(Microsoft Word - VIS_\212egula_Bojan_1981.doc)

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "(Microsoft Word - VIS_\212egula_Bojan_1981.doc)"

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Informatika v organizaciji in managementu UVEDBA IN ANALIZA SLUŽBE ZA PODPORO UPORABNIKOM V PODJETJU SRC.SI Mentor: doc. dr. Igor Bernik Kandidat: Bojan Šegula Kranj, maja 2007

2 ZAHVALA Za svetovanje, strokovno vodenje, ter pomo pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorju doc. dr. Igorju Berniku. Zahvaljujem se tudi podjetju SRC.SI in njihovim zaposlenim za informacije, nasvete in pomo pri diplomskem delu.

3 POVZETEK Eden od poslovnih procesov, s katerimi se sreuje podjetje SRC.SI pri svojem delu, je pomo uporabnikom pri storitvah. Za lažjo obravnavo strank in rešitev problemov so se odloili ustanoviti službo za podporo uporabnikom. Naloga opisuje prehod iz sedanjega stanja na podroju podpore na sodobno službo za podporo uporabnikom, ki se sestoji iz podpornega orodja Marval ter tehnologije ITIL in bo imela funkcije celotne storitve s stranko (od prijave do zakljuka) ter prinaša vejo prilagodljivost strankam in izboljšanje delovnega procesa. Z uvedbo službe za podporo želijo dosei preprosto in hitro rešitev problema pri stranki. V ta namen so izbrali podporno orodje Marval, ki temelji na tehnologiji ITIL. S službo za podporo uporabnikom naj bi dosegli znižanje stroškov, zvišanje kvalitete storitev, veje zadovoljstvo in zaupanje strank, zmanjšanje administrativnega dela, uporabo moderne IT tehnologije za doseganje konkurenne prednosti. KLJUNE BESEDE: - podporno orodje Marval - tehnologija ITIL - služba za podporo - tehnina pomo ABSTRACT: One of bussines process in company SRC.Si is help for their customer. They decide to establish a new help desk center for the customer and their problems. A degree describe introduction of a new help desk center for the customer which is made up from Marval support tool and ITIL tehnology, and have function for the whole service with the customer and bring better work process and adaptability to customer. With help desk company want to reach simple and fast solution for the problem at the customer. At that purpose they choose an help desk tool supported by Marval and based on ITIL technology. With help desk they want to achive: reduction cost, increase quality service, customer faith, reduction of paper work, to use a modern IT. KEY WORDS: - support tool Marval - technology ITIL - help desk - technical help

4 KAZALO 1 UVOD SLUŽBA ZA PODPORO UPORABNIKOM OPIS PODJETJA PROBLEM PODJETJA CILJI PODJETJA ZAKAJ USTANOVITI SLUŽBO ZA PODPORO UPORABNIKOM? SLUŽBA ZA PODPORO UPORABNIKOM FUNKCIJE SLUŽBE ZA PODPORO UPORABNIKOM POSLANSTVO PODJETJA UVEDBA SLUŽBE ZA PODPORO UPORABNIKOM STANDARDI ITIL PROCES UVEDBE PO ITIL KAKO SE BOMO LOTILI UVEDBE ENOTNE SLUŽBE ZA PODPORO UPORABNIKOM? OBSTOJEA»SLUŽBA ZA PODPORO« ANALIZA OBSTOJEEGA STANJA SLUŽBA ZA PODPORO UPORABNIKOM V PODJETJU SRC.SI NAMEN VERAVENSKA ORGANIZACIJA SLUŽBE ZA PODPORO ANALIZA IN VERIFIKACIJA POGODB VIZIJA ANALIZA SLUŽBE ZA PODPORO TEHNOLOGIJA INFORMATIKA STRATEŠKI NART INFORMATIKE STALNA SKRB ZA RAZVOJ INFORMACIJSKEGA SISTEMA PODPORNO ORODJE ZA SLUŽBO ZA PODPORO UPORABNIKOM VSEBINSKA IZHODIŠA KAKO IZBRATI PRIMERNO PODPORNO ORODJE? IZBIRA PODPORNEGA ORODJA HELP DESK VZPOSTAVITEV KATALOGA IZDELKOV IN STORITEV TEHNOLOGIJA ITIL NART UVEDBE SLUŽBE ZA PODPORO UPORABNIKOM POMEMBNE PREDPOSTAVKE PRI UVEDBI SLUŽBE ZA PODPORO UPORABNIKOM PROJEKTNA SKUPINA IN NJENE VLOGE IZOBRAŽEVANJE PROJEKTNE SKUPINE OKVIRNA ASOVNA OCENA PROJEKTA VLOGA ZAPOSLENIH PRI VPELJAVI SLUŽBE ZA PODPORO UPORABNIKOM...40

5 8 REZULTATI IN KRITINA ANALIZA POTENCIALNA UGOTOVITEV ZAKLJUEK IN PREDLOGI ZA NADALJNJE DELO MOŽNOSTI RAZVOJA IN AKTIVNOSTI, PREDVIDENE V PRIHODNJEM OBDOBJU...46 LITERATURA IN VIRI: KAZALO SLIK...49 KAZALO TABEL...49 KRATICE IN AKRONIMI...49

6 1 UVOD Namen diplomske naloge je sistemska integracija poslovnih in tehninih rešitev na sodobnih tehnoloških platformah, ob najboljši podpori naših strank, s imer bo podjetje lahko poveevalo svojo konkurenno prednost in poveevalo zadovoljstvo svojih uporabnikov. Naloga opisuje prehod iz sedanjega stanja na podroju podpore v sodobno službo za podporo uporabnikom, ki se sestoji iz podpornega orodja Marval ter tehnologije ITIL in bo imela funkcije celotne storitve za stranko (od prijave do zakljuka) ter prinaša vejo prilagodljivost strankam in izboljšanje delovnega procesa. V diplomski nalogi bom prikazal zasnovo nove, enotno, uinkovito in sodobno službo za podporo uporabnikom, ki bo temeljila na tehnologiji ITIL. Osredotoil se bom na prikaz postavitve organizacije službe za podporo uporabnikom in doloil merila, po katerih bomo izbrali najprimernejše podporno orodje za službo za podporo uporabnikom. Reševanja problema se bom v diplomski nalogi lotil sistematino in celovito. Celovito bom poskušal zajeti in upoštevati celotno podroje procesov, vodenja, zaposlenih do tehnologije, sistematino pa se bom problema lotil z upoštevanjem procesov po standardih ITIL. Opredelitev problema: Zaradi hitre rasti podjetja in širitve nabora ponujenih storitev podjetja sta neposredno botrovala nastanku ve razlinih delovnih IT skupin (informacijska tehnologija), usmerjenih v podporo strankam. Znanje in aktivnosti se kopiijo znotraj posameznih delovnih skupin, ki delujejo same po sebi. Posledice takega delovanja so: prevelika segmentacija znanja in informacij v podjetju, podvajanje virov, uporaba razlinih aplikacij in orodij, nizka raven medoddelnega sodelovanja, neoptimalni in pomankljivi procesi IT. Opredelitev ciljev naloge: Cilj naloge je vzpostavitev enotnega procesa tehnine pomoi in skupne službe. Cilji oziroma potrebe po vzpostavitvi službe za podporo (Help Desk) so zagotoviti sledee: enotno vstopno toko za vse stike s stranko, evidentiranje vsakega klica/zahtevka, ki dobi svojo oznako in klasifikacijo, spremljanje statusa vsakega klica od evidentiranja do zaprtja klica, zagotavljanje povratnih informacij o kvaliteti opravljene storitve, redno obvešanje stranke ali uporabnika o statusu zahtevka, mehanizem izdelave pregledov in poroil, vzpostaviti baze virov, ki so zajeti v okvire vzdrževalnih pogodb. Predvideni rezultati naloge: Z uvedbo Help Deska bomo dosegli: znižanje finannih stroškov, zvišanje kvalitete storitev, veje zadovoljstvo in zaupanje strank, zmanjšanje administrativnega dela in veja preglednost sodelovanja, uporabo moderne informacijske tehnologije za doseganje odlinosti in konkurenne prednosti. Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 6 od 49

7 Predlagane metode: Podporna orodja so: CA, Remedy, Assyst, Peregrine Service Center, HP Service Desk, Marval Servise Managament, produkt podjetja MARVAL. Produkt ima možnost integracije z Lotus Notes. Vsebuje tehnologijo ITIL»najprimernejše podporno orodje od predlaganih«. Pomembne predhodne raziskave, ki jih je treba opraviti za uspešno uvedbo in analizo službe za podporo uporabnikom: analiza obstojeega stanja, formiranje projektne skupine, izobraževanje projektne skupine, analiza in verifikacija pogodb, vzpostavitev kataloga izdelkov in storitev, izbira podpornega orodja Help Desk, cilji za aktivnosti, predvidene v prihodnjem obdobju. Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 7 od 49

8 2 SLUŽBA ZA PODPORO UPORABNIKOM 2.1 OPIS PODJETJA SRC.SI oziroma SRC.SI sistemske integracije d.o.o. je sodobno in dinamino podjetje. Podjetje je zaelo delovati konec osemdesetih let. Z združitvijo skupine vodilnih podjetij na podroju informacijskih tehnologij (SRC, SRC Info, SRC Computers) je nastalo kapitalsko mono podjetje, v katerem so združili izkušnje in strokovno znanje. Podjetje sodeluje pri podpori tistih organizacij, programov in posameznikov, ki imajo pozitiven uinek na skupnosti, v katerih podjetje deluje kot poslovni partner in delodajalec. Finanne ustanove Finanni svet se je v zadnjih letih mono spremenil. Tehnologija je omogoila majhnim finannim ustanovam, da se postavijo ob bok velikim in zanejo tekmovati z njimi. Rešitve, izdelki in storitve, ki so na voljo danes, vkljuujo osnovno procesiranje podatkov, bankomate, procesiranje razlinih vrst kreditnih in debetnih kartic, napredne informacijske arhitekture, informacijsko varnost in upravljanje podatkovnih komunikacij, jim omogoajo, da ponudijo trgu vse, kar ponujajo veliki, pri tem pa z njimi tekmujejo tudi na ravni kvalitete storitve same. Telekomunikacije in logistika Telekomunikacije so industrijska panoga, ki se v zadnjem obdobju vedno bolj prepleta z informatiko. Lahko reemo, da jasne razmejitve med sodobnimi telekomunikacijskimi in informacijskimi rešitvami ni ve. Obstajajo le še sodobne ItK rešitve. Inovativne tehnologije in rešitve spreminjajo nain komuniciranja med ljudmi in vzpostavljajo nove poslovne modele. Gospodarstvo V SRC.SI so se v gospodarstvu na podroju storitev usmerili predvsem na maloprodajo, turizem in igralništvo, energetiko, leasing hiše in odvetniške hiše. Na podroju proizvodnje pa na živilsko industrijo (FMCG) in farmacijo. Javna uprava SRC.SI je skupaj z javno upravo razvil številne rešitve, ki so pripomogle k temu, da so storitve državne uprave postale uinkovite in uporabnikom prijazne. Zdravstvo V podjetju so prepriani, da lahko informacijski sistemi in uporabo storitev e-zdravja bistveno izboljša dostopnost zdravstvenega varstva in kvaliteto zdravstvenih storitev, omogoa pa tudi dvig uinkovitosti in produktivnosti v zdravstvu. Ker je informacijska tehnologija najhitreje rastoa in najbolj dinamina panoga na svetu, lahko predvidimo, da bo podjetje v prihodnosti dobro poslovalo. Ker pa uspeh ni odvisen samo od tega, mora biti podjetje pri svojem delu hitro v posredovanju znanja, uinkovito ter dobro prilagodljivo mednarodnemu okolju. V podjetju imajo Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 8 od 49

9 tudi zartano strategijo za vstop na tuje trge. Ta strategija jih vodi po poteh intenzivne aktivnosti in nabiranja izkušenj na podroju mednarodnega trženja. 2.2 PROBLEM PODJETJA Problem podjetja se je pojavil zaradi hitre rasti in širitve nabora ponujenih storitev podjetja. Zaradi tega je spontano nastalo ve razlinih IT-delovnih skupin, usmerjenih v podporo strankam. Znanje in aktivnosti so se kopiile znotraj posameznih delovnih skupin, ki so same po sebi zadovoljivo funkcionirale. Posledice zaradi takega delovanja pa so: prevelika segmentacija znanja in informacij v podjetju: o veliko število lokalnih baz znanja, o nestandardizirani postopki, o nizka raven kroženja informacij, o otežena dosegljivost informacij, o necelovito delovanje navzven; podvajanje resursov; uporaba razlinih aplikacij in orodij: o podvajanje podatkov, o necelovito delovanje za stranke; nizka raven medoddelnega sodelovanja; neoptimalni in pomanjkljivi IT-procesi. Postopoma je zaradi naštetega podjetje postalo okorno oziroma zaelo poasneje delovati, reševanje problemov na ravni službe za podporo uporabnikom je postalo dolgotrajnejše, zaradi tega pa so bile stranke vse bolj nezadovoljne, saj je prihajalo do primerov, ko stranka ni bila pravoasno obravnavana in njen problem ni bil rešen. Vsi smo že kdaj imeli problem (npr. na obini ali kje drugje smo hoteli rešiti svoj problem), ko so nas pošiljali od vrat do vrat. Prav to se je prielo dogajati v podjetju SRC.SI, ko so si razline delovne IT skupine zaele podajati primer oziroma problem stranke in se pregovarjati, kdo je pristojen in primernejši za njegovo rešitev. Temu hoe podjetje narediti konec, zato so se v podjetju odloili ustanoviti enotno službo za podporo uporabnikom, na katero se bo stranka obrnila po pomo in s tem rešila svoj problem. To ne pomeni, da bodo ukinili nekatere delovne skupine, ampak jih bodo združili in preoblikovali tako, da bodo delovale, kot ena skupina, ki bo odgovorna za podporo uporabnikom: skrbela bo za prijavo, obravnavo in rešitev problema stranke s primerno tehnino podporo. Ureditev nastalih razmer je potrebna tako zaradi notranje konsolidacije kakor (in predvsem) tudi zaradi usmerjenosti h kupcem/strankam. 2.3 CILJI PODJETJA Cilj podjetja je preprosta in hitra rešitev problema stranke brez dolgotrajnih in birokratskih postopkov, ki bi povzroali zaplete in nezadovoljstvo pri strankah. V podjetju se zavedajo, da je danes težko oziroma nemogoe tržiti nove ali že uveljavljene proizvode brez dobrega servisnega centra, v tem primeru službe za podporo uporabnikom, ki mora znati hitro in uinkovito rešiti problem. Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 9 od 49

