ORA 1-3
|
|
|
- Maja Novak
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 OSNOVE RAČUNALNIŠKE ARHITEKTURE II 9 Glavni pomnilnik ORA 2-9 Igor Škraba, FRI
2 Glavni pomnilnik in predpomnilnik Glavni pomnilnik je prostor iz katerega CPE bere ukaze in operande in vanj shranjuje rezultate. Ključna za delovanje računalnika sta: Hitrost pomnilnika Velikost pomnilnika Zahtevi po velikosti in hitrosti si nasprotujeta, velik in hiter pomnilnik je tudi drag. ORA Igor Škraba, FRI
3 Glavni pomnilnik in predpomnilnik Pri današnjih računalnikih imamo namesto enega glavnega pomnilnika več nivojsko pomnilniško hierarhijo. Pomnilniško hierarhijo sestavljajo predpomnilniki, glavni pomnilnik in pomožni pomnilnik. Pomnilniška hierarhija je iz CPE videti kot en sam pomnilnik: S hitrostjo, ki je približno enaka hitrosti predpomnilnika Z velikostjo navideznega pomnilnika na pomožnem pomnilniku ORA Igor Škraba, FRI
4 Tronivojska pomnilniška hierarhija CPE Predpomnilnik Glavni pomnilnik Navidezni pomnilnik M1 Statični RAM (SRAM) M2 Dinamični RAM (DRAM) M3 Pomožni pomnilnik (Trdi disk) Glavni pomnilnik kot je definiran v von Neumannovem modelu ORA Igor Škraba, FRI
5 Glavni pomnilnik in predpomnilnik Razlika med glavnim pomnilnikom in pomožnimi pomnilniki: Do glavnega pomnilnika ima CPE neposreden dostop s strojnimi ukazi, tako da poda pomnilniški naslov Do pomožnega pomnilnika (magnetni diski, trakovi, CD in DVD) je posreden dostop preko V/I ukazov, ki prenesejo naslovljeno besedo in še več sosednjih besed v glavni pomnilnik, potem pa je šele možen neposreden dostop. ORA Igor Škraba, FRI
6 Glavni pomnilnik in predpomnilnik Razlogi za delitev: Včasih tehnološki (z obstoječo tehnologijo ni bilo mogoče izdelati glavni pomnilnik večji od nekaj tisoč besed) Danes ekonomski (cena enega bita na disku je približno 250-krat nižja kot cena v glavnem pomnilnikumarec 2007) ORA Igor Škraba, FRI
7 9.1 Pomnilniška tehnologija Glavni pomnilnik običajno imenujemo tudi pomnilnik z naključnim dostopom (Random Access), kar pomeni, da je vsaka pomnilniška lokacija dostopna preko naslovne logike v enakem času. Osnovna enota pomnilnika je 1 bit, ki lahko vsebuje eno od dveh vrednosti 0 in 1. En bit je tudi najmanjša enota informacije. Fizično je en bit shranjen v eni pomnilniški celici z naslednjimi lastnostmi: ORA Igor Škraba, FRI
8 Pomnilniška tehnologija V vsakem trenutku je celica v enem od dveh možnih stabilnih stanj, ki predstavljata vrednost 0 in 1 Vanjo je možno pisati (vsaj enkrat) in s tem določiti stanje 0 ali 1 Stanje v katerem je celica, je možno prebrati oz. zaznati (sense) Kontrolni signal branje/pisanje Kontrolni signal branje/pisanje Izbira (naslavljanje) Pomnilniška celica Podatek Izbira (naslavljanje) Pomnilniška celica Zaznavanje Pisanje Branje ORA Igor Škraba, FRI
9 Pomnilniška tehnologija Tehnologije, ki se ali so se uporabljale za glavni pomnilnik so: Feritni pomnilnik Polprevodniški pomnilnik Feritni pomnilnik je bil prvi večji in zanesljiv glavni pomnilnik. Iznašel ga je Forrester na MIT v okviru projekta Whirlwind v letih 1940 do 1950 Biti so shranjeni v obliki namagnetenja majhnih feritnih jeder (core), ki so povezana v dvodimenzionalno polje ORA Igor Škraba, FRI
10 Pomnilniška tehnologija Glavni pomnilnik zato včasih še vedno imenujemo core memory Feritni pomnilnik je bil zanesljiv in obstojen Dostopni čas ~ 1 µs Feritni pomnilnik 2 KB (128 x 128 bitov) Velikost 16 x 16 cm (Wikipedia) Ronald J. Tocci Digital Systems, PH 1977 ORA Igor Škraba, FRI
11 Polprevodniški pomnilniki Polprevodniški pomnilniki so pomnilniki z naključnim dostopom (random access). To pomeni, da je posamezna pomnilniška beseda direktno dostopna preko logičnega vezja za naslavljanje, čas dostopa pa je enak pri vseh dostopih, ne glede na vrstni red. To velja za RAM pomnilnike (Random Access Memory) kot tudi za ROM, EPROM, EEPROM in Flash pomnilnike. ORA Igor Škraba, FRI
12 Pomnilniška tehnologija Vrste polprevodniških pomnilnikov Vrsta pomnilnika Dostop Brisanje vsebine Način pisanja Obstojnost vsebine RAM Bralno-pisalni pomnilnik Električno - posamezen bajt Električno Neobstojna ROM PROM Bralni pomnilnik Ni možno Maska pri izdelavi EPROM EEPROM Pretežno bralni pomnilnik UV svetloba - cel čip Električno - posamezen bajt Električno Obstojna Flash Električno - posamezni bloki RAM Random Access Memory ROM Read Only Memory PROM Programmable ROM EPROM Erasable PROM EEPROM Electrically Erasable PROM ORA Igor Škraba, FRI
13 Pomnilniška tehnologija Lastnosti, ki RAM pomnilnike razlikujejo od ostalih vrst so: Bralno-pisalni dostop na nivoju bajta (pomnilniške besede) Neobstojnost vsebine pri odklopu električne energije RAM pomnilnik se zato uporablja le kot začasni pomnilnik V računalnikih se uporabljata dve vrsti: DRAM - Dinamični RAM pomnilniki SRAM Statični RAM pomnilniki ORA Igor Škraba, FRI
14 Pomnilniška tehnologija - DRAM V DRAM pomnilniški celici je informacija shranjena v obliki električnega naboja na parazitski kapacitivnosti pri tranzistorju. Kapacitivnost tega kondenzatorja je zelo majhna (~0,1 pf), naboj na njem pa se hitro izgubi - kondenzator se sprazni v nekaj 10 ms. Bit, ki se zapiše v tako DRAM celico, bi zato zelo hitro izginil. Vsebino v DRAM pomnilniških celicah je zato potrebno stalno (periodično) osveževati. ORA Igor Škraba, FRI
15 Pomnilniška tehnologija - SRAM SRAM pomnilniška celica je zgrajena kot flip-flop običajno s šestimi tranzistorji. Bit, ki se zapiše v SRAM celico, ostane nespremenjen, dokler se v celico ne vpiše nova vsebina. Vsebina obeh vrst pomnilniških celic (DRAM in SRAM) pa se izgubi ob izklopu napajalne napetosti. ORA Igor Škraba, FRI
16 Pomnilniška tehnologija - pomnilniška celica DRAM (Dinamični RAM) pomnilniška celica SRAM (Statični RAM) pomnilniška celica V DD Naslovna linija T 3 T 4 Tranzistor Kondenzator C T 5 T 6 Bitna linija B GND T 1 T 2 Naslovna linija Bitna linija 0 Bitna linija 1 ORA Igor Škraba, FRI
