IKT-ovitek-publikacije.cdr
|
|
- Saša Popović
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1
2 NEKATERI KAZALNIKI IKT ZA PODPORO STRATEGIJI i Uvodna beseda Evropska komisija je sprejela 1. junija 2005 strategijo i2010 z namenom podpreti cilje prenovljene lizbonske strategije. Predstavlja strate{ki okvir za pospe{itev rasti in zaposlenosti v informacijski dru`bi in medijski industriji v Evropi. V sklopu strategije i2010 so za evropsko informacijsko dru`bo in politiko prednostne naslednje tri naloge: 1) vzpostavitev enotnega evropskega informacijskega prostora s {irokopasovnimi povezavami in bogato vsebino, 2) pove~anje inovacij in investicij v informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (v nadaljevanju IKT) ter 3) vklju~enost v evropsko informacijsko dru`bo z bolj{imi javnimi storitvami in kakovostjo `ivljenja. V okviru omenjenih nalog so bili izbrani klju~ni kazalniki razvoja informacijske dru`be ( Komisija v sami strategiji ni dolo~ila ciljnih vrednosti kazalnikov, dr`ave naj bi na podlagi ugotovitve svojega polo`aja spro`ile dejavnosti za pospe{itev razvoja inovacij in investicij v IKT, kar bi pospe{ilo nadaljnjo rast in zaposlenost. Podatki za kazalnike se zbirajo z raziskovanji o uporabi IKT v podjetjih in gospodinjstvih ter privzemajo iz raznih drugih raziskovanj (npr. Anketa o delovni sili), ki jih izvajajo nacionalni statisti~ni uradi dr`av ~lanic EU, med njimi tudi Statisti~ni urad Republike Slovenije. Podatki za kazalnike se zbirajo tudi z raziskovanji nacionalnih regulatorjev (v Sloveniji Agencija za po{to in elektronske komunikacije - APEK) ter s posebnimi raziskovanji (npr. pilotni projekti), ki jih pripravlja Evropska komisija. Kazalniki i2010 podajajo sliko cele Evrope in primerjavo kazalnikov med posameznimi dr`avami na podro~ju informacijske dru`be. Nekateri izmed teh kazalnikov so: dele`i gospodinjstev in podjetij z dostopom do interneta ter s {irokopasovno povezavo, dele`i posameznikov in podjetij, ki uporabljajo internet, in uporaba storitev e-uprave. In kak{no podobo ka`ejo ti kazalniki o Sloveniji v primerjavi z ostalimi dr`avami? V publikaciji primerjamo Slovenijo s povpre~jem 25-ih dr`av ~lanic EU ter z najbolj in najmanj razvitimi evropskimi dr`avami, in sicer po podatkih za leto 2005, za Slovenijo pa podajamo nekaj najnovej{ih podatkov tudi za leto Podatki za vse dr`ave EU so dosegljivi na podatkovnem portalu New Cronos evropskega statisti~nega urada Eurostata. Mag. Irena Kri man generalna direktorica
3 2 NEKATERI KAZALNIKI IKT ZA PODPORO STRATEGIJI i2010 Izdal Statisti~ni urad Republike Slovenije, Ljubljana, Vo`arski pot 12 - Uporaba in objava podatkov dovoljena le z navedbo vira - Odgovarja generalna direktorica mag. Irena Kri`man - Uredila Andreja Ka~i~ - Slovensko besedilo jezikovno uredili Ivanka Zobec in Marina Urbas - Oblikovala Du{an Weiss in Ada Pokla~. CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana 311.2:659.2:004 NEKATERI kazalniki IKT za podporo strategiji i2010 : / [uredila Andreja Ka~i~]. - Ljubljana : Statisti~ni urad Republike Slovenije, 2006 ISBN X ISBN Ka~i~, Andreja, [urednik]
4 NEKATERI KAZALNIKI IKT ZA PODPORO STRATEGIJI i IKT informacijsko-komunikacijska tehnologija e t KAZALO UPORABA INTERNETA V GOSPODINJSTVIH... 4 Dostop do interneta v gospodinjstvih... 4 Vrste internetnih povezav v gospodinjstvih... 5 Uporaba interneta med posamezniki... 6 Uporaba interneta glede na starost in izobrazbo posameznikov... 7 Aktivnosti na internetu... 8 Spletni kupci... 9 UPORABA INTERNETA V PODJETJIH Dostop do interneta v podjetjih Namen uporabe interneta v podjetjih ŠIROKOPASOVNE POVEZAVE Širokopasovna pokritost Gospodinjstva s {irokopasovno povezavo Podjetja s {irokopasovno povezavo E - UPRAVA Dostopnost e-uprave...15 Uporaba spletnih strani dr`avne uprave med posamezniki Uporaba spletnih strani dr`avne uprave med podjetji...17 VIRI NEKAJ POJASNIL K TERMINOLOGIJI S PODRO^JA INFORMACIJSKE DRU@BE... 18
5 4 NEKATERI KAZALNIKI IKT ZA PODPORO STRATEGIJI i2010 UPORABA INTERNETA V GOSPODINJSTVIH Dostop do interneta v gospodinjstvih Vir: Survey on ICT usage in households and by individuals, Dostop do interneta v gospodinjstvih nara{~a. V Sloveniji je imelo v prvem ~etrtletju 2005 dostop do interneta 48 % gospodinjstev, kar je bilo enako povpre~ju EU. Med drugimi dr`avami ~lanicami EU so imele najve~ji dele` gospodinjstev z internetom nordijske dr`ave, npr. Danska 75 %, najmanj{i dele` pa je imela Litva (16 %). Slovenija je v septembru 2005 sprostila trg ponudbe dostopa do interneta. Cene te storitve so postale dostopnej{e, ponudba pa pestrej{a. Vse to je mo~no vplivalo na odlo~itev gospodinjstev za internet. V prvem ~etrtletju 2006 je imelo dostop do interneta `e 54 % gospodinjstev ali za 6 odstotnih to~k ve~ kot v enakem obdobju 2005.
6 NEKATERI KAZALNIKI IKT ZA PODPORO STRATEGIJI i Vrste internetnih povezav v gospodinjstvih v 1. ~etrtletju 2005 Vir: Survey on ICT usage in households and by individuals, V prvem ~etrtletju 2005 so gospodinjstva ve~inoma uporabljala za dostop do interneta ozkopasovno povezavo, to je obi~ajno telefonsko linijo (modem) ali linijo ISDN. Takih gospodinjstev je bilo v EU 26 %. Tudi v Sloveniji je v tem obdobju imelo najve~ gospodinjstev»po~asnej{i«dostop do interneta, in sicer 29 %. Povezave DSL je tedaj v Sloveniji imelo le 12 % gospodinjstev, kar je za 5 odstotnih to~k manj{i dele` takih gospodinjstev od povpre~ja v EU in precej manj{i kot v dr`avi z najvi{jim dele`em, to je Nizozemski (33 %). Stanje se je v Sloveniji bistveno spremenilo v prvem ~etrtletju 2006, saj je imelo takrat dostop do interneta prek povezave DSL `e 21 % gospodinjstev, kako drugo {irokopasovno povezavo (npr. kabelsko) pa {e dodatnih 15 % gospodinjstev. S tem se je razmerje med uporabniki {iroko- in ozkopasovnih povezav za dostop do interneta obrnilo v korist {irokopasovnih povezav.
7 6 NEKATERI KAZALNIKI IKT ZA PODPORO STRATEGIJI i2010 Uporaba interneta med posamezniki 1 1 Posamezniki od 16 do 74 let, ki so internet uporabili v prvem ~etrtletju leta. Vir: Survey on ICT usage in households and by individuals, V prvem ~etrtletju 2005 je bil dele` posameznikov, ki so uporabili internet, najve~ji v nordijskih dr`avah, najmanj{i pa v Gr~iji (le 22 % uporabnikov). V Sloveniji je bilo takih prebivalcev 47 %; v primerjavi z enakim obdobjem 2004 je njihov dele` narasel za 10 odstotnih to~k. Slovenija je s tem kazalnikom za povpre~jem EU v prvem ~etrtletju 2004 zaostajala za 9 odstotnih to~k, v enakem obdobju 2005 pa le {e za 4 odstotne to~ke. Mad`arska je za Slovenijo zaostajala za 10 odstotnih to~k, Italija pa za 13. Avstrija je bila za 8 odstotnih to~k bolj{a. V prvem ~etrtletju 2006 se je dele` internetnih uporabnikov v Sloveniji pove~al na 51 %, kar pomeni, da je internet tedaj uporabilo prebivalcev, starih od 16 do 74 let. Ve~ kot 91 % teh prebivalcev je uporabilo internet vsaj enkrat na teden.