10 Cilji oziroma potrebe, ki so si jih zastavili (projektna skupina, sestavljena iz projektnih vodij, sistemske službe, serviserjev, uvajalcev) po vzpostavitvi službe za podporo uporabnikom oz. Help Desk so zagotoviti: enotno vstopno toko za vse stike s stranko: o vir prijave: samodejna/avtomatska prijava napake (nadzorni sistem pri stranki), samodejno/avtomatsko oddaljeno zaznavanje napake (nadzorni sistem na SRC.SI na daljavo povezan s stranko), uporabnik/stranka, zaposleni na SRC.SI, uporabnik; o nain komuniciranja: elektronska pošta, telefonski klic, telefaks, spletni brskalnik za poizvedbe in generiranje zahtevkov, samodejna/avtomatska prijava napake (nadzorni sistem pri stranki), samodejno/avtomatsko oddaljeno zaznavanje napake (nadzorni sistem na SRC.SI, na daljavo povezan s stranko), fizini prihod stranke v službo za podporo, pager, druga prenosna digitalna naprava; evidentiranje vsakega klica/zahtevka, ki dobo svojo oznako in klasifikacijo, o klasifikacija klica/zahtevka: incident, zahtevek za informacijo, pritožba, zahtevek za spremembo, napana prijava ; spremljanje statusa vsakega klica od evidentiranja do zaprtja klica/zahtevka v dogovoru s stranko oziroma uporabnikom; zagotavljanje povratnih informacij o kvaliteti opravljene storitve (ankete, poizvedovanja); redno obvešanje stranke ali uporabnika o statusu zahtevka; hitro in uinkovito spremljanje dogodkov; izdelati mehanizem izdelave pregledov in poroil: o proaktiven problem managementa, o uinkovitost posameznih nivojev pomoi, o število incidentov z vidika posameznih pogodb (SLA: SRC.SI stranka; OLA: oddelki med seboj); natanna opredelitev eskalacijskih poti 1., 2., 3. nivo podpore (predpogoj je jasna organizacijska struktura podjetja) z namenom im hitrejšega reševanja nepredvidenih dogodkov; v primeru neodzivanja na posamezen klic/zahtevek se za vsak tak zahtevek alarmirajo ustrezni nadzorni organi (incident menedžerja, vodjo oddelka, tehninega skrbnika stranke ); vzpostaviti bazo virov, ki so zajete v okvire vzdrževalnih pogodb. Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 10 od 49

11 To so naštete potrebe oziroma smernice pri nartovanju nove službe za podporo, ki so potrebne pri obdelavi doloenega problema. Za hitro in ustrezno obravnavo problema morajo biti uveljavljeni tudi doloeni standardi. Da bi ustrezno in uinkovito rešili problem, ga mora podjetje obravnavati skozi enotno vstopno toko ga ustrezno evidentirati in mu doloiti ustrezno obravnavo in rešitev. Delo mora biti tekoe, da pa bodo to dosegli, morajo tudi jasno doloiti delo posameznikov, da ti ne bodo posegali v delo drugih oziroma njihovo delo ne bo opravljeno. 2.4 ZAKAJ USTANOVITI SLUŽBO ZA PODPORO UPORABNIKOM? Trenutno v podjetju SRC.SI izvaja aktivnosti službe za podporo ve razlinih delovnih skupin. Med njimi ni ustreznega usklajevanja in komunikacije s strankami, komunikacija je razpršena po celotni organizaciji (dodaten korak stran od celovitega pogleda na stranko), delovne skupine so oblikovane na podlagi storitev in ne po meri strank, ni celovite podpore, ni enotnih standardov za komunikacijo, zaposleni so razlino usposobljeni, informacijsko-tehnološka podpora ni ustrezna itd. 2.5 SLUŽBA ZA PODPORO UPORABNIKOM Služba za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI bo sestavljena iz že obstojeih delovnih skupin, le da bodo te reorganizirane. V nadaljevanju naloge bom prikazal zasnovo nove, enotne, uinkovite in sodobne službe za podporo, ki bo temeljila na standardih ITIL. Osredotoil se bom na prikaz postavitve službe za podporo in doloil merila, po katerih bomo kasneje izbrali najprimernejšo programsko opremo za službo za podporo uporabnikom. Služba za podporo uporabnikom, vzpostavljena na najnovejši informacijski tehnologiji, predstavlja za podjetje velik korak pred konkurenco. Namen službe za podporo je zadovoljiti obstojee stranke, identificirati najbolj dobikonosne stranke, jih primerno obravnavati, poveati prodajo s ponudbo pravih produktov in storitev, izloiti nepotrebne funkcije s centralizacijo skupnih aktivnosti itd. Znano je, da je zadovoljna stranka najboljša stranka, ki lahko prinaša tudi do dvakrat ve dobika, kot bi ga prinesla nova stranka. Z osebnimi raunalniki se delo opravi hitreje, lažje in bolj uinkovito. Uporaba sodobnih urejevalnikov besedil, preglednic, baz podatkov, elektronske pošte, programov za skupinsko delo... nam dnevna opravila zelo olajša. Kljub temu pa raziskave kažejo, da se sodoben raunalnik lahko kaj hitro spremeni v neuinkovito orodje in tu nastopi služba za podporo uporabnikom. Služba za podporo je skupek funkcij, operacij in akcij, ki jih je mogoe izvesti skozi razline komunikacijske kanale, kot so telefon, telefaks, elektronska pošta, svetovni splet itd. Pri odloanju o postavitvi službe za podporo je pomembno, da vnaprej vemo, kaj od nje priakujemo in kako bo to vplivalo na celotno podjetje. Osebni raunalnik je postal del pisarniške opreme, vsak njegov uporabnik pa del globalnega internetnega omrežja. Hkrati se uporabnik sreuje s poplavo možnosti, ki Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 11 od 49

12 jih programski produkti ponujajo, in jih želi im bolj izkoristiti. Pri tem pa prihaja do okvar osebnih raunalnikov in do drugih težav, ki jih prinašajo možnosti uporabe programskih orodij, in s tem do poveanja stroškov uporabe. Da bi bile okvare im manj motee, je podpora uporabnikom zelo pomembna, saj je tako uporabniku osebnega raunalnika, ki ima okvaro, lahko služba za podporo hitro in uinkovito reši problem, pri katerem je uporabnik morda pomislil, da bo moral zamenjati osebni raunalnik, in se hkrati ustrašil visokih stroškov, saj je sam neveš popravila. Z omenjenim problemom se ukvarjajo po vsem svetu. Po oceni podjetja Gartner Group predstavljajo skriti stroški v življenjski dobi osebnega raunalnika približno polovico vseh stroškov oziroma dosežejo tudi dvakratno nakupno vrednost raunalnika! Slika 1: Grafini prikaz rezultatov raziskav podjetja Gartner Group (2006) Na diagramu si lahko ogledamo stroške neposredne uporabe osebnega raunalnika, kamor sodijo: zastoji pri delu, izobraževanje, samostojno reševanje problemov, naknadne in ponovne namestitve programske opreme, "interna podpora" sodelavcem v težavah. Po svetovnih ocenah prispeva k bolj uinkovitemu delu z osebnim raunalnikom in s tem k znižanju stroškov uporabe: poenoteno programsko delovno okolje, en vzdrževalec na vsakih 30 do 50 uporabnikov, dostopna in uinkovita tehnina telefonska podpora, delovno okolje v materinem jeziku do 150 ur izobraževanja letno. Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 12 od 49

13 2.6 FUNKCIJE SLUŽBE ZA PODPORO UPORABNIKOM Funkcije službe za podporo uporabnikom obsegajo poslovno komunikacijo s strankami po telefonu, e-pošti, spletu, osebno ali po kateri drugi komunikacijski poti. Služba za podporo uporabnikom ima zaradi stalnega stika s strankami veliko informacij in izkušenj, ki jih je mogoe uinkovito izkoristiti pri razvoju novih storitev in poti ter nartovanju, izvajanju in spremljanju tržnih aktivnosti. 2.7 POSLANSTVO PODJETJA Svoje poslanstvo in razvoj si podjetje SRC.SI zamišlja kot homogen organizem, ki sodeluje in živi za eno stvar, ki bi deloval na dolgi rok in prebrodil tudi morebitne težke ase, hkrati pa hoejo postati najbolj iskan partner na podrojih sistemske integracije. Svoje poslanstvo poizkušajo uresniiti s pomojo vrednot, ki so njihovo vodilo in jih z veseljem uveljavljajo pri delu: zadovoljstvo naronika in konnih uporabnikov, širitev partnerskega sodelovanja, zadovoljstvo zaposlenih, nenehna rast in razvoj. Zavedajo se, da je dobro sodelovanje z naroniki temelj dolgoronega partnerskega odnosa. Le tako lahko spoznajo naronikov nain delovanja ter v celoti zadovoljijo njegove želje in potrebe. Njihovi naroniki z dolgoronim partnerstvom lahko tako poveujejo svojo konkurenno prednost in zagotavljajo zadovoljstvo svojih uporabnikov. V javnosti želijo biti še bolj prepoznavni po kakovosti svojih rešitev, izdelkov in storitev, zaposleni pa se bodo z vrednotami podjetja lahko identificirali in kljub izredni dinamiki poslovanja radi združevali svoje znanje za doseganje visokih ciljev podjetja. Pri zaposlenih je treba poskrbeti za primeren nain nagrajevanja, saj je to tudi nain dodatne motiviranosti zaposlenih in s tem dobrega dela v podjetju. Nenehno rast in razvoj bo podjetje lahko zagotavljalo le z novimi tehnologijami, bogatimi izkušnjami in strokovnim znanjem svojih sodelavcev, ki ga bodo pridobili z dodatnimi izobraževanji. Le tako bo podjetje pripravljeno na nove izzive in povealo svojo konkurennost na trgu informacijske tehnologije. Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 13 od 49

14 3 UVEDBA SLUŽBE ZA PODPORO UPORABNIKOM Pred uvedbo službe za podporo uporabnikom je treba analizirati trg, doloiti cilje ter to, kako bomo implementirali samo uvedbo. Pri uvedbi službe za podporo uporabnikom ne gre samo za tehnološko prenovo, ampak tudi prenovo organizacije, znanja zaposlenih ter procesov. Analizirati je treba, kakšen odnos ima podjetje s svojimi strankami, in doloiti, kakšnega želi imeti v prihodnje. Pri tem mora narediti tudi premik v razmišlanju od klasinega trženja, katerega namen je sklenitev posla, k ustanavljanju odnosa, posledica katerega bo veja zvestoba strank (Turk, 2006: 21). Uspešna postavitev nove enotne službe za podporo temelji na tem, da se mora znotraj podjetja doloiti projektna skupina, ki jo bodo sestavljali zaposleni iz razlinih oddelkov kot tudi zunanji sodelavci. Projekt mora seveda stoodstotno potrditi tudi uprava podjetja. Doloiti se mora vodja projekta, ki redno spremlja projekt v vseh fazah. Projektna skupina mora imeti tedenske sestanke, na katerih se predstavlja potek projekta. Vsa dokumentacija mora biti zbrana na enem mestu, za katero je odgovoren vodja projekta. 3.1 STANDARDI ITIL Prenove se bomo lotili po standardih ITIL informacijskotehnološka infrastrukturna knjižnica (Information Tehnology Infrastructure Library), ki so trenutno v svetu na podroju upravljanja informacijskih sistemov med najbolj priznanimi standardi, saj ga uporabljajo in priporoajo vsa veja svetovna raunalniška podjetja, kot so: Microsoft, HP, IBM in drugi. V resnici gre za skupek dokumentov, ki povzemajo najboljše izkušnje, do katerih so prišla podjetja in organizacije pri upravljanju IT. ITIL ne temelji le na uvajanju novih tehnologij, ampak se poglablja tudi v delovne procese in njihove izboljšavo ter tako združuje teorijo in prakso za dosego novih ciljev. ITIL je nastal v Angliji pod okriljem CTTA (Central Computer and Telecommunications Agency) v 80. letih, danes pa za nadaljnji razvoj skrbi OCG (Office of Goverment Commerce). ITIL je tudi podlaga za Britanski standard upravljanja storitev IT BS Na njegovi podlagi se pripravlja tudi standard v okviru standardizacijskega telesa ISO. Ta je izšel v letu Prvotna usmeritev ITIL-a je bilo upravljanje informacijske infrastrukture v angleških vladnih ustanovah, danes pa se uporablja po vsem svetu kot eden od standardov, tako v gospodarstvu kot negospodarstvu. (Ratcliffe in DuMoulin, 2005) PROCES UVEDBE PO ITIL Pri uvedbi enotne službe za podporo uporabnikom smo se oprli na priporoen proces prenove podjetja Marval Servise Management, ki je skladen s standardi ITIL. Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 14 od 49

