UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA DEJAN KOLENAC Ljubljana, 2016

Transkripcija

1 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKA NALOGA DEJAN KOLENAC Ljubljana, 2016

2

3 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športno treniranje Nogomet ANALIZA IGRE SLOVENSKE FUTSAL REPREZENTANCE NA EVROPSKEM PRVENSTVU 2016 DIPLOMSKA NALOGA MENTOR izr. prof. dr. Marko Šibila SOMENTOR asist. dr. Marko Pocrnjič RECENZENTKA doc. dr. Marta Bon Avtor dela DEJAN KOLENAC Ljubljana, 2016

4 ZAHVALA Zahvalil bi se dr. Marku Šibili za mentorstvo pri diplomski nalogi ter dr. Marku Pocrnjiču za somentorstvo in strokovno pomoč pri izdelavi le-te. Zahvaljujem se tudi svojim staršem, ki so mi omogočili študij na Fakulteti za šport in mi skozi celoten študij stali ob strani. Zahvalil bi se tudi vsem ostalim, ki so mi pomagali pri izdelavi diplomske naloge.

5 Ključne besede: futsal, EURO 2016, slovenska futsal reprezentanca, faza napada, faza obrambe ANALIZA IGRE SLOVENSKE FUTSAL REPREZENTANCE NA EVROPSKEM PRVENSTVU 2016 Dejan Kolenac IZVLEČEK Namen analize je bil ugotoviti osnovne značilnosti igre slovenske futsal reprezentance na evropskem prvenstvu 2016 v Srbiji, v fazi napada in v fazi obrambe. Analizo smo naredili na podlagi posnetkov dveh odigranih tekem slovenske futsal reprezentance. Analizirali smo s pomočjo sedemnajstih spremenljivk: vrsta napada, analiza ustvarjenih priložnosti, analiza udarcev proti vratom, čas trajanja napada do zaključka akcije, analiza doseženih zadetkov, analiza prekinitev, analiza izgubljenih žog, analiza izgubljenih žog glede na prostor, vrsta branjenja, analiza pokrivanja pri prekinitvah, postavitev obrambe glede na prostor, vrsta napada nasprotnika, analiza priložnosti nasprotnika, analiza zadetkov nasprotnika, analiza odvzetih žog glede na prostor, način prekinitve napada nasprotnika in število storjenih prekrškov. Glavne spremenljivke so bile razdeljene na skupno 64 podspremenljivk. Postavili smo 12 hipotez, od katerih smo jih sprejeli 5. Analiza nam je prikazala, da: slovenska reprezentanca največkrat napade nasprotnika s kontinuiranim napadom na postavljeno obrambo, si slovenska reprezentanca ustvari manj priložnosti po podaji s strani kot nasprotne ekipe,

6 nasprotniki slovenske reprezentance najpogosteje napadajo s kontinuiranim napadom na postavljeno obrambo, slovenska reprezentanca običajno odvzame največ žog na tretjini igrišča pred lastnimi vrati, slovenska reprezentanca največkrat postavi obrambno formacijo v srednji tretjini.

7 Key words: futsal, EURO 2016, Slovenian futsal team, attack phase, defense phase ANALYSIS OF THE GAME OF SLOVENIAN NATIONAL FUTSAL TEAM AT THE EUROPEAN CHAMPIONSHIP 2016 Dejan Kolenac ABSTRACT: The purpose of the analysis was to determine the basic characteristics of the game of Slovenian futsal team at the European Championship in 2016 in Serbia, in attack phase and defense phase. The analysis was made on the basis of recordings of two matches Slovenian futsal team with seventeen variables. These variable are type of attack, created opportunities analysis, analysis of shots on goal, time duration of the attack until the completion of the action, analysis of scored goals, analysis of interruptions, analysis of lost balls, analysis of lost balls depending on space, type of defense, analysis of covering of interruptions, setting up defense depending on the space, type of attack of the opponent, analysis of the opponent's created opportunities, analysis of the opponent's goals scored, analysis of taking the ball from opponent depening on the space, manner of interrupt attack of the opponent and the number of fouls commited. The main variables were divided into a total of 64 sub-variables. We formed 12 hypotheses, of which 5 were confirmed. Analysis has shown us that: Slovenian team mostly attacks the opponent with continuously attack on their placed defense Slovenian team creates fewer opportunities with pass from the side as the opposing team Opponents of the Slovenian national team usually attack by continuously attacks on their placed defense

8 Slovenian team usually steal the most balls in the third before the own goal Slovenian team usually places defense in the middle third of the court

9 KAZALO 1 UVOD FUTSAL ZGODOVINA FUTSALA RAZLIKE MED FUTSALOM IN NOGOMETOM SLOVENSKA FUTSAL REPREZENTANCA EURO PREDMET IN PROBLEM ANALIZA IGRE SODOBNI MODEL IGRE SODOBNI MODEL IGRE V FAZI NAPADA SODOBNI MODEL IGRE V FAZI OBRAMBE DOSEDANJE RAZISKAVE CILJI IN HIPOTEZE CILJI HIPOTEZE METODE DELA VZOREC MERJENCEV OPAZOVANE TEKME VZOREC SPREMENLJIVK OSNOVNE SPREMENLJIVKE V FAZI NAPADA OSNOVNE SPREMENLJIVKE V FAZI OBRAMBE METODE ZBIRANJA IN OBDELAVE PODATKOV REZULTATI IN RAZPRAVA SRBIJA : SLOVENIJA FAZA NAPADA FAZA OBRAMBE SLOVENIJA : PORTUGALSKA FAZA NAPADA FAZA OBRAMBE PRIMERJAVA SLOVENSKE REPREZENTANCE Z NASPROTNO EKIPO SRBIJA : SLOVENIJA... 55

10 3.3.2 SLOVENIJA : PORTUGALSKA MODEL IGRE SLOVENSKE REPREZENTANCE NA PRVENSTVU PREVERJANJE HIPOTEZ SKLEP VIRI... 74

11 KAZALO TABEL Tabela 1 Razlike med futsalom in nogometom Tabela 2 Razpored tekem Slovenije v skupini A Tabela 3 Končni vrstni red skupne A Tabela 4 Seznam igralcev slovenske reprezentance Tabela 5 Preglednica spremenljivk faza napada Tabela 6 Preglednica spremenljivk faza obrambe Tabela 7 Vrsta napada Tabela 8 Analiza ustvarjenih priložnosti Tabela 9 Analiza udarcev proti vratom Tabela 10 Čas trajanja napada do zaključka akcije Tabela 11 Analiza doseženih zadetkov Tabela 12 Analiza prekinitev Tabela 13 Analiza izgubljenih žog Tabela 14 Analiza izgubljenih žog glede na prostor Tabela 15 Vrsta branjenja Tabela 16 Analiza pokrivanja pri prekinitvah Tabela 17 Postavitev obrambe glede na prostor Tabela 18 Analiza odvzetih žog glede na prostor Tabela 19 Način prekinitve napada nasprotnika Tabela 20 Število storjenih prekrškov Tabela 21 Vrsta napada Tabela 22 Analiza ustvarjenih priložnosti Tabela 23 Analiza udarcev proti vratom Tabela 24 Čas trajanja napada do zaključka akcije Tabela 25 Analiza doseženih zadetkov Tabela 26 Analiza prekinitev Tabela 27 Analiza izgubljenih žog Tabela 28 Analiza izgubljenih žog glede na prostor Tabela 29 Vrsta branjenja Tabela 30 Analiza pokrivanja pri prekinitvah Tabela 31 Postavitev obrambe glede na prostor Tabela 32 Analiza odvzetih žog glede na prostor Tabela 33 Način prekinitve napada nasprotnika Tabela 34 Število storjenih prekrškov Tabela 35 Analiza doseženih zadetkov Tabela 36 Analiza doseženih zadetkov Tabela 37 Vrsta napada Tabela 38 Analiza udarcev proti vratom Tabela 39 Analiza doseženih zadetkov Tabela 40 Vrsta napada nasprotnikov Tabela 41 Analiza doseženih zadetkov nasprotnikov Tabela 42 Način prekinitve napada nasprotnikov... 68

12 KAZALO SLIK Slika 1. Primerjava vrste napada Srbija : Slovenija Slika 2. Primerjava analize priložnosti Srbija : Slovenija Slika 3. Primerjava vrste napada Slovenija : Portugalska Slika 4. Primerjava analize priložnosti Slovenija : Portugalska Slika 5. Analiza ustvarjenih priložnosti Slika 6. Čas trajanja napada do zaključka akcije Slika 7. Analiza prekinitev Slika 8. Analiza izgubljenih žog Slika 9. Analiza izgubljenih žog glede na prostor Slika 10. Vrsta branjenja Slika 11. Analiza pokrivanja pri prekinitvah Slika 12. Postavitev obrambe glede na prostor Slika 13. Analiza priložnosti nasprotnikov Slika 14. Analiza odvzetih žog glede na prostor Slika 15. Število storjenih prekrškov... 69

13 1 UVOD Nogomet združuje. Je daleč najbolj gledan in priljubljen šport na svetu. Igrajo ga na vseh koncih sveta, mladi in stari, moški in ženske, revni in bogati. Potrebujemo namreč le nogometno žogo in malo improvizacije pri postavljanju igrišča oziroma golov. Kultura nogometa se po svetu razlikuje in ravno tu je tisti čar. Ljubitelj nogometa začuti razliko med evropskim in južnoameriškim stilom igranja, temperamentom in doživetostjo tistih, ki ga igrajo, ga zgolj spremljajo ali pa vročekrvno navijajo. Poleg različnih stilov nogometa so v zadnjem času vedno bolj popularne nove različice tega športa. Nogomet na mivki je v tem stoletju doživel razcvet, tisti, ki jim je tehnika preigravanja in nenehni kontakt z žogo še bližje, pa se posvetijo futsalu, ki prav v zadnjem desetletju dobiva na veljavi in razvoju. Hitra in dinamična igra, ki temelji na tehniki, razumnem postavljanju in hitrem razmišljanju, je sicer še vedno svetlobna leta oddaljena od nogometa, a skokovito pridobiva na priljubljenosti in razširjenosti. Da bo Slovenija futsal še bolje spoznala, bo pripomoglo dejstvo, da bo v Sloveniji leta 2018 potekalo evropsko prvenstvo v futsalu. Sam se veliko preizkušam v obeh različicah. Nogomet igram in aktivno treniram že od mladosti, medtem ko sem se v futsalu našel nekoliko kasneje. Všeč mi je dejstvo, da je izjemno pomembna tako individualna kot ekipna taktika, postavljanje in hitro gibanje. Veliko je»šablonskih«akcij, ki morajo biti dobro uigrane in dodelane. V primerjavi z nogometom je pri futsalu več atraktivnih potez, igrišče je manjše, težje je narediti višek igralca, zato do izraza pride posameznikova kvaliteta, njegova tehnika in sposobnost preigravanja. Pri futsalu je igralni čas občutno krajši kot pri nogometu, a na tekmi gledalci povprečno vidijo več zadetkov. Torej so akcije in lepe poteze zagotovljene. 1.1 FUTSAL Redkokdo je takšen, ki se ne bi preizkusil v tej dinamični in zanimivi igri, pa naj bo to na šolskem dvorišču, za blokom, bližnjemu travniku ali na vaškem turnirju. Ne le, da mali nogomet združuje ljudi, pogosto se za to obliko športa odločajo tudi starejši, kar pomeni, da prestavlja 12

14 eno od vrst rekreacije in zdrav način življenja. Za mali nogomet lahko trdimo, da ni tekmovalen, saj sta druženje in zabava pred rezultatom. Poznamo več oblik malega nogometa, ki se prilagodijo glede na število igralcev, dimenzijo igrišča in golov ter podlago. Za mali nogomet je torej potrebna dobra volja in želja po športu, vse ostale potrebe se prilagodijo trenutnim okoliščinam. Če mali nogomet služi kot zabava zaradi svobode in ne tekmovalnega vidika, futsal prestavlja tekmovalno obliko s točno določenimi in jasno zapisanimi pravili. Tekmovalna oblika malega nogometa se imenuje futsal, kar je mednarodni izraz za mali ali dvoranski nogomet in izhaja iz španske oziroma portugalske besede»futbol«ali»futebol«, ki pomeni nogomet, in iz francoske oziroma španske besede»salon«ali»sala«, ki pomeni notranji, dvoranski. Gre za izredno dinamično igro, ki postaja vse bolj množična in priljubljena po vsem svetu. Futsal se igra na vseh kontinentih, najbolj razvite države v tem športu so Brazilija, Španija, Italija in Rusija. Futsal spada pod okrilje evropske (UEFA Union of European Football Associations) in svetovne (FIFA International Federation of Association Football) nogometne organizacije. Svetovna prvenstva, ki se igrajo vsaka štiri leta, in evropska prvenstva, vsaki dve leti, uradno potekajo od leta 1989 oz Do zdaj je bilo odigranih 10 evropskih in 7 svetovnih prvenstev. Pojem futsal pa še vedno ni preveč domač, saj ga mnogi velikokrat zamenjajo z malim nogometom, kar je logično, saj je bilo pred letom 2006 to poimenovanje edino v uporabi. Od omenjenega leta se v Sloveniji uporablja beseda futsal, ki naj bi prestavljala večjo tržno vrednost in ne nazadnje bila tudi bolj specifična (Žerdin, 2007) ZGODOVINA FUTSALA Futsal se je začel igrati že davnega leta 1930 v glavnem mestu Urugvaja, Montevideu, v Južni Ameriki. Največje zasluge gredo gospodu Juanu Carlosu Ceriani ( ), sicer po izobrazbi profesorju športne vzgoje. Ker je opazil, da je vadečim med vadbo primanjkovalo prostora (nogomet so igrali na košarkarskem igrišču), si je izmislil tako imenovano»five-aside«(5 na vsaki strani) različico nogometa v dvorani. Zanimivo je, da je pravila igre sestavil kar iz drugih športov z žogo, kot so vaterpolo, košarka in rokomet. 13