8 NEKATERI KAZALNIKI IKT ZA PODPORO STRATEGIJI i Uporaba interneta glede na starost in izobrazbo posameznikov 1 v 1. ~etrtletju 2005 [vedska Danska EU Slovenija ^e{ka rep. Gr~ija % Starost (leta) ((17)) Izobrazba ni`ja srednja visoka Posamezniki od 16 do 74 let, ki so internet uporabili v prvem ~etrtletju leta. Opomba: Podatek v dvojnem oklepaju je manj zanesljiv (0,15<CV<=0,30). Celica, ozna~ena s piko, pomeni, da je podatek zelo nezanesljiv in zato ni objavljen (CV>0,30). Vir: Survey on ICT usage in households and by individuals, Internet najpogosteje uporabljajo mlaj{e osebe in osebe z vi{jo izobrazbo. Slovenija je imela v prvem ~etrtletju 2005 ve~ji dele` od povpre~ja EU samo pri najmlaj{i starostni skupini, to je od 16 do 24 let, in pri skupini z najvi{jo stopnjo izobrazbe. Glede na vse prebivalce v starosti od 16 do 74 let je bilo v Sloveniji za 4 odstotne to~ke manj uporabnikov interneta kot v EU.
9 8 NEKATERI KAZALNIKI IKT ZA PODPORO STRATEGIJI i2010 Aktivnosti na internetu 1 v 1. ~etrtletju 2005 % [vedska Danska EU Slovenija ^e{ka rep. Gr~ija e-po{ta iskanje razli~nih informacij urejanje potovanja uporaba spletnih strani e-uprave 52 : finan~ne storitve (e-ban~ni{tvo) branje ~asopisov igranje/prena{anje igric, glasbe izobra`evanje iskanje informacij o zdravju forumi, klepetalnice poslu{anje spletnega radia, gledanje spletne TV 1 Posamezniki od 16 do 74 let, ki so internet uporabili v prvem ~etrtletju leta. Opomba: Celica, ozna~ena z dvopi~jem, pomeni, da podatka ni na voljo. Vir: Survey on ICT usage in households and by individuals, Uporabniki interneta najpogosteje uporabljajo e-po{to in na internetu i{~ejo razli~ne informacije. V Sloveniji je v prvem ~etrtletju 2005 e-po{to uporabilo 36 % prebivalcev, v EU pa 42 %. Razli~ne informacije (npr. prednakupovalne informacije) je v Sloveniji iskalo na internetu 36 % prebivalcev, v EU pa 39 %. V prvem ~etrtletju 2006 je e-po{to uporabilo `e 42 % prebivalcev Slovenije, ravno toliko prebivalcev je na internetu iskalo razli~ne informacije. Za 7 odstotnih to~k se je glede na enako obdobje lani pove~al tudi dele` prebivalcev, ki so na internetu iskali infromacije o zdravju.
10 NEKATERI KAZALNIKI IKT ZA PODPORO STRATEGIJI i Spletni kupci 1 1 Posamezniki od 16 do 74 let, ki so v prvem ~etrtletju leta opravili nakup prek interneta. Vir: Survey on ICT usage in households and by individuals, Uporaba interneta za nakup ali prodajo je v nekaterih dr`avah `e zelo pogosta, v nekaterih pa se {e razvija. V dr`avah, kjer je uporabnikov interneta veliko in je zaupanje v varnost interneta ve~je, so tudi spletni nakupi pogostej{i. Najve~ nakupov prek interneta so v prvem ~etrtletju 2005 opravili Švedi (36 %), Britanci (36 %), Norve`ani (35 %) in Nemci (32 %). Najmanj so v enakem obdobju prek interneta nakupovali ^ehi (3 %), Latvijci (3 %), Grki (2 %) in Litvanci (1 %). V Sloveniji imamo za zdaj {e razmeroma malo spletnih kupcev, saj je v prvem ~etrtletju 2005 opravilo vsaj 1 e-nakup le 8 % prebivalcev v starosti od 16 do 74 let. Dele` prebivalcev, ki so tako nakupovali `e kdaj koli prej, pa je zna{al 13 %. V enakem obdobju 2006 je bilo takih prebivalcev 16 %. Dele` posameznikov, ki so opravili e-nakup v prvem ~etrtletju 2006, se glede na leto prej ni pove~al. Glavni razlogi, da se Slovenci ne odlo~ijo za nakup prek interneta, so v letu 2006 podobni, kot so bili v letu Še vedno ne ~utijo potrebe po spletnem nakupu in pred nakupom `elijo videti, otipati blago. Veliko pa jih ima pri takem na~inu nakupovanja pomisleke tudi glede varnosti in zasebnosti.
11 10 NEKATERI KAZALNIKI IKT ZA PODPORO STRATEGIJI i2010 Dostop do interneta v podjetjih 1 UPORABA INTERNETA V PODJETJIH 1 Podjetja z najmanj 10 zaposlenimi. Vir: Survey on ICT usage in enterprises, Dele` podjetij, ki imajo dostop do interneta, se ne more ve~ zelo pove~ati, saj ga v veliki ve~ini imajo `e vsa podjetja. Dostop do interneta so si namre~ priskrbela veliko prej kot gospodinjstva, saj so internet potrebovala pri poslovanju. Slovenija se po tem kazalniku uvr{~a visoko po podatkih za prvo ~etrtletje 2005 na tretje mesto med dr`avami ~lanicami EU. V prvem ~etrtletju 2005 je imelo v Sloveniji dostop do interneta 96 % podjetij z najmanj 10 zaposlenimi; najve~ji dele` je imela Finska (98 %), povpre~je EU pa je zna{alo 91 %. Najmanj{i dele` v tem obdobju je imela Latvija, in sicer 75 %. V dr`avah, kjer je dele` podjetij z internetom `e zelo blizu 100 %, rasti ne moremo ve~ pri~akovati. Tako je tudi v Sloveniji v letu 2006 dele` podjetij z internetom ostal na enaki ravni kot v letu 2005.
12 NEKATERI KAZALNIKI IKT ZA PODPORO STRATEGIJI i Namen uporabe interneta v podjetjih 1 v 1. ~etrtletju Podjetja z najmanj 10 zaposlenimi. Vir: Survey on ICT usage in enterprises, Podjetja uporabljajo internet predvsem za e-ban~ni{tvo. V Sloveniji je elektronsko pla~evanje dandanes povsem obi~ajno. Po dele`u podjetij, ki so v prvem ~etrtletju 2005 uporabljala internet za ban~ne in finan~ne storitve (87 %), sodi Slovenija v sam vrh dr`av ~lanic EU. Povpre~je EU je zna{alo 70 %, najve~ji dele` takih podjetij pa je imela Danska z 92 %. Tudi razmere na trgu je v prvem ~etrtletju 2005 spremljalo v Sloveniji veliko podjetij, in sicer 70 %, to je za 16 odstotnih to~k ve~, kot je povpre~je podjetij v EU. Ve~ kot polovica jih je prek interneta sprejemala digitalne izdelke, kot so na primer ra~unalni{ki programi in elektronski ~asopisi. V prvem ~etrtletju 2006 je zgoraj omenjene storitve uporabljalo {e ve~ podjetij v Sloveniji. Tako je e-ban~ni{tvo uporabljalo `e 89 % podjetij oz. ve~ina podjetij, ki so v tem obdobju imela dostop do interneta.