15 Modul, ki se ukvarja z izvajanjem ali izboljševanjem prakse ITIL v organizaciji in upošteva vidike, kot so kje in kdaj zaeti, organizacijske spremembe, spremembe v kulturi organizacije, nartovanje projektov in programov, definicije procesov in izboljševanje uspešnosti delovanja, se imenuje nartovanje upravljanja storitev. Proces uvedbe organizacije je sestavljen iz petih korakov oziroma vprašanj, ki si analitino sledijo ez cel sistem analize, od zamisli do dejanja. Kakšna je vizija? Tu smo doloili svoje zahteve in poglede na zastavljeni projekt in kako si ga zamišljamo v prihodnosti. Kje smo zdaj? Pogled organizacije in delovanje podjetja s posebnim poudarkom na delovanju trenutne informacijske podpore poslovnim procesom (aplikacije, infrastruktura), pregled nad pretokom informacij, pregled analize stanja, vrednosti in lojalnosti naših informacij s strani strank itd. V tem trenutku se zavedamo, da je prenova potrebna. Kam želimo priti? V tem koraku smo opredelili cilje prenove in doloiti nartovanje zaželenega stanja. Tono smo si zadali vizijo in strategijo. Kako priti do želenega cilja? Doloili smo narte za doseganje ciljev in nain implementiranja zastavljenih ciljev, analizirati moramo ponudnike informacijske tehnologije in sestaviti kriterije, po katerih jih bomo izbirali. Tono moramo vedeti, kaj hoemo. Kako preverimo, ali smo dosegli mejnike? Zadnji korak se izpelje, ko služba za podporo uporabnikom že zaživi. Treba je analizirati rezultate, uinkovitost in delovanje službe za podporo uporabnikom. Po izpeljavi vseh petih korakov pa se moramo vprašati, kako bomo nadaljevali zaetni zagon in v katero smer bomo naprej razvijali službo za podporo uporabnikom. Po uvedbi službe za podporo bomo potem spet na zaetku in tako sasoma razmišljali o novi viziji službe za podporo uporabnikom in njeni nadgradnji. Na sliki 2 so grafino ponazorjeni procesi prenove organizacije po ITIL standardih. Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 15 od 49

16 Slika 2: Nartovanje izvajanja upravljanja storitev (vir: ITIL knjižnica, 2004) Pri uvedbi službe za podporo uporabnikom ni pomembna samo programska, strojna in druga oprema, ampak je najprej treba definirati procese v obstojeih delovnih skupinah za podporo uporabnkom in opredeliti, kakšni bodo novi procesi v enotni službi za podporo uporabnikom. Seveda pa bo pri uvedbi službe za podporo uporabnikom potrebna tudi sprememba organizacije, tehnologije, znanja zaposlenih. Pri uvedbi službe za podporo uporabnikom moramo poskrbeti za štiri podroja: 1. Procesi: pri uvedbi službe za podporo pouporabnikom ne izhajamo le iz tehnologije, ampak iz tega, kaj želimo dosei, doloiti je treba zaporedje procesov, ki jih želimo opravljati v prihodnje, procese prilagoditi strankam (z njihovega stališa), v katere so neposredno vpletene, da bodo na koncu zadovoljne, procese znotraj podjetja im bolj definirati tako, kot so drugi procesi v podjetju (poceni, hitri, pregledni, pod nadzorom itd.). 2. Zaposleni: novi procesi v službi za podporo uporabnikom oz. nain dela bodo zahtevali novo znanje in vešine zaposlenih, novo izobraževanje zaposlenih, dobro timsko delo, Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 16 od 49

17 periodono ponavljanje usposabljanja, veji nadzor nad zaposlenimi. 3. Tehnologija: stroški tehnologije, razpoložljivost tehnologije, možnost poznejše nadgradnje, povezljivost z že obstojeimi aplikacijami, procese, ki jih doloimo, omogoa oz. lahko omejuje tehnologija. 4. Vodenje in organizacija: novi procesi lahko zahtevajo tudi novo organizacijo, nova delitev dela, ki optimalno deli zaposlene glede na izobrazbo in znanje. Spodnja slika 3 prikazuje povezavo med zgoraj opisanimi štirimi podroji. Slika 3: Povezava med štirimi podroji organizacije (vir: Ratcliffe in DuMoulin, 2005) 3.2 KAKO SE BOMO LOTILI UVEDBE ENOTNE SLUŽBE ZA PODPORO UPORABNIKOM? Uvedbe službe za podporo uporabnikom se bomo lotili sistematino, v grobem po štirih korakih, v skladu s standardi ITIL. Celovito bomo zajeli tehnološke in organizacijske vidike ter procese in zaposlene v službi za podporo uporabnikom. Pri tem bomo morali biti zelo previdni in natanni. Najprej je treba dobro analizirati obstojee stanje razlinih delovnih skupin, ki so delovale namesto službe za podporo, podrobno opisati procese, ki se sedaj tam izvajajo, ter predvideti prednosti, slabosti, nevarnosti in priložnosti. Menimo, da nam bodo analize zelo pomagale pri uvedbi službe za podporo uporabnikom. Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 17 od 49

18 Na podlagi izkušenj z obstojeimi delovnimi skupinami zasnujemo in oblikujemo službo za podporo z ustrezno tehnološko-informacijsko podporo. Znotraj podjetja se mora doloiti projektna skupina, ki jo bodo sestavljali zaposleni iz razlinih oddelkov in zunanji sodelavci. Projekt mora seveda stoodstotno potrditi tudi uprava podjetja. Doloiti se mora vodja, ki redno spremlja projekt v vseh fazah. Projektna skupina mora imeti tedenske sestanke, na katerih se predstavlja potek projekta. Vsa dokumentacija mora biti zbrana na enem mestu, zanjo je odgovoren vodja projekta. Projektna skupina mora oblikovati informacijsko, tehnološko in vsebinsko usklajen zahtevek za ponudbo podpornega orodja. Na podlagi izdelanega zahtevka bomo po vnaprej doloenih parametrih iskali najbolj primernega ponudnika tovrstne tehnologije. Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 18 od 49

19 4 OBSTOJEA»SLUŽBA ZA PODPORO«Obstojea služba za podporo je sestavljena iz ve razlinih delovnih IT-skupin usmerjenih v podporo strankam. Znanje in aktivnosti se kopiijo znotraj posameznih delovnih skupin, ki funkcionirajo same po sebi. Posledice zaradi takega delovanja pa so: prevelika segmentacija znanja in informacij v podjetju: o veliko število lokalnih baz znanja, o nestandardizirani postopki, o nizka raven kroženja informacij, o otežena dosegljivost informacij, o necelovito delovanje navzven. podvajanje resursov, uporaba razlinih aplikacij in orodij: o podvajanje podatkov, o necelovito delovanje za stranke. nizka raven medoddelnega sodelovanja, neoptimalni in pomanjkljivi IT-procesi. Med delovnimi skupinami ni ustrezne komunikacije, tudi s strankami ni dobra. Komunikacija je razpršena po celotni organizaciji, delovne skupine so oblikovane na podlagi storitev in ne po meri strank, ni enotnih standardov za komunikacijo, zaposleni so razlino usposobljeni, informacijskotehnološka podpora ni ustrezna. V nadaljevanju je v procesih predstavljen oz. viden najveji problem podjetja, ki se nam zdi najbolj mote pri zagotavljanju storitve uporabnikom. Pri obstojei službi za podporo oz. delovnih skupinah je glavni problem v tem, da ni doloenih standardov, po kakšnem kljuu se rešujejo problemi. Ni doloenih težavnostnih ravni reševanja problemov. Delovne skupine v primeru nerešenega primera predajo primer drugi delovni skupini in ta v istem primeru naprej in tako se znajdemo v zaaranem krogu, nezadovoljstvo stranke pa naraša. O nerešenem primeru tudi ni obvešen noben nadzorni organ, ki bi v takem primeru lahko ukrepal dalje. Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 19 od 49

20 Slika 4: Procesi delovnih skupin elektronska pošta Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 20 od 49

21 Slika 5: Procesi delovnih skupin - klic Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 21 od 49

22 Na sliki 6 je prikazana raven pomoi, kakršna je pred posodobitvijo službe za podporo uporabnikom brez doloenih odzivnih asov, kot vidimo na sliki, ni loene druge in tretje ravni pomoi, ampak so le posamezne delovne postaje oziroma skupine, ki med seboj sodelujejo brez kakršnegakoli reda in so bolj ali ne poslovne naravnanosti. V sami strukturi ni doloeno, katera delovna postaja je za kaj specializirana oziroma pristojna, to pa zato, ker so vse delovne postaje namenjene reševanju kateregakoli problema. Slika 6: Prva raven pomoi 4.1 ANALIZA OBSTOJEEGA STANJA Cilj podjetja je generiranje ene same enotne vstopne toke za vse»pomoi«potrebne IT-skupine in programe znotraj SRC.SI in njihove stranke z namenom zajema in obdelave im vejega števila dogodkov. V prvi fazi to pomeni analizo obstojeega stanja: ugotovili smo potrebe posameznih IT-skupin in programov, pripravili smo tabelarini prerez potreb posameznih IT-skupin glede na samo naravo njihovega dela, pridobili mnenja strank, kolikor je to bilo mogoe, naredili analizo ponujenih storitev po posameznih IT-skupinah, zaeli urejati katalog storitev (obojestransko dogovorjen nabor storitev, ki naj jih obravnava enotna vstopna toka). Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 22 od 49

23 Prednosti: o visoka stopnja specializacije zaposlenih kot posledica osredotoenosti na eno storitev ali sklop sorodnih storitev, o ni dodatnih stroškov uvedbe informacijskotehnološko podpore in posledinih sprememb poslovnih procesov, o ni dodatnih stroškov zaradi reorganizacije. Slabosti: o ni ustreznega usklajevanja med delovnimi skupinami, o delovne skupine so oblikovane na podlagi storitev in ne po meri strank, o ni enotnih standardov za komunikacijo, o razlina usposobljenost zaposlenih, o ni povratnih informacij o trgu za potrebe razvoja, o neoptimalni in pomanjkljivi IT-procesi, o nizka raven medoddelnega sodelovanja, o podvajanje resursov, o uporaba razlinih aplikacij in orodij: podvajanje podatkov, necelovito delovanje za stranke, o prevelika segmentacija znanja in informacij v podjetju: veliko lokalnih baz znanja, nestandardizirani postopki, nizka raven kroženja informacij, otežena dosegljivost informacij, necelovito delovanje navzven. Nevarnosti: o nepoznavanje potreb strank, o vsa potrebna podpora strankam na enem mestu, o razvoj novih storitev in prilagajanje obstojeih storitev na podlagi nepopolnih informacij. Priložnosti: o vse, ki izhajajo iz nevarnosti, o dobro lokalno poznavanje strank, o priložnosti za izboljšave storitev. V podjetju smo mnenja, da je treba izboljšati delovne skupine oz. ustanoviti službo za podporo uporabnikom, izkoristiti priložnosti in presei nevarnosti, ki obstajajo, in tako pridobiti prednosti in zmanjšati slabosti pred konkurenco. Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 23 od 49

24 5 SLUŽBA ZA PODPORO UPORABNIKOM V PODJETJU SRC.SI 5.1 NAMEN Namen in cilji, ki jih nameravamo dosei z novo službo za podporo uporabnikom: znižati skrite stroške uporabe informacijskih tehnologij pri uporabniku, poveati uinkovitost podjetja, poveati uinkovitost dela posameznega uporabnika, uporabniku omogoiti preprosto in prijazno uporabo raunalniških tehnologij, motivacija za optimizacijo dela, sposobnosti in vedenje zaposlenih, prilagodljiva venivojska služba za podporo uporabnikom, znanje, enotna vstopna toka, poenotenje programskega okolja, vzdrževanje enotnega programskega okolja, telefonska tehnina pomo, tehnina pomo na lokaciji, popis programske in strojne opreme ter svetovanje. 5.2 VERAVENSKA ORGANIZACIJA SLUŽBE ZA PODPORO Z organizacijskega vidika mora biti struktura tehnine pomoi službe za podporo na treh zahtevnostnih ravneh: prva raven pomoi ali služba za podporo/help Desk, druga raven pomoi, tretja raven pomoi. Naloge prve ravni: služba za podporo uporabnikov mora zagotoviti: enotno vstopno toko za komunikacijo s strankami in uporabniki storitev IT; beleženje in sledenje zahtevkov in nepredvidenih dogodkov incidentov; kategorizacija zahtevkov, doloitev morebitnega drugega nosilca naloge; izvajanje osnovne analize in dajanja osnovne tehnine pomoi, ki pretežno sloni na bazi znanja in dokumentacijah produktov; nadzor in eskalacijo problema oziroma kršitve pogodbenih rokov; skrb za posamezne zahtevke od zapisa do zaprtja posameznega zahtevka, ki mora biti v soglasju s stranko; koordinacijo druge in tretje ravni pomoi; zaznavanje problemov, potreb uporabnikov po dodatnem izobraževanju in morebitnih dodatnih rešitvah, ki jih daje SRC.SI, in predlaganje sprememb; pomo pri reševanju problemov. Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 24 od 49

25 Naloge druge ravni so: v im krajšem asu vzpostaviti delujoo storitev pri stranki; poiskati vzrok za napake, predlagati in uvesti spremembe, ki so potrebne za odpravo napake. Tretjo raven pomoi vršijo bodisi zunanje tehnine pomoi proizvajalcev rešitve in produktov, ki jih SRC.SI vzpostavlja v okviru svojih programov in ima s temi proizvajalci podpisane pogodbe o tehnini podpori. Za lastne produkte SRC.SI pa vrši tretjo raven pomoi razvijalec pomoi. Pomembno je tudi poudariti razliko med prvo in drugo ravnijo tehnine podpore s stališa širine in globine tehninega znanja. Prva raven pomoi mora graditi svoje znanje v tehnino širino (to pomeni, da mora prva raven pomoi svoje znanje nadgrajevati predvsem po številu razlinih problemov in znati doloiti, v katero skupino spadajo), pri emer se druga in naslednje ravni predvsem osredotoijo na tehnino globino (kar pomeni, da se morajo druga in naslednje ravni pomoi osredotoiti predvsem na doloen problem, ga podrobno razleniti in poiskati rešitev zanj). Na sliki 7 je prikazan primer službe za podporo uporabnikom, kakršna naj bi bila v novi službi za podporo uporabnikom z loeno prvo, drugo in tretjo ravnijo pomoi, ki so na sliki natanneje doloeni ter imajo dodatno doloen tudi odzivni as za reševanje doloenega problema. Na sliki je natanneje doloeno, za kaj je pristojna posamezna delovna postaja, in tem postajam so posamezno doloene tudi poslovne, operativne in podporne naloge. Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 25 od 49

