Georitem qxd

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Georitem qxd"

Transkripcija

1 MATEJA ŠMID HRIBAR VAROVANJE IN TRAJNOSTNI RAZVOJ KULTURNE POKRAJINE NA PRIMERU LJUBLJANSKEGA BARJA

2 1

3 2

4 VAROVANJE IN TRAJNOSTNI RAZVOJ KULTURNE POKRAJINE NA PRIMERU LJUBLJANSKEGA BARJA Mateja Šmid Hribar

5 4

6 VAROVANJE IN TRAJNOSTNI RAZVOJ KULTURNE POKRAJINE NA PRIMERU LJUBLJANSKEGA BARJA Mateja Šmid Hribar LJUBLJANA 2016

7 Knjiž na zbir ka Geo ri tem, ISSN , UDK 91 VAROVANJE IN TRAJNOSTNI RAZVOJ KULTURNE POKRAJINE NA PRIMERU LJUBLJANSKEGA BARJA Ma te ja Šmid Hri bar 2016, Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU Ured niš ki odbor: David Bole, Mate ja Breg Valja vec, Rok Ciglič, Mate ja Ferk, Matej Gabro vec, Drago Klad nik, Blaž Komac, Jani Kozi na, Janez Nared, Dra go Per ko, Pri mož Pipan, Kata ri na Polaj nar Hor vat, Nika Raz pot nik Visko vić, Aleš Smre kar, Mate ja Šmid Hri bar, Maja Topo le, Mimi Urbanc, Mati ja Zorn Ured ni ka: Matej Gabro vec, Mimi Urbanc Re cen zen ta: Valen ti na Breč ko Gru bar, Mimi Urbanc Kar to graf ka: Mate ja Šmid Hri bar Fo to gra fa: Mate ja Šmid Hri bar, Vik tor Šmid Pre vod izvleč ka: Moj ca Vil fan Ob li ko va lec: Dra go Per ko Iz da ja telj: Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU Za izda ja te lja: Dra go Per ko Za lož nik: Založ ba ZRC Za založ ni ka: Oto Lut har Glav ni ured nik: Aleš Pogač nik Ra ču nal niš ki pre lom: SYNCOMP d. o. o. Tisk: Cicero Begunje Na kla da: 250 iz vo dov Prva izda ja, prvi natis. / Prva e-izdaja. Knjiga je prosto dostopna tudi v elektronski obliki (pdf), ISBN , COBISS.SI ID= CIP Ka ta lož ni za pis o pub li ka ci ji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 11.53( )( ) ( )( ) ŠMID Hribar, Mateja Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja [Elektronski vir] / [avtorica, kartografka] Mateja Šmid Hribar ; [fotografa Mateja Šmid Hribar, Viktor Šmid ; prevod izvlečka Mojca Vilfan]. 1. e-izd. El. knjiga. Ljubljana : Založba ZRC, (Georitem, ISSN ; 27) Način dostopa (URL): ISBN (pdf)

8 VAROVANJE IN TRAJNOSTNI RAZVOJ KULTURNE POKRAJINE NA PRIMERU LJUBLJANSKEGA BARJA Ma te ja Šmid Hri bar AVTORICA Ma te ja Šmid Hri bar ma te bar#v Ro di la se je leta 1975 v Kra nju. Leta 2000 je diplo mi ra la iz socio lo gi je kul tu re in filo zo fi je na Filo zof ski fakul te ti Uni ver ze v Ljub lja ni, huma ni stič no zna nje pa je leta 2008 nad gra di la z ma gi ste ri jem iz Vars tva narav ne dediš či ne na Bio - teh niš ki fakul te ti Uni ver ze v Ljub lja ni. Leta 2015 je zaklju či la dok tor ski štu dij s po droč ja varo va nja in traj nost ne ga raz vo ja kul tur nih pokra jin na Oddel ku za geo gra fi jo Fakul te - te za huma ni stič ne štu di je Uni ver ze na Pri mor skem. Od leta 2009 je zapo sle na na Geo graf skem Inšti tu tu Anto na Meli ka Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti. Je pobud - ni ca in vse bin ska koor di na to ri ca splet ne ga mesta Digi tal na enci klo pe di ja dediš či ne DEDI. Pose bej jo zani ma dvo po men ska dediš či na, kjer se pre ple ta ta kul tu ra in nara va (npr. dre ve sa, kul tur na pokrajina, obli ko va na nara va). Preu ču je med se boj ne vpli ve člo ve ka in nara ve ter išče pove za ve med pokra jinski - mi grad ni ki ter lokal ni mi prak sa mi in zna nji. Zani ma jo jo eko si stem ske sto ri tve in kori sti posa mez nih pokra jin skih grad ni kov, od kate rih bo odvi sno pri hod nje uprav lja nje kul tur nih pokrajin. V zad njem času razi sku je tudi uprav lja nje skup nih virov in skup ne ga ter nji ho vo vlo go pri zago tav lja nju raz - no li kih eko si stem skih sto ri tev v po kra ji ni. IZDAJATELJ Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU gi@zrc-sazu.si In šti tut je leta 1946 usta no vi la Slo ven ska aka de mi ja zna no sti in umet no sti in ga leta 1976 poi me no va la po aka de mi ku dr. Anto nu Meli ku ( ). Od leta 1981 je sestav ni del Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mije zna no sti in umet no sti. Leta 2002 sta se inšti tu tu pri klju či la Inšti tut za geo gra - fi jo, ki je bil usta nov ljen leta 1962, in Zem lje pi sni muzej Slo ve ni je, usta nov ljen leta Ima oddel ke za fizič no geo gra fi jo, huma no geo gra fi jo, regio nal no geo gra fi jo, narav ne nesre če, vars tvo oko lja, geo - graf ski infor ma cij ski sistem in temat sko kar to gra fi jo, zem lje pi sno knjiž ni co ter zem lje pi sni muzej. V njem je sedež Komi si je za stan dar di za ci jo zem lje pi snih imen Vla de Repub li ke Slo ve ni je. Uk var ja se pred vsem z geo graf ski mi razi ska va mi Slo ve ni je in nje nih pokra jin ter pri pra vo temelj - nih geo graf skih knjig o Slo ve ni ji. Sode lu je pri šte vil nih doma čih in med na rod nih pro jek tih, orga ni zi ra znans tve na sre ča nja, izo bra žu je mla de razi sko val ce in izme nju je znans tve ni ke. Izda ja znans tve no revijo Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca/geo graf ski zbor nik ter znans tve ni knjiž ni zbir ki Geo gra fi ja Slo ve ni je in Geo ri tem. V so dih letih izda ja knjiž no zbir ko GIS v Slo ve ni ji, v li hih letih knjiž no zbir ko Regio nalni raz voj, vsa ko tret je leto pa knjiž no zbir ko Narav ne nesre če. 7

9 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja VAROVANJE IN TRAJNOSTNI RAZVOJ KULTURNE POKRAJINE NA PRIMERU LJUBLJANSKEGA BARJA Ma te ja Šmid Hri bar UDK: : (497.4Lj. bar je) COBISS: 2.01 IZVLEČEK Va ro va nje in traj nost ni raz voj kul tur ne pokra ji ne na pri me ru Ljub ljan ske ga bar ja Ra zi ska va je pote ka la na Ljub ljan skem bar ju, ki ga sestav lja jo rav ni na, sre di kate re se dvi ga jo osa - mel ci, ter hri bov je in gri čev je na obrob ju. Območ je zaz na mu je voda, še ved no so pogo ste popla ve. V pri za de va njih, da bi Bar je posta lo žit ni ca Habs burš ke monar hi je, so v za čet ku 19. sto let ja pri če li z osu še val ni mi deli in leta 1830 kolo ni zi ra li na novo pri dob lje na območ ja v osred njem delu. Nekoč naj juž nej še viso ko bar je v Evro pi s po vr ši no oko li 160 km 2 je po sko raj dve sto let nem osu še va nju posta - lo naj več ji kom pleks vlaž nih tra višč v Slo ve ni ji. Zara di izjem ne biot ske raz no vrst no sti je bil več ji del območ ja leta 2008 raz gla šen za Kra jin ski park Ljub ljan sko bar je. V ra zi ska vi smo na Ljub ljan skem bar ju naj prej izbra li tri pilot na območ ja (Iš ka Loka, Črna vas in Bev ke) in zno traj njih iden ti fi ci ra li 28 po kra jin skih grad ni kov, ki so odvi sni od geo loš ke pod la ge, vode ter od rabe zem ljišč in pris pe - va jo h po kra jin ski pestro sti. Pomem ben vpliv na rabo zem ljišč ima jo kme tij ska pla či la kme tom, ki naj več pris pe va jo k ob de la no sti zem ljišč ter sona rav ni reji, pre cej manj pa k ohra nja nju pokra jin - skih grad ni kov, v ka te rih so pro ce si pogo je ni s člo ve ko vi mi dejav nost mi, a so pose gi majh ni (na pri mer eksten ziv ni trav nik, viso ko de bel ni sadov njak). Ugo to vi li smo, da z vi di ka traj nost no sti ni vsee no, kak šna je pokra jin ska pestrost; traj nost na pokra ji na je sestav lje na iz takih grad ni kov, ki zago tav lja - jo nje no čim bolj še delo va nje in več raz lič nih eko si stem skih sto ri tev. Ana li za raz vo ja pilot nih obmo čij v šti rih časov nih obdob jih ( , 1870, in ) je poka za la, da so bile sprva v po kra ji ni glav ne gonil ne sile kme tijs tvo, pose li tev in uprav lja nje z vodo, v zad njih deset let jih pa posta ja ta vse pomemb nej ši gonil ni sili nara vo vars tvo in turi zem. Na pod la gi kar to graf skih podatkov smo ugo to vi li, da je kljub spre mem bi agrar ne ga gos po dar je nja pestrost pokra jin skih grad ni kov v zad - njem obdob ju več ja kot v ča su nastan ka fran cis cej ske ga kata stra okrog leta 1825, ven dar pa s pre ho dom s tra di cio nal ne ga na teh no loš ko raz vi tej še kme tijs tvo upa da pestrost trav ni kov in pašni kov. Hkrat - na poja vi tev inten ziv nih trav ni kov, niz ko de bel nih sadov nja kov, dre ve snih plan taž na eni ter grmišč, gošč, opuš če ne ga in tuje rod ne ga steb li kov ja na dru gi stra ni v zad njih dveh preu če va nih obdob jih vodi k skle pa nju, da sta v da naš nji pokra ji ni pri sot na dva nas prot na tren da: inten zi fi ka ci ja in opuš - ča nje rabe. Na pod la gi ome nje nih ugo to vi tev smo obli ko va li 27 ukre pov za varo va nje in usmer ja nje traj nost ne ga raz vo ja kul tur ne pokra ji ne na Ljub ljan skem bar ju. KLJUČNE BESEDE geo gra fi ja, Slo ve ni ja, Ljub ljan sko bar je, pokra ji na, pokra jin ski grad nik, vars tvo, traj nost ni raz voj, spre - mem ba rabe zem ljišč, stop nja narav no sti 8

10 VAROVANJE IN TRAJNOSTNI RAZVOJ KULTURNE POKRAJINE NA PRIMERU LJUBLJANSKEGA BARJA Ma te ja Šmid Hri bar UDC: : (497.4Lj. bar je) COBISS: 2.01 ABSTRACT Protection and sustainable development of a cultural landscape: the case of Ljubljana Moor The study was conducted in Ljubljansko barje (the Ljubljana Moor, Central Slovenia), where the surface is composed of a plain, with isolated hills (inselbergs) rising from its centre, and slopes and hills on the outskirts. Water gives the area its distinct character, and floods are still frequent. In the efforts to make Barje the granary of the Habsburg Monarchy, in the early 19th century drainage projects were begun, and in 1830 the newly acquired areas in Barje s central part were settled. After almost two hundred years of drainage, the former southernmost raised bog in Europe, with an area of approx. 160km 2, became the largest complex of wetland meadows in Slovenia. Due to its exceptional biotic diversity, in 2008 a major part of the area was proclaimed a landscape park, namely the Ljubljansko barje Landscape Park. Our first objective was to select three case study sites in the Ljubljansko barje area (Iška Loka, Črna vas, and Bevke); inside these sites we identified 28 landscape elements depending on the geological substratum, water, and land use which contribute to landscape diversity. Payments to farmers have a significant impact on land use; indeed, farmers make the greatest contribution to the cultivation level of land and sustainable breeding, while considerably less to the preservation of landscape elements whose processes are subject to human activities, while these interventions are rather small (e.g. extensive meadows, extensive orchards). We found that, from the perspective of sustainability, landscape diversity is important; a sustainable landscape is composed of such elements that allow for optimisation of performance and diversity of ecosystem services. The analysis of the development of case study sites in four study periods ( , 1870, , and ) showed that, initially, agriculture, settlement, and water management were the main drivers in the landscape; however, over recent decades the increasing importance of nature protection and tourism has been evident. Based on cartographic data we found that despite the change in agricultural management, the landscape elements diversity in the recent period is greater than that at the time of the Franciscean Cadastre, which was introduced approximately in Nevertheless, the changing agricultural management, i.e. the transition from the traditional to the technologically advanced agriculture, causes the decline of diversity in meadows and pastures. The simultaneous emergence in the last two study periods of intensive meadows, intensive orchards, tree plantations on the one hand, and shrubs, thick bush, abandoned and non-native tall-herb communities on the other hand suggest that in today s landscape there are two conflicting trends: intensification and abandonment of land use. Based on the aforementioned observations, we designed 27 measures for protection and guidance of sustainable development of Ljubljansko barje. KEYWORDS geography, Slovenia, Ljubljana Moor, landscape, landscape element, protection, sustainable development, land use change, degree of naturalness 9

11 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja Vse bi na Pred go vor Uvod Ter mi no loš ka in meto do loš ka izho diš ča Pokra jin skoe ko loš ki pri stop Druž be no-kul tur ni pri sto pi Spre mi nja nje in varo va nje pokra jin Meto de Izbi ra in pred sta vi tev pilot nih obmo čij razi ska ve Zbi ra nje nema te rial nih podat kov Iden ti fi ci ra nje in obli ko va nje tipo lo gi je pokra jin skih grad ni kov na pilot nih območ jih gle de na rabo zem ljišč Upo rab lje ni viri pro stor skih podat kov, nji ho va obde la va in ana li za pokra jin skih spre memb Zasno va nabo ra ukre pov s po moč jo pri mer jal ne ana li ze Kul tur na pokra ji na Ljub ljan ske ga bar ja in pilot na območ ja Iška Loka Odnos do zem lje in nase lja Črna vas Odnos do zem lje in nase lja Bev ke Odnos do zem lje in nase lja Pokra jin ski grad ni ki na pilot nih območ jih Vpliv kme tij skih pla čil na pokra jin ske grad ni ke Spre mem be in vzro ki spre memb rabe zem ljišč na pilot nih območ jih Spre mem be rabe zem ljišč v Iš ki Loki Spre mem be rabe zem ljišč v Čr ni vasi Spre mem be rabe zem ljišč v Bev kah Pred lo gi ukre pov za varo va nje in usmer ja nje traj nost ne ga raz vo ja na Ljub ljan skem bar ju Vars tve ni ukre pi Ukre pi vzdr že va nja Obno vi tve ni ukre pi Raz voj ni ukre pi Sklep Sez nam virov in lite ra tu re Sez nam slik Sez nam pre gled nic

12 Pred go vor Av to ri ca dr. Mate ja Šmid Hri bar je v mo no gra fi ji str ni la rezul ta te obsež ne razi - ska ve, ki jo je opra vi la za zaklju ček dok tor ske ga štu di ja geo gra fi je na Fakul te ti za huma ni stič ne štu di je na Uni ver zi na Pri mor skem. Nje no zna nje in razi sko val ne izkuš - nje, ki so raz vid ne tudi iz šte vil nih objav lje nih pris pev kov, tako samo stoj nih kot v soav tors tvu, so omo go či le, da se je loti la zah tev ne tema ti ke. Žele la je ugo to vi ti, kate - ri so grad ni ki v po kra ji ni Ljub ljan ske ga bar ja, ki bi jih mora li obdr ža ti, da bi ohra nja li narav ne in kul tur ne vred no te in eko si stem ske sto ri tve. Ljub ljan sko bar je je od leta 2008 zava ro va no kot kra jin ski park, kjer je pre plet narav ne dediš či ne in člo - ve ko ve ga delo va nja ključ na zna čil nost, ki jo je potreb no varo va ti in ohra nja ti. Toda Ljub ljan sko bar je je z vi di ka varo va nja nara ve zelo poseb no, saj je prvot no mokrotno oko lje s šo to in bar jan skim rast jem povsem preob li ko va no, lah ko bi rekli degra di - ra no, in varo va nje nara ve posku ša ohra ni ti od člo ve ka preob li ko va no nara vo, ki pa se tudi danes zelo spre mi nja. Kljub kme tij ski in vse bolj tudi urba ni rabi, je na tem območ ju veli ko šte vi lo narav nih vred not, narav nih spo me ni kov in dru gih ožjih zava ro va nih obmo čij, uvrš če no je med eko loš ko pomemb na območ ja in območ ja Natu - ra Prib liž no tret ji na Ljub ljan ske ga bar ja pri pa da prve mu vars tve ne mu območ ju, kjer je ohra nja nje narav nih vred no sti, dobre ga sta nja rast lin skih in žival skih vrst ter habi ta tov naj po memb nej še. V dru gem vars tve nem območ ju, ki obse ga peti no povr - ši ne, je pomemb no ohra nja nje biot ske in pokra jin ske pestro sti ter eksten ziv nih oblik kme to va nja, v tret jem vars tve nem območ ju, ki obse ga sla bo polo vi co povr ši ne, pa zla sti ohra nja nje pokra jin ske pestro sti in spod bu ja nje sona rav ne ga kme tijs tva. Žal se raz me re tudi po raz gla si tvi kra jin ske ga par ka ne spre mi nja jo v pra vi sme ri in smo pri ča nega tiv nim posle di cam urba ne in kme tij ske rabe. Zara di bli ži ne Ljub lja ne, dobre pro met ne pove za no sti, kako vost ne ga bival ne ga oko lja in niž jih stroš kov naku pa nepre - mič nin in zazi dlji vih zem ljišč je območ je zelo pri vlač no za nase li tev. Nekoč majh na pode žel ska nase lja se zara di dose lje va nja spre mi nja jo v ob mest na spal na nase lja z no - vi mi sose ska mi, kme tij ska raba se na manj ugod nih in bolj odmak nje nih zem ljiš čih opuš ča, dru god pa inten zi vi ra. Naj več ji izziv so avto ri ci v ra zi ska vi pred stav lja la vpra - ša nja, kaj bi mora li na Ljub ljan skem bar ju ohra nja ti ozi ro ma varo va ti, da bi se ohra ni la veli ka biot ska pestrost in eko si stem ske sto ri tve, kate ri pokra jin ski grad ni ki so naj - po memb nej ši za eno in dru go? Ali jih last ni ki zem ljišč in stro kov nja ki pre poz na va jo kot pomemb ne? Ali so prak se rabe tal ozi ro ma nači nov obde la ve pri mer ne? Ali je mogo če vzpo sta vi ti sta nje in varo va ti pokra jin ske grad ni ke, ki so bili pomemb ni v pre - te klo sti, ali naj varu je mo obsto je če? Kul tur na raba na Ljub ljan skem bar ju je že pred sto let ji pokra ji no spre me ni la v mo zaič no kme tij sko pokra ji no, kjer je bila raz po re - je nost nase lij, njiv, trav ni kov, pašni kov in zaplat goz da ozi ro ma dre ve sne ga rast ja odraz narav nih raz mer, pred vsem mokrot no sti ozi ro ma izpo stav lje no sti popla vam. Veli - ka raz no li kost je bila v pre te klo sti pri sot na na obrob ju in ob osa mel cih v osred njem 11

13 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja delu Bar ja, kjer so ime li pre bi val ci več izbi re pri rabi zem ljišč, nepri mer no manj ša pa je bila v osred njem rav nin skem delu Bar ja, ki je bilo tudi naj ka sne je kolo ni zi rano. Veli ka raz li ka v mo zaič no sti pokra jin skih grad ni kov, kot je ugo to vi la avto ri ca, izhaja iz narav no geo graf skih last no sti pokra ji ne in časov ne dimen zi je člo ve ko ve ga delo va - nja ter se odra ža v rabi tal še danes. Da bi poja sni la raz li ke in vzro ke zanje, je izbra la tri pilot na območ ja: Bev ke kot območ je sta rej še nase li tve ob osa mel cu, Iško Loko kot območ je sta rej še nase li tve na sti ku reč ne ga vrša ja Iške z bar jem in Črno vas kot območje najm laj še kolo ni za ci je v osred njem delu. S te ren skim delom, ki je obse ga lo opa zo - va nje, popi so va nje pokra jin skih grad ni kov ter interv ju je z do ma či ni in stro kov nja ki, je spoz na la zna čil ne pokra jin ske grad ni ke za vsa ko območ je in odnos doma či nov do zem lje. Zani ma lo jo je, kako izbi ra jo zem ljiš ča za raz lič ne name ne, kako jih obdelu - je jo, kako pogo sto kosi jo, s ka te ri mi teža va mi se sre ču je jo, kako so zado volj ni z dru žab nim živ lje njem v na se lju, kako sode lu je jo s pri se ljen ci itd. Ugo to vi la je, da se vsa tri pilot na območ ja med seboj pre cej raz li ku je jo, da je naj manj spre memb doži - ve lo območ je Iške Loke, ki je tudi naj bolj kme tij sko, med tem ko se je Črna vas naj bolj spre me ni la. S po moč jo tipo lo gij rabe tal, pokrov no sti, habi tat nih tipov idr. je izde - la la sez nam pokra jin skih grad ni kov, ki so pri sot ni v mo zaič ni pokra ji ni pilot nih obmo čij in jih z geo graf ski mi infor ma cij ski mi siste mi ana li zi ra la. Dolo či la je dele - že, ki jim pri pa da jo danes, nato pa s po moč jo fran cis cej ske ga in ream bu lanč ne ga kata stra ter kar ti ra nih habi tat nih tipov oce ni la spre mem be. Ugo to vi la je, da se je razno - li kost pokra jin skih grad ni kov v pri mer ja nih obdob jih spre mi nja la. Od 28 evi den ti ra nih pokra jin skih grad ni kov neka te rih ni več, dru gi so zasto pa ni z iz jem no majh ni mi dele - ži (21 grad ni kom pri pa da le peti na prou če va nih obmo čij) in da so pre vla du jo či pokra jin ski grad ni ki pove za ni s kme tij sko rabo (nad 70 %). Pri sot nost pokra jin skih grad ni kov je pri ka za na v pre gled ni ci in gra fič no, in že iz kar to graf skih pri ka zov lah - ko vidi mo raz li ke. Naj več raz lič nih pokra jin skih grad ni kov je na pilot nem območ ju Bev ke, sle di ta Iška Loka in Črna vas, naj več ji delež pokra jin skih grad ni kov, pove za - nih s kme tijs tvom, je v Iš ki Loki, naj več pozi da nih povr šin je v Čr ni vasi in naj več goz da v Bev kah. Na vseh treh pilot nih območ jih so zelo majh ni dele ži jar kov, logov, mejic, gošč in steb li kov ja, ki jih naj bolj pove zu je mo z Bar jem. V na da lje va nju je avtori - ca pokra jin ske grad ni ke zdru ži la in vred no ti la gle de na raven narav no sti, od naj bolj narav nih do umet nih, in oce ni la, da so na vseh treh pilot nih območ jih naj bolj pri - sot ni kul tur ni siste mi s sred njim in viso kim pose ga njem. Ugo to vi la je, da sistem nepo sred nih in kme tij sko okolj skih pla čil ne delu je v ko rist pove če va nja povr šin z manj šo inten ziv nost jo pose ga nja, kar bi pri ča ko va li gle de na to, da se naha ja jo v prvem in dru gem vars tve nem območ ju Kra jin ske ga par ka Ljub ljan sko bar je. Zani mi vi so podat ki o spre mem bah v rabi tal v šti rih obdob jih (1825, 1870, in ), ki so s po moč jo pre gled nic in slik poda ni za vsa ko pilot no območ je pose bej in pove za ni s pred hod ni mi ugo to vi tva mi. Na vseh treh pilot nih območ jih se jasno odra ža jo osu še val na dela na Ljub ljan skem bar ju, s ka te ri mi se je raba zem - 12

14 ljišč zelo spre me ni la, šte vi lo pokra jin skih grad ni kov se je pove ča lo, poja vi li so se jar - ki, meji ce, v več ji meri nji ve in trav ni ki na račun mokrot nih trav ni kov. V zad njih dveh obdob jih pa se na eni stra ni kaže opuš ča nje obde lo va nja, ko se trav ni ki in pašni ki spre mi nja jo v steb li kov ja in goš če, jar ki v moč vir ja, na dru gi pa se pove ču je inten - ziv nost rabe trav ni kov in širi jo nji ve s ko ru zo. Eden od name nov razi ska ve je bilo obli ko va nje ukre pov, ki bi pris pe va li k va ro va nju in traj nost ne mu gos po dar je nju kultur - ne pokra ji ne na Ljub ljan skem bar ju. Pri pred lo gu ukre pov je avto ri ca sicer izha ja la iz spoz nanj razi ska ve na pilot nih območ jih, ven dar bi jih bilo mož no raz ši ri ti na celot - no območ je Ljub ljan ske ga bar ja. Pred la ga ne ukre pe je raz vr sti la v šti ri sku pi ne. Naj več, kar enajst, se jih nana ša na varo va nje, pet na ohra nja nje, eden na obnav lja nje, deset pa je raz voj nih ukre pov. Pred la ga ni ukre pi so pre miš lje no obli ko va ni in ute me lje ni, in le želi mo si lah ko, da bi bili veči no ma tudi upo šte va ni. Za ohra ni tev neka te rih pokra - jin skih grad ni kov je namreč skraj ni čas, saj vars tvu nara ve nepri mer na, in kot taka celo s fi nanč ni mi ukre pi spod bu je na, raba zem ljišč ško du je sta nju žival skih in rast - lin skih vrst, pestro sti habi ta tov in zno traj po kra jin ski pestro sti, kot jo je poi me no va la avto ri ca. Ugo to vi la je, da obsto je či sistem finanč nih nado me stil daje pred nost kme - tijs tvu in pri de la vi hra ne pred vars tvom nara ve, zato je pred la ga la siste ma tič no zbi ra nje in preu če va nje praks in znanj, pove za nih z gos po dar je njem in rabo pro sto ra ter vzpo - sta vi tev nara vo vars tve ne ga skla da, ki bi kme tom nado me stil izpad dohod ka zara di ohra nja nja pokra jin skih grad ni kov. Kot v za ključ ku sama nava ja, bo pri hod nje razi - ska ve v obrav na va ni kul tur ni pokra ji ni potreb no usme ri ti tudi v preu če va nje last niš tva, rabe in naje ma zem ljišč, eko si stem skih sto ri tev posa mez nih grad ni kov ter odno sa pre bi val cev brez last nih zem ljišč do kul tur ne pokra ji ne, v ka te ri živi jo, in ugo to vi ti, kate re kul tur ne sto ri tve pokra ji na nudi pre bi val cem. Dr. Mate ja Šmid Hri bar je delo napi sa la pre gled no, stro kov no, ven dar razum lji vo in jezi kov no pri mer no. S sli kovni - mi pri ka zi je bral cu prib li ža la tudi mno ži co podat kov, ki se jim ni bilo mogo če izog ni ti. Z iz bra ni mi meto da mi je uspe šno izved la obsež no razi ska vo in odgo vo ri la na postav - lje na vpra ša nja. Upaj mo, da bodo nje ni»od go vo ri«kori sti li tudi bolj odgo vor ne mu uprav lja nju s tem občut lji vim narav nim oko ljem. dr. Valen ti na Breč ko Gru bar 13

15 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja 1 Uvod Po kra ji na je že dalj časa pred met preu če va nja raz lič nih znans tve nih ved, vir in nav - dih umet niš ke ga izra ža nja, v zad njem času pa je pre poz na na tudi kot del dediščine, ki pomemb no soob li ku je našo iden ti te to. A če vse to pusti mo ob stra ni, ugo to vi mo, da je pokra ji na vse lej naj prej pro stor, v ka te rem živi mo, delu je mo in od kate re ga smo živ ljenj sko odvi sni. Člo vek je moral narav no pokra ji no naj prej izkr či ti in si jo v pro - ce su pri la ga ja nja nare di ti sebi last no. S preo bra ža njem div ji ne je narav na pokra ji na posta ja la kul tur na. Od člo ve ko ve spo sob no sti rabe, pri la ga ja nja in preob li ko va nja narav nih dano sti je bilo odvi sno nje go vo pre ži vet je. Tako ime no va ne tra di cio nal ne pode žel ske pokra ji ne, ki so še pose bej v Evro pi viso ko cenje ne in zaže le ne, odse va - jo člo ve kov odnos do nara ve, pri la ga ja nje narav nim dano stim in sona rav ne nači ne gos po dar je nja. Ven dar se v zad njem času pove za nost člo ve ka s kul tur no pokra ji no in nje go va odvi snost od nje krha; v ne ka te rih pri me rih se je niti ne zave da. Na to je moč no vpli val teh no loš ki napre dek v zad njih deset let jih, ki vzbu ja var ljiv obču - tek, da člo ve ko vo gos po dar je nje in gos po do va nje nad nara vo ne poz na več meja in ovir. A to velja le do tre nut ka, ko nas nara va pah ne iz var ne ga zavet ja in raz ga li našo ranlji vost in odvi snost od nje. Zato se mora mo tudi v da naš nji dobi, teh no loš ke - mu napred ku nav kljub, še ved no pri la ga ja ti kon kret ni pokra ji ni in nje nim narav nim dano stim. Za ra di pos pe še ne ga raz vo ja teh no lo gi je smo pri ča naglim spre mem bam podežel - skih kul tur nih pokra jin, kate rih posle di ce so pogo sto zunaj naše ga nad zo ra. Z rast jo pre bi vals tva in s tem pove ča no potre bo po hra ni lah ko pri ča ku je mo čeda lje bolj intenziv no obde la ne pokra ji ne, kar bo moč no ogro zi lo pol na rav ne in nara vi bliž nje pokra jin ske grad ni ke, ki se na prvi pogled zdi jo neko rist ni. Kul tur ne pokra ji ne dobiva - jo dodat no dimen zi jo v lu či razu me va nja eko si stem skih sto ri tev, kar vodi do pre ple ta nja delo va nja delež ni kov, kate rih dejav no sti lah ko pri ve de jo do navz križ ja inte re sov. V tre nut ku, ko zač ne pri ha ja ti do občut nih in hitrih spre memb, ki vpli va - jo na rast lin ske ali žival ske vrste, se poja vi potre ba po varo va nju, pri čemer dolo če na sku pi na lju di želi ohra ni ti obsto je če sta nje ali vsaj pro ce se. Zara di nave de ne ga v pro - sto ru pogo sto pri de do trka raz voj nih in vars tve nih inte re sov, zato je s po kra ji no nuj no tre ba uprav lja ti. V zad njem času se vse več pozor no sti name nja usmer ja nju raz vo ja kul tur ne pokra - ji ne in spod bu ja nju tistih aktiv no sti, ki v njej zago tav lja jo rav no ves je med varo va njem in raz vo jem. Sled nje pred po stav lja razu me va nje pokra ji ne in nje ne dina mi ke. Ven - dar uni ver zal ne ga recep ta, kako traj nost no varo va ti in hkra ti raz vi ja ti pokra ji no, ni. Varo va nje in načr to va nje raz vo ja kul tur ne pokra ji ne pred nas postav lja izziv, kakšno kul tur no pokra ji no želi mo ime ti čez 10, 50, 100 let. Med tem ko kul tur no pokra ji no lah ko soraz mer no hitro izgu bi mo ozi ro ma preob li ku je mo, obno va pokra jin skih grad - ni kov tra ja več let in deset le tij, v ne ka te rih pri me rih niti ni izve dlji va. Obe nem se je 14

16 tre ba zave da ti, da je vzdr že va nje obsto je če ga mno go laž je in cenej še kot rekon struk - ci ja ozi ro ma ponov na vzpo sta vi tev. Ra zi ska vo smo izved li na Ljub ljan skem bar ju, ki je nekoč velja lo za div jo pokraji - no s sko raj nepre hod nim moč vir jem in megli ca mi. Pred dobri mi dve sto leti so pred ni ki zrli na»nič vred no«bar je in raz miš lja li, kako bi ga spre me ni li v žit ni co Habs burš ke monar hi je. Podo ba nove pokra ji ne je naj prej zaži ve la v nji ho vih mislih in idej ni vizi - ji. Šte vil na regu la cij ska in osu še val na dela so pri po mo gla, da se je pre te žen del območ ja sled njič spre me nil v kme tij sko pokra ji no. Zdi se, da danes mar sik do, pre žet z no vi - mi spoz na nji o ko rist no sti mokrišč, raz miš lja, kako bi koruz ne nji ve spre me ni li nazaj v moč vir je in bar je. To je nov misel ni kon strukt, ki bo v pri hod nje sov pli val na podobo pokra ji ne in ki bo z vi di ka nje ne traj nost no sti uspe šen samo, če bo odkril učin kovito raz mer je med varo va njem in gos po dar je njem ter uspe šno uskla dil inte re se raz lič - nih delež ni kov v pro sto ru. Na men razi ska ve, ki je pred met te knji ge, je bil celost no preu či ti kul tur no pokra - ji no, ugo to vi ti, kate ri pokra jin ski grad ni ki jo sestav lja jo in kako delu je jo, preu či ti kako to kul tur no pokra ji no doje ma jo lokal ni pre bi val ci, kako se je spre mi nja la in kaj je bilo goni lo spre memb. Glav ni cilj je bil obli ko va ti nabor ukre pov za traj nost no uprav - lja nje kul tur ne pokra ji ne na Ljub ljan skem bar ju. Zani ma li so nas ukre pi, ki bodo hkra ti zago tav lja li 1) pokra jin sko pestrost, s či mer bo zago tov lje na tudi eko loš ka sta bil nost, 2) pre bi val cem pa omo go či li druž be ni in eko nom ski raz voj. Da bi dose gli zastav ljeni cilj in sle di li name nu razi ska ve, smo preu če va li mate rial ne in nema te rial ne vidi ke, pri čemer je razi sko va nje obeh polov pote ka lo vzpo red no. Pri tem smo si zasta vi li nasled - nje del ne cilje: na Ljub ljan skem bar ju izbra ti ustrez na pilot na območ ja, ki bodo zaje ma la tako starej - šo kot tudi novej šo pose li tev, na njih kar ti ra ti pokra jin ske grad ni ke, ki pred stav lja jo pokra jin sko pestrost in ugo to vi ti, kate re pokra jin ske grad ni ke je vred no ohra nja ti ter kate ri so ogro že ni; ana li zi ra ti spre mi nja nje pilot nih obmo čij, ugo to vi ti gonil ne sile ter trend spre memb in pre ve ri ti, ali se mor da pokra ji na spre mi nja v osi ro ma šen sistem z gos po dar jenjem, ki je traj nost no nevz drž no, na pod la gi ana li ze rezul ta tov pred la ga ti ukre pe varo va nja in usmer ja nja raz vo ja območ ja. Do pomemb nih spoz nanj smo priš li tudi s po moč jo poglob lje nih interv ju jev z do - ma či ni Iške Loke, Črne vasi in Bevk (M. Čuden, J. Japelj, C. Kum še, M. Pupis, J. Str le, A. Uršič, T. Vad njal, M. Zlob ko, M. Zupan čič) in stro kov nja ki (L. Bra dač, J. Draš ler, A. Gro šelj, K. Gabrov šek, T. Jan čar, M. Mar kov čič, D. Per gov nik Cotič, M. Simo neti, J. Skod lar, J. Ver bič, A. Udovč, B. Zupan, J. Zupanc). Za nji ho vo pri prav lje nost na sode - lo va nje in pogo vor smo jim glo bo ko hva lež ni. 15

17 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja 2 Ter mi no loš ka in meto do loš ka izho diš ča V lek si ko nu Geo gra fi ja je kul tur na pokra ji na opre de lje na kot preo bra že na pokra ji na,»ki jo je sko zi zgo do vi no člo veš ka druž ba ustva ri la s svo jo dejav nost jo, pri čemer je posto po ma preo bra ža la nek da njo narav no pokra ji no.«(klad nik 2001, 233). Kul tur na pokra ji na tako poleg abiot skih in biot skih vklju ču je tudi kul tur ne sesta vi - ne, ki se med seboj na raz lič ne nači ne pre ple ta jo in tvo ri jo raz lič ne odno se. Ta dvoj nost bis tve no zaz na mu je kul tur no pokra ji no, ven dar je bilo več deset le tij nje no obrav na - va nje in preu če va nje loče no (bo di si na pokra jin skoe ko loš ki bodi si druž be no-kul tur ni pri stop). Z uve lja vi tvi jo kon cep ta o traj nost no sti, ki hkrat no upo šte va eko loš ke, eko nom - ske in druž be no-kul tur ne vidi ke (A Su stai nab le Euro pe 2001) je pokra ji na vse bolj posta ja la holi sti čen kon cept. Kul tur no pokra ji no je tre ba hkra ti preu če va ti kot narav ni ter tudi kot druž be no-kul tur ni sistem, izsled ke inter dis ci pli nar nih razi skav pa vklju če va ti v nje no uprav lja nje in traj nost ni raz voj. Rot her ham (2013) pou dar ja, da mora mo pre poz na ti eko-kul tur no nara vo pokra ji ne in vzpo sta vi ti druž be no-kultur - ne in eko nom ske pove za ve med nara vo, pokra ji no in eko lo gi jo. To zah te va poli ti čen pre mik v raz miš lja nju in načr to va nju ter pre mik para dig me pri ohra nja nju ter var - s tvu nara ve in oko lja. Sklad no s pa ra dig mo traj nost ne ga raz vo ja, varo va nje in raz voj nista izklju ču jo či, tem več dopol nju jo či aktiv no sti. Varo va nje kul tur ne pokra ji ne, ki teme lji zgolj na varo va nju for me, obi čaj no eko nom sko ne vzdr ži. Tudi miš lje nje, da okolj ske vidi ke kul tur ne pokra ji ne naj bo lje ohra nja mo z od stra ni tvi jo člo ve ka, ne zdrži, saj depo pu la ci ja območ ja vodi do opuš ča nja rabe in zaraš ča nja, kar vpli va na zmanj - še va nje pokra jin ske in biot ske raz no vrst no sti. Poz na va nje in upo šte va nje odno sa člo ve ka do nara ve in oko lja posta ja vse pomemb nej še, saj bo od člo ve ko ve pri la go - di tve narav nim dano stim in zmog lji vo stim oko lja odvi sen pri hod nji obstoj naše vrste. 2.1 Pokra jin skoe ko loš ki pri stop Po kra jin ska eko lo gi ja pokra ji no razu me kot eko loš ki sistem, zno traj kate re ga preu - ču je mate rial no zgrad bo pokra ji ne, nje no delo va nje in spre mem be. Zgrad ba se nana ša na eko si ste me ozi ro ma pokra jin ske grad ni ke, ki sestav lja jo dolo če no pokra ji no in vpli - va jo na pokra jin sko pestrost. Delo va nje opre de lju je ener gij sko-snov ne pre no se med eko si ste mi. Spre mem be se nana ša jo tako na spre mem be v zgrad bi kot tudi v de lo - va nju. Ter min pokra jin ska eko lo gi ja je v tri de se tih letih 20. sto let ja sko val Troll, ki je želel zdru ži ti geo graf ski in eko loš ki pri stop. Troll je pokra ji no razu mel kot inte gri - ra no celo to, v ka te ri so zdru že ne geos fe ra, bios fe ra in noos-sfe ra; sled njo zasto pa člo vek s svo ji mi arte fak ti (Anko 1999). Pokra ji no je razu mel šir še kot le sešte vek nje nih delov. Gams (1986) nava ja, da je Troll za naj manj ši pokra jin skoe ko loš ki del ček zem lje spr - 16

