rr03.qxd

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "rr03.qxd"

Transkripcija

1 PROSTOR, REGIJA, RAZVOJ REGIONALNI RAZVOJ 6

2 1

3 2

4 REGIONALNI RAZVOJ 6 PROSTOR, REGIJA, RAZVOJ

5 4

6 REGIONALNI RAZVOJ 6 PROSTOR, REGIJA, RAZVOJ Ure di li: Ja nez Nared Katarina Polajnar Horvat Nika Raz pot nik Visko vić Ljub lja na 2017

7 Knjiž na zbir ka Regio nal ni raz voj, ISSN , UDK 91 REGIONALNI RAZVOJ 6 PROSTOR, REGIJA, RAZVOJ 2017, Geo graf ski inšti tut Antona Me li ka ZRC SAZU, Za ložba ZRC Ured ni ki: Janez Nared, Kata ri na Polaj nar Hor vat, Nika Raz pot nik Visko vić Ured niš ki odbor: Da vid Bole, Ka ta ri na Groz nik-zei ler, An drej Hor vat, Mar ko Hren, Luka Ju vančič, Dam jan Ka vaš, Jani Ko zi na, Si mon Kušar, Va len ti na Lavrenčič, Ja nez Na red, Dra go Per ko, Ka ta ri na Po laj nar Hor vat, Mar jan Rav bar, Nika Raz pot nik Vi sko vi ć, Aleš Smre kar, Igor Strmšnik, Alma Za vod nik La movšek Re cen zen ti: Da vid Bole, Dam jan Ka vaš, Jani Ko zi na, Si mon Kušar, Va len ti na La vrenčič, Ja nez Na red, Dra go Per ko, Ka ta ri na Po laj nar Hor vat, Saša Po ljak Is te nič, Mar jan Rav bar, Nika Raz pot nik Vi sko vi ć, Aleš Smre kar, Alma Za vod nik La movšek Iz da ja telj: Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU Za izda ja te lja: Dra go Per ko Ob li ko va nje naslov ni ce: Miloj ka Žalik Huz jan Za lož nik: Založ ba ZRC Za založ ni ka: Oto Lut har Glav ni ured nik: Aleš Pogač nik Ra ču nal niš ki pre lom: SYNCOMP d. o. o., Ljub lja na Tisk: ABO grafika, d. o. o. Na kla da: 400 iz vo dov Prva izdaja, prvi natis Ljubljana 2017 Knjiga je prosto dostopna v elektronski obliki, ISBN (pdf). COBISS.SI ID= : REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO Iz da jo mono gra fi je sta sofi nan ci ra la Mini strs tvo Repub li ke Slo ve ni je za gos po dar ski raz voj in teh no lo gi jo ter Slo ven ski regio nal no raz voj ni sklad. CIP Kata ložni zapis o pub li ka ci ji Na rod na in uni ver zi tet na knjiž ni ca, Ljub lja na 911.3:332.1(497.4)(082) PROSTOR, regija, razvoj / uredili Janez Nared, Katarina Polajnar Horvat, Nika Razpotnik Visković. 1. izd., 1. natis. Ljubljana : Založba ZRC, (Regionalni razvoj, ISSN ; 6) ISBN Nared, Janez

8 VSE bi NA Zdravko Počivalšek Predgovor... 9 Janez Nared Uvod nik Ja nja Pečar Sprem ljanje re gio nal ne ga raz vo ja Ja nez Na red, To maž Mi klavčič Vred no te nje ure sničeva nja Stra te gi je pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je na po dročju ur ba ne ga si ste ma in os kr be na se lij s sto ri tva mi splošnega po me na Dar ja Ma jer Krišto felc, Šte fan Boj nec Vpliv mi kro in ma kroe ko nom skih de javni kov na cene sta no vanj v Slo ve ni ji Si mon Kušar, Alen ka Cof, Bar ba ra Černe, Pe tra Po gačar, Nina Zen ko vič Mo del za vred no te nje re gio nal ne struk tu re za do ločitev pred nost nih ob močij za sta no vanjsko os krbo za po tre be iz de la ve re gio nal ne ga pro stor ske ga pla na Trajče Ni ko lo ski, An drej Udovč, Mar tin Pa vlo vič, Uroš Raj ko vič Mo del za oce no re gio nal nih da no sti in kme tij za preu sme ri tev de jav no sti Pe ter Zajc, Uroš Roz man Iz kušnje iz vred no te nja pro jek tov na temo ko le sar je nja v ob dob ju na pri me ru ko roške razvojne re gi je Jani Ko zi na, Da vid Bole Po ve za nost us tvar jal nih lju di in de jav no sti z raz voj ni mi ka zal ni ki v Ljub ljan ski ur ba ni re gi ji Bar ba ra Bra dač Hoj nik Pri mer ja va krea tiv nih in kul tur nih in du strij v Ljub lja ni in Ma ri bo ru ter nji hov do pri nos k traj nostnemu raz vo ju Da nie la Ri bei ro, Ma ti ja Zorn, An draž Čarni Ka zal ni ki za sprem lja nje traj nost ne ga raz vo ja kraških ob močij Vanda Zad nik Zem ljiškok njižno ure ja nje cest v Občini Treb nje

9 Vse bi na Ma ti ja Zorn, Rok Ci glič, Blaž Ko mac Pri la ga ja nje na rav nim ne var nostim z ure ja njem pro sto ra pri mer po plav in ze melj skih pla zov v Občini Idri ja Da nie la Dvor nik Per ha vec Re gio nal na raz voj na pri ložnost v tu riz mu s so de lo va njem ude ležen cev Bar ba ra Po laj nar, Ka ta ri na Po laj nar Hor vat Pri mer ja va urad ne raz voj ne po moči v ma lih evrop skih državah Dan ske, Luk sem bur ga in Slo ve ni je

10 Prostor, regija, razvoj, 9, Ljubljana 2017 PREDGOVOR Monografija, ki je pred vami, je del tradicionalnega simpozija Slovenski regionalni dnevi, kjer se srečujemo vsi, ki verjamemo v uresničevanje idej regionalizma in povezovanje za doseganje hitrejšega regionalnega razvoja. Monografija in simpozij sta priložnost za izmenjavo stališč med znanostjo in prakso ter za vzpostavitev in utrjevanje poslovnih vezi in poznanstev. Vse to prispeva h kakovostnejšim razpravam in odločitvam. Letošnji regionalni dnevi obravnavajo spremljanje in vrednotenje regionalne politike, kar osvetljujejo tudi posamezni prispevki izpričujoče monografije. Poleg spremljanja in vrednotenja razvoja ponujajo prispevki še vpogled v urejanje prostora, stanovanjsko oskrbo in cene stanovanj, ustvarjalne poklice, vrednotenje regij z vidika izbrane kmetijske dejavnosti, zemljiškoknjižno urejanje cest, problematiko naravnih nesreč v prostorskem načrtovanju in razvojno pomoč Slovenije manj razvitim državam. S tem knjiga predstavlja svojevrsten prispevek v širšo zakladnico znanj na tem področju. V tej luči Slovenski regionalni dnevi na široko odpirajo prostor za dialog, saj so forum in mesto za oblikovanje ter udejanjenje vizije regionalnega razvoja, vrednotenje pa je njena ključna sestavina. Tej vsebini v zadnjem času ni bilo namenjene dovolj pozornosti. Na letošnjih tradicionalnih Slovenskih regionalnih dnevih se trudimo odpravljati ta primanjkljaj, saj rezultati vrednotenja predstavljajo nosilcem regionalne politike eno izmed podlag za učinkovitejše vodenje in usmerjanje razvojnih spodbud. Zdrav ko Počivalšek, mini ster 9

11 10

12 Prostor, regija, razvoj, 11, Ljubljana 2017 UVODNIK Knji ga Pro stor, re gi ja, raz voj od pi ra šte vil na vprašanja, po memb na za iz va ja nje re gio nal ne po li ti - ke in za go tav lja nje sklad ne ga re gio nal ne ga in pro stor ske ga raz vo ja. Pri tem raz no li ke vse bi ne ja sno kažejo na kom pleksnost te ma ti ke in iz kako raz ličnih ko tov je možno gle da ti na raz voj. Uvod na po glav ja obrav na va jo Slo ve ni jo ozi ro ma nje ne re gi je v ce lo ti. Pečar je va je ob li ko va la sintezni ka zal nik za mer je nje bla gi nje ter ga prak tično pre ve ri la na slo ven kih re gi jah, Nared in Mi klavčič osvetlju - je ta ure sničeva nje Stra te gi je pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je na po dročju ur ba ne ga si ste ma in oprem lje no sti sre dišč s sto ri tva mi splošnega po me na, na sled nji po glav ji pa opi su je ta sta nje na trgu stano vanj. Re gional - ni pre gled za ključuje pris pe vek na temo mo de la za oce no re gio nal nih da no sti in kme tij za preu sme ri tev de jav no sti. V dru gem delu so pris pev ki te mat sko in pro stor sko bolj osre do točeni in obrav na va jo vred no te nje pro jek tov s po dročja ko le sars tva v ko roški sta ti stični re gi ji, značil no sti us tvar jal nih lju di v Ljub ljan ski ur ba ni re gi ji, kul tur no in krea tiv no in du stri jo v Ljub lja ni in Ma ri bo ru, me to do lo gi jo za sprem lja nje traj - nost ne ga raz vo ja kraških po kra jin, zem ljiškok njižno ure ja nje cest v Občini Treb nje, upošte va nje na rav nih ne var no sti pri pro stor skem načrto va nju na pri me ru Občine Idri ja, ter na ložbe v ob jek te kul tur ne de - diščine in nji hov vpliv na tu ri stičen raz voj. Zad nji pris pe vek pre sto pi državne meje, in si cer os vet lju je urad no raz voj no po moč Dan ske, Luk sem bur ga in Slovenije. Ne sle pi mo se, da so v knji gi skri ti vsi od go vo ri na ak tual na vprašanja, smo pa pre pričani, da pred - stav lja po mem ben pris pe vek k traj nost ne mu raz vo ju z re zul ta ti ana liz, no vi mi me to do loškimi pri je mi ali z nas ve ti, kako naj re gio nal na in pro stor ska po li ti ka de lu je ta v na prej. Prav tako po sa mez na po glav - ja na ka zu je jo, kako bi k traj nost ne mu re gio nal ne mu in pro stor ske mu raz vo ju lah ko pri sto pi li bolj ce lo vi to, upošte va je vse vi di ke raz vo ja ter poz na va joč sta nje in smer ni ce. Za to so to vrst ne ra zi skave po treb ne tudi v bo doče, pri čemer je tre ba težiti k čim večji si ste ma tično sti ra zi skav, nji ho ve mu med se boj ne mu do pol nje va nju ter tudi nji ho vi prak tični us mer je no sti. Le tako lah ko po li ti ka, zna nost in stro ka tvor - no so de lu je jo in za go tav lja jo učin ko vi to rabo vseh raz po ložlji vih vi rov. dr. Ja nez Na red 11

13 12

14 Prostor, regija, razvoj, 13 29, Ljubljana 2017 SPREMLJANJE REGIONALNEGA RAZVOJA JanjaPečar Urad za ma kroe ko nom ske ana li ze in raz voj Gre gorčičeva uli ca 27, 1000 Ljub lja na Ja nja.pe UDK: 332.1(497.4) IZVLEČEK Spremljanjeregionalnegarazvoja Sprem lja nje re gio nal ne ga raz vo ja je po memb na se sta vi na re gio nal ne po li ti ke. Pri tem je naj po go ste je upo rab lje no me ri lo bru to do mači proi zvod na pre bi val ca, ki je do ber ka zal nik proi zvod nje, a po go sto tudi si no nim bla gi nje. Za ra di večdi men zio nal no sti in ce lo vi to sti pro ce sov, le ta ka zal nik, kot edi no me ri lo raz vo ja, ni do volj. Ven dar pa tudi množica raz no vrst nih ka zal ni kov, ki me ri jo raz voj ne pro ce se v re gi jah, zmanjšuje pre gled nost. V pris pev ku pred stav lja mo se stav lje ni ka zal nik za mer je nje re gio nal ne bla gi nje v Slo ve ni ji kot pri mer poe no stav lje ne ga me ri la za večdi men zio nal ni po jav. Iz ha ja mo iz me to do lo gi je OECD, ki smo jo pri la go di li raz po ložlji vo sti po dat kov in us trez no sti slo ven skim sta ti stičnim re gi jam. Re zul ta te, ki kažejo večjo bla gi njo v za hod ni Slo ve ni ji, smo pri mer ja li s po dob ni mi ana li za mi in z in dek som raz voj ne ogroženo sti. Oba ka zal ni ka sta pri mer no me ri lo za sprem lja nje re gio nal ne ga raz vo ja. KLJUČNE BESEDE re gio nal ni raz voj, sprem lja nje, re gio nal na po li ti ka, kazalni ki, se stav lje ni ka zal ni ki, re gi je, re gio nal na bla gi nja, in deks raz voj ne ogroženo sti ABSTRACT Monitoringregionaldevelopment The most com monly used cri te rion for mea su ring re gio nal de ve lop ment is gross do me stic pro duct per ca pi ta. This is a good indica tor of pro duc tion, but is also of ten used as a synonym for well-being. Ho we ver, owing to the mul ti-di men sio na lity and com ple xity of pro ces ses that af fect the de ve lop ment of re gions, using GDP per ca pi ta alo ne is not enough to mea su re de ve lop ment. On the ot her hand, too wide a ran ge of in di ca tors re du ces trans pa rency. A pos sib le so lu tion is to crea te one com po si te in di ca tor, which shows mul ti di men sio nal phe no me na in a sim pli fied way. The need for such com po si te in di ca tors is ri sing in aca de mic circ les as well as among po licy ma kers and in pub lic com mu ni ca tion. The in di ca tors may vary in terms of con tent. This pa per fo cu ses on a com po si te in di ca tor for mea su ring re gio nal well-being in Slo ve nia. KEY WORDS re gio nal de ve lop ment, mo ni to ring, re gio nal policy, in di ca tors, com po si te in di ca tors, re gions, re gio nal wellbeing, de ve lop ment risk in dex 13

15 Ja nja Pečar 1 Uvod Raz voj v re gi jah je od vi sen od množice de jav ni kov, nji ho ve med se boj ne po ve za no sti in od vi sno - sti. Re zul tat de lo va nja teh de jav ni kov je do ločena stop nja raz vo ja re gi je, pri čemer pri ha ja med re gi ja mi do raz lik. Za ra di raz ličnih raz voj nih de jav ni kov bodo te raz li ke vedno ob sta ja le, pri tem pa mo ra jo ime ti re gi je, ki zao sta ja jo v raz vo ju, možnost do hi te va nja raz vi tejših (Pro duc ti ve Re gions 2016). Ve li ko vlo go ima pri tem re gio nal na po li ti ka, ka te re os nov ni na men je zmanjšati re gio nal ne raz li ke s spod - bu ja njem eko nomske ak tiv no sti v re gi jah (Re gio nal De ve lop ment 2017). V pre te klo sti se je re gio nal na po li ti ka us mer ja la pred vsem v iz boljševa nje in fra struk tu re in s tem za go tav lja nje čim bolj ena ko vred - nih os nov nih raz mer za živ lje nje med re gi ja mi. Te me lji la je predvsem na alo ka ci ji znat nih fi nančnih sred stev, ki pa po go sto niso us pe le zmanjšati raz lik med re gi ja mi. Ko se v re gi jah in fra struk tur ne raz - me re za živ lje nje iz boljšajo, je spod bu ja nje raz vo ja po treb no us me ri ti na ak tiv no sti, ki bodo omo gočale rast in raz voj regij ter bla gi njo pre bi vals tva. Zato je so dob na re gio nal na po li ti ka us mer je na v spod bu - ja nje gos po dar ske ga raz vo ja, ki te me lji na pre poz na va nju last nih raz voj nih pred no sti re gij, last nih vi rih, zla sti člo veških, in ino va cij skih zmog lji vo sti ter spo sob nosti ak ti vi ra nja teh za hi trejši raz voj. Spod bu - ja nje raz vo ja te me lji na raz voj nih pro gra mih. Ta nov pri stop v re gio nal nem raz vo ju (pla ce ba sed re gio nal de ve lop ment) zah te va tudi ob li ko va nje močnih in sti tu cij na re gio nal ni rav ni in so de lo va nje raz ličnih sek torjev in in te re snih sku pin (To ma ney 2010; Bar ca, Mc Cann in Rodríguez-Pose 2012). Us pešnost spod bu ja nja re gio nal ne ga raz vo ja zah te va nje go vo sprot no sprem lja nje z vzpo sta vi tvijo si ste ma ka zal ni kov, ki omo gočajo tudi vred no te nje. Sprem lja nje re gio nal ne ga razvoja je to rej nuj na faza v pro ce su pos peševa nja re gio nal ne ga raz vo ja in običajno po te ka na dva načina. Eno je sprem lja nje, ki je ve za no ne po sred no na iz va ja nje do ločenih ukre pov, ki te me lji jo na raz voj nih pro gra mih. To je stalni pro ces red ne ga zbi ra nja in ana li zi ra nja fi zičnih in fi nančnih po dat kov o sreds tvih, učin kih, re zul ta tih in vpli vih pro gra ma/pro jek ta v skla du z vna prej po stav lje ni mi ci lji. Ti mo ra jo sle di ti lo gi ki pro gra miranja (in ter ven cij ski lo gi ki). Ob li ko van mora biti si stem ka zal ni kov, ki nepo sred no me ri jo učinke, re zul tate in vpli ve iz pe lja nih ak tiv no sti. Po dat kov ni viri za tako sprem lja nje so, po leg urad nih sta ti stičnih podatkov, pred vsem se kun dar ne sta ti sti ke, ki so ne po sred no ve za ne na ob li ko va nje si ste ma po ročanja ob iz va ja - nju kon kretnega pro gra ma. Pri dob lje ni so iz in for ma cij skih si ste mov no sil cev iz va ja nja in sprem lja nja ak tiv no sti. O tem v to krat nem pris pev ku ne bomo go vo ri li. Dru go pa je sprem lja nje re gio nal ne ga raz - vo ja na širši rav ni. Gre za sprem lja nje raz vo ja v re gi jah s pomočjo ka zal ni kov, ki niso ne po sred no po ve za ni z raz voj ni mi pro gra mi, am pak so ve za ni na širši, splošni raz voj re gi je (kon tekst ni ka zal ni ki). Lah ko se do pol nju je jo s se kun dar ni mi po dat ki, pred stav lja jo pa kon tekst, ok vir tudi za po sa mez ne pro gra me/pro - jek te, a se sprem lja nje iz va ja tudi neod vi sno od njih. Na raz voj v re gi jah na mreč vpli va jo raz lični raz voj ni de jav ni ki v širšem oko lju (državi), prav tako pa tudi iz va ja nje raz voj nih pro gra mov v po sa mez nih re - gi jah. Po dat kov ni viri za tako sprem lja nje re gio nalnega raz vo ja so v in sti tu ci jah na državni rav ni, v Slo ve ni ji na pri mer Sta ti stični urad Re pub li ke Slo ve ni je (SURS), Za vod Re pub li ke Slo ve ni je za za po slo va nje (ZRSZ), Agen ci ja za jav no prav ne evi den ce Slo ve ni je (AJPES) in dru ge, ki zbi ra jo, ob de lu je jo in dise mi ni ra jo urad ne sta ti stične po dat ke. Sprem lja nje re gio nal ne ga raz vo ja je tako ve za no na množico raz no vrst nih ka zal ni kov, ki pa po go sto zmanjšajo pre gled nost. Zato se bomo v našem pris pev ku osre do točili na ob - li ko va nje ene ga, se stav lje ne ga ka zal ni ka. Z njim bomo na poe no stav ljen način pri ka za li večdi men zio nal ni po jav bla gi njo pre bi vals tva v re gi jah, kot eno se sta vin re gio nal ne ga raz vo ja in je re zul tat ob sežnejše ana li ze, ob jav lje ne na splet ni stra ni Ura da za ma kroe ko nom ske ana li ze in raz voj (Pečar 2017). 2 Prob le ma ti ka sprem lja nja re gio nal ne ga raz vo ja Sprem lja nje re gio nal ne ga raz vo ja je nuj na ak tiv nost re gio nal ne po li ti ke. S sprem lja njem do bi mo in for ma ci je o iz va ja nju re gio nal ne po li ti ke in z nji mi lah ko vred no ti mo nje ne učinke. Po li ti ka re gional - ne ga raz vo ja ima v Slo ve ni ji že dol go tra di ci jo, saj se ga jo nje ni prvi začetki v leto 1971 (Pečar 1998), ko 14

16 Sprem ljanje re gio nal ne ga raz vo ja je bil spre jet prvi Za kon o ukre pih za pos peševa nje manj raz vi tih ob močij (Za kon o ukre pih 1971), vzpo red no pa je po te ka lo tudi sprem lja nje re gio nal ne ga raz vo ja. V času pred osa mos vo ji tvi jo Slo ve - ni je smo ime li po dat kov ne vire za sprem lja nje re gio nal ne ga raz vo ja do kaj do bro raz vi te, po osa mos vo ji tvi Slo ve ni je in te ri to rial nih spre mem bah na po dročju lo kal ne sa mou pra ve pa so bile re gio nal ne statis ti - ke ne kaj časa močno okr nje ne. Po sto po ma so se te do gra je va le in do pol nje va le. Da nes ima mo re gio nal ne sta ti sti ke raz vi te sko raj na vseh po dročjih, kljub temu pa po go sto še ved no ne mo re mo do - bi ti po dat kov na vseh te ri to rial nih rav neh, saj so pred vsem medna rod no pri mer lji vi raz po ložlji vi pre težno le na rav ni ko he zij ski re gij (NUTS 2). Naj po go ste je upo rab lje no me ri lo za mer je nje raz vo ja in na pred ka v re gi jah je bru to do mači proi - zvod (BDP) na pre bi val ca. To je širo ko upo rab lje no me ri lo proi zvod nje ter za posle no sti in je nuj no po treb no za sprem lja nje eko nom skih ak tiv no sti. Izraženo je v de nar nih eno tah in kot tako zelo upo - rab no, a je pre po go sto tudi si no nim raz vo ja in bla gi nje, ki pa ni sta od vi sna samo od proi zvod nje. To sta kom plek sna po ja va, od vi sna še od vr ste dru gih de jav ni kov, kot so oko lje, izo braz ba, zdrav je, so cial - ne mreže, so cial ni ter okolj ski stroški in dru go. Ne dav na kri za je po ka za la, da po dat ki o BDP lah ko pri kri va jo težave, ki se ko pičijo v gos po dars tvu (Be yond GDP 2016). Po sle dično pri haja do raz lik v sta ti stičnem mer je nju ne ke ga po ja va in per cep ci ji pre bi vals tva o njem, kar lah ko vodi v za va ja joče in ter pre ta ci je bla gi nje pre bi vals tva. Rast BDP na mreč ne za go tav lja av to ma tično tudi ka ko vost nejšega živ lje nja pre bi vals tva. Zato je večdimenzio nal nost po ja vov nuj no tre ba upošte va ti. Sti glitz in so de lav - ci (Sti glitz, Sen in Fi tous si 2008) pred la ga jo združeva nje eko nom skih ka zal ni kov s so cial ni mi in okolj ski mi, kar omo goča večdi men zio nal no ana li zo raz vo ja. Gle de na raz lične vi di ke raz vo ja je pri mer no upo rab - lja ti tudi ka zal ni ke dru gih se sta vin raz vo ja, od vi sno od tega, kaj je os nov ni cilj ana li ze. Pou da rek je lah ko na pri mer na nee na ko sti spo lov, traj nost nem raz vo ju, re gio nal ni kon ku renčno sti. Na re gio nal ni rav - ni je evrop ska ko mi si ja (Re gions ) kot glav ne iz zi ve pri hod nje ga raz vo ja pre poz na la glo ba li za ci jo, de mo graf ske spre mem be, pod neb ne spre mem be in var no, traj nost no ter kon ku renčno ener gi jo. Ti iz zi vi bodo v pri hod nje po glab lja li raz li ke med re gi ja mi in us tvar ja li nove me dre gio nalne raz li ke, zato naj bi jih re gi je upošte va le v pri hod njem raz vo ju. 3 Nova orod ja za sprem lja nje re gio nal ne ga raz vo ja Sta ti stični ka zal ni ki so po memb ni za ob li ko va nje po li tik, ka te rih cilj je na pre dek družbe, oce njevanje nji ho ve us pešno sti, pa tudi za oce nje va nje in vred no te nje de lo va nja trga. Nji ho va vlo ga ra ste. Ker mer - je nje na pred ka le z enim ka zal ni kom ni do volj, je bilo v zad njih dvaj se tih le tih več po sku sov, kako združiti raz lične raz sežno sti raz vo ja, pri čemer so bile upo rab lje ne me to de, ki so to večdi men zio nalnost raz - vo ja upošte va le. Te me to de so: (i) ana li za so cial nih stroškov in ko ri sti (so cial cost-be ne fit analy sis), kjer gre za pre tvor bo raz ličnih stroškov in ko ri sti v de nar no eno to, ki omo goča pri mer ja vo in oce no kompro - mi sov, (ii) ana li za so cial nih stroškov in ko ri sti z upo ra bo sub jek tiv ne oce ne za do voljs tva z življe njem, ki jih pre tvo ri mo v de nar no eno to, (iii) ana li za na pod la gi več me ril (mul ti ple-cri te ria analy sis), ki se upo rab lja kot orod je za iz bi ro med al ter na ti va mi in je v podporo od ločanju in (iv) pre so je vpli vov (Whitby in so de lav ci 2014). Po leg našte tih je zelo po go sta me to da upo ra ba se stav lje ne ga ka zal ni ka, ka te re ga prednost je, da večdi men zio nal nost po ja va pri kaže z enim sa mim ka zal ni kom. Po tre bo po tem izražajo vse po - membne med na rod ne or ga ni za ci je (Združeni na ro di, Sve tov na ban ka, OECD in Evrop ska ko mi si ja) in da nes je raz vi tih že vr sto se stav lje nih ka zal ni kov, kot so na pri mer in deks člo ve ko ve ga raz vo ja (Human De ve lop ment In dex), in deks traj nost ne ga raz vo ja (Su stai nab le Deve lop ment In dex), in deks Evro pa 2020, (In dex Eu ro pa 2020), eko loški od tis (Eco lo gi cal foot print) in po dob no. Nji hov os nov ni na men je pri - ka za ti na pre dek držav/re gij z enim sa mim ka zal ni kom na po dročju, ki je po vse bi ni večdi men zio na len. Se stav lje ni ka zalniki so to rej us trez no orod je za ana li zo kom plek snih, večdi men zio nal nih pro ce - sov in po ja vov. Nji ho va značil nost je, da združuje jo več po sa mičnih ka zal ni kov v sin tez ni ka zal nik, ki ga ime nu je mo tudi kom po zit, kom po zit ni in deks, sin tez ni in deks. Taki ka zalniki so pred vsem pri mer ni 15

