2_QR_POP-VIN

Transkripcija

1 REPUBLIKA SLOVENIJA STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI za statistično raziskovanje Popis vinogradov 2009 Poročilo pripravil: Simon Plešivčnik Datum: junij 2010

2 Kazalo 0 Metodološka pojasnila o statističnem raziskovanju Ustreznost statističnih konceptov Ključni uporabniki podatkov raziskovanja Komuniciranje z uporabniki Delež manjkajočih statistik Točnost ocen Vzorčne napake Postopek izračuna vzorčne napake Vzorčna napaka Pojasnila Ukrepi za zmanjšanje vzorčnih napak Nevzorčne napake Napake zaradi neodgovora Stopnja neodgovora enote Stopnje neodgovora spremenljivke Postopki v primeru neodgovora Delež imputiranih podatkov Postopki za zmanjšanje stopenj neodgovora Napake pokritja Stopnja nadpokritja Napaka podpokritja Delež napačno razvrščenih enot Ukrepi za zmanjšanje napak pokritja Merske napake Kontrole za zaznavanje napak Razlogi za nastanek merskih napak Postopanje v primeru napak Delež urejanja podatkov Ukrepi za zmanjšanje števila merskih napak Pravočasnost in točnost objave Pravočasnost objave Točnost objave Dostopnost in jasnost informacij Dostopnost informacij Uporabljeni kanali izkazovanja rezultatov Delež uporabljenih kanalov izkazovanja rezultatov Uporabljeni načini izkazovanja rezultatov Delež uporabljenih načinov izkazovanja Jasnost izkazanih informacij Tiskane publikacije Izkazani rezultati Nivo (podrobnost) izkazovanja Metapodatki Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov Spletna objava Izkazani rezultati Nivo izkazovanja /19

3 Metapodatki Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih podatkov Ostali načini izkazovanja podatkov Primerljivost statistik Časovna primerljivost Dolžina primerljivih časovnih vrst Prelomi v časovni vrsti Ostali dejavniki, ki vplivajo na časovno primerljivost Krajevna primerljivost Primerljivost z drugimi članicami Evropskega statističnega sistema Desezoniranje Skladnost Skladnost med začasnimi in končnimi podatki Politika izkazovanja začasnih podatkov Skladnost med začasnimi in končnimi podatki (CH2) Razlogi za večje razlike med začasnimi in končnimi podatki Skladnost z rezultati referenčnega raziskovanja Kratek opis referenčnega raziskovanja Skladnost z referenčnimi podatki Razlogi za večja odstopanja Stroški in obremenitve Stroški raziskovanja za urad Obremenitev in stroški poročevalskih enot Ukrepi za zmanjšanje stroškov in obremenitev /19

4 0 Metodološka pojasnila o statističnem raziskovanju Namen raziskovanja Prilagajanje zakonodaje zahtevam Evropske unije zahteva, da se tudi na področju vinogradništva zbirajo podatki, ki so v EU primerljivi. Taki podatki pa so potrebni tudi za načrtovanje in razvoj te panoge kmetijstva v Sloveniji. Države članice EU morajo zato določene mikropodatke s tega področja sporočati Eurostatu. Pridobijo jih z enotnim raziskovanjem, pri nas poimenovanim Popis vinogradov (POP-VIN). V letu 2009 smo podatke, potrebne za to raziskovanje, prvič v celoti prevzeli iz administrativnega vira pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) Registra pridelovalcev grozdja in vina, ki je del Registra kmetijskih gospodarstev pri MKGP. Slovenija bo mikropodatke, pridobljene s tem raziskovanjem letos prvič poslala Eurostatu, in sicer bodo to podatki za leto 2009; poslani bodo predvidoma do konca leta S POP-VIN 2009 smo zbrali naslednje podatke: 1. o kmetijskih gospodarstvih, ki obdelujejo najmanj 0,05 ha vinogradov oz. manj kot 0,05 ha, če grozdje, mošt, vino ali druge proizvode iz grozdja tržijo; 2. o vinogradih lokaciji (parceli, vinorodnem okolišu) sorti podlagi starosti tehnoloških značilnostih (gojitvena oblika, naprava vinograda, oskrba tal); 3. o površinah, zasajenih z materialom za vegetativno razmnoževanje trsnicah matičnjakih Enote opazovanja Objekti opazovanja (tipi statističnih enot) so bili: - kmetijska gospodarstva, ki so obdelovala površine, zasajene z vinsko trto; - vinogradi, trsnice ter matičnjaki; - vinske sorte Zbiranje podatkov V letu 2009 smo podatke, potrebne za popis vinogradov (POP-VIN 2009), prevzeli iz dveh administrativnih virov: - iz Registra pridelovalcev grozdja in vina (RPGV), ki je del Registra kmetijskih gospodarstev (RKG) pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP); - iz Evidence pridelave semenskega materiala kmetijskih rastlin pri Fitosanitarni upravi Republike Slovenije (FURS). 4/19