13 12 NEKATERI KAZALNIKI IKT ZA PODPORO STRATEGIJI i2010 Širokopasovna pokritost ŠIROKOPASOVNE POVEZAVE Vir: Nacionalni regulatorji, Širokopasovne povezave so povezave do interneta, kot so npr. ADSL, kabelska povezava, VDSL, UMTS, opti~na povezava. Omogo~ajo hiter prenos podatkov (dokumentov, filmov, igric, videokonferenc) prek internetnega omre`ja. Julija 2005 je bilo v vseh 25 dr`avah ~lanicah EU 48 milijonov naro~nikov na {irokopasovne povezave. Od januarja do julija 2005 se je {tevilo naro~nikov pove~alo za 20,7 %. ^e to {tevilo prera~unamo na celotno prebivalstvo EU, je bilo v EU 11 naro~nikov na 100 prebivalcev. Najmanj naro~nikov na {irokopasovne povezave na 100 prebivalcev je imela Gr~ija, in sicer 1, najve~ naro~nikov pa Nizozemska, in sicer 22. V Sloveniji se je v tem obdobju {tevilo naro~nikov {e bolj pove~alo, in sicer za 32,7 %. Tako smo julija 2005 imeli naro~nikov, kar pomeni, da je {irokopasovne povezave uporabljalo 7,8 % prebivalstva ali 8 naro~nikov na 100 prebivalcev.
14 NEKATERI KAZALNIKI IKT ZA PODPORO STRATEGIJI i Gospodinjstva s {irokopasovno povezavo Vir: Survey on ICT usage in households and by individuals, Od leta 2004 pa do 2005 se je dele` gospodinjstev s {irokopasovnim dostopom do interneta v EU pove~al za 9 odstotnih to~k. V enakem obdobju se je ta dele` najbolj pove~al v Luksemburgu (za 17 odstotnih to~k) in Veliki Britaniji (za 16 odstotnih to~k). Najve~je dele`e gospodinjstev s {irokopasovnim dostopom so imele nordijske dr`ave. V Sloveniji je v prvem ~etrtletju 2004 imelo {irokopasovni dostop do interneta 10 % gospodinjstev, v enakem obdobju 2005 pa `e 19 %. Ponudba {irokopasovnega dostopa se je v Sloveniji od septembra 2005 dalje izredno pove~ala in pocenila. Tako si je ve~ gospodinjstev lahko privo{~ilo»hiter«in cenovno ugodnej{i dostop do interneta. V prvem ~etrtletju 2006 se je glede na enako obdobje v letu 2005 pove~alo {tevilo teh gospodinjstev za 15 odstotnih to~k. Širokopasovno povezavo je tako imelo `e 34 % gospodinjstev. Po podatkih Agencije za po{to in elektronske komunikacije RS je bilo konec junija 2006 med gospodinjstvi v Sloveniji priklju~kov na {irokopasovni dostop do interneta.
15 14 NEKATERI KAZALNIKI IKT ZA PODPORO STRATEGIJI i2010 Podjetja 1 s {irokopasovno povezavo 1 Podjetja z najmanj 10 zaposlenimi. Vir: Survey on ICT usage in enterprises, V prvem ~etrtletju 2005 je imelo {irokopasovni dostop do interneta povpre~no 63 % podjetij v EU. Podjetja v Sloveniji so bila po tem kazalniku nad povpre~jem EU, in sicer je imelo {irokopasovni dostop 74 % podjetij z najmanj 10 zaposlenimi. Najbolje med vsemi so opremljena podjetja nordijskih dr`av, najslab{e pa podjetja iz Poljske, Gr~ije, Slova{ke, Mad`arske, Latvije in Irske (vsa pod 50 %). Dele` podjetij s {irokopasovnimi povezavami je bil v Sloveniji velik `e v letu 2005, zato v prvem ~etrtletju 2006 ni bilo ve~jih sprememb. Širokopasovno povezavo je tako imelo 75 % podjetjih z najmanj 10 zaposlenimi. Po podatkih Agencije za po{to in elektronske komunikacije RS so imela podjetja konec junija 2006 v Sloveniji priklju~kov na {irokopasovni dostop do interneta.
16 NEKATERI KAZALNIKI IKT ZA PODPORO STRATEGIJI i E - UPRAVA Dostopnost e-uprave * Raziskovanje Evropske komisije o dostopnosti storitev e-uprave, v katero so bile vklju~ene vse dr`ave ~lanice EU in dr`ave EFTE (Islandija, Norve{ka, Švica z Lihten{tajnom). Vir: Online Availability of Public Services: How Is Europe Progressing?, Dr`avna uprava lahko na svojih spletnih straneh nudi osnovne informacije o javnih storitvah, e-obrazce in tudi elektronske storitve. Spletna dostopnost se meri za 20 osnovnih javnih storitev (npr. za dav~no napoved, registracijo avtomobila, oddajo obrazca za DDV, registracijo podjetja). Vi{ji ko je dele` spletne dostopnosti e-uprave, bolj so javne storitve na internetu izpopolnjene. Npr. ~e je dele` ve~ji od 75 %, so na internetu na voljo e-obrazci, ki jih lahko izpolnjene vra~amo dr`avni upravi prek interneta. Bolj ko se dele` spletne dostopnosti pribli`uje 100 %, ve~ji del storitev poteka na elektronski na~in. ^e zna{a dele` 100 %, potekajo storitve v celoti na elektronski na~in. V Sloveniji je aprila 2006 dele` spletne dostopnosti e-uprave zna{al 87 %, kar pomeni, da dr`avna uprava na internetu nudi e-obrazce za ve~ino osnovnih javnih storitev. Glede na dele` spletne dostopnosti v letu 2006 je Slovenija med 28 dr`avami (~lanice EU, Islandija, Norve{ka in Švica z Lihten{tajnom) zasedla sedmo mesto (po predhodni meritvi leta 2004 je bila na petnajstem mestu). Sicer pa je prvo mesto pripadlo Avstriji (95 %), drugo Malti (92 %), tretje mesto pa so si delile Estonija, Švedska in Norve{ka (90 %). Najni`je dele`e spletne dostopnosti so imeli na Poljskem (53 %), Slova{kem (51 %) in v Latviji (47 %), kar pomeni, da so v povpre~ju na spletnih straneh e-uprave v teh dr`avah na voljo zgolj informacije o storitvah dr`avne uprave.
17 16 NEKATERI KAZALNIKI IKT ZA PODPORO STRATEGIJI i2010 Uporaba spletnih strani dr`avne uprave med posamezniki 1 1 Posamezniki od 16 do 74 let, ki so internet uporabili v prvem ~etrtletju leta. Vir: Survey on ICT usage in households and by individuals, za EU-25 za leto 2004 ni podatka, ker ga 6 dr`av ni posredovalo Eurostatu. Najve~ posameznikov je v prvem ~etrtletju 2005 uporabilo spletne strani dr`avne uprave na Švedskem (52 %) in Finskem (47 %). V Sloveniji jih je bilo 19 %, kar je za 4 odstotne to~ke manj od povpre~ja EU. Najmanj posameznikov je v tem obdobju uporabilo storitve e-uprave na ^e{kem (5 %). V prvem ~etrtletju 2006 se je pridobivanje informacij in obrazcev na spletnih straneh dr`avne uprave mo~no pove~alo. Spletne strani dr`avne uprave je uporabilo 30 % prebivalcev, starih od 16 do 74 let. Od teh jih je 92 % pridobivalo zgolj informacije, 57 % tudi obrazce, 21 % pa je obrazce tudi vra~alo prek interneta.
18 NEKATERI KAZALNIKI IKT ZA PODPORO STRATEGIJI i Uporaba spletnih strani dr`avne uprave med podjetji 1 1 Podjetja z najmanj 10 zaposlenimi. Vir: Survey on ICT usage in enterprises, V Sloveniji je v letu 2004 uporabilo spletne strani dr`avne uprave ve~ kot 70 % podjetij z najmanj 10 zaposlenimi. Najbolj intenzivno so te spletne strani uporabljala podjetja na Finskem (91 %) in Danskem (87 %). Podjetja lahko na spletnih straneh pridobivajo informacije, obrazce, vra~ajo obrazce ali pa opravijo celotno javno storitev na elektronski na~in. Podjetja v Sloveniji precej intenzivno uporabljajo elektronske storitve, posamezniki pa manj pogosto. V prvem ~etrtletju 2006 je skoraj 50 % anketiranih podjetij z najmanj 10 zaposlenimi odgovorilo, da so v letu 2005 prek interneta vra~ali izpolnjene obrazce, 37 % pa jih je opravilo celotno elektronsko storitev (npr. oddaja obrazca za DDV prek interneta).