15 Kmalu po»izumu«se je futsal razširil po celotni Južni Ameriki, najbolj pa v Braziliji, kjer so ga temperamenti Brazilci čez noč vzeli za svojega. Kmalu so to igro odkrili tudi v Evropi, nekoliko z zamudo pa v Združenih državah Amerike. Leta 1971 je bila ustanovljena prva mednarodna futsal zveza, imenovana FIFUSA (Federacion Internacional de Futbal de Salon), ki je prvo neuradno svetovno prvenstvo organizirala leta 1982 v Sao Paolu. Zmagala je Brazilija. Neuradnih prvenstev je bilo nato še nekaj, zadnje leta 1988 v Avstraliji, kjer je zmagala reprezentanca Paragvaja (Stržinar, 2014). Do leta 1989 je večina držav zapustila FIFUSO in se priključila FIFI, ki je pred tem tudi organizirala nekaj neuradnih prvenstev. Leta 1986 je FIFA drastično spremenila pravila igre, ki so pripomogla k hitrejši in bolj atraktivni igri. Leta 1989 je bilo pod njenim okriljem odigrano prvo uradno svetovno prvenstvo, in sicer januarja v Rotterdamu na Nizozemskem. Na prvenstvu je sodelovalo 16 reprezentanc iz vseh kontinentov. Zmagala je Brazilija, ki je v finalu premagala domačine z 2 : 1. Leta 1992 je sledilo svetovno prvenstvo v Hongkongu, kjer so spet slavili Brazilci. Od takrat naprej se svetovna prvenstva v futsalu igrajo vsaka 4 leta (Habibija, 2009). Prvo uradno evropsko prvenstvo je bilo odigrano leta 1996 v Španiji, kjer so si prav domačini priigrali zlato medaljo RAZLIKE MED FUTSALOM IN NOGOMETOM Osnove futsala zagotovo izhajajo iz nogometa, o katerem govori cel svet. Če ju primerjamo, lahko opazimo, da obstaja veliko enakih ali podobnih povezav, ki tesno povezujejo ta dva športa. Futsal je prevzel od nogometa osnovna gibanja, podaje, varanja, strele na gol in podobno Za futsal bi lahko rekli, da je to nogometna igra, ki je prenesena z velikega na manjše igrišče, z manjšim številom igralcev in manjšo žogo. Povezave so številne, ampak obstajajo tudi bistvene razlike. Osnovne razlike med tema dvema panogama so predstavljene v Tabeli 1. 14

16 Tabela 1 Razlike med futsalom in nogometom FUTSAL Dolžina igrišča je med 25 in 42 m, širina med 15 in 25 m. Mednarodne tekme: dolžina m, širina m Igra se v dvorani, na umetni masi ali parketu NOGOMET Dolžina igrišča je med 90 in 120 m, širina med 45 in 90 m. Mednarodne tekme: dolžina m, širina m Igra se na naravni ali umetni travi Velikost žoge je 4, ni odbojna Velikost žoge je 5 Velikost vrat je 3 m 2 m Velikost vrat je 7,32 m 2,44 m V ekipi igra istočasno 5 igralcev (4 igralci v polju + vratar) V ekipi istočasno igra 11 igralcev (10 igralcev v polju + vratar) Trener lahko neomejeno menjava igralce Trener lahko opravi največ 3 menjave Tekma traja 2 20 min (z ustavljanjem igralnega časa ob prekinitvah) Tekma traja 2 45 min Stranski avt se izvaja z nogo Stranski avt se izvaja z roko»gol-avt«izvede vratar z roko»gol-avt«izvede vratar ali igralec z nogo Tekmo sodita 2 sodnika (na nekaterih tekmah trije) Ko igralec prejme drugi rumeni karton ali direktni rdeči, ekipa igra 2 minuti brez kaznovanega igralca (razen, če je nasprotno moštvo v tem času doseglo zadetek). Igralec, ki je prejel kazen, nima več pravice nastopa na tekmi Prekrški se v vsakem polčasu seštevajo. Šesti in vsak naslednji akumulirani prekršek pomeni prosti strel iz 10-ih m za nasprotno ekipo Tekmo sodijo 4 sodniki (na nekaterih tekmah 6) Ko igralec prejme drugi rumeni ali direktni rdeči karton, ekipa igra do konca tekme z igralcem manj Neomejeno število prekrškov Kazenski udarec se izvaja 6 m od vrat Kazenski udarec se izvaja 11 m od vrat Trener lahko koristi»time-out«(en v vsakem polčasu) Trener nima pravice koristiti»time-outa«ni prepovedanega položaja Pravilo prepovedanega položaja V Tabeli 1 vidimo bistvene razlike med futsalom in nogometom. 15

17 1.1.3 SLOVENSKA FUTSAL REPREZENTANCA Slovenija je svojo prvo uradno tekmo odigrala 19. septembra 1995 v Košicah na Slovaškem, pod vodstvom selektorja Dušana Razborška. Tekma s Slovaško se je končala z rezultatom 1 : 1, kot prvi strelec za našo izbrano vrsto je zapisan Darko Daljevič. Od leta 1995 do vključno z zadnjo tekmo proti Španiji ( ) je Slovenija odigrala 227 uradnih srečanj in se zmage veselila na 101 tekmi, poražena je bila 92-krat, z neodločenim izidom pa se je končalo 32 tekem. Najvišjo zmago si je naša reprezentanca priigrala v Kopru, , ko je z rezultatom 14 : 0 porazila ekipo Združenih držav Amerike. Negativen rekord oz. nastop, s katerim je Slovenija doživela najvišji poraz, se je zgodil proti Srbiji v Beogradu. Tekma se je končala z rezultatom 10 : 4 za izbrano vrsto Srbije. Rekorder po številu nastopov za našo reprezentanco je Igor Oskredkar, ki je do danes zbral 126 nastopov, pri tem pa zadel tudi 64 zadetkov, kar ga uvršča na sam vrh liste strelcev. Sledita mu Kristijan Čujec z 48-imi zadetki in Rok Mordej, ki je natančno meril 36-krat. Na lestvici FIFE (lestvica iz dne ) se Slovenija nahaja na 12. mestu in je v primerjavi z evropskim prvenstvom v Belgiji pridobila eno mesto (Futsal World Ranking, 2016). Slovensko futsal reprezentanco so od leta 1995 pa vse do danes vodili trije selektorji. Prvi je bil Dušan Razboršek, ki je mesto selektorja opravljal med letoma 1995 in Razborška je zamenjal Darko Križman ( ), od leta 2005 pa je v vlogi selektorja Andrej Dobovičnik. Našim selektorjem je uspelo Slovenijo pripeljati na 5 evropskih prvenstev, žal pa se slovenska reprezentanca še ni uvrstila na nobeno od svetovnih prvenstev. Najboljši rezultat je Slovenija dosegla na evropskem prvenstvu v Belgiji leta 2014, kjer se je uvrstila v izločilne boje in izpadla v četrtfinalu EURO 2016 Evropsko prvenstvo v Srbiji je bilo deseto prvenstvo pod okriljem mednarodne nogometne organizacije UEFA. Turnir se je odvijal med 2. in 13. februarjem. Otvoritvena tekma se je odvijala med domačo ekipo Srbije in ekipo Slovenije. Tekmovanje se je zaključilo s finalno 16

18 tekmo med prvaki Španijo in drugouvrščeno Rusijo, rezultat pa je bil 7 : 3. Kot najboljši igralec tekmovanja je bil izbran igralec Miguel Sayago, najboljši strelec pa Mario Rivillos Plaza, oba člana španske reprezentance. Na prvenstvu je sodelovalo 12 reprezentanc, ki so si vse, razen domačinov Srbije, ki je bila direktno kvalificirana, morale nastop na prvenstvu priigrati skozi kvalifikacije. Vse tekme so bile odigrane v dvorani Beograd Arena, ki sprejme natanko 11,161 gledalcev. 1.2 PREDMET IN PROBLEM Predmet diplomske naloge sega v področje analize igre. Problem naloge je osredotočen na analizo igre slovenske futsal reprezentance na evropskem prvenstvu v Srbiji, v obeh fazah igre tako v fazi napada kot tudi v fazi obrambe. Z analizo želimo spoznati značilen način igre reprezentance in razloge za uspeh oz. neuspeh na omenjenem tekmovanju. Ker tovrstnih raziskav na našem področju primanjkuje, smo se zgledovali po avtorjih raziskovalnih del s področja nogometa. Najpogosteje se uporablja metoda deskriptivne analize. Opazovane spremenljivke so izbrane na osnovi nekaterih dosedanjih analiz velikega nogometa, nekaj spremenljivk pa smo prilagodili specifiki futsala. S takšnimi in podobnimi analizami lahko strokovno vodstvo odkrije določene pomanjkljivosti ter napake lastne ekipe, s tem pa dvigne nivo svoje ekipe na višjo raven igre. Analiza je uporabna tudi v primeru preučevanja igre nasprotnika in načrtovanja lastne taktike ANALIZA IGRE Z vidika izvajanja analize igre je ta lahko subjektivna ali objektivna. Subjektivna je takrat, kadar strokovnjak z določenega področja (trener, psiholog, kineziolog ali zbiralec statističnih podatkov) samo na osnovi opazovanja igralcev ali moštev poda določeno mnenje oziroma oceno o zgradbi igre določenega moštva. Pri objektivnem analiziranju pridobivamo določne 17

19 informacije s pomočjo beleženja vnaprej določenih statističnih podatkov oziroma spremenljivk, njihovo obdelavo in analizo. Zaželeno je, da se uporabljajo preverjeni in metodološko ustrezni načini tako zbiranja podatkov kot tudi njihove obdelave in analize (Kopasić, 2008). Sodoben šport zahteva v čim večji meri objektivno analiziranje nogometne igre kot take, saj se na tak način spozna objektivna zgradba igre in njene razvojne tendence. S pomočjo teh informacij se lahko učinkovito vpliva na izboljšanje igre preko procesov učenja in treniranja (Kopasić, 2008). Elsner (2004) je napisal, da je cilj igre premagati nasprotnika na takšen način, da se doseže več zadetkov. To je mogoče doseči na razne načine, ob različni razporeditvi igralcev na igrišču, ob kontinuiranem napadanju s pritiskom (presing) na nasprotnika, ali z obrambnim slogom igre s protinapadi in podobnim. Ne glede na razporeditev igralcev in sistem igre je ta razdeljena na dve fazi: na igro v fazi napada, na igro v fazi obrambe SODOBNI MODEL IGRE Model igre je zamišljena predstavitev igre oziroma organiziran sistem, ki posnema želeno organiziranost in usklajenost delovanja igralcev v obeh fazah igre. Njegova značilnost je sodelovanje med igralci, ki je večstransko: motorično, informativno, sociološko itn. V preteklosti so bili modeli igre vezani predvsem na tako imenovane šole. Znane so zlasti angleška, nemška, italijanska, češka in madžarska šola. Kasneje so model predstavljala moštva, ki so dosegala vrhunske rezultate na svetovnih prvenstvih (Nemčija, Anglija, Brazilija itn.). Razlike v modelih, zlasti med evropskimi in južnoameriškimi, so bile do osemdesetih let prejšnjega stoletja razmeroma velike, danes pa so manjše, toda niso zanemarljive. Na model igre so vplivala tudi nova teoretična spoznanja na temeljih znanstvenih informacij, izkušnje in izmenjava informacij na strokovnih posvetih, praktične izkušnje pri razvoju sistema igre, taktike in motoričnih sposobnosti. Poseben vpliv so imeli tudi najboljši, izvenserijski igralci, saj so s svojimi lastnostmi in sposobnostmi, prirojenimi ali pridobljenimi v procesu treninga, 18

20 oblikovali nove, drugačne, boljše rešitve igralnih situacij, ne le standardnih (kot so prosti strel, kazenski strel, živi zid itn.) ob prekinitvah igre, ampak tudi v vseh fazah tekoče igre. To prožno obliko igre, ki v svetu čedalje bolj prevladuje, označuje zlasti svoboda v igri ob sočasni organiziranosti. Svoboda v igri pomeni, da igralci niso natančno vezani na igralno mesto, določeno s sistemom igre, ampak se v akcijo vključujejo glede na potek igre. Tako je danes poleg organiziranosti, ki se kaže v usklajenem delovanju vseh igralcev, ko naloge enega igralca prevzame soigralec, za uspešnost v igri še posebno pomembna ustvarjalnost, ki jo omogoča prav svoboda v igri (prirejeno po Elsner, 2004) SODOBNI MODEL IGRE V FAZI NAPADA Faza igre v napadu je obdobje v igri, ko moštvo z različnim oblikovanjem komunikacijske mreže z različno dejavnostjo (protinapad, počasen napad, napad po boku itd.) na različnih delih igrišča prehaja iz obrambe v napad, pripravlja in zaključuje napad. Fazo napada delimo na tri podfaze, in sicer: prehod iz obrambe v napad, priprava zaključka napada, zaključek napada. (Elsner, 2004) PREHOD IZ OBRAMBE V NAPAD Po Elsnerju (2004) se prehod iz obrambe v napad začenja v trenutku, ko eden od igralcev branečega moštva dobi žogo. Vsi igralci postanejo napadalci, njihove vloge se v osnovi zamenjajo. To je lahko ob nasprotnikovem neuspešnem zaključku napada, odvzemu žoge, prekinitvi igre zaradi kršenja pravil in drugem. Oblike prehoda iz obrambe v napad so različne, 19

21 odvisne so od organizacije igre, prostora, kjer je bila žoga osvojena itn. Ta podfaza igre pogosto odpade, in sicer takrat, ko moštvo napada nasprotnika na njegovi igralni polovici pred njegovimi vrati in tu žogo tudi dobi. Takrat to moštvo takoj začne s pripravo zaključka ali celo z zaključkom napada. Pri prehodu iz obrambe v napad sta posebej pomembna gibanje in postavljanje napadalcev ter sprednjih veznih igralcev. S pravilnim gibanjem odpirajo prostor za kontinuiran napad (gosta komunikacijska mreža) in tudi za hiter nenaden protinapad. Gibanje in odkrivanje igralcev v napadu sta seveda odvisna od dela igrišča, kjer je bila žoga odvzeta. Pri kontinuiranem prehodu iz obrambe v napad sodelujejo predvsem zunanji vezni igralci in srednji branilci PRIPRAVA ZAKLJUČKA NAPADA Zaključek napada je treba pripraviti, saj ga je nespametno zaključiti z udarcem na vrata z večje razdalje ali iz neustreznega položaja na igrišču. Vsak napad na nasprotna vrata mora biti organiziran tako, da se igralci z medsebojnim delovanjem dovolj približajo vratom in ustvarijo priložnost za zaključek akcije udarec na vrata. V tem delu je nujno dosledno spoštovati načelo širine napada, vtekanje igralcev s krilnih položajev praviloma ni dovoljeno, ker se sicer duši gibanje igralcev v sredini, morebitne razpoke v obrambi pa zamašijo obrambni igralci z gibanjem v sredino (Elsner, 2004) ZAKLJUČEK NAPADA To je del igre, ko le-ta doseže vrhunec, svoj cilj. Napad zaključuje posameznik z udarcem na vrata. To opravi iz neposredne bližine, iz srednje ali večje oddaljenosti od vrat, z udarcem z glavo ali nogo. Zaključek napada je odvisen od oblike priprave zaključka napada, od postavitve in gibanja nasprotnih igralcev ter še posebej od vratarja in poprejšnjega gibanja strelca. Tipični zaključki napada so čisti in tako imenovani»effe«udarci v daljši ali bližnji kot vrat po zemlji in zraku, lobanje in varanja vratarja, udarec ob vratarjevi nogi itn. (Elsner, 2004). 20