17 Ja nja Pečar za ana li zo in pri kaz us pešno sti po li tik, ki so po svo ji na ra vi večdi men zio nal ne, na pri mer na po dročju re gio nal ne ga raz vo ja, pa tudi kon ku renčno sti, bla gi nje, člo ve ko ve ga raz vo ja, oko lja, glo ba li za ci je in podobno. S se stav lje ni mi ka zal ni ki lah ko na mreč ve li ke ko ličine po dat kov ovred no ti mo na re la tiv no eno sta ven in ra zum ljiv način in tako in for ma ci jo pre tvo ri mo v ve de nje, ki je upo rab no tako za ana li - tične na me ne kot za vo de nje po li tik. Zato je vse večji in te res za to vrst ne ka zal nike v aka dem skih kro gih in med ob li ko val ci po li tik in nji ho vo šte vi lo na rašča iz leto v leto. Za ra di eno stav nih me dre gio nal nih pri mer jav na raz ličnih in kom plek snih po dročjih pa so tudi vse bolj upo rab no orod je za jav no ko mu - ni ci ra nje. Za širšo jav nost je namreč po go sto lažje tol mačenje se stav lje ne ga ka zal ni ka, kot pa šte vil nih po sa mičnih ka zal ni kov. Širo ka upo ra ba se stav lje nih ka zal ni kov na po dročjih raz ličnih po li tik sproža tudi vprašanja o nji - ho vi na tančno sti in za nes lji vo sti. Ka ko vost se stav lje ne ga kazal ni ka je na mreč od vi sna od raz po ložlji vo sti smi sel nih sta ti stičnih po dat kov in me to do loških od ločitev, po ve za nih s stan dar di za ci jo (nor ma li za ci - jo), teh ta njem, po stop ki združeva nja po dat kov, manj ka jočimi po dat ki in po dob no (Sta ti stics, Know led ge and 2008). Za ra di tega so lah ko re zul ta ti se stav lje nih ka zal ni kov tudi za va ja joči in iz kriv lje ni, še pose - bej, če se upo rab lja jo za raz vrščanje držav na po dročju za ple te nih in večplast nih eko nom skih po ja vov in ko gre za časov ne pri mer ja ve. Za va ja joči re zul ta ti lahko vo di jo do na pačnih ukre pov po li tik, lah ko pa so tudi pred met ma ni pu la cij, zlo rab. Zato je pri ob li ko va nju se stav lje nih ka zal ni kov zelo po memb - na me to do loška na tančnost in za nes lji vost. Pri tem so mo goči raz lični me to do loški pri sto pi (Hand book on con structing 2008). Kljub na bo ru sta ti stičnih pri sto pov, ki lah ko za go tav lja jo ka ko vost se stav lje ne - ga ka zal ni ka po teh nični pla ti, pa je nje go va ka ko vost še ved no od vi sna pred vsem od vse bin ske pla ti ka zal ni ka. Pri ce lot nem po stop ku ob li ko va nja se stav lje ne ga ka zalnika pa je bis tve na trans pa rent nost. Ide je o upo ra bi se stav lje nih ka zal ni kov so se po ja vi le tudi na po dročju re gio nal ne ga raz vo ja. Na Por tu gal skem so na Na cio nal nem sta ti stičnem ura du v so de lo va nju z Agen ci jo za raz voj no načrto vanje raz vi li sin tez ni indeks re gio nal ne ga raz vo ja (Vala in Pin ho 2011; Pin ho 2015; Re gio nal De ve lop - ment 2016). Ka zal nik upošteva večdi men zio nal nost raz vo ja in s tem pris pe va k bolj ce lo vi te mu po gle du na raz voj. Vključuje kar 65 ka zal ni kov iz treh se sta vin raz vo ja: (i) kon ku renčno sti (25 ka zal ni kov), (ii) ko he zi je (25 ka zal ni kov) in (iii) ka ko vo sti oko lja (15 ka zal ni kov). Za vsa ko od kom po nent izračuna jo sa mo sto jen se stav lje ni in deks, in si cer: (i) in deks kon ku renčno sti, ki meri spo sob nost pro do ra na trge in us tvar ja nja gos po darske ra sti, (ii) in deks ko he ziv no sti, ki meri spre jem lji vost in pra vičnost po go - jev za živ lje nje, traj nost no gos po dar sko in družbeno re pro duk ci jo in te ri to rial no pri vlačnost ter (iii) in deks ka ko vo sti oko lja, ki v širšem smi slu meri okolj ske de jav ni ke za življe nje v re gi jah in okolj sko traj nost nost raz voj ne ga pro ce sa. Iz vseh treh in dek sov se sta vi jo še skup ni in deks re gio nal ne ga raz vo - ja, ki po ve zu je vse tri se sta vi ne. Izračuna va jo ga pe rio dično, na 1,5 leta, za vse por tu gal ske NUTS 3 re gi je. Od po sku sne ga pro jek ta v letu 2009 se je raz vil do po memb ne ga ka zal ni ka v pod po ro po li ti ki. Na pre - prost način ob vešča pre bi val ce in od ločeval ce o do sežkih na po dročju re gio nal ne ga raz vo ja. Po memb no vlo go igra tudi pri pre so ji us pešno sti te ri to rial ne ko he zi je. 65 kazalni kov je na mreč pre težno iz bra nih iz kon tekst nih ka zal ni kov Na cio nal ne ga stra teškega re fe renčnega ok vi ra (NSFR) za ob dob je Zato se je od prve ob ja ve ka zal nik upo rab ljal za sprem lja nje im ple men ta ci je por tu gal ske ga NSFR Vključen je bil tudi v let na po ročila o ko riščenju struk tur nih skla dov na Por tu gal skem. Za ob dob je je bil upošte van kot pred hod na po go je nost za por tu gal ski Part ner ski spo ra zum. Od leta 2013 se ka zal nik upo rab lja tudi v pro ce su od ločanja v fi nančni za ko no daji na lo kal ni rav ni. Se stav lje ne ka zal ni ke že ne kaj časa upo rab lja mo tudi pri sprem lja nju re gio nal ne ga raz vo ja Slo ve - ni je. Raz voj ni in deks na rav ni ta krat nih občin, ob jav ljen ko nec 90-ih let prejšnje ga sto let ja v Po ročilu o člo ve ko vem raz vo ju (Hanžek in sode lav ci 1998), je bil eden pr vih se stav lje nih ka zal ni kov na po dročju re gio nal ne ga raz vo ja. Vse bin sko in me to do loško je bil po do ben in dek su člo ve ko ve ga raz vo ja. Se stav - ljen je bil na mreč iz treh se sta vih: do hod ka, izo braz be in zdrav ja. Na Inšti tu tu za eko nomska ra zi sko va nja v Ljub lja ni so stro kov nja ki raz vi li oce no raz voj nih možno sti re gij (Pečar in Fa rič 2000). Ta je bila se stav lje na iz 36 ka zal ni kov, ki so bili raz de lje ni na 6 sku pin. Ka zal ni ki so bili tako kvan ti ta - tiv ni kot kva li ta tiv ni. Iz te oce ne so kasne je raz vi li in deks raz voj ne ogroženo sti, ki je bil v slo ven sko 16

18 Sprem ljanje re gio nal ne ga raz vo ja re gio nal no po li ti ko uve den leta 2001 s Stra te gi jo re gio nal ne ga raz vo ja Slo ve ni je (Stra te gi ja re gio nal - ne ga 2001) in je bil upo rab ljen kot me ri lo za do de lje va nje re gio nal nih spod bud. Ta indeks se je ka sne je do gra dil in bil vključen tudi v za ko no da jo s po dročja re gio nal ne ga raz vo ja (Pečar in Ka vaš 2006; Sklep o raz vr sti tvi 2006). Upo rab ljal se je kot me ri lo za fi nan ci ra nje na log na re gio nal ni rav ni iz držav ne - ga pro računa in za do de lje vanje dru gih re gio nal nih spod bud. Za novo pro gram sko ob dob je je bil in deks raz voj ne ogroženo sti me to do loško do pol njen. Vključuje 14 ka zal ni kov raz vi to sti, raz vojnih možno sti in ogroženo sti, na os no vi ka te rih raz vršča raz voj ne re gi je (NUTS 3), po stopnji raz vi to sti (Pravil - nik o raz vr sti tvi raz voj nih 2014). Upo rab lja se za sprem lja nje re gio nal ne ga raz vo ja (Za kon o spod bu ja nju sklad ne ga 2011). 4 Me to do lo gi ja se stav lje ne ga ka zal ni ka za mer je nje re gio nal ne bla gi nje Se stav lje ni ka zal ni ki so pri mer ni za sprem lja nje tudi dru gih večdi men zio nal nih po ja vov, kot je na pri mer bla gi nja pre bi vals tva. Re gio nal ni ka zal ni ki bla gi nje od kri va jo, da so države tudi zno traj he tero - ge ne, saj se re gi je raz li ku je jo po možno stih za po sli tve, do stop no sti do izo braževa nja, sto ri tev, ka ko vo sti oko lja in po dob no. Te raz li ke, ki se si cer skri je jo v na cio nal nem pov prečju, po memb no pris pe va jo k bolj real ni sli ki bla gi nje pre bi vals tva v državi. Nji ho vo ra zu me va nje pa pri po mo re k ob li ko va nju jav nih po - li tik in is ka nju si ner gij za boljše do se ga nje za stav lje nih ci ljev tudi na dru gih po dročjih raz vo ja, tako re gij kot ce lot ne države. Tudi v Slo ve ni ji so se ra zi sko val ci uk var ja li z ra zi ska va mi bla gi nje na nižjih te ri to rial nih rav neh, in si cer v občinah (Ro van, Ma lešič in Bre gar 2009; Ma lešič, Ro van in Bre gar 2010; Ma lešič 2014) in statistič - nih re gi jah. Na rav ni sta ti stičnih re gij so ra zi sko val ci is ka li pred vsem po ve za vo med bla gi njo in zdrav jem pre bi vals tva (Šprah, No vak in Fridl 2014). Med 70 ka zal ni ki, ki jih vključuje ta ra zi skava in so raz vrščeni v 16 po dročij, jih je kar 30 po ve za nih z zdrav jem. Ra zi ska va sle di me to do loškim pri po ročilom Or gani - za ci je za eko nom sko so de lo va nje in raz voj (OECD), ven dar ne vključuje sub jek tiv nih ka zal ni kov bla gi nje. Tudi v tem pris pev ku bomo pri kazali pri mer se stav lje ne ga ka zal ni ka za mer je nje re gio nal ne bla - gi nje v Slo ve ni ji, ki te me lji na me to do lo gi ji za mer je nje bla gi nje na re gio nal ni rav ni v 362 re gi jah držav OECD, ki us tre za jo te ri to rial ni rav ni NUTS 2 (OECD Re gio nal 2016). Za Slo ve ni jo smo ana li zo naredi li za sta ti stične re gi je, ki so na rav ni NUTS 3. Ker za vse ka zal ni ke po tej me to do lo gi ji ni ma mo na vo ljo vseh po dat kov na NUTS 3 rav ni, smo ne ka te re ka zal ni ke pri la go di li raz po ložlji vo sti in pri mer no sti za slo ven ske sta ti stične re gi je. Nabor ka zal ni kov je raz vi den iz pre gled ni ce 1. Raz po ložlji vi po dat ki niso na vseh po dročjih ena ko ka ko vost ni. To ve lja pred vsem za an ket ne po - dat ke (tri je ka zal ni ki), kjer smo za ra di majh no sti vzor ca zaz na li večje slučajne vpli ve. Zato smo za an ket ne po dat ke upo ra bi li pov prečje zad njih treh raz po ložlji vih let. V pri me ru, ko za ne ka te re ka zal ni ke ni bilo raz po ložlji vih po dat kov, smo upo ra bi li na do mest ne ka zal ni ke. Tako smo za do stop nost do sto ri tev upora - bi li po dat ke pro jekt ne na lo ge (Drob ne in Pa li ska 2015; Drob ne 2016) o do stop no sti z av tom do priključkov av to cest in hi trih cest, izračuna ne s po močjo pro stor ske ana li ze z GIS a pli ka ci jo. Pred po stav lja mo na - mreč, da hi trejša do stop nost pre bi vals tva do pri ključka na av to ce sto ali hi tro ce sto po me ni tudi hi trejšo do stop nost do raz ličnih sto ri tev. Podobno smo upošte va li tudi do stop nost do splošnih bol nic, kjer je ta ka zal nik eden od treh, po leg pričako va ne ga tra ja nja živ lje nja in stop nje umr lji vo sti, iz ka te rih smo izračuna li enot ni ka zal nik za po dročje zdrav ja. Iz našte tih ka zal ni kov smo ob li ko va li ses tav lje ni ka zal nik, ki smo ga poi me no va li ka zal nik re gio - nal ne bla gi nje. Se stav ljen je iz treh se sta vin (i) ma te rial ne bla gi nje, (ii) ka ko vo sti živ lje nja in (iii) sub jek tiv ne bla gi nje. Vsa ka od kom po nent vključuje de jav ni ke, ki so ključni za mer je nje regional ne bla gi nje. Me - ri mo jih s ka zal ni ki, ki so na ni za ni v četr ti ko lo ni pre gled ni ce 1. Pri tem smo upo ra bi li urad ne sta ti stične po dat ke, ki smo jih do pol ni li tudi z re zul ta ti an ket. Do pol nje va nje sta ti stičnih ka zal ni kov s sub jek tiv - ni mi je po memb no zato, ker an ke te odražajo per cep ci jo, zaz na va nje pre bi vals tva, ki se lah ko raz li ku je od sta ti stičnih po dat kov in je ti ne mo re jo za je ti. 17

19 Ja nja Pečar Pre gled ni ca 1: Pri mer ja va ka zal ni kov za mer je nje re gio nal ne bla gi nje OECD re gij (NUTS 2) in slo ven skih sta ti stičnih re gij (NUTS 3) (OECD Re gio nal 2016; av to ri ca). teme ka zal ni ki za re gi je OECD ma te rial ni po go ji do ho dek raz po ložlji vi do ho dek na pre bi val ca (v USD PPP) za po sli tev stop nja de lov ne ak tiv no sti (15 64 let), v % stop nja brez po sel no sti, v % sta no va nje/bi va nje šte vi lo sob na ose bo v sta no va nju ka ko vost živ lje nja zdrav je pričako va no tra ja nje živ lje nja ob rojs tvu (leta) stan dar di zi ra na stop nja umr lji vo sti, sku paj izo braz ba % za po sle nih z naj manj sred njo izo braz bo oko lje oce nje na pov prečna iz po stav lje nost zra ku, one snaženim s PM 2,5 del ci (sa te lit ski po dat ki) var nost šte vi lo umo rov na pre bi val cev vključenost v družbo vo lil na ude ležba, v % do stop nost do sto ri tev % gos po dinj stev s širo ko pa sov nim do sto pom do inter ne ta sub jek tiv na bla gi nja so cial ni ka pi tal % pre bi vals tva, ki po roča, da ima ne ko ga, na ka te re ga se lah ko obr ne v sti ski za do voljs tvo z živ lje njem sa moo ce na pov prečnega za do voljs tva z živ lje njem na ska li 0 10 točk 18

20 Sprem ljanje re gio nal ne ga raz vo ja ka zal ni ki za sloven ske sta ti stične re gi je opom ba 1. raz po ložlji vi do ho dek na pre bi val ca, Ka zal nik je za slo ven ske re gi je na vo ljo v EUR in ne v PPP/PPS, 2015 (v EUR, fik sni tečaj) ki se upo rablja za med na rod ne pri mer ja ve. 2. stop nja de lov ne ak tiv no sti (20 64 let), Upošte va li smo de lov no spo sob no pre bi vals tvo v sta ro sti let, 2015, v % (re gi str ski po dat ki) kot ga upošteva tudi Strate gi ja Evro pa 2020 (2010). Upošte va ni so re gi str ski po dat ki. Vir je isti kot pri stop nji brez po sel no sti. 3. stop nja re gi stri ra ne brez po sel no sti, Upošte va ni so re gi str ski po dat ki, ki med na rod no niso pri mer lji vi. 2015, % Med narodno pri mer lji vi po dat ki iz an ke te Ak tiv no in neak tiv no pre bi vals tvo (SURS) so ne za nes lji vi za kar tret ji no sta ti stičnih re gij. 4. stop nja pre na se lje no sti, Ka zal nik je ne ko li ko pri re jen gle de na ti ste ga, ki ga upo rab lja (od sto tek oseb, ki živi v sta no vanjih OECD. Vir je An ke ta o živ ljenj skih po go jih EU-SILC (SURS), s pre majh nim šte vi lom sob gle de na ki je med na rod no pri mer lji va. šte vi lo čla nov gos po dinjs tva). 5. pričako va no tra ja nje živ lje nja Ka zal nik je med na rod no pri mer ljiv. ob rojs tvu (leta), stan dar di zi ra na stop nja umr lji vo sti, Ka zal nik je medna rod no pri mer ljiv. Stan dar di zi ran je na evrop sko sku paj, 2015 po pu la ci jo. 7. do stop nost z av tom z lo ka cij, z vsaj V me to do lo gi ji OECD tega ka zal ni ka ni. Za slo ven ske re gi je smo enim stal nim pre bi val cem do splošnih ga upošte va li, ker je fi zična do stop nost do zdravs tve nih sto ri tev bol nišnic, 2015, v min. v Slo ve ni ji prob le ma tična in po sred no vpli va na zdrav je. 8. % za po sle nih z naj manj ter ciar no Za ra di vi so ke ga de leža za po sle nih s sred nješolsko izo braz bo izo braz bo, 2015 v Slo ve ni ji smo ka zal nik pri la go di li. 9. % prečiščene od pad ne vode z vsaj Po dat kov o one snaženo sti zra ka na re gio nal ni rav ni ni na vo ljo se kun dar nim čiščen jem v iz puščeni za ra di še ne do de la ne me to do lo gi je, zato smo upo ra bi li na do mest ni od pad ni vodi, 2015 ka zal nik. 10. šte vi lo ob so je nih (pol no let nih in Zaradi majh ne ga šte vi la umo rov v Slo ve ni ji smo ka zal nik mla do let nih) na 1000 pre bi val cev, 2015 pri la go di li. 11. vo lil na ude ležba, 2014, v % Upošte va li smo držav noz bor ske vo li tve. 12. do stop nost z av tom iz lo ka cij, z vsaj Po dat kov o širo ko pa sov nem do sto pu do in ter ne ta na re gio nal ni enim stal nim pre bi val cem do pri ključka rav ni ni na vo ljo, zato smo upo ra bi li na do mest ni ka zal nik, na av to ce sto ali hi tro ce sto, 2015, v min. s ka te rim po sred no me ri mo do stop nost do sto ri tev, s pred po stav ko, da je do stop nost do sto ri tev od vi sna tudi od fi zične do stop no sti. 13. % pre bi vals tva, ki po roča, da ima Za izračun ka zal ni ka je na vo ljo med na rod no pri mer ljiv po da tek ne ko ga, na ka te re ga se lah ko obr ne iz Evrop ske družbo slov ne ra zi ska ve (ESS) (FDV 2010, 2012, 2014). v sti ski, sa moo ce na pov prečnega za do voljs tva Za izračun ka zal ni ka je na vo ljo med na rod no pri mer ljiv po da tek z živ lje njem na ska li 0 10 točk, iz An ke te o živ ljenj skih po go jih EU-SILC (SURS). 19

21 Ja nja Pečar V končnem izračunu se stav lje ne ga ka zal ni ka bla gi nje smo upošte va li po en ka zal nik v ok vi ru po - sa mez ne teme. V pri me ru več ka zal ni kov za eno temo (za po sli tev, zdrav je) smo iz stan dar di zi ra nih vred no sti ka zal ni kov izračuna li pov prečje in tako do bi li en ka zal nik za temo. V končnem izračunu se - stav lje ne ga ka zal ni ka re gio nal ne bla gi nje smo tako upošte va li 11 ka zal ni kov. Upo ra bili smo po dat ke za leto 2015, ra zen za vo lil no ude ležbo, kjer smo upošte va li držav noz bor ske vo li tve leta Za ka - zal ni ke, kjer je vir an ke ta, smo upošte va li tri let no pov prečje zad njih raz po ložlji vih let. V na dalj njem izračunu smo ka zal ni ke poe no ti li tako, da smo jih stan dar di zi ra li in iz njih izračuna li pov prečje. Za stan dar di za ci jo smo upo ra bi li me to do min-max. Pov prečje stan dar di zi ra nih vred no sti smo pri ka za li na ska li od Kljub po manj klji vo stim ana li ze za ra di slabših po dat kov nih vi rov na ne ka te rih po dročjih oce nju - je mo, da kaže ana li za do bro sli ko re gio nal ne bla gi nje v Slo ve ni ji. Me to do lo gi jo izračuna bo v pri hod nje po treb no do gra je va ti, saj pričaku je mo, da se bodo tudi re gio nal ne sta ti sti ke še do pol nje va le in iz boljšale. 5 Re zul ta ti ana li ze Po po dob no sti ka zal ni kov bla gi nje lah ko sta ti stične re gi je uvr sti mo v štiri sku pi ne. V prvi sku pi - ni so osred nje slo ven ska, go renj ska in go riška re gi ja. Te ima jo vred nost se stav lje ne ga ka zal ni ka med 8,3 in 6,8. Vi so ke vred no sti ima jo pred vsem na po dročju zadovoljs tva z živ lje njem, do hod kov, vključeno - sti v družbo, do sto pa do sto ri tev in var no sti. Ugod na sta ka zal ni ka za po sli tve. Najšib kejše pa so na po dročju so cial ne ga ka pi ta la, še po se bej go riška re gi ja. V dru go sku pi no smo uvr sti li obal no-kraško in pri mor sko-no tranj sko re gi jo. Ti dve re gi ji ima ta vred nost ka zal ni ka bla gi nje 6,3 in 6,2. Vi so ke vred no sti do se ga ta pred vsem na po dročju do hod ka, za - do voljs tva z živ lje njem, do stop no sti do sto ri tev in var no sti. Tudi možno sti za po sli tve so v re gi jah raz me ro ma do bre. Slabša pa sta ka zal ni ka sub jek tiv ne bla gi nje, še po se bej so cial ni ka pi tal v obal nokraški re gi ji. Pre gled ni ca 2: Ka zal ni ki ma te rial ne bla gi nje, 2015 (SURS; last ni izračuni; Šte vil ke v tret ji vr sti ci pregled ni ce se na našajo na šte vil ke ka zal ni kov iz pre gled ni ce 1). ma te rial na bla gi nja do ho dek za po sli tev sta no va nje regije po mur ska ,1 18,9 10,8 po drav ska ,7 13,6 14,3 ko roška ,4 11,5 11,2 sa vinj ska ,1 13,3 13,2 za sav ska ,6 15,2 22,1 po sav ska ,9 13,6 19,2 ju govz hod na Slo ve ni ja ,8 13,0 14,9 osred nje slo ven ska ,2 11,0 15,9 go renj ska ,0 8,6 16,0 pri mor sko-no tranj ska ,3 11,1 10,8 go riška ,4 10,3 12,0 obal no-kraška ,2 11,0 16,5 Slo ve ni ja ,4 12,3 14,7 20

22 Sprem ljanje re gio nal ne ga raz vo ja Pre gled ni ca 3: Ka zal ni ki ka ko vo sti živ lje nja, 2015 (SURS; NIJZ; DVK; Drob ne 2016; last ni izračuni; Šte vil ke v tret ji vr sti ci pre gled ni ce se na našajo na šte vil ke ka zal ni kov iz pre gled ni ce 1). ka ko vost živ lje nja zdrav je izo braz ba oko lje var nost vključenost do stop v družbo do sto ri tev regije po mur ska 79,4 628, ,1 45,4 3,6 46,4 18 po drav ska 79,1 618, ,9 56,7 3,6 48,2 13 ko roška 79,5 592, ,5 22,2 2,7 51,7 60 sa vinj ska 79,4 599, ,3 20,5 2,9 50,9 18 za sav ska 79,1 599, ,3 45,6 1,8 53,7 24 po sav ska 79,4 608, ,0 35,6 3,1 48,2 19 ju govz hod na Slo ve ni ja 79,7 597, ,0 64,8 4,9 50,4 29 osred nje slo ven ska 81,5 480, ,4 60,3 2,4 56,2 10 go renj ska 81,5 490, ,2 52,8 1,8 53,5 14 pri mor sko-no tranj ska 80,3 561, ,8 27,7 2,4 51,6 21 go riška 80,9 528, ,9 43,6 1,6 54,3 25 obal no-kraška 81,4 497, ,8 74,8 3,0 48,0 9 Slo ve ni ja 80,6 552,2 31,8 45,9 3,3 51,7 Pre gled ni ca 4: Ka zal ni ki sub jek tiv ne bla gi nje in se stav lje ni ka zal nik re gio nal ne bla gi nje, 2015 (FDV; SURS; last ni izračuni; Šte vil ke v tret ji vr sti ci pre gled ni ce se na našajo na šte vil ke ka zal ni kov iz pre gled ni ce 1). sub jek tiv na bla gi nja se stav lje ni so cial ni ka pi tal za do voljs tvo z živ lje njem ka zal nik regije bla gi nje po mur ska 94,8 6,7 3,2 po drav ska 98,4 6,9 5,0 ko roška 98,8 6,7 4,8 sa vinj ska 93,9 6,9 4,8 za sav ska 95,4 6,7 4,5 po sav ska 90,4 6,8 3,5 ju govz hod na Slo ve ni ja 89,6 7,0 4,7 osred nje slo ven ska 93,6 7,2 8,3 go renj ska 94,7 7,1 7,5 pri mor sko-no tranj ska 94,1 7,0 6,2 go riška 90,8 7,1 6,8 obal no-kraška 90,5 7,0 6,3 Slo ve ni ja 94,5 7,0 Sli ka 1: Ka zal ni ki re gio nal ne bla ginje za sta ti stične re gi je (GURS; SURS; FDV; NIJZ; DVK; Drob ne 2016; last ni izračuni). p str

23 Ja nja Pečar osrednjeslovenska povprečje Slovenije obalno kraška povprečje Slovenije zadovoljstvo z življenjem dohodek 10 zaposlitev zadovoljstvo z življenjem dohodek 10 zaposlitev socialni kapital 5 stanovanje socialni kapital 5 stanovanje dostop do storitev 0 zdravje dostop do storitev 0 zdravje vključenost vdružbo izobrazba vključenost vdružbo izobrazba varnost okolje varnost okolje Vir: SURS, anketa SILC, FDV, NIJZ, DVK, FGG, preračuni avtorica. Vir: SURS, anketa SILC, FDV, NIJZ, DVK, FGG, preračuni avtorica. savinjska povprečje Slovenije jugovzhodna Slovenija povprečje Slovenije zadovoljstvo z življenjem dohodek 10 zaposlitev zadovoljstvo z življenjem dohodek 10 zaposlitev socialni kapital 5 stanovanje socialni kapital 5 stanovanje dostop do storitev 0 zdravje dostop do storitev 0 zdravje vključenost vdružbo izobrazba vključenost vdružbo izobrazba varnost okolje varnost okolje Vir: SURS, anketa SILC, FDV, NIJZ, DVK, FGG, preračuni avtorica. Vir: SURS, anketa SILC, FDV, NIJZ, DVK, FGG, preračuni avtorica. podravska povprečje Slovenije koroška povprečje Slovenije zadovoljstvo z življenjem dohodek 10 zaposlitev zadovoljstvo z življenjem dohodek 10 zaposlitev socialni kapital 5 stanovanje socialni kapital 5 stanovanje dostop do storitev 0 zdravje dostop do storitev 0 zdravje vključenost vdružbo izobrazba vključenost vdružbo izobrazba varnost okolje varnost okolje Vir: SURS, anketa SILC, FDV, NIJZ, DVK, FGG, preračuni avtorica. Vir: SURS, anketa SILC, FDV, NIJZ, DVK, FGG, preračuni avtorica. 22