18 va upo ra bil ter min pokra jin ski ele ment, leta 1945 pa ga je po zgle du bio to pa iz bio - lo gi je prei me no val v eko top (ter min je prvi opre de lil Tan sley že leta 1939), ki mu je pome nil»naj manj šo pro stor sko eno to ali del geo graf ske pokra ji ne«(what are eco to - pes 2014). Zno traj pokra jin ske eko lo gi je so delo va le raz lič ne sku pi ne razi sko val cev, ki so raz vi le nove poj me, s ka te ri mi so opi so va li pred vsem zgrad bo pokra jin in členi - tev pro sto ra, ven dar pa jih niso nuj no upo rab lja li enot no (Hlad nik 1998). Anders son (1972) je v po ve za vi z ra zu me va njem pro stor sko sti pokra ji ne izpo sta vil pojem struk - tu ra pokra ji ne, sestav lje ne iz enot, ki izka zu je jo iden ti te to (na pri mer pot, rob, jeze ro, doma či ja). Eno te z iden ti te to je mož no dolo či ti s po moč jo vizual ne zaz nav no sti, to pome ni, da jih je mož no raz li ko va ti in opi sa ti gle de na zuna nji videz. Leser (1976 po Anko 1998, 131) pri pokra jin ski struk tu ri še ni upo šte val člo ve ka kot pokra jinske - ga dejav ni ka, ven dar pa je pri obrav na vi pokra ji ne loče val med funk cij skim (po kra ji na kot eko loš ki sistem) in pro stor skim (po kra ji na kot pro stor) pri sto pom, pri čemer pro - ce si, ki se pojav lja jo v si ste mih, vodi jo k ob li ko va nju pro stor skih enot. Med bolj zna ni mi defi ni ci ja mi pokra ji ne je opre de li tev For ma na in Godro na (1986 po Maru šič, Ogrin in Jan čič 1998, 10), ki pokra ji no razu me ta kot»raz no li ko območ je Zem lje, sestav lje no iz gru če med se boj no učin ku jo čih eko si ste mov, ki se ponav lja jo v bolj ali manj podob ni obli ki«. Zon ne veld (1989) je kot temelj ni kon cept uve del ter min pokra jin ska eno ta, eko top pa je razu mel kot pokra jin sko eno to naj niž je ga reda. Pokra ji no je razu mel kot sku pek siste mov odno sov, v ka te rih biot ski dejav ni ki in člo ve ko ve aktiv no sti obli - ku je jo in vzdr žu je jo pre poz nav ni del Zem lji ne ga površ ja (Zon ne veld 1995). Tudi Naveh in Lie ber man (1993, 81) sta za naj niž jo pokra jin sko eno to upo rab lja la izraz eko top, ki sta ga v kla si fi ka ci ji eko si ste mov opre de li la kot»naj manj ši kon kre ten eko si stem«. For man (1995) je svoj kon cept pokra jin ske ga razi sko va nja osno val na pod la gi mozaič - no sti pokra ji ne, sestav lje ne iz mati ce, zaplat in kori dor jev, ki so osnov ni pro stor ski ele men ti v po kra jin skoe ko loš kem kon cep tu preu če va nja in čle ni tve pokra ji ne. Anko (1998, 1999) je pred la gal pre nos Odu mo ve ide je o štu di ju zgrad be in delo va nja ekosi - ste mov na pokra jin sko raven. Zanj je kul tur na pokra ji na»eko loš ki in social ni sistem, ki je pro stor ski in časov ni izraz med seboj delu jo čih narav nih in antro po ge nih eko si ste mov ter nji ho ve ga narav ne ga in druž be ne ga oko lja. Ozna ču je jo jo zna čil na struktu ra, delo va nje in raz voj, po kate rih se jasno raz li ku je od sosed njih kra jin«(anko 1998, 129). Kljub temu, da neka te re od zgor njih opre de li tev poleg narav ne kom po nen te vklju - ču je jo tudi člo ve ka kot pomemb ne ga dejav ni ka pri sous tvar ja nju pokra ji ne, je pokra jin sko eko lo gi jo spr va zaz na mo val nara vo slov ni pri stop, iz kate re ga je bil izklju - čen kul tur ni vidik. Na pomanj klji vost sta že leta 1949 (!) opo zo ri la Bobek in Schmit hue sen (Anko 1998), ki sta pou da ri la, da je»sfera člo veš ke ga sestav ni del kra ji ne in s tem tudi kra jin ske eko lo gi je«. Gams (1986) je raz li ko val med bio loš ko in geo graf sko usmer je no pokra jin sko eko lo gi jo, ki daje več ji pou da rek člo ve ku in išče lokal ne sood vi sno sti geo graf skih dejav ni kov. Na narav no in druž be no kom plek snost kul tur ne pokra ji ne je opo zo ril tudi Anko (1999), ki je menil, da pokra ji ne niso poljubno 17

19 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja izbran kos Zem lji ne ga površ ja, tem več jih je tre ba hkra ti obrav na va ti kot eko loš ke in druž be ne siste me. Prav zara di te kom plek sno sti naj ne bi bilo mogo če obli ko va ti uni ver zal nih pra vil za uprav lja nje in načr to va nje pokra ji ne edi no, kar je mož no poda - ti, so nače la in pri sto pi uprav lja nja (Anko 1999). V tej knji gi temelj no eno to v zgrad bi pokra ji ne ime nu je mo pokra jin ski grad nik. To so sestav ni deli, grad ni ki pokra ji ne, eno te z iden ti te to, ki v po kra ji ni sestav lja jo zno traj po kra jin sko pestrost. V kul tur ni pokra ji ni, še pose bej na rav ni nah, jih veči no - ma opre de lju je ta pokrov nost in raba, po čemer se raz li ku je jo od habi tat nih tipov, ki so opre de lje ni z rast lin ski mi in žival ski mi vrsta mi. V vi so ko gor ju je z ve ča njem nad - mor skih višin klju čen dejav nik relief. Izraz pokra jin ski grad nik smo v slo ven skem pro sto ru kot sino nim za posa mez ne eko si ste me zasle di li pri Anku (2008) ter Groz - nik Zei ler je vi (2000, 203), ki je pokra jin ske grad ni ke opre de li la kot»se stav ne dele kra ji ne, ki so lah ko tako eko si ste mi (npr. goz do vi, trav ni ki, nji ve, urba ne povr ši ne), kot rudi men ti (npr. omej ki, posa mez na dre ve sa in sku pi ne dre ves, grmov je, manj ša vodna tele sa)«. Pri dolo ča nju pokra jin skih grad ni kov smo si poma ga li z Ljud sko geo gra fi jo, v ka te ri je Bad ju ra (1953) posta vil teme lje tlo pis ja ozi ro ma teren ske ga izra zo slov ja. Na viš ji rav ni se pokra jin ski grad ni ki zdru žu je jo v po kra ji no, ki na rav ni regi je tvo - ri jo pestrost pokra jin ozi ro ma tako ime no va no med po kra jin sko pestrost. V izo gib neja sno stim pri razu me va nju pokra jin ske pestro sti v tej knji gi raz li ku je mo med poj - mo ma med po kra jin ska in zno traj po kra jin ska pestrost. Ker se ukvar ja mo izključ no s pe strost jo pokra jin skih grad ni kov zno traj ene pokra ji ne, torej z zno traj po kra jin sko pestrost jo, jo v na da lje va nju ime nu je mo s ter mi nom pokra jin ska pestrost. Z vi di ka narav nih in druž be nih zna čil no sti lah ko pokra ji ne raz vrš ča mo v raz - lič ne pokra jin ske tipe. Per ko (2007) Slo ve ni jo na prvi rav ni deli na 4 po kra jin ske tipe, ki izha ja jo iz lege Slo ve ni je na sti ku šti rih geo graf skih enot (Alp, Panon ske kot li ne, Dinar ske ga gorov ja in Sre do zem lja). Na dru gi rav ni, kjer upo šte va pred vsem relief in kam ni ne, pa zno traj ome nje nih 4 ti pov loču je 9 pod ti pov. Špe so va s so de lav ci (2002, 33) so za potre be preu če va nja ran lji vo sti oko lja zara di antro po ge nih vpli vov v Slo ve ni ji s po stop nim abstra hi ra njem pokra jin skih raz lik izpe lja li 14 po kra jin skoe - ko loš kih tipov. Ome nje no pokra jin skoe ko loš ko tipi za ci jo sta z vi di ka pokrov no sti za upo ra bo v orod jih GIS izbolj ša la Kokalj in Oštir (2013), ki sta natanč ne je defi ni - ra la meje med tipi. V zad njih deset let jih se je preu če va nje pokra jin usme ri lo tudi v de lo va nje pokra - jin kot eko loš ke ga siste ma in v nje ne funk ci je in sto ri tve. Na delo va nje pokra ji ne, ki se, kot že ome nje no, nana ša na kro že nje sno vi in pre to ke ener gi je, moč no vpli va preob - li ko va nost pokra ji ne, s tem v zve zi pa stop nja narav no sti ozi ro ma antro po ge no sti posa mez ne ga pokra jin ske ga grad ni ka. Učin ki člo ve ko vih pose gov v na ra vo pris peva - jo k raz lič ne mu preob li ko va nju pokra ji ne in narav ne pokra ji ne spre mi nja jo v kul tur ne. S tega vidi ka je mož no pokra ji ne ozi ro ma nje ne grad ni ke raz vr sti ti med dve ma skraj - nost ma, od bios fe re, kjer pro ce si pote ka jo s po moč jo sonč ne ener gi je, do teh nos fe re 18

20 na dru gem kon cu, ki jo obli ku je in vzdr žu je člo vek. Indek sov člo ve ko ve ga vpli va na pokra ji no je več (na pri mer Buch wald in Engel hardt 1978, For man in Godron 1986, Ander son 1991, Naveh in Lie ber man 1993, Mac ha do 2004, De Groot s so de lav ci 2010), a je veči na med nji mi zelo splo šnih, z manj šim šte vi lom sto penj in sko pi mi opre de - li tva mi, ali pa le-teh sploh ni. Mac ha do (2004) je za učin ko vi to in hitro oce nje va nje narav no sti ozi ro ma antro po ge no sti eko si ste mov pred la gal indeks narav no sti, raz deljen na nasled nje kate go ri je: 0) ume ten sistem, 1) preob li ko van sistem, 2) pol preob li ko - van sistem, 3) sistem z ve li kim pose ga njem, 4) kul tur no pod prt sistem, 5) kul tur no samovz dr že van sistem, 6) pol na ra ven sistem, 7) navi dez no nara ven sistem, 8) prib - liž no nara ven sistem, 9) nara ven sistem in 10) neo ma de že van sistem. Soro den kon cept narav no sti/an tro po ge no sti je dolo ča nje inten ziv no sti rabe zem ljišč (na pri - mer Her zog s so de lav ci 2006, Erb s so de lav ci 2013). Po kra jin ski grad ni ki v po kra ji ni oprav lja jo raz lič ne funk ci je, ki člo ve ku zago tav - lja jo dolo če ne sto ri tve. Zave da nje o po me nu teh sto ri tev v po kra ji ni ni novost, tem več je pri sot no od samih začet kov raz vo ja pokra jin ske eko lo gi je. West man je v poz nih 70. le tih prejš nje ga sto let ja govo ril o druž be nih vidi kih kori sti, ki jih zago tav lja jo eko - si ste mi, in jih poi me no val sto ri tve nara ve, izraz eko si stem ske sto ri tve pa sta prvič upo ra bi la Ehr lich in Ehr lich leta 1981 (West man 1977 po Fis her s so de lav ci 2009; Ehr lich in Ehr lich 1981 po Fis her s so de lav ci 2009). V 90. le tih prejš nje ga sto let ja se je šte vi lo pris pev kov o ko ri stih narav nih eko si ste mov za člo veš ko druž bo znat no pove - ča lo (de Groot s so de lav ci 2002), poz ne je pa je vodil no vlo go pri preu če va nju prev zel pro jekt Zdru že nih naro dov, ime no van Mil le nium Ecosy stem Asse sment (2005), v ka - te rem je sode lo va lo več kot 1300 stro kov nja kov iz 95 dr žav in oce nje va lo posle di ce eko si stem skih spre memb na bla gi njo lju di ter sku ša lo poi ska ti znans tve no pod la go za varo va nje traj nost ne rabe eko si ste mov. Raz no li ke kori sti in sto ri tve pokra ji ne je za name ne uprav lja nja tre ba osvet li ti tudi z vi di ka tipo lo gi je dobrin, ki sta jo na področ ju eko no mi je leta 1973 uved la Mus gra - ve in Mus gra ve (1973) in poz ne je nad gra di la Ostrom in Ostrom (1977). Po tej tipo lo gi ji lah ko dobri ne raz de li mo v šti ri kva dran te, kjer z vi di ka (ne)iz klju če no sti in (ne)kon - ku renč no sti dobi mo zaseb no, klub sko, jav no in skup no dobro; med sled nji mi so raz lič ni narav ni viri (Os trom in Ostrom 1977). Kon cept tipo lo gi je dobrin so poz ne je upora - bi li in modi fi ci ra li šte vil ni avtor ji. Eno izmed modi fi ka cij so za potre be kla si fi ci ra nja eko si stem skih sto ri tev z na me nom odlo ča nja upo ra bi li Costan za (2008) ter Fis her s so de lav ci (2009). Pre gled dobrin s pou dar kom na jav nem in skup nem dobrem v kul - tur ni pokra ji ni so poda li Šmid Hri bar, Bole in Urbanc (2015). Med ome nje ni mi kate go ri ja mi so še vme sne stop nje, po dru gi stra ni se kori sti lah ko gle de na rabo pre - mi ka jo. Neka te re kori sti, ki so ob majh ni rabi nekon ku renč ne, se lah ko s po ve ča no rabo pre mak ne jo na les tvi ci bli že kon ku renč nim (Fis her s so de lav ci 2009). 19

21 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja 2.2 Druž be no-kul tur ni pri sto pi Druž be no-kul tur ni pri stop preu če va nja kul tur ne pokra ji ne ponu ja vpo gled v ak tiv no sti in način živ lje nja pred hod nih gene ra cij na dolo če nem pro sto ru, seda - nji gene ra ci ji pa omo go ča obli ko va nje in vzdr že va nje občut ka pri pad no sti in iden ti te te. Ta pri stop v preu če va nju pokra ji ne pou dar ja raz voj ni vidik in vlo go člo - ve ka v njej. Izraz kul tur na pokra ji na je leta 1925 uve del Sauer, ki jo je opre de lil kot»ob li ka, nalo že na na narav no oko lje, kar je pov zro či la člo ve ko va dejav nost«(ur banc 2002, 22). Whitt le sey je menil, da vsa ka druž be na sku pi na preob li ku je pokra ji no svo jih pred - ni kov, s či mer je pro stor ske mu vidi ku kul tur ne pokra ji ne dodal raz voj no in dina mič no raz sež nost. V tem ozi ru je Meit zen raz vil ide jo kul tur ne pokra ji ne kot zgo do vin skega doku men ta, s po moč jo kate re ga je mož no pre poz na va ti način živ lje nja in aktiv nosti pre te klih gene ra cij (Ur banc 2002). Jack son (1951 po Tay lor 2008) je videl pokra ji - no kot»bo ga to in čudo vi to knji go, ki je ved no odpr ta pred nami.«lewis (1979, 1) je v Ak sio mih za bra nje pokra ji ne izpo sta vil, da ima»vsa ka huma na pokra ji na kul tur ni pomen, ne gle de na to, kako vsak da nja je ta pokra ji na«. Cos gro ve (1998) je pod vpli vom huma ni stič nih in beha vio ri stič nih idej v preuče - va nje pokra jin vne sel kog ni tiv no in izkus tve no dimen zi jo. Pokra ji ne ni več opi so val zgolj kot podo bo, tem več jo je opre de lil kot način vide nja. To je vodi lo v bolj subjektiv - no doje ma nje pokra ji ne. Dun can (2005) je pred la gal tri sloj no razi sko va nje pokra ji ne, kjer se na prvi rav ni preu či pogled lokal ne ga pre bi vals tva in nji hov odnos do pokra - ji ne (mož nih je več raz lič nih sku pin, ki si lah ko v ne ka te rih pogle dih nas pro tu je jo), dru ga raven raz kri je pogled od zunaj (kako to isto pokra ji no doje ma jo zuna nji opa - zo val ci), tret ja raven pa obrav na va razi sko val ca in nje go vo inter pre ta cijo, ki ponov no osvet li odno se med raz lič ni mi prvi na mi v kul tur nem siste mu. Urban če va (2008) se je osre do to či la na doje ma nje in odnos lju di do pokra ji ne in s tem osvet li la neo tip - lji vo sfe ro pokra ji ne. V po kra ji ni lah ko preu ču je mo nema te rial ne vidi ke druž be, kot so na pri mer tra - di cio nal ne prak se in zna nja, ki so se raz vi ja li v dol go traj nem odno su med pre bi val ci in nji ho vim oko ljem in se od spre jet ja Kon ven ci je za bio loš ko raz no vrst nost (Za kon o ra ti fi ka ci ji 1996) in Agen de 21 (1992) naprej vse pogo ste je pojav lja jo v di skur - zu o traj nost nem odno su člo ve ka do oko lja, poz na va nju narav nih virov in rabi zem ljišč. Ber kes, Fol ke in Gad gil (1995, 282) so tra di cio nal na eko loš ka zna nja opre de li li kot»ku mu la tiv no telo znanj, praks in pre pri čanj o od no sih živih bitij (vklju ču joč lju di) med seboj in nji ho vim oko ljem, ki se je raz vi ja lo v pro ce sih pri la ga ja nja in se je s kul tur nim posre do va njem pre na ša lo sko zi gene ra ci je.«tra di cio nal na eko loš ka zna nja so razu - me li kot dopol nju joč način véde nja eko lo gi je kot znans tve ne dis ci pli ne, ki se v ob li ki praks o rabi virov aku mu li ra in ohra nja pred vsem v nein du strij skih ozi ro ma teh no - loš ko manj raz vi tih druž bah. Antrop (2005) pou dar ja pomen tra di cio nal nih praks 20

22 in znanj pri uprav lja nju pokra jin. Meni, da so pri tem v ve li ko pomoč tra di cio nal na zna nja, pove za na z gos po dar je njem in rabo pro sto ra, saj odra ža jo zna nje pred ni kov o na rav nih dano sti pokra ji ne in nji hov odnos do nje. Z na me nom ohra ni tve vrednot in avten tič no sti kul tur ne pokra ji ne je Austad (2000 cit. po Antrop 2005) obli ko val nasled njih 6 stra te gij za kme tijs tvo: 1) ohra nja ti pol na rav ne tipe rast ja, ker so tra di cio nal ni kme tij ski siste mi traj nostni že sto let ja in lah ko pred stav lja jo model za pri hod nost; 2) sti mu li ra ti revi ta li za ci jo in okre pi ti manj inten ziv ne obli ke kme tijs tva; 3) potreb nih je več spod bud in finanč ne pomo či za obli ke kme tijs tva, ki ohra nja jo bio loš ko-zgo do vin ske vred no te; 4) spod bu ja ti eko loš ko kme to va nje in kme tij sko-goz dar ske siste me; 5) lokal no zna nje in tra di ci je uskla je va ti s kon cep ti pokra jin ske eko lo gi je, kar naj vodi k raz vo ju novih kul tur nih pokra jin in kme tij skih siste mov, in 6) potreb nih je več razi skav o tra di cio nal nem traj nost nem kme tijs tvu ter v več ji meri upo šte va ti rezul ta te razi skav. Poz na va nje in a pli ka ci ja tovrst nih praks v so dob no uprav lja nje s po kra ji na mi prispe va k nji ho vem bolj traj nost ne mu raz vo ju, opuš ča nje pa vodi do pokra jin skih spre memb, ki se zelo pogo sto kaže jo kot izgu ba pokra jin ske pestro sti in sla bi tev inte - rak cij med narav ni mi in druž be ni mi prvi na mi. Po memb no mesto zno traj tra di cio nal nih praks ima jo člo ve ko ve pri la go di tve naravnim raz me ram v dani pokra ji ni. Take pri la go di tve lah ko pre poz na mo pred vsem v na či nu rabe pro sto ra, smo tr ni raz po re di tvi dejav no sti v pro sto ru (Gams 1986; Natek 2002; Špes 2007) ter tudi kot pri la go di tev grad nje domov, gos po dar skih objek - tov in cest nih pove zav (Breč ko 1993). Med tra di cio nal ni mi prak sa mi v zad njem času na pome nu pri do bi va jo kme tij sko-goz dar ske prak se, ki so bile v pre te klo sti raz šir - je ne in so vpli va le na raz voj kme tij sko-goz dar sko-pa šniš kih pokra jin. Ključ no pri kme tij sko-goz dar skih prak sah, ki vklju ču je jo tra di cio nal ne in moder ne siste me rabe zem ljišč, je pre ple ta nje in vklju če va nje goje nja dre ves, polje dels tva in/ali živi no re je (But toud 2013). Po mem ben korak naprej k pre poz na va nju praks pri obli ko va nju kul tur nih pokra - jin je bil nare jen s Pa riš ko dekla ra ci jo o Sa to ya ma pobu di, pod pi sa no leta 2010, ki obrav na va druž be no-eko loš ke proi zvod ne pokra ji ne. Pokra ji no razu me kot dina mič - ni mozaik habi ta tov in rabe zem ljišč, ki so se v pre te klo sti izob li ko va li v in te rak ci ji med ljud mi in nara vo ter ohra nja jo bio di ver zi te to, lju dem pa zago tav lja jo dobri ne in sto ri tve, potreb ne za člo veš ko bla gi njo (Pa ris dec la ra tion on 2010). Pri druž be no-kul tur nem preu če va nju pokra ji ne obsta ja več pri sto pov, ki se razli ku je jo med seboj, pri vseh pa je bis tve no, da raz kri va jo pre plet in inte rak ci jo mate - rial ne ter nema te rial ne sfe re, pri čemer nema te rial na sfe ra v ob li ki raz lič nih kul tur nih praks, na kate re vpli va jo miš lje nje, vred no te in ide je, posta ne vid na v ma te rial ni pokra - ji ni. 21

23 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja 2.3 Spre mi nja nje in varo va nje pokra jin Kljub temu da pokra ji ne daje jo vtis sta bil no sti, je nji ho va temelj na zna čil nost spre - mi nja nje, in sicer tako v eko loš kem kot kul tur nem smi slu. Pokra ji ne so se spre mi nja le tudi v pre te klo sti, ven dar z raz vo jem teh no lo gi je člo vek spre mi nja pokra ji ne mnogo hitre je in bolj kore ni to. Petek (2005) je poka zal na pove za nost vzro kov za spre mem - bo rabe zem ljišč s spre mem ba mi v druž be nih pro ce sih. Gonil na sila spre memb so narav ni, pogo ste je pa antro po ge ni pro ce si, ki jih usmer ja jo gos po dar ski, druž be ni in poli tič ni odno si (Ur banc 2011). Spre mi nja nje pokra ji ne je več plast no in vodi do spre memb na raz lič nih rav neh. S spre mi nja njem pokra jin skih grad ni kov se spre minja delo va nje, funk ci je in eko si stem ske sto ri tve pokra ji ne, poleg tega se lah ko spre mi - Geomorfologija tektonika plošč gibanje ledenikov erozija odlaganje Podnebne spremembe ledena doba globalno segrevanje Kolonizacijski vzorci biološka evolucija naravna gibanja antropogene sile povzročitelji bolezni sprememba človeške populacije Motnje ogenj/ zaustavitev ognja vulkani poplave/ nadzorovanje poplav viharji gozdarjenje rudarstvo kmetijstvo suburbanizacija gradnja avtoceste Kulturni procesi kulturne vrednote politični, pravni nadzor zemljišč poselitveni vzorci izboljšave v prometu ekonomske aktivnosti manj kot leto leto ali več desetletja stoletja tisočletja več kot let več kot let Sli ka 1: Čas tra ja nja izbra nih ključ nih pro ce sov, ki vpli va jo na spre mem bo pokra ji ne (Mar cuc ci 2000). 22

24 nja tudi iden ti te ta pokra ji ne. Antrop (1998) ome nja, da neka te re spre mem be lah ko vodi jo v po pol no ma novo pokra ji no, spet dru ge pa ne uni či jo povsem nje ne iden - tite te. Po dru gi stra ni tudi pokra ji ne povrat no vpli va jo na člo ve ka in ga spre mi nja jo (Mitc hell 2000 po Urbanc 2011) ter tako raz kri va jo nene hen odnos med ljud mi in oko ljem, v ka te rem živi jo. Mar cuc ci (2000) pou dar ja pomen poz na va nja zgo do vi ne ozi ro ma bio gra fi je posa mez ne pokra ji ne, kar bi mora lo posta ti ključ no orod je pri nje nem pri hod njem načr to va nju. Bis tve ne ga pome na je poz na va nje ključ nih pro ce sov v raz vo ju posa mez - ne pokra ji ne, pri čemer loču je: 1) geo morf ne pro ce se, 2) pod neb ne spre mem be, 3) kolo ni za cij ske vzor ce in rast orga niz mov, 4) kra jev ne mot nje posa mez nih eko si - ste mov in 5) kul tur ne pro ce se. V tem kon tek stu Mar cuc ci izpe lje zani mi vo ugo to vi tev, da je tre ba na narav ne vire in pro ce se, ki sprem lja jo nji ho vo (iz)ko riš ča nje, gle da ti kot na kul tur ni feno men. Pokra jin ski grad nik je lah ko v po kra ji ni obsta jal sto let ja, ne da bi bil hkra ti tudi narav ni vir to je postal šele, če sta ga kot take ga pre poz na - la kul tur ni sistem in gos po dars tvo. Za preu če va nje spre memb v slo ven skih pokra ji nah in rekon struk ci jo pre te kle rabe zem ljišč sta zelo upo rab na fran cis cej ski in ream bu lanč ni kata ster sku paj z gra fič nim delom, v ka te rem so zem ljiš ke mape (Rib ni kar 1982; Petek in Urbanc 2004). S spre - mem ba mi rabe ozi ro ma pokrov nost jo tal so se v Slo ve ni ji zla sti ukvar ja li Gabro vec in Klad nik (1997), Petek (2002), Petek in Urbanc (2004), Hlad nik (2005) ter Pau šič in Čar ni (2012). Nov vidik v preu če va nje spre memb rabe zem ljišč so vne sli Ribei ro, Bur net in Tor kar (2013), ki so razi sko va li vpliv poli tič nih meja in inte rak cij med ljud - mi in kra ji na spre mem be v po kra ji ni. Anko (2011, 120) ugo tav lja, da pokra ji no»lah ko ohra nja in varu je le tisti, ki razu me dejav ni ke in pro ce se, ki so jo obli ko va li sko zi čas.«maru šič (1999) meni, da pre te klost ne more biti vzor za sodob no načr to va nje in ure di tev pokra ji ne. Kljub temu priz na - va, da so v da naš njem sta nju pokra ji ne nalo že ni zapi si pre te klo sti, zato se pomemb nost pogle da nazaj v pre te klost kaže pred vsem v pre poz na va nju vlo ge posa mez nih pokra - jin skih vzor cev. V na da lje va nju izpo stav lja, da je»člo ve ko vo delo va nje in biva nje v kra ji ni raz pe to med spre mi nja njem, ustvar ja njem nove ga in ohra nja njem sta re ga«(ma ru - šič 1999, 119). Z ure ja njem, varo va njem in načr to va njem današ nje pokra ji ne zanam cem pri prav lja mo spo ro či lo, ki jim bo raz kri va lo naše vred no te, pa tudi naše prob le me in (ne)spo sob nost nji ho ve ga reše va nja. O ohra nja nju in vars tvu pokra ji ne je pisal tudi Gil de mei ster (1976), ki ome nja, da je cilj vars tva pokra ji ne dol go roč no vars tvo narav - nih raz mer za živ lje nje. Dejav no sti za dose ga nje tega cilja so kom bi na ci ja vars tva, vzdr že va nja, obno ve in raz vo ja. Me ha ni zem varo va nja kul tur nih pokra jin se že več let odvi ja pre ko zako no da je. Posred no varo va nje pokra jin ome nja Unes co va kon ven ci ja o vars tvu sve tov ne kul - tur ne in narav ne dediš či ne (Za kon o ra ti fi ka ci ji 1974). Leta 1995 je bila v So fi ji spre je ta Pane vrop ska stra te gi ja biot ske in kra jin ske raz no vrst no sti, kate re glav ni cilj 23

25 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja je zau sta vi ti degra da ci jo žive narav ne dediš či ne, saj sta prav biot ska in pokra jin ska raz no vrst nost eno naj več jih boga stev sta re celi ne (The Pan Euro pean 1996). Pomem ben pre mik se je zgo dil s spre jet jem Evrop ske kon ven ci je o kra ji ni leta 2000 (Za kon o ra ti fi ka ci ji 2003), ki izpo stav lja med se boj no vpli va nje narav nih in/ali člo - veš kih dejav ni kov. Apri la 2014 je bila spre je ta Firenš ka dekla ra ci ja o po ve zo va nju biot ske in kul tur ne raz no vrst no sti (Flo ren ce Dec la ra tion on 2014), ki uva ja kon - cept bio kul tur ne pestro sti. Prav spa ja nje in pove zo va nje eko nom skih, druž be nih, kul tur nih in okolj skih pro ce sov bis tve no opre de lju je evrop ske pokra ji ne kot bio kul - tur ne in več na men ske. V slo ven skem prav nem siste mu pokra ji no ome nja ta Zakon o ohra nja nju nara - ve (v na da lje va nju ZON) in Zakon o vars tvu kul tur ne dediš či ne (v na da lje va nju ZVKD-1). 4. člen ZON-a po kra ji no obrav na va v sklo pu kra jin ske narav ne vred no - te, pokra ji na pa je defi ni ra na v 35. čle nu kot»pro stor sko zaklju čen del nara ve, ki ima zara di zna čil no sti žive in neži ve nara ve ter člo ve ko ve ga delo va nja dolo če no raz po re di tev kra jin skih struk tur«(za kon o ohra nja nju 2004). Podrob nej šo opre de li tev naj de mo v Ured bi o zvr steh narav nih vred not, ki kra jin sko vred no te opre de li kot»del nara ve, ki ima zara di zna čil no sti žive in neži ve nara ve ter člo ve ko ve ga delo va nja izjem no, tipič no ali red ko obli ko, raz po re di tev ali raz no li kost kra jin skih ele men tov in se v na ra vi pojav lja zla sti kot gor ski vrh, sle me, gre ben, območ je z mno ži co ali poseb no raz po re di tvi jo raz no li kih kra jin skih ele men tov ali območ je z zna čil nim kra jin skim vzor cem«(ured ba o zvr steh 2002, 3. člen). ZVKD-1 kul tur no pokra ji no opre de lju je v sklo - pu nepre mič ne dediš či ne kot»od prt pro stor z na rav ni mi in ustvar je ni mi sesta vi na mi, kate re ga struk tu ro, raz voj in upo ra bo pre tež no dolo ča jo člo ve ko vi pose gi in dejav nost«(za kon o vars tvu 2008, 3. člen). Podob no opre de li tev naj de mo tudi v 3. čle nu Pra - vil ni ka o sez na mih zvr sti dediš či ne in vars tve nih usme ri tvah (2010), ki ome nja, da je kul tur na pokra ji na» del odpr te ga pro sto ra z na rav ni mi in gra je ni mi ali obli ko va ni mi sesta vi na mi, kate re ga struk tu ro, raz voj in rabo pre tež no dolo ča jo člo ve ko vi pose gi in dejav no sti, ki sous tvar ja jo poseb ne kul tur ne in druž be ne vred no te in iden ti te to regij ter drža ve. Kul tur na kra ji na je rezul tat sou čin ko va nja člo veš kih in narav nih dejav nikov ter je odraz in pri mer gos po dar ske ga, kul tur ne ga, social ne ga, poli tič ne ga in teh no loš ke ga raz vo ja druž be. Gle de na struk tur ne zna čil no sti in kra jin ske sesta vi ne loči mo kme tij ske kra ji ne, pose lje ne kra ji ne in zgo do vin ske kra ji ne.«po mem ben mej nik pri varo va nju kul tur ne pokra ji ne na Ljub ljan skem bar ju je bil nare jen s spre jet jem Ured be o Kra jin skem par ku Ljub ljan sko bar je (2008). Z njo je območ je posta lo prav no for mal no zava ro va no. Med raz lič ni mi kate go ri ja mi zava ro - va nja, so se pre bi val ci in Vla da Repub li ke Slo ve ni je odlo či li za kra jin ski park, ki ga ZON opre de lju je kot»ob moč je s pou dar je nim kako vost nim in dol go traj nim pre ple tom člo ve ka z na ra vo, ki ima veli ko eko loš ko, biot sko ali kra jin sko vred nost«(za kon o ohra - nja nju 2004, 71. člen). S to odlo či tvi jo so se zave za li, da bodo v po kra ji ni upo šte va li tako vars tve ne kot tudi raz voj ne inte re se. 24

26 3 Meto de Ra zi ska va je pote ka la od juni ja 2011 do sep tem bra 2014 v več delov nih fazah. V na - da lje va nju so opi sa ne meto de po fazah in kri te ri ji o iz bi ri pilot nih obmo čij. 3.1 Izbi ra in pred sta vi tev pilot nih obmo čij razi ska ve Ob moč je Kra jin ske ga par ka Ljub ljan sko bar je je soraz mer no obsež no (meri prib - liž no 160 km 2 ), zato smo se odlo či li za izbi ro pilot nih obmo čij. Bis tve no je bilo izbra ti čim bolj raz no li ka območ ja, da smo lah ko preu če va li in pri mer ja li pokra jin sko pestrost ter raz lič ne nači ne člo ve ko ve (ne)pri la go di tve narav nim dano stim. Pri izbi ri pilotnih obmo čij so nas vodi li nasled nji kri te ri ji: 1) tra ja nje gos po dar je nja z zem ljiš či ozi ro ma pri sot nost člo ve ka in nje go va pri la go - di tev narav nim dano stim, 2) struk tur na in posest na raz mer ja ter 3) narav no geo graf ske zna čil no sti. Meje izbra nih pilot nih obmo čij smo dolo či li na pod la gi kar te Posest na raz merja na bar ju v letu 1825 (Me lik 1946). Ome nje no kar to smo ske ni ra li in jo v pro gra mu Arc Gis geo re fe ren ci ra li, nato pa meje pilot nih obmo čij, ki so bile pogo sto veza ne na reke, poto ke, ceste, poseb ne obli ke par cel in podob ne ele men te, digi ta li zi ra li. Tako smo jih spra vi li v ob li ko, ki nam je omo go či la poz nej še digi tal ne GIS obde la ve in analize. 3.2 Zbi ra nje nema te rial nih podat kov Za zbi ra nje nema te rial nih podat kov, kot so gos po dar ska zna nja ter doje ma nje in zaz na va nje kul tur ne pokra ji ne, smo upo ra bi li meto do struk tu ri ra ne ga interv ju ja, ki omo go ča poglob lje no in kom plek sno spoz na va nje dolo če ne vse bi ne. Pri tem so nas zani ma la mne nja sogo vor ni kov o nji ho vem zaz na va nju raz lič nih vidi kov kul tur ne pokra ji ne, s či mer smo žele li pri do bi ti vpo gled v po sa mez no pilot no območ je, obe - nem pa tudi v per cep ci jo kul tur ne pokra ji ne s stra ni doma či nov. Med juli jem 2012 in sep tem brom 2013 smo izved li 22 in terv ju jev. Na vsa kem pilot nem območ ju smo izved li po 3 in terv ju je z do ma či ni, med kate ri mi se je vsaj eden ukvar jal s kme tij - stvom, saj nas je zani ma la raba zem ljišč. Interv ju van ce smo izbi ra li po prin ci pu snež ne kepe, kjer na začet ku izbe re mo dolo če no šte vi lo interv ju van cev, ki jih po oprav ljenem interv ju ju pro si mo, da nam sve tu je jo nove interv ju van ce. Ker smo na Ljub ljan skem bar ju že dela li s stro kov nja ki in neka te ri mi lokal ni mi skup nost mi, smo z nji ho vo pomoč jo na vsa kem pilot nem območ ju iden ti fi ci ra li po eno ose bo. Po konča nem interv ju ju z iz bra no ose bo smo le-to pro si li za nas vet, kate ro ose bo iz nje go ve ga/njenega nase lja nam pri po ro ča za interv ju, pri čemer smo pou da ri li, da išče mo doma či ne, ki ima jo zna nja o na ra vi in oko lju ter gos po dar ska zna nja. Interv ju va li smo tudi 25