26 Slika 7: Primer službe za podporo uporabnikom 5.3 ANALIZA IN VERIFIKACIJA POGODB Izveden je bil popis pogodb ali storitev, ki jih SRC.SI izvaja pri svojih strankah. Obdelan oziroma zajet je velik del pogodb, niso pa zajete vse. Verifikacijo smo konali, saj bi nadaljnje iskanje zahtevalo prevelik vložek. Storitve, ki niso bile zajete v okviru analize, bodo identificirali prek enotne vstopne toke službe za podporo. Pri analizi pogodb nas je dejansko zanimalo, s koliko strankami je podpisana tudi pogodba o vzdrževanju postavljenih sistemov, ki ga opravlja služba za podporo uporabnikom. 5.4 VIZIJA Naša vizija je optimizacija strankine rešitve s podjetjem, zato bomo oblikovali zadovoljiv in dobikonosen odnos s stranko. Optimirani in integrirani poslovni procesi nam bodo omogoili, da bomo v celoti razumeli in zadovoljili potrebe vsake stranke ter tako poveali zadovoljstvo, zvestobo stranke in dolgorono dobikonosnost. Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 26 od 49

27 Spodaj bomo ponazorili procese, ki smo si jih zamislili v novi službi za podporo uporabnikom. Kot smo omenili že prej, bo služba za podporo delovala na treh zahtevnostnih ravneh. Slika 8: Procesi v službi za podporo uporabnikom Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 27 od 49

28 5.5 ANALIZA SLUŽBE ZA PODPORO Prednosti: o še vedno visoka stopnja specializacije zaposlenih, o enotna vstopna toka za vse stike s stranko, o obseg prevezovanja strank se zmanjša, o olajšano in intenzivno kroženje informacij in znanja, o evidentiranje vsakega klica/zahtevka, ki dobi svojo oznako in klasifikacijo, o spremljanje statusa vsakega klica od evidentiranja do zaprtja klica oz. zahtevka v dogovoru s stranko oziroma uporabnikom, o zagotavljanje povratnih informacij o kvaliteti opravljene storitve (ankete, poizvedovanja), o redno obvešanje stranke ali uporabnika o statusu zahtevka, o hitro in uinkovito spremljanje nad dogodki, o mehanizem izdelave pregledov in poroil, o natanna opredelitev eskalacijskih poti 1., 2., 3. raven podpore, o v primeru neodzivanja na posamezen klic/zahtevek se za vsak tak zahtevek alarmirajo ustrezni nadzorni organi (incident menedžerja, vodjo oddelka, tehninega skrbnika stranke ). Slabosti: o potrebno bo obsežno usklajevanje dela, Priložnosti: o dobro lokalno poznavanje strank, o vse informacije bodo na enem mestu, o enotni standardi za komunikacijo, o ustrezna tehnološko informacijska tehnologija. Nevarnosti: o morebitni odpor zaposlenih do sprememb (povean nadzor, veja zahtevnost dela), o predvidoma še vedno premalo zaposlenih za uinkovitejše izvajanje rešitev, problemov strank. 5.6 TEHNOLOGIJA INFORMATIKA Informacijski sistemi podjetju obiajno prinašajo prednost pred konkurenco z zagotavljanjem pravih informacij ob pravem asu, v pravi obliki, pravim ljudem. Osnovni namen informacijskih sistemov je pomo menedžmentu pri organiziranju podjetja za doseganje ciljev z vpogledom v obiajne operacije organizacije, s imer lahko nadzorujejo, organizirajo in nartujejo hitreje in uspešneje. Zapišemo lahko, da informacijski sistemi zagotavljajo managerjem informacije in podporo za uspešno odloanje, hkrati pa zagotavljajo povratno informacijo o vsakodnevnih operacijah. Pri tem informacijski sistemi dodajo vrednost procesom znotraj organizacije. Treba se je zavedati, da poslovne transakcije lahko vstopijo v organizacijo na tradicionalen nain (pošta, telefon, telefaksno sporoilo) ali s sodobnimi oblikami e-poslovanja, kot so internet in ekstranet, ki povezuje kupce in dobavitelje s transakcijskim procesnim sistemom (TPS) v podjetju. (Bernik, 2003: 218) Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 28 od 49

29 Pri uresnievanju enotne službe za podporo je kljunega pomena tehnologija, ki lahko omogoi nain dela, ki smo si ga zamislili. Lahko si izmislimo procese, vendar morajo biti ti tudi izvedljivi STRATEŠKI NART INFORMATIKE Racionalna postavitev in uporaba informacijske tehnologije v podjetju zahteva, da podjetje izdela tako imenovan strateški nart razvoja informatike. Tako je mogoe za vsako investicijo, projekt, modul vedeti, zakaj ga potrebujemo, katere lastnosti mora imeti, kako se vkljuuje v celotno organizacijo in kako bo podpiral strategijo delovanja celotnega podjetja. Ta nart mora vsebovati: pregled obstojeega stanja, ciljno konno stanje informatike po podrojih, odstopanja in naine njihovega zmanjševanja, prioritete odpravljanja odstopanj, akcijski nart za delo po posameznih podrojih. Zelo pomembno je, da pri tem projektu sodeluje tudi najvišji menedžment podjetja. Projekt mora biti voden znotraj podjetja, s široko projektno ekipo, ki pokriva celotno podjetje, in zunanjimi svetovalci, ki pomagajo premagati ovire na poti STALNA SKRB ZA RAZVOJ INFORMACIJSKEGA SISTEMA Informacijski sistem je kot živ organizem. Prilagajati se mora zahtevam podjetja in okolice. Uspešnost podjetja je v njegovi prilagodljivosti zahtevam okolja, zato ga mora informacijski sistem pri tem podpirati, ne pa mu predstavljati omejitev. To pomeni, da se mora enkrat pripravljen informacijski sistem ves as razvijati. Ni mogoe kupiti ali razviti dokonne rešitve. Ves as potrebujemo nekoga, ki ne le odpravlja tehnine težave, ampak tudi aktivno spremlja delovanje in vlogo informacijskega sistema v podjetju in pripravlja nove module, ki zadovoljujejo nove potrebe. Poleg uspešne razvojno-uvajalne ekipe moramo poskrbeti tudi za izboljševanje informacijske kulture celotnega podjetja in usposabljanje uporabnikov za im uinkovitejšo in uspešnejšo uporabo IS. Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 29 od 49

30 6 PODPORNO ORODJE ZA SLUŽBO ZA PODPORO UPORABNIKOM 6.1 VSEBINSKA IZHODIŠA Pri uvedbi službe za podporo uporabnikom predstavlja ustrezno podporno orodje logini nujen pogoj za oblikovanje uinkovite službe za podporo uporabnikom. Doloili smo vsebinska izhodiša za potrebno podporo: podpora venivojskemu sistemu: o posredovanje stikov drugim ravnem podpore, o posredovanje stikov in pomembnih informacij drugim odgovornim osebam v izvedbo ali vednost. polna povezljivost z drugimi aplikacijami in bazo podatkov: o prepoznava identitete stranke ob stiku, o hiter pregled osnovnih in podrobnih informacij o stranki, o povezljivost z Lotus Notes itd. merjenje statistike: o število prejetih, odgovorjenih, neodgovorjenih kontaktov razvojne zahteve: o zahtevnost prilagajanja procesov, o potreba razvijalcev za prilagoditev integracija razlinih komunikacijskih oblik: o telefon, o IP telefonija, o SMS, o e-pošta, o telefaks, o poslovalnice itd. razvršanje kontaktov z najprimernejšimi zaposlenimi po vnaprej doloenih merilih. 6.2 KAKO IZBRATI PRIMERNO PODPORNO ORODJE? Na trgu je nekaj ponudnikov tovrstnih rešitev. Doloili smo merila, ki omogoajo, da bo lahko proces tekel. Merila za izbiro podpornega orodja za službo za podporo uporabnikom: implementacija informacijske tehnologije: o hitrost implementacije, v kolikšnem asu bo rešitev na voljo, o ali obstaja testna verzija podpornega orodja; Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 30 od 49

31 venivojska organizacija službe za podporo: o posredovanje stikov po ravneh, o posredovanje stikov drugim odgovornim osebam, o posredovanje informacij odgovornim osebam v izvedbo ali vednost; uporabnost podpornega orodja: o sistem mora biti preprost za uporabo, o preprosta administracija, o možna integracija z drugimi aplikacijami, o možnost nadgradnje, o podpora že vnaprej doloenim procesom; umestitev v obstojee okolje: o podpora podatkovnim bazam, o povezovanje z obstojeimi podatkovnimi bazami, o vpliv na druge komunikacije, o nain integracije z obstojeim sistemom e-pošte, o sistem ponuja stojno, pogramsko opremo, o predvidena obremenitev sistema; varnost sistema: o implementacija v sistem požarnih pregrad; razvojne zahteve; zanesljivost delovanja in vzdrževanje sistema; spremljanje stikov; izobraževanje zaposlenih: o organizacija izobraževanja za vse zaposlene pred prietkom uporabe informacijskega sistema, o ob vsaki nadgradnji, o izobraževanje novih delavcev v službi za podporo uporabnikom. Ocenjevanje rešitev je potekalo z ve vidikov. Nekateri kriteriji so pomembnejši od drugih, tako da smo jih ustrezno razporedili glede na pomen, ki ga imajo za brezhibno delovanje uinkovite službe za podporo. Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 31 od 49

32 1. Stranka 2. Zaposleni (uporabnik) 3. Podjetje 4. Implementacija IT 5. Informacijska tehnologija 6. Stroški podpornega orodja Vidiki Pomen kakovost rešitve problema 10 % 15 % hitrost rešitve problema 5 % uporabnost sistema 8 % enostavnost administracije 21 % 5 % možnost nadgradnje, izobraževanje 8 % spremljanje stikov 4 % doseganje opredeljenih ciljev 18 % 7 % izraba poslovnih priložnosti 7 % hitrost implementacije 5 % 12 % testna verzija 7 % vpliv na ostale komunikacije 4 % skladnost z informacijsko tehnologijo podjetja 12 % 6 % povezava z drugimi aplikacijami 2 % cena 12 % garancijska doba 22 % 6 % reference, podpora 4 % 100 % 100 % Tabela 1: Kriteriji izbire 6.3 IZBIRA PODPORNEGA ORODJA HELP DESK Na trgu je danes kar nekaj izdelkov, ki posredno ali neposredno rešujejo, ponujajo produkt HELP DESK. Trenutno je v svetu na podroju upravljanja informacijskih sistemov eden najbolj priznanih standard ITIL IT infrastrukturna knjižnica (Information Tehnology Infrastructure Library); saj ga uporabljajo in priporoajo vsa veja svetovna raunalniška podjetja, kot so: Microsoft, HP, IBM in drugi. Za metodologijo vzpostavitve tehnine pomoi in službe za podporo smo se odloili za uvedbo tehnologije, ki temelji na ITIL. V resnici gre za skupek dokumentov, ki povzemajo najboljše izkušnje, do katerih so prišla podjetja in organizacije pri upravljanju IT. ITIL ne temelji le na uvajanju novih tehnologij, ampak se poglablja tudi v delovne procese in njihovo izboljšavo ter tako združuje teorijo in prakso za dosego novih ciljev. ITIL je nastal v Angliji pod okriljem CTTA (Central Computer and Telecommunications Agency) v 80. letih, danes pa za nadaljnji razvoj skrbi OCG (Office of Goverment Commerce). ITIL je tudi podlaga za Britanski standard upravljanja storitev IT BS Na njegovi podlagi se pripravlja tudi standard v okviru standardizacijskega telesa ISO. Ta je izšel v letu Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 32 od 49

33 Prvotna usmeritev ITIL-a je bilo Upravljanje informacijske infrastrukture v angleških vladnih ustanovah, danes pa se uporablja po vsem svetu kot eden od standardov, tako v gospodarstvu kot negospodarstvu. (Ratcliffe in DuMoulin, 2005) Iz nabora orodij za podporo upravljanju storitev so se v prvi fazi postavili na izbiro ustreznega orodja za Help Desk. V izbor smo zajeli šest orodij (CA HelpDesk, Remedy, Assyst, Peregrine Service Center, HP Openview ServiceDesk, Marval Servise Management). Ker orodja ne potrebujejo samo za lastno uporabo, ampak ga želijo v prihodnosti tržiti v okviru svetovalnih storitev in projektov upravljanja storitev IT, je treba orodje oceniti tudi s te plati. Podporna orodja: CA: po predstavitvi predstavnikov CA-ja so ocenili, da orodje CA ne omogoa zadostne prilagodljivosti oziroma terja vsaka prilagoditev poseg razvijalcev; Remedy: je sicer preprostejši za prilagajanje procesom, zahteva pa še vedno ekipo razvijalcev in je neprimeren za preprosto prilagajanje procesov, ki bi ga pri strankah lahko izvedel kar svetovalec SRC.SI; Assyst: je preprosto in uinkovito orodje, vendar ne dopuša vejih prilagoditev. Za vse prilagoditve je treba akati na proizvajalca; Peregrine Servise Center: ima zelo dober potencial, predvsem z vidika integracije (integracija tudi z Lotus notes) in prilagajanja ter hkratnega prilagajanja spletnega in krepkega odjemalca, vendar pa je koncept uporabe orodja pomanjkljivo dokumentiran, kar otežuje uenje in ocenjevanje orodja; HP ServiceDesk: je uinkovito orodje, s katerim so že imeli vzpostavitvene izkušnje, raven prilagajanja je za odtenek nižja kot pri Peregrinu, vendar še vedno dovolj visoka. Težja je integracija z okoljem Lotus Notes in prilagajanje spletnega je loeno od prilagajanja krepkega odjemalca; Zadnji izbor je: Marval Servise Management, produkt podjetja MARVAL. Produkt ima možnost integracije z Lotus Notes in vsebuje tehnologijo ITIL. Produkt ima vse potrebne in želene karakteristike, ki jih podjetje potrebuje. Predvsem temelji na tehnologiji ITIL, kar je zelo pomembno, ker je poleg posodobitve in nove tehnologije v podjetju potreben tudi nov nain dela, ki predvsem temelji na delu s strankami in odnosu v podjetju, ki ga je vedno treba izboljševati. Podjetje MARVAL je bilo ustanovljeno v poznih 80. in je priznano kot vodilno podjetje v industriji na podroju izobraževanja in svetovanja storitev IT. Podjetje lahko priskrbi vse kar, potrebujete za kvalitetno storitev v podjetju od raunalnika do delovne postaje in interneta. Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 33 od 49