24 Sprem ljanje re gio nal ne ga raz vo ja gorenjska povprečje Slovenije goriška povprečje Slovenije zadovoljstvo z življenjem dohodek 10 zaposlitev zadovoljstvo z življenjem dohodek 10 zaposlitev socialni kapital 5 stanovanje socialni kapital 5 stanovanje dostop do storitev 0 zdravje dostop do storitev 0 zdravje vključenost vdružbo izobrazba vključenost vdružbo izobrazba varnost okolje varnost okolje Vir: SURS, anketa SILC, FDV, NIJZ, DVK, FGG, preračuni avtorica. Vir: SURS, anketa SILC, FDV, NIJZ, DVK, FGG, preračuni avtorica. pomurska povprečje Slovenije primorsko notranjska povprečje Slovenije zadovoljstvo z življenjem dohodek 10 zaposlitev zadovoljstvo z življenjem dohodek 10 zaposlitev socialni kapital 5 stanovanje socialni kapital 5 stanovanje dostop do storitev 0 zdravje dostop do storitev 0 zdravje vključenost vdružbo izobrazba vključenost vdružbo izobrazba varnost okolje varnost okolje Vir: SURS, anketa SILC, FDV, NIJZ, DVK, FGG, preračuni avtorica. Vir: SURS, anketa SILC, FDV, NIJZ, DVK, FGG, preračuni avtorica. posavska povprečje Slovenije zasavska povprečje Slovenije zadovoljstvo z življenjem dohodek 10 zaposlitev zadovoljstvo z življenjem dohodek 10 zaposlitev socialni kapital 5 stanovanje socialni kapital 5 stanovanje dostop do storitev 0 zdravje dostop do storitev 0 zdravje vključenost vdružbo izobrazba vključenost vdružbo izobrazba varnost okolje varnost okolje Vir: SURS, anketa SILC, FDV, NIJZ, DVK, FGG, preračuni avtorica. Vir: SURS, anketa SILC, FDV, NIJZ, DVK, FGG, preračuni avtorica. 23

25 Ja nja Pečar Tret ja sku pi na je najšte vil nejša in raz li ke med re gi ja mi so naj manjše. Re gi je ima jo vred nost ka zal - ni ka med 5 in 4,5. V tej sku pi ni so: po drav ska, sa vinj ska, ko roška, jugovzhod na Slo ve ni ja, in za sav ska re gi ja. Ne ka te re re gi je v tej sku pi ni so pre cej raz no li ke, kot na pri mer ko roška, ki iz sto pa po dru gem naj višjem raz po ložlji vem do hod ku na pre bi val ca na eni stra ni in naj nižjim za do voljs tvom z živ lje njem na dru gi stra ni. V četr ti sku pi ni sta dve re gi ji, po sav ska in po mur ska s ka zal ni ko ma v vred no sti 3,5 in 3,2. Po sav - ska re gi ja ima pri večini ka zal ni kih vred no sti, ki so med naj slabšimi. Po mur ska re gi ja pa je zelo raz no li ka. Na ne ka te rih po dročjih ima zelo vi so ke vred nosti, na pri mer sta no vanj ske raz me re, do stop nost do sto - ri tev in so cial ne ga ka pi ta la, na dnu pa je pri večini ka zal ni kih, na pri mer na po dročju do hod kov, za po sli tve, izo braz be za po sle nih in vključeno sti v družbo. Dob lje ne re zul ta te smo pri mer ja li tudi s se stav lje nim ka zal ni kom, ki ga upo rab lja mo za sprem lja - nje re gio nal ne ga raz vo ja (IRO). V ka zal nik IRO je vključenih več eko nom skih ka zal ni kov in no be ne ga sub jek tiv ne ga. Pričako va li bi, da je v re gi jah, ki so po eko nom skih ka zal ni kih uspešnejše in tako manj raz voj no ogrožene, tudi bla gi nja pre bi vals tva večja. Ven dar ni ved no tako. Ju govz hod na Slo ve ni ja je na pri mer gle de na ka zal nik IRO med naj manj raz voj no ogroženi mi re gi ja mi, ka zal nik re gio nal ne bla gi - nje pre bi vals tva pa temu ne sle di. Obrat no pa je pri mor sko-no tranj ska re gi ja po ka zal ni ku re gio nal ne bla gi nje uvrščena višje, kot bi pričako va li gle de na nje no raz voj no ogroženost. 6 Di sku si ja in sklep Os nov ni cilj ra zi ska ve je bil, kako sprem lja ti re gio nal ni raz voj na poe no stav ljen način. Ugo tav ljamo na mreč, da je re gio nal ni raz voj tre ba sprem lja ti z vr sto ka zal ni ki, da za ja me mo večplast nost in ce lo vi - tost nje go ve ga raz vo ja. Ker množica ka zal ni kov zmanjšuje pre gled nost, si lah ko po ma ga mo s se stav lje ni mi ka zal ni ki. Ti omo gočajo te ri to rialno pri mer ja vo kom plek snih in večdi men zio nal nih po ja vov na poe - no stav ljen način zgolj z enim ka zal ni kom. Zato so se stav lje ni ka zal ni ki pre poz na ni kot ko rist no orod je ana li ti kov in ra zi sko val cev, pri mer ni pa so tudi za oce nje va nje in ana li zo po li tik ter javno ko mu ni cira - nje. Za ni ma nje za nje ra ste v aka dem skih kro gih, me di jih, pa tudi med ob li ko val ci po li tik in od ločeval ci. Z nji mi lah ko pri kažemo raz voj na raz ličnih po dročjih, pri tem pa mo ra jo biti po sa mični ka zal ni ki vse - bin sko smi sel ni in pri mer no raz po ložljivi. Po leg pred no sti ima jo se stav lje ni ka zal ni ki tudi sla bo sti. Ob li ko va nje se stav lje ne ga ka zal ni ka mora biti trans pa rent no, si cer je lah ko iz bor ka zal ni kov in uteži pri stran ski. To lah ko vodi v pre več pos plošena spo ročila ali za va ja joče za ključke in posle dično v ne - ustrez ne ukre pe. Zato mora biti iz bor ka zal ni kov skr ben in pre teh tan z ja sno me to do lo gi jo izračuna, pri tol mačenju sin tez ne ga ka zal ni ka pa se mo ra mo vračati tudi k iz vor nim ka zal ni kom in po dat kom. Kljub tem sla bo stim oce nju je mo, da so lah ko do bra do pol ni tev urad ne re gio nal ne sta ti sti ke. Po vzoru Portu gal ske pa bi bilo mo goče ob li ko va li tudi se stav lje ni ka zal nik, ki bi bil v pod po ro vse bin ske mu sprem - lja nju in vred no te nju ko he zij ske po li ti ke v Slo ve ni ji. Ana li za bla gi nje z upo ra bo se stav ljenega ka zal ni ka je po ka za la, da ima jo re gi je v za hod ni Slo ve ni ji višjo bla gi njo kot re gi je v vzhod ni Slo ve ni ji, pri čemer po zi tiv no naj bolj iz sto pa osred nje slo ven ska re - gi ja. To se ne raz li ku je od do se da njih ana liz bla gi nje v Slo ve ni ji. Ka zal nik smo pri merjali še s se stav lje nim ka zal ni kom IRO, ki je tudi se stav ljen iz šti ri naj stih po sa mičnih ka zal ni kov, ven dar je med nji mi več eko nom skih, ni pa sub jek tiv nih ka zal ni kov. Tudi IRO kaže, da je raz voj no manj ogrožena za hod na Slo - ve ni ja. Pri po drob nejši pri mer javi opa zi mo, da ima jo ne ka te re re gi je, ki so po eko nom skih ka zal ni kih us pešnejše in manj raz voj no ogrožene, nižjo bla gi njo, kot bi pričako va li gle de na nji ho vo eko nom sko Sli ka 2: Re gio nal na blaginja leta 2015 (GURS; SURS; FDV; NIJZ; DVK; Drob ne 2016; izračuni in karto gra fi ja av to ri ca). p Sli ka 3: In deks raz voj ne ogroženo sti leta 2016 (GURS; SURS; ARSO; URSZR; DRI; izračuni in kartogra fi ja av to ri ca). p str

26 Sprem ljanje re gio nal ne ga raz vo ja goriška obalno kraška koroška gorenjska savinjska zasavska osrednjeslovenska primorsko notranjska jugovzhodna Slovenija podravska posavska pomurska Regionalna blagina, SLO=100 < 75 >= 75 < 100 >= 100 < 125 >= 125 meja kohezijske regije (NUTS 2) meja kohezijske regije (NUTS 3) km 25

27 Ja nja Pečar goriška obalno kraška koroška gorenjska savinjska zasavska osrednjeslovenska primorsko notranjska jugovzhodna Slovenija podravska posavska pomurska Indeks razvojne ogroženosti, 2016, SLO=100 (večji indeks pomeni večjo razvojno ogroženost) < 75 >= 75 < 100 >= 100 < 125 >= 125 meja kohezijske regije (NUTS 2) meja kohezijske regije (NUTS 3) km 26

28 Sprem ljanje re gio nal ne ga raz vo ja us pešnost (na pri mer ju govz hod na Slo ve ni ja) ozi ro ma obrat no (na pri mer pri mor sko-no tranjska re - gi ja). Ju govz hod na Slo ve ni ja je na mreč med naj manj raz voj no ogroženi mi re gi ja mi za ra di ugod nih gos po dar skih ka zal ni kov, med tem ko je po bla gi nji pre bi vals tva pod pov prečna. To po tr ju je ugo to vi - tev o večdi men zio nal no sti poj ma bla gi nje, saj ta ni od visna le od do hod kov, pač pa na njo vpli va jo še dru gi de jav ni ki ka ko vo sti živ lje nja in sub jek tiv no zaz na va nje bla gi nje. Kljub po manj klji vo stim ana li ze za ra di slabših po dat kov nih vi rov na re gio nal ni rav ni oce nju je mo, da je pred stav lje na me to do lo gi ja z upo ra bo ses tav lje ne ga ka zal ni ka pri mer na oce na re gio nal ne bla gi - nje v Slo ve ni ji, ki pa jo bo v pri hod nje tre ba še do pol nje va ti in iz gra je va ti v skla du z raz po ložlji vost jo re gio nal nih sta ti stik. Upo ra bi li smo po dob no me to do kot do se da nje ana li ze bla gi nje v Sloveniji, ven - dar bis tve no manjše šte vi lo ka zal ni kov. Oce nju je mo, da to ne zmanjšuje vred no sti ana li ze, jo pa poe no sta vi. Pri večjem na bo ru ka zal ni kov je večja možnost pod va ja nja ali iz ključeva nja ka zal ni kov. V naši ana li - zi smo iz na bo ra upo rab lje nih ka zal nikov izračuna li še se stav lje ni ka zal nik. 7 Viri in li te ra tu ra Bar ca, F., Mc Cann, P., Rodríguez-Pose, A. 2012: The case for re gio nal de ve lop ment in ter ven tion, Pla ce-ba sed ver sus pla ce-neu tral ap proac hes. Jour nal of re gio nal scien ce Med mrežje: ne li brary.wi ley.com/doi/ /jors is sue-1/is sue toc ( ). Be yond GDP: Re gio nal de ve lop ment in di ca tors Med mrežje: ro parl.eu ro pa.eu/ think tank/en/do cu ment.html?re fe ren ce=eprs_bri(2016) ( ). Drob ne, S. 2016: Pov prečna do stop nost do najb ližjega pri ključka na av to ce sto ali hi tro ce sto po občinah Re pub li ke Slo ve ni je v letu Pro jekt na na lo ga, Fa kul te ta za grad be ništvo in geo de zi jo Uni verze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Drob ne, S., Pa li ska, D. 2015: Ave ra ge trans port ac ces si bilty of the Slo ve nian mu ni ci pa li ties to the nearest mo tor way or ex press way ac cess point. Geo det ski vest nik Med mrežje: det skivest nik.com/sl/?op tion=com_con tent&view=ar tic le&id=37:gv-57-4-eng&ca tid=23:pub li ca tions ( ). DVK: Državna vo lil na ko mi si ja. Med mrežje: dex.php/si/ar hiv-dr zav ni-zbor-rs/ leto-2014-pred ca sne-vo li tve ( ). Evro pa Stra te gi ja za pa met no, traj nost no in vključujočo rast. Evrop ska ko mi si ja. Bru selj, Med mrežje: ro pa.eu/eu ro pe2020/tar gets/eu-tar gets/in dex_sl.htm ( ). FDV 2010: Ban ka družbo slov nih po dat kov. Cen ter za ra zi sko va nje jav ne ga mne nja in množičnih komunika cij pri Fa kul te ti za družbene vede Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. FDV 2012: Ban ka družbo slov nih po dat kov. Cen ter za ra zi sko va nje jav ne ga mne nja in množičnih komunika cij pri Fa kul te ti za družbene vede Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. FDV 2014: Ban ka družbo slov nih po dat kov. Cen ter za ra zi sko va nje jav ne ga mne nja in množičnih komunika cij pri Fa kul te ti za družbene vede Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Hand book on con struc ting com po si te in di ca tors: met ho do logy and user gui de OECD and JRC EU. Med mrežje: boo kon con struc ting com po si tein di ca tor smetho - do log yan du ser gui de.htm ( ). Hanžek, M. (ur.) 1998: Po ročilo o člo ve ko vem raz vo ju, Slo ve ni ja Urad za ma kroe ko nom ske analize in raz voj in UNDP. Ljub lja na. Ma lešič, K. 2014: Me to do lo gi ja mer je nja bla gi nje občin v Slo ve ni ji na os no vi se stavlje nih ka zal ni kov. Ma gi str sko delo, Eko nom ska fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Ma lešič, K., Ro van, J., Bre gar, L. 2010: Oce na ka ko vo sti se stav lje nih ka zal cev bla gi nje na pod la gi glavnih kom po nent. Zbor nik 20. sta ti stičnih dne vov. Ra den ci. NIJZ: Na cio nal ni inšti tut za jav no zdrav je. Med mrežje: dat ki.nijz.si/pxweb/sl/nijz% 20po dat kov ni%20por tal/ ( ). 27

29 Ja nja Pečar OECD Re gio nal Well-Being: A user gui de Med mrežje: dre gio nal well being.org ( ). Pečar, J. 2017: Kako živi mo v re gi jah. De lov ni zve zek, Urad za ma kroe ko nom ske ana li ze in raz voj. Ljubljana. V ti sku. Pro duc ti ve Re gions for Inc lu si ve So cie ties, OECD Re gio nal Out look Med mrežje: re gio nal/oecd-re gio nal-out look en.htm ( ). Re gio nal De ve lop ment Com po si te In dex Med mrežje: tal/xmain?xpid= INE&xpgid=ine_de sta ques&destaques dest_boui= &destaques modo=2&xlang=pt ( ). Re gio nal De ve lop ment Po licy. Med mrežje: gio nal-po licy/re gio nal - development.htm ( ). Re gions 2020, An As ses sment of Fu tu re Chal len ges for EU Re gions. Bru selj, Med mrežje: ro pa.eu/re gio nal_po licy/sour ces/do cof fic/wor king/re gions2020/pdf/re gions2020_en.pdf ( ). Ro van, J., Ma lešič, K., Bre gar, L. 2009: Bla gi nja v Slo ve ni ji. Geo det ski vest nik Ljub lja na. Pin ho, M. M. 2015: Com po si te in di ca tors for mo ni to ring re gio nal de ve lop ment se ven years of Por tu gue se ex pe rien ce. Med mrežje: ce.org/fileadmin/dam/stats/documents/ ece/ces/ge.42/2015/seminar/session_iv_-_3_-_portugal_-_composite_indicators_for_monitoring_ regional_development.pdf ( ). Pečar, J. 1998: Kri te ri ji za do ločitev ob močij s po seb ni mi raz voj ni mi prob le mi v Slo ve ni ji. Zbornik Stati - stični dne vi 98. Ra den ci. Pečar, J., Fa rič, M. 2000: Re gio nal ni vi di ki raz vo ja Slo ve ni je s pou dar kom na fi nančnih re zul ta tih poslo - va nja gos po dar skih družb v letu De lov ni zve zek 8-IX, Urad za ma kroe ko nom ske ana li ze in raz voj. Ljub lja na. Pečar, J., Ka vaš, D. 2006: Me to do lo gi ja izračuna in dek sa raz voj ne ogroženo sti za ob dob je od 2007 do De lov ni zve zek 6-XV, Urad za ma kroe ko nom ske ana li ze in raz voj. Ljub lja na. Pra vil nik o raz vr sti tvi raz voj nih re gij po stop nji raz vi to sti za pro gram sko obdob je Uradni list RS 34/2014. Ljub lja na. Sklep o raz vr sti tvi raz voj nih re gij po stop nji raz vi to sti za pro gram sko ob dob je Urad ni list RS 23/2006. Ljub lja na. Sta ti stics, Know led ge and Po licy 2007: Mea su ring and Fo ste ring the Pro gress of So cie ties Medmrežje: id&accname=guest&checksum=0aaa312346cc432e164e8c778fd44862 ( ). Sti glitz, J., Sen, A., Fi tous si, J. 2008: Is sues pa per. Com mis sion on the Mea su re ment of Eco no mic Performan ce and So cial Pro gress. Med mrežje: glitz-sen-fi tous si.fr/do cu ments/ Is sues_pa per.pdf ( ). Stra te gi ja re gio nal ne ga raz vo ja Slo ve ni je Mi ni strs tvo za gos po dars tvo in Agen ci ja za re gio nal ni razvoj. Ljub lja na. SURS: Sta ti stični urad Re pub li ke Slo ve ni je. Med mrežje: log/stat fi le2.asp ( ). Šprah, L., No vak, T., Fridl, J. 2014: Bla gi nja pre bi val cev Slo ve ni je po re gi jah: Pri mer ja va ka zal ni kov s poudar kom na zdravju. Acta geo grap hi ca Slvoe ni ca Ljub lja na. To ma ney, J. 2010: Pla ce-ba sed Ap proac hes to Re gio nal De ve lop ment: Glo bal Trends and Au stra lian Im - pli ca tions. Med mrežje: form.re gio na lau stra lia.org.au/pro cess/re gio nal-de ve lop ment-pro ces ses/ item/place-ba sed-ap proac hes-to-re gio nal-de ve lop ment-glo bal-trends-and-au stra lian-im pli ca tions-4 ( ). Vala, F., Pin ho, M. M. 2011: A com po si te in dex for mo ni to ring re gio nal de ve lop ment in OECD re gions. Med mrežje: fi cial do cu ments/public dis play do cu mentpdf/?cote=gov/tdpc/ TI(2011)7&doc Lan gua ge=en ( ). 28

30 Sprem ljanje re gio nal ne ga raz vo ja Za kon o spod bu ja nju sklad ne ga re gio nal ne ga raz vo ja. Urad ni list RS 20/2011, 57/2012 in 46/2016. Ljubljana. Za kon o ukre pih za pos peševa nje manj raz vi tih ob močij v SR Slo ve ni ji, Urad ni list SRS 4/1971. Ljub lja na. Whitby, A., Sea ford, C., Berry, C. 2014: BRAINPO o L Pro ject Fi nal Re port: Be yond GDP From Mea - su re ment to Po li tics and Po licy. Med mrežje: bri ques pi no za.fr/wp-con tent/up loads/2014/05/ D5-2_BRAINPO o L_Fi nal_report-2.pdf ( ). 29

31 30

32 Prostor, regija, razvoj, 31 46, Ljubljana 2017 VREDNOTENJE URESNIČEVANJA STRATEGIJE PROSTORSKEGA RAZVOJA SLOVENIJE NA PODROČJU URbANEGA SISTEMA IN OSKRbE NASELIJ S STORITVAMI SPLOŠNEGA POMENA dr.janeznared Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka, Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet nosti Novi trg 2, 1000 Ljub lja na; ja nez.na mag.tomažmiklavčič Mi ni strs tvo za oko lje in pro stor, Du naj ska ce sta 48, 1000 Ljub lja na; to maz.mi klav cic1@gov.si UDK: (497.4) 711.4(497.4) IZVLEČEK VrednotenjeuresničevanjaStrategijeprostorskegarazvojaSlovenijenapodročjuurbanegasistema inoskrbenaselijs storitvamisplošnegapomena Na men po glav ja je preučiti, kako se na sel bin ski si stem, opre de ljen v Strate gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slovenije, ure sničuje v prak si. Za stav lje ni si stem smo pri mer ja li z re zul ta ti ana li ze cen tral nih na se lij na pod la gi storitev splošnega po me na ter opre de li tvi jo cen tral nih na se lij v 75 občin skih pro stor skih načrtih. Ugo to vili smo, da je opre de li tev cen tral nih na se lij v Stra te gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je raz me ro ma us trez na, a je pri pri pi so va nju po me na po sa mez nih na se lij ve li ko krat pre vla dal po li tični in te res ali pa želja po okre pitvi po sa mez ne ga sre dišča v ce lot nem sis te mu po se li tve. Po dob na želja je bila ja sno izražena tudi na rav ni občin skih pro stor skih načrtov, pri ka te rih so od ločeval ci na zelo ne pri mer ljiv način opre de lje va li cen tral na na se lja na lo kal ni rav ni. Ana li zo smo do pol ni li s pri po ročili na po dročju nasel bin ske ga si ste ma, ki jih lah ko smi sel no vključimo v iz ho dišča nove stra te gi je pro stor ske ga raz vo ja. KLJUČNE BESEDE geo gra fi ja na se lij, sto ri tve splošnega po me na, cen tral na na selja, si stem po se li tve, Slo ve ni ja ABSTRACT ImplementationoftheSpatialDevelopmentStrategyofSloveniainthefieldoftheurbansystemand itssupplywithservicesofgeneralinterest:anassessment The aim of the chap ter was to study how the Slo ve ne ur ban system, plan ned in the Spa tial De ve lop ment Stra tegy of Slo ve nia, is im ple men ted. In this re gard the system was con fron ted with re sults of the re cent study on cen tral sett le ments in Slo ve nia ba sed on ser vi ces of ge ne ral in te rest, and cen tral sett le ments, as de fi ned in 75 mu ni ci pal spatial plans. The study shows the de fi ni tion of cen tral sett le ments in the Spa tial De ve lop ment Stra tegy of Slo ve nia is re la ti vely ap pro pria te; ho we ver, in at tac hing im por tan ce to in di vi dual sett le ments po li ti cal in te rest or a wish to strengt hen in di vi dual cen tres in the who le sett le ment system pre vai led. A si mi lar wish was also clearly ex pres sed at the le vel of mu ni ci pal spa tial plans, whe re the de ci sion ma kers lo cally de fi ned cen tral sett le ments in a very in com pa rab le man ner. The study was sup ple men ted by re co men da tions in the field of sett le ment system, that might be used for the new spa tial de ve lop ment stra tegy. KEY WORDS sett le ment geo graphy, ser vi ces of ge ne ral in te rest, cen tral sett le ments, sett le ment system, Slo ve nia 31

33 Ja nez Na red, To maž Mi klavčič 1 Uvod Stra te gi ja pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (2004) je ključni stra teški do ku ment za iz va ja nje pro stor - ske po li ti ke v Slo ve ni ji. Opre de lju je iz ho dišča in ci lje pro stor ske ga raz vo ja, za sno vo pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je s prio ri te ta mi in us me ri tva mi za do se go za stav lje nih ci ljev, raz voj pro stor skih si ste mov z us - me ri tva mi za raz voj na re gio nal ni in lo kal ni rav ni ter ukre pe za iz va ja nje pro stor ske stra te gi je. Po mem ben pou da rek na me nja raz vo ju po se li tve Slo ve ni je, ki te me lji na kon cep tu ur ba ne kon cen traci je in po li cen - tričnega po se li tve ne ga si ste ma. Kot te melj ni okvir ur ba ne ga si ste ma se raz vi ja dvo sto penj sko po li cen trično struk tu ri ra no omrežje sre dišč ma lih in sred nje ve li kih mest na cio nal ne ga, re gio nal ne ga in me dobčin - ske ga po me na. Vlo go in moč sre dišč je sklad no s stra te gi jo tre ba kre pi ti za ra di večje kon kurenčno sti slo ven skih mest v evrop skem ur ba nem omrežju, pred vsem v od no su do ur ba nih sre dišč v ne po sredni so seščini, ka te rih gra vi ta cij ski vpliv seže tudi na ob močje Slo ve ni je (Stra te gi ja 2004). V stra te gi ji za stav lje ni cilj zgoščanja po se li tve v urbanih na se ljih je bil zmanjšati pri ti ske na pro - stor ozi ro ma na rabo pro sto ra. Kon kret na us me ri tev stra te gi je k do se gu tega ci lja je do ločilo, da se:» po se li tev umeščanje de jav no sti, sta no vanj in in fra struk tu re v omrežju na se lij pred nost no us mer ja v ur ba na sre dišča, ki so v omrežju na se lij opre de lje na kot sre dišča ali pa ima jo za ra di svo jih značil no sti in po treb za led ja možnost raz vo ja v po memb nejša sre dišča na cio nal ne ga ali re gio nal ne ga po me na. V teh na se ljih se skr bi za za dost no po nud bo sta no vanj, de lov nih mest in raz no vrst nih de jav no sti ter za us trez no in fra struk tur no opre mo «. Za ra di šte vil nih spre memb, ki so Slo ve ni jo zaz na mo va le po spre jet ju stra te gi je (grad nja av to cest, sta no vanj, po slov nih con, su bur ba ni za ci ja, de mo graf ske spre mem be, digita li za ci ja), je leta 2015 Mi - ni strs tvo za oko lje in pro stor začelo s pre no vo ob sto ječe stra te gi je, v ok vi ru ka te re je bila iz de la na tudi štu di ja Po li cen trično omrežje sre dišč in do stop nost pre bi vals tva do sto ri tev splošnega in splošnega gos - po dar ske ga po me na (Na red in sode lav ci 2016). Cilj štu di je je bil preučiti omrežje cen tral nih na se lij v Slo ve ni ji ozi ro ma oprem lje nost teh na se lij s sto ri tva mi splošnega po me na. Pri do ločanju cen tral nih na se lij je štu di ja te me lji la na Chri stal ler je vi (1933) teo ri ji cen tral nih kra jev, do se da njih po sku sih opre - de lje va nja cen tral nih na se lij v Slo ve ni ji (Vrišer 1967; Ko ko le 1971; Pak, Ba ta gelj in Hr va tin 1987; Vrišer 1988; Ci ga le 2002; Drozg 2005; Ben ko vič Krašovec 2006; Za vod nik La movšek, Drob ne in Žau cer 2008; Rus, Raz pot nik Vi sko vi ć in Na red 2013) ter na kon cep tu sto ri tev splošnega po me na, ki jih državni or - ga ni opre de li jo kot sto ri tve v splošnem in te re su in se za nje upo rab lja jo po seb ne ob vez no sti jav ne službe (ESPON Evi den ce Brief 2013; No gue ra-tur in Martínez 2014). Z obrav na vo štirih re pre zen ta tiv nih sto ri tev splošnega po me na (šols tvo, zdravs tvo, jav na upra va in sods tvo) na rav ni po sa mez nih na se lij ter upošte va je šest rav ni cen tral no sti (1. na cio nal no sre dišče med na rod ne ga po me na, 2. sre dišče na cio nal ne ga po me na, 3. sre dišče re gio nalnega po me na, 4. sre dišče me dobčin ske ga po me na, 5. sre dišče lo kal ne ga po me na, 6. sre dišče vi ci nal ne ga po me na) so av tor ji (Na - red in so de lav ci 2017) opre de li li 396 cen tral nih na se lij, a nato ne ka te re od na se lij za ra di pro stor ske ne ločlji vo sti do dat no združili v stična na se lja (pri pri ka zo va nju re zul ta tov so podčrta na; za opis meto - do lo gi je glej Na red, Bole in Ci glič 2016). Končno šte vi lo cen tral nih na se lij je bilo tako 360. Ljub lja na in Ma ri bor sta na cio nal ni sre dišči med na rod ne ga po me na, Ce lje, Nova Go ri ca, Ko per, Novo me sto in Kranj so sre dišča na cio nal ne ga po me na, 12 je sre dišč re gio nal ne ga po me na (Domžale- Kam nik, Ptuj, Ve le nje, Je se ni ce, Mur ska So bo ta, Tr bov lje, Pi ran, Slo venj Gra dec, Izo la, Škof ja Loka, Brežice, Krško), 38 sre dišč me dobčin ske ga po me na, 55 sre dišč lo kal ne ga po me na, in 248 sre dišč vi ci nal ne ga po me na. Kot je po ka za la ana li za so me stij (Na red in Raz pot nik Vi sko vi ć 2016), po sa mez na na se lja do segajo boljšo oprem lje nost tudi za ra di med se boj ne ga do pol nje va nja sto ri tev (sli ka 2). Med to vrst na so mestja so di jo: Ko per Izo la Pi ran; Brežice Krško Sev ni ca; Dra vo grad Rav ne na Ko roškem Slo venj Gra dec; Ro gaška Sla ti na Šmar je pri Jelšah; Črno melj Met li ka; Nova Gorica Šem pe ter pri Go ri ci; Gor nja Sli ka 1: Cen tral na na se lja v Slo ve ni ji 2016 (Na red in so de lavci 2017). p 32