19 18 NEKATERI KAZALNIKI IKT ZA PODPORO STRATEGIJI i2010 VIRI podatkovni portal New Cronos, Themes Science and Technology, zavihek Data, Online Availability of Public Services: How Is Europe Progressing?, information_society/eeurope/i2010/docs/benchmarking/online_availability_2006.pdf NEKAJ POJASNIL K TERMINOLOGIJI S PODRO^JA INFORMACIJSKE DRU@BE ADSL (angl. Asymmetric Digital Subscriber Line) asimetri~na digitalna naro~ni{ka linija je ena izmed tehnologij xdsl, ki omogo~a asimetri~ni prenos podatkov. To pomeni, da je hitrost, s katero sprejemamo podatke z interneta (download), nekajkrat vi{ja od hitrosti, s katero podatke oddajamo na internet (upload). Tehnologija ADSL uporablja za prenos podatkov bakreno `ico oz. parico. Brez`i~na povezava je povezava, ki omogo~a povezavo s spletom brez `ice (infrarde~a, mikrovalovna, satelitska, laserska povezava, wimax). Trenutno se najpogosteje uporablja brez`i~na povezava prek mobilnega telefona. Brskalnik (angl. explorer) ali tudi pregledovalnik je program odjemalca, ki omogo~a vpogled v razli~ne internetne vire. Blog se najpogosteje opisuje kot spletni dnevnik (angl. WEB+LOG=WEBLOG, BLOG). Blog je torej dnevnik, ki ga pi{emo na spletu in ga lahko uporablja vsakdo, ki zna uporabljati splet in elektronsko po{to. Digitalna televizija omogo~a prenos televizijskih in radijskih programov v digitalni obliki do naro~nika. Tak prenos zagotavlja, da signali v neokrnjeni obliki pridejo do televizorja, s tem pa lahko gledalec u`iva v enaki kvaliteti slike, kot jo ustvarjajo v televizijskih in radijskih studiih. DSL (angl. Digital Subscriber Line - digitalna naro~ni{ka linija) oz. tehnologija xdsl, ki v domove in podjetja prina{a informacije velike pasovne {irine prek obi~ajne bakrene telefonske parice. Tehnologija DSL zajema ve~ razli~ic, kot so ADSL, VDSL, HDSL, IDSL, RADSL, SDSL in DSL- Lite. Te tehnologije so zasnovane za pove~anje pasovne {irine obi~ajnih bakrenih telefonskih `ic, hitrost prenosa podatkov pa je odvisna od oddaljenosti doma ali podjetja od centrale telefonskega podjetja, ki nudi storitev DSL. Linija DSL lahko prena{a podatke in glas. E-kavarna ali spletna kavarna (angl. Internet café) je lokal, ki gostom nudi tudi dostop do interneta, in je ena izmed tako imenovanih javnih to~k. E-trgovanje je nakup ali prodaja izdelkov in storitev prek interneta. GPRS (angl. General Packet Radio Service), znan tudi kot 2.5G, omogo~a po{iljanje blokov podatkov z mobilnega telefona ali prejemanje le-teh nanj. Omogo~a stalno povezavo z internetom, uporabnikom pa se obi~ajno zara~una cena glede na obseg prenesenih podatkov, in ne glede na trajanje povezave. GSM (angl. Global System for Mobile Communication) je glavni sistem za mobilno komunikacijo v Evropi in po svetu, znan tudi kot 2G. Primeren je za prenos glasu, ne pa za prenos podatkov ali za dostop do interneta.
20 NEKATERI KAZALNIKI IKT ZA PODPORO STRATEGIJI i IKT, informacijsko-komunikacijska tehnologija, je programska in tudi strojna oprema za komunikacijo s podatki (ra~unalniki, fiksni, mobilni telefon, faks, internet ipd.). Internet je svetovno omre`je povezanih ra~unalnikov, ki se povezujejo po standardiziranem internetnem protokolu (angl. IP Internet Protocol) in omogo~ajo, da si uporabniki na razli~nih mestih izmenjujejo besedilna in slu{no-vidna sporo~ila. ISDN (angl. Integrated Services Digital Network) - digitalno omre`je z integriranimi storitvami, ki omogo~a hkraten prenos glasu, slike in podatkov v obsegu do 128 Kbit/s. IP (angl. Internet Protocol internetni protokol) je zbirka pravil, ki jih je treba upo{tevati pri po{iljanju podatkov med dvema ra~unalnikoma po internetu. Vsak ra~unalnik, ki je povezan z internetom (stre`nik), ima vsaj en IP-naslov, po katerem se razlikuje od drugih ra~unalnikov na mre`i. Javna to~ka (angl. Public Internet point) za dostop do interneta je naj{ir{a oznaka za katero koli informacijsko to~ko, ki omogo~a dostop do interneta na javnem mestu. Take to~ke so na voljo v knji`nicah, mladinskih centrih, {olah, e-kavarnah in hotelih. Kabelski modem je naprava, ki omogo~a dostop do interneta prek kabelskega omre`ja. Klicni dostop je dostop do interneta prek povezave v sistemu {tevilnih linij, ki si jih deli veliko uporabnikov. Klicna povezava se vzpostavi in ohranja za omejen ~as. MMS (angl. Multimedia Messaging Service servis za multimedijska oziroma ve~predstavnostna sporo~ila) je namenski program, ki omogo~a po{iljanje in sprejemanje sporo~il (kombinacija besedila, zvoka, slik in videa, z mobilnim telefonom ali dlan~nikom, ki podpirata MMS). Opti~ni kabel omogo~a opti~no povezavo nadstropij v eni stavbi ali povezavo ve~ stavb skupaj. Je veliko dra`ji od navadne parice oz. `ice, toda omogo~a veliko hitrej{i prenos podatkov od 600 do 1000 MHz. To pomeni, da omogo~a visoke hitrosti pri prenosu ve~predstavnostnih namenskih programov. Ve~inoma se uporablja v industrijskih omre`jih, v voja{kem in medicinskem okolju, ban~ni{tvu. Po`arni zid je kombinacija strojne in programske opreme, ki {~iti podatke in ra~unalnik pred {kodljivimi vplivi internetnega omre`ja. TV-komunikator (angl. Set-top box) je posebna naprava, ki omogo~a, da televizijski sprejemnik postane terminal za dostop do interneta. Konvergenca televizije in interneta omogo~a spremljanje {tevilnih doma~ih in tujih televizijskih programov ter uporabo interneta prek obi~ajnega televizijskega zaslona. Spletna stran (angl. Website) je dokument z nadbesedilom, kot ga prikazuje spletni pregledovalnik oz. brskalnik. Na spletni strani lahko prika`emo besedilo, nadpovezave, podobe, videofilme in zvo~ne posnetke. Širokopasovne tehnologije (angl. Broadband) oz. povezave omogo~ajo hiter prenos podatkov oz. filmov, igric, videokonferenc prek internetnega omre`ja (na primer: ADSL, kabelska povezava, UMTS, opti~na povezava, VDLS, najeti vodi). Na splo{no so to pasovne {irine, ve~je od 2 Mbit/s. UMTS (angl. Universale Mobile Telecommunication System) univerzalni mobilni telekomunikacijski sistem je poznan tudi kot 3G tehnologija, ki je bila ustvarjena kot naslednica GSM-a. Omogo~a prenos slik, videa, velikega obsega podatkov in dostop do interneta. VDSL (angl. very-high-bit-rate DSL) je ena izmed DSL tehnologij, omogo~a ve~je hitrosti prenosa podatkov kot ADSL, vendar pa je bolj omejena z oddaljenostjo doma ali podjetja od centrale podjetja, ki nudi dostop do interneta.