17 Pomnilniška tehnologija Primerjava lastnosti SRAM in DRAM pomnil-niških celic: Vsebina v obeh SRAM in DRAM celicah je ob prekinitvi napajanja neobstojna DRAM celica je enostavnejša (en tranzistor) in zato manjša Gostota celic na enoto površine čipa je zato pri DRAM bistveno večja kot pri SRAM Cena je nižja kot pri SRAM pomnilnikih DRAM celice potrebujejo osveževanje (refresh), za kar je potrebno posebno osveževalno vezje ORA Igor Škraba, FRI
18 Pomnilniška tehnologija SRAM pomnilniške celice so hitrejše (preklop tranzistorja) kot DRAM (polnjenje kondenzatorja) DRAM pomnilniki se zaradi nižje cene in večje gostote (več bitov na čip) uporabljajo za velike pomnilnike kot je glavni pomnilnik. SRAM pomnilniki pa se zaradi večje hitrosti in višje cene uporabljajo za manjše pomnilnike, to so predvsem predpomnilniki. ORA Igor Škraba, FRI
19 Organizacija pomnilniških modulov Polprevodniški pomnilniki so pakirani v čipe. Vsak čip vsebuje polje pomnilniških celic. Pomnilniške celice so urejene v obliki dvodimenzionalnega polja z v-vrsticami in s-stolpci. To polje se imenuje bitna ravnina. Pomnilniški naslov dolžine n-bitov (n = v+s) se razdeli na v-bitov za naslov vrstice in s-bitov za naslov stolpca. ORA Igor Škraba, FRI
20 Pomnilniška tehnologija Pri branju ali pisanju v določeno celico je potrebno v čip po naslovnih linijah poslati n-bitni naslov (n = v + s). Na naslovni dekoder vrstice gre v-bitov naslova vrstice in dekoder aktivira eno od 2 v-1 vrstic. Na naslovni dekoder stolpca pa s-bitov naslova in dekoder aktivira enega od 2 S-1 stolpcev. Tako se naslovi natanko ena pomnilniška celica (en bit) na križišču izbrane vrstice in stolpca. ORA Igor Škraba, FRI
21 Pomnilniška tehnologija - zgradba DRAM pomnilnika stolpec 0 bitna linija stolpec 2 S-1 besedna linija vrstica 0 v-naslovnih bitov Dekoder za naslov vrstice vrstica 2 V-1 n=v+s nasl. bitov s-naslovnih bitov Bralno/pisalni ojačevalniki Dekoder za naslov stolpca D Podatkovni biti enobitna pomnilniška celica ORA Igor Škraba, FRI
22 Pomnilniška tehnologija Bitna ravnina ima lahko enako število vrstic in stolpcev npr: Čip velikosti 4Mx1b (4M = 2 22 = 2 11 x 2 11 ) Dolžina pomnilniškega naslova je 22 bitov, ki jih lahko razdelimo na 11bitov za naslov vrstice in 11 bitov za naslov stolpca Polje je kvadratno z 2048 (2 11 ) vrsticami in 2048 (2 11 ) stolpci (2048 x 2048 pomnilniških celic - bitov) ORA Igor Škraba, FRI
23 Pomnilniška tehnologija Običajno pa je polje pravokotno, tako da število vrstic ni enako številu stolpcev npr: Čip velikosti 32Mx1b (32M = 2 25 = 2 13 x 2 12 ) Dolžina pomnilniškega naslova je 25 bitov, ki jih lahko razdelimo na 13 bitov za naslov vrstice in 12 bitov za naslov stolpca Polje je pravokotno z 8192 (2 13 ) vrsticami in 4096 (2 12 ) stolpci (8192 x 4096 bitov) ORA Igor Škraba, FRI
24 Pomnilniška tehnologija Pomnilniški čip ima lahko organizacijo x1bit, kar pomeni, da ima eno samo bitno ravnino in se pri enem dostopu dostopa samo do enega bita. 64Mx1 = 64Mbitov = 8MBajtov Organizacija x8 pa pomeni, da ima čip 8 bitnih ravnin. Pri enem dostopu se dostopa do vseh 8 bitnih ravnin oziroma do 8 istoležnih bitov hkrati. 64Mx8 = 512Mb = 64MB Možnosti: x1, x4, x5, x8, x9, x16 ORA Igor Škraba, FRI
25 Pomnilniška tehnologija Pomnilniški modul (DIMM) SDRAM DDR2 512 KB 16 SDRAM čipov NT5DS32M8AT po 256Mb Organizacija čipa 32M x 8 bitov, v 4 modulih (bank) 4 moduli po 8192 vrstic x 512 stolpcev x 16 bitov mmi ORA Igor Škraba, FRI
26 Pomnilniška tehnologija lastnosti pomnilniških elementov 9.2 Lastnosti pomnilniških elementov Lastnosti pomnilniških elementov ocenjujemo glede na različne kriterije: Cena Hitrost dostopa Način dostopa Spremenljivost vsebine Obstojnost vsebine Zanesljivost ORA Igor Škraba, FRI
27 Pomnilniška tehnologija - cena Cena enote pomnilnika Danes se običajno podaja za enoto MB (MegaBajt 1 MB = 2 20 = B) Ceno 1 MB dobimo tako, da ceno celotnega pomnilnika, vse spremljajoče elektronike in mehanskih delov, delimo z velikostjo celotnega pomnilnika v MB. ORA Igor Škraba, FRI
28 Pomnilniška tehnologija hitrost dostopa Hitrost dostopa Zmogljivost pomnilnika je določena s hitrostjo branja in pisanja informacije v pomnilnik. Kot merilo za hitrost se običajno uporablja povprečen čas, ki je potreben za branje ene besede iz pomnilnika. Ta čas imenujemo čas dostopa (access time) in ga označujemo s t a. ORA Igor Škraba, FRI
29 Pomnilniška tehnologija hitrost dostopa Čas za pisanje je pri večini današnjih pomnilnikov približno enak času za branje. Čas dostopa je običajno definiran kot čas, ki preteče od trenutka, ko pomnilnik dobi naslov, do trenutka, ko: Je pri branju zahtevana informacija prisotna na izhodu pomnilnika Pri pisanju informacija na vhodu pomnilnika ni več potrebna ORA Igor Škraba, FRI
30 Pomnilniška tehnologija hitrost dostopa Pri DRAM pomnilnikih mora po vsakem dostopu preteči nek čas (mrtvi čas t m ), preden se lahko prične naslednji dostop. Hitrost dostopa (access rate) b a pa je največje možno število prenesenih besed na sekundo. Pri DRAM pomnilnikih je zato: b a = 1 t c = t a 1 + t m Čas t c je čas cikla, to je čas med dvema zaporednima dostopoma. ORA Igor Škraba, FRI
31 Pomnilniška tehnologija način dostopa Način dostopa Glede na način izbire pomnilniške besede, do katere se želi dostop, se današnji pomnilniki delijo v dve skupini: Navadni pomnilniki vsaka pomnilniška beseda ima svoj fiksen naslov, dostop do želene besede je z naslovom Asociativni pomnilniki pomnilniške besede nimajo naslova, dostop do želene besede je preko vsebine ali dela vsebine te besede ORA Igor Škraba, FRI