5 Zajetje Po Uredbi Sveta (EGS) št. 357/79 z dne 5. februarja 1979 o statističnih raziskovanjih vinogradov lahko države članice, ki so končale sestavo registra vinogradov na nacionalni ravni ali v določenih regijah in ga letno osvežujejo (ažurirajo), v skladu z Uredbo (EGS) št. 2392/86 z dne 24. julija 1986 o vzpostavitvi registra vinogradov Skupnosti uporabijo podatke iz registra vinogradov kot vir informacij o osnovnem raziskovanju. V Sloveniji se administrativni register vinogradov vodi ga MKGP uradno imenuje Register pridelovalcev grozdja in vina. Zasnovan je po isti evropski zakonodaji, vendar ima nekatere posebnosti. Po evropski zakonodaji se morajo v register vinogradov vpisati vsi pridelovalci, ki obdelujejo najmanj 0,1 ha skupnih vinogradov, v Sloveniji pa je zaradi velikostne strukture kmetij prag za vpis vinogradov v register nižji, in sicer 0,05 ha ali manj, če pridelovalci grozdje, vino ali druge proizvode iz grozdja in vina tržijo. Definicije in pojasnila Vinograd je definiran kot strnjena površina, ki jo obdeluje isti pridelovalec, je enotno urejena, terasirana ali zasajena v vertikali, in ima enoten sistem obdelave (Pravilnik o registru pridelovalcev grozdja in vina) 1. Sorte vinske trte (priporočene) so glavne sorte plemenite vinske trte, ki na določenem vinorodnem območju zagotavljajo proizvodnjo vin in predstavljajo gospodarski temelj vinogradništva. Sorte vinske trte, namenjene za pridelavo namiznega grozdja (Vitis vinifera), se v Sloveniji pojavljajo v manjšem obsegu. To grozdje je namenjeno za prehrano ljudi, in ne za predelavo v vino. Površina vinograda je površina vseh parcel ali njihovih delov, na katerih je zasajen vinograd. Način naprave vinograda je lahko terasa ali vertikala. Nagib pomeni povprečni nagib vinograda v odstotkih (%). Pri terasiranih vinogradih se navaja nagib zemljišča pred terasiranjem. Matičnjak je površina, zasajena s trsi podlag vinske trte, namenjena za pridelavo ključev podlag za žlahtno vinsko trto. Trsnica je površina, namenjena za pridelavo trsnih cepljenk. V Registru kmetijskih gospodarstev je evidentirana kot raba zemljišča ''1180'' trajne rastline na njivskih površinah. Površine, zasajene s podlagami za prihodnje cepljenje, so namenjene za ukoreninjanje potaknjencev podlag ter naknadno cepljenje»in situ«. V Sloveniji se tako cepljenje praviloma ne izvaja, izjeme so manjši vinogradniki, ki cepijo trto za svoje potrebe. Obdelava podatkov Podatki so bili prevzeti iz takega administrativnega vira, ki vsebuje metodološko skladne podatke glede na zahteve statističnega raziskovanja. Kljub temu je bilo treba v podatkih opraviti nekaj urejevalnih posegov (imputacij), in to predvsem: - uskladiti šifranta vinskih sort (odprava napak v šifrantu) 1 Uradni list RS, št. 16/2007 z dne /19

6 - uskladiti šifranta vinorodnih okolišev - imputirati podatke o površini GERK-ov iz Evidence pridelave semenskega materiala kmetijskih rastlin letna prijava pridelave imputirati podatke o pridelku. Objavljanje rezultatov Podatki (absolutni) so bili objavljeni kot začasni in končni podatki, in sicer v Prvi objavi in na podatkovnem portalu SI-STAT v obliki tabel. Končni mikropodatki bodo sporočeni Eurostatu, kot predvideva zakonodaja. Pripravljeno je tudi podatkovno skladišče z vmesnikom OLAP, ki omogoča hitro (ad hoc) tabeliranje za potrebe analize podatkov. Ključne spremenljivke Vinske sorte Za Popis vinogradov 2009 je bilo treba pripraviti nov šifrant vinskih sort in pretvornik med tem šifrantom in šifrantom, uporabljenim v administrativnem registru MKGP, saj šifrant v administrativnem registru ni bil neposredno uporaben za potrebe tega statističnega raziskovanja. Šifrant smo pripravili v dvoravninski (dvonivojski) obliki, in sicer tako, da se sorte združujejo v skupine po barvi in namembnosti. Dostopen je v zbirki klasifikacij in nomenklatur Klasje, v modulu 623 Statistika vinogradništva, STATSORTEVIN, V2. Površina vinograda Osnova za vpis površine v RPGV je površina GERK (grafična enota rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva); ta se povzame iz RKG. Pravila za vpis GERK-a določa Zakon o kmetijstvu 2. Pridelek Podatke o pridelku grozdja, mošta, vina ali drugih proizvodov morajo upravni enoti sporočiti: - pridelovalci, ki obdelujejo najmanj 0,1 ha vinogradov, in - pridelovalci, ki del pridelka ali celoten pridelek grozdja, mošta, vina ali drugih proizvodov iz grozdja tržijo (čeprav lahko obdelujejo manj kot 1 ha vinogradov). Ključne statistike Starost Starost nasada ali posameznih sadik se izračuna iz podatka o letu sajenja (osnovna spremenljivka). Kmetijska zemljišča v uporabi (KZU) Kmetijska zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva predstavljajo skupno površino njiv, vrtov, trajnih travnikov in pašnikov ter površino trajnih nasadov. Podatek v POP-VIN 2009 o KZU smo pridelovalcem pripisali iz RKG, ki ga vodi MKGP. Ta administrativni vir je edini vir podatkov o KZU, ki omogoča pridobitev podatkov o stanju KZU za vse pridelovalce, vključene v POP-VIN, v istem referenčnem obdobju. Vprašalnik Statistični vprašalnik za raziskovanje POP-VIN v letu 2009 ni bil potreben, saj so bili podatki v celoti pridobljeni iz administrativnih virov. 2 Ur. l. RS, št. 45/2008, z dne /19