22 1.2.4 SODOBNI MODEL IGRE V FAZI OBRAMBE Elsner (2004) navaja, da je faza igre v obrambi obdobje v igri, ko moštvo z različnim oblikovanjem komunikacijske mreže z različno dejavnostjo (presing, počasno, hitro vračanje na lastno polovico igrišča, tesno pokrivanje, pokrivanje mož na moža, pokrivanje prostora itd.) na različnih delih igrišča prehaja iz napada v obrambo, preprečuje pripravo in zaključek napada. Fazo obrambe delimo na tri podfaze: prehod iz napada v obrambo, preprečevanje priprave napada, preprečevanje zaključka napada PREHOD IZ NAPADA V OBRAMBO Izgubljena žoga v napadu pomeni za napadalce zaključek akcije v napadu, zato se morajo ti takoj vključiti v igro svojega moštva v obrambi. Prehodi iz napada v obrambo so seveda različni in odvisni od nasprotnikove igre ter predvsem od načina branjenja. Pri tej osnovni igralni situaciji je branjenje lahko aktivno, kar pomeni, da braneče moštvo nasprotnika napada na njegovem delu igrišča, pasivno spremljajo prehod nasprotnika iz obrambe v napad in šele na svojem delu igrišča nasprotnika aktivno napadajo (Elsner, 2004, str. 29) PREPREČEVANJE PRIPRAVE NAPADA Braneče moštvo poizkuša pripravo nasprotnikovega napada po možnosti preprečiti čim dlje od vrat, v tako imenovani coni priprave napada. Glede na igro nasprotnika pa posameznik ob sinhronem delovanju soigralcev lahko prepreči pripravo napada tudi v ožji ali širši obrambni 21

23 coni. Tipične situacije v preprečevanju priprave zaključka napada so predvsem zapiranje prostora ob prvi vratnici pri napadu nasprotnika od strani ali zapiranje sredine (libero-čistilec ali srednji branilec) ob hkratnem prevzemanju prostih igralcev (Elsner, 2004) PREPREČEVANJE ZAKLJUČKA NAPADA Je preprečevanje udarca na vrata. Prepreči ga lahko igralec v polju, zadetek pa igralec ali vratar. Igralec prepreči udarec s pravočasnim odvzemanjem žoge, uspešnost že izvedenega udarca pa s postavljanjem ovire noge ali telesa v položaju med žogo in vrati. Tipične situacije so izbijanje žoge z nogo ali glavo stoje na tleh, v skoku in metu, ko se žoga kotali ali leti v vrata. Tipične situacije preprečevanje zaključka napada oz. zadetka so akcije vratarja: lovljenje, izbijanja, boksanje (Elsner, 2004) DOSEDANJE RAZISKAVE V zadnjem času je bilo v Sloveniji opravljenih kar nekaj raziskav na področju analize nogometne igre. Število raziskav iz leta v leto raste, vendar na področju futsala še ni veliko napisanega in raziskanega. Je pa opazno, da se s popularizacijo futsala povečuje tudi število analiz te športne panoge. Nekaj rezultatov analiz slovenskih avtorjev, ki so raziskovali področje analize nogometa, bomo na kratko predstavili v nadaljevanju. Stržinar (2014) je analiziral igro slovenske futsal reprezentance na EURO Analiziral je igro naše reprezentance v fazi obrambe in v fazi napada. Na podlagi štirinajstih glavnih spremenljivk je prišel do zaključka, da je slovenska reprezentanca največkrat napadla nasprotnika z organiziranim napadom na postavljeno obrambo, da je dosegla največ zadetkov po priložnostih iz prekinitve, da je največkrat postavila obrambo in odvzela žogo nasprotni ekipi v srednji tretjini igrišča in si je v povprečju za dosego zadetka podala žogo manj kot enkrat. 22

24 Zupan (2015) je naredil analizo zadetkov in futsal igre v obrambi ter napadu FC Litije na turnirju lige prvakov v Laškem leta Ugotavljal je osnovne značilnosti doseganja zadetkov in igre v obeh fazah igre. Na podlagi tridesetih spremenljivk je prišel do zaključkov, da so igralci FC Litije vse zadetke dosegli z nogo, največ v obdobju med 25. in 40. minuto igre, da so nasprotnim ekipam omogočili manjše število strelov v okvir vrat. Na vrata so udarjali pogosteje kot nasprotniki, igralci FC Litije so imeli največ točnih podaj na turnirju. Kragelj (2009) je predstavil delovanje KMN Puntar Kneža od samega začetka delovanja pa vse do leta Kragelj je opisal osnove futsala in se bolj osredotočil na zgodovino ter organizacijo kluba, manj pa na analizo same igre. Kopasić (2008) je analiziral igro nogometnega kluba FC Barcelona in ugotavljal značilnosti modela igre v fazi napada ter primerjal izvedbo tehnično-taktičnih elementov nogometne igre FC Barcelona in nasprotnih ekip. Po analizi trinajstih tekem je prišel do nekaterih ugotovitev: klub je imel žogo v svoji posesti več kot nasprotna moštva, izvedel je povprečno največ kontinuiranih napadov kot ostale ekipe, največ priložnosti za zadetek je FC Barcelona ustvarila po podaji v globino ter napravila povprečno manj prekrškov kot nasprotne ekipe. Ramot (2013) je analiziral in primerjal igro v napadu slovenske reprezentance U-17 z ostalimi reprezentancami na evropskem prvenstvu v Sloveniji leta Opazoval je osem osnovnih spremenljivk, in sicer: vrste napada, način prehoda v napada preko vratarja, število prepovedanih položajev, analiza preigravanj in prodorov, analiza ustvarjenih priložnosti, analiza udarcev, število podaj v napadu pred strelom proti golu in analiza doseženih zadetkov. Prišel je do zaključkov, da slovenska reprezentanca izvede manj napadov kot njeni nasprotniki, da je precej neuspešna pri preigravanjih in prodorih ter tudi, da si ustvari manj priložnosti kot njeni nasprotniki. Največ priložnosti si je reprezentanca priigrala po podaji iz krilnega položaja, najpogosteje pa je uporabljala hiter kontinuiran napad. Brinjovc (2015) je preučil primerjavo modela igre nogometnih reprezentanc Nemčije ter Brazilije na svetovnem prvenstvu v Braziliji in ugotavljal poglavitne razlike med njima. Z analizo vseh trinajstih tekem obeh moštev je prišel do ugotovitev, da je nemška reprezentanca igrala bolj kolektivno in imela več podaj ter boljšo uspešnost pri podajah, medtem ko je brazilska reprezentanca uporabljala več individualne akcije, v katerih so bili uspešnejši tako v napadu kot v obrambi. Nemška reprezentanca je bila natančnejša in dosegala gole znotraj kazenskega prostora za razliko od brazilske, ki je veliko zadetkov dosegla z večje razdalje. 23

25 Ugotovil je tudi, da je nemška ekipa visoko postavljala obrambo, večkrat poizkušala s presing igro in bolj strnila obrambo na svoji polovici. Kovačič (2011) je analiziral model igre francoske nogometne reprezentance v fazi napada na svetovnem prvenstvu v Nemčiji leta Spremenljivke je razdelil v enajst glavnih kategorij, in sicer: vrsta napada, čas trajanja napada, način prehoda v napad preko vratarja, analizo izgubljenih žog, trenutek odvzete žoge, število podaj v napadu, preigravanja in prodori... Na podlagi opazovanja je prišel do zaključka, da je francoska reprezentanca največ napadala s hitrimi kontinuiranimi napadi (33,6 %) in najmanj s protinapadi (9,7 %), da so Francozi imeli v povprečju več dobljenih dvobojev kot nasprotne ekipe, da so prehajali v napad preko vratarja z degažiranjem (53,8 %). Francoska nogometna reprezentanca si je v povprečju ustvarila več priložnosti in posledično je izvedla bistveno več udarcev na vrata kot njena nasprotna mošta. 1.3 CILJI IN HIPOTEZE Analiza igre nam da osnutek za razvoj in napredek v futsalu. Namen analize je ugotoviti osnovne značilnosti igre slovenske futsal reprezentance na evropskem prvenstvu 2016 v Srbiji, v fazi napada in obrambe CILJI 1) analizirati model igre slovenske futsal reprezentance na podlagi izbranih spremenljivk, 2) na osnovi izbranih spremenljivk ugotoviti značilnosti igre slovenske futsal reprezentance v fazi napada, 3) na osnovi izbranih spremenljivk ugotoviti značilnosti igre slovenske futsal reprezentance v fazi obrambe. 24

26 1.3.2 HIPOTEZE H1 H2 H3 H4 H5 H6 H7 H8 H9 Slovenska reprezentanca si ustvari največ priložnosti po podaji v prostor. Slovenska reprezentanca največkrat napade nasprotnika s kontinuiranim napadom na postavljeno obrambo. Slovenska reprezentanca doseže malo golov iz prekinitev. Slovenska reprezentanca za doseganje zadetka porabi povprečno več kot 5 sekund. Slovenska reprezentanca največ golov doseže s streli med 6 in 9 metri od nasprotnikovih vrat. Slovenska reprezentanca večino žog izgubi v srednji tretjini igrišča. Slovenska reprezentanca si ustvari manj priložnosti po podaji s strani kot nasprotne ekipe. Nasprotniki slovensko reprezentanco najpogosteje napadejo s kontinuiranim napadom na postavljeno obrambo. Slovenska reprezentanca običajno odvzame največ žog na tretjini igrišča pred lastnimi vrati. H10 Slovenska reprezentanca največ golov prejme znotraj 6-metrskega prostora. H11 Slovenska reprezentanca največkrat postavi obrambno formacijo v srednji tretjini igrišča. H12 Slovenski igralci v povprečju na tekmi storijo manj kot 8 prekrškov. 25

27 2 METODE DELA Pri izdelavi diplomske naloge smo si pomagali z domačo in tujo literaturo, ki obravnava nogometno in futsal tematiko, s svetovnim spletom in videoposnetki tekem slovenske futsal reprezentance na evropskem prvenstvu 2016 v Srbiji. Uporabil sem tudi svoje znanje in izkušnje, ki sem si pridobil med študijem na Fakulteti za šport in dosedanjem delu. 2.1 VZOREC MERJENCEV Analizirali smo dve tekmi slovenske reprezentance. Slovenija se je na prvenstvo uvrstila skozi predhodne kvalifikacije. 12 reprezentanc je bilo razvrščenih v štiri skupine s tremi ekipami. Naša reprezentanca je nastopala v skupini A skupaj z domačo ekipo Srbije in ekipo Portugalske. Ekipe so v skupinskem delu igrale vsaka z vsako, prvi dve sta napredovali v izločilne boje. Slovenija je skupinski del končala na zadnjem, tretjem mestu in tako končala s tekmovanjem. Vse tekme skupine A so bile odigrane v športni dvorani Beograd Arena v Beogradu 2., 4. in 6. februarja OPAZOVANE TEKME Skupinski del Skupina A: Tabela 2 Razpored tekem Slovenije v skupini A Datum Kraj Tekma Beograd Srbija : Slovenija Beograd Slovenija : Portugalska V Tabeli 2 vidimo razpored tekem v skupini A. Slovenija je prvo tekmo igrala proti Srbiji, pa proti Portugalski. Obe tekmi sta se odigrali v Beogradu. 26

28 Rezultati opazovanih tekem: Srbija : Slovenija: 5 : 1 Slovenija : Portugalska: 2 : 6 Tabela 3 Končni vrstni red skupne A Ekipa Tekme Zmage Remiji Porazi Dani zadetki Prejeti zadetki Razlika zadetkov 1 Srbija Portugalska Slovenija Točke V Tabeli 3 vidimo, da je Slovenija ob dveh porazih zasedla tretje mesto v skupini A. Prvo tekmo proti Srbiji je izgubila 5 : 1, drugo tekmo proti Portugalski pa je izgubila z rezultatom 2 : 6. Tabela 4 Seznam igralcev slovenske reprezentance Vratarji Obrambni igralci Napadalci Trener Številka Ime Številka Ime Številka Ime Ime 1 Damir Puškar 2 Rok Mordej 3 Matej Fideršek Andrej Dobovičnik 12 Alen Mordej 6 Uroš Kroflič 4 Anže Širok 16 Igor Bratić 7 Igor Osredkar 5 Kristjan Čujec 8 Nejc Hozjan 9 Gašper Vrhovec 11 Tilen Štendler 10 Alen Fetić 13 Jaka Sovdat V Tabeli 4 je prikazan seznam igralcev, ki so igrali za našo reprezentanco. Slovensko futsal reprezentanco je zastopalo 14 igralcev, selektor je bil Andrej Dobovičnik. 27