32 Pomnilniška tehnologija način dostopa Asociativni pomnilniki se zato imenujejo tudi vsebinsko naslovljivi. Pri navadnih (z naslovom naslovljivih) pomnilnikih glede na odvisnost časa dostopa od vrstnega reda naslovov do katerih se dostopa, razlikujemo štiri načine dostopa: Naključni dostop Zaporedni dostop Krožni dostop Direktni dostop ORA Igor Škraba, FRI
33 Pomnilniška tehnologija način dostopa Naključni dostop (random access) Čas dostopa do poljubne pomnilniške besede je neodvisen od naslova in od vrstnega reda naslovov pred tem naslovljenih besed To pomeni, da je čas dostopa t a konstanten pri naključnem zaporedju naslovov besed do katerih se dsotopa Polprevodniški pomnilniki so pomnilniki z naključnim dostopom ORA Igor Škraba, FRI
34 Pomnilniška tehnologija - način dostopa DRAM pomnilniki, ki se uporabljajo v glavnih pomnilnikih pa imajo tudi page mode način dostopa, ki ni naključni Page mode način dostopa je dostop do bitov v isti vrstici in je veliko hitrejši od naključnega Pomnilniški naslovi do katerih se dostopa v page mode načinu ne morejo biti poljubni, zato tak način dostopa ni naključen ORA Igor Škraba, FRI
35 Pomnilniška tehnologija način dostopa Zaporedni dostop (serial access) Čas dostopa do določene besede je odvisen od naslova besede, do katere je bil narejen dostop pred tem To pomeni, da je čas dostopa t a močno odvisen od zaporedja naslovov Magnetni trak je pomožni pomnilnik z zaporednim dostopom smer pomikanja pomnilniške lokacije bralno-pisalna glava ORA Igor Škraba, FRI
36 Pomnilniška tehnologija način dostopa Krožni dostop (rotational access) Posebna vrsta zaporednega dostopa, kjer so pomnilniške lokacije razporejene po krožnici Povprečni čas dostopa t a je enak polovici časa enega obrata Pomnilnik s krožnim dostopom je magnetni boben ali magnetni disk s fiksnimi bralno-pisalnimi glavami smer vrtenja pomnilniške lokacije bralno-pisalna glava ORA Igor Škraba, FRI
37 Pomnilniška tehnologija način dostopa Direktni dostop (direct access) Kombinacija zaporednega in krožnega dostopa, ki se uporablja pri magnetnih in optičnih diskih s premičnimi glavami Zapis na magnetnem disku je v obliki koncentričnih krogov (sledi), pomnilniške lokacije (sektorji) pa so razporejene vzdolž sledi Bralno pisalna glava se najprej premakne na ustrezno sled (zaporedni dostop) nato pa je na vrsti krožni dostop do želene lokacije na sledi ORA Igor Škraba, FRI
38 Pomnilniška tehnologija način dostopa bralno-pisalna glava sledi pomnilniške lokacije (sektorji) smer vrtenja mmi ORA Igor Škraba, FRI
39 Pomnilniška tehnologija asociativni pomnilnik Asociativni pomnilnik Asociativni pomnilnik nima naslovov, zato ta delitev načinov naslavljanja zanje ne velja. Pri dostopu podamo del vsebine pomnilniške besede in pomnilnik poišče besedo v kateri se del besede ujema s podanimi biti. To je naslovljena beseda, v katero se nato piše ali iz nje bere. ORA Igor Škraba, FRI
40 Pomnilniška tehnologija asociativni pomnilnik Če besede s podano vsebino ni v pomnilniku, dostop ni možen in pomnilnik to sporoči s posebnim signalom. Primerjava bitov (iskanje vsebine) je v asociativnem pomnilniku realizirana elektronsko in je zelo hitra. Podani biti vsebine se paralelno (hkrati) primerjajo z vsebino vseh besed pomnilnika, zato za iskanje ni potrebno zaporedoma brati vsebin besed. ORA Igor Škraba, FRI
41 Pomnilniška tehnologija asociativni pomnilnik Realizacija asociativnih pomnilnikov zahteva zelo veliko elementov, zato so majhni, redko večji od 128 pomnilniških besed. Čas dostopa t a do asociativnega pomnilnika ni krajši kot do običajnih pomnilnikov, zaradi časa, ki je potreben za primerjavo, še nekoliko daljši. Zelo hiter pa je asociativni pomnilnik pri iskanju ali je določena vsebina v pomnilniku ali ne, kar izkoriščamo pri predpomnilnikih. ORA Igor Škraba, FRI
42 Pomnilniška tehnologija spremenljivost Spremenljivost Pri nekaterih vrstah pomnilnikov lahko pisanje izvršimo samo enkrat, pri normalni uporabi pomnilnika vsebine ni mogoče več spreminjati. Pomnilniki, ki jim vsebino pri normalni uporabi ne moremo več spreminjati, so bralni pomnilniki (ROM - Read Only Memory). Za pomnilnike, v katere pri normalni uporabi lahko pišemo in iz njih beremo, se uporablja oznaka bralnopisalni pomnilniki (RAM Random Access Memory). ORA Igor Škraba, FRI
43 Pomnilniška tehnologija spremenljivost Današnji računalniki imajo majhen del glavnega pomnilnika narejen z bralnimi pomnilniki (ROM). V njih so shranjeni zagonski programi, ki se izvedejo ob vsakem vklopu računalnika. Večji del glavnega pomnilnika pa je narejen z bralno pisalnimi pomnilniki (RAM), da lahko izvaja poljubne programe. Računalniki za posebne namene, ki izvajajo fiksen program, pa imajo večji del glavnega pomnilnika samo za branje. ORA Igor Škraba, FRI
44 Pomnilniška tehnologija obstojnost Obstojnost Za shranjevanje informacije se pogosto uporablja fizikalni pojav, ki ni stabilen. Če tega ne preprečimo, se informacija s časom lahko izgubi. Najpomembnejši vzroki zaradi katerih se shranjena informacija izgubi so: Destruktivno branje (DRAM) Dinamično shranjevanje (DRAM) Odklop vira energije (DRAM in SRAM) ORA Igor Škraba, FRI
45 Pomnilniška tehnologija obstojnost Pri DRAM pomnilnikh se pri branju kondenzatorji v celi vrstici spraznijo, zato bi se informacija izgubila - destruktivno branje. Vsakemu branju zato pri DRAM-ih sledi avtomatsko pisanje, ki vzpostavi stanje pred branjem. To je vzrok za mrtvi čas pri DRAM pomnilnikih. ORA Igor Škraba, FRI
46 Pomnilniška tehnologija obstojnost Pri DRAM-ih se informacija v obliki električnega naboja na kondenzatorju s časom hitro izgublja - dinamično shranjevanje. Zato je pri DRAM-ih potrebno informacijo periodično obnavljati - osveževanje (refresh). Osveževanje je realizirano tako, da se vrstica, ki se osvežuje, prebere in nato zapiše nazaj. Med osveževanjem dostop do DRAM-a ni možen. ORA Igor Škraba, FRI