21 20 NEKATERI KAZALNIKI IKT ZA PODPORO STRATEGIJI i2010 KAKO DO STATISTI^NIH PODATKOV IN INFORMACIJ? na spletnih straneh Statisti~nega urada po pošti, telefonu, faksu ali elektronsko naslov: Statisti~ni urad Republike Slovenije, Vo`arski pot 12, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01) faks: (01) telefonski odzivnik: (01) e-naslov: z naro~ilom statisti~nih publikacij naslov: Statisti~ni urad Republike Slovenije Vo`arski pot 12, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01) faks: (01) e-naslov: z obiskom v informacijskem središ~u poslovni ~as: od ponedeljka do ~etrtka od 9.00 do petek od 9.00 do 14.30
Darko Pevec 1.a Informatika
Darko Pevec 1.a Informatika Kazalo KAZALO...2 UVOD...3 DANAŠNJE RAZMERE...4 DSL...4 TEHNOLOGIJE XDSL...4 UPORABA HITRIH POVEZAV...5 PASOVNA ŠIRINA PRENOSA...6 NAČIN DELOVANJA XDSL TEHNOLOGIJ...6 TEHNOLOGIJA
Prikaži večikt-gosp-2007-korektura.pmd
IKT - GOS Zakon o dr`avni statistiki (Uradni list RS {t. 45/95 in {t. 9/01) Letni program statisti~nih raziskovanj (Uradni list RS {t. 130/06) Anketa o uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije
Prikaži več60-77.qxd
Tehnolo{ki napredek v naj{ir{em pomenu je pogosto povezan z razli~nimi oblikami nevarnosti in tveganj tako nami{ljenih kot dejanskih. Industrijska, komercialna in doma~a uporaba izdelkov, ki povzro~ajo
Prikaži večmoski-zenske-2007-za 3-korekturo.pmd
DEJSTVA O @ENSKAH IN MOŠKIH V SLOVENIJI 1 Uvodna beseda V bro{uri `elimo poudariti le nekatere opaznej{e razlike in podobnosti med podatki, ki se nana{ajo na `enske, in podatki, ki se nana{ajo na mo{ke.
Prikaži večOBVESTILO O GRADNJI IN OBRATOVANJU JAVNEGA TELEKOMUNIKACIJSKEGA OMREŽJA
Priloga Obrazec za obvestilo o zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanju javnih komunikacijskih storitev Izpolni agencija Vpisna št. v ur. evidenco operaterjev Osnovni podatki o operaterju
Prikaži večPRILOGA 1 A ZAVEZANEC: Številka izdaje: Priloga 1 B ZADEVA: OBRAZEC B1 ZA IZRAČUN NAJVIŠJE DOVOLJENE CENE ZDRAVILA NA DEBELO Lauer-Taxe (spletni vir ali elektronska izdaja) C ABDA Datenbank D Vidal (spletni
Prikaži večSTATISTIKA BLAGOVNE MENJAVE MED DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE KRATKA NAVODILA ZA POROČEVALSKE ENOTE 2018 Dodatne informacije: Tel.: Faks:
STATISTIKA BLAGOVNE MENJAVE MED DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE KRATKA NAVODILA ZA POROČEVALSKE ENOTE 2018 Dodatne informacije: Tel.: Faks: +386 5 297 68 14 (Oddelek za Intrastat) +386 5 297 67 68 (Oddelek
Prikaži večMicrosoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc
Primerjalna analiza gibanja števila objav, citatov, relativnega faktorja vpliva in patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu I. Uvod Število objav in citatov ter relativni faktor vpliva so najbolj
Prikaži večProgram dela in finančni načrt
Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije Stegne 7, p. p. 418 1001 Ljubljana telefon: 01 583 63 00, faks: 01 511 11 01 e-naslov: info.box@apek.si, http://www.apek.si davčna št.:
Prikaži več210X297
Health at a Glance: Europe 2010 Summary in Slovenian HEALTH AT GLANCE: EUROPE 2010 ISBN 978-92-64-090309 OECD 2010 1 Povzetek Evropske države so v zadnjih desetletjih dosegle velik napredek na področju
Prikaži večMicrosoft Word - INFORMACIJE NOVEMBER doc
INFORMACIJE NOVEMBER 2014 Spoštovani! Pošiljamo Vam informacije za november. Vlada pripravlja kup dokaj neugodnih ukrepov za podjetnike (povišan davek na bančne storitve, povišan davek na zavarovalniške
Prikaži večCenik Cenik paketov, ki niso več v prodaji Skupine Telemach Paketi Analogni Dvojčki (paketi niso več v prodaji) Mesečna naročnina v EUR DUO INT S....2
paketov, ki niso več v prodaji Paketi Analogni Dvojčki (paketi niso več v prodaji) DUO INT S....26,75 KTV paket L 1 + internet (6 Mbps/1 Mbps) DUO INT M...37,94 KTV paket L 1 + internet (13,3 Mbps/1,5
Prikaži večKodeks EFPIA o javni objavi Javne objave 2016 Shire Pharmaceuticals (vključno z družbo Baxalta US Inc.) 1
Kodeks EFPIA o javni objavi Javne objave 2016 Shire Pharmaceuticals (vključno z družbo Baxalta US Inc.) 1 Razdelek 1: Pristop poročanja za podatke iz leta 2016 Družba Shire je 3. junija 2016 prevzela družbo
Prikaži večZdruženje za informatiko in telekomunikacije Dimičeva Ljubljana T: (01) , F: (01) , (01) www
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS Stegne 7 1000 Ljubljana Ljubljana, 23. 05. 2016 Pripombe SOEK na Analizo storitve priključitve na javno komunikacijsko omrežje in dostopa do javno dostopnih
Prikaži več2
LETNO POROČILO O KAKOVOSTI ZA RAZISKOVANJE ČETRTLETNO STATISTIČNO RAZISKOVANJE O ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJSKIH STORITVAH (KO-TEL/ČL) IN LETNO STATISTIČNO RAZISKOVANJE O ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJSKIH STORITVAH
Prikaži večMicrosoft Word - si-6 Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije IKT v gospodinjstvih 1 cetrt 05.doc
9. JANUAR 2006 9 JANUARY 2006 št./no 6 29 INFORMACIJSKA DRUŽBA INFORMATION SOCIETY št./no 1 UPORABA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE (IKT) V GOSPODINJSTVIH IN PO POSAMEZNIKIH, SLOVENIJA, 1. ČETRTLETJE
Prikaži večINFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ
INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ Border Memorial: Frontera de los Muertos, avtor John Craig Freeman, javno umetniško delo obogatene resničnosti,
Prikaži večENV2:
. Kazalo. KAZALO.... UVOD... 3. ANALIZA POPULACIJE DRŽAV EU...5 4. VSEBINSKE UGOTOVITVE...8 5. LITERATURA... . Uvod Vir podatkov za izdelavo statistične naloge je Eurostat ali Statistični urad Evropske
Prikaži večFAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU DIPLOMSKA NALOGA UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE GREGOR DOLINŠEK
FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU DIPLOMSKA NALOGA UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE GREGOR DOLINŠEK FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU DIPLOMSKA NALOGA ŠIROKOPASOVNA
Prikaži večFolie 1
S&TLabs Innovations mag. Damjan Kosec, S&T Slovenija d.d. marec 2013 S&TLabs Laboratorij za inovacije in razvoj spletnih in mobilnih informacijskih rešitev Kako boste spremenili svoj poslovni model na
Prikaži večADSL trojcek brosura_mail
Julij 2013 ADSL TROJČKI Telemachovi trojčki tudi pri vas doma! Vse tri storitve v enem paketu. Da bi vam zagotovili paketno storitev, ki vam je prek lastnega omrežja do sedaj nismo mogli, smo oblikovali
Prikaži večPovracila-stroskov-julij-2011
POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM IN DRUGI PREJEMKI Povračila stroškov in druge prejemke v dejavnosti trgovine urejajo: Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije in Tarifna priloga h Kolektivni
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - \310as je za delavske pla\350e.pptx)
ČAS JE ZA NAŠE PLAČE Mag. Andreja Poje, izvršna sekretarka Ljubljana, 16. 2. 217 KRIZE JE ZA NEKATERE KONEC RastBDP, rastzaposlenosti, izboljšujese poslovanjegd, netočistidobički, povečuje se pruktivnost,
Prikaži več(Microsoft Word - Zadovoljstvo odjemalcev ss\232pvs-koncna verzija.doc)
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER Dodiplomski visokošolski strokovni študijski program Management Diplomska naloga ZADOVOLJSTVO ODJEMALCEV S STORITVAMI PONUDNIKOV ŠIROKOPASOVNIH POVEZAV
Prikaži večSTATISTIKA BLAGOVNE MENJAVE MED DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE KRATKA NAVODILA ZA POROČEVALSKE ENOTE 2019 Dodatne informacije: Tel.: Faks:
STATISTIKA BLAGOVNE MENJAVE MED DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE KRATKA NAVODILA ZA POROČEVALSKE ENOTE 2019 Dodatne informacije: Tel.: Faks: +386 5 297 68 14 (Oddelek za Intrastat) +386 5 297 67 68 (Oddelek
Prikaži večMesečni izdatki gospodinjstev za storitve elektronskih komunikacij - poročilo - Valicon, 2012
Mesečni izdatki gospodinjstev za storitve elektronskih komunikacij - poročilo - Valicon, 2012 Naročnik APEK Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije Izvajalec Valicon d.o.o. Kopitarjeva
Prikaži večPostavka Naziv storitve Enota mere Cenik velja od dalje. Cena v EUR brez davka z davkom Stopnja davka 1. Poslovni paketi in dodatne storitv
Postavka Naziv storitve Enota mere Cenik velja od 1. 8. 2019 dalje. Cena v EUR brez davka z davkom Stopnja davka 1. Poslovni paketi in dodatne storitve 1.1. Poslovni net paket 1.1.1. Naročnina 32,790 40,00
Prikaži večINFORMACIJE MAREC 2017
INFORMACIJE MAREC 2017 NOVICE Zakon o pokojninsko invalidskem zavarovanju STATISTIČNI PODATKI Spoštovani! V februarju 2017 ni bilo veliko novosti na področju davkov, financ in računovodstva, na nekaj sprememb
Prikaži večMesečni izdatki gospodinjstev za storitve elektronskih komunikacij končno poročilo - Valicon, 2015
Mesečni izdatki gospodinjstev za storitve elektronskih komunikacij - končno poročilo - Valicon, Naročnik AKOS Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije Izvajalec Valicon d.o.o.