34 Vred no te nje ure sničeva nja Stra te gi je pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je na po dročju ur ba ne ga si ste ma Kartograf: Rok Ciglič Vir podlage: GURS 2016 Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU km Jesenice Tolmin Idrija Nova Gorica Ajdovščina Sežana Piran Izola Koper Radovljica Kranj Škofja Loka Vrhnika Postojna Ilirska Bistrica Ljubljana Ravne na Koroškem Domžale/Kamnik Litija Grosuplje Kočevje Maribor Slovenj Gradec Velenje Slovenska Bistrica Slovenske Konjice Trbovlje Celje Šentjur Sevnica Krško Novo mesto Črnomelj Brežice Ptuj Murska Sobota Lendava Ljutomer Stopnja centralnosti glede na prebivalstvo in storitve nacionalno središče mednarodnega pomena središče nacionalnega pomena središče regionalnega pomena središče medobčinskega pomena središče lokalnega pomena središče vicinalnega pomena središče vicinalnega pomena z manj kot 500 prebivalci občinska meja ( ( ( ( ( ( ( ( ( ( ( ( ( ( ( ( 33

35 Ja nez Na red, To maž Mi klavčič Radgona Ra den ci; Muta Ra dlje ob Dra vi, pa tudi ne ka te ra dru ga, si cer manj po ve za na na se lja: Je se - ni ce Ra dov lji ca Bled; Tr bov lje Za gor je ob Savi Hrast nik; Mo zir je Na zar je Rečica ob Sa vi nji Ljub no. Gle de na oprem lje nost s sto ri tva mi splošnega po me na z na sko kom vodi Ljub lja na, ki ima kot pre - stol ni ca edi na vse sto ri tve na naj višji rav ni, sle di ji Ma ri bor, do bro oprem ljena pa je tudi večina re gio nal nih sre dišč. Če pri mer ja mo ra ven oprem lje no sti na se lij s sto ri tva mi splošnega po me na s šte vi lom pre bi - val cev v teh na si ljih (sli ka 3), ugo to vi mo, da so raz me ro ma do bro oprem lje na zla sti manjša na se lja na red ke je po se lje nih območjih, po do prem lje na gle de na šte vi lo pre bi val cev pa so na se lja v su bur ba nih ob močjih večjih mest (Na red in so de lav ci 2017). Ana li za (Na red 2017) je na da lje po ka za la, da so nad pov prečno oprem lje na zla sti no vo na sta la občin - ska sre dišča, ki so na sta la z re for mo lo kal ne sa mou pra ve po letu 1994, po memb no raz vi ta pa so tudi sre dišča nek da njih občin, ki gle de na svo jo oprem lje nost spa da jo večino ma med na se lja me dobčin skega po me na. To je po sle di ca iz grad nje ko mu nal ne ga si ste ma v 60-ih in 70-ih le tih pre te kle ga sto let ja, ki jo je pod kre pi la težnja po raz vo ju po li cen tričnega si ste ma. Ta ni us pe la vzpo sta vi ti iz sto pa jočih re gio nalnih sre dišč, tem več se je oprem lje nost osre do točila na rav ni ta krat nih občin skih sre dišč. Po dob no se je zgo - di lo tudi z novo re for mo lo kal ne sa mou pra ve, ko so šte vil ne funk ci je ob od sot no sti re gio nal ne rav ni pre ne sli na lo kal no ra ven. Po sle di ca to vrst ne ga razvo ja je raz me ro ma do bra oprem lje nost manjših sre - dišč ter s tem ce lot ne ga slo ven ske ga ozem lja, kar je po zi tiv no z vi di ka ko he ziv no sti, lah ko pa pov zroča do ločene težave z vi di ka kon ku renčno sti, zla sti manjših na se lij (Na red 2017). Ker je ana li za po li centričnega omrežja sre dišč te me lji la na pred po stav kah Stra te gi je pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je, lah ko služi kot pod la ga za vred no te nje na sel bin ske ga si ste ma ozi ro ma nje go vih spre - memb in s tem oce no ure sničeva nja za stav lje ne pro stor ske po li ti ke na po dročju na sel bin ske ga si ste ma. Cilj po glav ja je tako pri mer ja ti re zul ta te ana li ze (Na red in so de lav ci 2016; Na red in Raz pot nik Vi sko - vi ć 2016; Na red in so de lav ci 2017; Na red 2017) z raz vo jem na sel bin ske ga si ste ma, kot ga pred vi de va Stra te gi ja pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (2004). Ana li zo smo do pol ni li s pri po ročili na po dročju na - sel bin ske ga si ste ma, ki bi jih lah ko smi sel no vključili v iz ho dišča nove stra te gi je pro stor ske ga raz vo ja. 2 Me to de Iz ho dišče pris pev ka so bili re zul ta ti ana li ze cen tral nih na se lij v Slove ni ji (Na red in so de lav ci 2016; Na red in Raz pot nik Vi sko vi ć 2016; Na red in so de lav ci 2017; Na red 2017), ki smo jih vzpo re ja li z za - sno vo po se li tve v Stra te gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (2004). Pri tem smo vred no ti li raz ko rak med stop njo oprem ljenosti, pred vi de no s stra te gi jo, in de jan skim izračunom stop nje cen tral no sti na pod - la gi oprem lje no sti na se lij s sto ri tva mi splošnega po me na. Ure sničeva nje stra te gi je smo vred no ti li tudi na lo kal ni rav ni, in si cer na pod la gi ure di tev cen tral nih na se lij v občin skih pro stor skih načrtih. Na vzorcu 75 občin skih pro stor skih načrtov (OPN) smo pre ve ri li upošte va nje iz ho dišč za opre de li tev po li cen tričnega ur ba ne ga si ste ma, in si cer z vi di ka šte vi la rav ni cen tral no sti ter z vi di ka ve li ko sti po sa mez nih na se lij na isti rav ni cen tral no sti gle de na šte vi lo pre bi val cev. Pri pre gle du cen tral nih na se lij v 75 OPN-jih smo vsa ke mu cen tral ne mu na se lju pri pi sa li stop njo cen tral no sti ozi ro ma vlo go v hie rar hi ji sre dišč. Pri tem smo upošte va li stop njo cen tral no sti, opre de lje no v po sa mičnem OPN-ju. Upošte va li smo hie rar hi jo sre dišč, ki je po drob nejša, kot jo opre de lju je stra te gi ja, in za je ma tudi rav ni, nižje od lo kal ne. Pri tem je tre ba opo zo ri ti, da za sno va po li cen tričnega ur ba ne ga si ste ma, opre de lje na v Stra te gi ji pro - stor skega raz vo ja Slo ve ni je (2004), po da ja ne ko li ko dru gačno poi me no va nje rav ni cen tral no sti kot v štu di ji o cen tral nih na se ljih (Na red in so de lav ci 2016). Sklad no s stra te gi jo po li cen trični na sel bin ski si stem se stav lja jo sre dišča na cio nal ne ga in re gio nal ne ga pome na, na nižjih rav neh so opre de lje na še sre dišča Sli ka 2: So mest ja na pod la gi do pol nje va nja funk cij (Na red in Raz pot nik Vi sko vi ć 2016). p Sli ka 3: Pri mer ja va stop nje cen tral no sti gle de na sto ri tve in gle de na pre bi vals tvo (Na red in so de lav ci 2017). p str

36 Vred no te nje ure sničeva nja Stra te gi je pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je na po dročju ur ba ne ga si ste ma somestja, opredeljena na podlagi centralnih funkcij km Avtorja zemljevida: Janez Nared, Nika Razpotnik Visković Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 35

37 Ja nez Na red, To maž Mi klavčič Kartograf: Rok Ciglič Vir podlage: GURS 2016 Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU km Jesenice Tolmin Idrija Nova Gorica Ajdovščina Sežana Piran Izola Koper Radovljica Kranj Škofja Loka Vrhnika Postojna Ilirska Bistrica Ljubljana Ravne na Koroškem Domžale/Kamnik Litija Grosuplje Kočevje Maribor Slovenj Gradec Velenje Slovenska Bistrica Slovenske Konjice Šentjur Trbovlje Celje Sevnica Krško Brežice Novo mesto Črnomelj Murska Sobota Lendava Ptuj Ljutomer Razlika med stopnjama centralnosti glede na prebivalstvo in glede na storitve močno nadopreljemo središče (>1) nadopremljeno središče (0 1) podopremljeno središče ( 1 0) močno podopremljeno središče (< 1) občinska meja 36

38 Vred no te nje ure sničeva nja Stra te gi je pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je na po dročju ur ba ne ga si ste ma me dobčin ske ga po me na ter po memb nejša lo kal na in lo kal na sre dišča. Sre dišča višjih rav ni do vključno me dobčin skih sre dišč stra te gi ja na va ja poi men sko, za sre dišča nižjih rav ni pa so opre de lje na le me ri - la za nji ho vo do ločitev, nji ho va do ločitev pa se zgo di v občin skih pro stor skih načrtih, ka te rih pri pra va je v pri stoj no sti občin, for mal no pa jih po tr di jo občin ski sve ti. To vrst na pri mer ja va je omo gočila vred no te nje iz va ja nja stra te gi je ter na ka za la nje go ve pomanj klji - vo sti. Za od pra vo le-teh smo izob li ko va li pri po ročila, ki bi jih lah ko smi sel no vgra di li v pre nov lje no stra te gi jo pro stor ske ga raz vo ja. 3 Re zul ta ti Pri mer jal no ana li zo opre de li tve omrežja ur ba nih na se lij v Stra te gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slo venije in re zul ta tov ana li ze (Na red in so de lav ci 2016; Na red, Bole in Ci glič 2016; Na red in Raz pot nik Vi sko - vi ć 2016, Na red in so de lav ci 2017; Na red 2017, Na red in Mi klavčič 2017) smo opra vi li s po močjo ma tri ke. Opi se smo pred sta vi li za na se lja in so mest ja, ki so vključena v stra te gi ji iz leta Pri pri mer ja vi stop - nje cen tral no sti upošte va mo za leto 2004 opre de lje no stop njo, za leto 2016 pa po da ja mo de jan ski izračun, v ok le pa ju pa do ločeno stop njo cen tral no sti (pri mer za Ma ri bor: 1,375 (1)). Točen izračun omo goča na tančnejše do ločanje raz ko ra ka. Pri pri mer ja vi cen tral nih na se lij na pod la gi nji ho ve oprem lje no sti s sto ri tva mi splošnega po me na in cen tral nih na se lij v Stra te gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (2004) je tre ba iz po sta vi ti, da je opre de li tev sto penj cen tral no sti v stra te gi ji re zul tat stra teških opre de li tev, ki ne iz ha ja jo nuj no iz ana liz, re zul ta ti ra zi ska ve o cen tral nih na se ljih pa te me lji jo na ana li zi po dat kov. Ana li za je po ka za la, da je v stra te gi ji pri mer no opre de lje no le manjše šte vi lo mest (Ljub lja na, Ma - ri bor, Ce lje, Kranj, Škof ja Loka, Je se ni ce, Slo venj Gra dec, Tr bov lje, Domžale in Kam nik), os ta lim me stom pa se je večino ma pri pi so va la večja vlo ga v na sel bin skem si ste mu, kot jo gle de na oprem lje nost s sto - ri tva mi splošnega po me na iz ka zu je jo. To je de lo ma po sle di ca upošteva nja širšega raz voj ne ga kon tek sta, kjer ima jo po sa mez na me sta močno gos po dar sko vlo go, še po go ste je pa lah ko to nes klad je pri pi su je - mo želji po de jav nejšem raz vo ju teh mest, čemur pa bi mo ra li sle di ti tudi raz no vrst ni ukre pi, ki bi spod bu ja li raz voj slabše oprem lje nih mest v žele ni sme ri. Ar bi trar nost do ločanja na se lij cen tral ne ga po me na je še bolj izra zi ta na lo kal ni rav ni, kjer so cen - tral na na se lja do ločena še manj si ste ma tično. Pri ana li zi občin skih pro stor skih načrtov smo na mreč ugo to vi li, da so pristopi k do ločanju cen tral nih na se lij lo kal ne rav ni med raz ličnimi iz de lo val ci pro - stor skih ak tov (pro stor ski mi načrto val ci) raz lični. Zato v občin skih pro stor skih do ku men tih vla da pre cejšnja ter mi no loška in kon cep tual na zme da (Mi klavčič in so de lav ci 2014), ki se kaže v šte vi lu in raz no vrst no sti sre dišč ozi ro ma cen tral nih na se lij. To je po našem mne nju po sle di ca dejs tva, da je bilo do ločanje cen tral nih na se lij na lo kal ni in sub lo kal ni rav ni pre puščeno občinam, te pa so v želji po omo - gočanju širi tve po sa meznega na se lja stop nje cen tral no sti ne kri tično do ločale. V nas prot ju od sre dišč lo kal ne in nižjih rav ni je pri mer ja va ti pov cen tral nih na se lij, na cio nal ne, regio - nal ne in me dobčin ske rav ni, opre de lje nih v občin skih pro stor skih načrtih (OPN), ter ti sti mi, oprede lje ni mi v SPRS, po ka za la ve li ko uje ma nje. Iz ana li ze je raz vid no, da so občine in iz de lo val ci OPN-jev pri do - ločanju ran ga teh na se lij sle di li do ločilom SPRS-ja. Raz li ke se po jav lja jo pri na se ljih, ki so opre de lje na kot del so me stij. Večino ma so na selja, ki so del so me stij, do ločenih v SPRS-ju, v OPN-jih opre de lje na hie rar hično nižje, kot to opre de lju je SPRS. Tipe cen tral nih na se lij smo ana li zi ra li tudi gle de na nji ho vo ve li kost po šte vi lu pre bi val cev. Po veliko - sti na se lij so pov prečno naj večja na cio nalna sre dišča, kar se ve da ni pre se net lji vo, so pa na cio nal na sre dišča z naj manjšim šte vi lom pre bi val cev (Sev ni ca s 4548 pre bi val ci in Rav ne na Ko roškem s 6829 pre bi val - ci kot del so mest ja, Po stoj na kot naj manjše sa mo stoj no sre dišče z 9170 pre bi val ci) manjša od naj večjega me dobčin ske ga sre dišča. Naj večja me dobčin ska sre dišča (Lo ga tec 9288, Gro sup lje 7171 in Li ti ja 6505) in po memb nejša lo kal na sre dišča (Za gor je ob Savi 6320, Men geš 6202 in Ra dov lji ca 5970) po šte vi lu pre bi val cev pre se ga jo naj večje re gio nalno sre dišče (Idri ja 5965). Pri raz mer ju med me dobčin ski mi in 37

39 Ja nez Na red, To maž Mi klavčič Pre gled ni ca 1: Ana li za vr ze li med opre de li tvi jo cen tral nih na se lij v Stra te giji pro stor ske ga raz vo ja Slove ni je iz leta 2004 (SPRS) ter cen tral ni mi na se lji gle de na oprem lje nost s sto ri tva mi splošnega pomena (za ra di pri mer lji vo sti je ana li za na re je na na rav ni na se lij in ne stičnih na se lij). na se lje stop nja cen tral no sti stop nja cen tral no sti vred no te nje raz lik med stra te gi jo v stra te gi ji v pro jek tu in pro jek tom Ljub lja na na cio nal no sre dišče Ni raz lik. med na rod ne ga po me na Maribor 1 1,375 (1) 0,375 na cio nal no sre dišče Ni raz lik. med na rod ne ga po me na Kon ku renčne pred no sti Ma ri bo ra so bile pre poz na ne v nje go vi ve li ko sti, saj je dru go naj večje ur ba no ob močje v Slo ve ni ji in ima večje po ten cial no za led je. Kot pred nost se poudar ja zna nje (se dež uni ver ze s tra di ci jo) in oprem lje nost s pro met no in fra struk tu ro (med na rod no le ta lišče, po memb no pro met no voz lišče ob evrop skih pro met nih ko ri dor jih). Ko per 1 2,25 (2) 1,25 na cio nal no sre dišče Ko per stra te gija do loča kot na cio nal no sre dišče med na rod ne ga po me na med na rod ne ga po me na, pro jekt pa kot nad pov - prečno oprem lje no sre dišča na cio nal ne ga po me na (uni ver za, sods tvo). Kon ku renčnost Ko pra je v ve li ki meri od vi sna od nje go ve pri sta niške de jav no sti, saj je naj večje pri sta nišče v oko li ci z vse večjim tržnim de ležem ter ko ličino pre to vo ra. Ur ba no ob močje Ko pra ima nad na cio na len po men še v tu ri stični de jav - no sti, saj je počit niška de sti na ci ja med na rod nim tu ri stom, ter v zna nju z us ta no vi tvi jo tret je jav ne uni ver ze v Slo ve ni ji. Izola možno so mest je 3,375 (3) Ko per Izo la Pi ran Pi ran možno so mest je 4,125 (4) Ko per Izo la Pi ran Ce lje 2 2,125 (2) 0,125 sre dišče na cio nal ne ga Ni raz lik. po me na 38

40 Vred no te nje ure sničeva nja Stra te gi je pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je na po dročju ur ba ne ga si ste ma Kranj 2 2,375 (2) 0,375 sre dišče na cio nal ne ga Ni raz lik. po me na Mur ska 2 3,125 (3) 1,125 So bo ta sre dišče na cio nal ne ga Mur sko So bo to stra te gi ja do loča kot sre dišče po me na na cio nal ne ga po me na, pro jekt pa zgolj kot pov prečno oprem lje no sre dišče re gio nal ne ga po me na (sred nješol ski cen ter, višja šola, bol nišnica). Nova 2 3,125 (3) 1,125 Go ri ca sre dišče na cio nal ne ga Novo Go ri co stra te gi ja do loča kot sre dišče po me na na cio nal ne ga po me na, pro jekt pa kot na d - oprem lje no sre dišče re gio nal ne ga po me na (uni ver za, bol nišnica). Novo 2 2,25 (2) 0,25 me sto sre dišče na cio nal ne ga Ni raz lik. po me na Po stoj na 2 3,75 (4) 1,75 sre dišče na cio nal ne ga Po stoj no stra te gi ja do loča kot sre dišče po me na na cio nal ne ga po me na, pro jekt pa zgolj kot nad pov prečno oprem lje no me dobčin sko sre dišče (sred nješol ski cen ter, višja šola, po rod nišnica). Ptuj 2 2,75 (3) 0,75 sre dišče nacio nal ne ga Ptuj stra te gi ja do loča kot sre dišče na cio nal ne ga po me na po me na, pro jekt pa kot na do prem lje no sre dišče re gio nal ne ga po me na. Ve le nje 2 2,875 (3) 0,875 sre dišče na cio nal ne ga Ve le nje stra te gi ja do loča kot sre dišče na cio nalnega po me na po me na, pro jekt pa kot sre dišče re gio nal ne ga po me na. Aj dovščina 3 3,875 (4) 0,875 sre dišče re gio nal ne ga Aj dovščino stra te gi ja do loča kot sre dišče po me na re gio nal ne ga po me na, pro jekt pa zgolj kot nad pov prečno oprem lje no me dobčin sko sre dišče (sred nješol ski cen ter, višja šola). Črno melj 3 3,875 (4) 0,875 sre dišče re gio nal ne ga Črno melj stra te gi ja do loča kot sre dišče po me na re gio nal ne ga po me na, pro jekt pa zgolj kot me dobčin sko sre dišče (sred nješol ski cen ter, višja šola, zdravs tve ni dom). 39

41 Ja nez Na red, To maž Mi klavčič na se lje stop nja cen tral no sti stop nja cen tral no sti vred no te nje raz lik med stra te gi jo v stra te gi ji v pro jek tu in pro jek tom Met lika možno so mest je 4,5 (4) s Črnom ljem Gor nja 3 4,125 (4) 1,125 Rad go na sre dišče re gio nal ne ga Gor njo Rad go no stra te gi ja do loča kot sre dišče po me na re gio nal ne ga po me na, pro jekt pa zgolj kot me dobčin sko sre dišče. Ra den ci možno so mest je 5 z Gor njo Rad gono Idri ja 3 3,75 (4) 0,75 sre dišče re gio nal ne ga Idri jo stra te gi ja do loča kot sre dišče re gio nal ne ga po me na po me na, pro jekt pa zgolj kot na do prem lje no me dobčin sko sre dišče. Ilir ska 3 3,875 (4) 0,875 Bi stri ca sre dišče re gio nal ne ga Ilir sko Bi stri co stra te gi ja do loča kot sre dišče po me na re gio nal ne ga po me na, pro jekt pa zgolj kot po do prem lje no me dobčin sko sre dišče (sred nja šola, zdravs tve ni dom). Kočevje 3 3,875 (4) 0,875 sre dišče re gio nal ne ga Kočevje stra te gi ja do loča kot sre dišče po me na re gional ne ga po me na, pro jekt pa kot me dobčin sko sre dišče. Len da va 3 4,375 (4) 1,375 sre dišče re gio nal ne ga Len da vo stra te gi ja do loča kot sre dišče po me na re gio nal ne ga po me na, pro jekt pa kot me dobčin sko sre dišče. Lju to mer 3 3,875 (4) 0,875 sre dišče re gio nal ne ga Lju to mer stra te gi ja do loča kot sre dišče po me na re gio nal ne ga po me na, pro jekt pa kot me dobčin sko sre dišče. Or mož 3 4,5 (4) 1,5 sre dišče re gio nal ne ga Or mož stra te gi ja do loča kot sre dišče po me na re gio nal ne ga po me na, pro jekt pa mu znižuje cen tral nost na 4. stop njo. 40

42 Vred no te nje ure sničeva nja Stra te gi je pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je na po dročju ur ba ne ga si ste ma Sežana 3 3,625 (4) 0,625 sre dišče re gio nal ne ga Sežano stra te gi ja do loča kot sre dišče po me na re gio nal ne ga po me na, pro jekt pa kot me dobčin sko sre dišče. Škof ja 3 3,375 (3) 0,375 Loka sre dišče re gio nal ne ga Ni raz lik. po me na Tol min 3 3,875 (4) 0,75 sre dišče re gio nal ne ga Tol min stra te gi ja do loča kot sre dišče po me na re gio nal ne ga po me na, pro jekt pa kot me dobčin sko sre dišče. Brežice 3 3,5 (4) 0,5 Krško so mest je re gio nal ne ga 3,5 (3) 0,5 Sev ni ca po me na 3,875 (4) 0,875 Je se ni ce Ra dov lji ca so mestje re gio nal ne ga 3,875 (4) 0,875 po me na Slo venj 3 3,25 (3) 0,25 Gra dec so mest je re gio nal ne ga Rav ne na po me na 4,125 (4) 1,125 Ko roškem Dra vo grad 4,5 (5) 1,5 Tr bov lje 3 3,125 (3) 0,125 Hrast nik so mest je re gio nal ne ga 4,5 (4) 1,5 Za gor je po me na 4,25 (4) 1,25 ob Savi Šmar je 3 4,625 (5) 1,625 pri Jelšah so mest je re gio nal ne ga Ro gaška po me na 4,5 (5) 1,5 Sla ti na Domžale 3 3,375 (3) 0,375 Kam nik so mest je re gio nal ne ga 3,375 (3) 0,375 po me na Črno melj 3 3,875 (4) 0,875 so mest je re gio nal ne ga po me na 41

43 Ja nez Na red, To maž Mi klavčič število prebivalcev nacionalna regionalna medobčinska pomembnejša lokalna lokalna 1 sublokalna 2 sublokalna 3 sublokalna specializirana druga naselja 0 preb. maks preb. povpr preb. min preb. skupaj Sli ka 4: Šte vi lo pre bi val cev v na se ljih po stop nji cen tral no sti na se lij (brez med na rod ne ga sre dišča Ljub lja na), 2013 (SURS, last na ob de la va; šte vi lo na se lij je 2611, šte vi lo obrav na va nih OPN 75). re gio nal ni mi sre dišči je za ni mi va tudi pri mer ja va med pov prečnimi ve li kost mi teh sre dišč (sli ka 4). Pov - prečno šte vi lo pre bi val cev v me dobčin skih sre diščih (4343) je višje kot v re gio nal nih središčih (3373). Na ob močju obrav na va nih 75 občin živi naj več pre bi val cev v med na rod nem sre dišču (Ljub lja na ni pri ka za na na sli ki 4), v dru gih na cio nal nih sre diščih (5 na se lij) živi še pre bi val cev. Po skup - nem šte vi lu pre bi val cev sle di jo dru ga na selja ( pre bi val cev), ki jih je tudi naj več 2191 na se lij. Skup no šte vi lo pre bi val cev v lo kal nih sre diščih ( pre bi val cev, 175 na se lij) je višje kot v po membnejših lo kal nih ( pre bi val cev, 56 na se lij), me dobčin skih ( pre bi val cev, 9 nase lij) in re gio nal nih sre diščih ( pre bi val cev, 6 sre dišč). Šte vi lo pre bi val cev po sa mez ne ga na se lja ni od ločujoč kri te rij pri ume sti tvi na se lja v po sa mez ni rang na se lij. Na vlo go po sa mez ne ga na se lja v hie rar hi ji sre dišč ne vpli va samo šte vi lo pre bival cev, pač pa tudi nje go va lega, pro met na po ve za nost, šte vi lo de lov nih mest ter pred vsem šte vi lo in raz no li kost sto - ri tev/funk cij, ki jih na se lje oprav lja tudi za svo je gra vi ta cij sko za led je. 4 Raz pra va Stra te gi ja pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je na po dročju na sel bin ske ga sistema za sle du je po li ti ko po - li cen trične po se li tve z ena ko mer no os kr bo ce lot ne ga slo ven ske ga ozem lja s ključnimi sto ri tva mi splošnega po me na. Ome nje na po li ti ka, ka te re za met ke lah ko opa zi mo že v šest de se tih le tih pre te kle ga sto let ja, je v spre gi z re formami lo kal ne sa mou pra ve in re gio nal no po li ti ko odi gra la po memb no vlo go pri ob - 42