47 Pomnilniška tehnologija obstojnost Odklop vira električne energije ali odklop napajanja je tretji vzrok za izgubo shranjene informacije pri nekaterih vrstah pomnilnikov. Pomnilnikom, ki ohranijo informacijo tudi po odklopu napajanja, pravimo da so obstojni. To so ROM pomnilniki in različne vrste pomožnih pomnilnikov. Polprevodniški DRAM in SRAM pomnilniki so neobstojni. ORA Igor Škraba, FRI
48 Pomnilniška tehnologija zanesljivost Zanesljivost Zanesljivost pomnilnika merimo z verjetnostjo za pojav napake, z BER (Bit Error Rate) ali MTBF (Mean Time Between Failures). Napake pri polprevodniških pomnilnikih lahko razdelimo na: Mehke napake, kjer naključni dogodek spremeni vsebino ene ali več pomnilniških celic Trde napake, to so trajne okvare pomnilniških celic ORA Igor Škraba, FRI
49 Pomnilniška tehnologija zanesljivost Pomnilniki z gibljivimi deli imajo običajno manjšo zanesljivost kot polprevodniški pomnilniki. Zanesljivost pomnilnikov lahko povečamo z uporabo kod za detekcijo in korekcijo napak - ECC (Error Correcting Codes), ki se uporabljajo v glavnem in pomožnih pomnilnikih. Magnetni disk HITACHI Deskstar 7K1000 (750 GB marec 2007): BER ( 1 napačen bit na prenešenih bitov) MTBF (povprečno število ur med napakama) ORA Igor Škraba, FRI
50 9.3 Organizacija glavnega pomnilnika Določa kako so biti sestavljeni v pomnilniške besede in kakšen je dostop do njih. Osnovna parametra pomnilnika sta: Pomnilniška beseda Dolžina pomnilniške besede v bitih n-bitov dolga pomn. beseda 2 n različnih vsebin Pomnilniški naslov Dolžina pomnilniškega naslova v bitih m-bitni pomn. naslov naslovimo lahko 2 m pomn. besed ORA Igor Škraba, FRI
51 Organizacija glavnega pomnilnika Z izbiro dolžine pomnilniške besede in dolžine pomnilniškega naslova so določene osnovne lastnosti glavnega pomnilnika. Ločljivost pomnilnika - pri enako velikem pomnilniku: Daljša pomnilniška beseda krajši naslov Krajša pomnilniška beseda daljši naslov Število bitov, ki se pri enem dostopu prenesejo med CPE in glavnim pomnilnikom ne more biti manjše od ene pomnilniške besede, lahko pa se prenese več sosednjih besed hkrati. ORA Igor Škraba, FRI
52 Organizacija glavnega pomnilnika Sestavljeni pomnilniški operandi (ORA 1-5/80) so lahko shranjeni: Po pravilu tankega konca Po pravilu debelega konca Sestavljeni pomnilniški operandi so lahko v pomnilniku: Poravnani Neporavnani ORA Igor Škraba, FRI
53 Organizacija glavnega pomnilnika pri procesorjih Intel 8 bitov Pomn. naslov $00 $01 $02 $12 $31 $CB Dvojna četverna beseda na naslovu $00 z vsebino $5FCC7AFE06361FA4230B456774CB3112 $03 $04 $74 $67 Beseda na naslovu $05 z vsebino $0B45 Bajt na naslovu $09 z vsebino $1F $05 $06 $07 $08 $09 $0A $45 $0B $23 $A4 $1F $36 Četverna beseda na naslovu $07 z vsebino $CC7AFE06361FA423 Beseda na naslovu $0C z vsebino $7AFE $0B $0C $0D $0E $0F $10 $06 $FE $7A $CC $5F Dvojna beseda na naslovu $0B z vsebino $CC7AFE06 Intel uporablja za sestavljene pomnilniške operande pravilo tankega konca! ORA Igor Škraba, FRI
54 9.4 Metabiti Metabiti so dodatni biti v pomnilniški besedi, ki opisujejo pomen ostalih bitov. Večina današnjih računalnikov uporablja metabite samo za detekcijo in korekcijo napak - to so paritetni biti. Verjetnost za pojav mehke ali trde napake pri današnjih pomnilnikih zaradi velikosti pomnilnikov ni zanemarljiva. Skupno ime za razne vrste detekcije in popravljanja napak z dodatnimi paritetnimi biti je ECC (Error Correcting Codes) ORA Igor Škraba, FRI
55 Metabiti Pravi metabiti povedo kaj vsebuje pomnilniška beseda: Ukaz Število v fiksni vejici Znak Število v plavajoči vejici Za računalnike z metabiti torej ne velja, da iz vsebine pomnilniške besede ni moč razbrati kaj vsebuje (ukaz ali podatek). Metabiti zato predstavljajo pomembno izboljšavo von Neumannovega računalnika, čeprav se zelo redko uporabljajo. ORA Igor Škraba, FRI
56 Metabiti Prednosti uporabe metabitov: Manjše število ukazov Avtomatska pretvorba operandov Avtomatsko računanje in preverjanje indeksov Avtomatsko vzpostavljanje klicnih parametrov Ugotavljanje nesmiselnih operacij Ugotavljanje nedefiniranih operandov Prednosti metabitov so predvsem lažje programiranje v zbirnem jeziku, ki pa ga je zaradi razvoja programskih jezikov vedno manj, zato tudi uporaba metabitov ni razširjena. ORA Igor Škraba, FRI
57 9.5 Zaščita glavnega pomnilnika Zaščita glavnega pomnilnika je mehanizem, ki omogoča zaščito enega programa pred neželjenimi posegi drugega programa. Če uporabnik zaradi napake v programu spremeni vsebino pomnilniških lokacij, v katerih je shranjen operacijski sistem, lahko pride do razpada sistema. Pri multiprogramskem načinu dela si vsi programi delijo isti pomnilniški prostor, zato je nujno zagotoviti, da en program ne posega v prostor, ki je dodeljen drugim. ORA Igor Škraba, FRI
58 Zaščita glavnega pomnilnika Danes se ne uporablja več zaščita posameznih pomnilniških besed. Glavni pomnilnik je razdeljen na bloke ali strani velikosti npr. 2048, 4096 ali 8192 besed, ki so zaščitene vsaka zase kot celota. Vsaka stran zase ima svoje zaščitne metabite - zaščitni ključ (protection key). Zaščitni ključi so shranjeni v posebnem pomnilniku, ki ni del glavnega pomnilnika in do njih ni možen dostop z običajnimi ukazi. ORA Igor Škraba, FRI
59 Zaščita glavnega pomnilnika Na računalnikih z navideznim pomnilnikom (danes skoraj vsi računalniki) je zaščita glavnega pomnilnika realizirana kot del navideznega pomnilnika. Zaščitni ključi so shranjeni v tabelah strani ali segmentov in ne v posebnem pomnilniku. Spreminjanje zaščitnih ključev je možno samo v privilegiranem načinu delovanja. ORA Igor Škraba, FRI
60 9.6 Pomnilniško prepletanje Hitrost glavnega pomnilnika lahko povečamo na dva načina: S širšimi podatkovnimi potmi do glavnega pomnilnika To je dostop do sestavljenih pomnilniških besed Zgradba pomnilnika lahko omogoča dostop do 8, 16, 32, 64, ali več sosednjih pomnilniških besed To imenujemo širina pomnilnika S pomnilniškim prepletanjem (memory interleaving) Pri pomnilniškem prepletanju lahko prav tako dostopamo do več pomnilniških besed, ki pa niso nujno sosednje ORA Igor Škraba, FRI