29 2.2 VZOREC SPREMENLJIVK Vzorec spremenljivk je razdeljen v dva sklopa. Prvi sklop predstavlja fazo napada, kjer je 8 osnovnih spremenljivk, znotraj katerih je uvrščenih 34 spremenljivk. Drugi sklop predstavlja 9 osnovnih spremenljivk, vendar je znotraj omenjenega sklopa uvrščenih nekoliko manj spremenljivk, in sicer 30. Na osnovi vseh 64-ih spremenljivk bo mogoče oceniti značilnosti igre slovenske futsal reprezentance na evropskem prvenstvu, v napadu in obrambi. Nekatere spremenljivke so povzete po Ramot (2013), Stržinar (2014), Brinjovc (2015), Kovačič (2011) in Opeka (2011) OSNOVNE SPREMENLJIVKE V FAZI NAPADA a) Vrsta napada b) Analiza ustvarjenih priložnosti c) Analiza udarcev proti vratom d) Čas trajanja napada do zaključka akcije e) Analiza doseženih zadetkov f) Analiza prekinitev g) Analiza izgubljenih žog h) Analiza izgubljenih žog glede na prostor VRSTA NAPADA Kontinuiran napad na postavljeno obrambo je dlje časa trajajoč in večinoma načrtno izpeljan napad. Pri tem gre za veliko število kratkih podaj in napad na že postavljeno obrambo. S hitrimi, kratkimi podajami in z gibanjem v prazen prostor se poizkuša priti do zaključka napada. Pri 28

30 futsalu je značilno, da so kontinuirani napadi vnaprej uigrani in načrtovani. To je oblika napada z začetkom prve podfaze napada prehod iz obrambe v napad. Sem smo uvrstili napade, ko je Slovenija začela pripravo napada globoko na svoji polovici s kratkimi in točnimi podajami, ter dlje trajajoče napade. Protinapad je napad, kadar med začetkom in zaključkom napada ni vmesnih podaj. To je najhitrejši in najučinkovitejši način napada. Njegova velika prednost je, da se doseže številčna premoč in s tem olajša zaključek napada. Sem smo uvrstili hitre napade, napade na ne postavljeno obrambo, napade z majhnim številom podaj ter hiter zaključek napada. Napad po dolgi podaji vratarja je bil pred časom proti pravilom. Med spreminjanjem pravil futsala pa se je spremenilo tudi to pravilo. To je napad, kadar vratar z roko vrže visoko ali nizko žogo na nasprotno polovico proti svojemu napadalcu. S tem se v najkrajšem možnem času igra prenese na nasprotno polovico in ogrozi nasprotni gol. Direktna podaja na»sidraša«se uporablja, kadar nasprotna ekipa postavi obrambno formacijo visoko na nasprotni polovici ali celo tretjini igrišča. Ekipa, ki začenja napad, s to podajo zaposli napadalca, ki je v tem primeru sam z nasprotnim obrambnim igralcem na velikem prostoru.»sidraš«, kot se poimenuje v futsalu, poizkuša sprejeti podano žogo in jo zadržati v lastni posesti, ali celo sam zaključi napad. Sem smo šteli vse uspešne podaje na napadalca, kadar so nasprotniki tesno pokrivali igralce in poizkušali onemogočiti organizacijo kontinuiranega napada. Napad z vratarjem peti igralec v polju je igra z vratarjem. Največkrat se uporablja, kadar ekipa zaostaja v rezultatu. Ta način je zelo učinkovit, vendar lahko že ena sama napaka pripelje do lahkega zadetka braneče se ekipe. Zanimalo nas je, kolikokrat se je uporabila ta vrsta napada ANALIZA USTVARJENIH PRILOŽNOSTI Individualna akcija: osnovna zahteva te akcije je, da igralec v polni hitrosti in z vodenjem žoge v različnih smereh prodira proti nasprotnim vratom, ali si s preigravanjem priigra prednost pred obrambnim igralcem. Podaja v prostor je nevarna, kadar je podana naprej v smeri vrat nasprotnika. Kadar je podana v globino, je precej nevarnejša za ogrožanje nasprotnikovih vrat kot podaja v širino. V futsalu 29

31 je že zaradi same prostorske omejitve bolj koristna nizka globinska žoga, vendar se v določenih situacijah uporabljajo tudi visoke podaje v prostor. Dvojna podaja: pri izvedbi dvojne podaje obvezno sodelujeta vsaj dva igralca. Igralec, ki vodi žogo poda soigralcu, ki se mu odkrije, sledi sprejem ali takojšnja podaja podane žoge nazaj igralcu, ki je predhodno podal. Zelo učinkovita je, kadar se napadalca znajdeta z nasprotnim obrambnim igralcem v situaciji 2 : 1. Napaka nasprotnika je sestavni del vsake športne igre, kjer neposredno vplivajo eni na druge. Napake so navadno tudi rezultatski kazalnik, saj ekipo, ki si privošči več napak, to pripelje do rezultatskega neuspeha. Najnevarnejše napake so tiste, ki se dogajajo neposredno v bližini vrat, saj se s tem napadalec znajde v situaciji za zadetek. Do napak pride predvsem v določenem trenutku, ko posamezniku popusti koncentracija, kadar nastopi utrujenost, ali pa zgolj zaradi tehnično-taktične napake (slab sprejem žoge, netočna podaja, slabo izbijanje). Priložnosti iz prekinitve v futsalu predstavljajo veliko priložnost za zadetek. Iz prekinitev se lahko ogrozijo nasprotnikova vrata neposredno ali z uigrano akcijo, ki ima velik taktični pomen v futsalu. K prekinitvam spadajo vse prekinitve, do katerih pride zaradi prekrškov, avti, koti in kazenski streli. Prekinitve so lahko izvedene z direktnim ali indirektnim udarcem proti vratom. V našem primeru smo k priložnosti iz prekinitve prištevali situacije, ko so bile po izvedeni prekinitvi naknadno podane dve ali maksimalno tri podaje do zaključka na vrata. Podaja s strani ali zavrnjena žoga je podaja, kadar eden od soigralcev poda žogo s strani v sredino ali na drugo vratnico proti svojemu napadalcu, ki zaključi napad z udarcem proti vratom ANALIZA UDARCEV PROTI VRATOM Število vseh strelov smo izračunali s seštevkom strelov v okvir vrat, strelov mimo vrat in blokiranih strelov. Zadetkov v tej spremenljivki nismo vključili. Za število strelov v okvir vrat smo imeli vse strele, ki so bili sproženi v nasprotnikov okvir vrat in jih je zaustavil vratar, in pa strele, ki so zadeli okvir vrat (vratnica ali prečka). Zadetkov nismo šteli pod to spremenljivko. 30

32 Število strelov mimo vrat: sem smo šteli vse strele napadalne ekipe, ki so šli mimo ali preko nasprotnikovega gola. Število blokiranih udarcev: prištevali smo vse zaključke napadalnih akcij, kjer so igralci prišli do udarca proti vratom, vendar je pot žogi proti golu preprečil eden od nasprotnikov. Oddaljenost pri udarcu na vrata: za lažje obdelovanje podatkov smo te udarce razdelili v tri različne kategorije. Streli znotraj vratarjevega prostora (6 m), udarci oddaljeni od 6 do 9 m in streli z več kot 9 m ČAS TRAJANJA NAPADA DO ZAKLJUČKA AKCIJE V odvisnosti od vrste napada se ti razlikujejo tudi v času trajanja napada. V pravilu naj bi kontinuirani napadi trajali več kot 10 sekund, kar pa redko drži za protinapad, ki naj bi trajal do 6 sekund, še posebej v futsalu, saj s protinapadom pridemo v zelo kratkem času v situacijo za zaključek napada. Določili smo tri časovne meje. Prva je 1 6 sekund, druga 7 14 sekund in tretja nad 15 sekund. Sem smo prištevali vse napade, ki so se končali s strelom proti vratom, pri čemer nasprotniki vmes niso prišli do posesti žoge ANALIZA DOSEŽENIH ZADETKOV Kadar žoga s svojim celim obsegom preide linijo gola, lahko trdimo, da je dosežen zadetek. To je situacija, ko igra doseže svoj cilj. Glede na dinamiko in tempo se v futsalu dosega več zadetkov v primerjavi z nogometom. Najpogosteje se zadetki dosegajo z nogo, bistveno manj pa z glavo. Vrsta napada pri doseženem zadetku: glej spremenljivko»vrsta napada«, pod točko Vrsta priložnosti pri doseženem zadetku: glej spremenljivko»analiza ustvarjenih priložnosti«, pod točko Oddaljenost od vrat: zadetek dosežen znotraj 6 m, 31

33 zadetek dosežen s strelom z razdalje od 6 do 9 metrov, zadetek dosežen s strelom z razdalje več kot 9 metrov. Število zaporednih podaj pred zadetkom: seštevek vseh podaj v enem napadu pred udarcem na vrata. Podaje smo šteli od začetka posesti žoge in vse do zaključnega udarca proti vratom, pri čemer nasprotniki vmes niso preprečili napada. Šteli smo izključno akcije, ki so se končale s strelom na gol. Trajanje napada pri doseženem zadetku: glej spremenljivko»čas trajanja napada do zaključka akcije«, pod točko ANALIZA PREKINITEV Glej spremenljivko»priložnosti iz prekinitev«, pod točko Da bi lažje analizirali prekinitve, smo to spremenljivko razdelili v tri različne sklope: direkten strel na vrata, podaja bližnjemu soigralcu, uigrana akcija/kombinacija ANALIZA IZGUBLJENIH ŽOG Netočna podaja je tehnična napaka, ki se zgodi v trenutku, ko posameznik slabo oceni igralno situacijo in položaj ter gibanje soigralca, oziroma se zgodi ob dobrem posredovanju in dobri organizaciji obrambe nasprotne ekipe. Sem spadajo podaje v noge nasprotniku in podaje izven označenega prostora igrišča (avt, gol avt). Slab sprejem žoge: moderni nogomet in futsal stremita k vedno hitrejši igri, kar pomeni, da bi bilo idealno, če bi si podajali žogo čim večkrat brez sprejema. Vendar vedno ni tako, ko težimo po hitri igri, pride do pogostih napak pri predaji in sprejemu žoge. Z zaustavljanjem omogočimo nadaljnjo preciznejšo in bolj uporabno žogo. Izbira zaustavljanja je odvisna od smeri gibanja, 32

34 smeri podane žoge, hitrosti podane žoge in položaja nasprotnih igralcev. Po napaki pri sprejemu žoge preide žoga v večini primerov v last nasprotne ekipe. Izgubljeni dvoboji predstavljajo vse medsebojne stike dveh tekmecev. Ker se je futsal v zadnjem času izredno spremenil s tehnično taktičnega vidika, je vse več kontaktne igre in izredno malo prostega prostora. Pod to spremenljivko smo beležili vse dvoboje, kjer je igralec izgubil dvoboj z nasprotnikom (izbijanje, podrsavanje,»remplanje«, odvzemanje ). Neuspešno preigravanje ali prodor: k tej spremenljivki smo šteli vsa neuspešna preigravanja in prodore, po katerih so slovenski reprezentanti izgubili posest žoge. Kot odvzeto žogo smo upoštevali tisto, ki jo pridobi nasprotna ekipa v lastno posest, ne pa zgolj izbijanje žoge obrambne ekipe v avt oziroma v noge slovenskim igralcem ANALIZA IZGUBLJENIH ŽOG GLEDE NA PROSTOR Izgubljene žoge v fazi priprave napada lahko hitro omogočijo nasprotniku situacijo za doseganje zadetka. Bližje, kot je izgubljena žoga vratom, bolj je nevarno. Igralno površino smo za lažje določanje prostora razdelili v tri tretjine. Analizirali smo: izgubljena žoga na tretjini pred lastnimi vrati, izgubljena žoga v srednji tretjini, izgubljena žoga na tretjini nasprotnika OSNOVNE SPREMENLJIVKE V FAZI OBRAMBE a) Vrsta branjenja b) Analiza pokrivanja pri prekinitvah c) Postavitev obrambe glede na prostor d) Vrsta napada nasprotnika 33

35 e) Analiza priložnosti nasprotnika f) Analiza zadetkov nasprotnika g) Analiza odvzetih žog glede na prostor h) Način prekinitve napada nasprotnika i) Število storjenih prekrškov VRSTA BRANJENJA Individualno: osnova individualne oz. posamične obrambe je dosledno pokrivanje nasprotnika. Pri tej obliki branjenja je vsak igralec odgovoren za pokrivanje direktnega nasprotnika, kar pa ne pomeni, da obrambni igralci pri branjenju med seboj ne sodelujejo. Imenujemo jo tudi obramba»mož na moža«. Sem smo prištevali vsa branjenja, kadar so branilci, ne glede na prostor, pokrivali napadalno ekipo po principu»mož na moža«. Consko pokrivanje predstavlja pokrivanje prostora oziroma igralca, ki je v prostoru. Igralci v fazi branjenja pokrivajo in napadajo nasprotnika z žogo zgolj v odrejenem prostoru. V futsalu se ekipe dokaj pogosto odločajo za consko pokrivanje, ker je prostor bistveno manjši kot pri nogometu in ga je s tem tudi lažje pokrivati. Največkrat se ta oblika branjenja uporablja, kadar napadalna ekipa vključi v igro petega igralca, oziroma napada z vratarjem v polju. Presing je način agresivnega conskega branjenja, ki ga ekipe uporabljajo z namenom, da se nasprotnika prisili v napako. Presing sestavlja aktivno oženje prostora, varovanje soigralca in pokrivanje bližnjih nasprotnih igralcev ter aktivno napadanje na igralca z žogo. Opaziti je, da se v futsalu na najvišji ravni vse več ekip odloča prav za ta način branjenja, vendar je dobra fizična pripravljenost igralcev predpogoj za takšno branjenje ANALIZA POKRIVANJA PRI PREKINITVAH Dosledno je tesno pokrivanje tik ob nasprotniku, ki mu obrambni igralec ne dopušča nikakršnega sodelovana v igri. Uporablja se pri preprečevanju zaključka napada. Je osnova za 34

36 individualno in presing igro. Pri prekinitvah dosledno pokrivanje pomeni, da minimalno dva obrambna igralca tesno pokriva svojega nasprotnika in s tem onemogoča sodelovanje v akciji in možnost zaključnega strela na vrata. Nedosledno pokrivanje predstavlja vrsto pokrivanja, kadar se obrambni igralec postavi na večji razdalji od nasprotnika, ga pozorno spremlja s pogledom in mu s pravilnim postavljanjem zapira prodiranje ali zaključek na vrata. Nedosledno pokrivanje pri prekinitvah navadno pomeni tudi consko branjenje, saj obrambni igralci bolj pokrivajo prostor kot svoje nasprotnike, ker obstaja nevarnost, da bi po uigrani akciji nasprotna ekipa zmedla branilce in s tem dosegla preprost zadetek POSTAVITEV OBRAMBE GLEDE NA PROSTOR Zanimalo nas je, na katerem delu igrišča slovenska reprezentanca postavi obrambno formacijo glede na začetek napada nasprotnika. Igralno površino smo razdelili na tri dele, in sicer: tretjina pred lastnim golom, srednja tretjina, nasprotnikova tretjina VRSTA NAPADA NASPROTNIKA Zanimalo nas je, s katero vrsto napada so nasprotniki napadali proti slovenski reprezentanci: kontinuiran napad na postavljeno obrambo, protinapad, napad po dolgi podaji vratarja, direktna podaja na»sidraša«, napad z vratarjem peti igralec v polju. 35