Prikaži večLOGO
DAVČNE IDENTIFIKACIJSKE ŠTEVILKE (TIN) Davčna številka po vsebini: 1. AT Avstrija https://www.bmf.gv.at/steuern/_start.htm ni na voljo 2. BE Belgija http://www.ibz.rrn.fgov.be/fr/registre-national/ https://www.checkdoc.be/checkdoc/homepage.do
Prikaži večKodeks EFPIA o javni objavi Javne objave 2017 Shire Pharmaceuticals (vključno z družbo Baxalta US Inc.) 1
Kodeks EFPIA o javni objavi Javne objave 2017 Shire Pharmaceuticals (vključno z družbo Baxalta US Inc.) 1 Razdelek 1: Pristop za poročanje o podatkih iz leta 2017 Družba Shire je 3. junija 2016 prevzela
Prikaži večBrexit_Delakorda_UMAR
MAKROEKONOMSKI IZGLEDI ZA EU IN SLOVENIJO KAKŠNA JE / BO VLOGA BREXITA? Aleš Delakorda, UMAR C F A S l o v e n i j a, 1 7. 1 0. 2 0 1 6 M A K R O E K O N O M S K I P O L O Ž A J I N I Z G L E D I Z A E
Prikaži večMIX OSO Pivka_mail
Paketi D3i OŠO MIX Pivka Že od 31,90 EUR/mesec November 2013 Najboljša izkušnja pred televizorjem. Več kot 120 TV programov Več kot 50 radijskih programov Najboljši nabor športnih lig Programi v visoki
Prikaži večSI057 OK KAPITAL Period SI057 NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D. (NLB d.d.) Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastnišk
SI57 OK 1. KAPITAL Period SI57 Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastniški kapital pred odbitnimi postavkami (Temeljni kapital brez hibridnih instrumentov in državnih ukrepov pomoči,
Prikaži večRTV KOPER-CAPODISTRIA
RTV KOPER-CAPODISTRIA KONTAKTI Regionalni RTV Center Koper Capodistria Služba za trženje Ulica OF 15 6000 Koper Capodistria KP.OGLASI@RTVSLO.SI VODJA Dominga Medoš Dominga.Medos@rtvslo.si +386 (0)5 668
Prikaži večObmočna zbornica za severno Primorsko E.I.N.E. Sektor Informacijsko komunikacijskih Tehnologij v Sloveniji
Območna zbornica za severno Primorsko E.I.N.E. Sektor Informacijsko komunikacijskih Tehnologij v Sloveniji Vsebina 1 VLOGA IKT Z NACIONALNEGA VIDIKA... 3 1.1 UGODNA DEJSTVA... 3 1.2 DRSENJE NAVZDOL...
Prikaži večIme predpisa:
Ime predpisa: Zakon o spremembah Zakona o varstvu okolja Št. zadeve: 007-188/2015 Datum objave: 9. 6. 2015 Rok za sprejem mnenj in pripomb: 23. 6. 2015 Ime odgovorne osebe in e-naslov: Dušan Pichler, gp.mop@gov.si
Prikaži večCenik storitev KRS Analogna televizija Mesečna naročnina za paket * Cena / mesec Osnovna zelena KTV naročnina 16,53 Osnovna zelena KTV naročnina-nekod
Cenik storitev KRS Analogna televizija * Osnovna zelena KTV naročnina 16,53 Osnovna zelena KTV naročnina-nekodiran rumen paket DTV brez opreme 19,90 Naročnina osnovna analogna in digitalna TV-nekodiran
Prikaži več(Microsoft Word - Jesenska napoved 2007_\350istopis.doc)
( gospodarskih gibanj v letih 2007-2009 z obrazložitvijo tekoih gibanj v letu 2007) September 2007 Urad za makroekonomske analize in razvoj mag. Boštjan Vasle, v. d. direktorja Urednica: Lejla Fajić Pri
Prikaži večIKT-PODJ Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in št. 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 89/12) Sporoča
IKT-PODJ Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in št. 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 89/12) Sporočanje podatkov je obvezno. Vprašalnik za statistično
Prikaži večPoročilo o izpolnjevanju obveznosti za 900 MHz pas in nad 1 GHz ter pokritost s storitvami mobilnih tehnologij v začetku leta 2019 Ljubljana, julij 20
Poročilo o izpolnjevanju obveznosti za 900 MHz pas in nad 1 GHz ter pokritost s storitvami mobilnih tehnologij v začetku leta 2019 Ljubljana, julij 2019 Predmetno poročilo je informativne narave. Vsebuje
Prikaži večMB_Studenci
RAZISKOVALNI PROJEKT TRAJNE MERITVE ELEKTROMAGNETNIH SEVANJ V SLOVENSKIH OBČINAH Mestna občina Maribor (Mestna četrt Studenci) 13.12. - 15.12. 2009 MERILNA KAMPANJA OBČINA MARIBOR (MČ STUDENCI) stran 2
Prikaži večDTV izobrazevalna julij_mail
Julij 2013 Preklopite na digitalno. Brezplačno. Na digitalni smo gledalci gospodarji. Gledamo točno to, kar želimo, in točno takrat, ko imamo čas. Preklop na digitalno pomeni, da izberete enega izmed paketov
Prikaži večinnbox_f60_navodila.indd
Osnovna navodila Komunikacijski prehod Innbox F60 SFP AC Varnostna opozorila Pri uporabi opreme upoštevajte naslednja opozorila in varnostne ukrepe. Da bi v največji meri izkoristili najnovejšo tehnologijo
Prikaži večNaziv storitve Enota mere Tarifa Cena brez davka v EUR Cena z davkom v EUR Stopnja davka MOBILNI NAROČNIŠKI PAKETI IN STORITVE Cene veljajo od
Naziv storitve Enota mere Tarifa Cena brez davka v EUR Cena z davkom v EUR Stopnja davka MOBILNI NAROČNIŠKI PAKETI IN STORITVE Cene veljajo od 19.4.2016 dalje. Enotni paket Naročnina 3,22 3,93 22% 9,89
Prikaži večModem in krajevno omrežje Uporabniški priročnik
Modem in krajevno omrežje Uporabniški priročnik Copyright 2008 Hewlett-Packard Development Company, L.P. Informacije v tem priročniku se lahko spremenijo brez prejšnjega obvestila. Edine garancije za HP-jeve
Prikaži večD3 V2 brosura net
Oktober 2012 Najboljša televizija v visoki ločljivosti. Na pogled POPOLNA. Na dotik ENOSTAVNA. Občutno PRIJAZNA. Najboljša izkušnja pred televizorjem. Zavedamo se, da dobra televizijska vsebina običajno
Prikaži večDiapozitiv 1
Strokovno posvetovanje ZBDS, Maribor, 2011 SPLOŠNE KNJIŽNICE PO KNJIŽNIČNIH OBMOČJIH v letu 2010 Milena Bon koordinatorica posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic Zakaj je matematika kraljica? Številke
Prikaži večuntitled
2. poglavje: Povprečni dosežki po področjih matematike PODPOGLAVJA 2.1 Kakšne so razlike v dosežkih po posameznih področjih matematike? 2.2 Razlike med učenci in učenkami v dosežkih po področjih matematike
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - UN_OM_G03_Marketinsko_raziskovanje
.: 1 od 10 :. Vaja 3: MARKETINŠKO KO RAZISKOVANJE Marketinško ko raziskovanje Kritičen del marketinškega informacijskega sistema. Proces zagotavljanja informacij potrebnih za poslovno odločanje. Relevantne,
Prikaži večSlide 1