44 Vred no te nje ure sničeva nja Stra te gi je pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je na po dročju ur ba ne ga si ste ma li ko va nju si ste ma po se li tve. Ključni pri tem so bili ob li ko va nje po li cen trične struk tu re raz me ro ma do - bro oprem lje nih ko mu nal nih sre dišč v 1970ih, pre nos pri stoj no sti na nova občinska sre dišča po letu 1994 in lo ka li za ci ja re gio nal ne po li ti ke po letu 1999 (Drozg 2005, Na red in so de lav ci 2017; Na red 2017). Prav ti pro ce si so od ločilni tudi za od sto pa nje de jan ske ga na sel bin ske ga si ste ma od ci ljev, za stav lje - nih v stra teških do ku men tih. Z vi di ka os kr be sta bile dro bi tev občin skih sre dišč in sprem lja joča lo ka li zi ra na lo kal na po li ti ka po zi tiv ni pri za go tav lja nju ena ko mer ne oprem lje no sti sre dišč, a sta na dru - gi stra ni ome nje na pro ce sa pov zročila od mik od po li ti ke po li cen tričnega raz vo ja, saj so se lo kal na sre dišča večino ma kre pi la na račun re gio nal nih sre dišč, kar je bilo izra zi to zla sti po letu 2000 (Rus, Raz pot nik Vi sko vi ć in Na red 2013). Po leg že ome nje nih vzro kov za od sto pa nje od za stav lje nih stra teških ci ljev je tre ba upošte va ti tudi po li tične vpli ve pri opre de lje va nju po sa mez nih sre dišč v stra te gi ji in dejs tvo, da stra teški cilj ni bil pod prt z us trez ni mi fi nančnimi sreds tvi. Po leg tega je bila težava tudi raz lično poj mo va nje me ril za sre dišča cen tral ne ga po me na na lo kal ni rav ni, kjer so le-te občine opre de lje va le zelo raz lično. Z vi di ka med na rod ne pri mer ja ve je slo ven ski na sel bin ski si stem po dur ba ni zi ran (Na red in so de - lav ci 2016), z vo di ka kon ku renčno sti (Na red in so de lav ci 2017) pa je očitno od sto pa nje po sa mez nih na se lij gle de na stop njo cen tral no sti; lah ko v po zi tiv no smer, ko se neko sre dišče nižje rav ni cen tral - no sti gle de na de lež iz voz nih pod je tij, pa ten tov in šte vi la ra zi sko val cev uvršča med močnejša sre dišča (na pri mer Idri ja), lah ko pa v ne ga tiv no smer, ko kon ku renčnost ne ke ga sre dišča zao sta ja za stop njo cen tral no sti, opre de lje ni na pod la gi sto ri tev splošnega po me na. Oprem lje nost sre dišč s sto ri tva mi splošnega po me na večino ma sle di za sno vi pro stor ske ga raz vo - ja Slo ve ni je, opre de lje ni v stra te gi ji, se pa ni ure sničil zastav lje ni cilj ur ba ne kon cen tra ci je ozi ro ma cilj us mer ja nja nove po se li tve v po se li tve na ob močja ur ba nih na se lij. Str nje no gra je na večja mest na na se lja pre bi vals tve no stag ni ra jo, na račun mest ter po deželja pa se de mo graf sko kre pi jo su bur ba na in pe riur ba na ob močja v bližini večjih sre dišč, ki so z na cio nal ni mi in re gio nal ni mi sre dišči do bro pro met no po ve za na. Na raz voj po se li tve je po memb no vpli va la iz grad nja av to cest ne ga omrežja. Občine in na se lja ob av to cest nih oseh iz ka zu je jo vi sok po zi ti ven se li tve ni sal do in re la tiv no vi sok na rav ni pri ra stek pre bi - vals tva. Sled nji je re zul tat sta rost ne struk tu re mi gran tov in pre bi vals tva teh ob močij, ki je nižja od držav ne ga pov prečja (Mi klavčič 2016). Vzo rec pos pešene grad nje sta no vanj sle di vzor cu av to cest nega križa, po ka te rem je možna hi tra in učin ko vi ta (avto)mo bil nost do lo ka cij de lov nih mest, sred nješol - ske ga in uni ver zi tet ne ga izo braževa nja ter os kr be. Šte vi lo dnev nih de lov nih mi gran tov v teh sme reh se vse sko zi po večuje. Še po se bej to ve lja za občine ob pri morskem in do lenj skem kra ku ter ob kra ku šta jer ske av to ce ste med Ma ri bo rom in Slo ven sko Bi stri co. Mno ga na se lja na teh ob močjih ima jo značaj spal nih na se lij, pou dar je na je nji ho va sta no vanj ska funk ci ja. Dru ge, pred vsem jav ne funk ci je, se za ra - di bližine os krbnih sre dišč ter dnev nih vzor cev mo bil no sti in tako manjše po tre be niso raz vi le. Ana li za je tako po ka za la nji ho vo re la tiv no po do prem lje nost (sli ka 3). 5 Pri po ročila Na rav ni po sa mez nih cen tral nih sre dišč naj država in občine spod bu ja jo kre pi tev mor fo loškega in funk cij ske ga po ve zo va nja stičnih na se lij prek us mer ja nja po se li tve, in fra struk tur ne ga po ve zo va nja, po - ne kod pa tudi z združeva njem na se lij. Prav tako naj spod bu ja jo ob li ko va nje so me stij in funk cij sko do pol nje va nje med po sa mez ni mi cen tral ni mi na se lji prek skup nih raz voj nih pro jek tov, iz boljševa nje pro met ne in fra struk tu re ter zla sti prek do bro de lu jočega jav ne ga pot niškega pro me ta. Pro stor ski pla ni na lo kal ni rav ni in re gio nal ni raz voj ni načrti naj v naj večji možni meri sle di jo pred - la ga ne mu si ste mu cen tralnih na se lij, tako z vi di ka me ril kot z vi di ka poi me no va nja, kar bo pris pe va lo k večji us kla je no sti pro stor ske ga načrto va nja. Po leg ume sti tve na se lij v po sa mez ne stop nje cen tral no - sti je tre ba upošte va ti tudi pričako va no ra ven oprem lje no sti. 43

45 Ja nez Na red, To maž Mi klavčič Na lo kal ni ravni je tre ba ohra nja ti čim boljšo do stop nost pre bi val cev do sto ri tev, pri čemer pa naj se ne spod bu ja do dat ne ga oprem lja nja na se lij z manj kot 500 pre bi val ci s sto ri tva mi splošnega po me na, če za to ni res po memb ne ga raz lo ga, na pri mer, ko je od da lje nost do dru gih sre dišč ve li ka. Občine naj bodo za držane pri do ločanju iz jem, kot so na pri mer sre dišča z manj kot 500 pre bi val ci, ki si cer ima - jo vzpo stav lje no do ločeno struk tu ro funk cij. Ključen vi dik pri od ločanju naj bo sta us trez na oce na pri hod njih de mo grafskih tren dov in po men na se lja za širšo oko li co. Občine naj pri vzpo stav lja nju omrežja cen tral nih na se lij težijo k čim boljšemu so de lo va nju, po ve - zo va nju in do pol nje va nju med cen tral ni mi na se lji tako zno traj kot zu naj občine. Po leg za go tav lja nja os nov ne oskrbe naj občine vzpo stav lja jo raz me re, ki bodo za go tav lja le ka ko vost no živ ljenj sko oko lje in us tvar ja le pri vlačno po slov no oko lje. Ob močja za širi tev na se lij naj bodo opre de lje na zla sti v sklopu cen tral nih na se lij, ven dar naj ima jo tudi os ta la na se lja omogočeno or gan sko rast. V pri me ru stičnih na se lij naj občine za go tav lja jo nji hov skla den raz voj, ki bo kre pil nji ho vo med - se boj no po ve za nost. Pri cen tral nih na se ljih višjega reda naj občine de jav no so de lu je jo z državno rav njo, prav tako naj pri pri pra vi občinskih pro stor skih načrtov smi sel no upošte va jo težnje države ter na ta način kre pi jo raz voj ni dia log. Prav tako naj bodo občine na klo nje ne so de lo va nju s so sed nji mi občina mi in sre dišči ter od go vor no us kla ju je jo raz voj na pri za de va nja na ce lot nih funk cij skih ob močjih po sa mez nih cen - tral nih na se lij. Si stem cen tral nih na se lij naj bo po mem ben se stav ni del tudi na rav ni re gio nal ne ga raz voj ne ga pro - gra ma, saj je prav ta do ku ment v od sot no sti re gio nal ne ga pro stor ske ga načrto va nja ključen za skla den pro stor ski raz voj. Tudi tu je tre ba vze ti v za kup, da se si stem cen tral nih na se lij lah ko us trez no raz vi ja le kot ce lo ta, zato je tre ba pri opre de lje va nju raz voj nih vse bin upošte va ti raz mer ja med po sa mez ni mi na se lji ter nji ho va gra vi ta cij ska za led ja. 6 Sklep Na men pris pevka je pri mer ja va ključnih ugo to vi tev o os kr bi slo ven ske ga po se li tve ne ga si ste ma s sto - ri tva mi splošnega po me na s si ste mom po se li tve, kot ga pred vi de va Stra te gi ja pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je. Iz ha ja li smo iz ra zi ska ve o oprem lje no sti na se lij s sto ritvami splošnega po me na (Na red in so de lav ci 2016) ter dob lje no raz po re di tev na se lij gle de na stop njo cen tral no sti pri mer ja li z načrto va - no raz po re di tvi jo cen tral nih na se lij v stra te gi ji ter opre de li tvi jo cen tral nih na se lij v občin skih pro stor skih načrtih. Ugo to vi mo lah ko, da je opre de li tev cen tral nih na se lij v Stra te gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je raz - me ro ma us trez na, a sta pri pri pi so va nju po me na po sa mez nih na se lij ve li ko krat pre vla da la po li tični in te res ali pa želja po okre pi tvi po sa mez ne ga sre dišča v ce lot nem si ste mu po se li tve. Po dob na želja je bila ja - sno izražena tudi na rav ni občin skih pro stor skih načrtov, ko so od ločeval ci na zelo ne pri mer ljiv način opre de lje va li cen tral na na se lja na lo kal ni rav ni. To vrst ne težnje so si cer ra zum lji ve, saj je treba pri določanju hie rar hi je na se lij upošte va ti širši raz voj ni in te res in pred no sti, ki jih takšno ali dru gačno opre de lje va - nje cen tral nih na se lij pri naša. Sto ri tve splošnega in splošnega gos po dar ske ga po me na so za os kr bo pre bi val cev ve li ke ga po me - na, zato jih je tre ba za go tav lja ti na ce lot nem držav nem ozem lju. Pri nji ho vem raz po re ja nju je tre ba upošte va ti, kako po go sto pre bi val ci po sa mez no sto ri tev po tre bu je jo, ozi ro ma kako nuj na je bližina izvajalca. Država si za ena ko mer no raz po re di tev funk cij pri za de va že več de set le tij, kar se odraža v po - li cen tričnem na sel bin skem si ste mu ter še po se bej v na do prem lje no sti ne ka te rih manjših sre dišč. Pri tem je tre ba opo zo ri ti, da je sli ka lah ko za va ju joča, saj so sto ri tve v red ke je na se lje nih ob močjih kljub re la tiv ni bližini težje do stop ne za ra di slabše pro met ne do stop no sti (daljši po to val ni čas, slabša ka ko - vost sto ri tev jav ne ga pot niškega pro me ta), pa tudi za ra di po na va di manjšega in te re sa za seb ne ga sek tor ja, da bi po nu dil al ter na tiv ne rešitve ozi ro ma po nud bo. 44

46 Vred no te nje ure sničeva nja Stra te gi je pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je na po dročju ur ba ne ga si ste ma 7 Zah va la Štu di ja je bila iz ve de na v ok vi ru pro jek ta Po li cen trično omrežje sre dišč in do stop nost pre bi vals tva do sto ri tev splošnega in splošnega gos po dar ske ga po me na, ki ga je fi nan ci ra lo Mi ni strs tvo Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje in pro stor ter ra zi sko val ne ga programa P6-0101, ki ga fi nan ci ra Jav na agen ci ja za ra zi sko val no de jav nost Re pub li ke Slo ve ni je. 8 Viri in li te ra tu ra Ben ko vič Krašovec, M. 2006: Vlo ga cen tral nih na se lij prve in dru ge stop nje pri raz vo ju slo ven ske ga po deželja. Dok tor ska di ser ta ci ja, Fi lo zof ska fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni, Ljub lja na. Chri stal ler, W. 1933: Die zen tra len Orte in Süddeutsch land. Jena. Ci ga le, D. 2002: Cen tral na na se lja v Slo ve ni ji in nji ho va vpliv na ob močja v letu Geo graf ski vest - nik Ljub lja na. Drozg, V. 2005: Koncepti po li cen trične ure di tve Slo ve ni je. Dela 24. Ljub lja na. ESPON Evi den ce brief, In ter net: pon.eu/main/menu_pub li ca tions/menu_evi dence - Briefs/EEB4_Ser vi ces-ge ne ral-in te rest.html ( ). Ko ko le, V. 1971: Cen tral ni kra ji v SR Slo veniji, prob le mi nji ho ve ga omrežja in nji ho vih gra vi ta cij skih ob močij. Geo graf ski zbor nik 12. Ljub lja na. Mi klavčič, T. (ur.) 2016: Po ročilo o pro stor skem raz vo ju. Mi ni strs tvo za oko lje in pro stor, Di rek to rat za pro stor, gra di tev in sta no va nja. Ljub lja na. Miklavčič, T., Fon da, M., Je re bic, B., Ko mac-sušnik, Š., Peršak-Cvar, S. 2014: Občin ski pro stor ski akti in na men ska raba pro sto ra v Slo ve ni ji. Mi ni strs tvo za oko lje in pro stor, Di rek to rat za pro stor, graditev in sta no va nja. Ljub lja na. Na red, J. 2017: Lo cal govern ment re forms in Slo ve nia: cen tra lity and pe rip he ra lity. Na tu re, Tou rism and Eth ni city as Dri vers of (De)Mar gi na li za tion. Hei del berg. DOI: Na red, J., Bole, D., Breg Va lja vec, M., Ci glič, R., Čer nič Is te nič, M., Go luža, M., Ko zi na, J., La puh, L., Raz pot nik Vi sko vi ć, N., Re po lusk, P., Rus, P., Ti ran, J. 2016: Po li cen trično omrežje sre dišč in dostopnost pre bi vals tva do sto ri tev splošnega in splošnega gos po dar ske ga po me na. Končno po ročilo. Geo grafski inšti tut Antona Me li ka ZRC SAZU. Ljub lja na. Na red, J., Bole, D., Breg Va lja vec, M., Ci glič, R., Go luža, M., Ko zi na, J., Raz pot nik Vi sko vi ć, N., Re polusk, P., Rus, P., Ti ran, J., Čer nič Is te nič, M. 2017: Cen tral na na se lja v Slo ve ni ji leta Acta geo graphica Slo venica Ljub lja na. DOI: /AGS Na red, J., Bole, D., Ci glič, R. 2016: Do ločanje stičnih na se lij za vred no te nje oprem lje no sti na se lij s stori - tva mi splošnega in splošnega gos po dar ske ga po me na. Pro stor ski po dat ki. GIS v Slo ve ni ji 13. Ljub lja na. Na red, J., Mi klavčič, T. 2017: Proc je na slo ven skog su sta va na se lja pre ma op skr bi us lu ga ma odop ćeg in te re sa. Zbor nik ra do va Stručnog sku pa Ur ba no-ru ral ne veze, Hr vat ski za vod za pro stor ni razvoj, Za greb. Na red, J., Raz pot nik Vi sko vi ć, N. 2016: So mest ja v Slo ve ni ji. Geo graf ski vest nik Ljub lja na. DOI: /GV No gue ra-tur, J., Martínez, A. F. 2014: Ac ces si bi lity and pro vi sion of ser vi ces of ge ne ral in te rest in rural areas of the eu ro pean union: an analy sis of the eu ro ba ro me ter. Bo letín de la Asocia ción de Geógrafos Españoles 64. Ma drid. Pak, M., Ba ta gelj, M., Hr va tin, M. 1987: Prob le ma ti ka cen tral nih na se lij na No tranj skem. No tranj ska, zbor nik 14. zbo ro va nja slo ven skih geo gra fov. Po stoj na. Rus, P., Raz pot nik Vi sko vi ć, N., Na red, J. 2013: Uprav lja nje ob močij z vi di ka spre memb funk cij skih zaledij cen tral nih kra jev: pri mer Go renj ske. Go renj ska v ob dob ju glo ka li za ci je. Bled. 45

47 Ja nez Na red, To maž Mi klavčič Stra te gi ja pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je Med mrežje: lead min/ mop.gov.si/pa geu ploads/pub li ka ci je/sprs_slo.pdf ( ). Vrišer, I. 1967: O cen tral nih na se ljih. Geo graf ski vest nik 39. Ljub lja na. Vrišer, I. 1988: Cen tral na na se lja v SR Slo ve ni ji leta Geo graf ski zbor nik 28. Ljub lja na. Za vod nik La movšek, A., Drob ne, S., Žau cer, T. 2008: Majh na in sred nje ve li ka me sta kot ogrod je poli - cen tričnega ur ba ne ga raz vo ja. Geo det ski vest nik Ljub lja na. 46

48 VPLIV MIKRO IN MAKROEKONOMSKIH DEJAVNIKOV NA CENE STANOVANJ V SLOVENIJI mag.darjamajerkrištofelc, dr.štefanbojnec Fa kul te ta za ma na ge ment, Uni ver za na Pri mor skem Can kar je va uli ca 5, 6104 Ko per dar ja ma hoo.com, ste fan.boj UDK: (497.4) Prostor, regija, razvoj, 47 56, Ljubljana 2017 IZVLEČEK Vplivmikroinmakroekonomskihdejavnikovnacenestanovanjv Sloveniji Sta no va nje pred stav lja os nov no po tre bo za živ lje nje vsa ke ga po sa mez ni ka. V pris pev ku je preučeva no, v ko likšni meri mi kro in ma kroe ko nom ski de jav ni ki vpli va jo na višino cen rab lje nih sta no vanj po po sa mez nih sta ti stičnih re gi jah in kako se te raz li ku je jo v po sa mez nem časov nem ob dob ju. S he don sko re gre sij sko ana li zo je ugo tov lje no, da mi kroe ko nom ski de jav ni ki vpli va jo na višino og laševa ne cene rab lje ne ga sta no va nja, ki je od vi sna od lo ka ci je sta no va nja zno traj po sa mezne sta ti stične re gi je kot naj po memb nejšega de javnika. Ma kroe ko nom ski de jav ni ki pa vpli va jo na višino in gi ba nje og laševa ne cene rab lje ne ga sta no va nja med sta ti stičnimi re gi ja mi, kar je po ve za no z gos po dar skim sta njem v državi in med re gi ja mi. KLJUČNE BESEDE trg ne pre mičnin, rab lje no sta no va nje, sta ti stična re gi ja, Slo ve ni ja, mi kro in ma kroe ko nom ski de jav ni ki ABSTRACT TheimpactofmicroandmacroeconomicfactorsonhousingpricesinSlovenia Hou sing is a ba sic life need. The pa per in ve sti ga tes the extent how mi cro- and ma cro-eco no mic fac tors af fect the hou sing pri ce le vel by in di vi dual sta ti sti cal re gions and how the se vary over time. The he do nic re gres sion analy sis con fir med that mi croe co no mic fac tors af fect the amount of the ad ver ti sed se cond-hand housing pri ce, which de pends on the lo ca tion of hou sing in si de the in di vi dual sta ti sti cal re gion as the most im por tant fac tor. Ma croe co no mic fac tors could af fect the le vel and chan ges of ad ver ti sed se cond-hand hou sing pri ces bet ween the sta ti sti cal re gions, which is re la ted to the eco no mic si tua tion in the coun try and bet ween the sta ti sti cal re gions. KEY WORDS real es ta te mar ket, se cond-hand hou sing, sta ti sti cal re gion, Slo ve nia, mi cro and ma cro-eco no mic fac tors 47

49 Dar ja Ma jer Krišto felc, Šte fan Boj nec 1 Uvod Na kup sta no va nja pred stav lja po memb no odločitev po sa mez ni ka v živ lje nju. Na ceno sta no va nja vpli va jo raz lični de jav ni ki, zato smo preučili, kakšen vpliv ima jo mi kro in ma kroe ko nom ski de jav ni - ki na og laševa ne cene rab lje nih sta no vanj v Slo ve ni ji. Po po sa mez nih sta ti stičnih re gi jah smo ana li zirali višino cen og laševa nih rab lje nih sta no vanj in se v ra zi ska vi osre do točili na časov no ob dob je od leta 2004 do leta 2015 (Ma jer Krišto felc 2016). Ne pre mičnina, kot po jem, je v Stvar no prav nem za ko ni ku (2002, 18. člen) opre de lje na kot del zem - lje, na kateri je ne kaj, kar je z njo spo je no in se ne more ločiti ozi ro ma pre mak ni ti. Sta no va nje pred stav lja eno iz med naših os nov nih po treb v živ lje nju. Sta no vanj ska prob le ma ti ka je ak tual na tema tudi pri mla - dih, ki si pr vič rešuje jo sta no vanj ski prob lem ozi ro ma nas to pa jo kot mla de družine. Na trgu ne pre mičnin se srečuje jo pro da jal ci in kup ci, med ka te ri mi po te ka jo do go vo ri o pro da ji oziroma na ku pu do ločene ne pre mičnine (Slo nep 2015). Pro daj na cena sta no vanj skih ne pre mičnin je ob li ko va na gle de na po nud bo in pov praševa nje na trgu. Na po nud bo vpli va jo no vo grad nje, raz po ložlji - va zem ljišča ter ob sto ječa po nud ba, na pov praševa nje pa pre bi vals tvo in nje go va kup na moč (Pšun der in Tor kar 2003; An der luh 2016). Od ločilno vlo go pri na ku pu sta no va nja ima cena. Pa vlin (2011) je ana - li zi ral značil no sti in gi ba nje cen sta no vanj skih po vršin v ob dob ju Na ceno sta no va nja vpli va več de jav ni kov, in si cer eko nom ski de jav ni ki, med ka te re šte je mo kup no moč pre bi vals tva, stop njo de - lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva ter ne ka te re druge de jav ni ke, kot so de mo graf ske raz me re v državi in živ ljenj ski slog pre bi val cev (Ro mih in Boj nec 2008, 165). Po memb ne raz li ke v ceni sta no va nja so od - vi sne od mi kro in ma kroe ko nom skih de jav ni kov. Med naj po memb nejše mi kro de jav ni ke uvrščamo lo ka ci jo, leto iz grad nje, ve li kost, oprem lje nost, nad strop je in dru ge spe ci fične značil no sti sta no va nja, ki po sle dično opre de lju je jo ceno sta no va nja in raz li ke med nji mi (Pa gourt zi in so de lav ci 2003). Ma kroe ko nom ski de jav ni ki pa vpli va jo na splošno višino in na trend giba nja cen. Med po memb - nejše ma kroe ko nom ske de jav ni ke uvrščamo bru to do mači proi zvod (BDP), brez po sel nost, inf la ci jo, kup no moč, gos po dar sko rast in po dob ne ma kroe ko nom ske de jav ni ke (Cir man 2007; Friško vec in Ja - neš 2010, ; Le narčič in so de lav ci 2016). Glav ni ma kroe ko nom ski de jav ni ki, ki vpli va jo na višino cene ne pre mičnin, so splošne gos po dar ske raz me re v državi in po ve za na kup na moč gos po dinj stev (Gra - pu lin 2014) ter fi nančna si tua ci ja v državi in sve tu. Po poku hi po te kar ne ga ba lo na v ZDA apri la leta 2007 se je pričela sve tov na kri za. Pa da nje cen ne - pre mičnin pov zroči začetek fi nančne kri ze (Štib lar 2008, 92 94). S pričet kom fi nančne in po sle dično gos po dar ske kri ze v le tih je tudi pri nas pro met s sta no va nji upa del. V le tih od 2005 do 2008 je BDP na raščal, leta 2009 pa je dra stično pa del, in si cer kar za 7,8 %, nato je leta 2014 do se gel po zi - tiv no 3-od stot no rast (SURS 2015). Z ana li zo ne pre mičnin ske ga trga po skušamo ugo to vi ti, kakšne so po tre be pre bi vals tva, in preučiti po nud bo na trga, kar je po memb no za us kla di tev tržnih sil obeh stra ni (Schmitz in Brett 2001). Trg ne pre mičnin je spe ci fičen trg (Cir man in so de lav ci 1999, 8). Gle de na de jav ni ke pov praševa - nja, ki se po ob močjih raz li ku je jo, in do ločeno po nud bo sta no vanj se pra vi lo ma obli ku je tudi cena sta no va nja (Sa muel son in Nord haus 2003). Iz tega sle di, da je gi ba nje cene sta no va nja po sta ti stičnih re gi jah od vi sno od gos po dar skih raz mer, go sto te pre bi vals tva in gi ba nja real nih do hod kov. Nji ho va ugod - na gi ba nja ve lja jo pred vsem za mesta in tu ri stične kra je, na dru gi stra ni pa so ob močja, kjer ni možno sti za za po sli tev, ljud je se od se lju je jo in ta ob močja na za du je jo (Ro mih in Boj nec 2008, 166). V pris pev ku, ki te me lji na Ma jer Krišto felc (2016), nas je za ni ma la višina og laševa nih cen rab lje - nih sta no vanj po po sa mez nih sta ti stičnih re gi jah in le tih od leta 2004 do leta Po dat ke smo pri do bi li na splet nem ne pre mičnin skem por ta lu SLONEP.net, iz ka te re ga smo z ana li zo og laševa nih cen rab lje - nih sta no vanj, ki smo jih izra zi li kot stal ne cene baz ne ga leta, pri do bi li višino og laševa ne stal ne cene rab lje nih sta no vanj za po sa mez no sta ti stično re gi jo in leto. Preučili smo po ve za nost višine og laševa - ne cene rab lje nih sta no vanj z mi kro de jav ni ki, pri ka te rih smo se osre do točili pred vsem na lo kacijo, 48