34 6.4 VZPOSTAVITEV KATALOGA IZDELKOV IN STORITEV V okviru vzpostavitve kataloga izdelkov in storitev je bilo najprej treba odgovoriti na vprašanje, kaj so izdelki in kaj storitve. Prihajalo je namre do razhajanja v pojmovanju storitev. Opredelili in razjasnili so sledee pojme: IT STORITEV: skupek izdelkov, povezanih v celoto, oziroma rešitev, ki jo uporabnik (veinoma pri svojih strankah) uporablja neposredno kot pomo pri izvajanju poslovnega procesa; IZDELEK (produkt): je osnovni gradnik, ki ga SRC.SI izdela, vzpostavi ali vzdržuje pri svojih strankah. Za vsak izdelek mora obstajati: razliica, opis, dokumentacija o uporabi in vzdrževanju, poslovni lastnik, skrbnik, vzdrževalec na 2. in 3. ravni pomoi ; SESTAVLJEN IZDELEK: je izdelek, ki je sestavljen iz ve izvornih izdelkov. Sestavljen izdelek lahko že sestavlja IT storitev (primer: standardna delovna postaja lahko vkljuuje izdelke: HP delovno postajo, Windows XP, Microsoft Office 2003 ); STORITVE SRC.SI: so vse aktivnosti, ki jih izvajajo v povezavi z izdelki. Podporne aktivnosti so: funkcionalno vzdrževanje, preventivno vzdrževanje, svetovanje in tehnina podpora. Poleg podpornih pa imajo še upravljavske aktivnosti (povezava s projekti: rezultat projekta so novi ali popravljeni izdelki, ki po zakljuenem projektu preidejo v okvir storitev podpore). Katalog storitev naj bi izšel iz tabele aktivnosti in pogodb, vendar so bile pogodbe iz tabele preve splošne, zato so posebej izdelali tabelo izdelkov. Do kataloga storitev jim torej manjka opredelitev, katere storitve izvajajo za posamezen izdelek. Ta opredelitev se priakuje v nadaljevanju od skrbnikov posameznih izdelkov. 6.5 TEHNOLOGIJA ITIL Pri uvedbi službe za podporo uporabnikom se je podjetje odloilo tudi po priporoilih organizacije Marval Servise Management, da bo uporabilo proces prenove, ki je skladen s standardi ITIL. Knjižnica ITIL vsebuje smernice najboljše prakse za vse vidike celovitega upravljanja storitev in zajema tako kader kot tudi procese, izdelke in sodelovanje partnerjev. Zaetek nartovanja in razvoja knjižnice ITIL sega v 80. leta, pred nedavnim pa je bila zaradi novih procesov, porazdeljenega raunalništva in interneta pregledana in posodobljena. ITIL je najbolj razširjen pristop, ki se uporablja za dobavo in podporo storitev IT ter infrastrukture. Knjižnica ITIL in njeni moduli so bili izdelani znotraj splošnega okvira. (ITIL knjižnica, 2004) Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 34 od 49

35 Slika 9: Okvir knjižnice ITIL (vir: ITIL knjižnica, 2004) Na sliki 9 sta prikazana splošno okolje in struktura, v kateri so bili izdelani moduli. Slika prikazuje tudi odnos, ki ga imajo posamezni moduli s poslovno dejavnostjo in tehnologijo. Iz diagrama je razvidno, da je modul Poslovna perspektiva bolje usklajen s poslovno dejavnostjo, modul Upravljanje infrastrukture IKT (informacijskokomunikacijske tehnologije) pa s tehnologijo. Središe okvirja sta modula Dobava storitev in Podpora storitvam. Vseh sedem modulov predstavlja jedro knjižnice ITIL. S ponovnim pregledom celotnega okvirja so izboljšali strukturo knjižnice ITIL, tako da obseg, vsebina posameznih modulov in odnosi med njimi izkazujejo v nadlajevanju navedene prednosti. Dobava storitev (Service Delivery): zajema procese, potrebne za nartovanje in dobavo kakovostnih storitev IT in se dolgorono ukvarja s tem, da procesi izboljšujejo kakovost dobavljenih storitev IT. Podpora storitvam (Service Support): opisuje procese, povezane z vsakodnevnimi dejavnostmi podpore in vzdrževanja v zvezi z zagotavljanjem storitev IT. Upravljanje infrastrukture IKT (IKT Infrastructure Management): zajema vse vidike upravljanja infrastrukture IKT, od prepoznavanja poslovnih zahtev, razpisanih postopkov do preizkušanja, namestitve, uvajanja in stalnega delovanja ter optimizacije komponent IKT in storitev IT. Nartovanje izvajanja upravljanja storitev (Planning to Implement Service Management): ukvarja se z vprašanji in opravili nartovanja, izvajanja in izboljševanja procesov upravljanja storitev v organizaciji. Rešuje tudi zadeve v zvezi Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 35 od 49

36 s kulturnimi in organizacijskimi spremembami, z razvojem vizije in strategije ter najustreznejšo metodo pristopa. Upravljanje aplikacij (Application Management): opisuje nain upravljanja aplikacij od zaetnih poslovnih potreb skozi vse stopnje obstoja aplikacije do konca njene uporabe. Zelo pomembno je zagotavljanje tesne povezave med projekti in strategijami IT ter poslovnimi projekti in strategijami ves as obstoja aplikacije ter posledino zagotovilo, da bo naložba podjetju prinesla kar najve koristi. Poslovna perspektiva (Business Perspective): z nasveti in vodili razlaga osebju IT, kako lahko prispeva k poslovnim ciljem in kako je mogoe vloge in storitve bolje uskladiti in uporabiti, da bi bil prispevek k poslovnim ciljem im veji. Upravljanje varnosti (Security Management): podrobneje obravnava postopek nartovanja in upravljanja doloene ravni varnosti za informacije in storitve IT, vkljuno z vsemi vidiki, ki so povezani z odzivi na varnostne incidente. Vkljuuje tudi ocenjevanje in upravljanje tveganj in ranljivosti ter izvajanje stroškovno upravienih protiukrepov. Slika 10 prikazuje obseg vseh glavnih modulov knjižnice ITIL in rezultate posameznih procesov. Pušice med procesi kažejo, na katerih podrojih zunaj matinega procesa se predvsem uporabljajo njegovi rezultati. Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 36 od 49

37 Slika 10: Rezultati in posredniki (vir: ITIL knjižnica, 2004) Na sliki 11 je še enkrat podrobno prikazanih vseh sedem modulov, ki so jedro knjižnice ITIL in so bili vodilo za uvedbo službe za podporo. Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 37 od 49

38 Slika 11: Nazoren prikaz procesov knjižnice ITIL (vir: ITIL knjižnica, 2004) Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 38 od 49

39 7 NART UVEDBE SLUŽBE ZA PODPORO UPORABNIKOM 7.1 POMEMBNE PREDPOSTAVKE PRI UVEDBI SLUŽBE ZA PODPORO UPORABNIKOM Uspešna uvedba službe za podporo uporabnikom in implementacija tehnološkoinformacijske podpore temelji na nekaterih pomembnih predpostavkah: projekt mora imeti popolno podporo podjetja, oblikuje se nadzorni organ, ki redno spremlja potek dela, doloi se vodja projekta, cilji so kvantitativno opredeljeni na podlagi izbrane metodologije, v vseh fazah projekta se zagotovi preverjanje kakovosti z rednimi kontrolnimi tokami, vsi kljuni lani projekta skupine delajo stoodstotno na projektu, projektna skupina sestankuje tedensko na informativnih sestankih, vsa dokumentacija, ki nastaja sproti, je ob poteku projekta v projekti mapi. 7.2 PROJEKTNA SKUPINA IN NJENE VLOGE Za izvedbo projekta uvedbe službe za podporo uporabnikom bosta imenovana projektna skupina in vodja projekta. Da bi poenotili in uredili storitev podpore, so v projektno skupino vkljueni posamezniki z vseh podroij (telekomunikacije in logistika 5, državna uprava 3, banništvo 2). Njihova vloga je opredelitev naina dela in potreb posameznega programa, aktivno sodelovanje pri poenotenju procesov ter posredovanje in vzpostavitev oziroma prenos poenotenega naina dela storitev podpore v posamezne programske skupine. Posredno obasno sodelujejo tudi vodje programov, skrbnikov izdelkov IZOBRAŽEVANJE PROJEKTNE SKUPINE Ker storitve podpore slonijo na ITIL splošni praksi, se je izkazalo, da je bilo pred nadaljnjimi aktivnostmi treba dvigniti raven poznavanja ITIL procesov tako v projektni skupini kot širše v SRC.SI. V ta namen so v terminu (30. januarja do 1. februarja 2007) izvedli interni in javni tridnevni ITIL teaj osnov upravljanja storitev IT. Teaja se je udeležilo 20 sodelavcev SRC.SI, pri emer so trije že opravili certificiranje ITIL Foudation. Za nadaljnje izobraževanje bodo razpisani dodatni termini. 7.3 OKVIRNA ASOVNA OCENA PROJEKTA V praksi naj bi služba za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI zaživela predvidoma do 1. septembra 2007, lahko pa se as izvedbe podaljša, e bi bili potrebni nepredvideni popravki, kar bi se pokazalo med testiranjem programske opreme. Za testiranje v poletnih mesecih smo se odloili zaradi manjšega obsega dela kakor v drugih mesecih, v primeru težav bi tudi lažje reševali nastale probleme. Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 39 od 49

40 Faza Aktivnosti Trajanje (v dnevih) Analiza stanja 115 Analiza obstojeega stanja 55 Priprava zasnove nove službe za podporo 60 Priprava projektnega narta 235 Analiza in verifikacija pogodb 120 Formiranje projektne skupine 65 Priprava projektne dokumentacije 18 Priprava poroil 6 Priprava ocen izvedbe 3 Priprava kriterijev za izbor primerne informacijske tehnologije 7 Izbira podpornega orodja Help Desk 75 Izbira najbolj primernega ponudnika 12 Sprejem odloitve 4 Vzpostavitev službe za podporo 82 Oblikovanje nove sistematizacije mest 12 Vzpostavitev kataloga izdelkov / storitev 30 Izobraževanje projektne skupine 10 Usposabljanje zaposlenih 30 Implementacija izbrane rešitve 12 Namestitev programske opreme na strežnik 3 testiranje (na testnem in dejanskem orodju) 9 5. Produkcija Tabela 2: asovna tabela projekta as izvedbe VLOGA ZAPOSLENIH PRI VPELJAVI SLUŽBE ZA PODPORO UPORABNIKOM Klju do uvedbe vsakega projekta v podjetje so ljudje, tako tudi projekta uvedbe službe za podporo uporabnikom. Postavitev službe za podporo uporabnikom je velika organizacijska, tehnološka sprememba, predvsem pa se mora zgoditi sprememba v razmišljanju zaposlenih, ki so v direktnem stiku s strankami. Sprememba v miselnosti zaposlenih je lahko najtežji del projekta. Zaposleni morajo imeti obutek, da so tudi del celega procesa, da se jim v tem projektu nameni veliko pozornosti in upoštevajo njihovi predlogi, saj imajo na tem podroju najve izkušenj. Vse spremembe lahko uspejo, e nam uspe prepriati zaposlene o nujnosti spremembe in da jim bo ta sprememba olajšala delo. Zaposleni se obiajno navadijo na svoje delo, na nain dela, in mislimo, da neradi spreminjajo naloge in sprejemajo dodatno odgovornost. Ob uvajanju katerekoli Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 40 od 49

41 novosti v njihovo vsakdanje delo zaposleni ne vedo, kako bo ta sprememba vplivala na njihovo delo. Ko zaposleni izvedo za nov projekt, ki naj bi se uvajal, si postavljajo najrazlinejša vprašanja: Ali bodo skrbniki projekta upoštevali njihove izkušnje, preprianja in ideje? Ali bo njihov položaj ostal nespremenjen? Ali bodo obdržali svoja delovna mesta? Ali bodo imeli kakšno besedo pri spremembah? Ali je nov nain dela res potreben za podjetje? Moramo vedeti, da ni ni lažjega narediti in ni bolj rizinega, kakor zaeti kakšno novo stvar. Zavedati se moramo, da ima tisti, ki uvaja spremembe, nasprotnike v vseh tistih, ki imajo koristi od obtojeega stanja, in da ima po drugi strani le mlane zagovornike pri tistih, ki priakujejo koristi od novega stanja. Ta mlanost izvira delno iz nejevernosti loveštva, ki resnino ne verjame v ni takega, esar ni že dejansko preizkusilo, deloma pa iz bojazni, da bo izgubilo prednosti, ki jo daje sedanja varnost.»težava ni v spreminjanju novih idej, ampak v opušanju starih, ki so zabetonirane v vsakem kotiku našega duha.«(john Keyes) Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 41 od 49