37 Glej spremenljivko»vrsta napada«, pod točko ANALIZA PRILOŽNOSTI NASPROTNIKA Zanimalo nas je, na kakšen način so si nasprotniki pripravljali priložnosti: individualna akcija, podaja v prostor, dvojna podaja, napaka našega igralca, priložnost iz prekinitve, podaja s strani ali zavrnjena žoga. Glej spremenljivko»analiza ustvarjenih priložnosti«, pod točko ANALIZA ZADETKOV NASPROTNIKA Tukaj so zajete spremenljivke, ki nam povejo, na kakšen način so nasprotniki dosegli zadetek: vrsta napada nasprotnika, vrsta priložnosti nasprotnika, oddaljenost od vrat (do 6 m, od 6 do 9 m in več kot 9 m), število zaporednih podaj pred zadetkom, trajanje napada pri doseženem zadetku. Glej spremenljivki»analiza doseženih zadetkov«, pod točko , in»čas trajanja napada do zaključka akcije«, pod točko

38 ANALIZA ODVZETIH ŽOG GLEDE NA PROSTOR Zanimalo nas je, v katerem delu igrišča je slovenska reprezentanca odvzela žogo nasprotniku. Upoštevali smo le dobesedno odvzete žoge, ki so ostale v posesti slovenske reprezentance. Spremenljivke, ki smo jih spremljali: odvzeta žoga na tretjini igrišča pred lastnimi vrati, odvzeta žoga v srednji tretjini igrišča, odvzeta žoga na tretjini igrišča nasprotnika NAČIN PREKINITVE NAPADA NASPROTNIKA Izbijanje se uporablja, kadar žoge ne moremo odvzeti, zaustaviti ali zadržati. Žogo je priporočljivo izbijati proti soigralcem ali na bočne položaje. V najtežjih trenutkih branjenja se izbija tudi v avt ali kot, saj s tem omogočimo ponovno organizacijo obrambe. Odvzemanje: cilj odvzemanja žoge je prekinitev nasprotnikove akcije, šele potem odvzeto žogo po možnosti obdržati v posesti, ali jo podati soigralcu. Pravilno postavljanje obrambnega igralca je najpomembnejši pogoj za uspešno odvzemanje. Žogo lahko odvzamemo s prestrezanjem,»remplanjem«, podrsavanjem, ali z osnovnim odvzemanjem. Vsako odvzemanje mora biti pravočasno in odločno. Tehnična napaka nasprotnika je vsaka napaka, ki jo stori napadalna ekipa v fazi priprave napada. Sem smo šteli napačne podaje nasprotnika, neuspešna preigravanja in prodore nasprotnih igralcev ter slab sprejem žoge igralcev iz nasprotne ekipe ŠTEVILO STORJENIH PREKRŠKOV Sem smo šteli vse akumulirane prekrške (prekršek zaradi grobe igre in prepovedana igra z roko), ki jih je naša reprezentanca storila na tekmi. 37

39 Tabela 5 Preglednica spremenljivk faza napada 1 VRSTA NAPADA 5 ANALIZA DOSEŽENIH ZADETKOV Kontinuiran napad na postavljeno obrambo Protinapad Napad po dolgi podaji vratarja Direktna podaja na»sidraša«napad z vratarjem - peti igralec v polju Vrsta napada pri doseženem zadetku Vrsta priložnosti pri doseženem zadetku Oddaljenost od vrat: do 6 m od 6 do 9 m 2 ANALIZA USTVARJENIH PRILOŽNOSTI več kot 9 m Individualna akcija Podaja v prostor Dvojna podaja Napaka nasprotnika Priložnost iz prekinitve Podaja s strani ali zavrnjena žoga Število zaporednih podaj pred zadetkom Trajanje napada pri doseženem zadetku 6 ANALIZA PREKINITEV Direkten strel na vrata Podaja bližnjemu soigralcu Uigrana akcija/kombinacija 3 ANALIZA UDARCEV PROTI VRATOM 7 ANALIZA IZGUBLJENIH ŽOG Število vseh strelov Število strelov v okvir vrat Število strelov mimo vrat Število blokiranih udarcev Oddaljenost pri udarcu na vrata: do 6 m od 6 do 9 m 8 Netočna podaja Slab sprejem žoge Izgubljeni dvoboji Neuspešno preigravanje ali prodor ANALIZA IZGUBLJENIH ŽOG GLEDE NA PROSTOR Izgubljena žoga na tretjini igrišča pred lastnimi vrati Izgubljena žoga v srednji tretjini igrišča 4 več kot 9 m ČAS TRAJANJA NAPADA DO ZAKLJUČKA AKCIJE 1 6 sekund 7 14 sekund nad 15 sekund Izgubljena žoga na tretjini igrišča nasprotnika V Tabeli 5 so prikazane spremenljivke za fazo napada, kjer imamo 8 osnovnih spremenljivk, znotraj katerih je uvrščenih 34 spremenljivk. 38

40 Tabela 6 Preglednica spremenljivk faza obrambe 1 VRSTA BRANJENJA 6 ANALIZA ZADETKOV NASPROTNIKA 2 3 Individualno Consko Presing ANALIZA POKRIVANJA PRI PREKINITVAH Dosledno Nedosledno POSTAVITEV OBRAMBE GLEDE NA PROSTOR Tretjina igrišča pred lastnim golom V srednji tretjini igrišča Na nasprotnikovi tretjini igrišča 7 Vrsta napada nasprotnika Vrsta priložnosti nasprotnika Oddaljenost od vrat: do 6 m od 6 do 9 m več kot 9 m Število zaporednih podaj pred zadetkom Trajanje napada pri doseženem zadetku ANALIZA ODVZETIH ŽOG GLEDE NA PROSTOR Odvzeta žoga na tretjini igrišča pred lastnimi vrati 4 VRSTA NAPADA NASPROTNIKA Odvzeta žoga v srednji tretjini igrišča Kontinuiran napad na postavljeno obrambo Protinapad Napad po dolgi podaji vratarja Direktna podaja na»sidraša«napad z vratarjem - peti igralec v polju 8 Odvzeta žoga na tretjini igrišča nasprotnika NAČIN PREKINITVE NAPADA NASPROTNIKA Izbijanje Odvzemanje Tehnična napaka nasprotnika 5 ANALIZA PRILOŽNOSTI NASPROTNIKA 9 ŠTEVILO STORJENIH PREKRŠKOV Individualna akcija Podaja v prostor Dvojna podaja Napaka našega igralca Priložnost iz prekinitve Podaja s strani ali zavrnjena žoga V Tabeli 6 so prikazane spremenljivke za fazo obrambe, kjer je 9 osnovnih spremenljivk, znotraj katerih je uvrščenih 30 spremenljivk. 39

41 2.3 METODE ZBIRANJA IN OBDELAVE PODATKOV Podatke smo pridobili z opazovanjem posnetkov obeh tekem slovenske reprezentance na evropskem prvenstvu 2016 v Srbiji. Posnetke nam je priskrbela Nogometna zveza Slovenije. Izdelali smo dve preglednici, za vsako fazo igre posebej, v katero smo ročno vpisovali podatke in jih na koncu številčno pripravili za obdelavo. Obrazca sta predstavljena v Tabeli 5 in Tabeli 6. Najprej smo analizirali igro v fazi napada, pri drugem ogledu posamezne tekme pa še fazo obrambe. Pridobljene podatke smo zbrali, uredili in sešteli. Obdelovali smo jih s pomočjo programa Microsoft Excel. Na podlagi dobljenih rezultatov smo poizkušali določiti osnovne značilnosti igre slovenske reprezentance. Rezultate bomo predstavili v obliki tabel, grafov in v opisni obliki. 40

42 3 REZULTATI IN RAZPRAVA V tem poglavju smo tabelarično predstavili rezultate in ugotovitve dveh odigranih tekem slovenske futsal reprezentance na EURU Pridobljene ugotovitve in rezultate smo predstavili za vsako tekmo posebej. Z rezultati je prikazan tako model igre reprezentance kot tudi direktna primerjava med njenima nasprotnicama. Najprej smo na kratko predstavili potek posamezne tekme, nato prikazali vsako fazo igre posebej, na koncu pa še primerjali našo reprezentanco z nasprotnikom (spremenljivke značilnosti vrste napada, analiza ustvarjenih priložnosti in analiza doseženih zadetkov). V zadnjem poglavju smo grafično in tabelarično prestavili značilnosti igre slovenske reprezentance v obeh fazah igre in preverili hipoteze. Podatke smo zapisovali na eno decimalno mesto natančno. 3.1 SRBIJA : SLOVENIJA Prvo tekmo na prvenstvu je naša reprezentanca odigrala z reprezentanco Srbije, ki je bila tudi gostiteljica evropskega prvenstva. Prav tekma med Srbijo in Slovenijo je bila otvoritvena tekma prvenstva, ki si jo je v dvorani ogledalo nekaj več kot gledalcev. Slovenija je povedla že v 3. minuti tekme. Z odlično uigrano akcijo iz prekinitve je zadel kapetan Osredkar, po podaji Vrhovca. Po prejetem zadetku je Srbija začela igrati bolj napadalno in prevzela pobudo ter si tako priigrala kar nekaj lepih priložnosti za izenačenje. Med 1. in 12. minuto tekme si je naša reprezentanca prislužila 5 prekrškov, kar je v veliki meri vplivalo na potek tekme in taktične zamisli našega stratega. Srbija je izenačila prav po zaslugi šestega prekrška, s prostim strelom z 10-ih metrov. Takoj v 1. minuti drugega polčasa je Srbija prišla do vodstva 2 : 1, po strelu Kocića z razdalje. Kljub nekaterim lepim priložnostim naši reprezentanci ni uspelo izenačiti, in tako je Srbija povedla že s 3 : 1 po lepo izpeljani individualni akciji domačinov. Glede na zaostanek z dvema goloma razlike je bila Slovenija prisiljena v igro z večjim tveganjem ter je tako vse stavila v napad. V eni od neuspelih akcij Slovenije je Srbija prestregla žogo in s hitrim protinapadom povečala rezultat na 4 : 1. Tudi igra z vratarjem v polju Sloveniji ni prinesla želenega uspeha, saj niso uspeli izkoristiti čistih situacij za dosego zadetka. Končni rezultat 5 : 1 so domačini dosegli s strelom s svoje polovice na prazna vrata, saj je v danem trenutku Slovenija igrala s petimi igralci v polju. 41

43 3.1.1 FAZA NAPADA Tabela 7 Vrsta napada Število Delež % Kontinuiran napad na postavljeno obrambo % Protinapad % Napad po dolgi podaji vratarja 3 2 % Direktna podaja na»sidraša«8 9 % Napad z vratarjem - peti igralec v polju % SKUPAJ 94 V Tabeli 7 vidimo, da je Slovenija v veliki večini Srbijo napadala s kontinuiranimi napadi na postavljeno obrambo, to je bilo možno opaziti v kar 59 % vseh napadov. Glede na zaostanek že od samega začetka drugega polčasa so naši reprezentanti izvedli kar 15 napadov z vratarjem v polju. Daleč najmanj so uporabili napad po dolgi podaji vratarja, kar je le 2 % vseh napadov. Tabela 8 Analiza ustvarjenih priložnosti Število Delež % Individualna akcija % Podaja v prostor 8 20 % Dvojna podaja 1 3 % Napaka nasprotnika 2 5 % Priložnost iz prekinitve % Podaja s strani ali zavrnjena žoga 4 10 % SKUPAJ 40 V Tabeli 8 je razvidno, da je bila naša izbrana vrsta najbolj nevarna iz prekinitev z uigranimi akcijami ali direktnimi udarci proti vratom nasprotnika (37 %). Nekoliko manj so bili nevarni za domača vrata po podaji v prostor (20 %) oz. individualni akciji (25 %). Nasprotnik si ni dovolil veliko napak, iz katerih bi Slovenija prišla do priložnosti za zadetek, le v dveh primerih so se naši znašli v takšni situaciji. 42

44 Tabela 9 Analiza udarcev proti vratom Število Delež % Število vseh strelov % Število strelov v okvir vrat % Število strelov mimo vrat % Število blokiranih udarcev % Oddaljenost pri udarcu na vrata: do 6 m 2 4 % od 6 do 9 m % več kot 9 m % Tabela 9 prikazuje podrobnejšo analizo udarcev slovenskih reprezentantov proti vratom nasprotnika. Slovenija je v smeri vrat Srbije sprožila 40 udarcev (zadetkov v tej spremenljivki nismo prištevali). Najnevarnejši je bil Vrhovec, ki je streljal na vrata nasprotnika kar 18-krat. V odstotkih je bila naša reprezentanca najslabša ravno pri udarcih v okvir vrat. Zgolj 10 strelov je bilo nevarnih za nasprotnega vratarja. Kar 43 % vseh strelov je končalo mimo vrat Srbije, 32 % strelov pa je uspelo Srbiji blokirati, še preden bi žoga prišla do vrat. Tabela 10 Čas trajanja napada do zaključka akcije Število Delež % 1 6 sekund % 7 14 sekund 6 15 % nad 15 sekund 8 20 % SKUPAJ 40 V Tabeli 10 vidimo, da so slovenski igralci za večino strelov proti vratom nasprotnika potrebovali 1 6 sekund (65 %). Razlog je v tem, ker si je Slovenija večino priložnosti priigrala ravno po prekinitvah, kjer se za zaključek napada porabi maksimalno 2 3 sekunde. V 8-ih primerih je za zaključek napada potrebovala več kot 15 sekund, večinoma v situaciji igre s petim igralcem v polju, kjer so z dlje trajajočim napadom iskali idealno situacijo za udarec na vrata. 43

