posrednikov, nastanitvijo v hotelih ali podobnih nastanitvenih obratih, vključno z nastanitvijo v počitniških domovih, počitniških kampih ali na prostorih, namenjenih kampiranju, dodeljevanjem pravic do uporabe nepremičnin in storitvami za pripravo in koordinacijo gradbenih del, kot so storitve arhitektov in podjetij, ki zagotavljajo nadzor na kraju samem, kraj, kjer se nepremičnina nahaja. Omenjeno pravilo povzema 47. člen Direktive o DDV in velja v vseh državah članicah enako (tudi na Hrvaškem). V kolikor torej davčni zavezanec s sedežem in identificiran za namene DDV v Sloveniji opravlja storitve oddajanja počitniških kapacitet v najem na Hrvaškem, mora svoje davčne obveznosti preveriti v tej državi članici (praviloma bi se moral tam identificirati za namene DDV, če bodo prejemniki teh storitev osebe, ki niso davčni zavezanci). Tudi prejeti računi, ki jih bo prejemal na Hrvaškem za storitve, ki se bodo nanašale na nepremičnino na Hrvaškem, ne bodo predmet slovenskega DDV, pač pa hrvaškega. Opisane DDV implikacije so enake, ne glede na to, ali je davčni zavezanec v Sloveniji identificiran za namene DDV ali ne. Vsekakor svetujem, da se v zvezi s svojimi davčnimi obveznostmi na Hrvaškem obrnete še na hrvaškega davčnega svetovalca. Vidik dohodnine DDV asistenca, Aleksandra Heinzer s.p. Pri doseganju dohodkov, ki so povezani z nepremičninami, se je treba zavedati, da so ti dohodki praviloma obdavčljivi v kraju, kjer se nepremičnina nahaja (kjer ima dohodek vir). Ker bi se mobilna hišica v obravnavanem primeru nahaja na ozemlju Hrvaške, bi torej imeli dohodki iz oddajanja te hišice v najem vir na Hrvaškem in bi se obdavčevali po pravilih lokalne zakonodaje. Navedeno pomeni, da bi se tisti del dosežnega dohodka iz opravljanja dejavnosti (oziroma realiziranega dobička razlika med prihodki in stroški), ki se nanaša na oddajanje mobilne hišice, obdavčil na Hrvaškem v skladu z lokalno zakonodajo. Ker je zavezanec rezident Slovenije, pa je dolžen po načelu obdavčitve svetovnega dohodka celoten dohodek iz dejavnosti (torej tudi v delu, ki se nanaša na oddajanje mobilne hišice na Hrvaškem) prikazati tudi v Sloveniji v okviru obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Pri tem pa se v okviru izračuna davčne obveznosti podjetnika v Sloveniji upošteva davek na dohodke od dejavnosti, ki je bil plačan na Hrvaškem. Glede obdavčitve na Hrvaškem pa predlagam, da se posvetujete z lokalnim davčnim svetovalcem. KER, Katja Erjavšek s.p. On-line vestnik RAČUNOVODSKI in davčni NASVET strokovni vestnik za računovodsko svetovanje z vprašanji in odgovori Izdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana. tel.št.:01/ , faks.št.: 01/ , info@dashofer.si/ Copyright by DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o./ Strokovni urednik: Mihael Sket, prof. soc in zgod./ Stavek: Grafika Kodre/ Izhaja: vsaka 2 tedna/ Cena 132 EUR predplačilo letno + DDV, poštnina in stroški manipulacije/ Predplačilo za on-line vestnik velja za obdobje 12 mesecev od datuma vašega naročila. Naročila za naslednje obdobje ni potrebno podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12 mesecev. Naročnino na on-line vestnik je mogoče odjaviti samo pisno, najpozneje 6 tednov pred potekom letnega predplačila./ On-line vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so zaščiteni z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba je brez dovoljenja založbe z izjemo po zakonu dovoljenih primerov prepovedana. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedana reprodukcija vestnika in njegovih delov v kakršnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske oblike) in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje z uporabo elektronskih off-line ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov odgovarjajo avtorji./ Redakcija posreduje odgovore na vprašanja naročnikov./ Odgovore na vprašanja naročnikov pošiljamo v 4 tednih./ Nekateri odgovori bodo objavljeni v naslednjih izdajah vestnika. ISSN: Računovodski in davčni nasvet št. 1/