27 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja 13 strokov nja kov, ki se z raz lič nih vidi kov ukvar ja jo z Ljub ljan skim bar jem (s po - droč ja nara vo vars tva, kul tu ro vars tva, nevlad nih orga ni za cij, kra ji nars tva, agro no mi je, lovs tva, občin ske pred stav ni ke ter pred stav ni ka zava ro va ne ga območ ja). Pred izved bo interv ju jev smo pri pra vi li dalj ši vpra šal nik za doma či ne ter krajšega za stro kov nja ke. Pred po sta vi li smo, da je pokra jin ska pestrost pove za na s kul tur ni mi prak sa mi in zna nji, ki se nave zu je na rabo zem ljišč in da nam bo v po moč pri obli kovanju ukre pov za varo va nje in traj nost ni raz voj območ ja. Pri obli ko va nju vpra šanj za doma - či ne smo si poma ga li z et no loš ki mi vpra šal ni ca mi (Kre men šek s so de lav ci ). Vpra šal nik za doma či ne je vse bo val 10 sklo pov vpra šanj: splo šno, doma či ja/hi ša, kmetijs - tvo, vrt, varo va nje prsti, sadov njak, čebel njak, gozd, lov in ribo lov. Vsem smo zasta vi li vpra ša nja iz prvih dveh sklo pov, osta lo le v pri me ru, ko se je interv ju va nec ukvar jal s po droč jem posa mez ne ga sklo pa. Vpra šal nik za stro kov nja ke je obse gal 10 vpra šanj, na kon cu smo jih pro si li, da po prio ri te ti za ohra ni tev Ljub ljan ske ga bar ja raz vr sti jo 11 danih ukre pov. Po potre bi smo stro kov nja kom ob kon cu zasta vi li dodat no spe ci fič no vpra - ša nje, veza no na nji ho vo področ je. Oba vpra šal ni ka sta v ce lo ti nave de na v doktorski diser ta ci ji Traj nost no varo va nje in usmer ja nje raz vo ja kul tur ne pokra ji ne na izbra nem območ ju Kra jin ske ga par ka Ljub ljan sko bar je (Šmid Hri bar 2014). Zvoč ne zapi se in tran - skri bi ra ne interv ju je hra ni mo v Ar hi vu Geo graf ske ga Inšti tu ta Anto na Meli ka ZRC SAZU. Upo šte va li smo tudi ugo to vi tve razi ska ve o mož no stih raz vo ja pode že lja na območju Ljub ljan ske ga bar ja, ki so jo izved li v Mest ni obči ni Ljub lja na na Oddel ku za gos po dar ske dejav no sti in turi zem ter štu den ti Etno lo gi je in kul tur ne antro po lo - gi je na Filo zof ski fakul te ti Uni ver ze v Ljub lja ni pod vods tvom Maruš ke Mar kov čič in dr. Tade je Pri mo žič (Tra di cio nal na zna nja in 2001). 3.3 Iden ti fi ci ra nje in obli ko va nje tipo lo gi je pokra jin skih grad ni kov na pilot nih območ jih gle de na rabo zem ljišč Ugo to vi li smo, da je tre ba pri pra vi ti tipo lo gi jo vseh pokra jin skih grad ni kov na pilot nih območ jih, saj so obsto je če bodi si pre ma lo podrob ne (ti po lo gi ja dejan ske rabe kme tij skih in gozd nih zem ljišč), ali pa ne izha ja jo iz rabe, tem več ogro že nih rast linskih in žival skih vrst (ti po lo gi ja habi tat nih tipov). Pri pri pra vi tipo lo gi je in opre de lje va - nju pokra jin skih grad ni kov smo si poma ga li: s ti po lo gi jo dejan ske rabe kme tij skih in gozd nih zem ljišč, ki je bila izde la na na osnovi med na rod nih stan dar dov, a pri la go je na potre bam kme tijs tva v Slo ve ni ji (In ter pre - ta cij ski ključ ver zi ja 2011), z med na rod no tipo lo gi jo pokrov no sti tal (Co ri ne Land Cover 1995), s ka te go ri za ci jo trav ni kov z vi di ka koš nje ali paše (Vi drih in Čop 2013), s knji go Ljud ska geo gra fi ja: Teren sko izra zo slov je (Bad ju ra 1953), z goz dar skim slo var jem (Le xi con sil ve stre 2013), s Kme tij sko teh niš kim slo var jem (Sa dar 1961a; Sadar 1961b), 26

28 s Slo var jem slo ven ske ga knjiž ne ga jezi ka (2014) in z že ome nje no tipo lo gi jo habi tat nih tipov (Jo gan s so de lav ci 2004). Za del pilot nih obmo čij so bili na voljo podat kov ni slo ji za habi tat ne tipe s pri - pa da jo či mi poro či li, ki so jih za Kra jin ski park Ljub ljan sko bar je kar ti ra li na Cen tru za kar to gra fi jo flo re in fav ne (Er ja vec s so de lav ci 2009; Habi tat ni tipi na 2009, Trčak s so de lav ci 2010, Trčak in Erja vec 2011; Habi tat ni tipi na 2011). Šte vil ne habi tatne tipe na pilot nih območ jih smo pre ved li v tipe pokra jin skih grad ni kov. Tako smo na pri mer zelo raz no li ke habi tat ne tipe trav ni kov z vi di ka rabe zdru ži li v 3 ka te gori je: eksten ziv ne trav ni ke, ki jih kosi jo do enkrat na leto, sred nje inten ziv ne, ki jih kosi - jo dva- do tri krat, in inten ziv ne, ki jih kosi jo več kot tri krat. Pri tem smo izha ja li iz Pre gled ni ca 1: Kate go ri za ci ja trav ni kov z vi di ka koš nje ali paše (Vi drih in Čop 2013). Habi tat ni tipi so pov ze ti po tipo lo gi ji habi tat nih tipov (Jo gan s so de lav ci 2004). ha bi tat ni tip šte vi lo rab ka te go ri za ci ja rabe (koš nja/pa ša) Vlaž ni trav ni ki zaraš ča jo či 0 do 1 ne rab lje no z bre sto vo list nim osla dom Mo krot ni mezo trof ni in evtrof ni 2 sred nje inten ziv na trav ni ki ali pašni ki Me zo trof ni mokrot ni trav ni ki 1 do 2 ek sten ziv na Meh ko osa tov je 2 sred nje inten ziv na Vlaž ni trav ni ki, zaraš ča jo či 0 do 1 ne rab lje no se z vi so ki mi steb li ka mi Vlaž ni trav ni ki z ru šna to masni co 1 ek sten ziv na Oli go trof ni mokrot ni trav ni ki 1 ek sten ziv na Mo krot ni trav ni ki z mo dro stož ko 1 ek sten ziv na Sred njee vrop ski mezo trof ni do evtrof ni 2 do 3 sred nje inten ziv na nižin ski trav ni ki Sred njee vrop ski higro me zo fil ni nižin ski trav ni ki na sred nje vlaž nih tleh 3 do 4 in ten ziv na s pre vla du jo čo viso ko pahov ko In ten ziv no goje ni ter dose je va ni 3 sred nje inten ziv na ali v ce lo ti seja ni trav ni ki Vlaž ni inten ziv no goje ni trav ni ki 3 sred nje inten ziv na Po go sto poplav lje ni, s hra ni li boga ti trav ni ki 1 ek sten ziv na 27

29 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja predlo ga Kate go ri za ci je trav ni kov z vi di ka koš nje ali paše (pre gled ni ca 1), ki sta ga obli ko va la Vidrih in Čop (2013) in smo ga, razen dveh izjem, dosled no upo šte va li. Vidrih in Čop (2013) sta inten ziv no goje ne ter dose je va ne ali v ce lo ti seja ne trav nike ter vlaž ne inten ziv no goje ne trav ni ke ena ko vred no uvr sti la v sred nje inten ziv no rabo, mi pa smo jih raz li ko va li; prvo kate go ri jo trav ni kov smo uvr sti li med inten ziv ne trav - ni ke, saj v re sni ci tam obi čaj no kosi jo več krat kot na vlaž nih trav ni kih. Dodat no smo rabo spre me ni li pri vlaž nih trav ni kih, zaraš ča jo čih se z vi so ki mi steblika mi, in sicer iz nerab lje ne v ek sten ziv no, saj je to na Ljub ljan skem bar ju pose ben habi tat, za katere - ga obstoj je pomemb no, da ga enkrat na leto še poko si jo. Gozd ne habi tat ne tipe, kot na pri mer moč vir no črno jel šev je, smo na osno vi teren - ske ga opa ža nja raz vr sti li bodi si v me ji co, goz dič ali goš čo. Pose ben izziv so pred stav lja la območ ja kom bi ni ra nih habi tat nih tipov zno traj kate rih sta bila kar ti ra na dva ali celo tri - je raz lič ni habi tat ni tipi. Takih kom bi ni ra nih obmo čij ni bilo veli ko, vča sih celo en sam pri mer, zara di moč ne frag men ti ra no sti in nez nat ne povr ši ne pa nima jo pomemb nejše vlo - ge pri eko si stem skih sto ri tvah. Kom bi ni ra ne in gozd ne habi tat ne tipe smo uvr sti li sle de če: kom bi ni ra na območ ja, zno traj kate rih se pre ple ta jo habi tat ni tipi trav ni kov in moč - vir ja ali steb li kov ja, med trav ni ke, saj zem ljiš če očit no vsaj še enkrat na leto kosi jo, kom bi ni ra na območ ja, zno traj kate rih se pre ple ta jo habi tat ni tipi steb li kov ja in moč - vir ja, med steb li kov ja, ker je moč vir je pra vi lo ma frag men ti ra no in se obi čaj no pojav lja le v oz kem pasu nevz dr že va nih kana lov, pri gozd nih habi ta tih smo na orto fo to posnet ku v pro gra mu Arc Gis 10 naj prej pre - ve ri li nji ho ve zna čil no sti; če niso bili niti šir ši, niti kraj ši kot 15 me trov (Za fran 1998 po Groz nik Zei ler 2000), smo jih uvr sti li med meji ce, poz ne je pa smo jih sku paj z ob moč ji, ki smo jih raz vrš ča li v ka te go ri je goz dič, goš ča, grmiš če in log, pre verja li na teren skih ogle dih, v os ta lih neja snih pri me rih (v Pre gled ni ci 2 ozna če no z *) smo pokra jin ski grad - nik dolo či li na teren skem ogle du. Sklad no z na ve de nim smo raz vi li tipo lo gi jo pokra jin skih grad ni kov na pilot nih območ jih (pre gled ni ca 3). Območ ja, ki jih na Cen tru za kar to gra fi jo flo re in fav ne v le tih niso kar ti ra li, smo v ok vi ru teren skih ogle dov (Iš ko Loko sep tem - bra 2012 ter Bev ke in del Črne vasi od maja do sep tem bra 2013) popi sa li sklad no s to novo tipo lo gi jo. Na tere nu dob lje ne podat ke smo poz ne je v pro gra mu Arc Gis 10 pre - ne sli v di gi tal no obli ko in ustva ri li digi tal ni sloj. Pro stor ske podat ke smo ure di li in pri ka za li s pro gra mom Arc Gis Upo rab lje ni viri pro stor skih podat kov, nji ho va obde la va in ana li za pokra jin skih spre memb Upo ra bi li smo pro stor ske podat ke za nasled nja šti ri obdob ja: , 1870, in Za pri kaz rabe zem ljišč v ob dob ju smo upo - 28

30 ra bi li fran cis cej ski kata ster za Kranj sko ( ), ki je s pi snim in kar to graf skim delom dra go cen in nena do mest ljiv vir podat kov za preu če va nje spre mem be rabe zemljišč in kul tur ne pokra ji ne 19. sto let ja (Pe tek in Urbanc 2004; Rib ni kar 1982). Nasled njo infor ma ci jo smo pri do bi li iz ream bu lanč ne ga kata stra za Kranj sko ( ). Pri obeh kar tah smo upo ra bi li mape za nasled nje kata str ske obči ne: Iška Loka (L 94), Blat na Bre zo vi ca (A 12), Log (L 145) in Trnov sko pred mest je (L 303). Digi - tal ni sloj habi tat nih tipov (Ha bi tat ni tipi na 2003), ki zaje ma obdob je , in pri pa da jo če poro či lo (Roz man in sode lav ci 2003), sta slu ži la kot vir pro stor skih podat kov za obdob je Digi tal ni sloj smo po ena kem postop ku kot habi - tat ne tipe za obdob je kate go ri zi ra li in pre ved li v ti po lo gi jo pokra jin skih grad ni kov, raz vi to v tej razi ska vi. Pri pri ka zu današ nje ga sta nja pa smo izha ja li iz digi - tal ne ga slo ja, ki smo ga pri pra vi li kot opi sa no v po glav ju 3.3. V Ar hi vu Repub li ke Slo ve ni je smo dobi li digi tal ne liste mape za fran cis cej ski in ream bu lanč ni kata ster. Listi fran cis cej ske ga kata stra na območ ju celot ne ga Ljub ljan - ske ga bar ja so bili že raz pa če ni, geo re fe ren ci ra ni in zdru že ni v ok vi ru pro jek ta Digi tal na enci klo pe di ja narav ne in kul tur ne dediš či ne na Slo ven skem DEDI. Digi tal ne liste ream bu lanč ne ga kata stra smo v pro gra mu Arc Gis 10 raz pa či li in geo re fe ren ci ra li v Gauss-Krüger jev koor di nat ni sistem. Na sli kov ni pod la gi smo za posa mez ne liste na izbra nih območ jih v na da lje va nju ustva ri li digi tal ne slo je. Pri dolo ča nju pokra - jin ske ga grad ni ka smo si poma ga li z opi snim delom obeh kata strov, v ka te rem je za vsa ko par ce lo nave de na nje na kme tij ska raba. V pri me rih, ko par ce la ni ime la števil - ke in tako raba ni bila zna na, smo jo opre de li li kot nez na no. Pone kod, pred vsem na območ ju Črne vasi, je bilo zara di šte vil nih poprav kov v ream bu lanč nem kata stru zelo tež ko ugo to vi ti ustrez no par cel no šte vil ko. V ta kih pri me rih smo upo šte va li prečr - ta ne šte vil ke, saj smo pred vi de va li, da velja jo za čas nastan ka tega kata stra, torej za leto 1870, poprav ki pa so bili dopi sa ni v na sled njih letih. Iz rabe zem ljišč in habi tat nih tipov smo izluš či li in raz vr sti li pokra jin ske grad nike, kot je pri ka za no v Pre gled ni ci 2. Glav ni izziv tovrst ne kate go ri za ci je je bil poe no te - nje raz lič no podrob nih podat kov nih baz, pri prav lje nih za raz lič ne potre be (na pri mer fran cis cej ski in ream bu lanč ni kata ster ter GERK-i so bili pri prav lje ni za popis kme - tij ske rabe, habi tat ni tipi za popis žival skih in rast lin skih vrst). Poleg tega so popi si ved no do neke mere sub jek tiv ni in tako pre puš če ni popi so val cu. Dodat no je lah ko do zame gli tve kate go rij priš lo v ča su ream bu lanč ne ga kata stra, ko so moč vir na zem - ljiš ča na Ljub ljan skem bar ju prvič zaje li v davč no ceni tev (Blei weis 1871) in v ka ta stru ne sle di mo več mokrih pašni kov in mokrih trav ni kov. Na podob no meto do loš ko zagato Pre gled ni ca 2: Raz vrš ča nje kme tij skih in gozd nih zem ljišč ter habi tat nih tipov v pokra jin ske grad ni ke (Fran cis cej ski kata ster za , Ream bu lanč ni kataster za , Cori ne Land Cover 1995, Habi tat ni tipi na 2009, Habitat ni tipi na 2011, Inter pre ta cij ski ključ 2011). p str

31 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja po kra jin ski CORINE GERK šifra Fran cis cej ski grad nik Land Cover in kate go ri ja kata ster Nji va 1100 Nji va Ze le njav ni vrt Nji va oz. vrt Vrt za zele nje in kuho 1180 Dre ve sni ca Traj ne rast li ne na njiv skih povr ši nah Nena ma ka ne njiv ske povr ši ne In ten ziv ni 1100 trav nik Nji va oz. vrt Sred nje inten ziv ni trav nik Kme tijs tvo Traj ni trav nik Trav nik in narav no rast je 30

32 Ream bu lanč ni Ha bi tat ni tipi na pilot nem Ha bi tat ni tipi na pilot nem območ ju kata ster 1870 območ ju Črna vas 2009 Bev ke in Iška Loka 2010 in 2011 Nji va Nji ve Nji ve Vrt za zele nje 85.3 Vrto vi 85.3 Vrto vi in kuho Sred njee vrop ski higro me zo fil ni nižin ski trav ni ki na sred nje vlaž nih tleh s pre vla du jo čo viso ko pahov ko Sred njee vrop ski Sred njee vrop ski higro me zo fil ni higro me zo fil ni nižin ski nižin ski trav ni ki na sred nje vlaž nih tleh trav ni ki na sred nje vlaž nih s pre vla du jo čo viso ko pahov ko x tleh s pre vla du jo čo viso ko pahov ko Združ be viso kih šašev 37.2 Mokrot ni mezo trof ni in evtrof ni trav ni ki ali pašni ki x Sred nje - evrop ski higro me zo fil ni nižin ski trav ni ki na sred nje vlaž nih tleh s pre vla du jo čo viso ko pahov ko Meh ko osa tov je Meh ko osa tov je x Združ be viso kih šašev Meh ko osa tov je 37.2 Mokrot ni mezo trof ni in evtrof ni Sred njee vrop ski trav ni ki ali pašni ki mezo trof ni do evtrof ni 37.2 Mokrot ni mezo trof ni in evtrof ni nižin ski trav ni ki trav ni ki ali pašni ki x 53.5 Moč vir ja Trav nik 37.2 Mokrot ni mezo trof ni z loč ki in evtrof ni trav ni ki 37.2 Mokrot ni mezo trof ni in evtrof ni ali pašni ki trav ni ki ali pašni ki x Združ be 81 Inten ziv no goje ni viso kih šašev ter dose je va ni ali v ce lo ti seja ni trav ni ki 37.2 Mokrot ni mezo trof ni in evtrof ni trav ni ki ali pašni ki x 37.1 Nižin ska viso ka steb li kov ja 81.2 Vlaž ni inten ziv no goje ni trav ni ki Gozd no sit čev je 31

33 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja po kra jin ski CORINE GERK šifra Fran cis cej ski grad nik Land Cover in kate go ri ja kata ster Mo kri trav nik Ek sten ziv ni Trav nik z grmi (se no žet ni) Narav ni Bar jan ski Trav nik z dre ve si trav nik trav ni ki trav nik Trav nik z grmi in dre ve si Niz ko de bel ni (in ten ziv ni) Sadov nja ki Inten ziv ni sadov njak in nasa di jago di čev ja sadov njak 32

34 Ream bu lanč ni Ha bi tat ni tipi na pilot nem Ha bi tat ni tipi na pilot nem območ ju kata ster 1870 območ ju Črna vas 2009 Bev ke in Iška Loka 2010 in Oli go trof ni mokrot ni trav ni ki Vlaž ni trav ni ki z ru šna to masni co Gozd ne čisti ne* Vlaž ni trav ni ki, zaraš ča jo či se z vi so ki mi steb li ka mi Vlaž ni trav ni ki, zaraš ča jo či se z vi so ki mi steb li ka mi x Združ be viso kih šašev* Mokrot ni trav ni ki z mo dro stož ko Mokrot ni trav ni ki z mo dro stož ko x Združ be viso kih šašev Mokrot ni trav ni ki z mo dro stož ko x 53.5 Moč vir ja z loč ki 37.1 Nižin ska viso ka steb li kov ja x Mezo trof ni Mokrot ni trav ni ki z mo dro stož ko Trav nik mokrot ni trav ni ki 31.8D/44.9Gr mi ča sti goz do vi listav cev z dr var je njem Mokrot ni trav ni ki in povr ši ne, zaraš ča jo če se z list na ti mi z mo dro stož ko dre ve sni mi vrsta mi / Moč vir ni list na ti goz do vi x Mokrot ni trav ni ki z mo dro stož ko* Viso ka steb li kov ja z bre stovo list nim osla dom x Mokrot ni trav ni ki z mo dro stož ko* Viso ka steb li kov ja z bre stovo list nim osla dom x 37.2 Mokrot ni mezo trof ni in evtrof ni trav ni ki ali pašni ki* Mezo trof ni mokrot ni trav ni ki Mezo trof ni mokrot ni trav ni ki x Združ be viso kih šašev Meh ko osa tov je x Mokrot ni trav ni ki z mo dro stož ko* Sadov nja ki 33

35 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja po kra jin ski CORINE GERK šifra Fran cis cej ski grad nik Land Cover in kate go ri ja kata ster Vi so ko de bel ni 1227 (ek sten ziv ni) Eksten ziv ni Trav nik s sad ni mi sadov njak oz. trav niš ki dre ve si sadov njak Dre ve sna plan ta ža Traj ni nasa di Plan ta ža gozd ne ga z eno let ni mi posev ki drev ja Pa šnik Mo kri pašnik 1800 Pašnik z grmi Pa šnik 2.3 Kme tij sko zem ljiš če, Pa šnik z dre ve si Pašni ki pora slo z gozd nim Pa šnik z grmi drev jem in dre ve si Pa šnik s sad ni mi dre ve si Me ji ca Kme tij sko goz dar ske povr ši ne 1500 Dre ve sa in grmi čev je Gr miš če Grmi čast gozd 34

36 Ream bu lanč ni Ha bi tat ni tipi na pilot nem Ha bi tat ni tipi na pilot nem območ ju kata ster 1870 območ ju Črna vas 2009 Bev ke in Iška Loka 2010 in 2011 Trav nik s sad ni mi Eksten ziv no Eksten ziv no dre ve si goje ni seno žet ni goje ni seno žet ni Vrt s sad ni mi sadov nja ki sadov nja ki dre ve si Nasa di avtoh to nih iglav cev Pa šnik 38.1 Mezo fil ni pašni ki Pa šnik 38.1 Mezo fil ni pašni ki Gozd ne čisti ne* z dr var je njem Moč vir na črno jel šev ja* Črno jel šev ja in jese nov ja ob poča si teko čih vodah Moč vir na 84.2 Meji ce in manj še sku pi ne dre ves črno jel šev ja in grmov* 84.2 Meji ce in manj še 44.3 Sred njee vrop ska črno jel šev ja in sku pi ne dre ves in grmov jese nov ja ob teko čih vodah* 44.3 Sred njee vrop ska Obrež na belo vr bov ja* črno jel šev ja in jese nov ja ob teko čih vodah 44.1 Obrež na vrbov ja* Moč vir na in bar jan ska vrbov ja* 44.9 Moč vir ni list na ti goz do vi* 37.1 Nižin ska viso ka steb li kov ja x Moč vir na in bar jan ska vrbov ja* 87.2 Rude ral ne združ be x 31.8D/44.9 Grmi ča sti goz do vi listav cev 31.8D/44.9 Grmi ča sti in povr ši ne, zaraš ča jo če se z list na ti mi goz do vi listav cev in dre ve sni mi vrsta mi / Moč vir ni list na ti povr ši ne, zaraš ča jo če goz do vi* se z list na ti mi dre ve sni mi 84.2 Meji ce in manj še sku pi ne dre ves vrsta mi/moč vir ni list na ti in grmov* goz do vi Moč vir na in bar jan ska vrbov ja* 35

37 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja po kra jin ski CORINE GERK šifra Fran cis cej ski grad nik Land Cover in kate go ri ja kata ster Opuš če no 1410 Kme tij ska zem ljiš ča v za raš ča nju Tu je rod no steb li kov je Steb li kov je 3.2. Grmov no in/ali zelišč no rast lins tvo 1800 Kme tij sko zem ljiš če, pora slo z gozd nim drev jem 36

38 Ream bu lanč ni Ha bi tat ni tipi na pilot nem Ha bi tat ni tipi na pilot nem območ ju kata ster 1870 območ ju Črna vas 2009 Bev ke in Iška Loka 2010 in Rude ral ne združ be 87.2 Rude ral ne združ be 87.1 Neob de la ne nji ve in 87.1 Neob de la ne nji ve in dru ge dru ge dot lej obde lo va ne dot lej obde lo va ne povr ši ne povr ši ne 87.2 Rude ral ne združ be (ru de ral ne združ be z vi so ki mi steb li ka mi) 87.2 Rude ral ne združ be 31.8D/44.9 Grmi ča sti goz do vi listav cev viso kih steb lik in povr ši ne, zaraš ča jo če se z list na ti mi dre ve sni mi vrsta mi / Moč vir ni list na ti goz do vi* Viso ka steb li kov ja z bre sto volist nim osla dom Viso ka steb li kov ja z bre sto volist nim osla dom x Trstič no pisan kov je Viso ka steb li kov ja z bre sto vo - list nim osla dom x Združ be viso kih šašev Obreč no viso ko steb li kov je Viso ka steb li kov ja z bre sto vo Viso ka steb li kov ja list nim osla dom x Navad na z bre sto vo list nim osla dom trstič ja 37.1 Nižin ska viso ka steb li kov ja 37.1 Nižin ska viso ka steb li kov ja x Združ be viso kih šašev Viso ka steb li kov ja z bre sto volist nim osla dom x 37.2 Mokrot ni mezo trof ni in evtrof ni trav ni ki ali pašni ki* 31.8D/44.9 Grmi ča sti goz do vi listav cev in povr ši ne, zaraš ča jo če se z list na ti mi dre ve sni mi vrsta mi / Moč vir ni list na ti goz do vi* 37

39 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja po kra jin ski CORINE GERK šifra Fran cis cej ski grad nik Land Cover in kate go ri ja kata ster Gozd Doraš če ni gozd Gozd s sad ni mi dre ve si Log Do raš če ni gozd Me ša ni gozd Gozd Goz dič Goš ča Gr mi čast gozd Dre ve sa in grmi čev je 1.1 Gra je no Gra je no Ur ba ne povr ši ne Poko pa liš če 1.4 Okra sni vrt/tra ta Umet no oze le nje ne nek me tij ske povr ši ne 3000 Po zi da no in Pot/ko lo voz sorod no Pot Ce sta in želez ni ce zem ljiš če s pri pa da jo či mi Ce sta zem ljiš či Opuš čen kam no lom Ob moč ja pri do bi va nja rud nin 38

40 Ream bu lanč ni Ha bi tat ni tipi na pilot nem Ha bi tat ni tipi na pilot nem območ ju kata ster 1870 območ ju Črna vas 2009 Bev ke in Iška Loka 2010 in 2011 Doraš če ni gozd Črni gozd Ostan ki sred njee vrop skih Do raš če ni gozd hra sto vo-je se no vo-bre sto vih logov* Moč vir na črno jel šev ja* 44.A1 Bre zo vi bar jan ski goz do vi 84.3 Gozd ni oto ki Obrež na belo vr bov ja* 44.9 Moč vir ni list na ti goz do vi* Moč vir na črno jel šev ja* Ostan ki sred njee vrop skih hra sto vo-je se no vo-bre sto vih logov* 31.8D/44.9 Grmi ča sti goz do vi listav cev Niz ka hosta Moč vir na in povr ši ne, zaraš ča jo če se z list na ti mi črno jel šev ja* dre ve sni mi vrsta mi / Moč vir ni list na ti goz do vi* 44.9 Moč vir ni list na ti goz do vi* Moč vir na črno jel šev ja* 86.2 Vasi, rob ni deli 86.2 Vasi, rob ni deli pred me stij in Gra je no pred me stij in posa mez ne posa mez ne stav be stav be 84.2 Meji ce in manj še sku pi ne dre ves in grmov* Pot Ko lo vo zi in poti Ko lo vo zi in poti Ce ste in kolo vo zi Ce ste Ce ste Rov 39

41 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja po kra jin ski CORINE GERK šifra Fran cis cej ski grad nik Land Cover in kate go ri ja kata ster tr stič je Moč vir je Moč vir je Ce lin ska moč vir ja os ta lo zamoč vir je no zem ljiš če Reka/po tok Reka (od vod nik 0.) Vo do to ki 7000 voda Ka nal (od vod nik I. in Mi ru jo ča voda Gra ben odvod nik II.) Ret je kate go ri ja ni na voljo; x kom bi na ci ja dveh habi tat nih tipov; * raz vrš če no po teren skem ogle du sta opo zo ri la tudi Mili čić in Udovč (2012), ki sta ugo to vi la, da do opaz nih raz lik lah - ko pri ha ja zara di kon kret nih spre memb, lah ko pa zara di dru gač ne ga nači na dela. Vsem digi ta li zi ra nim slo jem smo v pro gra mu Arc Gis 10 pre gle da li topo lo gi jo in odpra vi li napa ke. Na izbra nih območ jih smo ana li zi ra li pokra jin ske grad ni ke v po - sa mez nih obdob jih, izra ču na li in pri mer ja li nji ho ve dele že ter jih pri ka za li v gra fič ni in kar to graf ski obli ki. 3.5 Zasno va nabo ra ukre pov s po moč jo pri mer jal ne ana li ze Na bor ukre pov, ki bodo v pri hod nje pris pe va li k traj nost ne mu vzdr že va nju dinamič ne ga rav no ves ja med varo va njem in raz vo jem izbra ne ga območ ja bar jan ske kul tur ne pokra ji ne in ki teme lji jo na poz na va nju pokra jin skih grad ni kov ter vred - nost ne ga odno sa pre bi val cev, smo zasno va li s pri mer jal no ana li zo posa mez nih rezul ta tov. Upo šte va li smo izsled ke teren ske ga dela, iden ti fi ka ci jo ter ana li zo pokra - jin skih grad ni kov na treh pilot nih območ jih v šti rih časov nih obdob jih, narav ne dano sti ter interv ju je z do ma či ni in stro kov nja ki. 40

42 Ream bu lanč ni Ha bi tat ni tipi na pilot nem Ha bi tat ni tipi na pilot nem območ ju kata ster 1870 območ ju Črna vas 2009 Bev ke in Iška Loka 2010 in Trstiš ča in podob ne Trstič no pisan kov je združ be Navad no trstič je Navad no trstič je 53.5 Moč vir ja z loč ki Združ be viso kih Rogo zov ja x Združ be šašev viso kih šašev Združ be viso kih šašev 24.1 Reke in poto ki (re gu li ra ni poto ki ponov no obraš če ni z na rav no obrež no Reka 24.1 Reke in poto ki vege ta ci jo) Po tok 24.1 Regu li ra ni poto ki 24.1/24.44 Reke in poto ki (reke) / Vege ta ci ja evtrof nih teko čih voda 24.1 Reke in poto ki (re gu li ra ni poto ki) Gra ben 89.22/22.4 Kana li/ Kana li (več ji kana li na Ka nal Ve ge ta ci ja sto je čih Ljub ljan skem bar ju) slad kih voda 4 Kul tur na pokra ji na Ljub ljan ske ga bar ja in pilot na območ ja O po do bi Ljub ljan ske ga bar ja do sre de 18. sto let ja iz pisnih virov ne vemo veli - ko. Po mne nju Gas pa ri ja (2009, 37) je bilo Ljub ljan sko bar je v poz nem neo li ti ku, v sre di ni 5. ti soč let ja pr. n. št.»po dob no mozai ku pli tvih jezer, moč vi rij in barij, pre pre de nih s pred hod ni ki Ljub lja ni ce in nje nih pri to kov«. Melik (1946) poro ča, da naj bi bilo ob pri ho du Rim lja nov Bar je moč vir na to. Z iz je mo regu la ci je neka te rih vodo - to kov (Ljub lja ni ce, Iži ce), s ka te ro naj bi v rim skih časih izbolj ša li pro met ne poti na Ljub ljan skem bar ju, ni bilo raz bra ti sle dov osu še va nja in obde lo va nja bar jan ske povr - ši ne. Pred osu še va njem naj bi bilo Bar je tež ko pre hod no, saj so si po preiz ku še nih ste zah upa li le izur je ni lov ci (Me lik 1927). Izje mo so pred stav lja li osa mel ci, ki so bili pose lje ni in delo ma obde la ni. Kljub temu, da je bilo prvot no rast je veči no ma uni če - no, še pre den je bilo ustrez no popi sa no in preu če no, je na pod la gi kata str skih map iz leta 1825 Melik (1946) izde lal kar to z na slo vom Bar je po kul tur no gos po dar skem sta nju leta 1825 in ome nil, da so bili do obsež nih osu še val nih in regu la cij skih del na območ ju Ljub ljan ske ga bar ja od tipov zem ljišč v glav nem pri sot ni mokri pašni ki in 41

43 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja mokri trav ni ki, na rob nih delih pa tudi navad ni (tr din ski) pašni ki in trav ni ki, gozd ter polje, kamor je vklju čil tudi vrto ve in sadov nja ke. Iz raz lič nih virov je skle pal, da so bili mokri pašni ki, ki so se raz pro sti ra li v za ti šnih legah stran od vodo to kov ozi - ro ma teko če vode, prav za prav viso ko bar je, pre kri to z ma hov jem, napo je nim z vodo in rasto čem na šoti, skrat ka območ je bar ja, ki je bilo z gos po dar ske ga vidi ka naj manj vred no (Me lik 1946; 1927). To potr ju je jo tudi ledin ska ime na (na pri mer mah, bla to). Mokri trav ni ki vzdolž vodo to kov kaže jo na moč vir ni svet, ven dar so bili upo rab nej ši od mokrih pašni kov, saj naka zu je jo obča sno koš njo. K nji ho vi upo rab - no sti je mor da pris pe va lo tudi dejs tvo, da so bili zara di plov nih vodo to kov laž je dostop ni. Melik je kate go ri jo mokrih trav ni kov ena čil z niz kim bar jem. Območ ja mokrih pašni kov in mokrih trav ni kov so bila na Ljub ljan skem bar ju raz lič no raz - po re je na, naj več jih je bilo v vzhod nem delu, znat no manj v za hod nem (Me lik 1946, kar to graf sko gra di vo). Po nje go vem mne nju naj bi bili obe območ ji v dnu nek da nje - ga mostiš čar ske ga jeze ra. Gozd je bil ome jen na osa mel ce ter na obrob ne pre de le. Na trdin skem sve tu ob osa mel cih, na prod na tih nasi pih (na pri mer na Iškem vrša ju) in na obrob ju bar ja so se raz pro sti ra li sadov nja ki, polja z vr to vi ter trdin ski pašni - ki in trav ni ki. Red ke trdin ske zem ljiš ke kate go ri je, ki so se v ti stem času v manj šem obse gu pojav lja le sre di mokrih pašni kov in trav ni kov, so bile že posle di ca člo ve ko - vih pose gov (Me lik 1946). Izsu še va nje Bar ja konec 18. in v za čet ku 19. sto let ja ter izko pa va nje šot nih pla sti je moč no zni ža lo in spre me ni lo nje go vo površ je. Melik (1927) ome nja, da je ime lo Bar je pred tem kon vek sno povr ši no, po osu še va nju in inten ziv - nem reza nju šote pa je dobi va lo ved no bolj kon kav no obli ko. Na neka te rih mestih se je površ je zni ža lo za več metrov. Da nes je Ljub ljan sko bar je ena naj bolj preob li ko va nih kul tur nih pokra jin v Slo - ve ni ji. Iz nek daj obsež nih mokrih in tež ko pre hod nih pašni kov ter trav ni kov je nasta lo osu še no zem ljiš če, ki mu še ved no pre ti jo vsa ko let ne popla ve. Naj več ji del bar janskih povr šin pri pa da trav ni kom, ki jim sle di jo nji ve. Podo ba Bar ja je neloč lji vo pove za - na s šte vil ni mi jar ki in kana li. Pogo stej ši in bolj vzdr že va ni so na nji vah, red kej ši in zaraš če ni na trav ni kih. V oko li ci Lip je nekaj pašni kov, kjer pase jo konje, v bli ži ni Bistre in Bevk so pašni ki za gove do. Pomemb na pokra jin ska zna čil nost so meji ce, raz pr še na grmiš ča in manj še sku pi ne dre ves, ki pove ču je jo pokra jin sko pestrost, pred - stav lja jo dodat ne habi ta te žival skim vrstam, pomemb ni pa so tudi zara di vlo ge kori dor ja med raz lič ni mi habi ta ti. Vse vpliv nej še in obsež nej še posta ja jo gra je ne povr ši ne. Od dru ge polo vi ce 80. let prejš nje ga sto let ja se pojav lja jo tudi nasa di borov nic, ki pa niso avtoh to ne, ven dar že vpli va jo na obli ko va nje iden ti te te (na pri mer Dan borov nic na Borov niš kem bar ju). Pestra živ ljenj ska oko lja na tem območ ju pri ča jo o dol go traj - nem sobi va nju člo ve ka z na ra vo. Današ njo pestrost ogro ža pre ti ra na urba ni za ci ja ter inten ziv no kme tijs tvo, zara di kate re ga se po eni stra ni pove ču je delež gno je nih trav - ni kov in mono kul tur nih njiv, po dru gi stra ni pa se zara di opuš ča nja koš nje zaraš ča jo kme tij sko manj zani mi vi trav ni ki. 42

44 Po kri te ri jih, opi sa nih v po glav ju 3.1, smo izbra li tri pilot na območ ja. Sklad no s pr vim kri te ri jem smo iska li območ ja s sta rej šo in z no vej šo pose li tvi jo, saj smo pred - vi de va li, da bo na območ ju dalj še pri sot no sti člo ve ka več gos po dar skih znanj, veš čin in dobrih pri la go di tve nih praks, da bodo le-te dru gač ne in da je sta rej ša kolo ni za - ci ja izko ri sti la ugod nej šo lego. Način obde lo va nja osu še nih zem ljišč je bil namreč povsem dru ga čen od obde lo va nja zem ljišč na trdin ski pod la gi. Na območ ju Kra jin - ske ga par ka Ljub ljan sko bar je so tri območ ja novej še pose li tve: Črna vas, pose lje na od leta 1830 dalje (spr va ime no va na Volar, sicer pa del današ nje Črne vasi, Lip ter juž ni del Ižan ske ceste), Ilo vi ca, pose lje na od leta 1838 in Havpt man ce od leta 1878 (Me lik 1927; 1946). Pose li tev ome nje nih obmo čij spa da med najm laj šo načr to va no agrar no kolo ni za ci jo pri nas. Osta la nase lja na obrob ju Ljub ljan ske ga bar ja (na pri - mer Iška Loka, Mate na, Brest) ter ob osa mel cih (na pri mer Bev ke, Notra nje in Vna nje Gori ce) so bila pose lje na že pred več sto let ji. Pri dru gem kri te ri ju sta bili v po moč kar ta Posest na raz mer ja na bar ju v letu 1825 (sli ka 3, zem ljiš ča last ni kov iz iste ga nase lja so ozna če na z isto bar vo) ter kar ta Kul tur no-gos po dar sko sta nje bar ja v letu 1825 (Me lik 1946). Še v bliž nji pre te klo sti so bili ljud je oskrb no odvi sni pred vsem od hra ne, ki so jo pri de la li sami, zato je ime la struk tu ra pose sti z vi di ka zem ljiš kih kate go rij za posa mez no dru ži no in ne nazadnje VIKTOR ŠMID Sli ka 2: Pestra bar jan ska pokra ji na nudi raz lič na živ ljenj ska oko lja šte vil nim žival skim vrstam. 43