7 1 Ustreznost statističnih konceptov Pojem»ustreznost«se nanaša na lastnost statistik, s katero ugotavljamo, ali lte zadovoljujejo potrebe uporabnikov. Uvodoma je treba poudariti, da bi bilo treba ustreznost statističnih konceptov meriti na dveh ravneh oz. za dve skupini uporabnikov: glede na potrebe/zahteve EU in glede na potrebe domačih uporabnikov po podatkih. Zaradi specifičnosti vinogradništva v Sloveniji v primerjavi z EU so za domače uporabnike potrebni podrobnejši podatki kot za potrebe EU. Ta razlika med uporabniki v tem poročilu ni upoštevana oziroma upoštevane so samo potrebe EU po podatkih. 1.1 Ključni uporabniki podatkov raziskovanja Glavni uporabniki rezultatov raziskovanja so: - javni sektor, - gospodarski subjekti, - znanost, raziskovanje in izobraževanje, - mediji, - tuji uporabniki (predvsem Eurostat). 1.2 Komuniciranje z uporabniki Raziskovanje se izvaja po določilih statistične zakonodaje EU (glej metodološka pojasnila). Ker v Sloveniji na MKGP obstaja kakovosten administrativni vir podatkov, smo za izvedbo raziskovanja lahko v celoti uporabili administrativni vir; kombinirali pa smo ga tudi s podatki o matrialu za vegetativno razmnoževanje vinske trte, ki smo jih pridobili s FURS-a. Dogovor z glavnimi uporabniki glede vsebine ter virov podatkov je bil usklajen na 8. seji Statističnega sosveta za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo dne Podrobnejše informacije o seji sosveta so na voljo na spletni strani: Delež manjkajočih statistik Kazalnik izkazuje delež manjkajočih statistik glede na statistike, ki so predpisane v uredbah in regulativah (tukaj gre predvsem za uredbe Eurostata in drugih mednarodnih organizacij). Uredba Sveta 357/79 z dne 5. februarja 1979 o statističnih raziskovanjih vinogradov predpisuje tudi popis površin, zasajenih s sortami za pridelavo drugih vin, s sortami, namenjenimi za pridobivanje žganja in s sortami grozdja za sušenje, ter popis površin, zasajenih s podlagami za prihodnje cepljenje. Teh površin v Sloveniji ni oz. pri nas se trta ne uporablja za ta namen. Ker se te spremenljivke ne uporabljajo za izračun statistik, znaša delež manjkajočih statistik 0 %. 2 Točnost ocen Pojem 'natančnost' je definiran kot ujemanje med vrednostjo, ki jo dobimo na koncu statistične obdelave (po zbiranju podatkov, urejanju, vstavljanju manjkajočih vrednosti, ocenjevanju itd.), in pravo, toda neznano populacijsko vrednostjo. 7/19