45 Tabela 11 Analiza doseženih zadetkov Vrsta napada pri doseženem zadetku Vrsta priložnosti pri doseženem zadetku Oddaljenost od vrat: Kontinuiran napad Priložnost iz prekinitve do 6 m 1 od 6 do 9 m več kot 9 m / Število zaporednih podaj pred zadetkom 2 Trajanje napada pri doseženem zadetku 2 sekundi Tabela 11 prikazuje podrobnejšo analizo doseženih zadetkov. Slovenija je dosegla en zadetek, to je bil zadetek za vodstvo z 0 : 1. Zadeli so po uigrani akciji iz prekinitve. Prosti strel je izvedel Mordej, podal Vrhovcu, ta pa je z močno podajo po tleh našel Osredkarja, ki je iz bližine potisnil žogo v gol. Slovenija je za zadetek potrebovala 2 sekundi in si pri tem podala dve zaporedni podaji. Tabela 12 Analiza prekinitev Število Direkten strel na vrata 2 5 % Delež Podaja bližnjemu soigralcu % Uigrana akcija/kombinacija % SKUPAJ 37 V Tabeli 12 vidimo, da je naša reprezentanca prekinitve, ki so bile na nasprotnikovi polovici, poizkušala izkoristiti za uigrane kombinacije, redko so se odločali za podajo bližnjemu soigralcu. Za uigrano akcijo so se odločali 15-krat, za podajo bližnjemu soigralcu pa 20-krat. Samo v dveh situacijah so iz prostega strela sprožili direktno proti vratom. Tabela 13 Analiza izgubljenih žog Število Delež Netočna podaja % Slab sprejem žoge % Izgubljeni dvoboji 5 11 % Neuspešno preigravanje ali prodor 9 20 % SKUPAJ 46 44

46 Tabela 13 prikazuje, da je reprezentanca Slovenije v 40-ih minutah tekme izgubila 46 žog. Največ jih je izgubila zaradi tehničnih napak, kot so netočne podaje, slabi sprejemi in neuspešna preigravanja. 43 % vseh izgubljenih žog je bil plod netočne podaje, 26 % pa slab sprejem žoge. Glede na to, da so izgubili le 5 dvobojev, lahko sklepamo, da so bili naši reprezentanti fizično dobro pripravljeni. Tabela 14 Analiza izgubljenih žog glede na prostor Število Izgubljena žoga na tretjini igrišča pred lastnimi vrati 0 0 % Delež Izgubljena žoga v srednji tretjini igrišča % Izgubljena žoga na tretjini igrišča nasprotnika % SKUPAJ 46 V Tabeli 14 vidimo, da naši igralci niso izgubili niti ene same žogo na lastni tretjini, kjer bi lahko nasprotnik neposredno prišel do situacije za dosego zadetka. Približno enako število izgubljenih žog so si dovolili v srednji (48 %) in na nasprotnikovi tretjini (52 %) FAZA OBRAMBE Tabela 15 Vrsta branjenja Število Delež Individualno % Consko 4 4 % Presing % SKUPAJ 97 V Tabeli 15 je razvidno, da je Slovenija med celotno tekmo najpogosteje branila svoja vrata individualno (52 %) oz. s presingom (44 %). Bistveno manj se je branila consko, le v štirih napadalnih akcijah nasprotnika. V prvem polčasu je slovenska izbrana vrsta večino časa individualno pokrivala igralce Srbije, v nadaljevanju pa se je zaradi rezultatskega zaostanka postavila precej višje od svojih vrat ter s presingom poizkušala odvzeti žogo, oz. prisiliti nasprotnika v napako. 45

47 Tabela 16 Analiza pokrivanja pri prekinitvah Število Delež Dosledno % Nedosledno % SKUPAJ 29 Tabela 16 prikazuje, kako so se naši igralci odločali pokrivati nasprotnike pri prekinitvah. Dosledno pokrivanje je bilo opaziti v situacijah, kadar je Srbija imela prekinitev na tretjini Slovenije, 45 % prekinitev je predstavljalo dosledno pokrivanje na celotni tekmi. Nekoliko več je znašal delež nedoslednega pokrivanja (55 %), predvsem po zaslugi izvajanja prekinitev iz avta, kjer so naši reprezentanti nasprotnike pokrivali na daljši razdalji. Tabela 17 Postavitev obrambe glede na prostor Število Delež Tretjina igrišča pred lastnim golom % V srednji tretjini igrišča % Na nasprotnikovi tretjini igrišča % SKUPAJ 97 V Tabeli 17 vidimo, da je Slovenija obrambo postavila večinoma v srednji ali na nasprotnikovi tretjini igrišča, občutno manj na tretjini pred lasnimi vrati. V določeni fazi tekme, ko je Srbija prevzela pobudo, se je postavila na lastno tretjino (18 %), preostali del tekme pa se je postavila nekje med srednjo (42 %) in nasprotnikovo tretjino (40 %), kar pomeni, da so z visoko postavljeno obrambo želeli priti do posesti žoge in čim prej ogrozit nasprotnikova vrata. Najbolj opazno je bilo to v drugem polčasu, ko so že od prve minute izgubljali z rezultatom 2 : 1. Tabela 18 Analiza odvzetih žog glede na prostor Število Delež Odvzeta žoga na tretjini igrišča pred lastnimi vrati % Odvzeta žoga v srednji tretjini igrišča % Odvzeta žoga na tretjini igrišča nasprotnika 7 24 % SKUPAJ 30 V Tabeli 18 opazimo, da si je največ odvzetih žog Slovenija priborila v osrednjem delu igrišča (43 %), kar je na neki način tudi logično, saj je ravno v srednji tretjini največkrat postavila 46

48 obrambni blok. V sedmih situacijah jim je uspelo odvzeti posest žoge na srbski tretjini igrišča, vendar tega niso znali izkoristiti za dosego zadetka. Tabela 19 Način prekinitve napada nasprotnika Število Delež Izbijanje % Odvzemanje % Tehnična napaka nasprotnika % 69 Tabela 19 prikazuje, na kakšen način so slovenski igralci prekinjali nasprotne napade. Prekinitev napada nasprotne ekipe si je največkrat Srbija priigrala kar sama, z lastnimi tehničnimi napakami (39 %), s tem pa Sloveniji olajšala delo v obrambi. Nekoliko manjkrat so naši igralci prekinili napade z izbijanjem (23-krat) in z odvzemanjem (19-krat). Tabela 20 Število storjenih prekrškov Število Delež 1. polčas 6 60 % 2. polčas 4 40 % SKUPAJ 10 Tabela 20 prikazuje število storjenih prekrškov za vsak polčas posebej. Veliko število prekrškov v prvem polčasu je Slovenijo pripeljalo do edinega prejeta zadetka, saj so nasprotniki zadeli iz prostega strela zaradi storjenega šestega prekrška. Obe ekipi sta na samem začetku tekme igrali zelo agresivno in tako si je Slovenija šesti prekršek priigrala že v 14. minuti. V nadaljevanju je Slovenija zmanjšala agresivnost do te mere, da si je prislužila le štiri prekrške do konca tekme. 3.2 SLOVENIJA : PORTUGALSKA Drugo tekmo so naši igralci odigrali z reprezentanco Portugalske. Slovenija je za uvrstitev v izločilne boje nujno potrebovala zmago ali vsaj neodločen rezultat, saj so bili na prvi tekmi 47

49 proti Srbiji poraženi. Slovenski selektor se je odločil za tesno pokrivanje ključnega igralca nasprotne ekipe, Ricardinha, ki je zelo nevaren v preigravanju in ima izjemen udarec. Slovenija je povedla v 3. minuti po zadetku Čujca iz protinapada. Portugalska je izenačila po uigrani akciji iz prekinitve, zadel je Fábio Cecílio. Za vodstvo 1 : 2 je po podaji iz kota zadel Richardinho, ob slabem pokrivanju obrambnega igralca. Tik pred koncem prvega polčasa je Vrhovec z udarcem z velike razdalje poskrbel za izenačenje. Po direktnem udarcu iz prekinitve je Portugalska povedla z 2 : 3. V drugem polčasu je na začetku prevladovala predvsem nasprotna ekipa, ki si je priigrala kar nekaj lepih priložnosti. V 31. minuti je Portugalska povedla z 2 : 4, zopet po uigrani akciji iz prekinitve ter po slabem posredovanju naših obrambnih igralcev. Po napaki pri menjavi vratarja z igralcem v polju so nasprotniki prestregli netočno podajo in zadeli v prazna vrata. Že pri rezultatu 2 : 4 so slovenski reprezentanti v igro uvedli vratarja, vendar tega v napadu niso izkoristili, čeprav so si priigrali kar nekaj lepih priložnosti. Gol za 2 : 6 so nasprotniki zadeli v zadnji minuti tekme po hitrem protinapadu. Tekma se je končala z rezultatom 2 : 6 za Portugalsko FAZA NAPADA Tabela 21 Vrsta napada Število Delež % Kontinuiran napad na postavljeno obrambo % Protinapad 7 9 % Napad po dolgi podaji vratarja 3 4 % Direktna podaja na»sidraša«14 19 % Napad z vratarjem - peti igralec v polju 9 12 % SKUPAJ 75 V Tabeli 21 vidimo, da so slovenski reprezentanti več kot polovico vseh napadov začeli s kontinuiranim napadom na postavljeno obrambo (56 %). Za napad z direktno podajo na»sidraša«so se odločili v 14-ih primerih. Z napadom po dolgi podaji vratarja so poskusili zgolj trikrat, kar je najredkejša vrsta napada, za katero so se odločali v celotni tekmi. 48

50 Tabela 22 Analiza ustvarjenih priložnosti Število Delež % Individualna akcija 9 28 % Podaja v prostor 5 16 % Dvojna podaja 1 3 % Napaka nasprotnika 2 6 % Priložnost iz prekinitve % Podaja s strani ali zavrnjena žoga 1 3 % SKUPAJ 32 V Tabeli 22 je razvidno, da si je Slovenija priigrala največ priložnosti iz prekinitev po uigrani akciji oz. direktnem udarcu na vrata nasprotnika (44 %), kar pomeni, da si je med igro težko ustvarjala priložnosti. 28 % priložnosti si je ustvarila z individualno akcijo, predvsem Vrhovca in Čujca, ki imata dober udarec in sta tehnično dobra igralca. Glede na to, da so si priigrali najmanj priložnost po podaji s strani in dvojni podaji (3 %), je še en pokazatelj, da se je Portugalska zelo dobro branila in našim igralcem ni dopuščala prostora. Tabela 23 Analiza udarcev proti vratom Število Delež % Število vseh strelov % Število strelov v okvir vrat % Število strelov mimo vrat % Število blokiranih udarcev % Oddaljenost pri udarcu na vrata: do 6 m 1 3 % od 6 do 9 m % več kot 9 m % Tabela 23 prikazuje, da je naša reprezentanca 32-krat streljala proti vratom Portugalske. Razmerje med streli v okvir, streli mimo vrat in blokiranimi udarci je bilo približno enako, med 10 in 12 poskusov. Zanimiv je podatek, da je največ strelov bilo sproženih z več kot 9 m, 69 % vseh poizkusov, kar še enkrat dokazuje dobro igro nasprotnika v fazi obrambe. Eden od dveh zadetkov je bil dosežen prav z razdalje dlje kot 9 metrov od vrat. 49

51 Tabela 24 Čas trajanja napada do zaključka akcije Število Delež % 1 6 sekund % 7 14 sekund 5 15 % nad 15 sekund 5 15 % SKUPAJ 31 Tabela 24 prikazuje, koliko časa so naši igralci porabili za zaključek napada. Glede na čas trajanja napada lahko trdimo, da so slovenski reprezentanti za zaključek napada največkrat porabili nekje med 1 6 sekund (70 %), kjer so si priložnosti ustvarjali predvsem iz prekinitev, pri katerih se porabi maksimalno 2 3 sekunde do zaključka. Po organiziranem napadu, kjer se od začetka napada pa vse do zaključka porabi več kot 15 sekund, so zapretili le petkrat. Tabela 25 Analiza doseženih zadetkov Vrsta napada pri doseženem zadetku Vrsta priložnosti pri doseženem zadetku Oddaljenost od vrat: Protinapad, kontinuiran napad Individualna akcija, priložnost iz prekinitve do 6 m / od 6 do 9 m 1 več kot 9 m 1 Število zaporednih podaj pred zadetkom Trajanje napada pri doseženem zadetku 2,1 (1,5 podaje v povprečju) 6 sekund, 2 sekundi (4 sekunde v povprečju) V Tabeli 25 vidimo, da sta bila oba zadetka dosežena v prvem polčasu. Zanimivo je, da se oba razlikujeta prav v vseh parametrih. Prvi je bil dosežen po protinapadu z individualno akcijo v oddaljenosti 8-ih metrov od gola. Drugi zadetek je plod uigrane akcije iz kota ter natančnega strela z 12-ih metrov. Povprečno je Slovenija potrebovala 4 sekunde za dosego zadetka in 1,5 zaporedne podaje. Tabela 26 Analiza prekinitev Število Direkten strel na vrata 2 6 % Delež Podaja bližnjemu soigralcu % Uigrana akcija/kombinacija % SKUPAJ 30 50

52 Tabela 26 prikazuje, da so se pri prekinitvah večinoma odločali za uigrane akcije (47 %), po katerih so tudi dosegli zadetek, ter za podajo bližnjemu igralcu (47 %). Za podajo bližnjemu soigralcu so se odločali običajno pri izvajanju avta, za uigrane akcije pa pri izvedbi kotov in avtov na nasprotnikovi tretjini. Direkten strel na vrata iz prekinitve so izvedli v vsakem polčasu po enkrat in v obeh primerih je žoga šla mimo vrat. Opaziti je, da je imela slovenska reprezentanca kar nekaj nevarnih uigranih akcij, s katerimi je ogrozila nasprotnega vratarja. Tabela 27 Analiza izgubljenih žog Število Delež Netočna podaja % Slab sprejem žoge 4 8 % Izgubljeni dvoboji % Neuspešno preigravanje ali prodor 8 15 % SKUPAJ 52 V Tabeli 27 vidimo, da je Slovenija na celotni tekmi izgubila 52 žog, v največji meri zaradi netočnih podaj, kar 54 % vseh izgubljenih žog. Razlog je prav gotovo hiter tempo igre in utrujenost, zato je tudi najpogosteje prihajalo do netočnih podaj in tehničnih napak. Na tekmi so si igralci privoščili štiri slabe sprejeme žoga, kar nam pove, da so tehnično sposobni. Vzrok poraza lahko iščemo tudi v številu izgubljenih dvobojev, teh je bilo 12. V futsalu vsak izgubljeni dvoboj lahko pomeni številčno prednost nasprotnika v napadu in priložnost za dosego zadetka. Tabela 28 Analiza izgubljenih žog glede na prostor Število Izgubljena žoga na tretjini igrišča pred lastnimi vrati 4 8 % Delež Izgubljena žoga v srednji tretjini igrišča % Izgubljena žoga na tretjini igrišča nasprotnika % SKUPAJ 52 V Tabeli 21 je razvidno, da so največ žog naši igralci izgubili v srednji (42 %) in na nasprotnikovi tretjini igrišča (50 %), kar pomeni, da so slovenski reprezentanti imeli dovolj časa za prehod iz faze napada v fazo obrambo in tako onemogočiti pripravo zaključka napada Portugalske. Vendar je nasprotna ekipa vseeno izkoristila eno od napak Slovenije. Na lastni tretjini igrišča so igralci naše izbrane vrste izgubili štiri žoge, zaradi katerih pa Portugalci niso 51