61 Pomnilniško prepletanje Pri pomnilniškem prepletanju je glavni pomnilnik razdeljen na m samostojnih delov, ki jih imenujemo moduli (tudi pomnilniške banke). Pri m modulih M 0, M 1, M m-1 imamo m-kratno prepletanje. Vsak modul je samostojen pomnilnik, ki deluje neodvisno od drugih, to pa pomeni, da lahko pri m modulih poteka največ m dostopov hkrati. ORA Igor Škraba, FRI
62 Pomnilniško prepletanje Modul 0 Modul 1 CPE Predpomnilnik Modul 2 Modul 3 Glavni pomnilnik s 4-kratnim prepletanjem ORA Igor Škraba, FRI
63 Pomnilniško prepletanje Pomnilniško prepletanje omogoča: Pri zaporednih dostopih se dostop lahko prične preden se je predhodni dostop končal Možni so istočasni dostopi (če ne padejo v isti modul), če ima računalnik več procesorjev (CPE ali V/I procesorjev) Istočasni dostopi do istih modulov so konfliktni dostopi, ker se jim v celoti ne da izogniti, m-kratno prepletanje vedno ne omogoča m istočasnih dostopov. Pravilo za prepletanje določa v katerega od modulov spada nek naslov in naj bi omogočalo čim bolj enakomerno porazdelitev dostopov na module. ORA Igor Škraba, FRI
64 Pomnilniško prepletanje Najpogosteje se uporablja spodnje prepletanje, kjer je modul določen s spodnjimi biti pomnilniškega naslova. Spodnje prepletanje omogoča izkoristiti prostorsko lokalnost. Verjetnost, da se bodo zaporedni dostopi nanašali na različne module, je precejšnja, to pa zmanjšuje število konfliktnih dostopov. Pri m-kratnem spodnjem prepletanju je v povprečju možnih m istočasnih dostopov. ORA Igor Škraba, FRI
65 Pomnilniško prepletanje Glavni pomnilnik z m - kratnim spodnjim prepletanjem n-bitni pomnilniški naslov n-k-b bitov k bitov b bitov a n-1 a b+b a k+b-1...a b a b-1 a 0 Naslov v modulu Širina podatkovne poti = 2 b Naslov modula m=2 k modulov Modul 0 Modul 1 Modul m-1 Dekodirnik ORA Igor Škraba, FRI
Diapozitiv 1
RAČUNALNIŠKA ARHITEKTURA 8 Pomnilniške tehnologije RA - 8 2018, Škraba, Rozman, FRI Pomnilniške tehnologije - cilji 8 Pomnilniške tehnologije - cilji: Osnovno razumevanje pojmov: Hitrost in način dostopa
Diapozitiv 1
RAČUNALNIŠKA ARHITEKTURA 9 Pomnilniška hierarhija RA - 9 2018, Škraba, Rozman, FRI Pomnilniška hierarhija - vsebina 9 Pomnilniška hierarhija - cilji: Osnovno razumevanje : Lokalnosti pomnilniških dostopov
Slide 1
Tehnike programiranja PREDAVANJE 10 Uvod v binarni svet in računalništvo (nadaljevanje) Logične operacije Ponovitev in ilustracija Logične operacije Negacija (eniški komplement) Negiramo vse bite v besedi
RAM stroj Nataša Naglič 4. junij RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni
RAM stroj Nataša Naglič 4. junij 2009 1 RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni trak, pomnilnik ter program. Bralni trak- zaporedje
Microsoft Word - avd_vaje_ars1_1.doc
ARS I Avditorne vaje Pri nekem programu je potrebno izvršiti N=1620 ukazov. Pogostost in trajanje posameznih vrst ukazov računalnika sta naslednja: Vrsta ukaza Štev. urinih period Pogostost Prenosi podatkov
DES11_realno
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Delovanje realnega vezja Omejitve modela vezja 1 Model v VHDLu je poenostavljeno
Microsoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc
ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo mesto, april 2008 Ime in priimek študenta ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo
DES
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Digitalni sistemi Vgrajeni digitalni sistemi Digitalni sistem: osebni računalnik
Vostro 430 Informacijski tehnični list o namestitvi in funkcijah
O opozorilih OPOZORILO: OPOZORILO označuje možnost poškodb lastnine, telesnih poškodb ali smrti. Dell Vostro 430 List s tehničnimi informacijami o nastavitvi in funkcijah Pogled s sprednje in zadnje strani
Delavnica Načrtovanje digitalnih vezij
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Vmesniki Vodila, vzporedni (paralelni) vmesniki Vmesniki in vodila naprava 1
Delavnica Načrtovanje digitalnih vezij
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Programirljivi Digitalni Sistemi Digitalni sistem Digitalni sistemi na integriranem vezju Digitalni sistem
Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvan
Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvantnih celičnih avtomatov SEMINARSKA NALOGA Univerzitetna
CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.pdf
Elektrotehniški praktikum Osnove digitalnih vezij Namen vaje Videti, kako delujejo osnovna dvovhodna logi na vezja v obliki integriranih vezij oziroma, kako opravljajo logi ne funkcije Boolove algebre.
Microsoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_ junij 2013_pola1 in 2
Šifra kandidata: Srednja elektro šola in tehniška gimnazija ELEKTROTEHNIKA PISNA IZPITNA POLA 1 12. junij 2013 Čas pisanja 40 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero
Microsoft Word - Avditorne.docx
1. Naloga Delovanje oscilatorja je odvisno od kapacitivnosti kondenzatorja C. Dopustno območje izhodnih frekvenc je podano z dopustnim območjem kapacitivnosti C od 1,35 do 1,61 nf. Uporabljen je kondenzator
Naloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Tr
Naloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Trditev: idealni enosmerni tokovni vir obratuje z močjo
DIGITALNE STRUKTURE Zapiski predavanj Branko Šter, Ljubo Pipan 2 Razdeljevalniki Razdeljevalnik (demultipleksor) opravlja funkcijo, ki je obratna funk
DIGITALNE STRUKTURE Zapiski predavanj Branko Šter, Ljubo Pipan 2 Razdeljevalniki Razdeljevalnik (demultipleksor) opravlja funkcijo, ki je obratna funkciji izbiralnika. Tisti od 2 n izhodov y 0,.., y 2
Logični modul LOGO!