8 2.1 Vzorčne napake Postopek izračuna vzorčne napake Raziskovanje ne poteka na podlagi slučajnega vzorca, zato ocene ne vsebujejo vzorčne napake Vzorčna napaka Glej Pojasnila Glej Ukrepi za zmanjšanje vzorčnih napak Glej Nevzorčne napake Napake zaradi neodgovora Stopnja neodgovora enote Administrativni vir za enote, ki so v njem vpisane, vsebuje popolne podatke (vpis poteka na podlagi določenega obrazca in ni mogoč, če niso izpolnjeni vsi relevantni podatki). Kljub temu 643 vinogradov (od skupno ) ni imelo podatkov o pridelovalcih. Tem smo na podlagi zadnjega lastništva dodali fiktiven kmg mid pridelovalca (368). Stopnja neodgovora enote znaša 1,49 % Stopnje neodgovora spremenljivke Administratvni vir za spremenljivke, ki so v njem vpisane, vsebuje popolne podatke (vpis poteka na podlagi določenega obrazca in ni mogoč, če niso izpolnjeni vsi relevantni podatki). Podatki iz Popisa vinogradov 2009 kažejo, da 14 vinogradov (od skupno ) ni imelo pripisanega podatka o sorti oz. je sorta neznana. Te sorte razvrstimo pod "Drugo", površino vinograda pa vseeno upoštevamo v raziskovanju. Delež neodgovora spremenljivke znaša 0,032 %. 105 pridelovalcev (od skupno ) ima sedež kmetijskega gospodarstva v tujini, zato jih ne moremo razvrstiti po Standardni klasifikaciji teritorialnih enot (SKTE). Delež neodgovora spremenljivke znaša 0,41 %. 94 nasadov ni imelo podatka o vinorodnem okolišu. Gre za trsnice in matičnjake, ki smo jih prevzeli od FURS-a. V okoliše smo jih uvrstili ročno, in sicer s spletno aplikacijo GERK na MKGP. Delež neodgovora spremenljivke znaša 0,21 %. Največji delež neodgovora se je pojavil pri prijavi pridelka, saj zaradi višjega praga (0,1 ha) velik del pridelovalcev ni dožen prijavljati pridelka. Pridelka ni prijavilo pridelovalcev, zato znaša delež neodgovora spremenljivke 59 %. Iimputacije smo opravili na podlagi ocene količine grozdja po cenilnih okoliših ter števila sadik v posameznem vinogradu. Če se je prijavljena količina grozdja na pridelovalca razlikovala od izračunane za 50 %, smo imputirali izračunano količino. Taki pridelovalci so bili /19

9 Postopki v primeru neodgovora Glej in Delež imputiranih podatkov Spremenljivka Število enot, za Število enot, pri Delež imputiranih katere imamo katerih smo podatke podatkov (A4) podatek ocenili Prijavljen pridelek pridelovalcev pridelovalcev 60,59 % V RPGV je pridelek vezan na pridelovalca, in ne na površino rodnih vinogradov, zato ne vemo, s kakšne površine je bil pobran prijavljeni pridelek. Ustrezno količino pridelka na pridelovalca smo izračunali tako, da smo pridobili podatke o povprečni količini grozdja na trto v 103. cenilnih okoliših, to količino pa smo pomnožili s številom trsov v rodnih vinogradih. Pripisi pri spremenljivki pridelek so bili opravljeni zato, ker pridelovalec ni prijavil pridelka ali pa se je prijavljena količina pridelka razlikovala od izračunane količine pridelka najmanj za 50 % Postopki za zmanjšanje stopenj neodgovora Na podlagi statističnega spremljanja podatkov o vinogradih v drugih raziskovanjih ter na podlagi orto foto posnetkov Slovenije ocenjujemo, da je vir, ki ga mora zajeti statistično raziskovanje Popis vinogradov 2009, ustrezen. Morebiten neodgovor ne vpliva bistveno na statistične rezultate Napake pokritja Stopnja nadpokritja Ni relevantno. Administrativni vir lahko vsebuje le podatke, ki se nanašajo na vinograde nad pragom. 88 pridelovalcev smo izločili (od skupno ), saj vinogradov niso imeli v Sloveniji (266 vinogradov), in zato niso predmet našega raziskovanja. Stopnja nadpokritja znaša 0,34 % Napaka podpokritja Vir podatkov v raziskovanju je administrativni, in ta naj bi bil nad določenim pragom zajetja popoln. Po informacijah SURS, ki jih pridobimo iz drugih statističnih raziskovanj in glede na podatke Statističnega registra kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju SRKG) so v administrativnem viru zajeti vsi pomembni pridelovalci nad določenim pragom. Morebitna razlika z dejanskim stanjem na terenu pa je statistično zanemarljiva Delež napačno razvrščenih enot Pri raziskovanju ne preverjamo pravilnosti razvrstitve enot po določeni klasifikaciji, zato deleža napačno razvrščenih enot ne moremo izračunati Ukrepi za zmanjšanje napak pokritja Skrbnik administrativnega vira, ki je v raziskovanju vir podatkov, vodi postopke kontrole zajema po uradni dolžnosti. 9/19