45 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja za celot no nase lje pomemb no vlo go. Doda ten pomen pri tem so ime la tudi posest - na raz mer ja, ki so vpli va la na obseg posa mez nih vasi, le-te pa pred stav lja jo zaklju če ne pro stor ske eno te. Oba vidi ka (struk tu ra pose sti in posest na raz mer ja) pomemb no vpli va ta na pokra jin sko pestrost, saj je za pre ži vet je posa mez no nase lje potre bo va lo dolo čen obseg zem ljišč raz lič nih zem ljiš kih kate go rij. Izbi ra li smo med nase lji, ki so s pri pa da jo či mi zem ljiš či leta 1825 leža la zno traj meja Kra jin ske ga par ka Ljub ljan - sko bar je in v ka te rih je bila leta 1825 še pri sot na srenj ska posest. Melik (1946) namreč ome nja, da pri sot nost srenj ske pose sti kaže na več je pode do va ne ali dru ga če pri dob - lje ne pra vi ce pre bi val cev do Bar ja, to pa zopet naka zu je več jo stop njo pove za no sti pre bi val cev z nji ho vim živ ljenj skim oko ljem. To dvo je na Bar ju izpol nju je jo naslednja nase lja: Sinja Gori ca, Blat na Bre zo vi ca, Bev ke, Notra nje Gori ce s Ple ši vi co, Vna nje Gori ce, Brest, Mate na in Iška Loka. Med tem ko so bili v vseh zgo raj ome nje nih vaseh s sta ro pose li tvi jo ozi ro ma njim pri pa da jo čim zem ljiš čem še leta 1825 pri sot ne raz lič ne zem ljiš ke kate go ri je (mo kri pašnik, mokri trav nik, trdin ski pašnik, trdin ski trav nik, nji ve in gozd), so bili na območ - jih novej še pose li tve leta 1825 še ved no pri sot ni izključ no mokri pašni ki. Novej ša pose li tev je bis tve no spre me ni la rabo pro sto ra in videz pokra ji ne, saj so pose gi za izsu - še va nje Bar ja moč no preob li ko va li nek da njo narav no pokra ji no, s tem pa vpli va li tudi na pokra jin sko pestrost. Spre mem be rabe zem ljišč so pone kod bolj inten ziv ne (na pri mer Črna vas), drug je manj (Havpt man ce). V sklo pu tret je ga kri te ri ja smo Ljub ljan sko bar je preu či li z vi di ka narav no geo - graf skih zna čil no sti. Upo šte va li smo poplav nost in posred no s tem viš jo nad mor sko viši no, kar se pove zu je z ob moč jem manj še ga ugre za nja, dru gač no kam nin sko zgrad - bo, dru gač no prst jo in dru gač nim rast jem. Pri tem smo ugo to vi li, da Ljub ljan sko bar je ni enot no in homo ge no. Za ra di nave de nih hidro loš kih (po plav nost, mokrot nost), geo loš kih (last no sti kam - nin), relief nih (rav ni na, osa mel ci in obrob je z viš jo nad mor sko viši no), pedo loš kih (last no sti prsti) in kul tur nih raz lik (tra ja nje pose li tve, posest na struk tu ra) smo se odlo - či li za nasled nja tri vzorč na območ ja: eno s se ver ne ga ter dve z juž ne ga dela. Za meje pilot nih obmo čij smo upo ra bi li meje nase lij iz leta 1825, kot so pri ka za ne na sli ki 3 saj so bila nase lja v pre te klo sti znat no bolj samoo skrb na kot danes, ljud je pa odvisni od pri de la ne hra ne last nih narav nih virov. Na osno vi vseh pred stav lje nih kri te ri jev smo za štu dij pri me ra izbra li: Bev ke: sta ra pose li tev, leta 1825 raz lič ne zem ljiš ke kate go ri je s srenj sko posest jo, vodo to ki s se ver ne ga obrob ja, kom bi na ci ja trde kam ni ne (osa me lec) in bar jan ske rav ni ne, avto morf ne in hidro morf ne prsti; Sli ka 3: Posest na raz mer ja na bar ju v letu 1825 (Me lik 1946). p 44

46 45

47 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja Iš ko Loko: sta ra pose li tev, leta 1825 raz lič ne zem ljiš ke kate go ri je s srenj sko posest jo, vodo to ki z juž ne ga obrob ja, kom bi na ci ja prod na te ga nano sa (rob Iške ga vrša ja) in bar jan ske rav ni ne, avto morf ne in hidro morf ne prsti; nek da nje območ je Volar ja (del današ nje Črne vasi, Lip ter zgor nji (juž ni) del Ižanske ceste): novej ša pose li tev, leta 1825 mokrot ni pašni ki (ne po se lje no), vodo to ki z juž ne ga obrob ja, bar jan ska rav ni na, hidro morf ne prsti. meja pilotnega območja Krajinski park Ljubljansko barje Avtorica zemljevida: Mateja Šmid Hribar Vir: Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje. Uradni list Republike Slovenije 112/2008. Ljubljana km Podlaga: GURS 2013 Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Sli ka 4: Izbra na pilot na območ ja na Ljub ljan skem bar ju: Iška Loka, Črna vas in Bev ke. 46

48 4.1 Iška Loka Iš ka Loka je več sto let na bar jan ska vasi ca na robu Iške ga vrša ja. Kot naka zu je ime, je bila na tem območ ju nekoč ver jet no loka, torej poplav ni trav nik, ki ga je poplavljala reka Iška. Le-ta je pred regu la ci jo med leto ma 1795 in 1798 (Me lik 1927) mean drirala na tem območ ju. Ob moč je Iške Loke sestav lja jo nji ve na prod na tem nano su na zahod nem, juž nem in jugovz hod nem delu vasi, str nje no vaš ko jedro ob skraj nem robu vrša ja in bar je na seve ru ter seve ro vz ho du. Iška Loka spa da med obcest ne vasi. Na obeh stra neh ceste so na ozkih, dol gih par ce lah hiše, za hišo je obi čaj no hlev, mor da dodat no gos po - dar sko poslop je, v po daljš ku pa vrt ozi ro ma gre da in sadov njak, koli kor ga je še osta lo. Sadov nja ki so veči no ma pozi da ni ali spre me nje ni v pro stor za shra nje va nje stro jev. Po mne nju doma či nov je»iš ka Loka naj bolj kme tij ska vas v ob či ni Ig«. V vasi pre - vla du je živi no re ja, nekaj je tudi polje dels tva. Iz sre diš ča vasi vodi več poti, kar omo go ča dober dostop do njiv in trav ni kov v ne po sred ni oko li ci. Na naj bolj rodo vit nem pre - de lu na vrša ju so nji ve. Nekoč šte vil na pše nič na polja so danes zame nja li inten ziv no goje ni trav ni ki, nji ve z de telj no in trav no meša ni co ter vse red kej še nji ve krom pirja, ječ me na, pše ni ce in celo sonč nic. V vi de zu kul tur ne pokra ji ne sicer gre za spre mem - bo, z vi di ka obde la ve pa spre mem be ni, saj inten ziv ni trav ni ki zah te va jo podob no obde la vo kot nji va in jih doma či ni temu pri mer no tudi vred no ti jo. Kljub dru gim kul - tur nim rast li nam, to območ je še ved no ime nu je jo polje. Tovrst ne trav ni ke lah ko kadar ko li preor je jo in spre me ni jo v nji ve. Na sever nem delu območ ja, kjer se zače - nja bar je ozi ro ma moč vir nat svet, so bili v pre te klo sti eksten ziv ni trav ni ki, saj zara di poplav in viso ke tal ne vode območ je ni bilo pri mer no za pri de la vo poljš čin. Z osu - še va njem v zad njih 200 le tih in z ni ža njem pod tal ni ce so se zem ljiš ča v tem delu osu ši la, tako da so danes na teh območ jih pred vsem nji ve koru ze, ki ji odgo var ja vlaž na prst in zato dobro uspe va. Nji ve koru ze pre ki nja jo šte vil ni jar ki in kana li, ob kate rih se hitro zaraš ča jo grmi in dre ve sa. Red ke opuš če ne nji ve pre raš ča jo viso ke steb li ke, tuje - rod no steb li kov je in grmi čev je. Na skraj nem sever nem delu območ ja, v bli ži ni Iži ce, so poplav ni trav ni ki in pre de li viso kih steb lik. V pre te klo sti so bili tam pašni ki. Na se lje je brez goz da, ven dar so kmet je ob zem ljiš ki odve zi dobi li gozd na zem - ljiš ča v šir ši oko li ci. Za Iško Loko in Stra ho mer je zna čil no, da ima ta goz do ve v naj bolj str mih pre de lih. Ker so ime li ob zem ljiš ki odve zi najb liž je trav ni ke in nji ve, so jim za goz do ve dali slab ši del. Velja lo je tudi obrat no, tako da je vsak imel nekaj slab ših in nekaj dobrih zem ljišč, nekaj zem ljišč bli zu in nekaj daleč. V pre te klo sti je Iški Loki dobro pro met no pove za vo nudil potok Loš či ca, ki se je izli val v Iži co (Me lik 1927) in je bil po naved bah doma či nov pre cej bolj vod nat kot danes. Po Loš či ci so plu li s čol ni, pri sta niš če je bilo na območ ju današ nje ga zasel ka Gmaj na, ukvar ja li pa so se tudi s spla var je njem lesa v Ljub lja no. Čol nar ji so ime li svo - je koli be pri ret jah. Iška Loka je bila že v pre te klo sti dobro pre skrb lje na s pit no vodo. 47

49 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja Vsi tri je kme to val ci iz Iške Loke so pove da li, da je ime la sko raj vsa ka hiša v ku hi nji in hle vu 4 do 5 metrov glo bo ko v tla zabi to želez no cev. Tal no vodo so črpa li s pomoč - jo roč ne črpal ke. Ven dar doma či ni opa ža jo, da se raven pod tal ni ce niža, kar v naj več ji meri pri pi su je jo črpa nju pit ne vode v Vo dar ni Brest. Po nji ho vem opa ža nju je danes pod tal ni ca šele na glo bi ni enaj stih metrov ali glob lje. Zara di niža nja gla di ne pod tal - ni ce na tem območ ju več krat pri de do suše. Na rav ne dano sti so nare ko va le obli ko va nje nase lja (sli ka 5). Zara di var no sti pred popla va mi, ohra nja nja naj bolj rodo vit nih zem ljišč in prib liž no ena ke odda lje no sti doma čij do zem ljišč na vrša ju in bar ju so vas zgra di li na skraj nem robu vrša ja, na meji med reč ni mi napla vi na mi in bar jem. Z iz je mo nekaj hiš na bar jan skem sve tu, hiše v Iš ki Loki nima jo pilo tov, saj so zgra je ne na prod na tem tere nu. Z ohra nja njem čim bolj str nje ne pose li tve s hi ša mi tesno ob cesti sta rim spoz na njem sle di jo še danes. Le-ta so jih obva ro va la pred šte vil ni mi popla va mi, tudi tisti mi iz leta 2010, ko je bilo Bar je poplav lje no vse do juž ne ga roba Ljub lja ne. V pre te klo sti so hiše gra di li tudi na območ ju vrtov, sadov nja kov in dvo rišč. Ker zdaj v Iš ki Loki prak tič no ni več zazi dlji vih zem ljišč, po naved bi doma či na tudi zemljiš - ča med hiša mi niso več zazi dlji va, red ke nove hiše nasta ja jo kot nado mest ne grad nje. Hiše veči no ma gra di jo otro ci in sorod ni ki pre bi val cev, dru gih pri se ljen cev sko raj da ni. Od skup nih pro sto rov so v vasi gasil ski dom in igriš če. Gostin ske ponud be ni. Bar jan ski del pilot ne ga območ ja leži v pr vem vars tve nem območ ju, vas in kme tij - ska zem ljiš ča na vrša ju v tret jem vars tve nem območ ju Kra jin ske ga par ka Ljub ljan sko Brest Matena Iška Loka 0 1 km Sli ka 5: Pilot no območ je Iška Loka. 48

50 bar je. Na pilot nem območ ju Iške Loke so 3 na rav ne vred no te: del Iške ga vrša ja, izvi - ri in bar jan ska okna pri Mare kah na Bar ju (Na črt uprav lja na Kra jin ske ga 2013; Geo infor ma cij ski por tal 2014). Kot kul tur na dediš či na so evi den ti ra ni arheo loš ko naj - diš če Trdi ne ter del arheo loš ke ga območ ja Ljub ljan sko bar je, doma či ja Iška Loka 26, kape li ca ob kri žiš ču cest Iška Loka Ig in Iška Loka Sta je, Loš ka kape li ca, Lurš ka kape - li ca, vaš ko jedro in del kul tur ne pokra ji ne Ljub ljan sko bar je (Na črt uprav lja na Kra jin ske ga 2013; Geo infor ma cij ski por tal 2014) Odnos do zem lje in nase lja V Iš ki Loki se kme to va nje ne opuš ča. Kmet je zem ljiš ča pri do bi va jo z de do va njem, v zad njih 20 le tih so jih neka te ri pove ča li tudi z na je mom ali naku pom od lju di, ki so pre ne ha li kme to va ti. Na novo (na pri mer z mul če njem zaraš če nih povr šin) zem - ljišč ne pri do bi va jo več. Kmet je nera di pro da ja jo ali daje jo zem ljiš ča v na jem, pri čemer je odda ja v na jem spre jem lji vej ša. Odgo vo ri doma či nov o tem, kaj pro da jo/od da jo, so si nas pro tu jo či: eden meni, da naj prej pro da jo/od da jo slab ša zem ljiš ča na Bar ju, dru gi, da sama kate go ri ja niti ni tako pomemb na, v glav nem pa pro da jo/od da jo večje zem ljiš če, če ga last nik ima, čemur se del no pri dru žu je tret ji doma čin, ki meni, da med kate go ri ja mi ni raz li ke in da je zara di tež ke dostop no sti tre nut no gozd naj cenejši, kar pa se bo v pri hod nje spre me ni lo. Dva od interv ju van cev bi kupi la ali naje la dodat - na zem ljiš ča, ven dar jih ni na voljo. Zato kupu je jo zem ljiš ča tudi v oko li ci sosednjih VIKTOR ŠMID Sli ka 6: Pogled na Iško Loko in Mate no, ki leži ta na robu Iške ga vrša ja. 49

51 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja vasi, na pri mer okrog Mate ne in Bre sta. Če je zem ljiš če napro daj, je cena za kva dratni meter zem lje od 1 do 2 evrov, raz li ka med ceno za nji vo na vrša ju in na bar ju pa je 4:1. Med doma či ni in uprav ljav ci par ka je zaz na ti konf likt inte re sov pri nači nu gospo - dar je nja z zem ljiš či, ki so na območ ju Natu re Taka zem ljiš ča ter ja jo pri la go je no koš njo, enkrat, naj več dva krat na leto. Doma či ni s tem niso zado volj ni, saj meni jo, da jim kljub sub ven ci jam tak šna obde la va pri na ša izgu bo. Doma čin izpo stav lja pri - tisk, ki ga pred stav lja zava ro va nje območ ja (Kra jin ski park Ljub ljan sko bar je), poleg tega so neka te ri razo ča ra ni zara di spre mem be namemb no sti zem ljišč zno traj vasi, pred vsem med hiša mi in na območ ju nek da njih vrtov ter sadov nja kov, kar jim one - mo go ča, da bi na prej zazi dlji vih zem ljiš čih lah ko gra di li nji ho vi otro ci. Kljub urad no regi stri ra ni dediš či ni, nave de ni zgo raj, v Iš ki Loki doma či ni ne pre - poz na jo pomemb nej ših zna me ni to sti, niti ne doje ma jo svo je ga kra ja kot pri mer ne ga za raz voj turiz ma. Dva doma či na kot turi stič no zani mi vost izpo stav lja ta edi no ret - ja ozi ro ma izvi re, ki pa se suši jo in pre si ha jo. 4.2 Črna vas Čr na vas je eno zad njih kolo ni zi ra nih obmo čij na Ljub ljan skem bar ju. Zara di poz - ne pose li tve, ki se je zače la leta 1830, je nasta nek nase lja soraz mer no dobro znan in doku men ti ran (Me lik 1927). Do začet ka 19. sto let ja, ko so pri če li z osu še va njem, so bili na tem območ ju mokri pašni ki. Še danes so pogo ste popla ve. Območ je se je sprva ime no va lo Volar in je spa da lo pod mesto Ljub lja na. Zem ljiš ča so osu še va li, da bi jih spre me ni li v žit na polja. Ker so se obla sti zave da le da zem ljo naj bolj mar lji vo obde - lu je jo last ni ki, ki tam tudi živi jo, so se odlo či li za raz de li tev zem ljišč na par ce le po 20 ora lov (11,5 hek ta ra) in pro da jo po ugod ni ceni. Poz ne je so se prvot ne par ce le zelo raz dro bi le. Ime Črna vas se prvi krat ome nja leta 1846, urad no šele Po Meliko - vem mne nju naj bi izha ja lo iz črne prsti, ki je pod zgor njo šot no plast jo, še ver jet ne je pa po kočah, ob kate rih so se suši li kva dri šote, kar jim je daja lo temen videz (Me- lik 1927). Na se lje so zasno va li kot obcest no, levo in desno od ceste je bil jarek, za njim hiše. Orga ni zi ra nost vasi sku paj z jar ki se je ohra ni la do danes, vpli va pa na slab šo pove - za nost kra ja nov med sabo. Nase lje va nje je podrob no opi sal Melik (1927). Spr va so kolo ni zi ra li le območ je na juž ni stra ni ceste Črna vas Lipe. Čim bolj ob cesti, na začetku ozke in dol ge par ce le je pra vi lo ma sta la hiša, zadaj je bil hlev in more bit no gos po - dar sko poslop je, posest se je nada lje va la z nji va mi in trav ni ki. Na obeh stra neh posesti sta bila jar ka, prav tako je jarek loče val posest od glav ne ceste. Dokler ni pre vla da la pre sli ca, kar je bilo po mne nju doma či na posle di ca reza nja šote, je bila krma na trav - ni kih pri mer na za gove do. Na območ ju so še ved no pogo ste pom lad ne ter jesen ske popla ve. Prvot ni pre bi - val ci so se jim pri la go di li tako, da so se že kma lu po nase li tvi preu sme ri li iz polje dels tva 50

52 v ži vi no re jo (Me lik 1927). Kljub temu doma či ni meni jo, da je na tem območ ju mogoče mar si kaj pri de la ti. Po naved bah doma či na naj bi v Čr ni vasi v pre te klo sti pri de lo va li krom pir, žita (pše ni co, pro so, ajdo, koru zo), konop ljo, oko pa vi ne (repo, kore nje, peso); ime li so tudi kme tij sko šolo, raz vi ta sta bila sad jars tvo (ve či no ma jab la ne, delo ma hruš - ke in sli ve, češenj ni bilo) in zele nja dars tvo. V ča su te razi ska ve je bilo v Čr ni vasi v skrom ni meri še pri sot no polje dels tvo (ko ru za) in živi no re ja (ko nji, osli), a pra vih kme tov sko raj ni več. Kra ja ni, ki se v glav nem vozi jo na delo v Ljub lja no, se ukvar - ja jo z vr tič kars tvom, nekaj tudi z ze le nja dars tvom, sto ri tva mi in pre voz niš tvom. Pri la go di tev na pogo ste popla ve je bila tudi grad nja s pod por ni mi pilo ti (koli) in dvig grad nje (Me lik 1927, 49). Kot je ome ni la interv ju van ka stro kov nja ki nja, so v pre te klo sti hiše vsaj za 3 stop ni ce dvig ni li od tal. Doma čin ka je izpo sta vi la, da v iz - jem nih popla vah 2010 sta re hiše za raz li ko od novih niso bile poplav lje ne. Podob no je pou da ril doma čin, da sta re hiše, zgra je ne na šoti, niso bile poplav lje ne, saj je»šo ta nape ta in ni stis lji va«. Po naved bah doma čin ke veči na last ni kov tudi danes gra di na viš jem tere nu, a se le-ta hitro pose da. Dodat ne teža ve pov zro ča jo novo grad nje pri - se ljen cev na viš jem tere nu, kar spre mi nja poplav no dina mi ko. Ker Bar ja ni niso ime li goz da, so po naved bah stro kov nja ki nje pod por ne pilo te pri do bi va li v jel še vih meji - cah vzdolž jar kov. V na va di je bilo, da so ob grad nji hiše sosed je pris pe va li vsak po nekaj jelš. Melik (1927) nava ja, da so meji ce obse ka va li tudi za drva, saj priš le ki po izra bi šote niso ime li več kuri va. Meji ce sku paj z jar ki in par ce la ci jo tvo ri jo posebno mozaič nost, zna čil no za osu še na zem ljiš ča. Teh mejic je čeda lje manj, a kot se je izkaza - lo na teren skem ogle du Bevk, te meji ce niso ena ke meji cam, ki se same zara ste jo ob osu še nih jar kih in kana lih. Deli vasi so med sabo zelo sla bo pove za ni. Vča sih je vsak po svo ji par ce li pri šel do njiv in trav ni kov za hišo, ki so se kon ča li z jar kom, ob kate rem je tekla pot. Današ - nji nase ljen ci nima jo prvot nih zem ljišč, da bi lah ko hodi li po trav ni kih, glav na, zelo pro met na cesta pa je brez ploč ni ka in kole sar ske ste ze, zato se brez avta tež ko gib - lje jo po nase lju. Me lik (1927) poro ča, da so ime li veli ko težav s pit no vodo. Za Bar je je bila značilna poseb na vrsta vod nja kov šter ne, ki so bili podob ni jamam, izko pa nim tri, šti ri ali pet metrov glo bo ko. V njih se je po omem bi doma či na nabi ra la tal na voda, ki je imela veli ko žele za, a je bila pit na. Kljub temu so jo veči no ma upo rab lja li le za živi no. Vodo za lju di so dobi va li z Ljub lja ni ce ali dru ge ga vodo to ka; tako vodo so ime no va li živa voda. Doma čin ka poro ča, da so se v pre te klo sti oskr bo va li z vodo iz Zidar je ve ga in Far je ve ga grab na. Prav tako je bila v pre te klo sti pit na reka Iška. Po dru gi stra ni doma - čin pou dar ja, da še pred 20 leti niso bili vsi na Bar ju pre skrb lje ni z vodo iz vodo vo da, zato so si neka te ri izko pa li šter ne. Čr no vas so v zad njem času moč no pozi da li. Na to je naj bolj vpli va la bli ži na Ljubljane. Dovo lje na je bila grad nja hiš tudi v dru gi vrsti, kar je odsto pa lo od prvot - ne zasno ve. Name sto obno ve sta rih hiš so pri se ljen ci zgra di li nove na trav ni kih in 51

53 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja zele nih površinah zno traj nase lja. To pre cej moti sta ro sel ce, saj sta rej še hiše v sla bem sta nju kazi jo videz vasi. Poleg tega je bilo v zad njem deset let ju veli ko hiš gra je nih za trg, pri čemer so na povr ši ni, ki je bila še nedav no name nje na eno sta no vanj ski hiši, zgra di li 4 do 5 hiš. Posle dič no so neka te re hiše zgra je ne tik ob cesti, kar bo ote že va - lo izgrad njo kana li za ci je, ploč ni kov in dru ge infra struk tu re. Vča sih so ime la sle me na hiš smer sever jug, danes to ni več nuj no upo šte va no. Doma čin ka je doda la še, da so v pre te klo sti zem ljiš ča pri do bi li z de do va njem, v zad njem času pa naj več krat z na - ku pom, saj se zgo di, da je pri kak šni hiši veli ko dedi čev, lah ko tudi več deset, in take pose sti obi čaj no pro da jo. Do ma čin je izpo sta vil, da je bila v zad njem času prav Črna vas zara di bli ži ne Ljub - lja ne pri ča nove mu moč ne mu valu pri se lje va nja, ki je poti sni lo sta ro sel ce v manj ši no. Pri se ljen ci se ne vklju ču je jo naj bo lje v vaš ko skup nost. Izje ma je bilo leto 2010, ko so popla ve pove za le sokra ja ne v moč no skup no ini cia ti vo in je do izra za priš la med - so se ska pomoč. Prav tako so po bese dah doma čin ke novi pri se ljen ci sku paj s po bu do ini cia tiv ne ga odbo ra pre cej pri po mo gli pri vzpo sta vi tvi avto bu snih pove zav. Ini ciativ - ni odbor delu je naprej in si pri za de va za ure di tev splo šne infra struk tu re Črne vasi. Po opa ža nju doma či na se je val pri se lje va nja po popla vah v letu 2010 umi ril, saj ni več inte re sa in kapi ta la za vla ga nja. K temu dodat no vpli va tudi nego to vost zara di poplav. Kraj je šolo dobil že leta 1895, ki pa ne delu je več. Razen Pleč ni ko ve cerk ve, cest in štra do nov (po se ben tip ceste na Ljub ljan skem bar ju z jar ko ma na obeh stra neh in Ljubljana Črna vas 0 1 km Sli ka 7: Pilot no območ je Črna vas. 52

54 dre vo re dom) v Čr ni vasi ni skup nih pro sto rov za dru že nje. Leta 2012 je svo ja vra ta odpr la eko loš ka turi stič na kme ti ja Trnu lja, na pilot nem območ ju je tudi gostiš če Koliš - če in gostin ski lokal Krtek. Ce lot no pilot no območ je Črne vasi leži v tret jem vars tve nem območ ju Kra jinske - ga par ka Ljub ljan sko bar je in na njem je le ena narav na vred no ta (Na črt uprav lja nja Kra jin ske ga 2013; Geo infor ma cij ski por tal 2014): div ji kostanj 1. V Čr ni vasi je 7 enot kul tur ne dediš či ne, od kate rih sta dve držav ne ga pome na: cer kev sv. Mihae - la in Toma že va hiša (dr žav ni pomen), doma či ja Črna vas 177, kape li ca pri hiši Črna vas 229, spo min ska ploš ča Anto nu Meli ku, spo min ska ploš ča kon fe ren ci KPS in del kul tur ne pokra ji ne Ljub ljan sko bar je (Na črt uprav lja nja Kra jin ske ga 2013; Geo infor - ma cij ski por tal 2014). Regi ster nepre mič ne kul tur ne dediš či ne (2014) nava ja še spo me nik žrtvam NOV v Koz lar je vi goš či ter toplar pri hiši Črna vas 422, ki pa nista več na pilot nem območ ju. Naj bolj ogro že na je Toma že va hiša, ki je naj sta rej ša hiša v Čr ni vasi, zgra je na leta 1844 in nuj no potreb na obno ve Odnos do zem lje in nase lja V Čr ni vasi ni bilo lah ko naj ti sogo vor ni ka, ki kme tu je. Veli ko lju di je opu sti lo kme to va nje, zato ne pre se ne ča poda tek, da so na območ ju zaraš če na zem ljiš ča. Kot je izpo sta vil doma čin, se je odnos lju di do zem lje spre me nil vča sih so doma či ni MATEJA ŠMID HRIBAR Sli ka 8: Za Črno vas so zna čil ni sred nje inten ziv ni trav ni ki z me ji ca mi, posa mez ni mi dre ve si in grmi. 53

55 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja žive li od zem lje, danes so veči no ma zapo sle ni zunaj kme tijs tva. Kljub temu tudi na tem pilot nem območ ju le red ka kme tij ska zem ljiš ča posta ne jo pred met pro da je, raje jih odda jo v na jem. A do sti krat naje mo je ma lec na naje tih zem ljiš čih sadi koru zo, na svo jih pa ima trav ni ke, kar po mne nju doma či na ni pošte no. Drug doma čin je ome - nil, da neka te ri poko si jo trav ni ke in seno pro da jo. Oba doma či na se stri nja ta, da v pri me ru pro da je na tržiš če naj prej pri de jo naj do no snej ša, to je zazi dlji va zem ljišča. Dva od treh sogo vor ni kov v Čr ni vasi ima ta kme tij ska zem ljiš ča, ki jih ne name ra - va ta pro da ti niti odda ti v na jem. Ker je na območ ju pri sot no zaraš ča nje, je eden od doma či nov ome nil, da je vča sih tre ba kup lje no/na je to zem ljiš če, ki že več let ni bilo obde la no, naj prej oči sti ti zaraš če no sti in ure di ti jar ke. Cene za kme tij sko zem ljiš če se po mne nju doma či na gib lje jo od 0,5 do 10 /m 2, odvi sno od ponud be in pov pra - še va nja in ne od kako vo sti zem ljišč. Do ma či ni se zave da jo svo je dediš či ne, med zna me ni tost mi so našte va li Pleč ni - ko vo cer kev sv. Mihae la, Toma že vo hišo, Toma žev gozd, Koz ler je vo doma či jo, Koz ler je vo goš čo s spo me ni kom NOV, Koš če vo pot (Koz ler je va goš ča in Koš če va pot nista več zno traj pilot ne ga območ ja niti zno traj Mest ne obči ne Ljub lja na, pod katero spa da Črna vas, op. a.), Ljub lja ni co, celot no območ je Ljub ljan ske ga bar ja kot kra jin - ske ga par ka. Eden od doma či nov pri tem pou dar ja, da je sicer tre ba varo va ti, hkra ti pa je tre ba poskr be ti tudi za ustrez no pro mo ci jo in trže nje. Poleg tega je tre ba določi ti namen ske funk ci je območ ja za kme to va nje, infra struk tu ro in varo va nje. Po nje go - vem mne nju je naj več ji izziv Ljub ljan ske ga bar ja uskla di ti zaš či to z raz vojem, skrb za reši tev te zaga te pa vidi v Jav nem zavo du Kra jin ski park Ljub ljan sko bar je, ki je uprav lja vec območ ja in sega čez okvi re posa mez ne obči ne. Doma čin, ki iz sta re ga hra sta izde lu je skulp tu re, pri prav lja Sonč no pot v spo min na Toma že vo dru ži no in bi rad posta vil foto do ku men ta ci jo Bar ja, izpo stav lja, da je»hva le žen, da so nje go ve roke posta le orod je za govo ri co Bar ja«. 4.3 Bev ke Pi lot no območ je Bevk spa da med sta ra nase li tve na območ ja na Ljub ljan skem bar - ju. Prva omem ba Bevk naj bi bila po naved bi doma či na sta ra več kot 600 let. V zve zi z na stan kom ime na je doma čin ka izpo sta vi la več pred vi de vanj, po enem so kra ju dali ime beli ajdo vi cve to vi, po dru gi naj bi ime izvi ra lo iz brez. Po ust nem izro či lu so namreč bre zam nekoč rekli bel ke. Bev ke zaz na mu je ta osa mel ca Brdo in Kosta nje vi ca ter dvig njen svet med nji ma, ime no van Poli ca. Preo sta la nase lju pri pa da jo ča zem ljiš ča spa da jo med tako ime no - va ni bar jan ski svet. Lega nase lja je pri la go je na popla vam, ki so tu pogo ste. Kot piše Višno vec (1989, 7) se Bev ke»ob viso ki vodi znaj de jo povsem na robu veli ke ga bar jan ske ga jeze ra, nase lje ob Ljub lja ni ci, ki se mu reče Kamin, pa posta ne otok«. Od naj sta rej še ga pose li tve ne ga jedra na osa mel cu Brdo se je pose li tev širi la na dvig njen 54

56 svet vse do osa mel ca Kosta nje vi ca. V Bev kah, kjer sta oba osa mel ca pora sla z gozdom, smo v sami vasi zasle di li opuš če ne eksten ziv ne sadov nja ke, zno traj kate rih so se zaraš - ča le gozd ne dre ve sne vrste. Ve či na njiv je na niž jem pre de lu, kjer nji ve, red ki trav ni ki, pašni ki, kana li, sku - pi ne dre ves in grmov, trstič je, vrbov je in jel šev je tvo ri jo mozaič no pokra ji no. Vlaž na zem ljiš ča izsu šu je jo s po moč jo jar kov in kana lov. Če kana lov ne vzdr žu je jo red no, se manj ši kana li na trav ni kih zara ste jo s tra vo, malo več je nevz dr že va ne kana le pa naj prej pre ra ste jo šaši in trst, zatem vrbe in jel še. Vrbe v za raš če nih kana lih in jel še ob več jih kana lih tvo ri jo pre poz na ven pokra jin ski ele ment, pogo sto ime no van meji - ca. A po nači nu nastan ka te meji ce niso ena ke red kim meji cam, ki jih je tudi na tem pilot nem območ ju ob robu pose sti ozi ro ma ob poteh zasa dil člo vek. Prav tako se raz - li ku je jo dre ve sne vrste v teh meji cah: vča sih lah ko meji ce sesto ji jo celo iz sad nih dre ves, kot na pri mer sliv ali hrušk. Te meji ce so bolj podob ne meji cam v Čr ni vasi, ki so jih v pre te klo sti sadi li ob jar kih ob posest nih mejah. Pone kod se na kon cu kana la ali na sti ku dveh kana lov zaraš ča jo vrbe in jel še. Po naved bah doma či na so bila kme tij ska zem ljiš ča raz de lje na na grun te (ve li ke kme ti je), ki so se z vsa ko gene ra ci jo manj ša li in dro bi li, tako da so danes zem ljiš ča v Bev kah pre cej raz drob lje na. Do naj več je dro bi tve zem ljišč je priš lo po dru gi sve - tov ni voj ni, v zad njem času pa neka te ri z na ku pom zem ljišč želi jo le-ta ponov no zdru že va ti v več je eno te. Bevke Notranje Gorice Blatna Brezovica 0 1 km Sli ka 9: Pilot no območ je Bev ke. 55

57 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja Deli vasi so med seboj dobro pove za ni, veli ko je cest in kolo voz nih poti, mar - sik je je pre ko več jih kana lov postav ljen pre prost, manj ši most. Ven dar v pri hod nje pove za nost pre de lov na tem območ ju lah ko zmanj ša pove ča no ogra je va nje trav na - tih zem ljišč za pašni ke. V pre te klo sti so ime le Bev ke slab šo jav no pro met no omrež je kot danes. Domačin je ome nil, da so ime li pri Kami nu čoln za pre voz čez Ljub lja ni co, ker so Bev ča ni pogo - sto hodi li v Bo rov ni co ali ob bin ko štih na Žalost no goro. Izbolj ša nje dostop no sti Bevk z jav nim pro me tom in porast šte vi la oseb nih vozil je botro va lo pove ča ne mu pri selje - va nju v zad njem času. Po mne nju doma či na novo grad nje gra di jo na nek daj obde la nih povr ši nah zno traj nase lja, na trav ni kih in tudi na nji vah. Nado mest nih gradenj je malo. V kra ju sta pri sot na živi no re ja in polje dels tvo, pri čemer živi no pogo sto pase jo. Vse več jo težo dobi va sto ri tve no-obrt niš ka dejav nost v ob li ki dru žin skih pod je tij (av to - vle ka, avto kle pars tvo, avtoe lek tri ka in podob no). Bev ke so bile v pre te klo sti dobro oskr bo va ne z vodo. Dva sogo vor ni ka sta poveda - la, da naj bi ime la vsa ka hiša kap ni co, pone kod so ime li šter ne s stu denč ni no, kamor so hodi li po vodo z ve dri. Stu denč ni na je bila na raz lič nih glo bi nah od šti rih metrov glo bi ne naprej, eden od doma či nov pa se spo mi nja, da je»v do sti štern priš la gnojnica«. V Bev kah ima jo 7 enot skup nih povr šin in stavb: šolo, vrtec, igriš če, kul tur ni/ga - sil ski dom, cer kev, poko pa liš če in šport ni park. Poda tek kaže na aktiv no in raz gi ba no dru žab no živ lje nje ter dobro pove za nost doma či nov med seboj. Na pilot nem območ ju Bevk, ki sega na vsa tri nara vo vars tve na območ ja, naj demo nasled nje 4 na rav ne vred no te (Na črt uprav lja nja Kra jin ske ga 2013; Geo infor ma - Sli ka 10: Bev ke so stis nje ne na rah lo dvig nje nem sve tu ob osa mel cu. MATEJA ŠMID HRIBAR 56

58 cij ski por tal 2014): osa mel ca Kosta nje vi ca in Brdo pri Bev kah, bar je Mali Plac pri Kosta nje vi ci in paleo stru go Ljub lja ni ce. Pi lot no območ je meji na Ljub lja ni co, ki je hkra ti narav na vred no ta in kul tur na dediš či na. Od kul tur ne dediš či ne ima jo tu kar 32 re gi stri ra nih enot: arheo loš ka najdiš - ča Brdo, Gra diš če Za gra diš če, Kosta nje vi ca, arheo loš ki območ ji Zalo ke in Žebravc, cer kev sv. Kri ža, doma či je Bev ke 57, Bev ke 8, Bev ke 9, hiše Bev ke 14, Bev ke 19, Bev - ke 33, Bev ke 37, Bev ke 39, Bev ke 43 in Bev ke 50, hlev pri žup niš ču, kape li co nas pro ti hiše Bev ke 25, Mari ji no kape li co pri cerk vi, Mari ji no kape li co pri žup niš - ču, osnov no šolo, peč za suše nje lanu pri hiši Bev ke 78, poko pa liš če, raz pe lo pri hiši Bev ke 8, sku pi no kozol cev pri hiši Bev ke 24, spo min sko ploš čo pad lim v NOB, spo - min sko ploš ča zamol ča nim žrtvam, vas, vaš ko teht ni co, vaš ko periš če in napa ja liš če, žup niš če ter del kul tur ne pokra ji ne Ljub ljan sko bar je (Na črt uprav lja nja Kra jin ske - ga 2013; Geo infor ma cij ski por tal 2014) Odnos do zem lje in nase lja Po mne nju doma či na se je v Bev kah odnos do zem lje, pred vsem med mla di mi, spre me nil. Drug doma čin je pove dal, da naj bi bilo v Bev kah vča sih 14 grun tov, danes je le še par veli kih kme tij, saj kmet je z manj ši mi kme ti ja mi, kate rih potom ci ne namerava jo nada lje va ti s kme to va njem, zem ljiš ča pro da ja jo ali daje jo v na jem. Oba sogo vor ni ka pa izpo stav lja ta, da tisti, ki pro da ja jo, sku ša jo pro da ti zazi dlji vo zem ljišče, ker s tem naj več zaslu ži jo. V zad njem času, ko se je raz mah ni lo pašniš tvo, se po navedbah doma či na pro da ja jo tudi bar jan ska zem ljiš ča, ki jih novi last ni ki spre me ni jo v pa šnike. Gle de kme tij skih zem ljišč je doma čin izpo sta vil še, da tisti, ki pre ne ha jo kme to va ti, sku ša jo pro da ti dobra in slab ša zem ljiš ča v ce lo ti; tako na primer pro da jo dobre ga zemljiš - ča pogo ju je jo s tem, da je tre ba kupi ti še zra ven pri pa da joče slab še zem ljiš če, sicer je slab ša zem ljiš ča tež ko pro da ti. Dva od sogo vor ni kov v Bev kah kme tu je ta in zem ljišč nista pri prav lje na pro da ti. Če bi moral, bi eden od nji ju oddal pašni ke. Neka te ra zemljiš - ča se zaraš ča jo. Eden od doma či nov je ome nil, da se jim zaraš ča zem ljiš če na Mahu, kjer so pusti li rasti jel še in vrbe, kar upo ra bi jo za drva. Kadar se dre ve sa pre več razrasejo in v pri me rih, ko se pove ča potre ba po krmi, podobno kot v Čr ni vasi tudi v Bev kah taka zem ljiš ča oči sti jo in spre me ni jo nazaj v ob de lo val na. Po naved bah doma či na je cena kme tij skih zem ljišč v Bev kah prib liž no 1 /m 2, slab ših zem ljišč pa od 40 do 50 centov. 5 Pokra jin ski grad ni ki na pilot nih območ jih Za ni ma lo nas je, kate ri pokra jin ski grad ni ki sestav lja jo pokra jin sko pestrost pilotnih obmo čij, od česa so odvi sni in kak šna je nji ho va vlo ga. Kljub pro stra ni rav ni ni pokra - ji na na Ljub ljan skem bar ju ni mono to na. Bad ju ra (1953, 37) je o Bar ju še pred nekaj 57