42 8 REZULTATI IN KRITINA ANALIZA Rezultat uvedbe in analize službe za podporo uporabnikom v podjetji SRC.SI je dokonno izbrano podporno orodje Marval Service Management - MSM. Produkt angleškega podjetja MARVAL, ki temelji na tehnologiji ITIL. Domnevamo, da je pri uvedbi in analizi službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI najpomembnejši element tehnologija ITIL zato celotna nadgradnja in uvedba službe za podporo uporabnikom temelji predvsem na tehnologiji ITIL in njeni praksi iz knjižnice ITIL. ITIL je predvsem teorija oz. skupek dokumentov, ki jih ne smemo obravnavati dobesedno, ampak je bistvo ITIL knjižnice v tem, da iz nje izlušimo le tisto, kar je pomembno za naše podjetje in mu bo koristilo, narobe pa bi bilo, da bi na vsak nain hoteli vpeljati to celotno teorijo v podjetje. Saj nam že zdrava pamet narekuje, da za vsa podjetja ne veljajo ista merila, saj se podjetja razlikujejo med seboj oziroma imajo razline delovne in tržne procese (storitveno podjetje se razlikuje od proizvodnega podjetja ali visokotehnološkega podjetja, v katerem razvijajo nove napredne produkte, namenjene za uporabo v prihodnosti). Zato ugotavljamo, da je najpomembneje, da znamo ITIL uvrstiti v svoje delovne procese do prave mere, saj moramo tudi tisto, kar pride prav pri našem delovnem procesu, iz publikacij ITIL pravilno umestiti v delovni proces in tudi prilagoditi po potrebi, da v podjetju ne ustvarjamo nepotrebne zmede med zaposlenimi. Zato je najbolje, da ga uvajamo postopoma in dobro informiramo zaposlene, saj ga bodo ti morali izvajati in se prilagoditi na nove zahteve dela. Ugotavljamo, da delo s tem ni zakljueno, saj se sedaj prine uvajanje podpornega orodja Marval Service Management, pri katerem lahko reemo, da priakujemo tudi kakšno težavo pri umestitvi orodja v uteeno delo podjetja, saj je v veliki meri odvisno od zaposlenih, kako hitro bodo sprejeli in predvsem osvojili znanje, pridobljeno na dodatnem izobraževanju. Težav s podpornim orodjem Marval Service Management ne priakujemo zato, ker naj ne bi bili dobro pripravljeni za umestitev novega podpornega orodja v obstojei sistem, ampak nam to govorijo izkušnje pri delu, saj vemo, da pri današnji tehnologiji, pa naj bo še tako atestirana, vedno pride do vejih ali manjših zapletov, ki se jih na koncu s skupnimi momi da rešiti. Navsezadnje je logino, da lahko priakujemo težave, e hoemo v obstojei sistem vriniti nekaj novih produktov, eprav stari sistem prav zaradi novih produktov prilagodimo na razline naine. Še tako izpopolnjena tehnika lahko na koncu odpove. In e bomo na to pripravljeni in bomo težave priakovali, bomo lažje rešili zaplete, kot e nas bodo ti vsaki znova presenetili. Po raziskavah in anketah, ki smo jih opravili v podjetju, težav s sodelavci naeloma ne priakujemo, tudi ne z njihovo prilagodljivostjo, saj so ob kvalitetni dodatni izobrazbi, ki so je deležni, neobremenjeni za nadaljnje delo. Ugotavljamo, da vedno obstaja možnost neprilagodljivosti, e ta ni korektno izpeljana. Pri današnji tehnologiji, ki ima visoko raven zanesljivosti, eprav tudi vasih odpove, je še vedno najveji faktor nedelovanja oziroma nezanesljivosti tehnike napaka loveka, e ta ni dovolj izobražen in usposobljen za svoje delo. Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 42 od 49

43 8.1 POTENCIALNA UGOTOVITEV Po notranjih raziskavah in analizah podjetja ugotavljamo, da naj organizacijska struktura podjetja SRC.SI izgleda tako, kot je prikazano na sliki 12, na kateri so prikazane tudi ravni tehnine pomoi. Slika 12: Organizacijska struktura (vir: Podjetje SRC.SI) Na sliki so ponazorjena podroja SRC.SI, ki so zajeta v strukturo tehnine pomoi. Znotraj teh podroij so posamezni programski sklopi. Znotraj posameznega programskega sklopa pa so zajeti programi. Ravni tehnine pomoi so na sliki ponazorjene iz sredine navzven. V prvem obmoju je prva raven službe za podporo uporabnikov Help Desk, v naslednjem je zajeta druga raven pomoi in v tretjem še tretja raven. Ta je razdeljena s rtkano rto ter louje interno in zunanjo tretjo raven tehnine pomoi. Bojan Šegula: Uvedba in analiza službe za podporo uporabnikom v podjetju SRC.SI stran 43 od 49

Tabela_javni sektor

Tabela_javni sektor VLADNI PROTIKRIZNI I, NAMENJENI JAVNEMU SEKTORJU UINEK; REZULTAT A Sprememba normativne ureditve na podroju pla: Aneks št. 1 h KPJS (Dogovor o ukrepih s podroja pla v javnem sektorju zaradi spremenjenih

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - 9 Trzenje bancnih storitev ppt

Microsoft PowerPoint - 9 Trzenje bancnih storitev ppt Trženje bančnih storitev ŠC PET Višja šola Smer ekonomist (modul bančništvo) prosojnice predavanj Jožica Rihter, univ.dipl.ekon E.naslov: jorko.rihter@gmail.com november 2018 1 Načelo tržnosti Oziroma

Prikaži več

Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto STRATEGIJA Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO No

Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto STRATEGIJA Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO No inženiring Novo mesto STRATEGIJA 2011-2015 Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO 2011-2015 Novo mesto, februar 2011 inženiring Novo mesto STRATEGIJA 2011-2015 Stran:2/9 1

Prikaži več

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc REPUBLIKA SLOVENIJA Anketa o zadovoljstvu uporabnikov statističnih podatkov in informacij Statističnega urada RS 1. Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali statistične podatke in informacije SURS-a?

Prikaži več

Informacijska družba IS 2008 / Information Society IS mednarodna multi-konferenca / 11 th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževa

Informacijska družba IS 2008 / Information Society IS mednarodna multi-konferenca / 11 th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževa Informacijska družba IS 2008 / Information Society IS 2008 11. mednarodna multi-konferenca / 11 th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi / Education in Information

Prikaži več

Microsoft Word - Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki doc

Microsoft Word - Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki doc Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB) Podatki o predpisu: Uradni list RS, št. 56-2342/2008, stran 6015 Datum objave: 6.6.2008 Veljavnost: od 21.6.2008 Podatki o tej verziji istopisa: Zadnja

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Kokolj

Microsoft PowerPoint - Kokolj REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Sektor za strukturno politiko in podeželje RAZVOJ PODEŽELJA ELJA Ljubljana, 13.2. 2006 Janja Kokolj Prošek I. NAČRTOVANJE II. RAZVOJNI

Prikaži več

PREDLOGI NASLOVOV ZA IZDELAVO DIPLOMSKIH DEL PROGRAM VELNES 2018/2019 PREDAVATELJICA: mag. Darja Radić UVOD V TURIZEM IN DESTINACIJSKI MANAGEMENT (UTD

PREDLOGI NASLOVOV ZA IZDELAVO DIPLOMSKIH DEL PROGRAM VELNES 2018/2019 PREDAVATELJICA: mag. Darja Radić UVOD V TURIZEM IN DESTINACIJSKI MANAGEMENT (UTD PREDLOGI NASLOVOV ZA IZDELAVO DIPLOMSKIH DEL PROGRAM VELNES 2018/2019 PREDAVATELJICA: mag. Darja Radić UVOD V TURIZEM IN DESTINACIJSKI MANAGEMENT (UTD) 1. Oblikovanje doživetij v izbrani turističnih destinaciji

Prikaži več

PowerPoint Template

PowerPoint Template IV. Strateško planiranje v splošnem Strateško planiranje ni izolirano področje od managementa Dve vrsti managementa: Strateški management Operativni management Strateški managemenet šele v zadnjem obdobju

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Naslov prispevka STORITVE SOC ŠT.3 ter SOC ŠT.4 Peter Šprajc, Ministrstvo za javno upravo Andrej Skamen, S&T Slovenija d.d.. 10.12.2018 AGENDA pravna podlaga za izvajanja storitev opis SOC storitve 3 opis

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Ponudba storitev in izhodišča delovanja Askit.ppt [Compatibility Mode]

Microsoft PowerPoint - Ponudba storitev in izhodišča delovanja Askit.ppt [Compatibility Mode] Izhodia delovanja podjetja Askit d.o.o. Dvig uspenosti poslovanja naih strank. Dodana vrednost za stranko je osnova prepoznavanja koristnosti naega angamaja. Omogoamo vam zunanji neodvisen in strokoven

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko

Prikaži več

Na podlagi 24. in 25. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS, št. 94/07), sprejema ravnatelj javnega zavoda Dijaški dom Nova Gorica nasl

Na podlagi 24. in 25. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS, št. 94/07), sprejema ravnatelj javnega zavoda Dijaški dom Nova Gorica nasl Na podlagi 24. in 25. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS, št. 94/07), sprejema ravnatelj javnega zavoda Dijaški dom Nova Gorica naslednji P RAVILNIK o izvajanju videonadzora I. SPLOŠNE

Prikaži več

EY Slovenija Davčne novice – 10. julij 2019

EY Slovenija Davčne novice – 10. julij 2019 10. julij 2019 EY Slovenija Davčne novice Davčne novice julij V julijski številki Davčnih novic vam pošiljamo pregled zadnjih predlogov za spremembo davčne zakonodaje in predstavljamo predlog uvedbe davka

Prikaži več

PKP projekt SMART WaterNet_Opis

PKP projekt SMART WaterNet_Opis PKP projekt SMART WaterNet Po kreativni poti do znanja (PKP) opis programa Program Po kreativni poti do znanja omogoča povezovanje visokošolskih zavodov s trgom dela in tako daje možnost študentom za pridobitev

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation INFORMACIJSKI SISTEM MFERAC - LETA 2022 mag. Andreja Sladoje Jemec, Sanja Štumberger Kovačič Ministrstvo za finance 10.12.2018 Vsebina predstavitve 1. Projekt MFERAC05 in izhodišča prenove 2. Izvajanje

Prikaži več

PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0

PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0 PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0 O PROGRAMU Partner program Poslovanje 2.0 deluje pod okriljem Ljubljanske borze d. d. in je namenjen vsem ambicioznim podjetnikom, managerjem in lastnikom, ki stremijo k

Prikaži več

Event name or presentation title

Event name or  presentation title Marko Škufca Vodja programa BI, ADD d.o.o. Gorazd Cah Specialist področja Služba za informatiko, DARS d.d. Izziv Rešitev Rezultati... PROCESI + TEHNOLOGIJA + LJUDJE Poslanstvo: s sodobnimi pristopi in

Prikaži več

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne

Prikaži več

Folie 1

Folie 1 S&TLabs Innovations mag. Damjan Kosec, S&T Slovenija d.d. marec 2013 S&TLabs Laboratorij za inovacije in razvoj spletnih in mobilnih informacijskih rešitev Kako boste spremenili svoj poslovni model na

Prikaži več

kodeks_besedilo.indd

kodeks_besedilo.indd Samoregulacijski kodeks ravnanja operaterjev mobilnih javnih elektronskih komunikacijskih storitev o varnejši rabi mobilnih telefonov s strani otrok in mladostnikov do 18. leta Izdal in založil Gospodarska

Prikaži več

Microsoft Word - FREM-2010-prispevek-obratna-sredstva-oktober-2008

Microsoft Word - FREM-2010-prispevek-obratna-sredstva-oktober-2008 NAČRTOVANJE UREJENOSTI ORGANIZACIJE Mirko Jenko mirko.jenko@t-2.net 1. Povzetek Prispevek je poslovni projekt iz prakse, s katerim želimo prenoviti organizacijski ustroj organizacije in spremljanje stroškov.

Prikaži več

Letni posvet o IO 2018 in letna konferenca projekta EUPO

Letni posvet o IO 2018 in letna konferenca projekta EUPO 23. in 24. oktober, Kongresni center Habakuk, Maribor RAZVOJNI KORAKI DO LETA 2020 IN NAPREJ VIDIK ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE Andrej Sotošek, Andragoški center Slovenije Vsebina predstavitve Ključni

Prikaži več

BV_STANDARDI_SISTEMOV_VODENJA_EN_OK

BV_STANDARDI_SISTEMOV_VODENJA_EN_OK STANDARDI SISTEMOV VODENJA KOT ORODJE ZA IZBOLJŠANJE OKOLJSKE IN ENERGETSKE UČINKOVITOSTI 10.11.2011 Gregor SIMONIČ Sistemi vodenja Kaj so sistemi vodenja oziroma upravljanja? Sistem vodenja oziroma upravljanja

Prikaži več

Macoma katalog copy

Macoma katalog copy POSLOVNE APLIKACIJE PO ŽELJAH NAROČNIKA Poročilni sistem Finance in kontroling Poprodaja Podatkovna skladišča Prodaja Proizvodnja Obstoječi ERP Partnerji Implementacija rešitev prilagojena po željah naročnika

Prikaži več

Slovenska Web

Slovenska Web Evropski projekt CHAMP združuje vodilna evropska mesta na področju kolesarjenja. CHAMP mesta želijo s pomočjo medsebojne primerjave najti načine za izboljšanje kolesarske politike in pridobiti nove ideje

Prikaži več

ZAVAROVALNA HIŠA LUIČ D.O.O.