10 2.2.3 Merske napake Kontrole za zaznavanje napak Podatki v administrativnem viru so bili kontrolirani glede na vsebinsko logiko ter glede na skladnost s šifranti. Primeri kontrol in navodila za vstavljanje: - kadar je podatek o KZU manjši od skupne površine vinogradov, gre za napako; ponovno se preveri izračun; - kadar se pri podatkih o vinogradu pojavi pri spremenljivki DRŽAVA črka, ki ni S, ti vinogradi ne ležijo na ozemlju Slovenije, in jih je treba izločiti, saj niso predmet raziskovanja; - kadar se pri podatkih o sortah pojavi sorta Samorodnica, gre za napako pri vpisu sorte, zato jo razvrstimo v sorto Drugo. Samorodnica je v RKG evidentirana kot RABA_ID 1240; - če ima pridelovalec vinograde samo v tujini, se ga izloči, saj ni predmet opazovanja; - podatkom o trsnicah in matičnjakih, zajetih v Evidenci pridelave vegetativnega materiala kmetijskih rastlin, smo vstavili podatek o površini, in sicer iz Registra kmetijskih gospodarstev. Podatke so namreč v omenjeno evidenco prijavljali pridelovalci sami, zato je prihajalo do napak Razlogi za nastanek merskih napak Iz pogovora s skrbnikom podatkov ugotavljamo, da so glavni razlogi za merske napake predvsem: - slabo izpolnjeni obrazci za prijavo vinograda - napake pri vnosu podatkov v bazo pri skrbniku vira Postopanje v primeru napak Če so bile pri posameznem pridelovalcu ugotovljene večje napake, ga je MKGP (lastnik vira) po uradni dolžnosti zaprosil za popravek (postopek je določen pri MKGP). Če so se pojavile druge sistematične ali pogoste istovrstne napake, pa smo administrativni vir na SURS glede na zakonitosti in glede na ugotovitve po preverjanjih mogočih vzrokov z MKGP ter glede na informacije strokovnjakov s terena samodejno popravili Delež urejanja podatkov Ključne spremenljivke: - pridelek: delež urejanja podatkov je enak deležu imputiranih podatkov (glej točko ) - pridelovalec: delež urejanja podatkov je enak deležu izbrisanih podatkov (glej točko ). Ključne statistike: - KZU: urejanje podatkov je potekalo na ravni spremenljivk, in sicer so bili opravljeni popravki v manjšem obsegu Ukrepi za zmanjšanje števila merskih napak Splošne ugotovitve glede merskih napak v administrativnem viru so bile sporočene nosilcu vira (MKGP), da bo ta lahko izboljšal kontrole v programu za vnos podatkov ali pozval (preko upravnih enot) pridelovalce, da sporočijo pravilne podatke o nasadu. 10/19

11 3 Pravočasnost in točnost objave Pravočasnost meri časovni razmik med referenčnim obdobjem, na katero se rezultati nanašajo, in datumom izkazovanja. Točnost označuje skladnost med dejanskim in predhodno najavljenim datumom izkazovanja rezultatov. Če se zgoraj omenjena datuma ujemata, pravimo, da je bilo izkazovanje točno. 3.1 Pravočasnost objave Pravočasnost prve objave Raziskovanje Referenčno obdobje Datum objave T+x Pop-vin dni Pravočasnost končnih rezultatov Raziskovanje Referenčno obdobje Datum objave T+x Pop-vin dni Razlogi za večje zamude in ukrepi za izboljšanje pravočasnosti Podatki so bili objavljeni pravočasno (po uredbi EU morajo biti podatki objavljeni najpozneje 15 mesecev po končanih terenskih delih, predvidoma do 31. marca 2011.). 3.2 Točnost objave Točnost prve objave (T3) Raziskovanje Referenčno Napovedan Datum dejanske T+x obdobje datum objave objave Pop-vin dni Razlogi za večje odmike in ukrepi za izboljšanje točnosti objav Podatke smo objavili, kot je bilo predvideno v koledarju objav. 4 Dostopnost in jasnost informacij Dostopnost se nanaša na konkretne fizične okoliščine, v katerih so podatki dostopni uporabniku: kje se podatki fizično nahajajo, kakšne so možnosti naročanja, urnik objav, jasna plačilna politika, dostopnost mikro- in makropodatkov, različni formati in mediji (papir, računalniške datoteke, CD-ROM, internet...). Jasnost se nanaša na podatkovno okolje, preko katerega uporabnik pride do informacij: ali so skupaj s podatki dostopne tudi besedilne informacije, metodološka pojasnila, dokumentacija (vse to navadno označujemo s pojmom metapodatki), ali so podatki opremljeni z grafičnim ali drugim slikovnim gradivom, ali je podana informacija o kakovosti podatkov, ali so uporabniku po potrebi dostopne dodatne informacije. 11/19