59 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja Pre gled ni ca 3: Pokra jin ski grad ni ki na pilot nih območ jih na Ljub ljan skem bar ju (viri za opre de lje va nje: Bad ju ra 1953; Groz nik Zei ler 2000, Inter pre ta cij ski ključ 2011; Jogan in sode lav ci 2004; Lexi con sil ve stre 2013; Sadar 1961a; Sadar 1961b; Slo var slo ven ske ga knjiž ne ga 2014). po kra jin ski grad nik opre de li tev Nji va Ze le njav ni vrt Dre ve sni ca Sred nje inten ziv ni trav nik In ten ziv ni trav nik Ek sten ziv ni trav nik Niz ko de bel ni sadov njak Vi so ko de bel ni sadov njak Red no ora no zem ljiš če. Sem spa da jo tudi zem ljiš ča s krm ni mi rastli na mi (na pri mer dete ljo) in zem ljiš ča v pra hi. Manj še zem ljiš če, navad no v bli ži ni hiše, kjer se goji vrt ni na. Zem ljiš če, na kate rem vzga ja jo sadi ke sad nih/gozd nih/okra snih dre ve snih vrst in grmov nic. Zem ljiš če, pora slo s tra vo, ki jo kosi jo 2 3 krat na leto (dru ga koš nja se ime nu je ota va, tret ja otav ček ali vnu ka). Trav nik, ki ga kosi jo 4 5 krat na leto. Zem ljiš če, pora slo s tra vo in dru gi mi vrsta mi, ki ga kosi jo do enkrat na leto. Prva koš nja se ime nu je seno, zato ga vča sih ime nu je jo tudi seno žet. Kljub temu da se to ime upo rab lja za gor ske in pla nin ske trav ni ke, so»sno žet«ome nja li sta rej ši pre bi val ci Bevk. Trav nik, zasa jen z niz ko de bel nim sad nim drev jem. Navad no ob hišah in okra snih vrto vih. V ta tip spa da jo tudi nasa di ame riš kih borov nic. Raba je inten ziv na. Trav nik, zasa jen z vi so ko de bel nim sad nim drev jem. Navad no med hiša mi in vrto vi ali na robu vasi, pre den se zače nja jo nji ve. Raba je eksten ziv na. Dre ve sna plan ta ža Zem ljiš če, na kate rem je zasa je no gozd no drev je, name nje no pri de - la vi lesa, vzga ja nju okra snih dre ves ali pri do bi va nju plo dov ozi ro ma dru gih delov drev ja. Pri zasa di tvi so že upo šte va ne raz da lje ob poznej šem raz voj nem sta nju sesto ja. Pa šnik Ogra je no zem ljiš če, pora slo s tra vo, red ki mi grmi in gozd ni mi dreve si, na kate rem se pase jo živa li. Me ji ca Po vr ši ne, pora sle z gozd nim drev jem ali grmov jem, ki niso niti šir še niti kraj še kot 15 me trov. Na Ljub ljan skem bar ju smo iden ti fi ci ra li dva tipa mejic. Prvi tip pred stav lja skle nje na vrsta gosto in narav no rasto čih gozd nih dre ves ter grmov. Naj več krat se pojav lja jo ob poteh, poto kih in jar kih. Drug tip mejic so nizi dre ves, zasa je ni ob zem ljiš kih mejah. Gr miš če Zem ljiš če, pora slo z več sku paj rasto čih grmov. 58

60 Opuš če no Neob de la no ali opuš če no kme tij sko zem ljiš če. Tu je rod no steb li kov je Opuš če no zem ljiš če, poraš če no z vi so ki mi tuje rod ni mi steb li ka mi, ki pre ha ja jo v gr miš ča in goš čo. Steb li kov je Vlaž na povr ši na, poraš če na z vi so ki mi steb li ka mi. Obi čaj no se kosi enkrat na leto. Če se je ne kosi, pre ha ja v gr miš če in goš čo. Gozd Zem ljiš če, pora slo z gozd nim drev jem, ki se ne upo rab lja v kmetijske name ne. Od loga se raz li ku je po tem, da ni poplav ljen. Goz dič Manj še zem ljiš če, pora slo pre tež no z dre ve si in red ki mi grmi. Običaj no sre di polj. V Bev kah smo ga vča sih zasle di li tudi v opušče nih delih vasi. Goš ča Tež ko pre hod no zem ljiš če v za raš ča nju, na gosto pora slo z grmi in gozd nim drev jem. Log Me ša ni gozd na obča sno poplav nem območ ju ali v tonu reke. Naš li smo ga v Bev kah na pre de lu sta re stru ge Ljub lja ni ce in ob ret jih v Iš ki Loki. Gra je no Po vr ši na, na kate ri so gra je ni objek ti, dvo riš ča, dovo zi in podob na infra struk tu ra, pove za na s člo ve ko vi mi dejav nost mi (se nik, kozo lec, lopa sre di trav ni ka, ). Okra sni vrt/tra ta Manj še zem ljiš če okrog hiše s tra to, cve ti ca mi, grmi, okra sni mi dreve si in podob nim. Pot/ko lo voz Slab še vzdr že va na voz na pot na poljih/trav ni kih/goz do vih, kjer se da vozi ti s trak tor jem. Ce sta Red no vzdr že va na asfal ti ra na pot, name nje na raz lič ne mu vsa kod nev ne mu pro me tu. Opuš čen kam no lom Ob moč je, kjer so lomi li kame nje. Moč vir je Bolj ali manj namo če ne povr ši ne, pora sle s tr stič jem, šaši, loč ki in podob nim rast jem. Lah ko so narav ne ga ali umet ne ga nastan ka. Reka/po tok Vo do tok s te ko či mi voda mi. Sem šte je mo tudi del no regu li ra ne vodo to ke. Ka nal Red no vzdr že van raven umet no izko pan jarek za odva ja nje vode na moč vir na tem sve tu. V pre te klo sti so ga izko pa li roč no, danes s stro jem, ime no va nim jar kač, ki zara di poseb ne šab lo ne kop lje glob lje jar ke. Ret je Po Bad ju ri (1953, 235) je ret je ozi ro ma vret je kraj, kjer voda v močnej ših izvi rih vre iz zem lje. Na Ljub ljan skem bar ju so ret ja zna na kot bar jan ska okna. V Iš ki Loki smo še naš li 3 ret ja, ki pa zara di niža nja pod tal ni ce izgi nja jo. 59

61 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja deset let ji zapi sal:»be žen pogled na topo graf sko kar to Ljub ljan ske ga bar ja 1 : ali 1 : nam poka že, kako je ta pro stra na ravan, dol ga pla nja va od Vrh ni ke do Škof lji ce, vse navz križ pre tr ga na, pre gra je na, raz ko sa na ter kako red ke so še celi ne, to je pro ge, deli, del ci (par ti, par ce le), neob de la ne, nepre ri te, nepre ko pa ne, torej z ni či mer pre gra je ne, pre tr ga ne, pre de lje ne zem lje, kakor so na pri mer: glad ki trz ni, paše, ledine, puš če, tra te, pusto te, loke itd.«. Ured ba o kra jin skem par ku Ljub ljan sko bar je (2008) v 4. ali ne ji 12. čle na v sklo pu mozaič ne pokra ji ne v pr vem vars tve nem območ ju Kra - jin ske ga par ka Ljub ljan sko bar je našte va mokriš ča, vod ne povr ši ne, sesto je viso ke ga šaš ja, loke, bar jan ske goz do ve in moč vir ne gozd ne združ be. Po kra jin ska pestrost je v ve li ki meri odvi sna od člo ve ko vih dejav no sti v pro sto - ru, na Ljub ljan skem bar ju pa smo bili zad njih 200 let pri ča inten ziv nim člo ve ko vim pose gom, zara di kate rih neka te rih pokra jin skih grad ni kov, kot na pri mer šotišč, sko - raj da ne naj de mo več. V pre gled ni ci 3 nava ja mo pokra jin ske grad ni ke, ki smo jih evi den ti ra li med teren skim razi sko va njem pilot nih obmo čij in podrob ne je ana li zi - ra mo nji ho vo raz po re je nost v pro sto ru. Na vseh treh območ jih sku paj smo evi den ti ra li 28 raz lič nih tipov pokra jin skih grad ni kov. Na prvi pogled dokaj obe ta ven poda tek z vi di ka pokra jin ske pestro sti, čigar pomemb nost upa de po pre gle du veli ko sti povr šin v hek ta rih, nave de nih v pre gled - ni ci 4, saj je veli ko grad ni kov majh nih in frag men ti ra nih. V pri ču jo či knji gi se ne ukvar ja mo podrob ne je z ve li kost jo in frag men ti ra nost jo posa mez nih grad ni kov, kljub temu pa opo zar ja mo, da veli kost zaplat pomemb no vpli va na zmož nost zago tav lja - nja eko si stem skih sto ri tev posa mez ne ga pokra jin ske ga grad ni ka. Na celot nem območ ju pre vla du je jo pokra jin ski grad ni ki s kme tij sko rabo: sred - nje inten ziv ni trav ni ki (27,1%), nji ve (18,9%), eksten ziv ni (13,7%) in inten ziv ni trav ni ki (8,3 %) ter pašni ki (3,7 %), ki sku paj zaje ma jo 71,7 % celot ne ga preu če va ne ga območ - ja. Sklad no s tem na seda njo pokra ji no moč no vpli va jo kmet je, ki so ključ ni delež ni ki in last ni ki zem ljišč. Nasled njih 4,7 % območ ja odpa de na gozd; 4,4 % povr ši ne je gra - je ne. Preo sta lih 21 ti pov pokra jin skih grad ni kov skup no zaje ma 19,2 % celot ne ga preu če va ne ga območ ja. 3,7 % območ ja obse ga jo meji ce. Steb li kov je se raz pro sti ra na 2,6 % območ ja, opuš če no na 1,9 %, okra sni vrt/tra ta zav ze ma 1,5 %, goš ča 1,4 % in ceste 1 %. Sko raj nera zum lji vo, a vi so ke ga bar ja, po kate rem je območ je dobi lo ime, na pilot nih območ jih nismo več naš li. In to kljub temu, da vsa tri območ ja z več jim delom zem ljišč ali celo v ce lo ti sega jo na območ je tek ton ske udo ri ne, kje so bili v pre - te klo sti mokri pašni ki in mokri trav ni ki! Naj de mo le še moč vir ja, ki na razi sko va nih območ jih sku paj obse ga jo samo še 2,2 %, pri čemer se je tre ba zave da ti, da se z iz je - mo Male ga pla ca v Bev kah v glav nem pojav lja jo le še ob opuš če nih kana lih in poto kih. Prav tako nismo več naš li loke, mahu, vres ja in podob nih mokrot nih pokra jin skih Pre gled ni ca 4: Pokra jin ski grad ni ki, nji ho va veli kost v hek ta rih (ha) in dele žih po posa mez nih pilot nih območ jih v le tih p str

62 njiva zelenjavni vrt intenzivni travnik srednje intenzivni travnik ekstenzivni travnik nizkodebelni sadovnjak visokodebelni sadovnjak drevesna plantaža drevesnica pašnik mejica grmišče opuščeno tujerodno steblikovje steblikovje gozd gozdič gošča log grajeno okrasni vrt/trata pot/kolovoz cesta kamnolom (opuščen) močvirje reka/potok kanal retje Iška Loka Črna vas Bevke hektari Sli ka 11: Pokra jin ski grad ni ki na pilot nih območ jih v le tih

63 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja po kra jin ski grad nik Iš ka Loka de lež na pilot nem de lež po (ha) območ ju (%) območjih (%) nji va 85,06 25,57 35,6 ze le njav ni vrt 1,93 0,58 25,9 in ten ziv ni trav nik 51,21 15,39 48,9 sred nje inten zi ven trav nik 108,65 32,66 31,7 ek sten ziv ni trav nik 29,77 8,95 17,2 niz ko de bel ni. sadov njak 0,23 0,07 4,2 vi so ko de bel ni sadov njak 0,19 0,06 5,8 dre ve sna plan ta ža 0, dre ve sni ca 0, pa šnik 1,04 0,31 2,2 me ji ca 5,73 1,72 12,2 gr miš če 0,75 0,23 7,1 opuš če no 7,13 2,14 30 tu je rod no steb li kov je 0,11 0,03 2,9 steb li kov je 12,11 3,64 36,2 gozd 0, goz dič 0,91 0,27 9,1 goš ča 2,82 0,85 15,5 log 0,53 0,16 42,1 gra je no 10,8 3,25 19,3 okra sni vrt/tra ta 1,1 0,33 5,7 pot/ko lo voz 2,52 0,76 35,5 ce sta 3,2 0,96 25,5 kam no lom (opuš čen) 0, moč vir je 3,76 1,13 13,5 reka/po tok 0,72 0,22 27,1 ka nal 2,02 0,61 22,3 ret je 0,39 0, Vso ta v ha 332, ,3 62

64 Čr na vas de lež na de lež Bev ke de lež na de lež vso ta de lež na (ha) pilot nem po (ha) pilot nem po (ha) celot nem območ ju območjih območ ju območjih območ ju (%) (%) (%) (%) (%) 74,3 25,93 31,1 79,48 12,29 33,3 238,84 18,9 1,18 0,41 15,8 4,35 0,67 58,3 7,46 0,6 29,93 10,45 28,6 23,54 3,64 22,5 104,68 8,3 96,13 33, ,35 21,39 40,3 343,13 27,1 0,73 0,25 0,4 142,45 22,02 82,4 172,95 13,7 2,09 0,73 38,1 3,17 0,49 57,7 5,49 0,4 1,22 0,43 37,4 1,85 0,29 56,7 3,26 0,3 0,04 0,01 4 0,97 0, ,01 0, ,02 0, ,02 0,1 2,46 0,86 5,3 42,78 6,61 92,4 46,28 3,7 17,33 6,05 36,9 23,87 3,69 50,9 46,93 3,7 0,23 0,08 2,2 9,55 1,48 90,7 10,53 0,8 9,53 3,33 40,2 7,07 1,09 29,8 23,73 1,9 1,45 0,51 37,7 2,29 0,35 59,5 3,85 0,3 1,2 0,42 3,6 20,12 3,11 60,2 33,43 2, ,12 9, ,12 4,7 3,35 1,17 33,6 5,72 0,88 57,3 9,98 0,8 5,23 1,83 28,8 10,10 1,56 55,6 18,15 1, ,73 0,11 57,9 1,26 0,1 21,6 7,54 38,7 23,44 3, ,84 4,4 9,94 3,47 51,8 8,15 1,26 42,5 19,19 1,5 0,35 0,12 4,9 4,22 0,65 59,5 7,09 0,6 3,49 1,22 27,9 5,84 0,9 46,6 12, ,40 0, ,40 0 0,34 0,12 1,2 23,79 3,68 85,3 27,89 2,2 1,91 0,67 71,8 0,03 0 1,1 2,66 0,2 2,5 0,87 27,6 4,54 0,7 50,1 9,06 0, , , ,6 646, ,1 1266,

65 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja grad ni kov. Vse nave de no kaže na moč no izsu še va nje Bar ja in spre me nje no pokra - ji no. Kar 14 (!) pokra jin skih grad ni kov je manj ših od 1 % (ce lot ne ga) razi sko va ne ga območ ja. Ta poda tek naka zu je moč no frag men ti ra nost pokra jin skih grad ni kov. Po posa mez nih pilot nih območ jih se pri sot nost in dele ži pokra jin skih grad ni - kov raz li ku je jo, prav tako se raz li ku je jo obse gi obmo čij. Naj več, 27 po kra jin skih grad ni kov je na pilot nem območ ju Bevk, ki meri 646,94 ha in so med vse mi tre mi pilot ni mi območ ji naj bolj mozaič ne. Sle di Iška Loka z ob se gom 332,68 hek ta ra in s 24 raz lič ni mi pokra jin ski mi grad ni ki. Z ob se gom 286,53 ha je naj manj še območje Črne vasi, kjer naj de mo 23 po kra jin skih grad ni kov (sli ke 12, 13 in 14). Gle de na to, da v Čr ni vasi za raz li ko od Bevk in Iške Loke ni sti ka pokra jin skih enot, je tam prav - za prav raz me ro ma veli ko pokra jin skih grad ni kov. Raz li ke v za sto pa no sti pokra jin skih grad ni kov po posa mez nih območ jih so del no odvi sne od raz lič ne geo loš ke pod la ge in hidro loš kih zna čil no sti, ki pogo ju je jo raz voj prsti, v več ji meri pa od rabe zem - ljišč. Prav sled nje bis tve no vpli va na spre mi nja nje pestro sti. Tako so na pri mer na nek da njih obsež nih območ jih mokrih pašni kov danes raz lič no inten ziv ni trav ni ki, nji ve, meji ce, grmiš ča, goš ča in goz di či. Iz ene ga pre vla du jo če ga je nasta lo več manjših, raz lič no raz po re je nih pokra jin skih grad ni kov. Ven dar lah ko v na da lje va nju člo veko - vi pose gi z in ten ziv no obde la vo vodi jo nazaj k mo no to ni pokra ji ni, v ka te ri pre vla du je le nekaj pokra jin skih grad ni kov z in ten ziv no rabo (nji ve, inten ziv ni trav ni ki). Samo v Bev kah, ki so se raz vi le ob osa mel cih Kosta nje vi ca in Brdo, naj de mo pra - vi gozd in opuš čen kam no lom. Po dru gi stra ni so le na robu Iške Loke, ki se je raz vi la ob sti ku vrša ja z bar jem, še ret ja ozi ro ma bar jan ska okna. V pre te klo sti jih je bilo več, a za ra di niža nja pod tal ni ce in zasi pa va nja naglo pre si ha jo, zato bi jih velja lo na pilot - nem območ ju ohra nja ti. Tovrst nih pokra jin skih grad ni kov ne naj de mo na območ ju Črne vasi, kjer tudi ni več loga, prav tako nismo opa zi li dre ve sni ce. Sled nje nismo zasle di li niti v Iš ki Loki, kjer tudi ni dre ve snih plan taž. Preo sta li pokra jin ski grad - ni ki se pojav lja jo na vseh treh pilot nih območ jih. V Iš ki Loki pokra jin ski grad ni ki s kme tij sko rabo obse ga jo 82,88 %, v Čr ni vasi 71,04 %, znat no manj v Bev kah, 65,94 %. Ven dar se pilot na območ ja raz li ku je jo z vidi - ka inten ziv no sti rabe ome nje nih zem ljišč. V Iš ki Loki in Črni vasi je naj več sred nje inten ziv nih trav ni kov, ki jim sle di jo nji ve in inten ziv ni trav ni ki, daleč zadaj so eksten - ziv ni trav ni ki in pašni ki. Pre cej dru ga če je v Bev kah, kjer so po obse gu sko raj ize na če ni eksten ziv ni trav ni ki (21,02 %) in sred nje inten ziv ni trav ni ki (21,39 %), občut no manj Sli ka 12: Pokra jin ski grad ni ki na pilot nem območ ju Iške Loke na Ljub ljan skem barju v le tih p Sli ka 13: Pokra jin ski grad ni ki na pilot nem območ ju Črne vasi na Ljub ljan skem barju v le tih p str. 66 Sli ka 14: Pokra jin ski grad ni ki na pilot nem območ ju Bevk na Ljub ljan skem bar ju v le tih p str

66 65

67 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja 0 0,25 0,5 0,75 1 km Črna vas njiva nizkodebelni sadovnjak zelenjavni vrt visokodebelni sadovnjak intenzivni travnik drevesna plantaža srednje intenzivni travnik mejica ekstenzivni travnik grmišče pašnik opuščeno tujerodno steblikovje reka/potok steblikovje okrasni vrt/trata gozdič pot/kolovoz gošča cesta močvirje grajeno kanal Avtorica zemljevida: Mateja Šmid Hribar Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 66

68 Kostanjevica Bevke Brdo njiva visokodebelni sadovnjak steblikovje reka/potok zelenjavni vrt drevesna plantaža gozd okrasni vrt/trata intenzivni travnik drevesnica gozdič pot/kolovoz srednje intenzivni travnik mejica gošča cesta ekstenzivni travnik grmišče log kamnolom pašnik opuščeno močvirje grajeno nizkodebelni sadovnjak tujerodno steblikovje kanal 0 0,25 0,5 0,75 1 km Avtorica zemljevida: Mateja Šmid Hribar Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 67

69 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja je njiv (12,29 %), pašni kov je 6,6 %, inten ziv nih trav ni kov le 3,64 %. Dobr šen delež v Bev kah odpa de na gozd (9,14 %). Pašni ki niso tako sona rav ni, kot smo pred vi de - va li. Kljub niz ke mu vno su fito far ma cevt skih sred stev jih Vidrih in Čop (2013) z vi di ka inten ziv no sti rabe ena či ta s pet krat koše nim trav ni kom let no. Poleg tega ne vpli va - jo ugod no na bio di ver zi te to. Preo bre me ni tev pašni kov lah ko pri ve de do pre pa še nih in degra di ra nih zem ljišč, na kar opo zar ja jo Mili čić s so de lav ci (2011). V Bev kah smo ob kon cu teren ske ga dela opa zi li pose ben pokra jin ski grad nik, in sicer meša no rabo koš nje in paše. Trav nik naj prej poko si jo, poz no pole ti pa ga ogra di jo in spre me ni jo v pa šnik. Tega grad ni ka nismo pose bej popi so va li, saj je tež ko opa zen, ven dar bi ga bilo zani mi vo v pri hod nje podrob ne je preu či ti. Po naved bah kme tij ske ga stro kov - nja ka so tak sistem poz na li v pre te klo sti, ko so dolo če ne trav ni ke poko si li do 25. ali 26. ju li ja, poz ne je pa je bila na njih paša dovo lje na vsem iz vasi. Ti pi čen pokra jin ski grad nik so kana li ozi ro ma jar ki. Gle de na stop njo zaraš če - no sti je na bar ju več tipov jar kov, od sve že izko pa nih, v ka te re se nase li jo pro sto pla va jo če rast lin ske vrste, zamoč vir je nih s stal no vodo do zaraš če nih z gr mov ni mi in tudi dre ve sni mi vrsta mi, ki so le še obča sno poplav lje ni. V tem pogle du čiš če nje jar kov po eni stra ni pri po mo re k na dalj nje mu osu še va nju zem ljišč in izgu bi mokrot - nih trav ni kov, po dru gi pa krat ko roč no pris pe va živ ljenj ska oko lja vod nim vrstam. Zara di ero zi je ora nje kana le uni ču je bolj kot koš nja. Kmet je manj še kana le ob nji - vah čisti jo sami prib liž no na dve do tri leta, ob trav ni kih jih čisti jo na pet let. Več je kana le, ime no va ne tudi odvod ni ki I. in II. reda, na vsa kih nekaj let vzdr žu je jo in čisti - jo vod no gos po dar ska pod jet ja (Kru šnik s so de lav ci 2000). Po mem ben pokra jin ski grad nik so meji ce, ki so v raz lič nih doku men tih ome nje - ne kot tipič ne za Ljub ljan sko bar je (Ured ba o Kra jin skem 2008). Med teren skim delom smo opa zi li dva tipa mejic. V Iš ki Loki in del no tudi v Bev kah meji ce v ve li - ki meri sesto ji jo iz samo za raš ča jo če ga vrbov ja in črno jel šev ja ob zaraš če nih kana lih in prak tič no niso v rabi, v Čr ni vasi pa so zasa je ne ob kana lih in odra ža jo pose li tev ter par ce la ci jo območ ja. Sestav lja jo jih jel še, jese ni in hra sti. Oba tipa mejic sta pomemb - na kot kori dor in živ ljenj ski pro stor za raz lič ne žival ske vrste, zato ju v ok vi ru te razi ska ve nismo pose bej raz li ko va li. V pri hod nje bi bilo tre ba kar ti ra ti in preu či ti tipe mejic na Ljub ljan skem bar ju z vi di ka nastan ka in rabe, saj je to neloč lji vo poveza no z nji ho vim bodo čim obsto jem. Gle de na veli kost posa mez ne ga območ ja naj več jo povr - ši no obse ga jo meji ce na območ ju Črne vasi (6,05 %), sko raj polo vi co manj v Bev kah (3,69 %) in samo 1,72 % na območ ju Iške Loke. Ven dar pa je naj več posa mez nih mejic v Bev kah. Vse obsež nej ši grad nik posta ja jo gra je ne povr ši ne: Iška Loka 3,25 %; Bev - ke 3,62 %; Črna vas 7,54 %. Med tem ko v Iš ki Loki ohra nja jo pose li tev zno traj vaš ke ga jedra in se jim na ta račun zmanj šu je delež viso ko de bel nih (0,06 %) in niz ko de bel - nih (0,07 %) sadov nja kov ter okra snih vrtov in trat (0,33 %), so v Bev kah pozi da li veli ko rodo vit nih zem ljišč na Poli ci, novej še hiše ima jo soraz mer no veli ke okra sne 68

70 MATEJA ŠMID HRIBAR Sli ka 15: Grmiš če na opuš če nem trav ni ku pri Bev kah leta VIKTOR ŠMID Sli ka 16: Steb li kov je na Ljub ljan skem bar ju. 69

71 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja vrto ve (1,26 %), pogo sto tudi niz ko de bel ne sadov nja ke (0,49 %). Še bolj pose lje no je območ je Črne vasi, ki je bilo pred gos po dar sko kri zo kljub poplav ni nevar no sti zelo vab lji vo za šte vil ne inve sti tor je. Tudi tam so ob hišah pogo sto okra sni vrto vi in tra - te (3,47 %) ter niz ko de bel ni sadov nja ki (0,73 %). Med vse mi tre mi območ ji je prav Črna vas poplav no naj manj var na. V Bev kah (0,29 %) in Črni vasi (0,43 %) se je ohra - ni lo še nekaj sta rih viso ko de bel nih sadov nja kov, v Iš ki Loki jih sko raj ni več. Med teren ski mi ogle di smo opa zi li še nasled nje zani mi ve, a po obse gu zelo majh ne pokra - jin ske grad ni ke, ki kljub temu pris pe va jo k več ji pokra jin ski pestro sti in sta bil no sti kul tur ne pokra ji ne: steb li kov je, grmiš če, goš čo, goz dič in log. Na vseh treh območ - jih se ob opuš ča nju koš nje ali na pre de lih, kjer ni mož no kosi ti (na pri mer ob sti ku kana lov), zač ne zaraš ča ti steb li kov je. Z na ra vo vars tve ne ga vidi ka je steb li kov je zelo zaže len pokra jin ski grad nik, saj daje živ ljenj ski pro stor kos cu in dru gim ogro že nim pti cam. Ven dar je ta pokra jin ski grad nik po eni stra ni ogro ža inten ziv no kme tijs tvo, saj ga pogo sto spre mi nja jo v nji ve s ko ru zo, po dru gi stra ni pa se ob opu sti tvi koš - nje zač ne hitro zaraš ča ti z gr mov ni mi vrsta mi, ki poz ne je, ko se jim pri dru ži jo dre ve sne vrste, pre ra ste jo v ne pre hod no goš čo kot nasled njo suk ce sij sko fazo. Naj več ji delež zav ze ma steb li kov je v Iš ki Loki (3,64 %), neko li ko manj v Bev kah (3,11 %), sko raj nez - na ten (0,42 %) je nje gov delež v Čr ni vasi. Grmišč in gošč je na vseh treh območ jih malo (gr miš če Iška Loka 0,23%, Črna vas 0,08 in Bev ke 1,48%; goš ča Iška Loka 0,85%, Črna vas 1,83 % in Bev ke 1,56 %), kar kaže na dokaj inten ziv no obde la nost zem ljišč. Prav tako je malo goz di čev (Iš ka Loka 0,27 %, Črna vas 1,17 % in Bev ke 0,88 %). Poleg raz lič ne suk ce sij ske faze se goz dič od goš če raz li ku je tudi z vi di ka nege, vsaj v za čet - ni fazi nego zaje ma jo ukre pi kot so odstra nje va nje grmov nic in vej, kar ugod no vpli va na pove ča no gosto to dre ves. Ob ret jah v Iš ki Loki in v sta ri stru gi Ljub lja ni ce pri Bev - kah, kjer so obča sne popla ve, smo opa zi li nekaj manj ših obmo čij logov. Na vseh treh območ jih smo naš li tudi nekaj opuš če nih zem ljišč (Iš ka Loka 2,14 %; Črna vas 3,33 %; Bev ke 1,09 %). Tovrst ne povr ši ne so prob le ma tič ne, ker jih hitro poseli jo tuje rod ne vrste, pred vsem tuje rod no steb li kov je, ne pa, kot bi pri ča ko va li, eksten ziv ni trav ni ki in steb li kov ja avtoh to nih vrst. Pred vi de va mo, da bi bilo za dose - go eksten ziv ne ga trav ni ka poleg nuj ne red ne vsa ko let ne koš nje zem ljiš če tre ba zase ja ti z iz bra ni mi vrsta mi, saj so ta zem ljiš ča pogo sto pre več odda lje na od eksten - ziv nih trav ni kov, da bi se lah ko zase ja la sama. Dodat no ovi ro pred stav lja osu še nost zem ljišč, zara di kate re se ob odsot no sti uprav lja nja mar sik je zelo hitro zara ste jo steb - li kov je, grmi čev je in posa mez na dre ve sa, zato je za ohra nja nje eksten ziv nih trav ni kov ključ na prav koš nja. Na vseh treh območ jih naj de mo ceste (Iš ka Loka 0,96 %; Črna vas 1,22 %; Bev - ke 0,9 %). S ko lo vo zi ter podob ni mi polj ski mi pot mi so zelo dobro pove za ni posa mez ni pre de li v Iš ki Loki (0,65 %) in Bev kah (0,76 %). Poti je znat no manj v Čr - ni vasi (0,12%), ki je dokaj na gosto pre pre de na s ka na li (0,87%) in regu li ra ni mi poto ki (0,67 %). Teh je v Iš ki Loki in Bev kah manj; v Iš ki Loki kana li pred stav lja jo 0,61 %, 70

72 reke in regu li ra ni poto ki 0,22 %, v Bev kah je kana lov 0,7 %, rek in regu li ra nih poto - kov pa sko raj ni, saj pilot no območ je sega le do reke Ljub lja ni ce. Zelo maj hen delež na vseh treh območ jih zaje ma jo zele njav ni vrto vi (Iš ka Loka 0,58 %; Črna vas 0,41 %; Bev ke 0,67 %), dre ve sne plan ta že (Čr na vas 0,01 %; Bev ke 0,15 %) ter dre ve sni ca (0,16 %) v Bev kah. Na pod la gi teren skih ogle dov in ob pre gle du kart ugo tav lja mo, da območ ja niso tako homo ge na, kot se zdi pri splo šni obrav na vi Ljub ljan ske ga bar ja, kar je lepo razvidno na sli ki 17, ki pri ka zu je zasto pa nost pokra jin skih grad ni kov po posa mez nih območjih. Iška Loka Črna vas Bevke njiva drevesna plantaža steblikovje pot/kolovoz zelenjavni vrt drevesnica gozd cesta intenzivni travnik pašnik gozdič kamnolom (opuščen) srednje intenziv. travnik mejica gošča močvirje ekstenzivni travnik grmišče log reka/potok nizkodeb. sadovnjak opušèeno grajeno kanal visokodeb. sadovnjak tujerodno steblikovje okrasni vrt/trata retje Sli ka 17: Dele ži pokra jin skih grad ni kov po posa mez nih pilot nih območ jih v letih

73 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja Po kra jin ski grad ni ki so pomemb ni pri zago tav lja nju dolo če nih funk cij in sto ri - tev v pro sto ru. Od njih je odvi sna bla gi nja in kako vost živ lje nja. A kljub nji ho vi vlo gi še ved no niso pre poz na ni in upo šte va ni kot pod por no orod je v po li ti kah odlo ča nja pri načr to va nju raz vo ja pokra jin (de Groot s so de lav ci 2010). Ker je veli ko pokra - jin skih grad ni kov v kul tur ni pokra ji ni preob li ko va nih, je za traj nost no uprav lja nje pokra ji ne pomemb no poz na va nje nji ho ve stop nje narav no sti ozi ro ma antro po ge no - sti. Zani ma lo nas je, kako narav ni so posa mez ni grad ni ki ozi ro ma kak šna je stop nja člo ve ko vih pose gov, potreb nih za nji ho vo vzdr že va nje. Bolj ko so grad ni ki antro po - ge ni, več ja je potre ba po vno sih, manj sta bi len in tra jen je pokra jin ski grad nik in obrat no. Poda tek vpli va na razu me va nje in vred no te nje pokra jin ske pestro sti, saj z vi - di ka sta bil no sti in traj no sti pokra ji ne ni vsee no, kaj sestav lja pokra jin sko pestrost. Sle deč for mu li, da pokra ji no sestav lja jo pokra jin ski grad ni ki, ki ima jo svo je funk - cije, se s spre mem bo pokra jin skih grad ni kov spre mi nja jo nji ho ve funk ci je in eko si stem ske sto ri tve. Pokra ji na se ne spre mi nja le vizual no, tem več tudi funk cio - nal no, kar vpli va na kako vost živ lje nja. Nji ve, plan taž ni nasa di borov nic in podob ni grad ni ki res da pove ču je jo pestrost, a oprav lja jo pre cej manj eko si stem skih sto ri tev kot na pri mer viso ko bar je ali eksten ziv ni trav nik, poleg tega doma či nom in šir ši jav - no sti, z iz je mo last ni kom, pri na ša jo manj kori sti. Iden ti fi ci ra ne pokra jin ske grad ni ke smo z vi di ka rabe in ener gi je, porab lje ne za nji ho vo vzdr že va nje, raz vr sti li v ka te go ri je narav no sti od 0 (ume ten sistem) do 7 (nara - ven sistem), pri čemer na nobe nem pilot nem območ ju nismo naš li skraj nih kate go rij narav no sti ozi ro ma antro po ge no sti (Šmid Hri bar 2014). S tem smo dobi li infor ma - ci jo o tem, kako narav na ozi ro ma spre me nje na je pokra ji na. Ugo to vi li smo, da tudi z vi di ka narav no sti pilot na območ ja niso homo ge na. Gle de na to, da je Ljub ljan sko bar je pode žel ska kul tur na pokra ji na, smo pri ča ko va li, da bo veči na zem ljišč pri padala Iška Loka Črna vas Bevke 1 preoblikovan sistem 2 kulturni sistem z visokim poseganjem 3 kulturni sistem s srednjim poseganjem 4 kulturni sistem z nizkim poseganjem 5 polnaraven sistem 6 naravi bližnji sistem Sli ka 18: Zasto pa nost kate go rij narav no sti na pilot nih območ jih Iška Loka, Črna vas in Bev ke v le tih (Šmid Hri bar 2014). 72

74 pokra jin skim grad ni kom, v ka te rih so pro ce si pogo je ni s člo ve ko vi mi dejav nost mi, a so vno si sno vi zmer ni, kot na pri mer eksten ziv ni trav nik, viso ko de bel ni sadov njak, dre ve sna plan ta ža. Ven dar se je izka za lo, da je tovrst nih grad ni kov, razen v Bev kah, malo. V Iš ki Loki in Črni vasi naj več ji delež obse ga jo pokra jin ski grad ni ki z vi so kim pose ga njem (na pri mer inten ziv ni sadov njak, inten ziv ni trav nik, kanal, nji va, zelenjav - ni vrt, okra sni vrt, opuš čen kam no lom), v Bev kah pa pokra jin ski gradni ki s sred njim pose ga njem (na pri mer dre ve sni ca, sred nje inten ziv ni trav nik, pašnik in regu li ran potok). Na vseh treh območ jih so prib liž no v ena kem obse gu zasto pani pol na rav ni pokra jin ski grad ni ki, kot so goz dič, meji ca, steb li kov je in ret je. Med pokra jin ski mi grad ni ki, ki so nara vi bliž nji, na pilot nih območ jih naj de mo gozd, log, goš čo, grmiš - če in moč vir je. V ve li ki meri so to živ ljenj ska oko lja ogro že nih avtoh to nih žival skih vrst. Zara di moč no spre me nje ne pokra ji ne Ljub ljan ske ga bar ja je na pilot nih območ - jih tovrst nih grad ni kov malo, po pri ča ko va nju jih je zara di ohra nje ne ga rezer va ta Mali plac še naj več v Bev kah, pre cej siro ma šnej ši s to vrst ni mi grad ni ki sta Iška Loka in Črna vas (Šmid Hri bar 2014). 5.1 Vpliv kme tij skih pla čil na pokra jin ske grad ni ke Po seb no poglav je v raz vo ju pode žel ske pokra ji ne so kme tij ska pla či la: nepo sred - na pla či la, pla či la za območ ja z ome je ni mi mož nost mi za kme to va nje (OMD) in kme tij sko okolj ska pla či la (Pro gram raz vo ja pode že lja 2014, Pla či la 2016). Z vi - di ka varo va nja kul tur ne pokra ji ne na Ljub ljan skem bar ju je spor no, da last ni ki za kme to va nje celo v pr vem vars tve nem območ ju lah ko uve ljav lja jo pla či la, ki prvenstve - no pod pi ra jo kme tijs tvo in ne vars tva nara ve, kar je prav za prav cilj prve ga vars tve ne ga območ ja. Gle de na to, da so vsa tri pilot na območ ja zno traj kra jin ske ga par ka, so kme - tom, poleg izbra nih kme tij sko okolj skih podu kre pov iz I. sku pi ne zmanj še va nje nega tiv nih vpli vov kme tijs tva na oko lje in II. sku pi ne ohra nja nje narav nih danosti, biot ske raz no vrst no sti, rodo vit no sti tal in tra di cio nal ne kul tur ne pokra ji ne, na voljo še podu kre pi iz III. sku pi ne, ki je name nje na za varo va nje zava ro va nih obmo čij. V zad - njo sku pi no spa da jo: ohra nja nje poseb nih tra višč nih habi ta tov, ohra nja nje tra višč nih habi ta tov metu ljev, ohra nja nje stelj ni kov in ohra nja nje habi ta tov ptic vlaž nih eksten - ziv nih trav ni kov na območ jih Natu ra Ven dar pla či la niso na voljo povsod, tem več le na cilj no izbra nih pre de lih, pri ka za nih v splet ni a pli ka ci ji Regi stra kme tij skih gos - po dar stev GERK (Jav ni pre gle do val nik gra fič nih 2014). Po podat kih ome nje ne splet ne a pli ka ci je so vse zgo raj ome nje ne podu kre pe iz III. sku pi ne lah ko uve ljav - lja li kmet je na izbra nih pre de lih pilot nih obmo čij Iške Loke in Bevk, na celot nem pilot nem območ ju Črne vasi pa le podu kre pa ohra nja nje stelj ni kov in ohra nja nje tra - višč nih habi ta tov metu ljev. Pri tem je zani mi vo, da so ime li kmet je leta 2014 na vseh zem ljiš čih v pr vem vars tve nem območ ju (v Iš ki Loki zav ze ma jo kar 68 % celot ne ga pilot ne ga območ ja, v Bev kah 47 %) pri jav lje na nepo sred na pla či la ali pa pla či la za 73