Poročilo December Analiza stanja povpraševanja po višjih hitrostih dostopa do interneta in e-vsebinah Naročnik: Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije Stegne 7 1000 Ljubljana
Prikaži večNACIONALNO POROČILO O NEVTRALNOSTI INTERNETA
POVZETEK Poročilo o izvajanju Uredbe (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. 11. 2015 o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta. NACIONALNO POROČILO O NEVTRALNOSTI INTERNETA
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - ERA IP prijavitelji 2013a
Erasmus Intenzivni Programi Delavnica za prijavitelje 2013 mag. Robert Marinšek Program VŽU kje najdemo projekte IP 2/ 28 Namen IP Učinkovito, večnacionalno poučevanje, teme, ki se sicer ne poučujejo,
Prikaži večDiapozitiv 1
Pridelava in poraba žita v Sloveniji, Svetu in EU Marjeta Bizjak Direktorat za kmetijstvo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ljubljana, 25. 11. 2015 Vsebina Splošni podatki o kmetijstvu
Prikaži večDiploma.dvi
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PONUDBA ŠIROKOPASOVNEGA DOSTOPA DO INTERNETA V SLOVENIJI Ljubljana, julij 2006 KATJA MIHELIČ IZJAVA Študent/ka Katja Mihelič izjavljam, da sem avtor/ica
Prikaži večujma_ xp
398 IZKU[NJE S SVETOVNIM SPLETOM PO POTRESIH LETA 1998 Experiences with the WWW after the 1998 Earthquakes Bojan Uran* UDK 681.324:55.34(497.4) Povzetek Po potresih leta 1998 sem preu~il zna~ilnosti dostopov
Prikaži večPregled programa Erasmus
Pregled programa 10. Srečanje koordinatorjev 6.11.2012, Ajdovščina Maja Godejša, CMEPIUS Današnje srečanje Kratka zgodovina programa Izvajanje a v Sloveniji Rezultati analiz učinkov mobilnosti evš spletni
Prikaži večdopisni list_AKOS 2
38243-5/2019/1 UNIVERZALNA STORITEV ANALIZA STORITVE PRIKLJUČITVE NA JAVNO KOMUNIKACIJSKO OMREŽJE IN DOSTOPA DO JAVNO DOSTOPNIH TELEFONSKIH STORITEV NA FIKSNI LOKACIJI DOKUMENT ZA JAVNO RAZPRAVO Ljubljana,
Prikaži več(Microsoft Word - Vzor\350na ponudba za medomrezno povezovanje_Tusmobil_ doc)
Vzorčna ponudba za medomrežno povezovanje z javnim telefonskim omrežjem družbe Tušmobil d.o.o. Velja od 01.07.2012 Tušmobil d.o.o. Kazalo UVOD... 3 I. Splošna določila in pogoji... 3 II. Tehnični pogoji
Prikaži večMicrosoft Word - BRO - objava - javna doc
Vzorčna ponudba za širokopasovni dostop z bitnim tokom Telekom Slovenije, d.d. Objavljena dne 20.6.2011 KAZALO 1. UVOD... 4 1.1. PRAVNA PODLAGA...4 1.2. SPLOŠNA NAČELA IN OMEJITVE VZORČNE PONUDBE...4 1.3.
Prikaži večAktualni izzivi informacijske družbe
REPUBLIKA SLOVENIJA www.mvzt.gov.si, e: gp.mvzt@gov.si Kotnikova 38, 1000 Ljubljana t: 01 478 4600, f: 01 478 4719 Aktualni izzivi informacijske družbe Dr. Davorka Šel 29.5.2009 1 Vloga Direktorata za
Prikaži večCenik storitev KRS Analogna televizija Mesečna naročnina za paket * Cena / mesec Osnovna zelena KTV naročnina 16,53 Osnovna zelena KTV naročnina-nekod
Cenik storitev KRS Analogna televizija * Osnovna zelena KTV naročnina 16,53 Osnovna zelena KTV naročnina-nekodiran rumen paket DTV brez opreme 19,90 Naročnina osnovna analogna in digitalna TV-nekodiran
Prikaži večZasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B.
Zasebni neprofitni radijski program: Radio Ognjišče A. H., M. Š., J. Š. in J. B. ZASEBNI NEPROFITNI RADIJSKI PROGRAM Pokritost Poglavitne značilnosti Javni servis nacionalna S svojimi programi zagotavlja
Prikaži večMicrosoft Word - spletne_aktivnosti_2004_6.doc
CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani http://www.ris.org, email: info@ris.org RIS 2004/2005 spletne aktivnosti (#59) telefonska anketa Povzetek:
Prikaži večSlajd 1
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO 1 EU ENOTNI DIGITALNI PORTAL: PRIHAJA NOVA EU UREDBA Alenka Žužek Nemec, Tina Kuliš DNEVI SLOVENSKE INFORMATIKE 18. april 2018 Ko podjetja ali državljani
Prikaži večMicrosoft Word - klinar36
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO MARJANCA KLINAR UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO SOCIALNA VARNOST V SLOVENIJI IN DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE Ljubljana, junij
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - petek_16_30_B_Zabret [Read-Only] [Compatibility Mode]
RAZVOJ IKT KOMPETENC ali Z RAZVOJEM IKT KOMPETENC do E-POUČEVANJA Jožica Senica Zabret OŠ Marije Vere Kamnik Kranjska gora, 17. 4.2009 Razvoj IKT kompetenc? IKT veščine niso nadstandard, temveč baza za
Prikaži večBDV-N890W/BDV-N790W
Sistem za domači kino s predvajalnikom Blu-ray Disc /DVD BDV-N890W BDV-N790W SI Začnite tukaj Kratka navodila za postavitev in uporabo BDV-N790W BDV-N890W 1 Vsebina embalaže/nastavitev zvočnikov BDV-N890W
Prikaži večSpletno raziskovanje
SPLETNO RAZISKOVANJE RM 2013/14 VRSTE SPLETNEGA RAZISKOVANJA RENKO, 2005 Spletne fokusne skupine Spletni eksperiment Spletno opazovanje Spletni poglobljeni intervjuji Spletna anketa 2 PREDNOSTI SPLETNIH
Prikaži večgive yourself a digital makeover
Prenos znanja v praksi in projekti pametne vasi prof. dr. Janez Bešter 33. Posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, 26.11.2018, Thermana, Laško Načrti in primeri AKIS Od načrtov v izvedbo in praktično
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne o določitvi ukrepov za pripravo seznama os
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 15.10.2018 C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne 15.10.2018 o določitvi ukrepov za pripravo seznama oseb, ki so v sistemu vstopa/izstopa (SVI) identificirane
Prikaži večPowerPoint Presentation
Novosti Državnega centra za storitve zaupanja SI-TRUST Mag. Aleš Pelan, Ministrstvo za javno upravo 11.12.2018 ... 2000 2001 2015 2018 Overitelj na MJU Državni center za storitve zaupanja Novosti v letu
Prikaži večSezana_porocilo okt2013
Občani Sežane o aktualnih vprašanjih telefonska raziskava Izvajalec: Ninamedia d.o.o. Ljubljana, oktober 2013 1. POVZETEK Zaposlitvene možnosti so trenutno največji problem, ki ga zaznavajo anketiranci.