12 4.1 Dostopnost informacij Uporabljeni kanali izkazovanja rezultatov Zap.št. Kanal 1 Spletna objava DA Ad hoc pripravljeni podatki za uporabnike po njihovi 2 specifikaciji DA 3 Digitalni mediji (podatki na disketah, CD-ju...) NE 4 Podatki, dosegljivi preko telefonskega odzivnika NE 5 Podatki, predstavljeni na novinarski konferenci NE 6 Splošne tiskane publikacije DA 7 Tematske tiskane publikacije NE 8 Baze podatkov (npr. Arhiv družboslovnih podatkov ) DA 9 Statistično zaščiteni mikropodatki DA Uporabljeno Delež uporabljenih kanalov izkazovanja rezultatov Za izkazovanje rezultatov je bilo uporabljenih 55 % razpoložljivih kanalov Uporabljeni načini izkazovanja rezultatov Zap.št. Način Uporabljeno 1.1 Spletna stran SURS DA 1.2 Spletne strani institucij slovenskega statističnega sistema NE 1.3 Baze, dosegljive preko spleta (BSP, SISTAT PC AXIS) DA 1.4 Spletne strani mednarodnih organizacij DA 1.5 Tematske spletne strani (npr. popis 2002) NE 2.1 Pisni zahtevki DA 2.2 Telefonsko posredovanje NE 3.1 CD, diskete, diski NE 3.2 Posredovanje podatkov preko mreže (el. pošta, protokoli) DA 4.1 Podatki, dosegljivi preko telefonskega odzivnika NE 5.1 Podatki, predstavljeni na novinarski konferenci NE 6.1 Letopis DA 6.2 Slovenija v številkah NE 6.3 Pomembnejši statistični podatki NE 7.1 Prva skrajšana objava DA 7.2 Statistične informacije NE 7.3 Rezultati raziskovanj NE 7.4 Posebne (npr. Pregled prometnih gibanj) ter priložnostne (npr. Popisi na Slovenskem ) publikacije DA 7.5 Publikacije Eurostata DA 7.6 Publikacije ostalih mednarodnih organizacij (OECD, IMF) NE 8.1 Baze podatkov, namenjene za interno uporabo na uradu DA 8.2 Baze, dostopne tudi zunanjim uporabnikom NE 12/19

13 4.1.4 Delež uporabljenih načinov izkazovanja Za izkazovanje rezultatov je bilo uporabljenih 45 % razpoložljivih načinov izkazovanja. 4.2 Jasnost izkazanih informacij Tiskane publikacije Podatki bodo izkazani v Statističnem letopisu, in sicer med podatki o rastlinski pridelavi Izkazani rezultati Podatki iz Popisa vinogradov 2009, objavljeni v Statističnem letopisu, bodo prikazani na ravni Slovenije. Metapodatki bodo uporabniku na voljo v okviru metodoloških pojasnil, objavljenih v Statističnem letopisu Nivo (podrobnost) izkazovanja Glej Metapodatki Glej Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih rezultatov Taki ukrepi niso predvideni Spletna objava Podatki so bili objavljeni v podatkovnem portalu SI-STAT in v Prvi objavi. Povezava do SI-STAT: _15283_popis_vinogradov/04_15283_popis_vinogradov.asp Izkazani rezultati Podrobni podatki iz raziskovanja Nivo izkazovanja Podatki so izkazani za celotno opazovano populacijo kmetijskih gospodarstev ter za posamezne nasade in značilnosti nasadov Metapodatki Metapodatki so uporabniku na voljo v okviru metodoloških pojasnil, objavljenih na spletnih straneh Ukrepi za izboljšanje jasnosti izkazanih podatkov Taki ukrepi niso predvideni Ostali načini izkazovanja podatkov Uporabnik lahko na podlagi zaprosila pridobi tudi priložnostne (ad hoc) tabele, in sicer tudi za nižje teritorialne ravni, seveda ob upoštevanju statistične zaupnosti. 13/19

14 5 Primerljivost statistik Namen komponente, imenovane primerljivost statistik, je izmeriti razlike, ki se pojavijo pri uporabi statističnih konceptov in definicij za izračun primerjalnih statistik v različnih geografskih področjih, drugih domenah populacije ali različnih referenčnih obdobjih. 5.1 Časovna primerljivost Dolžina primerljivih časovnih vrst Kazalnik izkazuje dolžino časovne vrste od zadnjega preloma časovne vrste oziroma število časovnih točk v časovni vrsti od zadnjega preloma. Raziskovanje POP-VIN 2009 se je v taki obliki izvajalo prvič. V letu 2000 se je poskusno izvajalo pilotno statistično raziskovanje površin vinogradov. Ker pa rezultati raziskovanj za ti dve leti niso primerljivi (zaradi nepopolnega zajema v letu 2000), ne moremo govoriti o dolžini časovne vrste Prelomi v časovni vrsti Glej Ostali dejavniki, ki vplivajo na časovno primerljivost Ti dejavniki za zdaj niso znani. 5.2 Krajevna primerljivost Primerljivost z drugimi članicami Evropskega statističnega sistema Podatki so primerljivi s preostalimi državami članicami EU (zakonodaja EU je podlaga za zbiranje teh podatkov). Evropska zakonodaja, ki opredeljuje obravnavano raziskovanje: UREDBA SVETA 357/79/EEC z dne 5. februarja 1979 predpisuje, da morajo države članice EU od leta 1979 vsakih 10 let izvesti raziskovanja o površinah, zasajenih z vinsko trto. Uredba je bila zaradi pristopa novih članic večkrat dopolnjena. UREDBA KOMISIJE 1402/2003 z dne 1. avgusta 2003 predpisuje seznam tabel in opredelitev pojmov v zvezi s statističnimi popisi površin, zasajenih z vinsko trto. ODLOČBA KOMISIJE 763/80 z dne 8. julija 1980 določa dodatne predpise glede statističnih raziskovanj vinogradov, ki se navezujejo na razrede pridelka. ODLOČBA KOMISIJE 2006/717/EC z dne 4. septembra 2006 določa kode in standardna pravila za prepis podatkov o temeljnih raziskovanjih površin vinogradov v strojno čitljivo obliko. 5.3 Desezoniranje Postopki za desezoniranje se pri tem raziskovanju ne uporabljajo. 6 Skladnost Skladnost pri statistikah ugotavlja njihovo primernost za zanesljivo povezovanje na različne načine in za različne uporabnike. 14/19