75 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja območ ja z ome je ni mi dejav ni ki (OMD). Poleg tega so ime li v Iš ki Loki zno traj tega iste ga prve ga vars tve ne ga območ ja pri jav lje ne nasled nje kme tij sko okolj ske podu - kre pe: na 8,22% zem ljišč podu krep za sona rav no rejo doma čih živa li, na 4,68% zem ljišč eko loš ko kme to va nje, ohra nja nje poseb nih tra višč nih habi ta tov pa le na 0,52 % zem - ljišč. Na kar 23,56 % zem ljišč v pr vem vars tve nem območ ju Iške Loke je rasla koru za! V Bev kah se je podu krep sona rav ne reje doma čih živa li izva jal na 10,12 % zem ljišč v pr vem vars tve nem pasu, eko loš ko kme to va nje na 47,27 % in ohra nja nje poseb nih tra višč nih habi ta tov na 8,46% zem ljišč. Koru za je v Bev kah pokri va la 10,12% zem ljišč prve ga vars tve ne ga območ ja. To potr ju je spoz na nja Mili čićeve s so de lav ci (2011), da se podu kre pi, ki naj več pris pe va jo k biot ski raz no vrst no sti, izva ja jo na majh - ni povr ši ni v pri mer ja vi s po du kre pom sona rav ne reje, kar je po mne nju Zavo da RS za vars tvo nara ve z na ra vo vars tve ne ga vidi ka spor no. Tako zasno va na kme tij ska pla - či la pre šib ko usmer ja jo raz voj pokra ji ne v že le no smer, zato jih bo tre ba v pri hod nje bolje uskla di ti s ci lji prve ga vars tve ne ga območ ja. Tre nu ten sistem pla čil ima nekaj pomanj klji vo sti. Kot prvo izpo stav lja mo upra - vi če nost do pla či la le v pri me ru kme to va nja na nad stan dar den in ne na pred pi san način. Če je za območ je po odlo ku ali dru gem zave zu jo čem aktu že pred pi sa no eko - loš ko kme to va nje, mora kmet toč no tako tudi kme to va ti, ne da bi bil upra vi čen do pla či la za eko loš ko kme to va nje. Zara di tega so v Ured bo o Kra jin skem par ku Ljub - ljan sko bar je (2008) po posa mez nih vars tve nih območ jih zapi sa li, kak šen način kme to va nje je pri po roč ljiv, ne pa tudi obve zen. To last ni ku omo go ča pri ja vo podu - kre pov in s tem pre je ma nje pla čil, hkra ti pa mu daje pro ste roke pri izbi ri nači na kme to va nja. Z vi di ka uprav lja nja bi bilo vsaj v pr vem vars tve nem območ ju smo tr - no last ni kom jasno dolo či ti nači ne kme to va nja in dode li ti podu kre pe kme tij sko okolj skih pla čil. Pri po ro či la so še ved no lah ko v upo ra bi v dru gem in tret jem vars - tve nem območ ju, pri čemer je tre ba kme tu ponu di ti nekaj alter na tiv nih praks, ki mu nudi jo eko nom sko sta bil nost in odpi ra jo raz voj ne mož no sti. Dru ga pomanj klji vost prav tako zade va eko nom ske vidi ke. Interv ju ji so jasno poka - za li, da last ni ki zem ljišč kme to va nje razu me jo kot posel z eko nom sko logi ko. Eko nom ska raču ni ca mora zara di viso kih fik snih stroš kov vse bo va ti tako pri de lek ozi ro ma nje - go vo pro daj no vred nost kot tudi pla či la (vsaj nepo sred na). Teža va nasta ne, ko dolo čen podu krep trči na način kme to va nja, ki zasle du je eko nom sko logi ko in sle di usta ljenim moder nim prak sam v kme tijs tvu. Na pri mer: podu krep za ohra nja nje poseb nih travišč - nih habi ta tov pred vi de va prvo koš njo šele po 15. ju li ju, kar je za kme to val ce pre poz no. Taka krma nima več ustrez ne hra nil ne vred no sti in je neu po rab na za krmo in obe - nem zara di zna čil no sti sodob ne živi no re je nepo treb na za nasti ljo. Kmet bo sicer pre jel pla či lo za ohra nja nje pokra jin ske ga grad ni ka, ven dar bo potreb no krmo pri si ljen kupi - ti. Tre nut ni podu krep ustvar ja neu po rab no pre su še no krmo in obe nem pomanj ka nje hra nil ne krme za živi no. Prav sled nje je pogo sto raz log za ora nje eksten ziv nih trav - ni kov ali celo mul če nje steb li kov ja, grmišč in goš če ter nji ho vo spre mi nja nje v nji ve. 74

76 Zgle den pri mer ustrez ne ga uprav lja nja bi mora la biti zem ljiš ča v la sti Skla da kme - tij skih zem ljišč in goz dov RS, torej Repub li ke Slo ve ni je, ki je tudi zava ro va la območ je Kra jin ske ga par ka Ljub ljan sko bar je. Na držav nih zem ljiš čih bi vsaj v pr vem var stve - nem območ ju zem ljiš ča prvens tve no name nje na vars tvu nara ve lah ko pri ča ko va li, da drža va tam ne omo go ča pla čil za inten ziv no obde lo va nje kme tij skih povr šin, temveč le pla či la, ki pri po mo re jo k vzpo stav lja nju in ohra nja nju vars tva nara ve in biot ske ter pokra jin ske raz no vrst no sti, kot je nave de no v Ured bi o Kra jin skem par ku Ljub - ljan sko bar je (2008). 6 Spre mem be in vzro ki spre memb rabe zem ljišč na pilot nih območ jih Že bežen pogled na sta rej še kar te poka že, da se je Ljub ljan sko bar je kore ni to spre - me ni lo. Med naj sta rej ši mi zna ni mi kar ta mi Ljub ljan ske ga bar ja so Veli ka kar ta Bar ja nez na ne ga avtor ja, umeš če na v se dem de se ta leta 18. sto let ja, Hoc hen war to va (1838) Veli ka kar ta Bar ja iz leta 1780 in jože fin ski vojaš ki zem lje vid iz dru ge polo vi ce 18. sto - let ja (Rajšp s so de lav ci 1996). Ome nje ne kar te so dra go cen zgo do vin ski vir za preu če va nje pokra jin skih spre memb in kaže jo podo bo Ljub ljan ske ga bar ja pred obsež - ni mi osu še val ni mi deli. Po kra ji na Ljub ljan ske ga bar ja pri po ve du je o člo ve ko vih pri la go di tvah, še bolj pa o ne pri la go di tvah. V že lji po pri do bi tvi obsež nih žit nih polj je do naj več jih spre memb priš lo v ča su inten ziv nih osu še val nih del okrog leta 1825, ko so uved li šte vil ne kana - le. Spre mem ba vod ne ga reži ma in osu še va nje sta omo go či la pose li tev na novo pri dob lje nih zem ljišč ter nji ho vo inten ziv nej šo rabo (Me lik 1927). A hkra ti so zače li izgi nja ti mokrot ni pokra jin ski grad ni ki, z nji mi pa dolo če ne funk ci je pokra ji ne. Dru - ga pomemb na spre mem ba je pove za na s pre ko mer nim reza njem šote na nek da njih mokrih pašni kih in mokrih trav ni kih. V ne kaj deset let jih so izre za li sko raj vso šoto in s tem občut no zni ža li površ je dolo če nih zem ljišč, kar je dodat no vpli va lo na novo vod no dina mi ko v po kra ji ni. Pri mer ja va Hoc hen war to vih kart Ljub ljan ske ga bar ja za leti 1780 in 1837 (sli ka 19) raz kri va, kako kore ni to se je v do brih pet de se tih letih spre me ni la ta pokra ji na. Nek da nja obsež na območ ja mokrih pašni kov in mokrih travni kov so se raz dro bi la in znat no zmanj ša la, pred vsem so na njih nasta la nova nase - lja, nji ve, kana li in ceste. V na da lje va nju pred stav lja mo podrob ne spre mem be rabe zem ljišč na pilot nih območ jih za obdob ja fran cis cej ske ga kata stra v le tih , ream bu lanč ne ga katastra leta 1870, popi sa habi ta tov v le tih in ter teren skih Sli ka 19: Hoc hen war to vi kar ti Ljub ljan ske ga bar ja za leti 1780 (zgo raj) in 1837 (spo daj) (Hoc hen wart 1838). p str

77 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja 76

78 Ljubljana Črna vas Ig Borovnica grajeno mokri pašnik mokri travnik njive gozd trdinski pašnik trdinski travnik km Avtorica zemljevida: Mateja Šmid Hribar Vir: Melik, A. 1946: Ljubljansko mostiščarsko jezero in dediščina po njem. Podlaga: GURS 2014 Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Sli ka 20: Raba zem ljišč v Čr ni vasi leta 1825 v pri mer ja vi z da naš njim sta njem. ogledov v le tih V Bev kah in Črni vasi je bilo v pre te klo sti nekaj dodatnih pokra jin skih grad ni kov, pove za nih s te da njo rabo zem ljišč, ki jih v po glav ju 5 nismo ome ni li. Ti pokra jin ski grad ni ki so: vrt s sad ni mi dre ve si, trav nik s sad ni mi dre ve - si, mokri trav nik, trav nik z grmi, trav nik z dre ve si, trav nik z grmi in dre ve si, trav nik z dr var je njem, mokri pašnik, pašnik s sad ni mi dre ve si, pašnik z grmi, pašnik z dre - ve si, pašnik z grmi in dre ve si, pašnik z dr var je njem, rov (de lu joč kam no lom, op. a.), šotiš če, niz ka hosta in viso ko bar je. V ana li zi smo vrt s sad ni mi dre ve si in trav nik s sad ni mi dre ve si ize na či li z vi so ko de bel nim sadov nja kom, zgo raj ome nje ne raz lič - ne tipe trav ni kov z ek sten ziv nim trav ni kom, raz lič ne tipe pašni kov s pa šni kom, niz ko hosto pa z goš čo. 6.1 Spre mem be rabe zem ljišč v Iš ki Loki Na pilot nem območ ju Iške Loke smo v fran cis cej skem kata stru za leto 1825 naš li nasled njih 12 ka te go rij rabe zem ljišč: nji vo, vrt za zele nje in kuho, trav nik, mokri trav - nik, trav nik s sad nim drev jem, vrt s sad ni mi dre ve si, pašnik, mokri pašnik, gra je no, pot, moč vir je in potok. Na bar jan skem delu so pre vla do va li mokri trav ni ki (47,21 %) in mokri pašni ki (25, 9 %), na vrša ju so bile nji ve (23,20 %). Za več kot en odsto tek je bilo samo še poti (1,16 %) in poto ka Iži ca (1,11 %). Osta lih kate go rij, vključ no z gra - je nim, ki je bilo stro go str nje no na rob vrša ja, je bilo manj kot odsto tek. Le nekaj 77

79 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja posa mez nih hiš je bilo ob cesti pro ti Mate ni. Nekaj mokrih trav ni kov in vsi mokri pašni ki so bili tedaj še neraz de lje ni in so v ka ta stru zapi sa ni kot skup na posest (Ge mai ne) Iške Loke. To je pome ni lo, da so na teh območ jih lah ko pasli vsi. Na kar ti je lepo vid na reka Iška, ki se je pri današ njem Kožu hu izli va la v Iži co. Na mestu izvi - ra Loš či ce so danes že sko raj posu še na ret ja Mare ke. Med vas jo in nji va mi so bili red ki trav ni ki, za hiša mi pašni ki in posa mez ni trav ni ki, trav ni ki s sad ni mi dre ve si ter vrto - vi s sad ni mi dre ve si. Zabe le žen je en sam vrt za zele nje in kuho. V ča su ream bu lanč ne ga kata stra 45 let poz ne je, ki odse va veli ka osu še val na dela, je raba zem ljišč na tem območju bis tve no dru gač na. Z osu še va njem zem ljišč so se v po kra ji ni poja vi li kana li (0,46 %), izgi ni li pa so mokri trav ni ki in mokri pašni ki. Ni nuj no, da v po kra ji ni v re - sni ci ni bilo več teh dveh kate go rij, mož no je, da jih v tež nji po čim več ji obdav či tvi niso vpis(ov)ali v ka ta ster. Na račun nek da njih skup nih mokrih pašni kov in mokrih trav ni kov so se občut no pove ča li dele ži njiv (51,79 %) in trav ni kov (34,87 %), del no tudi pašni kov (7,01 %). Poti je bilo v tem času sko raj za tri krat več (3,11 %), delež poto - kov se je rah lo zmanj šal (0,95 %). Območ je gra je ne ga se je samo nez nat no pove ča lo (0,67 %), nek da nje pašni ke za hiša mi pa so zame nja li vrto vi s sad ni mi dre ve si, ki jih je bilo v tem obdob ju pre cej več (0,96 %). Več kot sto let poz ne je, v ob dob ju , ko so ob pri za de va njih za usta no vi tev kra jin ske ga par ka podrob no popi sa li habi tat - ne tipe na območ ju Ljub ljan ske ga bar ja, se je delež njiv ponov no skr čil na 24,05 %, ven dar mora mo k temu pri šte ti še inten ziv ne trav ni ke (10,96 %), ki se z vi di ka rabe upo šte va jo ena ko kot nji ve. Nek da nje mokre trav ni ke smo ize na či li z ek sten ziv ni mi trav ni ki, ki jih je bilo v tem obdob ju 18,47 %. Vršaj je še ved no naj bolj inten ziv no obde lan del pilot ne ga območ ja. Gra je no se je na račun sadov nja kov, ki so bili nek - daj za hiša mi, pa tudi njiv, pove ča lo za več kot tri krat (3,26 %). Pove ča li so se tudi zele njav ni vrto vi (0,66 %). Zara di nadalj nje ga osu še va nja so se pove ča li kana li (1,48 %), na pre de lu nek da nje ga toka reke Iške pa so bile prvič evi den ti ra ne meji ce. Na opuš če nih nji vah smo zače li bele ži ti nove pokra jin ske grad ni ke, ki se kot posle - di ca suk ce si je poja vi jo ob opuš ča nju rabe: steb li kov je (1,99 %) in tuje rod no steb li kov je (1,62 %), ki mu sle di ta grmiš če (1,21 %) in goš ča (0,18 %). V opuš če nih kana lih se je zače lo pojav lja ti moč vir je (0,52 %). Zad nja faza v ana li zi spre mem be rabe zem ljišč zaje ma teren ski popis med leti Delež njiv (25,57 %) se je rah lo pove čal, prav tako delež sred nje inten - ziv nih (32,66 %) in inten ziv nih trav ni kov (15,39 %). Sešte vek inten ziv nih trav ni kov in njiv kaže na inten zi vi ra nje rabe zem ljišč. Eksten ziv ni trav ni ki upa da jo (8,95%) v ko - rist sred nje inten ziv nih trav ni kov. Dele ži mejic, grmiš ča, steb li kov ja, tuje rod ne ga Sli ka 21: Dele ži pokra jin skih grad ni kov na pilot nem območ ju Iška Loka v le tih 1825, 1870, in p Sli ka 22: Dele ži pokra jin skih grad ni kov na pilot nem območ ju Iška Loka v le tih 1825, 1870, in p str

80 neznano retje kanal reka/potok močvirje cesta pot/kolovoz okrasni vrt/trata grajeno log gozdič gošča steblikovje tujerodno steblikovje opuščeno grmišče mejica mokri pašnik pašnik visokodeb. sadovnjak nizkodebelni sadovnjak ekstenzivni travnik srednje intenzivni travnik intenzivni travnik zelenjavni vrt njiva ,10 % 0,12 % 0,46 % 1,48 % 0,61 % 1,11 % 0,95 % 0,23 % 0,22 % 0,01 % 0,52 % 1,13 % 1,69 % 0,96 % 1,16 % 3,11 % 0,76 % 0,33 % 0,65 % 0,67 % 3,25 % 3,26 % 0,16 % 0,27 % 0,18 % 0,85 % 1,99 % 3,64 % 1,62 % 0,03 % 3,57 % 2,14 % 1,21 % 0,23 % 1,16 % 1,72 % 25,29 % 0,70 % 7,01 % 0,31 % 0,00 % 0,96 % 0,05 % 0,06 % 0,07 % 47,21 % 18,47 % 8,95 % 0,51 % 34,87 % 28,89 % 32,66 % 10,96 % 15,39 % 0,00 % 0,00 % 0,66 % 0,58 % 23,20 % 51,79 % 24,05 % 25,57 % 79

81 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja Iška Loka Iška Loka Iška Loka Iška Loka njiva mokri pašnik opuščeno močvirje cesta zelenjavni vrt nizkodebelni sadovnjak tujerodno steblikovje retje grajeno intenzivni travnik visokodebelni sadovnjak steblikovje kanal neznano srednje intenzivni travnik drevesna plantaža gozdič reka/potok ekstenzivni travnik mejica gošča okrasni vrt/trata pašnik grmišče log pot/kolovoz km Avtorica zemljevida: Mateja Šmid Hribar Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 80

82 steb li kov ja, goš če, loga in goz di ča se rah lo spre mi nja jo, ven dar do raz lik lah ko pri - ha ja tudi zara di raz lič nih meto do loš kih pri sto pov pri popi su habi ta tov ozi ro ma pokra jin skih grad ni kov. Ob pove če va nju dele ža moč vir ja (1,13 %) in hkrat nem zmanj še va nju kana lov (0,61 %) lah ko skle pa mo na opuš ča nje neka te rih kana lov, ki se spre mi nja jo v moč vir je. Ob teren skem popi su leta 2013 smo med pokra jin ske grad - ni ke uved li še ret ja (0,12 %) in log (0,16 %) v nji ho vi nepo sred ni bli ži ni. 6.2 Spre mem be rabe zem ljišč v Čr ni vasi Na celot nem območ ju Črne vasi so se v ča su fran cis cej ske ga kata stra 1825 raz - pro sti ra li mokri pašni ki. To je bilo obdob je tik pred veli ki mi osu še val ni mi deli na Ljub ljan skem bar ju, ki so bila uvod v ko lo ni za ci jo tega pilot ne ga območ ja. To se je v na sled njih deset let jih popol no ma spre me ni lo, kar je dobro raz vid no iz pri ka za na sli ki 24. Leta 1870 so na območ ju že pre vla do va le nji ve (42,53 %) in trav ni ki (25,72 %). Sle di le so jim povr ši ne z niz ko hosto (14,89 %) in šotiš ča (12,04 %). Niz - ka hosta je bila ver jet no naj manj spre me njen pre del pokra ji ne, saj so dre ve sa naj brž tam rasla že v ča su mokrih pašni kov. Naj več jim spre mem bam pa so bila zara di rezanja šote pod vr že na šotiš ča. Osu še va nje je na območ je uved lo kana le (0,58 %), pose li tev pa gra je no (0,27 %) in poti (2,39 %). Ob neka te rih hišah so bili vrto vi s sad ni mi dre - ve si (0,98 %) in vrto vi za zele nje in kuho (0,06 %). Zara di pogo stih poplav, ki jih na tem območ ju niso niko li povsem odpra vi li, so se pre bi val ci preu sme ri li v ži vi no re - jo. V ob dob ju so tako pre vla do va li sred nje inten ziv ni trav ni ki (51,30 %), moč no se je zmanj šal delež njiv (28,16 %) in inten ziv nih trav ni kov (0,08 %). Tudi eksten ziv nih trav ni kov je bilo malo (0,25 %). Pove čal pa se je delež zele njav nih vrtov (0,53 %), kana lov (1,42 %) in gra je ne ga (11,59 %), ki je bil v re sni ci neko li ko niž ji, saj so bili v tem popi su v ka te go ri jo gra je no šte ti tudi okra sni vrto vi in tra te ter sadov - nja ki ob hišah. Zara di ome nje ne ga tež ko pri mer ja mo dele že sadov nja kov. Pre se ne ča zmanj ša nje dele ža cest ozi ro ma poti (1,27 %), občut no se je zmanj ša la povr ši na gošč (1,27 %), ki smo jo ize na či li z niz ko hosto v prejš njem obdob ju. Na območ ju zasle - di mo meji ce (0,14 %), ki so jih v ča su kolo ni za ci je ob par cel nih mejah zasa di li novi pre bi val ci, tuje rod no steb li kov je (0,51 %), steb li kov je (0,32 %), grmiš če (0,54 %) in goz dič (0,07 %). Nekaj je tudi opuš če nih zem ljišč (1,61 %). Moč vir je (0,04 %) je tudi na tem pilot nem območ ju veza no na opuš če ne kana le, na novo so popi sa ni reke in poto ki (0,14 %), ki so jih v ob dob ju 1870 šte li med grab ne ozi ro ma kana le. Še za spoz - na nje bolj hete ro ge no je bilo območ je v ča su popi sa med Povr ši na njiv Sli ka 23: Dele ži pokra jin skih grad ni kov na pilot nem območ ju Črne vasi za v le tih 1825, 1870, in p str. 82 Sli ka 24: Dele ži pokra jin skih grad ni kov na pilot nem območ ju Črne vasi za v le tih 1825, 1870, in p str

83 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja neznano 0,54 % 0,00 % 0,00 % kanal 0,58 % 1,42 % 0,87 % reka/potok 0,14 % 0,67 % močvirje 0,04 % 0,12 % šotišče 12,04 % cesta 1,27 % 1,22 % pot/kolovoz 2,39 % 0,12 % okrasni vrt/trata 3,47 % grajeno 0,27 % 11,59 % 7,54 % gozdič 0,07 % 1,17 % gošča 14,89 % 1,27 % 1,83 % steblikovje 0,32 % 0,42 % tujerodno steblikovje 0,51 % 0,51 % opuščeno 1,61 % 3,33 % grmišče 0,54 % 0,08 % mejica 0,14 % 6,05 % mokri pašnik 100,00 % pašnik 0,00 % 0,86 % drevesna plantaža 0,00 % 0,01 % visokodeb. sadovnjak 0,98 % 0,75 % 0,43 % nizkodebelni sadovnjak 0,00 % 0,73 % ekstenzivni travnik 0,25 % 0,25 % srednje intenziv. travnik 25,72 % 51,30 % 33,55 % intenzivni travnik 0,08 % 10,45 % zelenjavni vrt 0,06 % 0,53 % 0,41 % njiva 42,53 % 28,16 % 25,93 %

84 Črna vas Črna vas Črna vas Črna vas njiva pašnik mejica gozdič okrasni vrt/trata zelenjavni vrt mokri pašnik grmišče gošča pot/kolovoz intenzivni travnik nizkodebelni sadovnjak opuščeno močvirje cesta srednje intenzivni travnik visokodebelni sadovnjak tujerodno steblikovje kanal grajeno ekstenzivni travnik drevesna plantaža steblikovje reka/potok šotišče neznano km Avtorica zemljevida: Mateja Šmid Hribar Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 83

85 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja se je rah lo zmanj ša la (25,93 %), sred nje inten ziv ni trav ni ki so se inten zi vi ra li, tako da se je znat no pove čal delež inten ziv nih trav ni kov (10,45 %). Ponov no zasle di mo pašni ke (0,86 %). Tudi mejic je po podat kih več (6,05 %), ker pa gre za pokra jin ske grad ni ke, ki nasta ja jo dalj časa, gre to dejs tvo prej pri pi sa ti pomanj klji ve mu popi su iz obdob ja Po dru gi stra ni se je pove čal delež opuš če ne ga (3,33 %), goš - če (1,83 %), goz di ča (1,17 %) in moč vir ja (0,12 %). Delež cest (1,22 %) ozi ro ma poti (0,12 %) osta ja prib liž no enak kot v prejš njem obdob ju. Vso ta dele žev kana lov in rek/po to kov v zad njih dveh obdob jih osta ja sko raj nes pre me nje na ( ,56 %, ,54 %), kar ver jet no kaže na raz li ko v me to do lo gi ji popi so va nja in ne na pokra jin sko spre mem bo. Delež gra je ne ga (7,54 %) se je zmanj šal, saj smo ob hišah pose bej popi so va li okra sne vrto ve/tra te (3,47 %), niz ko de bel ne (0,73 %) in viso ko de bel ne sadov nja ke (0,43 %) ter zele njav ne vrto ve (0,41 %). Prvič je bila na območ ju popi sa na dre ve sna plan ta ža. Na osno vi interv ju jev s stro kov nja ki in ana li ze pilot nih obmo čij v šti rih časov - nih obdob jih od leta 1825 do 2013 smo v zve zi z va ro va njem območ ja v Čr ni vasi ugo to vi li, da sta nara vo vars tvo in vars tvo kul tur ne dediš či ne med seboj v nes klad - ju, saj varu je ta raz lič ne raz voj ne faze v pro ce su nastan ka te pokra ji ne. Zno traj vars tva kul tur ne dediš či ne je kul tur na pokra ji na bolj pomemb na z vi zual ne ga vidi ka, zaz - na mu je jo jo nji ve in trav ni ki, pre pre de ni z jar ki in meji ca mi, ki pote ka jo pra vo kot no gle de na cest ne pove za ve. Z vi di ka nara vo vars tva vzdr že va nje jar kov in obde lo va nje njiv pome ni uni če va nje bar ja. 6.3 Spre mem be rabe zem ljišč v Bev kah Med vse mi tre mi pilot ni mi območ ji so bile Bev ke že v ča su fran cis cej ske ga katastra med naj bolj pokra jin sko pestre. Nji ve so zav ze ma le le 9,75 % območ ja, veli ko več je bilo raz lič nih trav ni kov in pašni kov. Pri trav ni kih so loče va li: trav nik s sad - ni mi dre ve si (0,61 %), trav nik (26,20 %), mokri trav nik (12,77 %), trav nik z grmi, trav nik z dre ve si ter trav nik z grmi in dre ve si (sku paj 1,48 %). Tudi pašni kov je bilo več tipov, ime li so pašnik s sad ni mi dre ve si (0,14 %), pašnik (18,22 %), mokri pašnik (19,48 %), pašnik z grmi, pašnik z dre ve si ter pašnik z grmi in dre ve si (sku paj 1,01 %). Na osa mel cih Kosta nje vi ca in Brdo je rasel gozd (8,35 %). Gra je no je zaje ma lo zgolj 0,22 % povr ši ne. V nas prot ju z Iš ko Loko in Črno vas jo so v ti stem času že ime li kana - le ozi ro ma grab ne (0,36 %). Poti so obse ga le 0,94 %, reka 0,14 %, moč vir je 0,26 % in vrt za zele nje in kuho 0,03 % območ ja. Do brih 43 let poz ne je, leta 1870, so se nji ve kar za pet krat pove ča le in so obse - ga le 53,90 %. Poja vi le so se na območ jih nek da njih mokrih trav ni kov in mokrih pašni kov, ki jih v tem obdob ju ni bilo več, ter del no tudi na območ ju pašni kov. Dra - stič no pove ča nje obse ga njiv je bilo posle di ca agrar ne pre na se lje no sti, ki je bila v slo ven skih deže lah naj več ja konec 19. sto let ja (Fer rei ra in Petek 2005). Trav ni ki so 84

86 se raz pro sti ra li na 22,24% območ ja, trav ni ki z dr var je njem na 0,17% ter trav ni ki s sad - ni mi dre ve si na 0,22 %. Osta lih tipov trav ni kov ni bilo več, ali pa jih le niso pose bej bele ži li. Pašni kov je bilo 11,20 % in pašni kov z dr var je njem 0,12 %. Trav nik in pašnik z dr var je njem sta bila v ne po sred ni bli ži ni goz da. Rah lo se je pove ča lo gra je no (0,32%), znat no poti (2,03 %), delež zele njav nih vrtov je ostal nes pre me njen (0,03 %). V ream - bu lanč nem kata stru so se leta 1870 na novo poja vi li: rov (0,03 %), šotiš če (0,18 %) in potok (0,17 %). Zara di osu še va nja se je pove čal delež grab nov (ka na lov) (0,53 %), pri goz du pa so loče va li črni gozd (4,83 %) in doraš če ni gozd (3,38 %). Po pi si v ob dob ju kaže jo na trend zmanj še va nja dele ža njiv, ki se je občut no zmanj šal (12,39 %), ven dar je tre ba med nje doda ti tudi inten ziv ne trav ni - ke (2,79 %), ki jih v pre te klo sti ni bilo. Spet so se pove ča le povr ši ne s trav ni ki (sred nje inten ziv ni 28,25 % in eksten ziv ni 14,77 %). Pašni ki v tem obdob ju niso bili zabe le - že ni. Delež viso ko de bel nih sadov nja kov je ostal sko raj nes pre me njen (0,49 %), gozd se je rah lo pove čal (8,98 %), prav tako kana li (0,77 %) in zele njav ni vrto vi (0,04 %). Moč no se je pove čal delež gra je ne ga (4,48 %), ki je v tem popi su sicer vklju če val tudi okra sne vrto ve in tra te ter sadov nja ke ob hišah. V po pi su se je poja vi lo viso ko bar - je (0,36 %), meji ce (1,76 %), goz dič (0,35 %), goš ča (0,46 %), grmiš če (4,61 %), opuš če no (2,03 %), steb li kov je (11,27 %) in tuje rod no steb li kov je (0,80 %). Zmanj - šal se je delež cest ozi ro ma poti (0,80 %), rek in poto kov (0,01 %). De lež njiv v zad njem popi su osta ja sko raj nes pre me njen (12,29 %), zmanj šal se je delež sred nje inten ziv nih trav ni kov (21,39 %), pove čal pa delež inten - ziv nih (3,64 %) in eksten ziv nih (22,02 %) trav ni kov ter zele njav nih vrtov (0,67 %). V zad njem popi su smo loči li sadov nja ke na niz ko de bel ne (0,49 %) in viso ko de bel - ne (0,29 %) ter pose bej popi sa li okra sne vrto ve/tra te (1,26 %) in gra je no (3,62 %). Na območ ju je tudi ena plan ta ža borov nic (0,15 %) ter dre ve sni ca (0,16 %). Prav tako so na območ ju ponov no pri sot ni pašni ki (6,61 %). Opaz no se je zmanj šal delež steb li - kov ja (3,11 %), pone kod so ga nado me sti li eksten ziv ni trav ni ki in pašni ki. Mejic je več (3,69 %), prav tako tudi goz di čev (0,88 %), goš če (1,56 %) in goz da (9,14 %). Zmanjšal se je delež grmišč (1,48 %), opuš če ne ga (1,09 %) in tuje rod ne ga steb li kov - ja (0,35 %). Vzrok za spre mi nja nje dele žev mejic, grmišč, goš če in goz di ča je lah ko tudi v me to do loš kem pri sto pu, ko smo neka te re vege ta cij ske združ be zara di pri mer - ja ve mora li poe no ti ti s kon cep tom pokra jin skih grad ni kov (glej poglav je 3.3 in 3.4). Ob stru gi sta re Ljub lja ni ce smo naš li manj še povr ši ne loga (0,11 %) in zopet popisa li opuš čen kam no lom (0,06 %). Zmanj šal se je delež moč vir ja (3,68 %) kana lov (0,70 %) in rek ter poto kov (manj kot 0,01%). Mor da je moč vir no rast je v nevz drže va nih kanalih Sli ka 25: Dele ži pokra jin skih grad ni kov na pilot nem območ ju Bev ke za v le tih 1825, 1870, in p str. 86 Sli ka 26: Dele ži pokra jin skih grad ni kov na pilot nem območ ju Bevk za v le tih 1825, 1870, in p str

87 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja 86 neznano kanal reka/potok močvirje ,04 % 0,01 % 0,33 % 0,36 % 0,53 % 0,77 % 0,70 % 0,14 % 0,35 % 0,01 % 0,00 % 0,26 % 4,27 % 3,68 % 0,36 % 0,18 % visoko barje šotišče kamnolom (opuščen) 0,03 % 0,06 % cesta pot/kolovoz okrasni vrt/trata grajeno log gošča gozdič gozd steblikovje tujerodno steblikovje opuščeno grmišče mejica pašnik z drvarjenjem pašnik s sadnimi drevesi mokri pašnik pašnik 0,80 % 0,90 % 0,94 % 2,03 % 0,65 % 1,26 % 0,22 % 0,32 % 4,48 % 3,62 % 0,11 % 0,46 % 1,56 % 0,35 % 0,88 % 8,35 % 8,21 % 8,98 % 9,14 % 11,27 % 3,11 % 0,80 % 0,35 % 2,03 % 1,09 % 4,61 % 1,48 % 1,76 % 3,69 % 0,02 % 0,12 % 0,14 % 19,48 % 19,21 % 11,20 % 6,61 % 0,16 % 0,15 % 0,61 % 0,69 % 0,49 % 0,29 % 0,49 % drevesnica drevesna plantaža visokodebelni sadovnjak nizkodebelni sadovnjak travnik z drvarjenjem 0,01 % 0,17 % ekstenzivni travnik 14,24 % 14,77 % 22,02 % srednje intenzivni travnik 26,20 % 22,24 % 28,25 % 21,39 % intenzivni travnik 2,79 % 3,64 % zelenjavni vrt 0,03 % 0,03 % 0,04 % 0,67 % njiva 9,75 % 53,90 % 12,39 % 12,29 %

88 Bevke Bevke 1870 Bevke Bevke njiva grmišče zelenjavni vrt opuščeno intenzivni travnik gozd srednje intenzivni travnik gozdič ekstenzivni travnik gošča travnik z drvarjenjem log pašnik močvirje mokri pašnik kanal pašnik s sadnimi drevesi reka/potok pašnik z drvarjenjem okrasni vrt/trata nizkodebelni sadovnjak pot/kolovoz visokodebelni sadovnjak cesta drevesna plantaža kamnolom drevesnica grajeno mejica šotišče tujerodno steblikovje neznano steblikovje km Avtorica zemljevida: Mateja Šmid Hribar Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 87

89 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja zače lo pre raš ča ti v na sled njo suk ce sij sko stop njo in se je zato pove čal delež mejic. Delež cest in poti se je rah lo pove čal (sku paj 1,56 %). Kot zani mi vost ome ni mo spre mi nja nje pokra jin ske ga grad ni ka na Malem pla - cu, ki je na sli ki 26 vid no sre di osa mel ca Kosta nje vi ca. V ča su fran cis cej ske ga kata stra je bilo območ je opre de lje no kot moč vir je, v ream bu lanč nem kata stru kot pašnik, med popi si so ga opre de li li kot viso ko bar je, v zad njem obdob ju pa smo ga zopet uvr sti li med moč vir ja. Pri spre mi nja nju pokra ji ne in rabe zem ljišč mora mo biti pozor ni na to, kaj se dogaja s spre mi nja njem funk cij in sto ri tva mi v po kra ji ni (Šmid Hri bar, Bole in Urbanc 2015). Z ve ča njem obse ga zaseb nih dobrin, kate rih zalo ge se z rabo zmanj šu je jo, izgub lja - mo pro sto dostop ne dobri ne za šir šo jav nost. Kul tur na pode žel ska pokra ji na, ki je pra vi lo ma raz no li ka in jo lah ko šte je mo kot mno go na men sko, s pre ti ra no rabo posta - ja mono to na. Spre mem ba rabe zem ljišč vpli va na spre mem bo nji ho vih funk cij in eko si stem skih sto ri tev, kar lah ko vodi v konf lik te med raz lič ni mi inte re si (na pri mer koma sa ci je njiv in ogra je ni nasa di borov nic ovi ra jo pre hod nost pokra ji ne). Leta 1825 so bili na vseh treh območ jih mokri pašni ki, ki so bili del srenj ske pose sti, in pašne raz me re so bile ure je ne podob no kot pri pla nin ski paši v Al pah. Raz pro da ja skupnih zem ljišč v dru gi polo vi ci 19. sto let ja je na pilot nih območ jih vpli va la na raz po re di - tev spre me nje nih eko si stem skih sto ri tev in kori sti: name sto kori sti za šir šo skup nost (pa ša, varo va nje pred popla va mi) ima danes na teh zem ljiš čih kori sti pred vsem last - nik. To posta ne pose bej pere če, ko se zač ne jo raz mer ja med pokra jin ski mi grad ni ki nevar no manj ša ti v ko rist bolj inten ziv nih grad ni kov. 7 Pred lo gi ukre pov za varo va nje in usmer ja nje traj nost ne ga raz vo ja na Ljub ljan skem bar ju Po gla vit ni namen razi ska ve je bil obli ko va ti in pred la ga ti ukre pe, ki bodo pris - pe va li k va ro va nju in traj nost nem gos po dar je nju kul tur ne pokra ji ne na Ljub ljan skem bar ju. Spo daj pred la ga ne ukre pe bi lah ko z manj ši mi dodat ni mi razi ska va mi raz ši - ri li na območ je celot ne ga Ljub ljan ske ga bar ja. Spr va smo ukre pe name ra va li obli ko va ti s po moč jo upo ra be kul tur nih praks in znanj, pove za nih z gos po dar je njem in rabo pro sto ra (Šmid Hri bar 2014, Šmid Hri bar in Urbanc 2016), in se tako v čim več ji meri izog ni ti ukre pom, ki vklju ču je jo finanč na nado me sti la. A se je izka za lo, da so v preu če va ni pokra ji ni pri sot ne le še red ke tovrst ne prak se in zna nja, poleg tega pa veči na ukre pov vsaj posred no slo ni na finanč nih okvi rih. Tre nut ni sistem finanč - nih nado me stil daje pred nost kme tijs tvu in pri de la vi hra ne pred nara vo vars tvom, zato na krov ni, stra teš ki rav ni pred la ga mo: 1) nada lje va nje siste ma tič ne ga zbi ra nja in preu če va nja praks in znanj, pove za nih z gos - po dar je njem in rabo pro sto ra ter 88