50 Vpliv mi kro in ma kroe ko nom skih de javni kov na cene sta no vanj v Slo ve ni ji ve li kost, sta rost sta no va nja in še ne ka te re dru ge spe ci fične last no sti sta no va nja (tip sta no va nja, nad - strop je, par ki rišče, shram ba, klet, dvi ga lo in bal kon). Po dat ke smo pri do bi li tudi na splet ni stra ni ne pre mičnin ske ga por ta la Ne pre mic ni ne.net, v letu 2015, na pod la gi ka te rih smo lah ko ana li zi ra li višino og laševa ne cene rab lje nih sta no vanj po po sa mez nih sta ti stičnih re gi jah. Na da lje smo preučili po ve za - nost višine og laševa nih cen rab lje nih sta no vanj z ma kroe ko nom ski mi de jav ni ki, kjer smo se osre do točili pred vsem na gi ba nje BDP ozi ro ma gos po dar sko rast, kup no moč, brez po sel nost in inf la ci jo v po sa - mez ni sta ti stični re gi ji ter po po sa mez nih le tih. Ma kro-eko nom ske po dat ke smo pri do bi li na splet ni stra ni Sta ti stičnega ura da Re pub li ke Slo ve ni je (SURS) za posa mez no leto in po sa mez no sta ti stično re - gi jo ter na pod la gi po ročil, ob jav lje nih na splet ni stra ni Ura da za ma kroe ko nom ske ana li ze in raz voj (UMAR). Obe nem smo ana li zi ra li po dat ke o šte vi lu pre bi vals tva in go sto ti na se lje no sti po sta ti stičnih re gi jah ter pri mer ja li višino og laševa nih cen po po sa mez nih sta ti stičnih re gi jah z de mo graf ski mi de - jav ni ki, kar smo pri do bi li na splet ni stra ni SURS. Z ra zi ska vo želi mo preučiti in de fi ni ra ti de jav ni ke višine og laševa nih cen rab lje nih sta no vanj po po sa mez nih sta tističnih re gi jah v Slo ve ni ji. Želi mo preučiti vpliv mi kro in ma kroe ko nom skih de javni - kov ter dru gih značil no sti, ki vpli va jo na og laševa ne cene rab lje nih sta no vanj po po sa mez nih sta ti stičnih re gi jah v Slo ve ni ji. 1.1 Opre de li tev hi po tez Hi po te za 1: Višina oglaševa ne cene rab lje nih sta no vanj v stal nih ce nah baz ne ga leta se raz li ku je v po - sa mez nem časov nem ob dob ju. Kot ana li zi ra no spre men ljiv ko smo upo ra bi li og laševa no ceno rab lje ne ga sta no va nja, ki je izražena v stal nih ce nah baz ne ga leta. Ceno sta no va nja smo ana li zi ra li za ce lot no ana li zi ra no ob dob je od leta 2004 do leta 2014, kjer se pričaku je, da se cena real no znižuje in za tri pod-ob dob ja, z na me nom, da se mo re bit na manj ja sna splošna ten den ca v gi ba nju cen po veže s tre mi raz ličnimi ci kli v splošni gos - po dar ski ra sti, ki bi se lah ko odra zi la na gi ba nje real ne cene sta no vanj, in si cer za na sled nja tri pod-ob dob ja: čas pred gos po dar sko kri zo (pred le tom 2008), med gos po dar sko kri zo (2008 in 2009) in ne sta bil no - sti in gos po dar ske ga okre va nja ter iz ho da iz re ce si je po letu V zad njem ana li zi ra nem ob dob ju je po nov no prišlo do re ce si je v letu 2011, kar se je odra zi lo tudi na pa da nju cen ne pre mičnin. Hi po te za 2: Višina og laševa ne cene rab lje nih sta no vanj se raz li ku je po po sa mez nih sta ti stičnih regijah. Kot ana li zi ra na spre men ljiv ka je upo rab lje na og laševa na cena rab lje nih sta no vanj, in si cer je primer - ja na med po sa mez ni mi sta ti stičnimi re gi ja mi v Slo ve ni ji, kar smo preučeva li za leto Hi po te za 3: Ob sta ja med se boj na po ve za nost med višino og laševa ne cene rab lje nih sta no vanj in mikro ter ma kroe ko nom ski mi de jav ni ki gle de na po sa mez no sta ti stično re gi jo v Slo ve ni ji v letu Za od vi sno spre men ljiv ko smo vze li og laševa no ceno rab lje nih sta no vanj, neod vi sne spre men ljiv - ke pa so mi kro in ma kroe ko nom ski dejav ni ki, ki smo jih preučeva li s pre sečnimi po dat ki po sta ti stičnih re gi jah Slo ve ni je. Gi ba nje og laševa nih cen rab lje nih sta no vanj smo preučeva li za leto Me to de zbi ra nja po dat kov V ana li zo smo vze li og laševa ne cene rab lje nih sta no vanj po po samez nih sta ti stičnih re gi jah in letih ( ), ki smo jih pri do bi li na splet nem ne pre mičnin skem por ta lu SLONEP.net in pred stav ljajo se kun dar ne po dat ke. Po dat ke o mi kroe ko nom skih de jav ni kih smo pri do bi li na splet ni stra ni ne premič - ninske ga por ta la Ne premičnine.net za leto 2015 in pred stav lja jo pri mar ne po dat ke. Po dat ke o ma kro - ekonomskih de jav ni kih pa smo pri do bi li na splet ni stra ni SURS in UMAR. Ključni mi kroe ko nom ski de jav ni ki, ki smo jih iz bra li za ra zi ska vo, so: cena sta no va nja na kva drat ni me ter oziroma vred nost, lo ka ci ja sta no va nja, 49

51 Dar ja Ma jer Krišto felc, Šte fan Boj nec ve li kost sta no va nja opre de li tev s ti pom sta no va nja, leto iz grad nje, leto adap ta ci je, nad strop je, shram ba, klet, bal kon, par ki rišče, dvi ga lo. Ključni ma kroe ko nom ski de jav ni ki, ki smo jih v ra ziskavi obrav na va li po sta ti stičnih re gi jah, pa so: BDP kot ka zal nik gos po dar ske ra sti, brez po sel nost, bru to plača in šte vi lo pre bi val cev. Zbra ne po dat ke smo sta ti stično ob de la li v Ex ce lu in v si ste mu SPSS. Upo rab lje na je bila ko re la cijska ana li za med pari ana li zi ra nih spre men ljivk in re gre sij ska ana li za. Za preiz kus dom nev smo upo ra bi li t-test, F-test in ana li zo va rian ce. Po dat ki so pri dob lje ni za dva najst sta ti stičnih re gij, in si cer: ko roško, sa vinj sko, po mur sko, po drav - sko, za sav sko, po sav sko, jugovz hod no Slo ve ni jo, go renj sko, pri mor sko-no tranj sko, osred nje slo ven sko, go riško in obal no-kraško re gi jo. V ra zi ska vi je osred nje slo ven ska re gi ja raz de lje na v Ljub lja na mesto in Ljub lja na oko li ca, kar je raz log za opre de li tev tri naj stih sta ti stičnih re gij. V ra zi ska vi je upo rab lje na mul ti pla re gre sij ska ana li za ozi ro ma he don ska re gre sij ska mul ti pla ana - li za og laševa nih cen rab lje nih sta no vanj. Pri te sti ra nju hi po te ze 1 smo se ome ji li na og laševa ne cene sta no vanj, ki se gib lje jo v Ljub lja ni po po - sa meznem tipu sta no vanj od leta 2004 do leta Cene smo pre računa li v stal ne cene baz ne ga leta 2004, ki so lah ko pri mer lji ve med po sa mez ni mi leti. V ra zi sko va nje smo vze li štiri tipe rab lje nih sta no vanj (gar so nje ro, 1-sob no, 2-sob no in 3-sob no sta no vanje). Po dat ke smo črpa li s splet ne ga ne pre mičnin - ske ga por ta la Slo nep.net, kjer po dat ke pri do bi va jo s splet ne ga por ta la Ne pre mic ni ne.net. Pri te sti ra nju hi po tez 2 in 3 smo se ome ji li le na po dat ke og laševa nih cen rab lje nih sta no vanj, v vzo - rec pa smo vze li samo do ločeno vr sto sta no va nja, in si cer: gar so nje ro, 1-sob no, 2-sob no in 3-sob no sta no va nje. V vzor cu je obrav na va nih 601 rab lje no sta no va nje po sta ti stičnih re gi jah za leto 2015, pridob - lje nih na splet ni stra ni Ne pre mic ni ne.net (med mrežje). Iz ana li ze so pred hod no iz ključene ek strem ne vred no sti (zelo dra ga ozi ro ma zelo po ce ni rab lje na sta no va nja), v ka te rih se mo del sla bo pri la ga ja in tako smo iz ločili po dat ke o 27 rab lje nih sta no va njih. 3 Re zul ta ti te sti ra nja hi po tez S kvan ti ta tiv nim ra zi sko va njem in he don sko mul ti plo re gre sij sko ana li zo og laševa nih cen rab ljenih sta no vanj smo po skušali ugo to vi ti vpliv mi kro in ma kroe ko nom skih de jav ni kov na višino og laševa ne cene rab lje nih sta no vanj za po sa mez no sta ti stično re gi jo v Slo ve ni ji, v po sa mez nem letu. 3.1 Ugo to vi tve gle de te sti ra nja hi po tez Naj prej smo za pre ver ja nje hi po te ze 1 izračuna li cene rab lje nih sta no vanj, ki so izražene v stal nih cenah baz ne ga leta. Po dat ke o og laševa nih ce nah rab lje nih sta no vanj smo pri do bi li za ob dob je od leta 2004 do leta 2014, in si cer je po se bej pri ka za no za Ljub lja no. Ome ji li smo se na štiri vr ste rab lje nih stano vanj, in sicer: gar so nje ro (27 m 2 ), 1-sob no sta no va nje (38 m 2 ), 50

52 Vpliv mi kro in ma kroe ko nom skih de javni kov na cene sta no vanj v Slo ve ni ji 2-sob no sta no va nje (58 m 2 ) in 3-sob no sta no va nje (79 m 2 ). Za izračun stal nih cen rab ljenih sta no vanj smo s splet ne stra ni SURS pri do bi li po da tek za re gio - nal ni BDP, vse od leta 2004 do leta Za baz no leto smo iz bra li leto 2004, za vsa os ta la leta pa smo izračuna li stal ne cene rab lje nih sta no vanj z upo ra bo in dek sa cen s stal no os no vo. Nato smo na da lje va li z ra zi ska vo in preiz ku si li hi po te zo ter pri stop nji značil no sti 0,05 ugo to vi li, da hi po te zo lah ko po tr di mo, saj se višina og laševa ne cene rab lje nih sta no vanj v stal nih ce nah baz ne - ga leta 2004 raz li ku je gle de na po sa mez no ob dob je do leta 2014 (pre gled ni ca 1). Pre gled ni ca 1: Test ena ko mer no sti. gar so nje ra (27 m 2 ) 1-sob no (38 m 2 ) 2-sob no (58 m 2 ) 3-sob no (79 m 2 ) test na vred nost , , , ,7273 (pov prečje) pri me ri<test na vred nost pri me ri>=testna vred nost sku paj pri me ri Z 1,998 1,995 1,995 1,995 asimp tot ska Sig. 0,043 0,048 0,048 0,048 (2-stran ska) Do ka za li smo tudi dom ne vo, da so se cene rab lje nih sta no vanj real no znižale v treh pod-ob dob - jih, to je v času pred gospodar sko kri zo (pred le tom 2008), med gos po dar sko kri zo ( ) in ne sta bil no sti in gos po dar ske ga okre va nja ter iz ho da iz re ce si je po letu Hkra ti smo ugo to vi li, da ve li ke ga od sto pa nja med ce na mi ni bilo po po sa mez nih le tih; cene rab - lje nih sta no vanj so bile naj višje med le to ma , nato pa so v le tih upad le, kar je po sle di ca gos po dar ske kri ze. Po letu 2009 ima jo cene rab lje nih sta no vanj še ved no pa dec. Tako lah ko ugo to vi mo, da cene rab lje nih sta no vanj niso dra stično na raščale in upada le, saj je to po ve za no tudi z gos - po dar skim gi ba njem. Hi po te zo 2 smo pre ver ja li z ana li zo os nov ne ga vzor ca, ki ob se ga 601 rab lje no sta no va nje, in si cer po po sa mez nih sta ti stičnih re gi jah. Naj prej smo opra vi li Le ve nov test. Ker je ta za rab lje ne gar sonjere po ka zal značil nost nad 0,05, hi po te ze ni smo mo gli za vr ni ti. Na da lje va li smo s te stom ANOVA, kjer je bila značil nost pod 0,05 in smo ničelno dom ne vo za vr ni li. Skle pa mo in ugo tav lja mo, da se višina og - laševa nih cen rab lje nih gar so njer raz li ku je po po sameznih sta ti stičnih re gi jah. Le ve nov test smo upo ra bi li tudi za 1-sob na, 2-sob na in 3-sob na rab lje na sta no va nja, kjer je test po - ka zal vred nost pod 0,05, kar po me ni, da ničelno dom ne vo lah ko za vr ne mo. Za na dalj nje delo smo upo ra bi li ve lja ven Ro bust ni test, kjer smo do ka za li značil nost pod 0,05 in tako ničelno dom ne vo zavr - ni li. Tako smo skle pa li, da se og laševa ne cene tako 1-sob nih, 2-sob nih in 3-sob nih rab lje nih sta no vanj raz li ku je jo med se boj po po sa mez nih sta ti stičnih re gi jah. S tem smo po tr di li hi po te zo 2, da se višina og laševa nih cen rab lje nih sta no vanj raz li ku je jo po posa - mez nih sta ti stičnih re gi jah. Hkra ti ugo tav lja mo, da so naj višje og laševa ne cene še ved no v Ljub lja ni in v Obal no-kraški re gi ji. 51

53 Dar ja Ma jer Krišto felc, Šte fan Boj nec zasavska koroška podravska savinjska pomurska primorsko notranjska posavska jugovzhodna Slovenija goriška gorenjska Ljubljana okolica obalno kraška Ljubljana mesto garsonjera 1 sobno 2 sobno 3 sobno Slika 1: Gibanje oglaševanih cen rabljenih stanovanj po statističnih regijah (osrednjeslovenska regija je razdeljena na dva dela Ljubljano in njeno okolico). Pre gled ni ca 2: Ta be la par cial nih re gre sij skih koe fi cien tov (* slam na ta spre men ljiv ka). mo del B stan dard na t sta ti sti ka Sig. (sta ti stična VIF sta ti sti ka ne stan dar di zi ra ni na pa ka oce ne značil nost) mul ti ko li near no sti re gre sij ski koe fi cient ve li kost 1017,953 46,737 21,781 0,000 3,928 (po vršina v m 2 ) ima par ki rišče , ,038 5,262 0,000 2,054 gar so nje ra* , ,405 4,005 0,000 1,147 ima bal kon 8127, ,046 2,837 0,005 2,479 ima dvi galo , ,512 2,799 0,005 1,141 sta rost (v le tih) 39,439 17,174 2,296 0,022 1,278 ima shram bo 6720, ,158 2,292 0,022 1,532 52

54 Vpliv mi kro in ma kroe ko nom skih de javni kov na cene sta no vanj v Slo ve ni ji Pov prečne vred no sti rab lje nih sta no vanj po sta ti stičnih regi jah so pri ka za ne na sli ki 1, iz ka te re raz - be re mo, da so og laševa ne cene rab lje nih gar so njer in rab lje nih 1-sob nih sta no vanj sko raj ena ko vred ne. Hi po te zo 3 smo pre ver ja li v dveh de lih. Naj prej smo upo ra bi li ce lo ten vzo rec, kjer smo vključili 601 obrav na va no rab lje no sta no va nje in upošte va li po dat ke o og laševani ceni, ve li ko sti, vr sti rab lje ne ga sta - no va nja (gar so nje ra, 1-sob no, 2-sob no in 3-sob no), letu iz grad nje in adap ta ci je ter sta ti stični re gi ji. Po leg opi sa ne ga smo obrav na va li tudi po dat ke, ali ima rab lje no sta no va nje shram bo, klet, par ki rišče, bal kon in dviga lo, ki pred stav lja jo mi kroe ko nom ske de jav ni ke. Z me to do mul ti va riant ne re gre si je smo najprej v pr vem mo de lu pri ka za li vpliv mi kroe ko nom skih de jav ni kov, v dru gem mo de lu pa smo vključili vpliv sta ti stične re gi je in do ka za li vpliv ma kroe ko nom skih de javnikov (pre gled ni ca 2). Nato smo ustva ri li dru gi vzo rec, tako da smo os nov no bazo 601 rab lje ne ga sta no va nja zmanjšali na vzo rec v ve li ko sti 52 (4-vr ste sta no vanj za 13 te ri to rial nih enot), v ka te rem so za vsa ko sta ti stično re gi jo ozi ro ma te ri to rialno enoto in vr sto rab lje ne ga sta no va nja izračuna ne (agre gi ra ne) pov prečne cene rab lje nih sta no vanj. V tako zmanjšan dru gi vzo rec smo do da li še po dat ke o ma kroe ko nom skih de jav ni kih (šte vi lu pre bival cev, povprečni stop nji re gi stri ra ne brez po sel no sti in pov prečni mesečni bru to plači) za vsa ko sta ti stično regijo. V ra zi ska vi smo izračuna li, da je pov prečna cena kva drat ne ga me tra 1018 EUR/m 2, kar ve lja za 1-sob - no, 2-sob no in 3-sob no rab lje no sta no va nje. V pri me ru, ko gre za gar so nje ro, je tre ba k ceni, ki je izračuna na iz ve li ko sti, prišteti še EUR. Ugo to vi li smo tudi, da par ki rišče v pov prečju sta ne EUR, bal kon pa v pov prečju do brih 8100 EUR. Rab lje na sta novanja, ki ima jo dvi ga lo, so v pov - prečju dražja za okrog EUR. Shram ba sta ne v pov prečju 6700 EUR, sta rejša sta no va nja pa so ce nejša, in si cer za vsa ko leto sta ro sti je sta no va nje ce nejše za okrog 40 EUR. Vsi po dat ki so pri dob - lje ni na os nov nem vzorcu 601 rab lje ne ga sta no va nja po vsej Slo ve ni ji ozi ro ma v vseh sta ti stičnih re gi jah. V ana li zi dru ge ga dela tret je hi po te ze smo vključili še ma kroe ko nom ske de jav ni ke. Ugo to vi li smo, da naj večji de lež k og laševa ni ceni rab lje ne ga sta no va nja pris pe va ve li kost, kar smo do ka za li in po tr di li tudi v pr vem delu tret je hi po te ze. Ra zi ska li smo tudi po ve za nost vpli va ma kroe ko nom skih de jav ni kov na og laševa ne cene rab lje nih sta - no vanj, kar smo iz ved li s Pear so no vo ko re la ci jo (pre gled ni ca 3). Ker so bile vse sta ti stične značil no sti Pre gled ni ca 3: Ko re la cij ska ma tri ka pa rov spre men ljivk s pov prečno og laševa no ceno rab lje ne ga sta no vanja. pov prečna og laševa na šte vi lo pov prečna stop nja pov prečne me sečne cena rab lje ne ga pre bi val cev re gi stri ra ne bru to plače sta no va nja za: brez po sel no sti gar so nje ra Pear so no va ko re la ci ja 0,579 0,684 0,190 Sig. (2-tai led) 0,029 0,014 0,048 N sob no sta no va nje Pear so no va ko re la ci ja 0,639 0,437 0,147 Sig. (2-tai led) 0,019 0,035 0,041 N sob no sta no va nje Pear so no va ko re la ci ja 0,613 0,531 0,138 Sig. (2-tai led) 0,026 0,036 0,049 N sob no sta no va nje Pear so no va ko re la ci ja 0,603 0,517 0,157 Sig. (2-tai led) 0,029 0,031 0,048 N

55 Dar ja Ma jer Krišto felc, Šte fan Boj nec (sig.) manjše od 0,05, smo ničelno dom ne vo lah ko za vr ni li. Skle pa li smo, da ima jo ma kroe ko nom ski de jav ni ki vpliv na og laševa ne cene rab lje nih sta no vanj. Iz ko re la ci je smo ugo to vi li, da so pre bi val ci Slo - ve ni je leta 2015 ku po va li naj več 1-sobnih rab lje nih sta no vanj. Hkra ti ugo tav lja mo, da je v re gi jah, v ka te rih so nižje pov prečne og laševa ne cene rab lje nih sta no vanj, stop nja brez po sel no sti večja. Bru to plača, kot tret ja spre men ljiv ka, pa ima zelo majh no vlo go, kar po me ni, da višina le-te bistveno ne vpli va na višino og laševa ne cene rab lje ne ga sta no va nja. Og laševa ne cene so bile v Slo ve ni ji v le tih izred no vi so ke. Z gos po dar sko kri zo v le tih so cene začele pa da ti, kre di tov z ugod no obrest no mero ni bilo moč do bi ti in šte vil na pod - jet ja so šla v stečaj in pro pa da la. Og laševa ne cene rab lje nih sta no vanj so leta 2010 do se gle maj hen dvig, nato pa so se do leta 2014 ne neh no zniževale. V letu 2015 se je ne ko li ko po večeval pro met z ne premični - na mi, kar je spod bud no za oživi tev ne pre mičnin ske ga trga, na kar so po se bej vpli va le iz boljšane na po ve di gle de ma kroe ko nom skih de jav ni kov. Ugo to vi li smo, da je tre ba za gar so nje ro v Ljub lja ni v pov prečni ve li ko sti 27 m 2 odšteti EUR, kar je za 40 % več, kot je cena rab lje ne ga sta no va nja v oko li ci Ljub lja ne, za 1-sob no rab lje no sta no va - nje v pov prečni ve li ko sti 38 m 2 je tre ba odšteti EUR, kar pred stav lja za 30 % višjo ceno kot v okoli ci Ljub lja ne, za 2-sob no rab lje no sta no va nje, v pov prečju ve li ko 58 m 2, je tre ba odšteti EUR, kar je za 43 % dražje kot v oko li ci Ljub lja ne, in za 3-sob no rab lje no sta no va nje, v pov prečju ve li ko 79 m 2, je tre ba odšteti EUR, kar predstav lja 32 % več kot v oko li ci Ljub lja ne. 4 Sklep V pris pev ku smo si za sta vi li cilj ugo to vi ti vpliv mi kro in ma kroe ko nom skih de jav ni kov na cene rab - lje nih sta no vanj. V živ lje nju se vsak do naj manj en krat sreča s prob le mom rešitve sta no vanj ske ga prob le ma. Za ni ma lo nas je, kakšno je gi ba nje cen v enajstt let nem ob dob ju od leta 2004 pa do leta 2014, in kakšne so spre mem be v letu Preučili smo tudi ob dob je gos po dar ske in fi nančne kri ze, ki je vla da lo v svetu in pri nas. Tako smo obrav na va li tri pod-obdobja: čas pred gos po dar sko kri zo (pred le tom 2008), med gos - po dar sko kri zo ( ) in ne sta bil no sti in gos po dar ske ga okre va nja ter iz ho da iz re ce si je po letu 2009). V času pred gos po dar sko kri zo je bil slo ven ski ne pre mičnin ski trg znan po ve li kem pov praševanju po sta no va njih, ki je krep ko pre se ga lo po nud bo sta no vanj. V državi je bilo v ti stem ob dob ju ( ) gos po dars tvo sta bil no, viri fi nan ci ra nja so bili do seg lji vi in grad nja no vih sta no vanj je hi tro na pre do - va la. Ma kroe ko nom ski de jav ni ki se na trgu hi tro od zo ve jo na vpliv gos po dar ske kri ze, in si cer je BDP v letu 2009 dra stično upa del, pro pa da la so pod jet ja, po večala se je brez po sel nost po ce lot ni Slo ve ni ji in grad nja sta no vanj je močno upad la. Šte vi lo tran sak cij z rab lje ni mi sta no va nji je bilo naj višje v le tih 2006 in 2007, nato je sle di la kri za in upad pro me ta s sta no va nji. V letu 2015 se je pro met z rab lje ni mi sta no va nji pr vič po pad cu v letu 2009 po večal, in si cer kar za 76 %. Z iz ve de no ra zi ska vo smo ugo to vi li, da so se cene rab lje nih sta no vanj, ki smo jih izra zi li s stal ni - mi ce na mi baz ne ga leta 2004, v 11-let nem ob dob ju real no zniževa le. V času pred gos po dar sko kri zo, med le to ma 2006 in 2007, so bile cene rab lje nih sta no vanj vi so ke, nato so v času gos po dar ske kri ze v le - tih 2008 in 2009 pad le ter upa da le vse do leta Cene so se pre cej ena ko mer no zniževa le in s tem smo po tr di li tudi našo prvo hi po te zo. V času gos po dar ske kri ze so se na trgu od zva li tudi ma kroe ko - nom ski de jav ni ki, saj je BDP pa del, brez po sel nost je na ra sla, kupna moč je pad la. Gos po dar ska kli ma v državi se odraža tudi na ne pre mičnin skem trgu. V času gos po dar ske kri ze je upad lo pov praševa nje in po sle dično so se zmanjšale pro da je rab lje nih sta no vanj ter šte vi lo tran sak cij. Z dru go hi po te zo smo do ka za li, da se višina cen rab lje nih sta no vanj (gar so njer, 1-sob nih, 2-sob - nih in 3-sob nih) raz li ku je po po sa mez nih sta ti stičnih re gi jah. Z ana li zo smo ugo to vi li, da so naj nižje cene rab lje nih sta no vanj za be ležene v za sav ski, ko roški, po mur ski re gi ji, nato sle di jo po savska re gi ja, ju govz hod na Slo ve ni ja, sa vinj ska in po drav ska re gi ja, v zla ti sre di ni sta go riška in go renj ska re gi ja, po naj višjih ce nah pa iz sto pa ta osred nje slo ven ska in obal no-kraška re gi ja. Se li tve pre bi vals tva so naj pogo - 54