15 6.1 Skladnost med začasnimi in končnimi podatki Politika izkazovanja začasnih podatkov Začasne podatke smo objavili predvsem zato, da smo uporabnikom lahko čim prej podali informacijo o glavnih rezultatih raziskovanja. V končni objavi rezultatov smo objavili podatke, ki so bili podrobnejši od začasnih in za katere smo potrebovali več časa za dodatne preveritve pravilnosti rezultatov Skladnost med začasnimi in končnimi podatki (CH2) Kazalnik meri relativno razliko med prvo in končno objavo rezultata. Spremembe glede na ključne spremenljivke/statistike so naslednje: - Vinske sorte: brez sprememb. - Površina: v začasnih podatkih se je podatek o površini neznatno razlikoval od končnega podatka ((16354, )/16354,3 = 0, Število vinogradov, nasadov: brez sprememb. - Število pridelovalcev: tudi pri tej spremenljivki smo zaznali le majhen odmik (( )/25582 = 0, ) Razlogi za večje razlike med začasnimi in končnimi podatki Večjih razlik ni bilo. 6.2 Skladnost z rezultati referenčnega raziskovanja Kratek opis referenčnega raziskovanja Primerjava z referenčnimi raziskovanji ni mogoča zaradi večjih metodoloških razlik v zbiranju podatkov Skladnost z referenčnimi podatki Pojasnila glej Razlogi za večja odstopanja Pojasnila glej /19

16 7 Stroški in obremenitve Stroški in obremenjevanje anketiranih oseb oz. poslovnih subjektov niso dejanske razsežnosti kakovosti. So pa pomemben vidik ocene kakovosti v tem smislu, da na kakovost statistik ne moremo gledati kot na absolutno dejstvo in pri tem ne upoštevati drugih posledic za družbo. 7.1 Stroški raziskovanja za urad Število porabljenih delovnih ur ur Število poročevalskih enot, ki bi morale poročati Periodika raziskovanja desetletna Število vprašalnikov na leto (skupaj) Obremenitev in stroški poročevalskih enot Število poročevalskih enot Letno število vprašalnikov na enoto Čas, porabljen za en vprašalnik (ure) Skupaj porabljeni čas (ure) Podatke, potrebne za Popis vinogradov, smo v celoti pridobili iz administrativnih virov, zato poročevalske enote niso bile dodatno obremenjene s sporočanjem podatkov, ki jih že redno sporočajo za administrativne potrebe. 7.3 Ukrepi za zmanjšanje stroškov in obremenitev S prehodom na popolnoma administrativni vir podatkov so se stroški urada za izvedbo raziskovanja znižali v največji mogoči meri. 16/19

17 PRILOGE Priloga 1 : Kratek opis komponent kakovosti USTREZNOST statističnih konceptov Pojem 'ustreznost' se nanaša na lastnost statistik, s katero ugotavljamo, ali le-te zadovoljujejo potrebe uporabnikov. NATANČNOST ocen Pojem 'natančnost' je definiran kot ujemanje med vrednostjo, ki jo dobimo na koncu statistične obdelave (po zbiranju podatkov, urejanju, vstavljanju manjkajočih vrednosti, ocenjevanju itd.), in pravo, toda neznano populacijsko vrednostjo. PRAVOČASNOST IN TOČNOST izkazovanja Pravočasnost meri časovni razmik med referenčnim obdobjem, na katero se rezultati nanašajo, in datumom izkazovanja. Točnost označuje skladnost med dejanskim in predhodno najavljenim datumom izkazovanja rezultatov. Če se zgoraj omenjena datuma ujemata, pravimo, da je bilo izkazovanje točno. DOSTOPNOST IN JASNOST informacij Dostopnost se nanaša na konkretne fizične okoliščine, v katerih so podatki dostopni uporabniku: kje se podatki fizično nahajajo, kakšne so možnosti naročanja, urnik objav, jasna plačilna politika, dostopnost mikro- in makro-podatkov, različni formati in mediji (papir, računalniške datoteke, CD-ROM, internet...). Jasnost se nanaša na podatkovno okolje, preko katerega uporabnik pride do informacij: ali so skupaj s podatki dostopne tudi besedilne informacije, metodološka pojasnila, dokumentacija (vse to navadno označujemo s pojmom metapodatki), ali so podatki opremljeni z grafičnim ali drugim slikovnim gradivom, ali je podana informacija o kakovosti podatkov, ali so uporabniku po potrebi dostopne dodatne informacije. PRIMERLJIVOST statistik Namen komponente, imenovane primerljivost statistik, je izmeriti razlike, ki se pojavijo pri uporabi statističnih konceptov in definicij za izračun primerjalnih statistik v različnih geografskih področjih, drugih domenah populacije ali različnih referenčnih obdobjih. SKLADNOST Skladnost pri statistikah ugotavlja njihovo primernost za zanesljivo povezovanje na različne načine in za različne uporabnike. STROŠKI IN OBREMENITVE Stroški in obremenjevanje anketiranih oseb oz. poslovnih subjektov niso dejanske razsežnosti kakovosti. So pa pomemben vidik ocene kakovosti v tem smislu, da na kakovost statistik ne moremo gledati kot na absolutno dejstvo in pri tem ne upoštevati drugih posledic za družbo. 17/19