90 2) vzpo sta vi tev nara vo vars tve ne ga skla da, ki bi kme tom za ohra nja nje pokra jin skih grad ni kov z manj ši mi pose gi ozi ro ma pol na rav nih grad ni kov, za raz li ko od obsto - je čih kme tij skih pla čil, zago to vil bolj dono sne odškod ni ne/na do me sti la ozi ro ma bi dol go roč no kupo val naj vred nej še pokra jin ske grad ni ke (zem ljiš ča) in jih pod stro gi mi pogo ji dajal kme tom v na jem. Sub ven ci je v pr vem vars tve nem območ - ju bi moral pode lje va ti nara vo vars tve ni sklad, v os ta lih dveh območ jih pa naj bodo usmer je ne v traj nost no kme tijs tvo. Pri obli ko va nju ukre pov smo izha ja li iz Gil de mei stro vih (1976) načel nege, zno - traj kate rih se avtor v od no su člo ve ka do nara ve spra šu je o raz mer jih in mož nih kom bi na ci jah med vars tvom, vzdr že va njem, obno vo in raz vo jem. Kom bi na ci je se od pri me ra do pri me ra raz li ku je jo, odvi sne so od sta nja nara ve, druž be ne ga kon sen za, prio ri tet, vred not in tudi raz po lož lji vih finanč nih sred stev. Gil de mei stro vo ide jo smo sku ša li pre ne sti na pokra jin sko raven, pri čemer je naj po memb ne je, da se v po kra - ji ni ohra nja jo funk ci je in eko si stem ske sto ri tve. Z vi di ka pokra ji ne ni nuj no, da se ohra ni kon kre ten sadov njak tem več, da se v po kra ji ni ohra ni ustre zen delež sadov - nja kov, ki pris pe va jo dolo če ne eko si stem ske sto ri tve. Po dru gi stra ni je red ke pokra jin ske grad ni ke, ki jih je tež ko ali celo nemo go če obno vi ti, tre ba vzdr že va ti. V pred la ga nih ukre pih smo žele li čim bolj jasno opre de li ti, na kate rih območ jih ozi - ro ma pokra jin skih grad ni kih bomo: 1) varo va li pro ce se in s tem narav no suk ce si jo, 2) vzdr že va li in ohra nja li dolo če no sta nje (na pri mer red ka šotiš ča), 3) pokra jin ski grad nik obno vi li in konč no, 4) kje bo pro stor za traj nost ni raz voj in ozi ro ma rabo. 7.1 Vars tve ni ukre pi Tre nut na cona ci ja kra jin ske ga par ka je bila sklad no z Ured bo o Kra jin skem par - ku Ljub ljan sko bar je (2008) izde la na pred vsem na pod la gi bio di ver zi te te (ob moč ja Natu ra 2000 in habi ta ti rast lin skih in žival skih vrst) ter narav nih vred not, ne pa tudi z vi di ka zago tav lja nja dru gih eko si stem skih sto ri tev (kot na pri mer skrb za ohra nja - nje zalo ge pit ne vode, spo sob nost čiš če nja voda, varo va nje pred popla va mi in ero zi jo, spo sob nost opra še va nja, zago tav lja nje pri lož no sti za rekrea ci jo, estet sko in duhov no doživ lja nje pokra ji ne, ohra nja nje pokra jin ske iden ti te te, narav ne ter kul - tur ne dediš či ne). Poleg tega je tre nut na cona ci ja, vsaj na pilot nem območ ju Iške Loke, nes klad na z de jan skim sta njem, saj so v prvi coni pre tež no nji ve ter sred nje intenziv - ni in inten ziv ni trav ni ki, kar ni sklad no z opre de li tvi jo prve ga vars tve ne ga območ ja. Zato bo potre ben raz mi slek, ali je tre nut na cona ci ja v Iš ki Loki pri mer na, ali pa kme - te pre pri ča ti v manj inten ziv no rabo zem ljišč na tem območ ju. Hkra ti ugo tav lja mo, da se na Ljub ljan skem bar ju na poplav lje nih trav ni kih, kjer ni več šote, pogo sto pojav - lja pre sli ca. Zara di pre sli ce krma ni pri mer na za gove do re jo, ki je pre vla du jo ča 89

91 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja kme tij ska pano ga. Da bi kmet je živi ni zago to vi li dovolj krme, take trav ni ke pogo sto spre mi nja jo v nji ve s ko ru zo, ki ji ustre za jo vlaž ne raz me re. Zara di nave de ne ga ni pri ča ko va ti, da bodo kmet je opu sti li pri de la vo koru ze. Ven dar neka te ri kmet je pri - de lu je jo koru zo tudi za pro da jo zunaj meja kra jin ske ga par ka, zato se bo tre ba opre de li ti, ali je v ta kem pri me ru, torej v za va ro va nem območ ju z ja sno opre de lje ni mi cilji zavaro - va nja, pri de lo va nje koru ze na račun dru gih pokra jin skih grad ni kov dovo lje no ali ne. Ukrep: Dolo či ti pokra jin ske grad ni ke, ki bodo pred met varo va nja in opra vi ti ponovno cona ci jo v ok vi ru kate re bodo poleg bio di ver zi te te upo šte va ne še dru ge eko si stem - ske sto ri tve. Pri tem je tre ba jasno, a sklad no s kon kret ni mi zmož nost mi opre de li ti območ ja, pri mer na za pri de la vo koru ze, in območ ja, kjer goje nje koru ze ne bo dovo - lje no, ter opre de li ti nabor dovo lje nih in nedo vo lje nih aktiv no sti na posa mez nih conah. Ukrep: Popi sa ti zem ljiš ča eksten ziv nih trav ni kov, steb li kov ja, grmišč in gošč v prvem vars tve nem območ ju, opre de li ti nji ho ve eko si stem ske sto ri tve in na teh zem ljiš - čih dovo li ti izključ no kme tij sko okolj ska pla či la (ver ti kal ne sub ven ci je) za nji ho vo varo va nje. Ukrep: Na izbra nih zem ljiš čih eksten ziv nih trav ni kov in steb li kov ja dolo či ti reži - me koš nje v po sa mez nem letu, kar bo zago to vi lo ohra ni tev in pestrost žele nih pokra jin skih grad ni kov. Ena od mož no sti varo va nja eksten ziv nih trav ni kov in pašni kov, na kate rih pogo - sto raste pre sli ca, je spod bu ja nje konje re je in pri de lo va nja konj ske krme, saj pre sli ca konjem ne ško du je (Tra di cio nal na zna nja in 2001). S konj sko krmo, bi lah ko hra - ni li tudi konje v šir ši oko li ci Ljub ljan ske ga bar ja. Ukrep: S po moč jo spod bu ja nja konje re je varo va ti eksten ziv ne trav ni ke. Tre ba bo zago to vi ti poseb ne finanč ne spod bu de za konje re jo, ponu di ti mož nost pri do bi tve cer ti fi ka ta za eko loš ko konj sko meso in obli ko va ti znam ko za eko loš ko konj sko meso iz Ljub ljan ske ga bar ja. V zad njem času se zara di finanč nih spod bud pove ču je zani ma nje za pašniš tvo, ki je lah ko bolj ali manj inten ziv no. Med teren skim pre gle dom smo na pilot nih območ - jih zasle di li pred vsem bolj inten ziv ne obli ke, zato pred la ga mo, da se pose bej spod bu ja bolj narav na obli ka pašni kov z gr mi čev jem in dre ve si, pod kate ri mi lah ko poči va živi - na. Tak šni pašni ki so vid ni v fran cis cej skem in ream bu lanč nem kata stru. Ukrep: V pr vem in dru gem vars tve nem območ ju spod bu ja ti bolj narav ne obli ke pašniš tva. Za dose go tega bo tre ba zago to vi ti finanč ne spod bu de, ki bodo last ni - ke spod bu di le k za sa di tvi dodat nih dre ves z eko nom skim učin kom (sad na dre ve sa, dre ve sa za grad be ni mate rial). Opra še va nje, od kate re ga je odvi sna pri de la va hra ne, ni več samou mev na sto ritev. Za nje no zago tav lja nje bo potreb no načrt no vzpo stav lja ti in varo va ti živ ljenj ske prosto - re opra še val cev. Varo va nje eksten ziv nih trav ni kov je že vklju če no v zgo raj navede ne ukre pe, zato spo daj pred la ga mo še varo va nje mejic in viso ko de bel nih sadov nja kov. 90

92 Ukrep: Varo va ti samo za raš ča jo če meji ce, ki zago tav lja jo hra no opra še val cem (pred - vsem vrbe ob zaraš če nih kana lih), pris pe va jo k bio di ver zi te ti in varu je jo pred ero zi jo. Tre ba bo evi den ti ra ti samo za raš ča jo če meji ce in sub ven cio ni ra ti nji ho vo varo vanje. Ukrep: Na celot nem območ ju varo va ti viso ko de bel ne sadov nja ke, ki zago tav lja jo hra no opra še val cem, pris pe va jo k bio di ver zi te ti in lepo ti pokra ji ne. Tre ba bo eviden - ti ra ti viso ko de bel ne sadov nja ke, sub ven cio ni ra ti nji ho vo varo va nje in s fi nanč ni mi ukre pi spod bu ja ti zasa di tev novih. Re pub li ka Slo ve ni ja, ki je raz gla si la zava ro va no območ je Kra jin ske ga par ka Ljub - ljan sko bar je, hkra ti pa je last ni ca zem ljišč Skla da kme tij skih zem ljišč in goz dov RS, bi mora la uskla di ti svo je inte re se. Zara di nedo stop no sti podat kov nismo uspe li preveriti, kak šna je raba na zem ljiš čih Skla da kme tij skih zem ljišč in goz dov RS v pr vem varstvenem območ ju, pred vi de va mo pa, da je v več ji meri inten ziv na in da so najemniki upra vičeni do nepo sred nih pla čil in pla čil za območ ja z ome je ni mi dejav ni ki. V tem pri me ru predlaga - mo, da se v pri hod nje opre de li raba tovrst nih zem ljišč: zem ljiš ča, name nje na inten ziv - ne mu kme to va nju, ne more jo biti hkra ti zem ljiš ča v pr vem vars tve nem območ ju. Ukrep: Uskla di ti raz lič ne sek tor ske poli ti ke in pri la go di ti rabo zem ljišč Skla da kme - tij skih zem ljišč in goz dov RS v pr vem vars tve nem območ ju s ci lji Jav ne ga zavo da Kra jin ski park Ljub ljan sko bar je. To pome ni uki ni ti vsa kr šna nado me sti la za inten - ziv no kme tij sko obde la vo na zem ljiš čih v pr vem vars tve nem območ ju. Ukrep: Na zem ljiš čih Skla da kme tij skih zem ljišč in goz dov RS v dru gem in tret - jem vars tve nem območ ju naj se za eko loš ko kme to va nje poleg nude nja pla čil najem ni kom opu sti najem ni na. Med tem ko sta Iška Loka in pra vi lo ma tudi Bev ke var ni pred popla va mi (Šmid Hri bar 2014), to ne velja za Črno vas, kjer so za kolo ni za ci jo leta 1830 odme ri li naj - slab ša in poplav no ogro že na zem ljiš ča. Ob dol go traj nih in izdat nej ših pada vi nah in v pri me ru moč nih nali vov, ko so kana li in stru ga Ljub lja ni ce pol ni, v Čr ni vasi odte - ka nja vode z zem ljišč sko raj ni, zato so popla ve nei zo gib ne. Teža ve z ne sta bil nost jo tal in s po pla va mi so v pre te klo sti del no reše va li z grad njo na pilo tih in dvi gom hiše vsaj za tri stop ni ce (kar bi pome ni lo oko li 60 cm) od tal. Sled nje v da naš njem času ni nuj no upo šte va no, v pri me ru viš jih, izjem nih poplav pa tudi manj ši dvig ne zago - tav lja poplav ne var no sti. V zad njih deset let jih se inve sti tor ji posku ša jo pred popla va mi zava ro va ti pred vsem z vi so kim nasut jem, s či mer pa poru ši jo poplav no dina mi ko, zla sti odte ka nje vode, kar lah ko pov zro ča še več je popla ve na sosed njih zem ljiš čih. Ukrep: Pre po ve da ti novo grad nje na območ jih pogo stih poplav. Znat no povi ša ti ceno zava ro va nja ali celo one mo go či ti mož nost zava ro va nja obsto je čih gra denj na zem ljiš čih s po go sti mi popla va mi. Pri obno vah in nado mest nih grad njah zago tovi ti last ni kom stro kov no pomoč, pove ča ti nad zor in krši tve sank cio ni ra ti. Ukrep: Varo va ti poplav na območ ja. Na kme tij skih območ jih pogo stih poplav opre - de li ti namen sko rabo zem ljišč, tako da popla va ne pov zro ča znat ne mate rial ne ško de (na pri mer eksten ziv ni trav nik name sto nji ve). 91

93 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja 7.2 Ukre pi vzdr že va nja V po glav ju 5 smo ugo to vi li, da so zara di osu še va nja na območ ju naj bolj ogro že - ni mokrot ni pokra jin ski grad ni ki. Sta bi len raz voj tovrst nih pokra jin skih grad ni kov bo dol go roč no naj bolj učin ko vit ob zago to vi tvi ustrez ne vod ne dina mi ke. Moč vir - ja se veči no ma pojav lja jo le še v ka na lih. Pred la ga mo, da se za ohra ni tev pokra jin ske pestro sti in dolo če nih funk cij v po kra ji ni zava ru je red ke ogro že ne mokrot ne pokra - jin ske grad ni ke in se jih čim bolj pove že med seboj, saj je iz slik 12, 13 in 14 raz vid no, da mokrot nim pokra jin skim grad ni kom gro zi frag men ti ra nje. Ukrep: Vzdr že va ti red ke preo sta le mokrot ne pokra jin ske grad ni ke. Tre ba bo nare - di ti izbor že evi den ti ra nih mokrot nih zem ljišč (moč vir je, ret je, log, eksten ziv ni trav nik), ki se jih ne sme osu še va ti s po glab lja njem dre naž nih jar kov ali z na si panjem. Kme to va nje, pod pr to s pla či li, je dovo lje no le v pri me ru ohra nja nja obsto je če ga sta nja (ek sten ziv ni trav ni ki). Ne kaj hek ta rov zem ljišč z mo krot ni mi grad ni ki, pose bej takih, ki zara di slab ših narav nih dano sti niso zani mi va za kme te, bi bilo nuj no odku pi ti in jih pod stro gi - mi pogo ji, ki omo go ča jo nji ho vo vzdr že va nje, odda ja ti v na jem. Ukrep: Izbra ti in odku pi ti že evi den ti ra ne mokrot ne pokra jin ske grad ni ke, ki jih je mož no med seboj pove za ti in tako zače ti ustvar ja ti zapla te in kori dor je. V po - moč pri izbi ri obmo čij bi bili kar ta pogo stih poplav in kar ta pokra jin skih grad ni kov, kri te rij pa povez lji vost pokra jin skih grad ni kov v mre žo. V po glav ju 5 smo ugo to vi li, da so med bolj ogro že ni mi pokra jin ski mi grad ni ki tudi zasa je ne meji ce ob kana lih in zem ljiš kih par cel nih mejah, ki so še pose bej v Čr - ni vasi pomemb ne za ohra nja nje pokra jin ske iden ti te te, zago tav lja nju estet skih vred not v po kra ji ni ter kot živ ljenj ski pro stor raz lič nim žival skim vrstam, še pose - bej opra še val cem. Ukrep: Vzdr že va ti in obnav lja ti zasa je ne meji ce. Tre ba bo popi sa ti obsto je če zasa je ne meji ce in dolo či ti nji ho ve eko si stem ske sto ri tve. Še poseb no v Čr ni vasi spod bu ja ti zasa di tev novih mejic in uve sti finanč ne spod bu de za nji ho vo ohra nja - nje. Zasa di tve mejic na območ ju Črne vasi bo tre ba vklju či ti v pro stor ske akte. Pri vzdr že va nju je tre ba upo šte va ti tudi zava ro va no narav no in kul tur no dediš - či no na Ljub ljan skem bar ju. Ukrep: Zago to vi ti sreds tva za ohra nja nje, obno vo in pro mo ci jo objek tov in obmo - čij narav ne in kul tur ne dediš či ne. Na pri me ru Črne vasi se je poka za lo, da si nara vo vars tvo pri za de va varo va ti in ohra nja ti moč vir no pokra ji no, kakr šna je bila pred osu še val ni mi deli in je prak tič - no ni več, vars tvo kul tur ne dediš či ne pa pokra ji no, ki je nasta la s ko lo ni za ci jo po kon ča nih osu še val nih delih in ki v zad njih deset let jih zara di neu čin ko vi te ga urba - niz ma izgi nja. Iz tega sle di, da si bodo nara vo vars tve ni in kul tu ro vars tve ni ukre pi v do lo če nih pri me rih v konf lik tu, če ne bodo ustrez no uprav lja ni. Pred la ga mo, da 92

94 se ana log no cona ci ji v pro sto ru pri pra vi tudi cona ci ja v ča sov nem raz vo ju preu če - va ne kul tur ne pokra ji ne, kjer se na manj ših območ jih opre de li časov no okno, ki ga želi mo ohra nja ti. Na pri mer, na gra je nem delu območ ja Črne vasi naj se ohra nja pose - li tve ni vzo rec iz obdob ja prvot ne kolo ni za ci je z zna čil ni mi kana li in meji ca mi, postav lje ni mi pra vo kot no na cesto, ne pa steb li kov je, goš ča in podob ni bolj naravni pokra jin ski grad ni ki. Ukrep: Ana log no pro stor ski cona ci ji v po kra ji ni na manj ših območ jih pri pra vi ti tudi cona ci jo v ča sov nem raz vo ju kul tur ne pokra ji ne. Tre ba bo evi den ti ra ti območ - ja, ki ohra nja jo zna čil no sti sta nja v do lo če nem obdob ju raz vo ja kul tur ne pokra ji ne (dele nase lij, območ ja tra di cio nal ne rabe tal) in jih v pri hod nje vzdr že va ti s stro - kov no in finanč no pomoč jo last ni kom. 7.3 Obno vi tve ni ukre pi Ob no vi tve ni ukre pi v Slo ve ni ji niso pogo sti in so draž ji kot varo va nje in vzdrže - va nje obsto je če ga sta nja. Kot neus pe šen poskus obno ve izpo stav lja mo pri za de va nja na Malem pla cu, ki ga po pre ko mer nem zalit ju z vodo niso uspe li ohra ni ti kot viso - ko bar je, tem več se je z eko loš ke ga vidi ka spre me ni lo v moč vir je. V ko li kor se bo na Ljub ljan skem bar ju nada lje val trend inten zi vi ra nja pokra jin skih grad ni kov (pred vsem v Iš ki Loki in Črni vasi), obe nem pa tudi zaraš ča nja, bomo povsem izgu bi li pokra - jin ske grad ni ke, ki so bli zu narav nim, a je za nji ho vo pri sot nost potreb na obča sna člo ve ko va dejav nost. Tovrst ne siste me bomo potre bo va li zara di zago tav lja nja pokra - jin ske pestro sti, zato jih bomo mora li v pri me ru izgu be v pri hod no sti obnav lja ti. Že zdaj bi mora li obno vi ti moč no ogro že na in skr če na moč vir ja, izgub lje nih retij in šotišč pa zara di nepo vrat nih pro ce sov ni več mož no obno vi ti. Ukrep: Obno vi ti izgub lje ne pokra jin ske grad ni ke z niz ki mi člo ve ko vi mi pose ganji, kot so eksten ziv ni trav ni ki, eksten ziv ni trav ni ki z dre ve si in grmi, pašni ki s sad - ni mi dre ve si in grmi, moč vir ja, meji ce, steb li kov ja, viso ko de bel ne sadov nja ke. 7.4 Raz voj ni ukre pi Re zul ta ti razi ska ve so ned vom no poka za li, da so kmet je ključ ni obli ko val ci kul - tur ne pokra ji ne Ljub ljan ske ga bar ja, ki so na dveh pilot nih območ jih pri sot ni že več sto le tij, na enem pa od leta 1830, zato je potre ben nadalj nji obstoj in raz voj kme tijske dejav no sti. Kot je raz vid no iz ana li ze spre memb rabe zem ljišč v po glav ju 6, kme tij - stvo ogro ža jo novo grad nje ozi ro ma šir je nje gra je nih povr šin. Veči na naj bolj ših kme tij skih zem ljišč v Bev kah je že pozi da nih. Pre cej bolj še se kako vost na kme tij ska zem ljiš ča ohra nja jo v Iš ki Loki. Za kme tijs tvo naj bolj pri mer na so bolj suha območja z av to morf ni mi prst mi, na kate rih so bile že v ob dob ju fran cis cej ske ga kata stra nji - ve in navad ni trav ni ki. 93

95 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja Ukrep: Raz vi ja ti kme tijs tvo na območ jih, naj pri mer nej ših za kme to va nje, in ome - ji ti mož no sti spre mem be namemb no sti. Tre ba bo dolo či ti poten cial no naj bolj pri mer na območ ja za inten ziv no in eko loš ko kme tijs tvo, s stro kov no pomoč jo usmer ja ti rabo zem ljišč (nji ve, raz lič no inten ziv ni trav ni ki, traj ni nasa di, pašni ki) in jo spod bu ja ti s pla či li. V pri hod nje bi bila lah ko ena od mož nih oblik raz vo ja na Ljub ljan skem bar ju zele - nja dars tvo, ki hkra ti pod pi ra samoo skrb nost (Šmid Hri bar 2014, Šmid Hri bar in Urbanc 2016). V pre te klo sti sta bili obe prak si v ve li ki meri že pri sot ni, a sta z us - me ri tvi jo v in ten ziv no živi no re jo zače li zami ra ti. Ukrep: Spod bu di ti raz voj eko loš ke ga zele nja dars tva. Tre ba bo dolo či ti poten cialna zem ljiš ča, name nje na pri de lo va nju zele nja ve (fi žol, buče, ) za pro da jo, ki so var - na pred pogo sti mi popla va mi. Tre ba je obli ko va ti znam ko za eko loš ko zele nja vo z Ljub ljan ske ga bar ja in pove če va ti pre poz nav nost bar jan ske zele nja ve v šir ši oko - li ci Ljub ljan ske ga bar ja. Ve lik izziv je raz voj kme tijs tva na hidro morf nih prsteh, pre vla du jo čih na pilot - nem območ ju v Čr ni vasi, kjer so na manj šem delu območ ja pogo stih, na preo sta lem delu pa obča snih poplav. Že tako manj rodo vit no prst dodat no uni ču je ora nje, zaradi kate re ga na površ je pri ha ja nero do vit na spod nja ilov na ta plast. Zara di nave de ne ga bi bilo, kljub temu da gre za tret je vars tve no območ je, kme tijs tvo smo tr no pri la goditi. Še naj bo lje bi ga bilo sča so ma preob li ko va ti v manj inten ziv no obli ko, torej pove če - va ti delež pašni kov z dre ve si in grmi čev jem ter eksten ziv nih trav ni kov z za sa je ni mi meji ca mi med nji mi mor da podob no rabi, ki smo jo zasle di li v Bev kah v ob dobju fran - cis cej ske ga in ream bu lanč ne ga kata stra. Na trav ni kih in pašni kih bi v ob li ki mejic sadi li upo rab na dre ve sa ter s tem pris pe va li pri ohra nja nju mozaič no sti kul tur ne pokrajine. Ukrep: Na območ jih vlaž nih hidro morf nih prsti, izpo stav lje nih pogo stej šim popla - vam, s pla či li last ni ke spod bu di ti k spre mem bi rabe v manj inten ziv no (ek sten ziv ni trav nik, eksten ziv ni trav nik z me ji ca mi, pašnik z me ji ca mi, pašnik z dre ve si in grmi). Zara di bli ži ne Ljub lja ne in pove za ve z mest nim pro me tom bi lah ko ogle de tovrst - nih pašni kov in trav ni kov vklju če va li v pe da goš ke pro ce se. Do dat no je tre ba dolo či ti še območ ja, name nje na raz vo ju infra struk tu re, more - bit ni pozi da vi in dru gim raz voj nim pro jek tom (na pri mer ploč ni ki v Čr ni vasi). S to vrst ni mi območ ji se v na lo gi sicer nismo pose bej ukvar ja li, kljub temu pa jih je pri uprav lja nju tre ba upo šte va ti. Ukrep: Opre de li ti območ ja, name nje na raz vo ju infra struk tu re, pozi da vi ter dru - gim raz voj nim pro jek tom. Kmet je želi jo z zem ljiš či dobič ko no sno gos po da ri ti, zato ne more mo pri ča ko va - ti, da bodo brez plač no ohra nja li eko nom sko manj dono sne pokra jin ske grad ni ke, čeprav skup no stim pri na ša jo dolo če ne kori sti (na pri mer eksten ziv ni trav ni ki, stebli kov je). V pri hod nje bi mora li raz mi sli ti o no vem mode lu uprav lja nja tak šnih pokra jin skih grad ni kov, pri čemer bi sku pi na lju di kupi la ali vze la v na jem dolo čena 94

96 zem ljiš ča/po kra jin ske grad ni ke in pri tem posta vi la zelo jasna pra vi la uprav lja nja. S tem bi pre bi val ci brez last nih obsež nih zem ljišč pri do bi li pri lož no sti za delo in pre živ - lja nje pro ste ga časa v na ra vi in obe nem s svo ji mi dejav nost mi varo va li manj inten ziv ne pokra jin ske grad ni ke, ki so ključ ni pri ohra nja nju pokra jin ske pestro sti. Izbra ne pokra jin ske grad ni ke bi lah ko vklju či li v tu ri stič ne in vzgoj ne dejav no sti, mor - da bi pre bi val ci dobi li celo pri lož nost za eksten ziv no rabo pokra jin ske ga grad ni ka (vi so ko de bel ni sadov nja ki, koriš če nje lesa za kur ja vo ). Ukrep: Poi ska ti nov model uprav lja nja eko nom sko manj dono snih pokra jin skih grad ni kov. Preu či ti mož no sti osno va nja ali naje ma skup nih zem ljišč, s ka te ri mi bi pre bi val ci brez last nih zem ljišč priš li do dolo če nih kori sti. Sub ven cio ni ra ti je smisel - no posa mez ni ke ali sku pi ne lju di, ki ohra nja jo in uprav lja jo pokra jin ske grad ni ke, ki pri na ša jo kori sti šir ši skup no sti. Za ra di ome ji tev pri kme to va nju (vsaj v prvi vars tve ni coni) bo dopol nil ne raz - voj ne dejav no sti na Ljub ljan skem bar ju ver jet no prev ze la turi stič na dejav nost. Ven dar za raz voj turiz ma, ki bi pri na šal nova delov na mesta in eko nom ski dobi ček, niso dovolj le ohra nje ni pokra jin ski grad ni ki in pokra ji na kot taka, tem več bo v ta namen tre ba raz vi ja ti in pove zo va ti turi stič no infra struk tu ro ter sto ri tve. Ukrep: Zasno va ti in ure di ti pri vla čen infor ma cij ski cener z raz gle dom za obi sko - val ce. Prvi kora ki v to smer so že ste kli (Po to kar s so de lav ci 2015). Ukrep: Usme ri ti se v traj nost ni turi zem s pre poz na va njem narav ne in kul tur ne dediš - či ne z raz voj ni mi poten cia li, nje no inter pre ta ci jo in z vklju če va njem čim več je ga šte vi la delež ni kov, ki ponu ja jo sto ri tve ali pro duk te. Izved ba par ti ci pa tiv nih delav - nic, na kate rih bi doma či ni iden ti fi ci ra ti raz lič ne (snov ne in nesnov ne) vred no te z raz voj nim poten cia lom in jih obli ko va li v pro duk te/sto ri tve. Ukrep: Iden ti fi ci ra ti pre poz nav no pre hran sko ponud bo z Ljub ljan ske ga bar ja in le-to obli ko va ti v raz lič ne pre hran ske izdel ke (na pri mer vlo žen fižol ali fižol v zrnih bar jan ski masle nec, bar jan ski zelišč ni čaj, bez gov sirup, mar me la da iz bez go vih jagod, ). Iden ti fi ci ra ti ponud ni ke ome nje nih pre hran skih izdel kov in orga ni zira ti pro da jo teh izdel kov v sklo pu kon cep ta Bar jan ski cekar ček, ki že pove zu je pro da - jo lokal no pri de la ne hra ne in pri del kov. Ukrep: Spod bu ja ti izo bra že val ne in razi sko val ne dejav no sti. Nada lje va ti pri pra - vo raz lič nih učnih poti in inter pre ta cij pokra ji ne. Osno va ti učno pot, kjer bi se lah ko obi sko va lec na kraj ši poti spre ha jal sko zi pokra jin ske grad ni ke, ki pri ka zu je jo različne stop nje suk ce si je te kul tur ne pokra ji ne (ek sten ziv ni trav nik, steb li kov je, moč vir - je, grmiš če, goš čo ali goz dič) in se tako sez na nil z raz lič ni mi faza mi pre ho da mokriš ča v osu šen gozd. Na moč vir nem delu poti se lah ko pred sta vi koliš če in živ lje nje v njem. Del območ ja bi se povsem pre pu stil rezer vat ne mu vars tvu, dovo lje na bi bila le razi - sko val na dejav nost. Na pod la gi pre te kle prak se seme nar je nja s se me nom trav (Šmid Hri bar 2014) pred - la ga mo ukrep zbi ra nja semen avtoh to nih vrst cve tic, trav in steb li kov ja, ki bodo 95

97 Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja pris pe va la pri obno vi uni če nih povr šin, seme na pa se lah ko upo rab lja la tudi za zasa - di tve v okra sne name ne. Ukrep: Siste ma tič no zbi ra ti seme na avtoh to nih»bar jan skih«rast lin in obli ko va ti ponud bo semen avtoh to nih cve to čih»bar jan skih«trav ni kov,»bar jan skih«trav in steb li kov ja. Oza veš ča ti last ni ke zem ljišč, pre bi val ce in šir šo jav nost o mož no sti obno - vi tve uni če nih zem ljišč s se me ni avtoh to nih»bar jan skih«rast lin. Obli ko va ti in trži ti pro dukt za namen obno ve ter tudi v okra sne name ne. 8 Sklep Kul tur no pokra ji no na Ljub ljan skem bar ju sestav lja jo raz lič ni pokra jin ski gradni - ki. Na pilot nih območ jih smo naš li 28 ti pov, od kate rih so neka te ri odvi sni od abiot skih dejav ni kov, veči na pa jih je pove za na s člo ve ko vi mi pose gi. 6 po kra jin skih grad nikov je neloč lji vo pove za nih z vodo: reka ozi ro ma potok, kanal, ret je, moč vir je, log in eksten - ziv ni trav nik. Viso ke ga bar ja na pilot nih območ jih nismo več naš li, zara di osu še va nja pa so zelo ogro že ni tudi dru gi mokrot ni pokra jin ski grad ni ki. Pere ča je izgu ba mejic, saj z nji mi ne izgub lja mo le habi ta tov in zele nih kori dor jev, tem več tudi zmož nost opra še va nja, pokra jin sko iden ti te to, kul tur no dediš či no, estet sko in vzgoj no-izo bra - že val no vred no to, ki v te me lju sodo lo ča jo pokra ji no na območ ju današ nje Črne vasi. V Čr ni vasi se pestrost nana ša na kolo ni za ci jo in jo sestav lja jo pred vsem kana li, meji - ce in par ce le, zasno va ne pra vo kot no na cesto, v manj ši meri tudi raba zem ljišč; v Bev kah je odvi sna pred vsem od vod ne dina mi ke, geo loš ke zgrad be in rabe zem ljišč (gozd, kam no lom, nji ve, raz lič ni trav ni ki, samo ra sle meji ce, steb li kov ja, goš če, grmiš ča), v Iš - ki Loki, kjer je mozaič nost znat no manj ša, pa je odvi sna od sti ka vrša ja z bar jem in rabe zem ljišč (nji ve, raz lič ni trav ni ki, bar jan ska okna, steb li kov ja, grmiš ča). Tre ba je pre mi sli ti in se odlo či ti, kate re pokra jin ske grad ni ke bomo v po kra ji ni ohra nja li in varo va li ter kje in zakaj, pri čemer je za zago tav lja nje traj nost no sti pokra ji ne tre ba upo šte va ti tudi stop njo narav no sti pokra jin ske ga grad ni ka. Po gro bih oce nah gradni - ki z viš jo stop njo narav no sti zago tav lja jo več eko si stem skih sto ri tev (Šmid Hri bar 2014), zato je zaže le na pestrost tistih pokra jin skih grad ni kov, ki v po kra ji ni zago tav lja jo več raz lič nih eko si stem skih sto ri tev in pod pi ra jo delo va nje bar jan ske pokra ji ne. To so obi čaj no grad ni ki, s ka te ri mi se manj uprav lja in ter ja jo manj vno sov ener gi je. Tak pri stop omo go ča bolj ši dia log z raz lič ni mi delež ni ki, ker gra di na iska nju in dosega - nju kon sen za na pod la gi skup nih inte re sov. Pri tem naj bo ključ no vodi lo spoz na nje, da z iz gu bo pokra jin ske ga grad ni ka izgub lja mo tudi sto ri tve, ki jih le-ta oprav lja. Na pod la gi skup nih odlo či tev in že evi den ti ra nih pokra jin skih grad ni kov na pilot nih območ jih naj se izbe re območ ja, name nje na ohra nja nju in varo va nju, in naj se jih med sabo čim bolj pove že v ko ri dor je in zapla te, da jih ne bo ogro zi la frag men ti ra nost. Podob no je pred la gal že Anko (2008), ki je pri varo va nju Ljub ljan ske ga bar ja izpo sta - 96

98 vil, da je mož no pokra jin sko pestrost na tem območ ju ohra ni ti pred vsem z va ro va njem zao kro že nih in pove za nih povr šin, zno traj kate rih bi v po kra jin skoe ko loš kem smislu ustva ri li mre žo zaplat in kori dor jev, v ka te ro je tre ba vklju či ti tudi kul tur no dediš - či no. Lah ko zaklju či mo, da se pokra ji na kaže kot dina mič ni mozaik pokra jin skih grad ni kov, ki so odvi sni od geo loš ke zgrad be, relie fa in biva nja ter dela člo ve ka v do - lo če nem oko lju in v raz lič nih kul tur nih prak sah in tra di cio nal nih zna njih, prek kate rih se vzpo stav lja tesna pove za va med mate rial ni mi in nema te rial ni mi vidi ki kul tur ne pokra ji ne Pestrost pokra jin skih grad ni kov je ključ na za zago tav lja nje raz lič nih dobrin in eko si stem skih sto ri tev, potreb nih za člo veš ko bla gi njo. Za zava ro va nje narav nih vred not ter ohra ni tev biot ske in pokra jin ske raz no vrst - no sti je vla da Repub li ke Slo ve ni je območ je leta 2008 z Ured bo o kra jin skem par ku Ljub ljan sko bar je (2008) raz gla si la za kra jin ski park, raz de ljen na tri vars tve ne cone. To je bil pomem ben korak pri varo va nju te pokra ji ne, še pose bej, ker je Kra jin ski park Ljub ljan sko bar je prvič pove zal»bar jan ski«pro stor in nje go ve pre bi val ce. Ven dar bo sta bi len raz voj pokra ji ne in nje nih mokrot nih pokra jin skih grad ni kov dol go roč no naj bolj učin ko vit le ob zago to vi tvi ustrez ne vod ne dina mi ke. VIKTOR ŠMID Sli ka 27: Pokra ji no na Ljub ljan skem bar ju v ve li ki meri sestav lja jo raz lič no inten zivni trav ni ki, nji ve, pašni ki, kana li, meji ce, steb li kov ja, grmiš ča in goš če, ključ ni ton pa ji daje reka Ljub lja ni ca. 97

Organizacija, letnik 43 Razprave številka 4, julij-avgust 2010 Vpliv pro jekt ne zre lo sti or ga ni za ci je na us pe šnost pri pra ve evrop skih pro

Organizacija, letnik 43 Razprave številka 4, julij-avgust 2010 Vpliv pro jekt ne zre lo sti or ga ni za ci je na us pe šnost pri pra ve evrop skih pro Vpliv pro jekt e zre lo sti or ga i za ci je a us pe šost pri pra ve evrop skih pro jek tov Mar ja Kraj ik 1, Mir ko Mar kič 2 1 Ku rir ska pot 2c, Slo ve ski Ja vor ik, 4270 Je se i ce, marjakrajik@yahoo.com

Prikaži več

Geografski vestnik 83-2, 2011, Razgledi RAZGLEDI OCENA VPLIVA POLITIKE RAZVOJA NA REGIONALNI RAZVOJ AVTORICA Nika Raz pot nik Visko vi

Geografski vestnik 83-2, 2011, Razgledi RAZGLEDI OCENA VPLIVA POLITIKE RAZVOJA NA REGIONALNI RAZVOJ AVTORICA Nika Raz pot nik Visko vi Geografski vestnik 83-2, 2011, 53 65 Razgledi RAZGLEDI OCENA VPLIVA POLITIKE RAZVOJA PODE@ELJA NA REGIONALNI RAZVOJ AVTORICA Nika Raz pot nik Visko vi} Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske

Prikaži več

Georitem qxd

Georitem qxd JANI KOZINA PROMETNA DOSTOPNOST V SLOVENIJI 1 2 PROMETNA DOSTOPNOST V SLOVENIJI 4 PROMETNA DOSTOPNOST V SLOVENIJI LJUBLJANA 2010 Knji` na zbir ka Geo ri tem, ISSN 1855-1963, UDK 91 PROMETNA DOSTOPNOST

Prikaži več

Organizacija, letnik 43 Predlogi za prakso številka 6, november-december 2010 Po men in te gri ra nih IS pri na čr to va nju, vo de nju in nad zo ru p

Organizacija, letnik 43 Predlogi za prakso številka 6, november-december 2010 Po men in te gri ra nih IS pri na čr to va nju, vo de nju in nad zo ru p Po men in te gri ra nih IS pri na čr to va nju, vo de nju in nad zo ru proi zvod nje Si mon Oman 1, An ton Čižman 2 1 Poly com d.o.o., Po lja ne nad Škof jo Loko 76 d.o.o., Poly com d.o.o., Po lja ne nad

Prikaži več

Svet elektronika 195.indd

Svet elektronika 195.indd LCD ti mer z iz re dno niz ko po ra bo in zu na njim pro že njem Avtor: Ju re Mi keln E-pošta: stik@svet-el.si Bral ci na še re vi je se ver jet no spom ni jo na ših ti mer jev. Spr va smo na re di li

Prikaži več

Geografski vestnik 87-1, 2015, Kronika KRONIKA V spo min Loj ze tu Gosar ju (22. av gust ja nuar 2014) Sre di januar ja nas je pre tr

Geografski vestnik 87-1, 2015, Kronika KRONIKA V spo min Loj ze tu Gosar ju (22. av gust ja nuar 2014) Sre di januar ja nas je pre tr Geografski vestnik 87-1, 2015, 147 155 Kronika KRONIKA V spo min Loj ze tu Gosar ju (22. av gust 1932 14. ja nuar 2014) Sre di januar ja nas je pre tre sla vest, da je umrl ugled ni slo ven ski geo graf

Prikaži več

Layout 1

Layout 1 MIMI URBANC POKRAJINSKE PREDSTAVE O SLOVENSKI ISTRI 1 2 POKRAJINSKE PREDSTAVE O SLOVENSKI ISTRI 4 POKRAJINSKE PREDSTAVE O SLOVENSKI ISTRI LJUBLJANA 2011 Knji` na zbir ka Geo ri tem, ISSN 1855-1963, UDK

Prikaži več

rr03.qxd

rr03.qxd PROSTOR, REGIJA, RAZVOJ REGIONALNI RAZVOJ 6 1 2 REGIONALNI RAZVOJ 6 PROSTOR, REGIJA, RAZVOJ 4 REGIONALNI RAZVOJ 6 PROSTOR, REGIJA, RAZVOJ Ure di li: Ja nez Nared Katarina Polajnar Horvat Nika Raz pot nik

Prikaži več

Geografski vestnik 86-1, 2014, Razgledi RAZGLEDI PODEŽELSKI TURIZEM IN SOCIALNI KAPITAL V SLOVENIJI (PRIMER VASI V OBČINI CERKNO) AVTORICI mag.