Prikaži večOSEBNA UPORABA INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Center za metodologijo in informatiko, Projekt RIS Email: info@ris.org, URL: http://www.ris.org Naročnik raziskave: Ministrstvo za informacijsko družbo
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Milan Ojster\232ek_IJU2014)
Organizacijski, tehnični in pravni vidiki vzpostavitve nacionalne infrastrukture odprtega dostopa Milan Ojsteršek Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko 08. 12.
Prikaži več(Microsoft Word - Kon\350na verzija-novinarsko poro\350ilo za leto 2010_ )
KAZALO VSEBINE 1. GOSPODARNO RAVNANJE Z ODPADKI 2. KJE ZBIRAMO ODPADKE? 3. POSLANSTVO, VIZIJA IN VREDNOTE PODJETJA SAUBERMACHER-KOMUNALA 4. DRUŽBENA ODGOVORNOST 5. ODPADKI, ZBRANI V LETU 2010 6. ANALIZA
Prikaži večMicrosoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc
REPUBLIKA SLOVENIJA Anketa o zadovoljstvu uporabnikov statističnih podatkov in informacij Statističnega urada RS 1. Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali statistične podatke in informacije SURS-a?
Prikaži večDocument ID / Revision : 0519/1.3 ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov
ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov Gospodarski subjekti Definicija: V skladu z 2. členom Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/574
Prikaži večNAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE ELEKTRONSKEGA OBRAZCA ZA PRIJAVO IN PREKLIC DIGITALNIH POTRDIL Verzija Datum Opis sprememb dokumenta dokumenta
NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE ELEKTRONSKEGA OBRAZCA ZA PRIJAVO IN PREKLIC DIGITALNIH POTRDIL Verzija Datum Opis sprememb dokumenta dokumenta 1.0 22.11.2013 Prva verzija dokumenta 1.1 15.04.2015 Dodana možnost
Prikaži večDMS-Valicon
Maja Makovec Brenčič Predsednica Društva za marketing Slovenije in Ekonomska fakuleta Andraž Zorko Partner, Valicon Trženjski monitor je nov kazalnik na slovenskem trgu, ki je nastal v okviru Društva za
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 07-bostjan_tavcar.ppt
MINISTRSTVO ZA OBRAMBO Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje VARNOST V ZASEBNIH SISTEMIH RADIJSKIH ZVEZ B.T.v1.0 Brdo, 19. in 20. MAJ 2003 ZASEBNI SISTEMI RADIJSKIH ZVEZ (PMR) IN VARNOST Zasebni
Prikaži večOptični priključek zasebni uporabniki Cenik Telemach Rotovž d.d. Telemach Tabor d.d. Paketi INTERNET OPTIKA MIX Mesečna naročnina v EUR OPTIKA NET S 6
Paketi INTERNET OPTIKA MIX OPTIKA NET S 6 Mb / 6 Mb 18,30 OPTIKA NET M 12 Mb / 12 Mb 25,42 OPTIKA NET L 25 Mb / 25 Mb 33,55 OPTIKA NET XL 50 Mb / 50 Mb 45,75 OPTIKA NET XXL 80 Mb / 80 Mb 81,33 OPTIKA NET
Prikaži večMicrosoft Word - Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki doc
Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB) Podatki o predpisu: Uradni list RS, št. 56-2342/2008, stran 6015 Datum objave: 6.6.2008 Veljavnost: od 21.6.2008 Podatki o tej verziji istopisa: Zadnja
Prikaži večElektronska pošta
Elektronska pošta ZGODOVINA Prvo sporočilo je bilo poslano leta 1971. Besedilo, ki ga je vsebovalo, je bilo QWERTYUIOP. Pošiljatelj je bil Ray Tomlinson, računalnika med katerima je bilo sporočilo poslano
Prikaži več_SLV.xml
!"#$%&'#(!)*+(!,(*-+.'!/0-!$#'!&+,,*('!/'!!!"#$%&%#'"()*+!,&()*, -./0.123$2.14)56 Vsebina 7 7.1 7.2 Igre 53 Igranje igre 53 Igre za dva igralca 53 1 1.1 1.2 1.3 1.4 1.5 1.6 1.7 1.8 1.9 1.10 2 2.1 2.2 2.3
Prikaži večUradni list RS - 49/2004, Uredbeni del
1 P O Š L T E L 12 Drava odpreme 13 amembna drava 11 Ostali podatki o prevozu 14 Dav ni zastopnik 1 15 Kraj odpreme 16 Datum odpreme 17 as potovanja 19 a Tarifna oznaka (oznaka K) Zapisnik o kontroli.
Prikaži večpostanite del prestižnega oglaševanja
postanite del prestižnega oglaševanja največji TV oglasi v MESTU... Predstavljamo vam eno izmed trenutno najatraktivnejših zvrsti oglaševanja - senzacionalno oglaševanje na LED prikazovalniku oz. sistemu
Prikaži večGradbeništvo kot Industrija 4.0
Povzetek: Kot vse druge panoge se mora gradbeništvo modernizirati Industrija 4.0 koncept, ki daje modernizaciji okvir, motivacijo, zagon Industrija 4.0 je stapljanje fizičnega in digitalnega sveta Gradbeništvo
Prikaži večDiapozitiv 1
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO Dnevi slovenske informatike 2019 NOVOSTI NA PODROČJU STORTEV ZAUPANJA DRŽAVNEGA CENTRA SI-TRUST Dr. Alenka Žužek Nemec 16. april 2019 e-identitete v Sloveniji
Prikaži večMicrosoft Word - odnos-do-evra-december-2006.doc
Odnos državljanov in državljank do uvedbe evra v Sloveniji (III.) Pripravila: Ninamedia d.o.o. Naročnik: Ljubljana, december 2006 1. POVZETEK - Decembrska raziskava je večinoma potrdila ugotovitve iz dveh
Prikaži večRules on the registers of applications and industrial property rights and on the certificate of the priority right (Official Gazette RS, No 102/2001)
P R A V I L N I K o registrih prijav in pravic industrijske lastnine ter potrdilu o prednostni pravici 1. člen (vsebina pravilnika) Ta pravilnik določa vsebino registrov patentnih prijav, prijav modelov,
Prikaži večFolie 1
PREDSTAVITEV PROJEKTA mobile2020 11.12.2013 Andrej Klemenc, Regionalni center za okolje Pisarna Ljubljana Klemen Gostič, Prometni institut Ljubljana d.o.o. Povod za projekt mobile2020 Medtem ko je v Skandinaviji
Prikaži večD3GO brosura julij_mail
BREZPLAČNO Julij 2013 Televizija na prenosniku, tablici ali pametnem telefonu. Ob kavi v najljubšem baru si oglejte tekmo kar prek tablice. Seznam barov s povezavo WiFi Telemach najdete na www.d3go.si
Prikaži večMicrosoft Word - Debelak203
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VERONIKA DEBELAK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAZVOJ TELEKOMUNIKACIJSKIH STORITEV V SLOVENIJI Ljubljana, marec 2002 VERONIKA
Prikaži večMicrosoft Word - Diploma_VIS_MatjazAmbroz_1971_rev1.doc
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer Informatika v organizaciji in managementu Uporabniška rešitev za hitri dostop do vsebin na multimedijskem
Prikaži večLetni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč
20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo
Prikaži več_SLV.xml
!"#$%&'#(!)*+(!,(*-+.'!/0-!$#'!&+,,*('!/'!!!"#$%&%#'"()*+!,&()*, -#)./01%23%4#.%.) 1%34 Vsebina 7 7.1 7.2 Igre 53 Igranje igre 53 Igre za dva igralca 53 1 1.1 1.2 1.3 1.4 1.5 1.6 1.7 1.8 1.9 1.10 2 2.1
Prikaži večDRUŽBA ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI
DRUŽBA ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI DARS d.d. POGLAVJE 10 SPOSOBNOST za Izdelavo projektne dokumentacije za izgradnjo poslovne stavbe DARS na lokaciji Grič Junij 2018 Opozorilo ponudnikom: Vsi predloženi
Prikaži večZbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teleteks
Zbirka medijskih objav OBČINA ŽIROVNICA, 01. 07. 2014 Število objav: 3 Tiskani mediji: 0 Splet: 1 Radijske postaje: 2 Televizijske postaje: 0 Teletekst: 0 Spremljane teme: Leopold Pogačar Občina Žirovnica
Prikaži več