56 Vpliv mi kro in ma kroe ko nom skih de javni kov na cene sta no vanj v Slo ve ni ji stejše rav no iz re gij, kjer so cene rab lje nih sta no vanj naj nižje, ve li ko pri se lje va nja pa je v osred nje slo - ven sko re gi jo, kjer je kup na moč naj višja, kjer je več možno sti za za po sli tev in s tem za boljše živ lje nje. V obal no-kraški re gi ji iz sto pa jo cene rab lje nih sta no vanj za ra di tu riz ma in mor ske ga oko lja. Na kon cu smo do ka za li tudi tret jo hi po te zo, saj smo z ana li zo po tr di li, da ob sta ja med se boj na po - ve za nost med višino cene rab lje nih sta no vanj in mi kro ter ma kroe ko nom ski mi de jav ni ki v sta ti stičnih re gi jah. Po pričako va nju ima naj večji vpliv na ceno rab lje ne ga sta no va nja ve li kost, in si cer ta znaša do - brih 81 %. Os ta li mi kroe ko nom ski de jav ni ki, ki smo jih obrav na va li, ima jo vpliv le 1,5 %. Ko smo v ana li zo vze li tudi pov prečno stop njo re gi stri ra ne brez po sel no sti, šte vi lo pre bi val cev in povprečne me sečne bru to plače kot ma kroe ko nom ske de jav ni ke, smo z iz ve de no ko re la cij sko ma triko ugo to vi li, da pre bi val ci v naj večji meri ku pu je jo 1-sob na rab lje na sta no va nja. Hkra ti smo ugo to vi li, da so pov prečne cene rab lje nih sta no vanj nižje, če je stopnja brez po sel no sti večja. Bru to plača pre bi val - ca pa na ceno rab lje ne ga sta no va nja nima to likšnega vpli va. Na pod la gi na ve de ne ga lah ko oce ni mo, da bomo v pri me ru, ko si želi mo ozi ro ma si mo ra mo ku pi ti sta no va nje, na do ločen način našli vire za na kup no ve ga ali rab lje ne ga sta no va nja. V pris pev ku smo tako ugo to vi li, da je Slo ve ni ja raz de lje na na več ce nov nih ob močij, naj dražje og - laševa ne cene rab lje nih sta no vanj so v osred nje slo ven ski in obal no-kraški re gi ji. Na oba li so cene vi so ke pred vsem za ra di vpli va turiz ma. V osred nji Slo ve ni ji pa je glav no me sto Ljub lja na, ki je tudi naj večje uni - ver zi tet no sre dišče v državi, kar dvi ga pov praševa nje in po sle dično cene sta no vanj. Prib ližno slo ven sko pov prečje do se ga jo cene rab lje nih sta no vanj v go renj ski re gi ji, ki ji sle di ta go riška in pri mor sko-no - tranj ska re gi ja. Tako go renj ska kot pri mor sko-no tranj ska re gi ja sta v letu 2014 naj več pris pe va li k ra sti real ne ga BDP. Os ta le sta ti stične re gi je so prib ližno ena ko vred ne, z manjšimi vzpo ni in pad ci, ven dar brez kakšnega večjega na pred ka os ta ja jo med leti kon stant ne. Naj nižje og laševa ne cene rab lje nih sta - no vanj pa so v za sav ski re gi ji. Sled nja re gi ja ima naj manjše šte vi lo pre bi val cev, ve li ko je od se lje va nja, manj je za po sli tev in stop nja ra sti BDP je bila ne ga tiv na. Ugoto vi li smo, da sta lo ka ci ja in ve li kost rab lje ne ga sta no va nja ključnega po me na ter pred stav ljata glav na mi kroe ko nom ska de jav ni ka, dru gi mi kroe ko nom ski de jav ni ki, ki smo jih obrav na va li v pris - pev ku, pa ni ma jo takšnega vpli va na og laševa no ceno po sa mez ne ga rab lje ne ga sta no va nja. Naj no vejši trend gre v sme ri manjšega za ni ma nja za grad njo ve li ke hiše in na kup ve li kih sta no vanj, kot je bilo to včasih v Slo ve ni ji, da so os ta li otro ci doma. Ko se otro ci od se li jo v dru ge kra je, ve li ko je pre - se lje va nja v tu jino in med sta ti stičnimi re gi ja mi, ve li ka sta no va nja os ta ne jo praz na ozi ro ma pre ve li ka, kar je lah ko tudi eden iz med šte vil nih raz lo gov za na kup manjšega sta no va nja. Ve li ka sta no va nja pred - stav lja jo tudi večje stroške (Ma jer Krišto felc 2016). Ve li ko ra zi skav, kot na pri mer Ro mih in Boj nec (2008) in Friško vec in Ja neš (2010), je na re je nih s pri dob lje ni mi og laševa ni mi ce na mi sta no vanj, saj ne pre mičnin ske agen ci je ne želi jo po sre do va ti po - dat kov o skle nje nih po slih, ker gre za zaup ne po dat ke o rea li zi ra nih poslih. Tako ni ma mo real ne sli ke, kakšna je na kon cu de jan ska cena ne ke ga rab lje ne ga sta no va nja. Za ni mi vo bi bilo ra zi ska ti ne pre mičninski trg z de jan ski mi ce na mi sta no vanj ter kako so se te spre mi nja le sko zi do ločeno ob dob je. V pri hod no - sti bo to lažje izvedlji vo, saj se od leta 2013 zbi ra jo iz po pol nje ni po dat ki o pro daj nih po slih, ki jih vodi Geo det ska upra va Re pub li ke Slo ve ni je, in ki jih lah ko pri do bi mo z jav nim vpo gle dom v po dat ke evi - den ce trga ne pre mičnin (ETN) na ob močju Slo ve ni je. Me ni mo, da bi bilo po treb no raz vi ti takšen mo del, ki bi omo gočal vpo gled v bazo pro daj nih cen sta no vanj, ki bi vključeval, po leg cene, lo ka ci je in ve li ko sti, še dru ge mi kroe ko nom ske de jav ni ke ter sli ke sta no va nja na enem me stu z možnost jo jav ne ga vpo gle da ter opre de ljene ma kroe ko nom ske dejav - ni ke za vsa ko po sa mez no leto. 55

57 Dar ja Ma jer Krišto felc, Šte fan Boj nec 5 Viri in li te ra tu ra An der luh, V. 2016: De jav ni ki gi ba nja cen rab lje nih sta no vanj v Slo ve ni ji. Ma gi str ska na lo ga, Fa kul teta za ma na ge ment, Uni ver za na Pri mor skem, Ko per. Cir man, A., Čok, M, La vrač, I., Za krajšek, P. 1999: Po slo va nje z ne pre mični na mi. Eko nom ska fa kulteta. Ljub lja na. Cir man, A. 2007: Raz voj sta no vanj ske ga trga v Slo ve ni ji: Po gled z vi di ka sta no vanj ske ga fi nan ci ra nja. Sta no vanj ska re for ma: pričako va nja, po tre be in rea li za ci ja. Ljub lja na. Friško vec, S., Ja neš, A. 2010: Ana li za de jav ni kov og laševa nih cen rab lje nih sta no vanj v Ljub lja ni in njeni oko li ci. Ma na ge ment 5-3. Ko per. Gra pu lin, T. 2014: Ne pre mičnine v letu Med mrežje: nan ce.si/ /ne pre mi% C4%8Dni ne-v-letu-2014 ( ). Le narčič, Č., Zor ko, R., Her man, U., Savšek, S. 2016: A pri mer on Slo ve ne hou se pri ces fo re cast. Bank of Slo ve nia, Ljub lja na. Med mrežje: kal ni ki/ra zi ska ve.asp?mapa Id=339 ( ). Ma jer Krišto felc, D. 2016: Vpliv mi kro in ma kroe ko nom skih de jav ni kov na cene sta no vanj. Ma gi strska na lo ga, Fa kul te ta za ma na ge ment, Uni ver za na Pri mor skem Ko per. Ko per. Med mrežje: pre mic ni ne.net/ ( ). Pa gourt zi, E., As si ma ko pou los, V., Hat zic hri stos, T., French, N. 2003: Real es ta te ap prai sal: a re view of va lua tion met hods. Jour nal of Pro perty In vest ment & Fi nan ce Brad ford. Pa vlin, B. 2011: Značil no sti trga in gi ba nje cen sta no vanj skih ne pre mičnin v Slo ve ni ji v ob dob ju Med mrežje: ti stic ni Dne vi/docs/ra den ci2011/pa vlin-trg_sta no vanj skih%20_ ne pre mic nin-pris pe vek.pdf ( ). Pšun der, I.,Tor kar, M. 2003: Oce nje va nje vred no sti ne pre mičnin. Slo ven ski inšti tut za re vi zi jo. Ljubljana. Ro mih, M., Boj nec, Š. 2008: Višina in ob likova nje cen rab lje nih sta no vanj v Slo ve ni ji. Ma na ge ment 3-2. Ko per. Sa muel son, P., Nord haus, W. 2003: Eko no mi ja. Ljub lja na. Schmitz, A., Brett, D. L. 2001: Real es ta te mar ket analy sis: a case study ap proach. The Ur ban Land Insti - tu te. Was hing ton, D. C. SLONEP.net. 2015: Ne pre mičnin ski trg in nje go ve za ko ni to sti. Med mrežje: nep.net/info/ ne pre mic nin ski-trg/ne pre mic nin ski-trg ( ). Stvar no prav ni za ko nik (SPZ). Urad ni list RS 87/2002. Ljub lja na. SURS. 2015: Bru to do mači proi zvod. Slo ve ni ja, let no. Med mrežje: varval.asp?ma= s&ti=&path=../database/ekonomsko/03_nacionalni_racuni/05_03019_bdp_ letni/&lang=2 ( ). Štib lar, F. 2008: Sve tov na kri za in Slo ven ci. Kako jo prežive ti? Ljub lja na. 56

58 Prostor, regija, razvoj, 57 68, Ljubljana 2017 MODEL ZA VREDNOTENJE REGIONALNE STRUKTURE ZA DOLOČITEV PREDNOSTNIH ObMOČIJ ZA STANOVANJSKO OSKRbO ZA POTREbE IZDELAVE REGIONALNEGA PROSTORSKEGA PLANA dr.simonkušar Od de lek za geo gra fi jo, Fi lo zof ska fa kul te ta, Uni ver za v Ljub lja ni Aškerčeva ce sta 2, 1000 Ljub lja na; si mon.ku mag.alenkacof Kra jin ska ar hi tek tu ra, Alen ka Cof s. p. Dvor 24, 1210 Ljub lja na-šen tvid; alen BarbaraČerne,PetraPogačar,NinaZenkovič Pro stor sko, ur ba ni stično in ar hi tek tur no pro jek ti ra nje, Pe tra Po gačar s. p. Bol ko va uli ca 13, 1235 Ra dom lje bar bob pe tra.po ga nina.zen ko UDK: (497.4) IZVLEČEK Modelzavrednotenjeregionalnestrukturezadoločitevprednostnihobmočijzastanovanjskooskrbo zapotrebeizdelaveregionalnegaprostorskegaplana Pred nost na ob močja za sta no vanj sko os kr bo (PROSO), ki iz ha ja jo iz Re so lu ci je o na cio nal nem sta no vanjskem pro gra mu , so pro stor ska us me ri tev Sta no vanj ske mu skla du Re pub li ke Slo ve ni je za na ložbe v javna na jem na sta no va nja. Iz ho dišče za nji ho vo opre de li tev so po tre be po jav nih sta no va njih ter us kla je nost s prostor sko po li ti ko države. Pred la ga ni dvo sto penj ski mo del za vred no te nje re gio nal ne struk tu re za opre de li tev in do ločitev PROSO izhaja iz oce ne sta no vanj skih po treb, z lo ka cij ski mi kri te ri ji na re gio nal ni rav ni pa so opre de lje ni pri mer ni tipi ob močij. Kot do pol ni tev mo de la za vredno te nje re gio nal ne struk tu re je pred la gan mo del do ločitve PROSO na lo kal ni rav ni, ki vključuje pri po ročila in smer ni ce za ume sti tev PROSO v pro stor. KLJUČNE BESEDE pro stor sko pla ni ra nje, re gio nal na struk tu ra, na cio nal ni sta no vanj ski pro gram, re gio nal ni pro stor ski plan, pred nost na ob močja za sta no vanj sko os kr bo ABSTRACT Regionalstructureevaluationmodelforidentificationofhousingpriorityareasintheregionalspatial plan Hou sing prio rity areas (PROSO) were in tro du ced by the Re so lu tion on the Na tional Hou sing Pro gram They re pre sent the spa tial plan ning gui de li nes to the Hou sing Fund of the Re pub lic of Slo ve nia for in vest ment in pub lic ren tal hou sing. Pub lic hou sing needs and com plian ce with the na tio nal spa tial de ve lop ment po licy are starting points for fin ding sui tab le lo ca tions for PROSO. The pro po sed two-sta ge mo del for eva lua tion of re gio nal struc tu re to iden tify and de ter mi ne PROSO be gins with an as ses sment of hou sing needs, whi le the re gio nal lo ca tio nal cri te ria de fi ne types of sui tab le areas. Re gio nal struc tu re eva lua tion mo del is sup ple men ted by a se con dary mo del at lo cal le vel, which pri ma rily fo cu ses on site analy sis and de sign gui de li nes. KEY WORDS spa tial plan ning, re gio nal struc tu re, Na tio nal Hou sing Pro gram, re gio nal spa tial plan, hou sing prio rity areas 57

59 Si mon Kušar, Alen ka Cof, Bar ba ra Černe, Pe tra Po gačar, Nina Zen ko vič 1 Uvod Ko nec leta 2015 spre je ta re so lu ci ja o na cio nal nem sta no vanj skem pro gra mu za ob dob je (Re so lu ci ja 2015) pred stav lja pre mik sta novanj ske po li ti ke države v večjo raz voj no na rav na nost. Sta - no vanj sko po li ti ko na mreč vidi v funk ci ji spod bu ja nja in pod po re gos po dar ske mu raz vo ju ter raz vo ju ce lot ne družbe v smi slu ohra nja nja pre bi vals tva in za go tav lja nja ka ko vost ne ga živ ljenj ske ga okolja pre - bi val cem. Eden od pred nost nih pro jek tov je grad nja sta no vanj tam, kjer je po tre ba po njih naj večja. V sklo pu pro jek ta sta pred vi de na dva glav na ukre pa. Prvi je grad nja jav nih na jem nih sta no vanj, dru - gi pa vzpo sta vi tev ak tiv ne zem ljiške po li ti ke. Gradnja jav nih na jem nih sta no vanj, ki naj bi za je ma la 60 % sred stev Sta no vanj ske ga skla da Re pub li ke Slo ve ni je, na me nje nih fi nan ci ra nju grad nje no vih sta no vanj, bo pred nost no us mer je na v pred nost na ob močja za sta no vanj sko os kr bo (PROSO), to je v ob močja, kjer so po tre be pre bi vals tva in gos po dars tva po teh sta no va njih naj večje. Pri za de va nja re so lu ci je o na cio nal nem sta no vanj skem pro gra mu (Re so lu ci ja 2015) naj bi bila tesneje po ve za na s pro stor sko po li ti ko, zato naj bi se PROSO umeščala v iz bra na na se lja sre dišča po li centričnega ur ba ne ga si ste ma. Pred vsem ur ba na na se lja Stra te gi ja pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (Od lok 2004) opre de lju je kot bolj ali manj po memb na sre dišča, v ka te rih se skr bi za za do sten sta no vanj ski fond, razvija sto ri tve ne ter proi zvodne de jav no sti in de lov na me sta. Na širšem mest nem ob močju (ki po nava di za - je ma ob močja več lo kal nih skup no sti) se raz vi ja večje šte vi lo med se boj no so de lu jočih in učin ko vi to po ve za nih sre dišč. Ur ba ni raz voj, za ka te re ga je značilna kon cen tra ci ja sta no vanj ske gradnje, proi zvodnih, sto ri tve nih in os krb nih de jav no sti, se vzpod bu ja v ob sto ječih sre diščih ali na po se li tve nih ob močjih, ki ima jo po ten cia le za raz voj v nova sre dišča. Pri tem se kot po se ben iz ziv po jav lja raz voj širših mestnih ob močij, ki je si cer na de kla ra tiv ni rav ni ja sno opre de ljen, v prak si pa se prak tično ne iz va ja. Za ra di ra cio na li za ci je pro met nih to kov, smo tr ne ga raz meščanja de lov nih mest, sta no vanj, sto ri - tve nih in proi zvod nih de jav no sti naj bi se pro stor ske po tre be raz vo ja mest in dru gih naselij načrto va le in ure ja le na os no vi me dobčin ske ga so de lo va nja (Od lok 2004), zato je opre de li tev PROSO te sno po - ve za na s pro stor skim načrto va njem na re gio nal ni rav ni. Pred log Za ko na o ure ja nju pro sto ra (Za kon o ure ja nju pro sto ra 2017) uvršča pred nostna ob močja za sta no vanj sko grad njo v kon tekst za sno ve sta - no vanj skih ob močij, in si cer med za sno ve pro stor skih ure di tev lo kal ne ga po me na, ki se ga jo na ob močje več občin ali vpli va jo na raz voj več občin. Pro stor ska ume sti tev PROSO je v po memb ni meri re zul tat us kla je va nja de ležni kov na re gio nal ni rav ni (Po gačar in so de lav ci 2016), kljub temu pa naj bi se PROSO na ha ja la na lo ka ci jah, kjer je po treba pre bi vals tva in gos po dars tva po jav nih na jem nih sta no va njih naj večja (Re so lu ci ja 2015). Na men pris pev ka je predsta vi ti pri stop k vred no te nju re gio nal ne struk tu re za do ločitev pred nost - nih ob močij za sta no vanj sko os kr bo. Re gio nal no struk tu ro ra zu me mo kot med se boj po ve za ne družbene (de mo graf ska struk tu ra in nje ne spre mem be), gos po dar ske (gos po dar ska moč in po ten ciali) in pro stor ske (struk tu ra sta no vanj in sta no vanj ske po tre be, pro stor ske možno sti za traj nost no mo bil - nost) značil no sti širših ob močij, zato smo ob li ko va li dvo sto penj ski mo del, ki v pr vem ko ra ku oce nju je sta no vanj ske po tre be (po tre be pre bi vals tva in gospodars tva), v dru gem ko ra ku pa išče us trez ne ma - kro lo ka ci je, pri čemer sle di us me ri tvam pro stor ske in pro met ne po li ti ke. Kot do pol ni tev mo de la za vred no te nje re gio nal ne struk tu re je pred la gan mo del do ločitve PROSO na lo kal ni rav ni, ka te re ga pri - mar na vlo ga je ob li ko va nje pri po ročil in smer nic za ume sti tev PROSO v pro stor na rav ni mi kro lo ka ci je. 2 Mo del za vred no te nje re gio nal ne struk tu re za opre de li tev pred nost nih ob močij za sta no vanj sko os kr bo Mo del za opre de li tev pred nost nih ob močij za sta no vanj sko os kr bo te me lji na si ste mu kri te ri jev in ka zal ni kov, s ka te ri mi smo ana li zi ra li re gio nal no struk tu ro. Nji hov na bor iz ha ja iz do mačih in tu jih iz kušenj ter praks na po dročju načrto va nja sta no vanj skih ob močij ozi ro ma po se li tve (Cul ling worth in 58

60 Mo del za vred no te nje re gio nal ne struk tu re za do ločitev pred nost nih ob močij za sta no vanjsko os krbo Na din 2006; Schar manski in so de lav ci 2011; Core Stra tegy De ve lop ment Plan Do cu ment 2012; Lan - des-rau mord nungs pro gramm 2012; Re gio na les Rau mord nungs pro gramm 2016; Hou sing 2016), stro kov nih na log (Po ročilo o pro stor skem raz vo ju 2015; Na red in so de lav ci 2016) ter us me ri tev iz rele - vant nih raz voj nih do ku men tov (Od lok 2004; Re so lu ci ja 2015; Stra te gi ja raz vo ja pro me ta v RS 2015). Pri pre ver ja nju pri sto pa so ime li po memb no vlo go tako ključni de ležniki s po dročja sta no vanj ske os - kr be (s pred stav ni ki so bili iz ve de ni vo de ni interv ju ji) kot tudi splošna stro kov na jav nost (or ga ni zi ra na sta bila dva pos ve ta, ki so se ju ude ležili pred stav ni ki mi ni str stev, občin, jav nih sta no vanj skih skla dov, or ga ni za cij, ki se uk var ja jo z od da ja njem in pro da jo sta no vanj, ter izo braževal nih in razi sko val nih or - ga ni za cij). Obrav na va PROSO v re gio nal nem kon tek stu od go var ja na prob le ma ti ko ma kro lo ka cij ske pre so - je za PROSO ozi ro ma na os no vi sta nja in raz voj nih teženj ter načrto va ne ga raz vo ja pro stor skih struk tur opre de lju je tipe ob močij sta no vanj ska trga. Za opre de li tev in do ločitev PROSO na re gio nal ni rav ni je bil ob li ko van dvo sto penj ski mo del, pri čemer se v pr vem ko ra ku oce nju je jo sta no vanj ske po tre be, to so po tre be pre bi vals tva in gos po dars tva, dru gi ko rak pa je na me njen pro stor skim de jav ni kom, to je us mer ja nju po se li tve in grad nje. Kri te ri ji na re gio nal ni rav ni opre de lju je jo tipe ob močij, pri mer nih za PROSO, v na da lje va nju ana li ze pa tudi kon kret na geo graf ska ob močja, pri mer na za PROSO. Kri te ri ji in ka zal ni ki iz pr ve ga ko ra ka mo de la do ločitve PROSO na re gio nal ni rav ni so za ra di eno stav no sti in do stop no sti po dat kov ter raz mer ja z ad mi ni stra tiv nim si ste mom ozi ro ma si ste mom pro stor ske ga načrto - va nja obrav na va ni po občinah, kri te ri ji in ka zal ni ki iz dru ge ga ko ra ka pa po na se ljih. Po tre be pre bi vals tva so v mo de lu opre de lje ne z de mo graf ski mi kri te ri ji in kri te ri ji sta no vanj ske ga trga, po tre be gos po dars tva pa s kri te ri ji gos po dar ske ga raz voja. Ana li za de mo graf skih kri te ri jev in kri - te ri jev sta no vanj ske ga trga ter kri te ri jev gos po dar ske ga raz vo ja po da ja oce no sta no vanj skih po treb potrebe prebivalstva potrebe gospodarstva demografske značilnosti nepremičninski trg gospodarski razvoj lokacijske preference gospodinjstev razpoložljivost stanovanj dostopnost stanovanj gospodarska moč gospodarski potencial ocena stanovanjskih potreb makrolokacija usmerjanje prostorskega razvoja na regionalni ravni določitev PROSO na regionalni ravni Sli ka 1: Mo del do ločitve PROSO na re gio nal ni rav ni (Po gačar in so de lav ci 2016). 59

61 Si mon Kušar, Alen ka Cof, Bar ba ra Černe, Pe tra Po gačar, Nina Zen ko vič v po sa mez nem ob močju in je neod vi sna od pro stor skih de jav ni kov: oce nju je jo se zgolj po tre be, ne pa tudi de jan ska pri mer nost grad nje na po sa mez ni lo ka ci ji. Pre gled ni ca 1: Kri te ri ji in ka zal ni ki za vred no te nje re gio nal ne struk tu re za do ločitev PROSO oce na po treb po PROSO (Po gačar in so de lav ci 2016). sku pi na kri te ri jev kri te rij ka zal nik po tre be struktura pre bi val cev de lež pre bi val cev v sta rost ni sku pi ni 0 35 let pre bi vals tva rast šte vi la pre bi val cev v sta rost ni sku pi ni 0 35 let raz po ložlji vost sta no vanj do stop nost sta no vanj pri manj kljaj sta no vanj po tre be gos po dar ska moč in deks de lov ne mi gra ci je gos po dars tva se dež naj večjih pod je tij gos po dar ski po ten cial ob seg pov praševa nja po sta no va njih z ne pro fit no na jem ni no raz mer je med ceno zem ljišč in pov prečno neto plačo rast šte vi la de lov nih mest stop nja ino va tiv no sti oce na pro stor ske ga po ten cia la za raz voj gos po dar skih de jav no sti Vred no te nje ka zal ni kov in kri te ri jev z vi di ka po treb po PROSO je po te ka lo s kom bi na ci jo pri pi - so va nja uteži in ko di ra nja. Vred no sti vsa ke ga ka zal ni ka so na pod la gi ana li ze frek venčne di stri bu ci je ka te go ri zi ra ne v štiri raz re de. Vsa ke mu raz re du je pri pi sa na utež (0 3), pri čemer je utež 3 pri pi sa na raz re du z na ju god nejšimi vred nost mi ka zal ni ka za PROSO (naj višji raz red). Sle di lo je sešte va nje uteži pri ka zal ni kih za po sa me zen kri te rij. Seštev ki so bili re ko di ra ni v 3 raz re de: območja z naj večjimi po - tre ba mi po PROSO, ob močja s sred nji mi po tre ba mi po PROSO in dru ga ob močja. Vred no te nje za sku pi no kri te ri jev je te me lji lo na sešte va nju uteži pri po sa mez nem kri te ri ju. Končno vred no te nje po treb po PROSO je kom bi na ci ja po treb po PROSO za obe sku pi ni kri te ri jev (de mo graf ski kri te ri ji in kri te ri ji sta no - vanjskega trga, kri te ri ji gos po dar ske ga raz vo ja), s čimer smo se izog ni li po nov ne mu sešte va nju uteži in ko di ra nju. Lo ka cij ski kri te ri ji na re gio nal ni rav ni vključuje jo dva kri te ri ja, in sicer vlo go na se lij v po se li tve - nem si ste mu ter do stop nost do jav ne ga pot niškega pro me ta. Vsak od na ve de nih kri te ri jev je opi san še z dve ma ka zal ni ko ma, kot je pred stav lje no v pre gled ni ci 2. Pre gled ni ca 2: Kri te ri ji in ka zal ni ki za vred no te nje re gio nal ne struk tu re za do ločitev PROSO lo ka cij sko us mer ja nje PROSO na re gio nal ni rav ni (Po gačar in so de lav ci 2016). sku pi na kri te ri jev kri te rij ka zal nik ma kro lo ka ci ja vlo ga na se lij vlo ga cen tral nih na se lij v po li cen tričnem si stem poseli tve v po se li tve nem si ste mu na se lja v širših mest nih ob močjih do stop nost do jav ne ga pot niškega pro me ta do stop nost do jav ne ga pot niškega pro me ta go sto ta po sta ja lišč do stop nost do jav ne ga pot niškega pro me ta želez ni ca 60

62 Mo del za vred no te nje re gio nal ne struk tu re za do ločitev pred nost nih ob močij za sta no vanjsko os krbo Lo ka cij ski kri te ri ji v nas prot ju z de mo graf ski mi kri te ri ji, kri te ri ji sta no vanj ske os kr be in kri te ri ji gospo - dar ske ga raz vo ja v os pred je po stav lja jo de jav ni ke, ki vpli va jo na širšo pri vlačnost pro sto ra za bi va nje. Lo ka cij ski kri te ri ji se zato na našajo pred vsem na bližino de lov nih mest, oprem lje nost s stori tva mi splošnega in splošnega gos po dar ske ga po me na ter pro met no do stop nost z raz ličnimi pro met ni mi si - ste mi, pred nost no z jav nim pot niškim pro me tom. Pri kri te ri ju vlo ga na se lij v po se li tve nem si ste mu so upošte va na vsa na se lja, ki so do ločena z iz branima ka zal ni ko ma, to je gle de na vlo go cen tral no sti v po li cen tričnem si ste mu in na se lja v širših mest nih ob - močjih. Pri kri te ri ju do stop nost do jav ne ga pot niškega pro me ta so go sto te ozi ro ma raz da lje ka te go ri zi ra ne v tri raz re de. Vred no te nje tega kri te ri ja teme lji na sešte va nju uteži in novi ka te go ri za ci ji: na se lja, ki so najpri - mer nejša za do ločitev PROSO, na se lja, ki so sred nje pri mer na za do ločitev PROSO in dru ga na se lja. Kot na se lje smo upošte va li stična na se lja na se lja se stav lje na iz večjega šte vi la manjših ad mi ni stra tiv nih na - se lij, ki se fi zično sti ka jo in tvo ri jo skup no funk cij sko ozi ro ma ur ba no ob močje (Na red in so de lav ci 2016). Re gio nal na ra ven to rej opre de lju je širša ob močja (tipe ob močij gle de na po se li tve no in gos po dar - sko struk tu ro), ki iz ka zu je jo po tre bo po PROSO za ra di ve li ke ga pov praševa nja po sta no va njih (večja me sta, manjša sre dišča, ki ima jo kon ku renčno gos po dars tvo) ali za ra di us mer ja nja po se li tve za do se - go ci ljev pro stor ske ga in gos po dar ske ga raz vo ja (ob mej na sre dišča, na cio nal na in re gionalna sre dišča). Mo del na re gio nal ni rav ni do pol nju je mo del do ločitve PROSO na lo kal ni rav ni. Mo del do ločitve PROSO na lo kal ni rav ni sle di pri sto pom, upo rab lje nim v mo de lu na re gio nal ni rav ni, saj prav tako izha - ja iz kom bi na ci je kri te ri jev in ka zal ni kov, s ka te ri mi so opre de lje ne po tre be po PROSO, oce na sta nja in po ten cia lov ter us me ri tve za ume sti tev v pro stor, le da se raz li ku je v po drob no stih obrav na ve: iz ve dena je na rav ni na se lij, eno to čle ni tve pro sto ra pri ob li ko va nju pro stor skih ana liz pa pred stavlja ce li ca rastra, ki ji je pred pi sa na ho mo ge nost v po gle du po sa mez ne pro stor ske ka te go ri je. Re zul tat mo de la na lo kalni rav ni so us me ri tve in pri po ročila, ki se na našajo na iden ti fi ka ci jo po treb, oce no sta nja in po ten cia lov na po dročju stavb ne ga fon da in stavb nih zem ljišč ter pre ve ri tev pro stor ske pri mer no sti lo ka cij v na se ljih. Del mo de la za do ločitev PROSO na lo kal ni rav ni, ki se na naša na pro stor sko pri mer nost lo ka cij, vred no ti pro stor ski po ten cial ozi ro ma pri vlačnost mi kro lo ka cij za PROSO. Upo rab lje ni kri te ri ji za vred - no te nje so raz de lje ni v šest vse bin skih sklo pov in se na našajo na pri mer nost in raz po ložlji vost zem ljišč za grad njo gle de na na rav ne in us tvar je ne da no sti, na oprem lje nost z gos po dar sko jav no in fra struk - tu ro, oprem lje nost z jav nim potniškim pro me tom in ko le sar skim omrežjem ter oprem lje nost z družbeno in fra struk tu ro in os krb ni mi de jav nost mi, s pri sot nost jo ozi ro ma za go tav lja njem ka ko vost ne ga bi val - ne ga oko lja ter za go tav lja njem var ne ga bi val ne ga oko lja in vars tvo pred tve ga nji. Na bor krite ri jev in ka zal ni kov je po drob ne je pred stav ljen v pre gled ni ci 3. Kri te ri ji in ka zal ni ki so opi sa ni s pro stor ski mi po dat ki, vsa ki kar ti ra ni značil no sti pro sto ra (ka te - go ri ji po dat ka) je pri pi sa na vred nost (oce na) sklad no z opre de lje ni mi kri te ri ji pri mer nosti za ume sti tev PROSO. Za vred no te nje pri mer no sti je upo rab lje na pet sto penj ska les tvi ca, pri čemer oce no 1 pri pi su - je mo pro stor skim last no stim ali kom bi na ci ji de jav ni kov, ki niso pri mer ni za ume sti tev PROSO, 5 pa ti stim, ki so zelo pri mer ni za obrav na va no dejav nost. Ovred no te ni po dat ki se v mo de lu sešte je jo, ob - močja večje ogroženo sti (kri te rij za go tav lja nje var ne ga bi val ne ga oko lja in vars tvo pred tve ga nji) pa se iz ločijo. Pro stor ski mo del na lo kal ni rav ni de jan sko po da ja pre gled bolj in manj pri mer nih zemljišč za do ločitev PROSO. Nje go va upo rab na vred nost je pred vsem v pri mer ja vi dveh ali več lo ka cij, pri ka te - rih je mo goče ena ko kva li tet no ovred no ti ti vse kri te ri je ozi ro ma ka zal ni ke. 3 Re zul ta ti vred no te nja re gio nal ne struk tu re za do ločitev pred nost nih območij za sta no vanj sko os kr bo Gle de na de mo graf ske kri te ri je in kri te ri je sta no vanj ske ga trga naj večje po tre be po PROSO iz kazuje 5 občin širšega mest ne ga ob močja Ljub lja ne po leg Ljub lja ne še Gro sup lje, Domžale, Škof ja Loka in Kam nik. Ob močje sred njih po treb za je ma pred vsem občine v širšem gra vi ta cij skem za led ju Ljub ljane, 61