Logični modul LOGO! LOGO! Siemensov univerzalni logični modul LOGO! vsebuje: Krmilno enoto Enoto za prikaz in tipkovnico Napajalno vezje Vmesnik za spominski modul in PC kabel Funkcije, pripravljene za
Microsoft Word - vaje2_ora.doc
II UKAZI 1. Napišite zaporedje ukazov, ki vrednost enobajtne spremenljivke STEV1 prepiše v enobajtno spremenljivko STEV2. Nalogo rešite z neposrednim naslavljanjem (zaporedje lahko vsebuje le 2 ukaza v
Diapozitiv 1
Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 4 - AV 4 Linije LTSpice, simulacija elektronskih vezij VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI LTSpice LTSpice: http://www.linear.com/designtools/software/ https://www.analog.com/en/design-center/design-tools-andcalculators/ltspice-simulator.html
Navodila za programsko opremo FeriX Namestitev na trdi disk Avtor navodil: Martin Terbuc Datum: December 2007 Center odprte kode Slovenije Spletna str
Navodila za programsko opremo FeriX Namestitev na trdi disk Avtor navodil: Martin Terbuc Datum: December 2007 Center odprte kode Slovenije Spletna stran: http://www.coks.si/ Elektronski naslov: podpora@coks.si
Microsoft Word - M docx
Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M15178112* SPOMLNSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 2 Četrtek, 4. junij 2015 / 90 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero ali
Navodila za uporabo Mini snemalnik
Navodila za uporabo Mini snemalnik www.spyshop.eu Pred vami so navodila za pravilno uporabo mini snemalnika in opis funkcionalnosti. Lastnosti snemalnika: Naziv Mere Teža Kapaciteta spomina Snemanje Format
Diapozitiv 1
RAČUNALNIŠKA ARHITEKTURA 5 Operandi RA - 5 2018, Škraba, Rozman, FRI Predstavitev informacije - vsebina 5 Operandi - cilji: Razumevanje različnih formatov zapisovanja operandov Abecede (znaki) Števila
DES
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Model vezja Računalniški model in realno vezje Model logičnega negatorja Načini
Diapozitiv 1
Vhodno-izhodne naprave naprave 1 Uvod VIN - 1 2018, Igor Škraba, FRI Vsebina 1 Uvod Signal električni signal Zvezni signal Diskretni signal Digitalni signal Lastnosti prenosnih medijev Slabljenje Pasovna
Microsoft PowerPoint - ORS-1.ppt
ORGANIZACIJA RAČUNALNIŠKIH SISTEMOV Lastnosti integriranih digitalnih vezij ORS 2013, Igor Škraba, FRI Von Neumannov model računalnika (= matematični model in dejanski računalnik) ne določa tehnologije,
Turingov stroj in programiranje Barbara Strniša Opis in definicija Definirajmo nekaj oznak: Σ abeceda... končna neprazna množica simbolo
Turingov stroj in programiranje Barbara Strniša 12. 4. 2010 1 Opis in definicija Definirajmo nekaj oznak: Σ abeceda... končna neprazna množica simbolov (običajno Σ 2) Σ n = {s 1 s 2... s n ; s i Σ, i =
5 Programirljiva vezja 5.1 Kompleksna programirljiva vezja - CPLD Sodobna programirljiva vezja delimo v dve veliki skupini: CPLD in FPGA. Vezja CPLD (
5 Programirljiva vezja 5.1 Kompleksna programirljiva vezja - CPLD Sodobna programirljiva vezja delimo v dve veliki skupini: CPLD in FPGA. Vezja CPLD (angl. Complex Programmable Logic Device) so manjša
VIN Lab 1
Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 1 - AV 1 Signali, OE, Linije VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI Laboratorijske vaje VIN Ocena iz vaj je sestavljena iz ocene dveh kolokvijev (50% ocene) in iz poročil
Poročilo projekta : Učinkovita raba energije Primerjava klasične sončne elektrarne z sončno elektrarno ki sledi soncu. Cilj projekta: Cilj našega proj
Poročilo projekta : Učinkovita raba energije Primerjava klasične sončne elektrarne z sončno elektrarno ki sledi soncu. Cilj projekta: Cilj našega projekta je bil izdelati učilo napravo za prikaz delovanja
Inspiron Series Priročnik za servisiranje
Inspiron 22 3000 Series Priročnik za servisiranje Model računalnika: Inspiron 22 3265 Regulativni model: W17B Regulativni tip: W17B001 Opombe, svarila in opozorila OPOMBA: OPOMBA označuje pomembne informacije,
Delavnica Načrtovanje digitalnih vezij
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Zaporedni vmesniki Zaporedni (serijski) vmesniki Zaporedni (serijski) vmesniki
Microsoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_11. junij 2104
Šifra kandidata: Srednja elektro šola in tehniška gimnazija ELEKTROTEHNIKA PISNA IZPITNA POLA 1 11. junij 2014 Čas pisanja 40 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero
MATLAB programiranje MATLAB... programski jezik in programersko okolje Zakaj Matlab? tipičen proceduralni jezik enostaven za uporabo hitro učenje prir
MATLAB programiranje MATLAB... programski jezik in programersko okolje Zakaj Matlab? tipičen proceduralni jezik enostaven za uporabo hitro učenje priročno programsko okolje tolmač interpreter (ne prevajalnik)
Diapozitiv 1
Računalništvo in informatika Program: Mehatronika dr. Hubert Fröhlich, univ. dipl. el. Podatkovne baze 2 Podatkovne baze Podatki osnova za odločanje in izvajanje akcij tiskana oblika elektronska oblika
Slide 1
Projektno vodenje PREDAVANJE 7 doc. dr. M. Zajc matej.zajc@fe.uni-lj.si Projektno vodenje z orodjem Excel Predstavitev Najbolj razširjeno orodje za delo s preglednicami Dva sklopa funkcij: Obdelava številk
glava.dvi
Lastnosti verjetnosti 1. Za dogodka A in B velja: P(A B) = P(A) + P(B) P(A B) 2. Za dogodke A, B in C velja: P(A B C) = P(A) + P(B) + P(C) P(A B) P(A C) P(B C) + P(A B C) Kako lahko to pravilo posplošimo
Priloga 1: Pravila za oblikovanje in uporabo standardiziranih referenc pri opravljanju plačilnih storitev Stran 4012 / Št. 34 / Uradni lis
Priloga 1: Pravila za oblikovanje in uporabo standardiziranih referenc pri opravljanju plačilnih storitev Stran 4012 / Št. 34 / 24. 5. 2019 Uradni list Republike Slovenije PRILOGA 1 PRAVILA ZA OBLIKOVANJE
Microsoft Word - M doc
Državni izpitni center *M11145113* INFORMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 10. junij 2011 SPLOŠNA MATURA RIC 2011 2 M111-451-1-3 IZPITNA POLA 1 1. b 2. a 3. Pojem se povezuje
Diapozitiv 1
9. Funkcije 1 9. 1. F U N K C I J A m a i n () 9.2. D E F I N I C I J A F U N K C I J E 9.3. S T A V E K r e t u r n 9.4. K L I C F U N K C I J E I N P R E N O S P A R A M E T R O V 9.5. P R E K R I V
DES11_vmesniki
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Vmesniki in sekvenčna vezja Zaporedna in vzporedna vodila 1 Vmesniki in vodila
Microsoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx
Osnove visokonapetostne tehnike Izolacijski materiali Boštjan Blažič bostjan.blazic@fe.uni lj.si leon.fe.uni lj.si 01 4768 414 013/14 Izolacijski materiali Delitev: plinasti, tekoči, trdni Plinasti dielektriki
Teorija kodiranja in kriptografija 2013/ AES
Teorija kodiranja in kriptografija 23/24 AES Arjana Žitnik Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko Ljubljana, 8. 3. 24 AES - zgodovina Septembra 997 je NIST objavil natečaj za izbor nove
ARS1
Nepredznačena in predznačena cela števila Dvojiški zapis Nepredznačeno Predznačeno 0000 0 0 0001 1 1 0010 2 2 0011 3 3 Pri odštevanju je stanje C obratno (posebnost ARM)! - če ne prekoračimo 0 => C=1 -
DKMPT
Tračnice, na katere so moduli fizično nameščeni. Napajalniki (PS), ki zagotavljajo ustrezno enosmerno napajalno napetost za module. Centralne procesne enote (CPU Central Processing Unit). Signalni moduli
10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k
10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, ki ga sprejme antena in dodatni šum T S radijskega sprejemnika.
Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij.
Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij. Protokoli - uvod Protokol je pravilo ali zbirka pravil, ki določajo načine transporta sporočil po računalniškem omrežju
Microsoft Word - NAVODILA ZA UPORABO.docx
NAVODILA ZA UPORABO VODILO CCM-18A/N-E (K02-MODBUS) Hvala ker ste se odločili za nakup našega izdelka. Pred uporabo enote skrbno preberite ta Navodila za uporabo in jih shranite za prihodnjo rabo. Vsebina
Microsoft Word doc
SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : 122383 www.conrad.si ROČNI OSCILOSKOP VELLEMAN HPS140 Št. izdelka: 122383 1 KAZALO 1 MED UPORABO... 3 2 LASTNOSTI IN TEHNIČNI PODATKI... 3 3 OPIS SPREDNJE
Delavnica Načrtovanje digitalnih vezij
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Procesorji Model računalnika, mikrokrmilnik CPE = mikrosekvenčnik + podatkovna
Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija Programiranje v Pythonu Program za računanje Maturitetna seminarska naloga iz informatike Kandidat:
Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija Program za računanje Maturitetna seminarska naloga iz informatike Kandidat: Tinkara Čadež Mentor: Helena Starc Grlj Ljubljana Šentvid, april 2019 POVZETEK
ELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "
ELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "električno" nihalo, sestavljeno iz vzporedne vezave
Microsoft Word - UP_Lekcija04_2014.docx
4. Zanka while Zanke pri programiranju uporabljamo, kadar moramo stavek ali skupino stavkov izvršiti večkrat zaporedoma. Namesto, da iste (ali podobne) stavke pišemo n-krat, jih napišemo samo enkrat in
Microsoft PowerPoint - ads
Novosti pri analogni video-nadzorni opremi Junij 2012 1. Dnevno/nočna kamera ADS-CAM-K2DNC 2. Snemalniki ADS-LIGHT: ADS-0404DH ADS-0804DH ADS-1604DH ADS-0404HED ADS-CAM-K2DNC Dnevno / nočna kamera z IR
ELEKTRONIKA ŠTUDIJ ELEKTRONIKE
ELEKTRONIKA ŠTUDIJ ELEKTRONIKE Umetni nos, Laboratorij za mikroelektroniko, FE Odprtokodni instrument, Red Pitaya, Ljubljana Senzorji krvnega tlaka, Hyb, Šentjernej Elaphe, elektronika omogoča električno
Poročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefo
Poročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefonih. Obstaja precej različic, sam pa sem sestavil meni
Inspiron Series 2-in-1 Priročnik za servisiranje
Inspiron 13 5000 Series 2-in-1 Priročnik za servisiranje Model računalnika: Inspiron 13-5368 Regulativni model: P69G Regulativni tip: P69G001 Opombe, svarila in opozorila OPOMBA: OPOMBA označuje pomembne
Microsoft PowerPoint - IPPU-V2.ppt
Informatizacija poslovnih procesov v upravi VAJA 2 Procesni pogled Diagram aktivnosti IPPU vaja 2; stran: 1 Fakulteta za upravo, 2006/07 Procesni pogled Je osnova za razvoj programov Prikazuje algoritme
Chapter 1
- 1 - Poglavje 1 Uvod v podatkovne baze - 2 - Poglavje 1 Cilji (Teme).. Nekatere domene, kjer se uporabljajo podatkovne baze Značilnosti datotečnih sistemov Problemi vezani na datotečne sisteme Pomen izraza
Kazalo 1 DVOMESTNE RELACIJE Operacije z dvomestnimi relacijami Predstavitev relacij
Kazalo 1 DVOMESTNE RELACIJE 1 1.1 Operacije z dvomestnimi relacijami...................... 2 1.2 Predstavitev relacij............................... 3 1.3 Lastnosti relacij na dani množici (R X X)................
Dell Precision 3431 z majhnim ohišjem
Dell Precision 3431 z majhnim ohišjem Priročnik za servisiranje Regulativni model: D11S Regulativni tip: D11S004 Opombe, svarila in opozorila OPOMBA OPOMBA označuje pomembne informacije, ki vam pomagajo
Microsoft Word - M
Državni izpitni center *M773* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 4. junij SPLOŠNA MATRA RIC M-77--3 IZPITNA POLA ' ' Q Q ( Q Q)/ Zapisan izraz za naboja ' ' 6 6 6 Q Q (6 4 ) / C
Navodila za uporabo Mini prenosna HD kamera s snemalnikom
Navodila za uporabo Mini prenosna HD kamera s snemalnikom www.spyshop.eu Izdelku so priložena navodila v angleščini, ki poleg teksta prikazujejo tudi slikovni prikaz sestave in delovanja izdelka. Lastnosti
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Stanje:
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Stanje: 17.07.2013 Ver. 2.9.1.2 Spletni portal članov uporabniška navodila
INFORMATIKA OSNOVNI POJMI INFORMATIKE Računalnik je elektronska naprava za obdelavo podatkov Računalništvo je veda, ki se ukvarja z računalniki (razvo
INFORMATIKA OSNOVNI POJMI INFORMATIKE Računalnik je elektronska naprava za obdelavo podatkov Računalništvo je veda, ki se ukvarja z računalniki (razvojem.) Informacija je sklop urejenih podatkov, ki nam
Navodila za pripravo oglasov na strani Med.Over.Net v 2.2 Statistično najboljši odziv uporabnikov je na oglase, ki hitro in neposredno prenesejo osnov
Navodila za pripravo oglasov na strani Med.Over.Net v 2.2 Statistično najboljši odziv uporabnikov je na oglase, ki hitro in neposredno prenesejo osnovno sporočilo. Izogibajte se daljših besedil in predolgih
Učinkovita izvedba algoritma Goldberg-Tarjan Teja Peklaj 26. februar Definicije Definicija 1 Naj bo (G, u, s, t) omrežje, f : E(G) R, za katero v
Učinkovita izvedba algoritma Goldberg-Tarjan Teja Peklaj 26. februar 2009 1 Definicije Definicija 1 Naj bo (G, u, s, t) omrežje, f : E(G) R, za katero velja 0 f(e) u(e) za e E(G). Za v V (G) definiramo presežek
innbox_f60_navodila.indd
Osnovna navodila Komunikacijski prehod Innbox F60 SFP AC Varnostna opozorila Pri uporabi opreme upoštevajte naslednja opozorila in varnostne ukrepe. Da bi v največji meri izkoristili najnovejšo tehnologijo
SLO - NAVODILO ZA UPORABO IN MONTAŽO Št
SLO - NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 97 37 62 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Kartica ExpressCard z 2 vrati USB 3.0 Kataloška št.: 97 37 62 Kazalo Predvidena uporaba... 2 Vsebina paketa...
Sistemi Daljinskega Vodenja Vaja 1 Matej Kristan Laboratorij za Strojni Vid Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani
Sistemi Daljinskega Vodenja Vaja 1 Matej Kristan Laboratorij za Strojni Vid Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani matej.kristan@fe.uni-lj.si Sistemi Daljinskega Vodenja Ime: Matej Kristan Docent
KRMILNA OMARICA KO-0
KOTLOVSKA REGULACIJA Z ENIM OGREVALNIM KROGOM Siop Elektronika d.o.o., Dobro Polje 11b, 4243 Brezje, tel.: +386 4 53 09 150, fax: +386 4 53 09 151, gsm:+386 41 630 089 e-mail: info@siopelektronika.si,
Microsoft PowerPoint - NDES_8_USB_LIN.ppt
Laboratorij za na rtovanje integriranih vezij Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani ndrej Trost artovanje digitalnih el. sistemov Komunikacijski vmesniki UB in LI http://lniv.fe.uni-lj.si/ndes.html
Prevodnik_v_polju_14_
14. Prevodnik v električnem polju Vsebina poglavja: prevodnik v zunanjem električnem polju, površina prevodnika je ekvipotencialna ploskev, elektrostatična indukcija (influenca), polje znotraj votline
Referenčni priročnik za strojno opremo
Referenčni priročnik za strojno opremo HP-jevi poslovni namizni računalniki Model d330 v tankem ohišju stolp Št. dela dokumenta: 317676-BA2 september 2003 Osnovne informacije za nadgradnjo tega modela
Uvodno predavanje
RAČUNALNIŠKA ORODJA Simulacije elektronskih vezij M. Jankovec 2.TRAN analiza (Analiza v časovnem prostoru) Iskanje odziva nelinearnega dinamičnega vezja v časovnem prostoru Prehodni pojavi Stacionarno
Spoznajmo PowerPoint 2013
Spoznajmo PowerPoint 2013 13 Nova predstavitev Besedilo v predstavitvi Besedilo, ki se pojavlja v predstavitvah lahko premaknemo kamorkoli v diapozitivu. Kadar izdelamo diapozitiv z že ustvarjenimi okvirji
Navodila za pripravo spletnih oglasov
Navodila za pripravo spletnih oglasov Gradivo pošljite na naslov spletnioglasi@finance.si. Rok oddaje: dva delovna dneva pred začetkom akcije. Zahtevajte potrditev prejema gradiva in njegovo ustreznost.