53 dosegli zadetka. Napaka v tretjini igrišča pred lastnimi vrati bistveno olajša nasprotniku možnost za zadetek, saj lahko ogrozijo vrata brez postavljene obrambe FAZA OBRAMBE Tabela 29 Vrsta branjenja Število Delež Individualno % Consko 9 11 % Presing % SKUPAJ 77 Tabela 29 prikazuje, na kakšen način se je Slovenija branila v situaciji, ko je nasprotnik napadal. Igralci so večino tekme v obrambi pokrivali svoje nasprotnike individualno, in sicer v 64 % vseh napadov. Občutno manj so se odločali za consko ali presing igro v obrambi. Presing so uporabili predvsem v zadnji četrtini tekme, ko so bili v rezultatskem zaostanku, to je bilo opaziti 19-krat. Skozi celotno tekmo je kapetan slovenske reprezentance, Igor Osredkar, tesno pokrival najnevarnejšega igralca Ricardinha ter mu s tem onemogočal enostaven sprejem žoge in preigravanje v smeri naših vrat. Consko so se branili (11 %), kadar so bili nasprotniki po napaki slovenskega igralca v številčni premoči v napadu, v igri 3 : 4 ali 2 : 3. Tabela 30 Analiza pokrivanja pri prekinitvah Število Delež Dosledno % Nedosledno % SKUPAJ 28 V Tabeli 30 vidimo, da je imela Portugalska na celotni tekmi 28 prekinitev. Igralci Slovenije so se različno branili, bodisi dosledno bodisi nedosledno. Dosledno so pokrivali večino izvajanj kotov in redko pri prekinitvah iz avta. Za nedosleden način pokrivanja so se odločali pri prekinitvah iz avta. Portugalska je 4 od svojih 6-ih zadetkov dosegla prav iz prekinitev. Opaziti 52

54 je bilo, da je prihajalo do zamujanja pri pokrivanju v trenutku podaje proti napadalcu, ali pa je prišlo do slabega posredovanja našega vratarja. Tabela 31 Postavitev obrambe glede na prostor Število Delež Tretjina igrišča pred lastnim golom % V srednji tretjini igrišča % Na nasprotnikovi tretjini igrišča % SKUPAJ 77 Tabela 31 prikazuje, da je slovenska reprezentanca v več kot polovici vseh napadov nasprotnika postavila obrambo v srednji tretjini igrišča (52 %). Zavedali so se, da so nasprotniki izjemno hitri in spretni v preigravanju, zato večino časa niso pokrivali na nasprotnikovi tretjini. Ob zaostanku so se bili prisiljeni postaviti višje na nasprotnikovo tretjino (22 %), s čimer so onemogočili organizacijo napada Portugalske ter jih prisiliti v napako, ali jim celo odvzeli žogo. Predvsem v zadnjem delu prvega polčasa je Slovenija prepustila igro nasprotniku in postavila zgoščeno obrambo na lastni tretjini (26 %). Tabela 32 Analiza odvzetih žog glede na prostor Število Delež Odvzeta žoga na tretjini igrišča pred lastnimi vrati % Odvzeta žoga v srednji tretjini igrišča 9 30 % Odvzeta žoga na tretjini igrišča nasprotnika 0 0 % SKUPAJ 30 V Tabeli 32 vidimo, da so naši reprezentanti nasprotnikom največ žog odvzeli na lastni tretjini igrišča (70 %), kjer so postavili obrambno linijo nekje med srednjo tretjino in tretjino igrišča pred lastnimi vrati. V osrednjem delu igrišča je bilo odvzetih 30 % žog, po katerih so si v nekaterih primerih slovenski reprezentanti priigrali priložnost iz protinapada. Zanimivo je, da našim igralcem na celi tekmi ni uspelo Portugalski odvzeti žoge na njihovi tretjini igrišča, kar priča o tem, da so bili nasprotniki zelo izkušeni in spretni v organizaciji napada. 53

55 Tabela 33 Način prekinitve napada nasprotnika Število Delež Izbijanje % Odvzemanje % Tehnična napaka nasprotnika % SKUPAJ 58 V Tabeli 33 vidimo, da je Slovenija najpogosteje prekinjala napade Portugalske z izbijanjem (40 %), ali pa so nasprotniki storili tehnično napako (41 %) in si s tem onemogočili nadaljevanje napada. Največ napak so si privoščili pri podajah in pri sprejemu podane žoge. Podatek, da so izbili 23 in odvzeli 11 žog nasprotniku, govori o tem, da se je individualno pokrivanje večine tekme izkazalo kot koristno. Vidno je bilo, da so bili naši igralci večinoma pravočasni, odločni in dobro fizično pripravljeni. Tabela 34 Število storjenih prekrškov Število Delež 1. polčas 6 55 % 2. polčas 5 45 % SKUPAJ 11 Tabela 34 prikazuje, da so Portugalci ogromno napadalnih akcij reševali z igro»ena na ena«, zato je Slovenija igrala dokaj agresivno obrambo na posamezne igralce nasprotne ekipe. Ob agresivni igri si je naša reprezentanca že v prvem polčasu prislužila 6 prekrškov, kar je pomenilo, da so imeli nasprotniki priložnost za dosego zadetka iz prostega strela (akumuliran strel z 10 m). V drugem delu so bili nekoliko bolj pazljivi in storili 5 prekrškov. 54

56 3.3 PRIMERJAVA SLOVENSKE REPREZENTANCE Z NASPROTNO EKIPO SRBIJA : SLOVENIJA Primerjava vrste napada Srbija : Slovenija 59% 57% 14% 12% 3% 17% 9% 14% 16% 0% Kontinuiran napad na postavljeno obrambo Protinapad Napad po dolgi podaji vratarja SLOVENIJA SRBIJA Direktna podaja na»sidraša«napad z vratarjem - peti igralec v polju Slika 1. Primerjava vrste napada Srbija : Slovenija Na Sliki 1 vidimo, da sta obe ekipi v veliki večini napadali s kontinuiranim napadom na postavljeno obrambo, Slovenija (59 %) nekoliko več kot nasprotna ekipa (57 %). Tudi v primerjavi protinapadov sta ekipi skoraj poravnani. Bistveno razliko lahko opazimo pri napadu po dolgi podaji vratarja, kjer se je Srbija za tako vrsto napada odločila v 14 % več primerih kot naša reprezentanca. Prav tako so se domačini večkrat odločali za napad z direktno podajo na»sidraša«, saj so bili prisiljeni napadati na takšen način zaradi presing igre Slovenije. Najobčutnejša razlika se je opazila pri napadu z vratarjem, ker je Slovenija zaradi zaostanka v rezultatu polovico drugega polčasa napadala z vratarjem v polju. 55

57 Primerjava analize priložnosti Srbija : Slovenija Individualna akcija Podaja v prostor Dvojna podaja Napaka nasprotnika SLOVENIJA SRBIJA Priložnost iz prekinitve Podaja s strani ali zavrnjena žoga Slika 2. Primerjava analize priložnosti Srbija : Slovenija Čeprav je Slovenija izgubila 5 : 1, si je na celotni tekmi priigrala več priložnosti. Kakor prikazuje Slika 2, je imela Slovenija največ priložnosti iz prekinitev, prav tako si je tudi Srbija največ svojih nevarnih akcij za zadetek priigrala iz prekinitev. V večini ustvarjenih priložnostih pri obeh reprezentancah ni bistvenih odstopanj, le pri priložnosti s podajo v prostor je imela Slovenija tri priložnosti več. Priložnost, do katere so prišli igralci z dvojno podajo, se je izkazala kot najmanj izkoriščena pri obeh reprezentancah. Tabela 35 Analiza doseženih zadetkov Vrsta napada pri doseženem zadetku Vrsta priložnosti pri doseženem zadetku Oddaljenost od vrat: SLOVENIJA Kontinuiran napad Priložnost iz prekinitve SRBIJA Kontinuiran napad 3x, protinapad 2x Individualna akcija 2x, priložnost iz prekinitve 1x, napaka našega igralca 1x, podaja s strani ali zavrnjena žoga 1x do 6 m 1 1 od 6 do 9 m / / več kot 9 m / 4 Število zaporednih podaj pred zadetkom Trajanje napada pri doseženem zadetku 2 0, 7, 3, 1, 1 2 sekundi /, 10 sekund, 14 sekund, 5 sekund, 2 sekundi 56

58 V Tabeli 35 vidimo, da je edini zadetek Slovenija dosegla iz prekinitve po storjenem prekršku na nasprotnikovi tretjini. Za zadetek so porabili dve sekundi in si pred zaključnim udarcem žogo podali dvakrat. Srbija je dosegala zadetke iz kontinuiranih napadov in s hitrimi protinapadi na nepostavljeno slovensko obrambo. Priložnosti, iz katerih so zadeli, so bile zelo raznolike. Dva zadetka po individualni akciji, kjer so s spretnim preigravanjem prišli do situacije za neoviran udarec proti golu, po direktnem udarcu iz prekinitve ter enkrat po napaki našega igralca in lepo izigrani akciji, ki ji je sledila podaja s strani v 6-metrski prostor. Srbski reprezentanti so povprečno porabili 6,2 sekunde za zadetek ter si pri tem povprečno podali 2,4 podaje pred zadetkom. Pri najdaljšem napadu, ki je trajal 14 sekund, so si podali le trikrat, vendar je v tej akciji srbski napadalec večino časa porabil za preigravanje naših obrambnih igralcev SLOVENIJA : PORTUGALSKA 56% Primerjava vrste napada Slovenija : Portugalska 73% 9% 21% 4% 19% 12% 4% 1% 0% Kontinuiran napad na postavljeno obrambo Protinapad Napad po dolgi podaji vratarja Direktna podaja na»sidraša«napad z vratarjem - peti igralec v polju SLOVENIJA PORTUGALSKA Slika 3. Primerjava vrste napada Slovenija : Portugalska Na Sliki 3 je razvidno, da sta tako Slovenija (56 %) kot tudi Portugalska (73 %) največ napadali s kontinuiranimi napadi, vendar je Portugalska pripravila za 17 % več kontinuiranih napadov na nasprotnika kot Slovenija. Tudi v primerjavi protinapadov je bila Portugalska uspešnejša (21 %). Razlog je zagotovo v tem, da so portugalski igralci nekoliko nižji v primerjavi z našimi in 57

59 posledično tudi hitrejši, kar pa je eden glavni pogojev za uspešen protinapad. Zanimiv je podatek, da je Slovenija veliko napadala z direktno podajo na»sidraša«, v razmerju 19 % : 1 % v primerjavi z nasprotnikom. Vlogo»sidraša«sta največkrat prevzela Čujec in Vrhovec, v redkih primerih tudi Anže Širok. Glede na potek tekme in rezultatski zaostanek Slovenije so proti koncu tekme uporabili petega igralca v polju (napad z vratarjem) in 9-krat napadli nasprotno obrambo (Tabela 21). Iz podatkov lahko razberemo, da so Portugalci izjemno organizirana in hitra ekipa, saj so največ napadali s kontinuiranimi napadi na postavljeno obrambo in s protinapadom. Primerjava analize priložnosti Slovenija : Portugalska Individualna akcija Podaja v prostor Dvojna podaja SLOVENIJA Napaka nasprotnika PORTUGALSKA Priložnost iz prekinitve Podaja s strani ali zavrnjena žoga Slika 4. Primerjava analize priložnosti Slovenija : Portugalska Slika 4 prikazuje, da sta si Slovenija in Portugalska ustvarili po 32 priložnosti (priložnost, v kateri je bil dosežen zadetek, nismo prištevali). Iz tega lahko sklepamo, da je bila tekma dokaj enakopravna, čeprav rezultat tega ne dokazuje. Eno redkih odstopanj med ekipama opazimo v priložnostih iz prekinitev, v katerih je bila Slovenija boljša (14 : 10). Zanimiv je podatek, da je Slovenija iz 14-ih prekinitev zadela en zadetek, nasprotnik pa je iz 10-ih prekinitev zadel celo 4 zadetke. Slovenija in Portugalska sta bili skoraj izenačeni v priložnostih s podajo v prostor in individualno akcijo. 58