18 Priloga 2: Segmentacija uporabnikov 1. JAVNI SEKTOR 1.1 Državna uprava Vlada RS ministrstva organi v sestavi ministrstev upravne enote vladne službe 1.2 Lokalna samouprava občine krajevne, četrtne in vaške skupnosti 1.3 Državni zbor, državni svet 1.4 Banka Slovenije 1.5 Računsko sodišče 1.6 Zbornična združenja z obveznim članstvom GZS, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zdravniška zbornica Slovenije itd. 1.7 Slovenske ambasade v tujini veleposlaništva RS, konzulati RS v tujini 1.8 Sodstvo in drugi organi pravosodja sodišča državno tožilstvo državno pravobranilstvo sodni izvedenci 1.9 Drugi organi javne uprave javni zavodi javne agencije javni skladi 2. GOSPODARSKI SUBJEKTI 2.1 Gospodarski subjekti pravne osebe d. o. o., d. d., k. d. d., k. d. 2.2 Gospodarski subjekti fizične osebe s. p. 2.3 Gospodarski subjekti raziskovanje trga in javnega mnenja (po SKD ) 2.4 Odvetniki, odvetniške pisarne 2.5 Društva in društvene organizacije in zveze (nepridobitne organizacije) društva zveze politične stranke 3. ZNANOST, RAZISKOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE 3.1 Izobraževalne ustanove fakultete in visoke šole višje šole srednje šole osnovne šole druge izobraževalne institucije 3.2 Inštituti in druge raziskovalne ustanove javni raziskovalni zavodi ostali inštituti in R-R organizacije inštituti in raziskovalni centri v okviru univerz registrirani raziskovalci zasebni raziskovalci 3.3 Knjižnice NUK univerzitetne in visokošolske knjižnice šolske knjižnice splošne knjižnice specialne knjižnice 3.4 Dodiplomski in podiplomski študenti 18/19

19 3.5 Dijaki, osnovnošolci 4. SPLOŠNA JAVNOST 4.1 Fizične osebe 5. MEDIJI 5.1 Radijske hiše nacionalne radijske postaje komercialne radijske postaje lokalne nekomercialne radijske postaje in študentske radijske postaje 5.2 Televizijske hiše nacionalna televizijska hiša komercialne televizijske hiše oz. programi lokalni televizijski programi 5.3 Tiskani mediji dnevni časopisi tedniki in regionalni časopisi časopisi društev 5.4 Spletni mediji spletni portali spletni časopisi 5.5 Slovenska tiskovna agencija (STA) 5.6 Drugo 6. TUJI UPORABNIKI 6.1 Eurostat 6.2 Druge mednarodne organizacije naddržavne narave v okviru EU (Evropska komisija, Svet EU, Evropski parlament; Evropska centralna banka) Mednarodne medvladne organizacije (OZN in organizacije znotraj sistema OZN (ILO, IMF, UNESCO itd.) 6.3 Statistični uradi drugih držav statistični uradi evropskih držav statistični uradi neevropskih držav 6.4 Javni sektor iz tujine vladne institucije tujih držav tuja zbornična združenja z obveznim članstvom 6.5 Raziskovalni inštituti, izobraževalne ustanove in tuji študenti raziskovalni inštituti in druge podobne ustanove izobraževalne ustanove tuji študentje (podiplomski in dodiplomski) tuji raziskovalci tuje knjižnice 6.6 Gospodarski subjekti iz tujine tuji gospodarski subjekti pravne in fizične osebe 6.7 Ambasade, konzularna predstavništva in veleposlaništva tujih držav v Sloveniji 6.8 Tuji mediji 6.9 Tujina - drugo nepridobitne organizacije iz tujine mednarodna interesna združenja (UNIDO) tuje fizične osebe 7. NOTRANJI UPORABNIKI 7.1 nacionalni računi 7.2 regionalne statistike 7.3 strukturna statistika podjetij 19/19