Microsoft Word - CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.doc
Elektrotehniški praktikum Sila v elektrostatičnem polju Namen vaje Našli bomo podobnost med poljem mirujočih nabojev in poljem mas, ter kakšen vpliv ima relativna vlažnost zraka na hitrost razelektritve
Navodila Trgovina iCenter
Knjiženje izdanih računov iz modula Fakturiranje glede na način plačila V navodilih, ki sledijo obravnavamo tematiko priprave temeljnice izdanih računov, ki smo jih fakturirali v modulu Fakturiranje. Glede
Univerza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Mario Trifković Programljivi 6 Timer Seminarska naloga pri predmetu Elektronska vezja V Ljubljani, junij 2009 Mario Trifković Programljivi 6 Timer 2 1.
Računalnik Dell OptiPlex XE3 z majhnim ohišjem Priročnik za servisiranje
Računalnik Dell OptiPlex XE3 z majhnim ohišjem Priročnik za servisiranje Regulativni model: D11M Regulativni tip: D11S004 Opombe, svarila in opozorila OPOMBA: OPOMBA označuje pomembne informacije, s katerimi
No Slide Title
Glavne napake-pomoč KRONOS 1 Diagnostika in dostop do sistema PEČICA NAPAKA NAPAKA PRIKAZANA Z KODO NAPAKE NAPAKA BREZ INDIKACIJE KODE NAPAKE 2 Diagnostika in dostop do sistema Prikaz kode napake Informacije
ŠOLA: SŠTS Šiška
Naslov vaje: MEHKO SPAJKANJE Ime in priimek: 1 1.) WW tehnika (Wire-Wrap) Nekoč, v prvih dneh radio-tehnike se spajkanje elementov ni izvajalo s spajkanjem, ampak z navijanjem žic in sponami. Takšni spoji
Microsoft Word - CN-BTU4 Quick Guide_SI
Bluetooth Dongle Artikel: CN-BTU4 NAVODILA v1.0 Sistemske zahteve Zahteve za PC: - Proc.: Intel Pentium III 500MHz or above. - Ram: 256MB ali več. - Disk: vsaj 50MB. - OS: Windows 98SE/Me/2000/XP - Prost
101353_-an-01-sl-_vbodni_termometer
SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : 101353 www.conrad.si TFA LT-102 VBODNI TERMOMETER Št. izdelka: 101353 1 KAZALO 1 LASTNOSTI...3 2 LCD ZASLON...3 3 ZAČETEK OBRATOVANJA...3 4 UPRAVLJANJE...4
Delavnica Načrtovanje digitalnih vezij
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Osnove jezika VHDL Strukturno načrtovanje in testiranje Struktura vezja s komponentami
Vaje: Matrike 1. Ugani rezultat, nato pa dokaži z indukcijo: (a) (b) [ ] n 1 1 ; n N 0 1 n ; n N Pokaži, da je množica x 0 y 0 x
![Vaje: Matrike 1. Ugani rezultat, nato pa dokaži z indukcijo: (a) (b) [ ] n 1 1 ; n N 0 1 n ; n N Pokaži, da je množica x 0 y 0 x](/thumbs/99/142441276.jpg "Vaje: Matrike 1. Ugani rezultat, nato pa dokaži z indukcijo: (a) (b) [ ] n 1 1 ; n N 0 1 n ; n N Pokaži, da je množica x 0 y 0 x")
Vaje: Matrike 1 Ugani rezultat, nato pa dokaži z indukcijo: (a) (b) [ ] n 1 1 ; n N n 1 1 0 1 ; n N 0 2 Pokaži, da je množica x 0 y 0 x y x + z ; x, y, z R y x z x vektorski podprostor v prostoru matrik
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2019) 1955 final ANNEXES 1 to 5 PRILOGE k UREDBI KOMISIJE (EU) št. /.. z dne XXX o določitvi zahtev za okoljsko
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 15.3.2019 C(2019) 1955 final ANNEXES 1 to 5 PRILOGE k UREDBI KOMISIJE (EU) št. /.. z dne XXX o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo strežnikov in izdelkov za shranjevanje
Osnove statistike v fizični geografiji 2
Osnove statistike v geografiji - Metodologija geografskega raziskovanja - dr. Gregor Kovačič, doc. Bivariantna analiza Lastnosti so med sabo odvisne (vzročnoposledično povezane), kadar ena lastnost (spremenljivka
BDV-N890W/BDV-N790W
Sistem za domači kino s predvajalnikom Blu-ray Disc /DVD BDV-N890W BDV-N790W SI Začnite tukaj Kratka navodila za postavitev in uporabo BDV-N790W BDV-N890W 1 Vsebina embalaže/nastavitev zvočnikov BDV-N890W
NETGEAR R6100 WiFi Router Installation Guide
Blagovne znamke NETGEAR, logotip NETGEAR in Connect with Innovation so blagovne znamke in/ali registrirane blagovne znamke družbe NETGEAR, Inc. in/ali njenih povezanih družb v ZDA in/ali drugih državah.
CODEKS IP KAMERA
CODEKS IP KAMERA uporabniška navodila Vse pravice pridržane. Noben del uporabniških navodil se ne sme reproducirati v kakršnikoli obliki ali na kakršen koli način - grafični, elektronski ali mehanski,
INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ
INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ Border Memorial: Frontera de los Muertos, avtor John Craig Freeman, javno umetniško delo obogatene resničnosti,
OSNOVE RAČUNALNIŠKE ARHITEKTURE II
VHODNO-IZHODNE NAPRAVE 4 Povezovalni standardi VIN - 4 2018, Igor Škraba, FRI 4 Povezovalni standardi 4.1 EIA/TIA-232 (RS-232) 4.2 EIA/TIA-485 (RS-485) 4.3 USB - Universal serial bus 4.4 PCI Express -
Vprašanja za 2. izpitno enoto poklicne mature Strokovni predmet NPA Vprašanja Visual C# (4. letnik) 1. Uporabniški vmesnik razvojnega okolja Visual C#
Vprašanja za 2. izpitno enoto poklicne mature Strokovni predmet NPA Vprašanja Visual C# (4. letnik) 1. Uporabniški vmesnik razvojnega okolja Visual C# Pomen posameznih oken uporabniškega vmesnika, urejevalnik
Univerza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko Oddelek za matematiko in računalništvo Enopredmetna matematika IZPIT IZ VERJETNOSTI IN STA
Enopredmetna matematika IN STATISTIKE Maribor, 31. 01. 2012 1. Na voljo imamo kovanca tipa K 1 in K 2, katerih verjetnost, da pade grb, je p 1 in p 2. (a) Istočasno vržemo oba kovanca. Verjetnost, da je
an-01-sl-Temperaturni_zapisovalnik_podatkov_Tempmate.-S1.docx
SLO - NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 14 24 835 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Temperaturni zapisovalnik podatkov Tempmate. S1 Kataloška št.: 14 24 835 KAZALO 1. OPIS PROGRAMSKE OPREME ZA NAPRAVO...