60 Tabela 36 Analiza doseženih zadetkov Vrsta napada pri doseženem zadetku Vrsta priložnosti pri doseženem zadetku SLOVENIJA Protinapad 1x, kontinuiran napad 1x Individualna akcija 1x, priložnost iz prekinitve 1x PORTUGALSKA Kontinuiran napad 4x, protinapad 2x Priložnost iz prekinitve 4x, napaka našega igralca 1x, podaja s strani ali zavrnjena žoga 1x Oddaljenost od vrat: do 6 m / 2 od 6 do 9 m 1 2 več kot 9 m 1 2 Število zaporednih podaj pred zadetkom 2,1 1, 2, 1, 1, 0, 3 Trajanje napada pri doseženem zadetku 6 sekund, 2 sekundi 2 sekundi, 3 sekunde, 1 sekunda, 2 sekundi, 1 sekunda, 8 sekund V Tabeli 36 vidimo, da sta obe ekipi dosegli zadetek iz protinapada in po priložnosti iz prekinitve. Poleg omenjenega je Portugalski uspelo zadeti tudi po napaki našega igralca. Za zadetek je Slovenija potrebovala v povprečju 4 sekunde, nasprotnik pa 2,8 sekunde. Razlog, da je Portugalska potrebovala v povprečju zgolj 2,8 sekunde za zadetek, so prekinitve, iz katerih so zadeli štirikrat, in napaka našega igralca pri podaji, pri čemer so porabili maksimalno 3 sekunde za zaključek napada. Posledično so si nasprotniki v povprečju podali pred zadetkom 1,33 podaje, pri čemer tudi Slovenija ni zaostajala, povprečno 1,5 podaje, kar je izjemo kratek čas za dosego zadetka v futsalu. 3.4 MODEL IGRE SLOVENSKE REPREZENTANCE NA PRVENSTVU Pridobljene rezultate smo zbrali in sešteli na podlagi dveh odigranih tekem, s pomočjo vnaprej določenih spremenljivk. Seštete spremenljivke predstavljajo vsoto vseh rezultatov in ne skupno povprečje. S tem smo želeli predstaviti značilnost igre slovenske reprezentance na evropskem prvenstvu. Značilnost igre smo predstavili v grafikonih oz. tabelah. Slovenska reprezentanca je na evropskem prvenstvu 2016 v Srbiji odigrala dve tekmi in obe izgubila. Glede na to, da je obe tekmi v skupinskem delu tekmovanja ostala brez zmage oz. neodločenega izida, je končala kot zadnje uvrščena ekipa v skupini A in tako zaključila s 59

61 tekmovanjem. Dosegla je 3 zadetke, prejela pa 11, kar v povprečju znaša 1,5 doseženega in 5,5 prejetega zadetka. Tabela 37 Vrsta napada Število Delež Kontinuiran napad na postavljeno obrambo % Protinapad % Napad po dolgi podaji vratarja 6 3 % Direktna podaja na»sidraša«22 13 % Napad z vratarjem - peti igralec v polju % SKUPAJ 172 Tabela 37 prikazuje, da si je Slovenija na prvenstvu ustvarila 172 napadov, kar v povprečju znaša 86 napadov na tekmo. Najpogosteje (58 %) je izbrana vrsta Slovenije nasprotnike napadla s kontinuiranim napadom na postavljeno obrambo, bistveno manj pa z ostalimi vrstami napadov. Ker je v obeh tekmah lovila rezultatski zaostanek, je 24-krat nasprotnika napadla s petim igralcem v polju oz. z napadom z vratarjem. Nekoliko manj so napadali z direktno podajo na»sidraša«(13 %) in s protinapadom (12 %). Zelo redko so pripravili napad po dolgi podaji vratarja, to je bilo opaziti le v šestih situacija. Analiza ustvarjenih priložnosti 7% 27% Individualna akcija 41% 5% 3% 17% Podaja v prostor Dvojna podaja Napaka nasprotnika Priložnost iz prekinitve Podaja s strani ali zavrnjena žoga Slika 5. Analiza ustvarjenih priložnosti 60

62 Slika 5 predstavlja odstotek ustvarjenih priložnosti Slovenije na prvenstvu. Naša reprezentanca si je na uvodni tekmi proti Srbiji priigrala več priložnosti, vendar kljub tej premoči ni uspela premagati nasprotnika. Obratno je bilo proti Portugalski, kjer si je nasprotnik priigral več priložnosti za dosego zadetka in to tudi izkoristil v svojo korist. Slovenija si je največ priložnosti priigrala iz prekinitev (41 %), iz katerih je tudi dosegla dva od svojih treh zadetkov. Očitno je, da so v pripravljalnem obdobju veliko pozornosti posvetili ravno uigranim akcijam iz prekinitev. Po individualni akciji so ogrozili vratarja nasprotne ekipe v 27 % napadov, nekoliko manj, 17 % napadov, pa po podaji v prostor. Tabela 38 Analiza udarcev proti vratom Število Delež Število vseh strelov % Število strelov v okvir vrat % Število strelov mimo vrat % Število blokiranih udarcev % Oddaljenost pri udarcu na vrata: do 6 m 4 5 % od 6 do 9 m % več kot 9 m % V Tabeli 38 vidimo, da so reprezentanti Slovenije v dveh tekmah proti vratom nasprotnikov sprožili 75 strelov. Največ strelov so sprožili proti vratom Srbije, natančneje 41 strelov. V povprečju so Slovenci na tekmo merili proti vratom nasprotnika 37,5-krat. Največ strelov slovenskih igralcev je šlo mimo okvirja vrat (39 %), 23 poizkusov pa je končalo bodisi v bloku bodisi v območju okvirja vrat. Učinkovitost Slovenije je bila zgolj 4 %, saj so iz 75 poskusov zadeli le 3 zadetke. Več kot polovico vseh strelov so sprožili iz večje oddaljenosti kot 9 metrov (58 %), na razdalji med 6 in 9 metrov od vrat so sprožili 28 strelov, znotraj vratarjevega prostora pa 4. 61

63 Čas trajanja napada do zaključka akcije nad 15 sekund 17% 7 do 14 sekund 15% 1 do 6 sekund 68% Slika 6. Čas trajanja napada do zaključka akcije Slika 6 nam prikazuje napad glede na čas. Od samega začetka napada do uspešnega zaključka akcije je Slovenija za 68 % vseh napadov porabila nekje med 1 in 6 sekund. Prav priložnosti iz prekinitev predstavljajo dokaj velik delež pri tej spremenljivki. Napadi, kjer so porabili več kot 15 sekund (17 %), in napadi med 7 in 14 sekund (15 %) so bili bistveno redkejši kot prej omenjeni napadi z najkrajšim časovnem obdobjem. Tabela 39 Analiza doseženih zadetkov Vrsta napada pri doseženem zadetku Vrsta priložnosti pri doseženem zadetku Oddaljenost od vrat: Kontinuiran napad 2x, protinapad 1x Priložnost iz prekinitve 2x, individualna akcija 1x do 6 m 1 od 6 do 9 m 1 več kot 9 m 1 Povprečno število zaporednih podaj pred zadetkom 1,67 Povprečno porabljen čas za zadetek 3,33 sekund V Tabeli 39 vidimo, da so naši igralci dva od svojih treh zadetkov dosegli iz prekinitve po uigrani kombinaciji ter en zadetek po individualni akciji. En zadetek so dosegli znotraj kazenskega prostora, na razdalji med 6 in 9 metrov, ter enega z večje oddaljenosti od 9-ih metrov. Od pridobitve posesti žoge do zadetka so si Slovenci povprečno podali 1,67 podaje in pri tem povprečno porabili 3,33 sekunde za organizacijo in zaključek napada. 62

64 Analiza prekinitev 51% 43% 6% Direkten strel na vrata Podaja bližnjemu soigralcu Uigrana akcija/kombinacija Slika 7. Analiza prekinitev Slika 7 nam predstavlja, kako so slovenski igralci izvajali prekinitve. V futsalu prekinitve predstavljajo priložnost za dosego zadetka, predvsem, kadar je prekinitev v bližini nasprotnikovih vrat (kot, avt in prekršek na napadalni polovici). Slovenija je veliko poskušala z uigranimi akcijami (43 %), iz česa je razvidno, da so imeli pripravljenih veliko raznovrstnih akcij. Največji delež analize izvajanj prekinitev predstavlja podaja bližnjemu soigralcu (51 %), ker je bilo veliko izvajanj prekinitev iz lastne polovice, kjer v večini primerov ni smiselno izvesti uigrane akcije. Za direkten strel proti vratom so se odločili v 6 % vseh prekinitev. Analiza izgubljenih žog Neuspešno preigravanje ali prodor 17% Izgubljeni dvoboji 17% Netočna podaja 50% Slab sprejem žoge 16% Slika 8. Analiza izgubljenih žog 63

65 Na Sliki 8 vidimo, da je Slovenija po netočni podaji izgubila natančno polovico vseh svojih izgubljenih žog (50 %). Ostalo polovico pa je izgubila zaradi neuspešnega preigravanja ali prodora (17 %), po izgubljenem dvoboju z nasprotnikom (17 %) in zaradi slabega sprejema po podaji svojega soigralca (16 %). Analiza izgubljenih žog glede na prostor Izgubljena žoga na tretjini pred lastnimi vrati Izgubljena žoga v srednji tretjini Izgubljena žoga na tretjini nasprotnika Slika 9. Analiza izgubljenih žog glede na prostor Na Sliki 9 je prikazana vrednost izgubljenih žog glede na prostor. V futsalu je zelo pomembno, v katerem območju igrišča napadalna ekipa izgubi žogo, saj s tem omogoči nasprotniku, da izvede protinapad, oziroma neposredno ogrozi vrata, če se žoga izgubi na lastni tretjini. Slovenija si je med 44 in 50 vseh svojih izgubljenih žog priigrala v srednji tretjini igrišča in na tretjini nasprotnika, 4 pa v bližini lastni vrat. 64

66 Vrsta branjenja Presing 36% Individualno 57% Consko 7% Individualno Consko Presing Slika 10. Vrsta branjenja Na Sliki 10 vidimo, da se je Slovenija v fazi obrambe najpogosteje odločala za individualno pokrivanje (57 %). S tem so poskušali nasprotnikom onemogočiti organizacijo napada. Opaziti je bilo tudi pogosto pokrivanje s presingom (36 %), večinoma v zaključni fazi tekme, kadar so bili v zaostanku. V redkih primerih so nasprotnika pokrivali consko (7 %). Analiza pokrivanja pri prekinitvah Nedosledno 48% Dosledno 52% Slika 11. Analiza pokrivanja pri prekinitvah Na Sliki 11 je razviden delež doslednega in nedoslednega pokrivanja pri prekinitvah nasprotne ekipe. Slovenija je po priložnosti iz prekinitve prejela 5 zadetkov (Tabela 41), kar je skoraj 65

67 polovica vseh prejetih zadetkov na tekmovanju. Dosledno so pokrivali 52 % in nedosledno 48 % prekinitev. Postavitev obrambe glede na prostor 47% 32% 21% Tretjina pred lastnim golom V srednji tretjini Na nasprotnikovi tretjini Slika 12. Postavitev obrambe glede na prostor Slika 12 prikazuje, da je Slovenija v obrambi najpogosteje postavila svojo obrambno formacijo v srednji tretjini igrišča (47 %). Glede na potek obeh srečanj so proti koncu tekme svojo obrambo postavili višje na nasprotnikovo tretjino (32 %), saj so bili v obeh primerih v rezultatskem zaostanku. Na lastni tretjini so branili 21 % napadov, večinoma pri prekinitvah in v trenutkih, ko je nasprotnik prevzel pobudo v napadu. Tabela 40 Vrsta napada nasprotnikov Število Delež Kontinuiran napad na postavljeno obrambo % Protinapad % Napad po dolgi podaji vratarja % Direktna podaja na»sidraša«14 8 % Napad z vratarjem - peti igralec v polju 0 0 % SKUPAJ 174 V Tabeli 40 je razvidno, da sta tako Srbija kot tudi Portugalska našo reprezentanco največkrat napadli s kontinuiranim napadom na postavljeno obrambo, obe ekipi skupaj sta kontinuirano 66

68 organizirali 111 napadov. Po pogostosti napadov so sledili protinapadi (17 %) in napad po dolgi podaji vratarja (11 %), kar je dokaj tipično za moderni futsal. Nasprotnika nista v nobenem primeru napadala Slovenije s petim igralcem v polju oz. napadom z vratarjem, najverjetneje, ker za to ni bilo potrebe. Analiza priložnosti nasprotnikov 10% 28% Individualna akcija Podaja v prostor 34% 13% Dvojna podaja Napaka našega igralca Priložnost iz prekinitve 12% 3% Podaja s strani ali zavrnjena žoga Slika 13. Analiza priložnosti nasprotnikov Na Sliki 13 vidimo, da sta si nasprotni ekipi največ priložnosti proti Sloveniji priigrali iz prekinitev. Petkrat sta zadeli iz prekinitve (Tabela 41), kar predstavlja 34 % vseh ustvarjenih priložnosti. Glede na tehnično sposobne igralce sta si obe ekipi priigrali kar nekaj priložnosti z individualnimi akcijami (28 %). Podobno kot Slovenija sta si tudi nasprotnici na enak način pripravljali najpogostejše priložnosti za dosego zadetka. Tabela 41 Analiza doseženih zadetkov nasprotnikov Vrsta napada pri doseženem zadetku Vrsta priložnosti pri doseženem zadetku Oddaljenost od vrat: Kontinuiran napad 7x, protinapad 4x Priložnost iz prekinitve 5x, individualna akcija 2x, napaka našega igralca 2x, podaja s strani ali zavrnjena žoga 2x do 6 m 3 od 6 do 9 m 2 več kot 9 m 6 Povprečno število zaporednih podaj pred zadetkom Povprečno porabljen čas za zadetek 1,8 podaje 4,36 sekunde 67

69 V Tabeli 41 vidimo, da je Slovenija prejela 11 zadetkov na dveh tekmah, na prvi tekmi 5 (Tabela 35) in na drugi 6 zadetkov (Tabela 36). Najpogosteje so zadetke prejeli iz prekinitev (5 zadetkov), po dva zadetka so prejeli po napaki našega igralca, individualni akciji nasprotnika in po podaji s strani ali zavrnjeni podaji. Največ golov sta naša vratarja prejela z razdalje, večje kot 9 metrov (6 zadetkov). Nasprotni ekipi sta si od začetka akcije pa vse do zadetka v povprečju podali 1,8 podaje in povprečno porabili 4,86 sekunde. Analiza odvzetih žog glede na prostor Odvzeta žoga na tretjini pred lastnimi vrati Odvzeta žoga v srednji tretjini Odvzeta žoga na tretjini nasprotnika Slika 14. Analiza odvzetih žog glede na prostor Slika 14 prikazuje, da je bila Slovenija pri odvzemanju žog nasprotnikom uspešna 60-krat. Več kot polovico ukradenih žog jim je uspelo odvzeti na lastni tretjini igrišča, kjer so z gosto postavljeno obrambo bili uspešni 31-krat. Na nasprotnikovi tretjini je našim igralcem uspelo nasprotnikom odvzeti žogo 7-krat, vendar iz teh situacij niso priigrali čiste priložnosti za zadetek. Tabela 42 Način prekinitve napada nasprotnikov Število Delež Izbijanje % Odvzemanje % Tehnična napaka nasprotnika % SKUPAJ