Geografski vestnik 86-1, 2014, Razgledi RAZGLEDI PODEŽELSKI TURIZEM IN SOCIALNI KAPITAL V SLOVENIJI (PRIMER VASI V OBČINI CERKNO) AVTORICI mag. Geografski vestnik 86-1, 2014, 51 61 RAZGLEDI PODEŽELSKI TURIZEM IN SOCIALNI KAPITAL V SLOVENIJI (PRIMER VASI V OBČINI CERKNO) AVTORICI mag. Rena ta Mavri Bio teh niš ki cen ter Naklo, Stra hinj 99, SI

Prikaži več

Organizacija, letnik 43 Razprave številka 2, marec-april 2010 Vpliv kon tek sta or ga ni za ci je na raz li ko val ne de lov ne kom pe ten ce Ra mon P

Organizacija, letnik 43 Razprave številka 2, marec-april 2010 Vpliv kon tek sta or ga ni za ci je na raz li ko val ne de lov ne kom pe ten ce Ra mon P Vpliv kon tek sta or ga ni za ci je na raz li ko val ne de lov ne kom pe ten ce Ra mon Po dre ka 1, Ro ber to Bi lo sla vo 2 1 Sa no farm d.o.o., Šmar ska ce sta 5c, 6000 Ko per, Slo ve ni ja, ra monp

Prikaži več

vestnik 82_1.qxd

vestnik 82_1.qxd Geografski vestnik 89-1, 2017, 99 114 Razgledi RAZGLEDI ODNOS DO TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN VIRI ZNANJA O TRAJNOSTNEM RAZVOJU ŠTUDENTOV GEOGRAFIJE V SLOVENIJI AVTORJA dr. Va len ti na Brečko Gru bar UniverzanaPrimorskem,Fakultetazahumanističneštudije,Titovtrg5,SI

Prikaži več

vestnik 82_1.qxd

vestnik 82_1.qxd 2017 G V EOGRAFSKI ESTNIK 89-2 GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 1 2 GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 89-2 2017 ZVEZA GEOGRAFOV SLOVENIJE ASSOCIATION

Prikaži več

Svet elektronika 205.indd

Svet elektronika 205.indd Re gu la ci ja mo či grel ca elek trič ne pon ve Avtor: Bo jan Ru pnik E-pošta:Ru pnik.bo jan@gma il.com Ve li ke skriv no sti ma le elek tro ni ke, ali ka ko naj va še je di di ši jo bo lje. Kot ve či

Prikaži več

Geografski vestnik 87-1, 2015, Metode METODE KARTIRANJE MORSKIH TRAVNIKOV S PODATKI MNOGOSNOPNEGA SONARJA AVTORJI Sa šo Moš kon Harp ha sea, d

Geografski vestnik 87-1, 2015, Metode METODE KARTIRANJE MORSKIH TRAVNIKOV S PODATKI MNOGOSNOPNEGA SONARJA AVTORJI Sa šo Moš kon Harp ha sea, d Geografski vestnik 87-1, 2015, 103 116 Metode METODE KARTIRANJE MORSKIH TRAVNIKOV S PODATKI MNOGOSNOPNEGA SONARJA AVTORJI Sa šo Moš kon Harp ha sea, d. o. o. Ko per, Čev ljar ska uli ca 8, SI 6000 Ko per,

Prikaži več

Svet elektronika 184m.indd

Svet elektronika 184m.indd Elek tro ni ka za za čet ni ke - Na pa ja nje elek tron skih ve zij II. (18) Avtor: Bojan Kovač E-pošta: bojan@svet-el.si Ko si pri skr bi mo vir eno smer ne na pe to sti, ki jo še do dat no zgla di mo

Prikaži več

vestnik 82_1.qxd

vestnik 82_1.qxd 2017 G V EOGRAFSKI ESTNIK 89-1 GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 1 2 GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 89-1 2017 ZVEZA GEOGRAFOV SLOVENIJE ASSOCIATION

Prikaži več

Geografski vestnik 85-2, 2013, Metode METODE METODA GLOBALNE DELITVE OBLIKOVANOSTI POVRŠJA AVTORJA Mau ro Hrva tin Znans tve no ra zi sko val ni

Geografski vestnik 85-2, 2013, Metode METODE METODA GLOBALNE DELITVE OBLIKOVANOSTI POVRŠJA AVTORJA Mau ro Hrva tin Znans tve no ra zi sko val ni Geografski vestnik 85-2, 2013, 69 83 Metode METODE METODA GLOBALNE DELITVE OBLIKOVANOSTI POVRŠJA AVTORJA Mau ro Hrva tin Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet

Prikaži več

ATLANTI n.1 Razvoj arhiv ske slu žbe u Sr bi ji u dru goj po lo vi ni 20. ve ka Sl o b o d a n k a CVETKOVIĆ, Dr. Ar chi vist - Gra du a ted H

ATLANTI n.1 Razvoj arhiv ske slu žbe u Sr bi ji u dru goj po lo vi ni 20. ve ka Sl o b o d a n k a CVETKOVIĆ, Dr. Ar chi vist - Gra du a ted H Razvoj arhiv ske slu žbe u Sr bi ji u dru goj po lo vi ni 20. ve ka Sl o b o d a n k a CVETKOVIĆ, Dr. Ar chi vist - Gra du a ted Hi sto rian, Istorijski arhiv Požarevac, Ul. Voje Dulića br. 10, Požarevac,

Prikaži več

pastoralni tecaj 2008 popravki:pastoralni tecaj 2008.qxd.qxd

pastoralni tecaj 2008 popravki:pastoralni tecaj 2008.qxd.qxd SLOVENSKI PASTORALNI SVET 42. PASTORALNI TEČAJ ZBORNIK Ure di li Kar men Per ko, Ra fo Pi no sa, Ana Sliv ka, Gre gor Ku nej ZVONIM PRI PRA VIH VRA TIH? MARIBOR 2008 Predavatelji: s. Ana Sliv ka FMM Rafo

Prikaži več

Pravni interes za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov

Pravni interes za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov Revus Journal for Constitutional Theory and Philosophy of Law / Revija za ustavno teorijo in filozofijo prava 4 2005 Svoboda izražanja Pravni interes za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov

Prikaži več

Poštnina plačana pri pošti 8275 Škocjan Številka 122 Letnik 14 Kimovec september 2008 Naši koraki Glasilo Občine Škocjan Cesta za 5...

Poštnina plačana pri pošti 8275 Škocjan Številka 122 Letnik 14 Kimovec september 2008 Naši koraki Glasilo Občine Škocjan Cesta za 5... Poštnina plačana pri pošti 8275 Škocjan Številka 122 Letnik 14 Kimovec september 2008 Glasilo Občine Škocjan Cesta za 5... Drage občanke in občani Občine Škocjan! Stroji so ponovno zabrneli v Dolnji Stari

Prikaži več

DOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. št. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. št. št. prij. matič na števi

DOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. št. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. št. št. prij. matič na števi DOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. prij. matič na številka firma / ime upnika glavnica obresti stroški skupaj prij ava

Prikaži več

Mr10_2.qxd

Mr10_2.qxd Med Razgl. 2015; 54 (2): 289 98 Klinični primer 289 In grid Požar 1, Simon Sto par 2 Za plet peri ton zi lar ne ga abs ce sa pri kaz pri me ra Pe ri ton sil lar Abs cess Com pli ca tion: A Case Report

Prikaži več

MED RAZGL 2010; 49: PREGLEDNI ^LANEK Bo jan Krebs 1, Sto jan Potr~ 2 Rak debe le ga ~re ve sa in dan ke Co lo rec tal Can cer IZVLE^EK KLJU^NE

MED RAZGL 2010; 49: PREGLEDNI ^LANEK Bo jan Krebs 1, Sto jan Potr~ 2 Rak debe le ga ~re ve sa in dan ke Co lo rec tal Can cer IZVLE^EK KLJU^NE MED RAZGL 2010; 49: 543 556 PREGLEDNI ^LANEK Bo jan Krebs 1, Sto jan Potr~ 2 Rak debe le ga ~re ve sa in dan ke Co lo rec tal Can cer IZVLE^EK KLJU^NE BESEDE: `lez ni rak debe le ga ~re ve sa in dan ke,

Prikaži več

MPin.indd

MPin.indd MINIPIN II 3 Spoštovani kupec MiniPin II razvojne plošče! Veseli me in ponosen sem, da ste se odločili za nakup MiniPin II razvojne plošče. Prepričan sem, da boste podobno navdušeni nad njo, kot sem jaz,

Prikaži več

SPECIJALNA BOLNICA ZA MEDICINSKU REHABILITACIJU KRAPINSKE TOPLICE Ured za centralno naručivanje Tel. (049)

SPECIJALNA BOLNICA ZA MEDICINSKU REHABILITACIJU KRAPINSKE TOPLICE Ured za centralno naručivanje Tel. (049) PA BR 147884430 Hum Na Sutli 13.05.2019 0830 BO JO 147858624 Hum na Sutli 29.05.2019 0815 JU BO 147474917 Pregrada 09.07.2019 0800 DL MA 148427658 Sv Križ Začretje 09.07.2019 0745 ST ŠT 148037359 K.oplice

Prikaži več

untitled

untitled Youth Employment Support Podpora pri zaposlovanju mladih Bros` u ra Youth Employment Support Podpora pri zaposlovanju mladih Authors: Christelle Carrere Dominique Coenen Hana Danihelková Juraj Dubrava

Prikaži več

Mr10_2.qxd

Mr10_2.qxd Med Razgl. 2015; 54 (2): 283 8 Klinični primer 283 Mit ja Anžič 1, Nika Bol le 2, Sanja Šešok 3, Mar jan Zale tel 4 Križ na afa zi ja pri bol ni ku z akut no ishe mič no mož gan sko kapjo? Prikaz primera

Prikaži več

MED RAZGL 2010; 49: PREGLEDNI ^LANEK Nina Jan ~ar 1*, Eda Vrta~ nik Bokal 2* Rak mater ni~ ne ga vra tu Cer vi cal Can cer IZVLE^EK KLJU^NE BE

MED RAZGL 2010; 49: PREGLEDNI ^LANEK Nina Jan ~ar 1*, Eda Vrta~ nik Bokal 2* Rak mater ni~ ne ga vra tu Cer vi cal Can cer IZVLE^EK KLJU^NE BE MED RAZGL 2010; 49: 285 295 PREGLEDNI ^LANEK Nina Jan ~ar 1*, Eda Vrta~ nik Bokal 2* Rak mater ni~ ne ga vra tu Cer vi cal Can cer IZVLE^EK KLJU^NE BESEDE: rak mater ni~ ne ga vra tu, huma ni papi lo ma

Prikaži več

AVR RAZVOJNO ORODJE MPIN KNJIZICA AVR TOOLKIT 2 d.o.o., slovenija ax MINIPIN II 3 Spoštovani kupec MiniPin II razvojne plošče! Veseli me in ponosen sem, da ste se odločili za nakup MiniPin II razvojne

Prikaži več

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana TISKOVINA Novosti, tehni~ne re{itve, kultura Grad Negova Sistemske re{itve za obnovo zgodovinskih objektov E

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana TISKOVINA Novosti, tehni~ne re{itve, kultura Grad Negova Sistemske re{itve za obnovo zgodovinskih objektov E Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana TISKOVINA Novosti, tehni~ne re{itve, kultura Grad Negova Sistemske re{itve za obnovo zgodovinskih objektov Eco linija izdelkov Mapei Leto IV {tevilka 10 junij

Prikaži več

SAW_biblio_wroclaw

SAW_biblio_wroclaw D Z I A Ł M I Ę D Z Y N A R O D O W Y Wik tor Czer nia nin Inšti tut za psi ho lo gi jo Fa kul te ta za zgo do vin ske in pe da goške ve de Uni ve rza v Vroc la vu Po lj ska Vlo ga knjižnic v bi blio te

Prikaži več

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana TISKOVINA Novosti, tehni~ne re{itve, kultura Hotel Palace Portoro` Mapei v Pekingu Tesnjenja in tesnilni sis

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana TISKOVINA Novosti, tehni~ne re{itve, kultura Hotel Palace Portoro` Mapei v Pekingu Tesnjenja in tesnilni sis Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana TISKOVINA Novosti, tehni~ne re{itve, kultura Hotel Palace Portoro` Mapei v Pekingu Tesnjenja in tesnilni sistemi Leto IV {tevilka 11 oktober 2008 11 SAIE 2008

Prikaži več

Microsoft Word - Document15

Microsoft Word - Document15 3.4 TEHNI NO PORO ILO 3.4.1 SPLO NO Mestna ob ina Nova Gorica je naro ila izdelavo PZI projekta za ureditev prehoda za pe ce ob vrtcu Najdihojca na Gregor i evi ulici v Novi Gorici (slika 1). Namen predvidene

Prikaži več

OSNOVNA ŠOLA 8 TALCEV LOGATEC Notranjska cesta Logatec tel: 01/ e-pošta: spletna stran: URNIK

OSNOVNA ŠOLA 8 TALCEV LOGATEC Notranjska cesta Logatec tel: 01/ e-pošta: spletna stran:   URNIK ODDELEK: 6. b RAZREDNIK: Marinka Istenič 1 2 3 4 5 6 ZGO TIT NAR SLJ SLJ GEO TIT TJA N SLJ TJA ODS SLJ N SLJ GUM NAR MAT MAT N ŠPO ŠPO ŠPO LUM TJA MAT TJA MAT 7 N2I NTE 8 NTE NRA N2I GOS NŠP 6 GOS ODDELEK:

Prikaži več

MAGIČNI KVADRATI DIMENZIJE 4n+2

MAGIČNI KVADRATI DIMENZIJE 4n+2 List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 18 (1990/1991) Številka 6 Strani 322 327 Borut Zalar: MAGIČNI KVADRATI DIMENZIJE 4n + 2 Ključne besede: matematika, aritmetika,

Prikaži več

naslovnica 04

naslovnica 04 kričač01 Časopis javnega zavoda RTV Slovenija leto 38 številka 01 februar 2009 poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana val 202 tekst in foto: Darko Koren Ime leta 2008 je Boris Pahor Na za klju č ni

Prikaži več

Mr10_2.qxd

Mr10_2.qxd Med Razgl. 2014; 53 (3): 347 51 Pregledni članek 347 Va len ti na Črne 1, Miha Skvarč 2 Diag no stič ni pri stop pri bol ni ku s sumom na okuž bo s Pneu mocy stis jiro ve cii Diag no stic Approach in Patients

Prikaži več

Ekipno osnovnošolsko prvenstvo F12 Ljubljana, Bilten/Bulletin 7 List of teams: Ekipno osnovnošolsko prvenstvo F12 Ljubljana, OŠ J

Ekipno osnovnošolsko prvenstvo F12 Ljubljana, Bilten/Bulletin 7 List of teams: Ekipno osnovnošolsko prvenstvo F12 Ljubljana, OŠ J Bilten/Bulletin 7 List of teams: 1. OŠ Janka Modra - Dol pri 1051 1681.8 1. Zidar, Jernej IV 1205 1862 14629585 1015978 2. Kosem, Anton BK 1723 14614839 1015491 3. Hojnik, Andraž BK 1587 1015967 4. Maver,

Prikaži več

Ustanova - Fundacija za pomoč otrokom

Ustanova - Fundacija za pomoč otrokom UTRINKI IZ AKCIJ http://www.fzpo.org/sl/star_papir.php?id=55 (1 of 5)17.11.2005 11:10:02 http://www.fzpo.org/sl/star_papir.php?id=55 (2 of 5)17.11.2005 11:10:02 Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj Župan i eva

Prikaži več

Biopolimeri_OZS-Lipica_jun08:Biopolimeri_OZS-Lipica_jin08.qxd.qxd

Biopolimeri_OZS-Lipica_jun08:Biopolimeri_OZS-Lipica_jin08.qxd.qxd Biopolimeri Srečanje plastičarjev 2008 Lipica, 30. in 31. maj 2008 Janez Navodnik Biotehnologija bo v pro iz vod nji poli me rov vse bolj izpo dri va la pet ro ke mi jo. Gensko spre me nje ne biolo{ke

Prikaži več

Bilten - Zaključni turnir ciklusa turnirjev mladih _docx

Bilten - Zaključni turnir ciklusa turnirjev mladih _docx ZAKLJUČNI turnir MLADIH 2017/2018 Komenda; 15. 6. 2018 Pripravil in razmnožil: Franc Poglajen I. PRAVILNIK 1. Šahovski klub Komenda organizira CIKLUS ŠAHOVSKIH TURNIRJEV MLADIH. 2. Ciklus šahovskih turnirjev

Prikaži več

MESEC DATUM DAN 2.A 2.B 2.C 2.D 2.E 2.F 2.G september 1 sobota september 2 nedelja september 3 ponedeljek september 4 torek september 5 sreda septembe

MESEC DATUM DAN 2.A 2.B 2.C 2.D 2.E 2.F 2.G september 1 sobota september 2 nedelja september 3 ponedeljek september 4 torek september 5 sreda septembe september 1 sobota september 2 nedelja september 3 ponedeljek september 4 torek september 5 sreda september 6 četrtek september 7 petek september 8 sobota september 9 nedelja september 10 ponedeljek september

Prikaži več

eAsistent izpis

eAsistent izpis Datum in?as: 12. 1. 217 7:55:48 4.A 9. 11. 217 2. 11. 217 1. 12. 217 24. 11. 217 4.A Matematika (MAT) 4. ura 4.A Slovenščina (SLJ) 1. ura 15. 12. 217 4.A Angleščina (TJA). ura 2. 12. 217 13. 12. 217 11.

Prikaži več

20.5 zajedno.roz

20.5 zajedno.roz Raspored za. tjedan 0..-..0..a Razrednik/ca : ija Gosler : - : : - :0 : - 0:0 0: - :0 : - :00 :0 - :0 : - :0 : - : 6:00-6: v v -. Grupa - Elearn - - - 0 Lj Lj,log,et - - - 0 - - 0 - - Lum Gum -,umj,fil

Prikaži več

Rezultati

Rezultati REZULTATI ORGANIZATOR ATLETSKI KLUB DOMŽALE, Domžale člani, 10.000 m 19.2014, 17:15 9. 10. 1 1 1 1 73 15635 78 15883 76 3453 60 16077 29 2644 16 1198 30 3114 79 1922 71 16901 65 1349 62 42 616 7 17033

Prikaži več

RAM stroj Nataša Naglič 4. junij RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni

RAM stroj Nataša Naglič 4. junij RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni RAM stroj Nataša Naglič 4. junij 2009 1 RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni trak, pomnilnik ter program. Bralni trak- zaporedje

Prikaži več

Zbornik 6. študentske konference Fakultete za management Koper november 2009 Koper Celje Škofja Loka JE SLOVENIJA PODJETNI TVU PRIJAZNO POSLOV

Zbornik 6. študentske konference Fakultete za management Koper november 2009 Koper Celje Škofja Loka JE SLOVENIJA PODJETNI TVU PRIJAZNO POSLOV JE SLOVENIJA PODJETNI TVU PRIJAZNO POSLOVNO OKOLJE? Nata a Cerov ek cerovsek.natasa@gmail.com POVZETEK Glede na pregled stanja razvoja podjetni tva v izbranih evropskih dr avah sem ugotovila, da je najve

Prikaži več

Mi ko fe no lat mo fe til in mi ko fe nol na ki sli na Jer nej Pa jek 1 mi ko fe no lat mo fe til in mi ko fe nol na ki sli na predstavitev V dru gi p

Mi ko fe no lat mo fe til in mi ko fe nol na ki sli na Jer nej Pa jek 1 mi ko fe no lat mo fe til in mi ko fe nol na ki sli na predstavitev V dru gi p Jer nej Pa jek 1 mi ko fe no lat mo fe til in mi ko fe nol na ki sli na predstavitev V dru gi po lo vi ci 20. sto let ja so od kri va li imunosupresijske last no sti zdra vil pred vsem pri preiz kušanju

Prikaži več

KAKO BRATI IN UPORABITI REZULTATE PRIMERJALNE ANALIZE PRIMERI ZA ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE ag. Sta ka Cerkve ik, I štitut za jav e služ e

KAKO BRATI IN UPORABITI REZULTATE PRIMERJALNE ANALIZE PRIMERI ZA ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE ag. Sta ka Cerkve ik, I štitut za jav e služ e KAKO BRATI IN UPORABITI REZULTATE PRIMERJALNE ANALIZE PRIMERI ZA ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE ag. Sta ka Cerkve ik, I štitut za jav e služ e KAJ JE PRIMERJALNA ANALIZA? Primerjalna analiza je sklop

Prikaži več

pogacnik.indd

pogacnik.indd DRA GA ZEM LJA, KA KO TI GRE 2 MAR KO PO GA~ NIK Dra ga Zem lja, ka ko ti gre IZ ZIV LE TA 2012 59 te meljnih kamnov miroljubne Zemljine civilizacije Knjiga, ki ustvar ja ener gijsko polje 2007 3 PO SVE

Prikaži več

PAST CONTINUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič

PAST CONTINUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič PAST CONTNUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so v preteklosti trajali dalj

Prikaži več

Bilten LJUBLJANSKA LIGA I LIGA_docx

Bilten LJUBLJANSKA LIGA I LIGA_docx 72. LJUBLJANSKA LIGA 2019 SUPER LIGA Komenda:, 10. 1. 2019-11. 4. 2019 Pripravil in razmnožil: Franc Poglajen I. REZULTATI Rezultati 4. kola 1. 6/2 ŠD DOMŽALE TAJFUN (8) 3:1 (6) ŠK IG 4/2 1/2 Plaskan Jure

Prikaži več

POPRAVNI, DOPOLNILNI IN PREDMETNI IZPITI - AVGUST 2017 PREDMET - prof. NADZORNI UČITELJ DATUM IZVEDBE URA IZVEDBE UČILNICA RAZRED PISNO: SLOVENŠČINA -

POPRAVNI, DOPOLNILNI IN PREDMETNI IZPITI - AVGUST 2017 PREDMET - prof. NADZORNI UČITELJ DATUM IZVEDBE URA IZVEDBE UČILNICA RAZRED PISNO: SLOVENŠČINA - POPRAVNI, DOPOLNILNI IN PREDMETNI IZPITI - AVGUST 2017 SLOVENŠČINA - Breda Švara SLO: 1. aeg (2 - J.J. in Z.A.); 1. aet (1-M.E.) Nataša Stopar SREDA, 16. 8. 2017 8.00 102 SLOVENŠČINA - Mojca Butinar Mužina

Prikaži več

PRIPRAVILA: Nevenka Šalamon

PRIPRAVILA: Nevenka Šalamon PRIPRAVILA: JANUAR PON 7.jan 14.jan Nastop Velenje 21.jan 28.jan TOR 1.jan 8.jan Skupna tombola 15.jan 22.jan 29.jan SRE 2.jan 9.jan 16.jan 23.jan 30.jan Sv. maša ČET 3.jan Nastop RD Polzela 10.jan 17.jan

Prikaži več

OBČINA DOMŽALE Ljubljanska 69, DOMŽALE Kriteriji: PP: Programi Kulturnih društev in Zveze kulturnih društev Datum dokumenta:

OBČINA DOMŽALE Ljubljanska 69, DOMŽALE Kriteriji: PP: Programi Kulturnih društev in Zveze kulturnih društev Datum dokumenta: OBČINA DOMŽALE Ljubljanska 69, DOMŽALE Kriteriji: PP: 183300 - Programi Kulturnih društev in Zveze kulturnih društev : 01.01.2016-31.12.2016 05.04.2017 Kartica finančnega knjigovodstva Stran 1 Opis Tekoči

Prikaži več

eAsistent izpis

eAsistent izpis Datum in čas: 11. 10. 2016 13:09:32 2. 9. 2016 7.c Nemščina 1 (IP-NI1) 7. ura 17. 10. 2016 10. 10. 2016 4.b Matematika (MAT) 1. ura 17. 10. 2016 4.a Matematika (MAT) 5. ura 17. 10. 2016 10. 10. 2016 24.

Prikaži več

Bilten 4 - I ČLANSKE LIGE ZAHOD ZA LETO 2018_docx

Bilten 4 - I ČLANSKE LIGE ZAHOD ZA LETO 2018_docx 19. OSREDNJA SLOVENSKA LIGA 2018 SUPER LIGA Komenda: 13.9.2018 25.10.2018 Pripravil in razmnožil: Franc Poglajen I. REZULTATI Rezultati 5. kola 1. 5.5/2 ŠK TRZIN BUSCOTRADE (3) 2:2 (8) ŠK VIŠNJA GORA-STIČNA

Prikaži več

tekmovalci_kat

tekmovalci_kat kategorija: Mulčki 1 13 Urh Luznar 2008 100 100 100 100 90 100 100 100 100 90 90 0 1070 2 12 Vid Šolar 2008 90 90 80 80 100 80 90 90 70 100 80 0 950 3 11 Miha Lušina 2008 60 80 90 90 70 90 80 80 40 70

Prikaži več

PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim

PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

Prikaži več

Helena Fašalek Sara Sara Blaž Matej 1. Prizor Blaž potrka na Sarina vrata. Sara: Ja. Blaž: Zakaj nisi pomila posode? Sej smo se zmenili da danes jaz k

Helena Fašalek Sara Sara Blaž Matej 1. Prizor Blaž potrka na Sarina vrata. Sara: Ja. Blaž: Zakaj nisi pomila posode? Sej smo se zmenili da danes jaz k Sara Sara Blaž Matej 1. Prizor Blaž potrka na Sarina vrata. Sara: Ja. Blaž: Zakaj nisi pomila posode? Sej smo se zmenili da danes jaz kuham ti pa pomivaš. Sara: Bom pol no. Dej ne teži. Blaž: Tko kot včeraj.

Prikaži več

SistematiĊni kodirni seznam

SistematiĊni kodirni seznam REPUBLIKA SLOVENIJA STATISTIČNI URAD RS Sistematični kodirni seznam za klasifikacijo: SRDAP_ProgDIP - Šifrant kombinacije višjih, visokih šol in študijskih programov ter vrst študija za diplomante (opuščena),

Prikaži več

Poročilo - april 2019 Banka: Delavska hranilnica d.d Komitent: Društvo UP-ornik, Ruška cesta 11, 2000 Maribor Promet za obdobje:

Poročilo - april 2019 Banka: Delavska hranilnica d.d Komitent: Društvo UP-ornik, Ruška cesta 11, 2000 Maribor Promet za obdobje: Banka: Delavska hranilnica d.d Komitent: Društvo UP-ornik, Ruška cesta 11, 2000 Maribor Promet za obdobje: 1. 4. 2019 30. 4. 2019 Račun: SI56 6100 0001 3621 087 Začetno stanje: 15.776,91 EUR Breme: 12.345,49

Prikaži več

PROGRAM : ZDRAVSTVENA NEGA

PROGRAM : ZDRAVSTVENA NEGA SEZNAM UČBENIKOV ZA 1. LETNIK - PROGRAM ZDRAVSTVENA NEGA 1. SLO J. Kos e tal. SVET KNJIŽEVNOSTI 1, posodobljena izd., Obzorja 2. MAT R. Brilej ALFA, Linearna funkcija, Ataja 3. MAT R. Brilej ALFA, Realna

Prikaži več

Microsoft Word - DP Tunjice1 2010

Microsoft Word - DP Tunjice1 2010 Odprto dr avno prvenstvo Republike Slovenije Pokalno tekmovanje v avtokrosu A 2005 AVTOKROS TUNJICE 2010 TUNJICE, 6 junij 2010 DODATNI PRAVILNIK VIR, 24. januar 2010 2 SPLO NI PROGRAM PRIREDITVE Ponedeljek,

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Sestanek zastopniki_splet.ppt

Microsoft PowerPoint - Sestanek zastopniki_splet.ppt SREČANJE MED PATENTNIMI ZASTOPNIKI IN ZASTOPNIKI ZA MODELE IN ZNAMKE TER URADOM RS ZA INTELEKTUALNO LASTNINO Ljubljana, 21. oktober 2013 Dnevni red Uvodna beseda Vesna Stanković Juričić, v. d. direktorja

Prikaži več

(Borzno posredovanje - bro\232irana \(18. 6.\).pdf)

(Borzno posredovanje - bro\232irana \(18. 6.\).pdf) U beniki FKPV Borzno posredovanje Boris Gramc, mag. posl. ved red. prof. dr. Marijan Cingula doc. dr. Marina Kla mer alopa Celje 2013 Boris Gramc, mag. posl. ved; red. prof. dr. Marijan Cingula; doc.

Prikaži več

Osnovnošolsko prvenstvo Ljubljane 2015

Osnovnošolsko prvenstvo Ljubljane 2015 Osnovnošolsko prvenstvo Ljubljane 2015_F15 Bilten/Bulletin 7 Lista igralcev Ime Kat ELO LRat Fed. Klub 1. Unuk Jan III 1595 1951 SLO OŠ Nove Jarše 2. Knap Jaša 1491 1854 SLO OŠ Maksa Pečarja 3. Založnik

Prikaži več

Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teleteks

Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teleteks Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, 01. 07. 2014 Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teletekst: 0 Spremljane teme: Leopold Pogačar Občina Žirovnica

Prikaži več

Priloga 2 PRILOGA 1»(1) Plačilna lista 1 <Z350> Šifra proračunskega uporabnika <Ime proračunskega uporabnika> <Stroškovno mesto> <Ime in priimek preje

Priloga 2 PRILOGA 1»(1) Plačilna lista 1 <Z350> Šifra proračunskega uporabnika <Ime proračunskega uporabnika> <Stroškovno mesto> <Ime in priimek preje Priloga 2 PRILOGA 1»(1) Plačilna lista 1 Ob račun plače za mesec / Mesečna delovna obveznost Povprečna plača Minimalna plača Šifra delovnega

Prikaži več

POPOLNI KVADER

POPOLNI KVADER List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 031-662 Letnik 18 (1990/1991) Številka 3 Strani 134 139 Edvard Kramar: POPOLNI KVADER Ključne besede: matematika, geometrija, kvader,

Prikaži več

Uradni list Republike Slovenije Št. 71 / / Stran Preglednica 1: Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2018 VRSTA NEPRE

Uradni list Republike Slovenije Št. 71 / / Stran Preglednica 1: Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2018 VRSTA NEPRE Uradni list Republike Slovenije Št. 71 / 13. 12. 2017 / Stran 10477 Preglednica 1: Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2018 VRSTA NEPREMIČNINE SAMOUPRAVNA LOKALNA SKUPNOST OKVIRNA VELIKOST

Prikaži več

Koledar tekmovanj NTZS za sezono 2019/20 ver.5 AVGUST Slovenija Tujina AVGUST 2019 Člani Mladina 1. SNTL 2.SNTL 3.SNTL Ostalo Rekreativci Člani Mladin

Koledar tekmovanj NTZS za sezono 2019/20 ver.5 AVGUST Slovenija Tujina AVGUST 2019 Člani Mladina 1. SNTL 2.SNTL 3.SNTL Ostalo Rekreativci Člani Mladin AVGUST AVGUST 01. čet 01. čet 02. pet 02. pet 03. sob 03. sob 04. ned 04. ned 05. pon 05. pon 06. tor 06. tor 07. sre 07. sre 08. čet 08. čet 09. pet 09. pet 10. sob 10. sob 11. ned 11. ned 12. pon 12.

Prikaži več

Ciklus turnirjev mladih Kranj 2017/18 3. turnir Bilten Šenčur,

Ciklus turnirjev mladih Kranj 2017/18 3. turnir Bilten Šenčur, Ciklus turnirjev mladih Kranj 2017/18 3. turnir Bilten Šenčur, 10.11.2017 Lista igralcev Ime Kat ELO LRat Fed. Klub 1. Jeler Lan III 1934 SLO OŠ Šenčur 2. Perme Martin 1007 1749 SLO OŠ Komenda Moste 3.

Prikaži več

Statistika

Statistika REZULTATI RD KOPER 2013 - RK CELJE PIVOVARNA LAŠKO 24-38 (15-18)(9-20) Sodniki: BRECELJ BOJAN DERŽEK DUŠAN RD KOPER 2013 Trener: Time out-ov: 3 Kazni Zadetki Streli % 7m 6mKN Krilo PR PN 9m RUK RDK 2min

Prikaži več

Bakovski tek m Baby Dečki BABY (baby tek) Priimek Ime Letnik Klub Start.št. Uvrstitev Cas Točke -katetočke -konkurenca 1 ČERNJAVIČ TINE

Bakovski tek m Baby Dečki BABY (baby tek) Priimek Ime Letnik Klub Start.št. Uvrstitev Cas Točke -katetočke -konkurenca 1 ČERNJAVIČ TINE 100 m Baby Dečki BABY (baby tek) 1 ČERNJAVIČ TINE 2011 VRTEC KRTEK 39 1 0:00:21 0 0 2 DUDEK NEVEN 2011 43 2 0:00:22 0 0 3 FRAS ŽIGA 2011 BAKOVCI 60 3 0:00:23 0 0 4 PERKIČ ROK 2012 VRTEC MS 62 4 0:00:24

Prikaži več

Gotovi broj 19(1).pdf

Gotovi broj 19(1).pdf Izvorni znanstveni članak Original scientific article Utje caj va ri ja ci ja do bi i spo la na sto pu glo me ru lar ne fil tra ci je iz ra ču na te jed nad žbom MCQE In fluen ce of age and gen der varia

Prikaži več

Erasmus+ mag. Robert Marinšek

Erasmus+ mag. Robert Marinšek Erasmus+ mag. Robert Marinšek Program Erasmus+ Uredba št. 1288/2013 (11. dec. 2013) Področje izobraţevanja, usposabljanja, športa in mladine trajanje: 2014 2020 proračun: 14,7 G Pričakovanja: >4 M mobilnosti

Prikaži več

Srednja zdravstvena šola Celje SREDA, ZAKLJUČEK ŠPORTNIH TEKMOVANJ SZŠ CELJE RAZRED: 1. A URE 1 INF TRNOVŠEK P/1 2 INF TRNOVŠEK P/1 3 I

Srednja zdravstvena šola Celje SREDA, ZAKLJUČEK ŠPORTNIH TEKMOVANJ SZŠ CELJE RAZRED: 1. A URE 1 INF TRNOVŠEK P/1 2 INF TRNOVŠEK P/1 3 I Srednja zdravstvena šola Celje SREDA, 21. 12. 2011 - ZAKLJUČEK ŠPORTNIH TEKMOVANJ SZŠ CELJE RAZRED: 1. A 1 INF TRNOVŠEK P/1 2 INF TRNOVŠEK P/1 3 INF TRNOVŠEK P/1 4 LIK PIZMOHT I/4 5 SLO ANTONIČ I/2 6 ZNE

Prikaži več

POROŒILO O DELU IN FINANŒNEM POSLOVANJU FIHO ZA LETO 2006

POROŒILO O DELU IN FINANŒNEM POSLOVANJU FIHO ZA LETO 2006 POROŒILO O DELU IN FINANŒNEM POSLOVANJU FIHO ZA LETO 2006 VSEBINA UVODNA PREDSTAVITEV................................... 3 NASTANEK FUNDACIJE.................................... 4 STRUKTURA FUNDACIJE....................................

Prikaži več

SREDNJA ŠOLA SLOVENSKA BISTRICA Teden dejavnosti (od do ) za dijake 1. letnikov (obvezne izbirne vsebine/oiv in interesne dejavnosti

SREDNJA ŠOLA SLOVENSKA BISTRICA Teden dejavnosti (od do ) za dijake 1. letnikov (obvezne izbirne vsebine/oiv in interesne dejavnosti Teden dejavnosti (od 18. 9. do 22. 9. 2017) za dijake 1. letnikov (obvezne izbirne vsebine/oiv in interesne dejavnosti/id) 1. a 1. b ** Sistematski zdravstveni preg. 1. skupina: 7.50 9.30 2. skupina: 10.30

Prikaži več

Poročilo - maj 2019 Banka: Delavska hranilnica d.d Komitent: Društvo UP-ornik, Ruška cesta 11, 2000 Maribor Promet za obdobje:

Poročilo - maj 2019 Banka: Delavska hranilnica d.d Komitent: Društvo UP-ornik, Ruška cesta 11, 2000 Maribor Promet za obdobje: Banka: Delavska hranilnica d.d Komitent: Društvo UP-ornik, Ruška cesta 11, 2000 Maribor Promet za obdobje: 1. 5. 2019 31. 5. 2019 Račun: SI56 6100 0001 3621 087 Začetno stanje: 16.089,09 EUR Breme: 13.842,03

Prikaži več

2.1 Osnovni pojmi 2 Nim Ga²per Ko²mrlj, Denicija 2.1 P-poloºaj je poloºaj, ki je izgubljen za igralca na potezi. N- poloºaj je poloºaj, ki

2.1 Osnovni pojmi 2 Nim Ga²per Ko²mrlj, Denicija 2.1 P-poloºaj je poloºaj, ki je izgubljen za igralca na potezi. N- poloºaj je poloºaj, ki 2.1 Osnovni pojmi 2 Nim Ga²per Ko²mrlj, 2. 3. 2009 Denicija 2.1 P-poloºaj je poloºaj, ki je izgubljen za igralca na potezi. N- poloºaj je poloºaj, ki je dobljen za igralca na potezi. Poloºaj je kon en,

Prikaži več

Microsoft Word doc

Microsoft Word doc SLO - NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 51 08 22 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Vtični napajalnik Dehner SYS1308 15~24 W Kataloška št.: 51 08 22 Osnovne informacije Država proizvajalka:... Kitajska

Prikaži več

ŠVEDSKA

ŠVEDSKA ŠVEDSKA Kraljevina Švedska Kraljevina Švedska leži v severni Evropi. Meji na : - Norveško - Finsko - Dansko Glavno mesto je Stockholm. Ima približno 9 mio. prebivalcev Površina obsega prib.450.000 KM2

Prikaži več