ZAVAROVALNA HIŠA LUIČ D.O.O. POVZETEK POROČILA ZA POSLOVNO LETO 2012 ČRNOMELJ 2012 KAZALO 1. OSEBNA IZKAZNICA ZAVAROVALNE HIŠE LUIČ D.O.O 2. PREDSTAVITEV DRUŽBE 3. ZAVAROVANJA 4. DEJAVNOSTI 5. POROČILO O POSLOVANJU ZA POSLOVNO LETO

Prikaži več

1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost

1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost 1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis 16052016 2. IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnostni razvoj (drugo) 0909 Novi Klasius P bo 0922 Skrb

Prikaži več

08_03

08_03 OBVESTILO O RAZPISU ZA OBLIKOVANJE REZERVNEGA SEZNAMA Naziv delovnega mesta Funkcionalna skupina/razred AD 6 Vrsta pogodbe Sklic Rok za prijavo Kraj zaposlitve Veljavnost rezervnega seznama do Število

Prikaži več

PEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog

PEDAGOŠKO  VODENJE, kot ena od nalog Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede

Prikaži več

elektroPecaver_zlozenka_3.indd

elektroPecaver_zlozenka_3.indd elektropečaver inštalacijeplus Izvedba in projektiranje električnih inštalacij Električne inštalacije Električne napeljave Razsvetljava Varnostna razsvetljava Strelovodne inštalacije Pametne inštalacije

Prikaži več

MAGISTERIJ

MAGISTERIJ UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO ORGANIZACIJSKI MODEL SPREMLJANJA ZASEDENOSTI IZVAJALCEV ZDRAVSTVENIH STORITEV Mentor: izred. prof. dr. Robert Leskovar Kandidat: Emil

Prikaži več

ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto Višja strokovna šola Datum: Razpis za imenovanje predavateljev Zadeva: Razpis za

ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto Višja strokovna šola Datum: Razpis za imenovanje predavateljev Zadeva: Razpis za ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto Višja strokovna šola Datum: 7. 7. 2015 Razpis za imenovanje predavateljev Zadeva: Razpis za imenovanje predavateljev Višje strokovne šole Šolskega

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,

Prikaži več

give yourself a digital makeover

give  yourself  a digital  makeover Prenos znanja v praksi in projekti pametne vasi prof. dr. Janez Bešter 33. Posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, 26.11.2018, Thermana, Laško Načrti in primeri AKIS Od načrtov v izvedbo in praktično

Prikaži več

(Microsoft Word - Milo\347evi\206_1.del diplome.doc)

(Microsoft Word - Milo\347evi\206_1.del diplome.doc) UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management delovnih procesov NADGRADNJA SISTEMA MANAGEMENTA KAKOVOSTI PO ISO/TS 16949 V PREVENT MEŽICA D.O.O. Mentor: izred. prof.

Prikaži več

Gradbeništvo kot Industrija 4.0

Gradbeništvo kot Industrija 4.0 Povzetek: Kot vse druge panoge se mora gradbeništvo modernizirati Industrija 4.0 koncept, ki daje modernizaciji okvir, motivacijo, zagon Industrija 4.0 je stapljanje fizičnega in digitalnega sveta Gradbeništvo

Prikaži več

Novo, certificirano izobraževanje "Fit for Export" Strateško in ciljno vstopiti na nemško govoreče trge regije DACH! Nič ni bolj razburljivo, kot spoz

Novo, certificirano izobraževanje Fit for Export Strateško in ciljno vstopiti na nemško govoreče trge regije DACH! Nič ni bolj razburljivo, kot spoz Novo, certificirano izobraževanje "Fit for Export" Strateško in ciljno vstopiti na nemško govoreče trge regije DACH! Nič ni bolj razburljivo, kot spoznavanje sebe: na začetku izobraževanja boste najprej

Prikaži več

LOREM IPSUM

LOREM IPSUM Delovanje Evropske agencije za varnost hrane in krme v Sloveniji Ada Hočevar Grom, Urška Blaznik Svetovni dan hrane, Nacionalni posvet o varnosti živil, Ljubljana 7. april 2015 SVETOVALNI FORUM EFSA (Po)svetovalni

Prikaži več

Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za

Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev OD STRATEGIJ DO RECEPTA ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Samo Hribar Milič, Gospodarska zbornica Slovenije Andragoški kolokvij, Ljubljana, 31.5.2019 KAJ JE POMEMBNEJŠE ZA NAČRTOVANJE: - Tisto kar vemo - Tisto

Prikaži več

Title slide heading 32pt Arial bold, with 48pt line spacing

Title slide heading 32pt Arial bold, with 48pt line spacing Z nadgradnjo programa do novih kupcev, novih trgov Globalne izkušnje Knauf Insulation Jure Šumi Business Development Director O čem bo tekla beseda 1. Korporacija in segmenti/izdelki 2. S spremembami v

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Prva javna predstavitve Lokacija: ETRA d.o.o., Bukovžlak 101, Celje 26.9.2017 ob 12.00 uri Podjetniški razvojni konzorcij Kompetenčni center ROBOFLEX () Dr.Brane Semolič Strokovni koordinator Vpliv eksplozivnega

Prikaži več

Aktualni izzivi informacijske družbe

Aktualni izzivi informacijske družbe REPUBLIKA SLOVENIJA www.mvzt.gov.si, e: gp.mvzt@gov.si Kotnikova 38, 1000 Ljubljana t: 01 478 4600, f: 01 478 4719 Aktualni izzivi informacijske družbe Dr. Davorka Šel 29.5.2009 1 Vloga Direktorata za

Prikaži več

NASLOV PREDAVANJA IME IN PRIIMEK PREDAVATELJA

NASLOV PREDAVANJA IME IN PRIIMEK PREDAVATELJA Portal e-vem obstoječe stanje in nadaljnji razvoj Jernej Baranja Ana Oblak 2 Registracija s.p. v 1 dnevu (prej 7 dni) Registracija d.o.o. v 3 dneh (prej več kot 60 dni) Brezplačna registracija s.p. in

Prikaži več

Gimnazija Bežigrad Peričeva Ljubljana OPERACIJSKI SISTEM Predmet: informatika

Gimnazija Bežigrad Peričeva Ljubljana OPERACIJSKI SISTEM Predmet: informatika Gimnazija Bežigrad Peričeva 4 1000 Ljubljana OPERACIJSKI SISTEM Predmet: informatika KAZALO 1. Uvod...3 2. Predstavitev programa Windows 98...5 3. Raziskovanje računalnika...5 4. Raziskovanje Interneta...6

Prikaži več

Impact assessment Clean 0808

Impact assessment  Clean 0808 EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko

Prikaži več

PowerPoint-Präsentation

PowerPoint-Präsentation ENERGETSKO POGODBENIŠTVO (EPC) V JAVNIH STAVBAH Podpora pri izvajanju energetske prenove stavb na lokalni ravni z mehanizmom energetskega pogodbeništva 12.10.2016, LJUBLJANA NIKO NATEK, KSSENA Projekt

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Poslovni analitik v agilnem svetu Prenova spletne strani Uvedba podpore za mobilne naprave Ineor d.o.o. O meni poslovni analitik izkušnje s tehnologijo (programiranje, razhroščevanje, inštalacije, administracija,...)

Prikaži več

VPELJAVA MDM V DRŽAVEM ZBORU MATJAŽ ZADRAVEC

VPELJAVA MDM V DRŽAVEM ZBORU MATJAŽ ZADRAVEC VPELJAVA MDM V DRŽAVEM ZBORU MATJAŽ ZADRAVEC Državni zbor v številkah 90 poslancev 9 + 1 poslanska skupina 150+ mobilnih naprav (OS Android, ios) 500+ internih uporabnikov, 650+ osebnih računalnikov, 1100+

Prikaži več

Organizacija, letnik 39 Razprava {tevilka 5, maj 2006 Vpeljava mentorstva v proces prodaje storitev: primer zavarovalnice Boštjan Štempelj Šubi~eva ul

Organizacija, letnik 39 Razprava {tevilka 5, maj 2006 Vpeljava mentorstva v proces prodaje storitev: primer zavarovalnice Boštjan Štempelj Šubi~eva ul Vpeljava mentorstva v proces prodaje storitev: primer zavarovalnice Boštjan Štempelj Šubi~eva ulica 9, 1234 Mengeš,Slovenija, bostjan.stempelj@moj.net V zavarovalnici do sedaj ni bilo sistema za sledenje

Prikaži več

Microsoft Word - Slovene_Final Guide _FINAL_.doc

Microsoft Word - Slovene_Final Guide _FINAL_.doc VARNOST PROIZVODOV V EVROPI Prironik za korektivne ukrepe, vkljuno z umikom v pomo podjetjem pri zašiti potrošnikov pred nevarnimi proizvodi Podprto s subvencijo Evropske Komisije Generalni direktorat

Prikaži več

FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj Tel.: (04) (04) E pošta: Splet

FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj Tel.: (04) (04) E pošta:  Splet FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj Tel.: (04) 237 42 22 (04) 237 42 15 E pošta: vs@fov.uni-mb.si; un@fov.uni-mb.si Spletna stran: http://www.fov.uni-mb.si Informativno mesto:

Prikaži več

Microsoft Word - P-5_specifikacije.doc

Microsoft Word - P-5_specifikacije.doc Obrazec P-5 Specifikacije 24K110316»Vzdrževanje centralne rešitve enaročanje«tehnične specifikacije KAZALO VSEBINE 1. Predmet javnega naročila...4 2. Opis...4 2.1 EČAKALNI SEZNAMI...5 2.2 ENAROČANJE...6

Prikaži več

Microsoft Word - Perc_Kristof_diploma_univ.doc

Microsoft Word - Perc_Kristof_diploma_univ.doc UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacijska informatika IZGRADNJA PODATKOVNEGA SKLADIŠA IN RAZVOJ UPORABNIŠKE REŠITVE V TEHNOLOGIJI OLAP Mentor: red. prof. dr. Jože Zupani

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Projektno vodenje PREDAVANJE 7 doc. dr. M. Zajc matej.zajc@fe.uni-lj.si Projektno vodenje z orodjem Excel Predstavitev Najbolj razširjeno orodje za delo s preglednicami Dva sklopa funkcij: Obdelava številk

Prikaži več

(Microsoft Word - Kon\350na verzija-novinarsko poro\350ilo za leto 2010_ )

(Microsoft Word - Kon\350na verzija-novinarsko poro\350ilo za leto 2010_ ) KAZALO VSEBINE 1. GOSPODARNO RAVNANJE Z ODPADKI 2. KJE ZBIRAMO ODPADKE? 3. POSLANSTVO, VIZIJA IN VREDNOTE PODJETJA SAUBERMACHER-KOMUNALA 4. DRUŽBENA ODGOVORNOST 5. ODPADKI, ZBRANI V LETU 2010 6. ANALIZA

Prikaži več

Stanje agilnosti v Sloveniji 2018 State of Agile 2018 Pripravil: Enej Gradišek, CorpoHub December 2018 CorpoHub, vse pravice pridržane 2018

Stanje agilnosti v Sloveniji 2018 State of Agile 2018 Pripravil: Enej Gradišek, CorpoHub December 2018 CorpoHub, vse pravice pridržane 2018 Stanje agilnosti v Sloveniji 2018 State of Agile 2018 Pripravil: Enej Gradišek, CorpoHub December 2018 Stran 2 Kazalo 1. O raziskavi 3 2. Povzetek ugotovitev 4 3. Kaj so agilne metode? 5 4. Rezultati 6

Prikaži več

Nacionalna mreža NVO s področja javnega zdravja 25X25 I. srečanje članic mreže in ostalih NVO s področja javnega zdravja 8. april 2013, dvorana Krke,

Nacionalna mreža NVO s področja javnega zdravja 25X25 I. srečanje članic mreže in ostalih NVO s področja javnega zdravja 8. april 2013, dvorana Krke, Nacionalna mreža NVO s področja javnega zdravja 25X25 I. srečanje članic mreže in ostalih NVO s področja javnega zdravja 8. april 2013, dvorana Krke, d. d., Dunajska cesta 65, Ljubljana vodja projekta:

Prikaži več

Informatika v službi učinkovite rabe energije DSI; ; Portorož mag. Tatjana M. Zupan mag. Bogomil Kandus

Informatika v službi učinkovite rabe energije DSI; ; Portorož mag. Tatjana M. Zupan mag. Bogomil Kandus Informatika v službi učinkovite rabe energije DSI; 14. 16.04.2010; Portorož mag. Tatjana M. Zupan mag. Bogomil Kandus Slovenija + Informatika + Energetika za 3. tisočletje Sinergija3 partnerja konzorcija

Prikaži več

ZAVOD za trajnostni razvoj Kopra „KOPER OTOK“

ZAVOD za trajnostni razvoj Kopra „KOPER OTOK“ MANAGEMENT MESTNEGA SREDIŠČA Projekt oživljanja starega mestnega jedra MMS v Kopru Jana Tolja, svetovalka župana Mestna občina Koper Management mestnih središč NAKUPOVALNA SREDIŠČA Po letu 2000 ogromen

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Ključne kompetence za uspešno delo knjižničarja Kako jih razvijati? Dr. Vlasta Zabukovec Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF, UL Kompetence Študij, vseživljenjsko učenje

Prikaži več

Microsoft Word - nagrajenci Excellent SME 2017_tisk

Microsoft Word - nagrajenci Excellent SME 2017_tisk Podelitev nagrad imetnikom certifikata Excellent SME za leto 2017 19. junij 2018, kongresni center Brdo pri Kranju Predstavljamo družbe in podjetnike, ki so v letu 2017 dosegle najvišjo bonitetno oceno

Prikaži več

Sinopsis

Sinopsis Socialno integracijski vidiki vkljuevanja otrok s posebnimi potrebami v šolo in vrtec Avtorji: Lebari Nada, Grum Kobal Darja, Kolenc Janez V izhodišu smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja:

Prikaži več

POSLOVNO OKOLJE PODJETJA

POSLOVNO OKOLJE PODJETJA POSLOVNO OKOLJE PODJETJA VSI SMO NA ISTEM ČOLNU. ACTIVE LEARNING CREDO (adapted from Confucius) When I hear it, I forget. When I hear and see it, I remember a little. When I hear, see and ask questions

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 CILJI IN USMERITVE NA PODROČJU SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN BOJA PROTI REVŠČINI V KONTEKSTU PAKETA SOCIALNIH NALOŽB Davor Dominkuš, generalni direktor MDDSZ Socialna situacija Socialne posledice krize: povečevanje

Prikaži več

3. faza: Iskanje in izbira partnerja

3. faza: Iskanje in izbira partnerja www.exportcooptoolkit.eu 3. faza: Iskanje in izbira partnerja 1ODLOČITEV ZA INTERNACIONALIZACIJO 2 ODLOČITEV ZA SODELOVANJE 3 3 ISKANJE IN IZBIRA PARTNERJA 4 PRIPRAVA SODELOVANJA 5 VZPOSTAVITEV SODELOVANJA

Prikaži več

Microsoft Word - Kocijancic2006

Microsoft Word - Kocijancic2006 Informacijska družba IS 2006 / Information Society IS 2006 9. mednarodna multi-konferenca / 9th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi / Education in Information

Prikaži več

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/ z dne 13. julija o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/ Evropskega parlamenta in S

DELEGIRANA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2018/ z dne  13. julija o dopolnitvi  Uredbe  (EU)  2016/ Evropskega  parlamenta  in  S 5.11.2018 L 274/11 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1639 z dne 13. julija 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki podrobneje

Prikaži več

Pogoji poslovanja Catena.si je spletna trgovina podjetja Catena d.o.o.. Pogoji poslovanja so sestavljeni upoštevajoč vse zakonske obveznosti in mednar

Pogoji poslovanja Catena.si je spletna trgovina podjetja Catena d.o.o.. Pogoji poslovanja so sestavljeni upoštevajoč vse zakonske obveznosti in mednar Pogoji poslovanja Catena.si je spletna trgovina podjetja Catena d.o.o.. Pogoji poslovanja so sestavljeni upoštevajoč vse zakonske obveznosti in mednarodne smernice za e-poslovanje, ki jih zastopa tudi

Prikaži več

Microsoft Word - Zaloznik2006

Microsoft Word - Zaloznik2006 Informacijska družba IS 2006 / Information Society IS 2006 9. mednarodna multi-konferenca / 9th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi / Education in Information

Prikaži več

Chapter 1

Chapter 1 - 1 - Poglavje 1 Uvod v podatkovne baze - 2 - Poglavje 1 Cilji (Teme).. Nekatere domene, kjer se uporabljajo podatkovne baze Značilnosti datotečnih sistemov Problemi vezani na datotečne sisteme Pomen izraza

Prikaži več

ČETRTA POT, d.o.o., KRANJ Planina Kranj Slovenija Telefon: Fax: Politika zasebnost

ČETRTA POT, d.o.o., KRANJ Planina Kranj Slovenija Telefon: Fax: Politika zasebnost Politika zasebnosti V tej politiki zasebnosti podjetje Četrta pot, avtomatska identifikacija, računalništvo in informatika, d.o.o., Planina 3, 4000 Kranj (v nadaljevanju»četrta pot«), naročnikom, uporabnikom

Prikaži več

Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD

Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD Uvod Poslovna skupina ALDI SÜD, katere del je (skupina) Hofer, posluje po načelih odgovornega upravljanja podjetja. V tem dokumentu predstavljamo, kaj to pomeni

Prikaži več

Najboljša skupaj Kontrola pristopa + registracija delovnega časa

Najboljša skupaj Kontrola pristopa + registracija delovnega časa Najboljša skupaj Kontrola pristopa + registracija delovnega časa Globalna rešitev prilagojena lokalnemu okolju Rešitev Time&Space je na voljo v 15-ih jezikih ter podpira latinico, cirilico in arabsko pisavo.

Prikaži več

UPRAVLJANJE RAZPRŠENIH PODATKOV Shranjevanje, zaščita in vzdrževanje informacij, ki jih najbolj potrebujete

UPRAVLJANJE RAZPRŠENIH PODATKOV Shranjevanje, zaščita in vzdrževanje informacij, ki jih najbolj potrebujete UPRAVLJANJE RAZPRŠENIH PODATKOV Shranjevanje, zaščita in vzdrževanje informacij, ki jih najbolj potrebujete ELEKTRONSKI PODATKI, KI JIH ORGANIZACIJA USTVARJA IN POTREBUJE ZA DOSTOP, SE KAŽEJO V RAZLIČNIH

Prikaži več

KONTINGENČNI PRISTOP K OBLIKOVANJU SISTEMA STRATEŠKEGA POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA: EMPIRIČNA PREVERBA V SLOVENSKIH PODJETJIH

KONTINGENČNI PRISTOP K OBLIKOVANJU SISTEMA STRATEŠKEGA POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA:  EMPIRIČNA PREVERBA V SLOVENSKIH PODJETJIH Temelji poslovodnega računovodstva(1) Uvod v poslovodno računovodstvo (kontroling) Prof. dr. Simon Čadež simon.cadez@ef.uni-lj.si 2 CILJI PREDMETA Opredeliti vlogo managerjev in poslovodnega računovodstva

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 MODEL ODLIČNOSTI REFERENČNE AMBULANTE Darinka Klančar NAMEN PREDSTAVITVE European Practice Assessment EPA Evropski model poslovne odličnosti EFQM Samoocena ambulante/odličnost ambulante EPA European Practice

Prikaži več

18.SMK Tomaž Berločnik - za objavo

18.SMK Tomaž Berločnik - za objavo 18. Slovenska marketinška konferenca Energija za prihodnost PETROL Mag. Tomaž Berločnik Portorož, 21.5.2013 1. POSLOVANJE SKUPINE PETROL Predstavitev skupine Petrol Vodilna slovenska energetska družba

Prikaži več

2019 QA_Final SL

2019 QA_Final SL Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem

Prikaži več

Porevizijsko poročilo o popravljalnih ukrepih Ministrstva za pravosodje

Porevizijsko poročilo o popravljalnih ukrepih Ministrstva za pravosodje POREVIZIJSKO POROCILO O POPRAVLJALNIH UKREPIH MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE Bedimo nad potmi javnega denarja POSLANSTVO Raèunsko sodišèe pravoèasno in objektivno obvešèa javnosti o pomembnih odkritjih revizij

Prikaži več

POZIV

POZIV Kaj je projekt 2 (2 stopinji)? Projekt 2 naslavlja ključne okoljske izzive sodobnih mest, med katerimi so pregrevanje mestnih središč, onesnažen zrak, velike količine padavinskih voda in vse manjša biotska

Prikaži več

Microsoft Word - 88_01_Pravilnik_o_znanstveno_raziskovalnem_razvojnem_svetovalnem_delu_na_FZJ_ docx

Microsoft Word - 88_01_Pravilnik_o_znanstveno_raziskovalnem_razvojnem_svetovalnem_delu_na_FZJ_ docx Na podlagi 22., 70., 71., 94., 95., 96., 97. člena Statuta Fakultete za zdravstvo Jesenice je Senat Fakultete za zdravstvo Jesenice na svoji na 5. redni seji v študijskem letu 2014/2015, dne 18. 2. 2015,

Prikaži več

Prezentacija Telekoma Slovenije

Prezentacija Telekoma Slovenije Varen način identifikacije in digitalnega poslovanja s strankami Metod Platiše metod.platise@telekom.si Naravnanost uporabnikov in ponudnikov 2 Varen način identifikacije in digitalnega poslovanja s strankami

Prikaži več

Microsoft Word - UNI_Tomc_Edi_1968.doc

Microsoft Word - UNI_Tomc_Edi_1968.doc UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO Edi Tomc UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacijska informatika NARTOVANJE PREVENTIVNEGA VZDRŽEVANJA S

Prikaži več

Vzpostavitev več nivojske varnostne infrastrukture S pomočjo Elektro Maribor, McAfee SIEM, CISCO ISE, NGFW Zorna Varga, Sfera IT d.o.o in Klemen Bačak

Vzpostavitev več nivojske varnostne infrastrukture S pomočjo Elektro Maribor, McAfee SIEM, CISCO ISE, NGFW Zorna Varga, Sfera IT d.o.o in Klemen Bačak Vzpostavitev več nivojske varnostne infrastrukture S pomočjo Elektro Maribor, McAfee SIEM, CISCO ISE, NGFW Zorna Varga, Sfera IT d.o.o in Klemen Bačak, Sfera IT d.o.o. 1 Priprava na: Vzpostavitev več nivojske

Prikaži več

DNEVNIK

DNEVNIK POROČILO PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA Z DELOM PRI DELODAJALCU DIJAKA / DIJAKINJE. ( IME IN PRIIMEK) Izobraževalni program FRIZER.. Letnik:.. oddelek:. PRI DELODAJALCU. (NASLOV DELODAJALCA) Šolsko leto:..

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Mariborska knjižnica kot osrednja območna knjižnica Anka Rogina, 18. 11. 2014 PO SKUPNIH POTEH DO NOVIH SPOZNANJ MARIBORSKA KNJIŽNICA Osrednje območne knjižnice Pravna osnova: Zakon o knjižničarstvu (2001)

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Ponudba Askit.pptx

Microsoft PowerPoint - Ponudba Askit.pptx Organizacije potrebujejo rešitve za. obvladovanje vse bolj kompleksnega, nestanovitnega in negotovega poslovnega okolja; hitro vzpostavitev unikatnih poslovnih modelov, ki zagotavljajo višje dobičke in

Prikaži več

INDUSTRIJA 4.0: PRILOŽNOSTI DIGITALNE PREOBRAZBE PROCESA RAZVOJA BARV IN PREMAZOV TOMAŽ KERN, BENJAMIN URH, MARJAN SENEGAČNIK, EVA KRHAČ

INDUSTRIJA 4.0:  PRILOŽNOSTI DIGITALNE PREOBRAZBE PROCESA RAZVOJA BARV IN PREMAZOV TOMAŽ KERN, BENJAMIN URH, MARJAN SENEGAČNIK, EVA KRHAČ INDUSTRIJA 4.0: PRILOŽNOSTI DIGITALNE PREOBRAZBE PROCESA RAZVOJA BARV IN PREMAZOV TOMAŽ KERN, BENJAMIN URH, MARJAN SENEGAČNIK, EVA KRHAČ AGENDA IZZIV OZADJE RAZISKAVE POSNETEK STANJA ANALIZA STANJA in

Prikaži več

Plan 2019 in ocena 2018

Plan 2019 in ocena 2018 01 Povzetek poslovnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2019 in ocena poslovanja za leto POVZETEK POSLOVNEGA A DRUŽBE, IN SKUPINE LUKA KOPER ZA LETO 2019 IN POSLOVANJA ZA

Prikaži več

IZBRANI PRIMERI JAVNO-ZASEBNIH PARTNERSTEV V SLOVENIJI doc. dr. Boštjan Ferk Inštitut za javno-zasebno partnerstvo

IZBRANI PRIMERI JAVNO-ZASEBNIH PARTNERSTEV V SLOVENIJI doc. dr. Boštjan Ferk Inštitut za javno-zasebno partnerstvo IZBRANI PRIMERI JAVNO-ZASEBNIH PARTNERSTEV V SLOVENIJI doc. dr. Boštjan Ferk Inštitut za javno-zasebno partnerstvo ŠPORTNI PARK STOŽICE: ŠPORTNA DVORANA IN NOGOMETNI STADION, LJUBLJANA PROJEKT (IME, LOKACIJA)

Prikaži več

Koncept prenove informacijskega sistema DP ZORA reševanje strokovnih dilem na področju ginekologije OCENA IZOBRAŽEVANJA Pripravili sodelavci presejaln

Koncept prenove informacijskega sistema DP ZORA reševanje strokovnih dilem na področju ginekologije OCENA IZOBRAŽEVANJA Pripravili sodelavci presejaln Koncept prenove informacijskega sistema DP ZORA reševanje strokovnih dilem na področju ginekologije OCENA IZOBRAŽEVANJA Pripravili sodelavci presejalnega programa in registra ZORA Onkološki inštitut Ljubljana

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Impletum Trzenje sol Rozman [Samo za branje]

Microsoft PowerPoint - Impletum Trzenje sol Rozman [Samo za branje] Projekt IMPLETUM Uvajanje novih izobraže valnih programov na področju višje ga strokovnega izobraže vanja v obdobju 2008-11 Upravljanje zaposlenih in blagovne znamke (strateška povezava marketinga in HRM

Prikaži več

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva,

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva, Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva, GZS, 4. junij 2019 Peter Tomše, Direktorat za okolje, Sektor za odpadke peter.tomse@gov.si RAZLOGI ZA SPREMEMBE

Prikaži več

SMERNICE O PRITOŽBENIH POSTOPKIH GLEDE DOMNEVNIH KRŠITEV DIREKTIVE (EU) 2015/2366 EBA/GL/2017/13 05/12/2017 Smernice o pritožbenih postopkih glede dom

SMERNICE O PRITOŽBENIH POSTOPKIH GLEDE DOMNEVNIH KRŠITEV DIREKTIVE (EU) 2015/2366 EBA/GL/2017/13 05/12/2017 Smernice o pritožbenih postopkih glede dom EBA/GL/2017/13 05/12/2017 Smernice o pritožbenih postopkih glede domnevnih kršitev revidirane direktive o plačilnih storitvah 1. Obveznosti glede skladnosti in poročanja Vloga teh smernic 1. Dokument vsebuje

Prikaži več

Microsoft Word - prispevek za DSI.doc

Microsoft Word - prispevek za DSI.doc PROTOTIPNA REŠITEV UPRAVLJANJA ALARNEGA ITEA NA DALJAVO Eva Doganoc, Benjamin Lesjak, Igor Trontel Univerza v ariboru, Fakulteta za organizacijske vede Kranj eva.doganoc@mobitel.si, benjamin.lesjak@uni-mb.si,

Prikaži več

Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil

Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil Revizijsko poročilo Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil 19. junij 2013 Računsko sodišče Republike Slovenije http://www.rs-rs.si 1 Predstavitev revizije Revidiranec: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Novi mednarodni standard SIST ISO 45001 za področje sistema varnosti in zdravja pri delu Mag. Milan Srna, milan.srna@gmail.com Program Predstavitev standarda ISO 45001:2018, Novosti in spremembe v primerjavi

Prikaži več