63 Si mon Kušar, Alen ka Cof, Bar ba ra Černe, Pe tra Po gačar, Nina Zen ko vič Pre gled ni ca 3: Kri te ri ji in ka zal ni ki za vred no te nje lo kal ne struk tu re za do ločitev PROSO pri mer nost pro sto ra za ume sti tev PROSO (Po gačar in so de lav ci 2016). kri te ri ji pri mernost in raz po ložlji vost zem ljišč za grad njo gle de na na rav ne in us tvar je ne da no sti oprem lje nost z gos podar sko jav no in fra struk tu ro oprem lje nost z jav nim pot niškim pro me tom (JPP) in ko le sar ski mi pot mi oprem lje nost z družbeno in fra struk tu ro in os krb ni mi de jav nost mi za go tav lja nje ka ko vostne ga bi val ne ga oko lja za go tav lja nje var ne ga bi val ne ga oko lja in vars tvo pred tve ga nji ka zal ni ki ne za dost no in neu strez no izrab lje na zem ljišča pri mer nost te re na za po se li tev gle de na na gib pri mer nost te re na za po se li tev gle de na no sil nost tal od da lje nost od cest od da lje nost od vo do vod ne ga omrežja od da lje nost od ka na li za cij ske ga omrežja od da lje nost od po staj / po sta ja lišč JPP od da lje nost od avtobu snih li nij JPP od da lje nost od ko le sar skih poti od da lje nost od vzgoj no-vars tve nih us ta nov od da lje nost od zdravs tve nih us ta nov od da lje nost od os krb nih de jav no sti od da lje nost od ze le nih po vršin od da lje nost od ob močij, preo bre me nje nih s hru pom od da lje nost od in du strij skih od la ga lišč od pad kov od da lje nost od ko mu nal nih od la ga lišč od pad kov po plav na ob močja ob močja po jav lja nja pla zov ki se raz te za do Po stoj ne na ju go za ho du, Ra dov lji ce in Žirov ni ce na se ve ro za ho du, Lu ko vi ce na se vero - vz ho du in Treb nje ga na ju govz ho du. Med 48 občina mi s sred nji mi po tre ba mi po PROSO so tudi obal ne občine, Novo me sto, Krško, Ptuj in Ma ri bor. Ne ko li ko širše str nje no ob močje, ki iz ka zu je sred nje po - tre be po PROSO, se na ha ja v oko li ci Ce lja. Ob močja, pri mer na za PROSO, se pro stor sko izra zi to na ve zu je jo na spe ci fično de mo graf sko in (prihod njo) sta no vanj sko struk tu ro Ljub lja ne, zla sti pa nje no su bur ba no za led je, ki pre se ga meje Osred - nje slo ven ske sta ti stične re gi je: ob močje, ki z vi di ka ana li ze de mo graf ske struk tu re in kri te ri jev sta no vanj ske ga trga iz ka zu je naj večje in sred nje po tre be po PROSO za je ma širše me tro po li tan sko območje Ljub lja ne. Pri mer na ob močja za PROSO iz ka zu je jo tudi vi so ko sklad nost z av to cest nim križem, saj se med ob močja s sred nji mi po tre ba mi po PROSO uvrščajo pre težno občine, čez ka te re po te ka ta oba naj - po memb nejša av to cestna ko ri dor ja, ki sta po memb no vpli va la na no vejši pro stor ski raz voj v Slo ve ni ji Sli ka 2: Re zul ta ti vred no te nja re gio nal ne struk tu re za do ločitev pred nost nih ob močij za sta no vanj sko os kr bo: oce na po treb po PROSO kot kom bi na ci ja po treb pre bi vals tva in gos po dars tva (Po gačar in sodelav ci 2016). p 62

64 središče nacionalnega pomena avtocestni križ 3 medobčinsko središèe središče regionalnega pomena 3 2 Odlok o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ur.l. RS, št. 76/04 in 33/07). RPE (GURS, 2016) Zbirni kataster GJI (GURS, 2016) km 1 1 nacionalno središče mednarodnega pomena Sistem središč po SPRS meje občin 2 območja s srednje velikimi potrebami po PROSO druga območja območja z največjimi potrebami po PROSO Potrebe po PROSO z vidika kriterijev gospodarskega razvoja druga območja območja s srednje velikimi potrebami po PROSO območja z največjimi potrebami po PROSO Potrebe po PROSO z vidika demografskih kriterijev in kriterijev stanovanjskega trga Model za vrednotenje regionalne strukture za določitev prednostnih območij za stanovanjsko oskrbo 63

65 Si mon Kušar, Alen ka Cof, Bar ba ra Černe, Pe tra Po gačar, Nina Zen ko vič (Po ročilo o pro stor skem raz vo ju 2015). Iz ven tega pro stor ske ga ok vi ra je zaz na ti ugod no de mo graf - sko struk tu ro in po sle dično višje po tre be po sta no vanj ski os kr bi v občinah, čez ka te re je načrto va na hi tra ce sta, ki bo po ve za la ko roška gos po dar ska sre dišča in šaleško ag lo me ra ci jo z Osred njo Slo ve ni - jo ozi ro ma av to cest nim križem. Ob močja z naj večjimi po tre ba mi po PROSO z vi di ka kri te ri jev gos po dar ske ga raz vo ja za je ma jo 11 občin, ob močja s sred nje ve li ki mi po tre ba mi po PROSO so na pod la gi upo rab lje ne ga mo de la v 18 občinah. Ob močja z naj večjimi po tre ba mi po PROSO se na ha ja jo na ob močju na cio nal nih sre dišč med na - rod ne ga po me na in os ta lih sre dišč na cio nal ne ga po me na z iz je mo Mur ske So bo te, Ve le nja, ko roškega so mest ja, go renj ske ga in za sav ske ga so mest ja. Po stoj na kot sre dišče na cio nal ne ga po me na nima po - memb nejše gos po dar ske vlo ge, saj se je občina uvr sti la med dru ga ob močja. Ob močja s sred nje ve li ki mi po tre ba mi po PROSO iz ka zu je večina preo sta lih sre dišč na cio nal ne - ga po me na, pa tudi ne ka te ra sre dišča re gio nal ne ga po me na (Idri ja, Domžale, Škof ja Loka, Gor nja Rad go na, Lju to mer). Med ob močja s sred nje ve li ki mi po tre ba mi po PROSO so se uvr sti la tudi ne katera manjša sre dišča, ki pa imajo spe ci fično vlo go v na cio nal nem eko nom skem si ste mu (Cer klje na Go renj - skem med na rod no le ta lišče) ali so re zul tat no vejšega raz vo ja in du stri je (Zreče, Odran ci). Ana li za gos po dar ske struk tu re je po ka za la izra zi to kon cen tra ci jo gos po dar ske moči in po ten cialov v re gio nal nih sre diščih. Pri tem Ljub lja na močno iz sto pa v ab so lut nih vred no stih, saj je v Mest ni občini Ljub lja na se dež več kot tret ji ne naj večjih po slov nih sku pin in pod je tij v Slo ve ni ji (101 naj večja pod jet - ja in po slov ne sku pi ne v Slo ve ni ji 2016), šte vi lo ra zi sko val cev pa je šest krat večje od šte vi la ra zi sko val cev v dru gem naj večjem me stu Ma ri bor (SICRIS 2016; cv. Na red in so de lav ci 2016). Skup na oce na po treb po PROSO na re gio nal ni rav ni je kom bi na ci ja po treb gle de na de mo graf ske kri te ri je in kri te ri je stano vanj ske ga trga ter po treb gle de na kri te ri je gos po dar ske ga raz vo ja. Sko zi kom - bi na ci jo obeh vi di kov je iz po stav ljen zla sti po men naj večjih sre dišč (Ljub lja na, Ma ri bor, Ce lje, Kranj, Ko per, Novo me sto, Krško in Ptuj) kot po ten cial nih no sil cev na dalj nje ga raz vo ja sta no vanj ske grad - nje. Nad pov prečno vi so ke po tre be iz ka zu je jo tudi ne ka te ra dru ga sre dišča (Ve le nje, Slo venj Gra dec in Treb nje, z gos po dar ske ga vi di ka pa tudi Nova Go ri ca), ne ka te re občine ožjega za led ja Ljub lja ne (iz sto - pa ta zla sti Domžale in Škofja Loka, v manjši meri pa tudi Kam nik, Cer klje na Go renj skem, Ko men da in Gro sup lje) ter Žalec in Ki dričevo (sled nje zgolj z gos po dar ske ga vi di ka). Večina širšega ob močja Ljub - lja ne, ki iz ka zu je sred nje po tre be po PROSO, nima vi so ke ga gos po dar ske ga po ten ciala, am pak so pre bi val ci v večji meri na ve za ni na Ljub lja no kot ključno gos po dar sko sre dišče v osred nji Slo ve ni ji. Sred nje do niz ke po tre be je možno zaz na ti zla sti v ob močjih ob av to cest nem križu, še bolj izra zi ta pa je ko re la ci - ja med ob močji, ki ne izkazuje jo po treb, in slabšo do stop nost jo do av to cest ne ga križa ozi ro ma dru gi mi neu god ni mi raz voj ni mi de jav ni ki (hri bo vi ta ob močja, ob mej na ob močja). Z vi di ka opre de lje va nja pred - nost nih ob močij za sta no vanj sko grad njo so v ozad ju po mur ska, za sav ska, go riška in ko roška sta ti stična re gi ja ter sta ti stična re gi ja ju govz hod na Slo ve ni ja. V večini re gij je de mo graf ska in gos po dar ska struk - tu ra ugod nejša le v re gio nal nih sre diščih. Pri opre de li tvi PROSO na re gio nal ni rav ni so ime le ključno vlo go us me ri tve za raz voj pose li tve - ne ga si ste ma ozi ro ma po li cen tričnega ur ba ne ga si ste ma s hie rar hičnim si ste mom mest in dru gih ur ba nih na se lij ter us me ri tve za raz voj traj nost ne mo bil no sti. V skla du z lo ka cij ski mi kri te ri ji na re gio nal ni rav - ni so se kot naj pri mer nejša ob močja izka za la na cio nal na sre dišča med na rod ne ga po me na, sre dišča na cio nal ne ga po me na, sre dišča re gio nal ne ga po me na in sre dišča me dobčin ske ga po me na (sku paj 50 na se lij) ter na se lja v širših mest nih ob močjih, ki ima jo vsaj sred nje do ber do stop do jav ne ga pot niškega pro me ta (22 na se lij). Kot naj pri mer nejša ob močja za umeščanje PROSO so se iz ka za la ur ba na ob močja sre dišč na višji hie rar hični stop nji, pa tudi dru ga na se lja v širših mest nih ob močjih, ki ima jo do bre pred po go je za traj - nost no mo bil nost. Sli ka 3: Re zul ta ti vred no te nja re gio nal ne struk tu re za do ločitev pred nost nih ob močij za sta no vanj sko os kr bo: na bor na se lij, pri mer nih za ume sti tev PROSO (Po gačar in so de lav ci 2016). p 64

66 avtocestni križ3 Espon RPE (GURS, 2016) 3 Zbirni kataster GJI (GURS, 2016) km 1 meje občin 2 širša mestna območja 1 najmanj primerno za PROSO primerno za PROSO najbolj primerno za PROSO Naselja glede na primernost za PROSO Model za vrednotenje regionalne strukture za določitev prednostnih območij za stanovanjsko oskrbo 65

67 Si mon Kušar, Alen ka Cof, Bar ba ra Černe, Pe tra Po gačar, Nina Zen ko vič 4 Raz pra va in sklep Te melj no iz ho dišče ana li ze re gio nal ne struk tu re je bilo pre poz na va nje po ten cial nih ob močij PROSO, ki so v re so lu ci ji o na cio nal nem sta no vanj skem pro gra mu (Re so lu ci ja 2015) opre de lje na kot ob močja, kjer so po tre be pre bi vals tva in gos po dars tva po jav nih na jem nih sta no va njih naj večja. V ta namen sta bila ob li ko va na mo de la do ločitve PROSO na re gio nal ni in lo kal ni rav ni. Prvi sko zi vred - no te nje kri te ri jev in ka zal ni kov omo goča enoz načno do ločitev PROSO na re gio nal ni rav ni, dru gi pa po da ja us me ri tve in pri po ročila za načrto va nje in umeščanje PROSO na lo kal ni rav ni (na ob močju na - se lij). Oba ni vo ja pred stav lja ta iz ho dišče za načrto va nje na raz ličnih rav neh mo del do ločitve PROSO na re gio nal ni rav ni je na me njen pred vsem stra teškemu načrto va nju, mo del do ločitve PROSO na lo - kal ni rav ni pa daje večji pouda rek iz ved be ne mu načrto va nju. Pri ob li ko va nju mo de la do ločitve PROSO na re gio nal ni rav ni sta bili ključni vo di li eno stav nost in po nov lji vost re zul ta tov, zato je pri prav ljen pre težno na pod la gi jav no do stop nih po dat kov o re gio nal - ni struk tu ri, po drob nejše ana li ze pa je ome je val na bor raz po ložlji vih po dat kov na nižjih pro stor skih rav neh. Z vi di ka mo de la do ločitve PROSO na re gio nal ni rav ni bi bili po se bej zažele ni po drob nejši po - dat ki o struk tu ri gos po dinj stev, nji ho vi kup ni moči in sta no vanj skih pre fe rencah, sta no vanj skem fon du ter na jem nem trgu, zla sti struk tu ri pov praševa nja, raz po ložlji vih zem ljiščih za grad njo, ka ko vo sti jav - ne ga pot niškega pro me ta in gos po dar ski struk tu ri. Kljub opi sa nim ome ji tvam mo del na re gio nal ni rav ni pred stav lja upo rab no orod je, ki omo goča is ka nje po ten cial nih ob močij PROSO, pri čemer po memb - no vlo go ne igra jo samo po tre be po sta no vanj ski grad nji in gos po dar ske značil no sti ob močij (us me ri tve re so lu ci je o na cio nal nem sta no vanj skem pro gra mu; Re so lu ci ja 2015) am pak tudi us me ri tve prostorske in okolj ske po li ti ke (umeščanje PROSO v sre dišča na cio nal ne ga in re gio nal ne ga po me na, v pri mest - na na se lja ozi ro ma ur ba na ob močja, ki so z jav nim pot niškim pro me tom do bro po ve za na z ur ba nim sre diščem in so pri mer no oprem lje na s cen tral ni mi funkci ja mi, ter v na se lja širših mest nih ob močij). Med tem ko je skup na oce na po treb po PROSO na re gio nal ni rav ni (kom bi na ci ja po treb gle de na de - mo graf ske kri te ri je in kri te ri je sta no vanj ske ga trga ter po treb gle de na kri te ri je gos po dar ske ga raz vo ja) po ka zala, da so po tre be višje pred vsem v naj večjih sre diščih (Ljub lja na, Ma ri bor, Ce lje, Kranj in Ko - per) ter na širšem mest nem ob močju Ljub lja ne, pa zla sti de mo graf ski kri te ri ji in kri te ri ji sta no vanj ske ga trga kažejo na ve li ko raz li ko med žele nim sta njem, opredelje nim v Stra te gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slo - ve ni je (Od lok 2004), in de jan skim raz vo jem slo ven ske ga pro sto ra. Z de mo graf ske ga vi di ka in vi di ka sta no vanj ske ga trga tako manj iz sto pa jo po sa mez na sre dišča, bolj pa širša mest na ob močja. Ta vzo rec je naj bolj izra zit pri širših mest nih ob močjih Ljub lja ne in Ce lja, pri čemer po večane po tre be izkazu - je jo tudi občine iz ven teh ob močij, pred vsem ob av to cest nem križu ozi ro ma po memb nejših re gio nal nih pro met ni cah. Trend se običajno po ve zu je z do bro pro met no do stop nostjo, kar pa ne za ja me vseh vi - di kov od ločanja gos po dinj stev o pre fe renčni lo ka ci ji bi va nja. Pri širšem mest nem ob močju Ljub lja ne in Ce lja (v manjši meri pa tudi pri obal nih občinah in Mari - bo ru) bi bil po tre ben širši raz mi slek o načinu obrav na ve tega prostora. Prob le ma ti ko de lo ma na slav lja dru ga stop nja mo de la do ločitve PROSO na re gio nal ni rav ni s po drob nejšo obrav na vo na se lij v širših mest nih ob močjih (zla sti v kon tek stu jav ne ga pot niškega pro me ta), ki pa se pri mar no še ved no na sla - nja na ve ljav ni policen trični si stem sre dišč, kot je opre de ljen v Stra te gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (Od lok 2004). Za učin ko vi to načrto va nje pro stor ske ga raz vo ja širših mest nih ob močij bo v pri hod - nje večji pou da rek tre ba pos večati pri sto pom, ki pre se ga jo stro go ločeva nje na»me sto«in»ne me sto«ozi ro ma»ur ba no«in»neur ba no«ter pri sto pom, ki spod bu ja jo so de lo va nje med občina mi in re gi ja - mi, kot na pri mer v pri me ru nemške re gi je Han no ver, ki v svo je načrte us pešno vključuje tudi to vrst ne pri sto pe (Re gio na les Rau mordnungs pro gramm 2016). Ana li za re gio nal ne struk tu re za po tre be opre de li tve PROSO je po ka za la tudi na širše iz zi ve, s ka - te ri mi se sooča pro stor ski raz voj v Slo ve ni ji. Izra zi ta je po ve za nost med ob močji, ki ne iz ka zu je jo po treb, in slabšo do stop nost jo do avto cest ne ga križa ozi ro ma dru gi mi neu god ni mi raz voj ni mi de jav ni ki (hri - bo vi ta ob močja, ob mej na ob močja). V teh ob močjih niti sre dišča (Nova Go ri ca, Je se ni ce, Rav ne na 66

68 Mo del za vred no te nje re gio nal ne struk tu re za do ločitev pred nost nih ob močij za sta no vanjsko os krbo Ko roškem, Dra vo grad, Mur ska So bo ta, Tr bov lje, Hrast nik, Sev ni ca, Brežice) večino ma ne izkazu je jo po večanih po treb, po ne kod je pou dar jen le gos po dar ski vi dik raz vo ja. Še manj raz voj no di na mična so ob močja, kjer raz voj te me lji zgolj na sre diščih nižjih ran gov (re gio nal na in me dobčin ska sre dišča). Kot na da lje va nje mo de la do ločitve PROSO na re gionalni rav ni je bila pre ver je na tudi možnost ob - li ko va nja mo de la do ločitve na lo kal ni rav ni kot na da lje va nje re gio nal ne ga mo de la v smi slu lo ka cij skih kri te ri jev, ki bi iz ha ja li iz pro stor ske in pro met ne po li ti ke države. Za ra di pro stor skih spe ci fik, ve li kih raz lik v vr sti in ka ko vo sti po dat kov, pa tudi šte vil nih nez nank v pro ce su od ločanja se je iz ka za lo, da pri pra va enot ne ga mo de la za vse lo ka ci je in vse si tua ci je ni možna ozi ro ma bi bila upo rab na vred nost ta ke ga mo de la vprašlji va. Ob upošte va nju, da bi se te melj ne stra teške od ločitve spre je ma le že na državni, re gio nal ni ozi ro ma me dobčin ski rav ni, za lo kal no ra ven pa bi bile ob ve zu joče, po sta ne na lo kal ni rav - ni po memb na zla sti vi zi ja ur ba ni stičnega raz vo ja na se lja, me sta ali širšega mest ne ga ob močja. V sklopu mo de la do ločitve PROSO na lo kal ni rav ni so bile zato po da ne le ključne us me ri tve in pri po ročila, ki naj bi za go to vi li, da tudi na lo kal ni rav ni umeščanje PROSO sle di te melj nim načelom pro stor ske po - li ti ke, ki go vo ri jo o traj nost nem pro stor skem raz vo ju, us mer ja nju pro stor ske ga raz vo ja na se lij in ohra nja nju pre poz nav nih značil no sti pro sto ra (Za kon o pro stor skem načrto va nju 2007). Mo del do ločitve PROSO na re gio nal ni rav ni ne pred vi de va ob li ko va nja končnega na bo ra ob močij, pri mer nih za umeščanje PROSO, ker bi bilo to po se ga nje v av to nom no od ločanje o pri hod nji pro stor - ski po li ti ki občin in (gle de na ak tual ni pred log no ve ga za ko na o ure ja nju pro sto ra) re gij. Mo del je ana li tično stro kov no orod je, ki opre de lju je po tre be in pri mer na ob močja za raz voj spe ci fične ob li ke sta no vanj - skih ob močij pred nost nih ob močij za sta no vanj sko os kr bo, v ka te re bi jav ni sta no vanj ski sklad us mer jal raz voj jav nih na jem nih sta no vanj, tudi kot pod po ra pro stor ski in re gio nal no-raz voj ni po li ti ki. Končni iz bor na se lij, v ka te re naj bi se umeščala PROSO, je tudi gle de na re zul ta te so de lo va nja z de ležniki stvar do go vo ra na re gio nal ni rav ni, pri čemer so možna od sto pa nja od re zul ta tov mo de la v smi slu opre de - li tve funk ci je na se lij ali spe cia li za ci je na se lij kot pre bi vals tve nih ozi ro ma gospo dar skih sre dišč, ki pa so med se boj po ve za na v kon tek stu po li cen tričnega raz vo ja na mi kro-re gio nal ni rav ni (POLYCE 2012) na način, ki omo goča traj nost no mo bil nost. 5 Viri in li te ra tu ra 101 naj večja pod jet ja in po slov ne sku pi ne v Slo ve ni ji Manager 41 ( ). Ljub lja na. Core Stra tegy De ve lop ment Plan Do cu ment Manc he ster s Lo cal De ve lop ment Fra me work. Manchester Cul ling worth, B., Na din, V. 2006: Town and coun try plan ning in the UK. Abing ton. Hou sing and eco no mic de ve lop ment needs asses sments. Gui dance, De part ment for Com mu ni ties & Lo cal Go vern ment. Lon don. Med mrežje: ning gui dan ce.com mu ni ties.gov.uk/blog/ gui dan ce/hou sing-and-eco no mic-de ve lop ment-needs-as ses sments/ ( ). Lan des-rau mord nungs pro gramm Nie der sach sen Nie dersächsisches Mi ni ste rium für Ernährung, Land wirtsc haft und Ver brauc hersc hutz. Han no ver. Na red, J., Bole, D., Breg Va lja vec, M., Ci glič, R., Čer nič Is te nič, M., Go luža, M., Ko zi na, J., La puh, L., Raz pot nik Vi sko vi ć, N., Re po lusk, P., Rus, P., Ti ran, J. 2016: Po li centrično omrežje sre dišč in do - stop nost pre bi vals tva do sto ri tev splošnega in splošnega gos po dar ske ga po me na. Končno po ročilo. Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU. Ljub lja na. Od lok o Stra te gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je. Urad ni list RS 76/2004 in 33/2007. Ljub lja na. Po gačar, P., Kušar, S., Cof, A., Černe, B., Zen ko vič N. 2016: Opre de li tev in do ločitev pred nost nih območij za sta no vanj sko os kr bo PROSO. Sklep no po ročilo. Pro stor sko, ur ba ni stično in ar hi tek tur no projek - ti ra nje, Pe tra Po gačar s.p., Univer za v Ljub lja ni, Fi lo zof ska fa kul te ta. Ljub lja na. POLYCE: Me tro po li sa tion and Poly cen tric De ve lop ment in Cen tral Eu ro pe Med mrežje: pon.eu/ex port/si tes/de fault/do cu ments/pro jects/tar ge ted Analy ses/polyce/fr/ POLYCE_FINAL_SCIENTIFICREPORT.pdf ( ). 67

69 Si mon Kušar, Alen ka Cof, Bar ba ra Černe, Pe tra Po gačar, Nina Zen ko vič Po ročilo o pro stor skem raz vo ju Ljub lja na. Re gio na les Rau mord nungs pro gramm Re gion Han no ver Han no ver. Re so lu ci ja o na cio nal nem sta no vanj skem pro gra mu Urad ni list RS 92/2015. Ljub lja na. Schar man ski, A., Walters bac her, M., Niel sen, J. 2011: Woh nung smarkt prog no se Bonn. Stra te gi ja raz vo ja pro me ta v Re pub li ki Slo ve ni ji Ljub lja na. Za kon o pro stor skem načrto va nju (ZPN ačrt). Urad ni list RS 33/2007, 108/2009, 57/2012, 109/2012. Ljub lja na. Za kon o ureja nju pro sto ra (ZU re P-2). Pred log april Ljub lja na. 68

70 MODEL ZA OCENO REGIONALNIH DANOSTI IN KMETIJ ZA PREUSMERITEV DEJAVNOSTI mag.trajčenikoloski,dr.andrejudovč Bio teh niška fa kul te ta, Uni ver za v Ljub lja ni Jamnikar je va uli ca 101, 1000 Ljub lja na; ni ko an dr.martinpavlovič Inšti tut za hme ljars tvo in pi vo vars tvo Slo ve ni je Ce sta Žal ske ga ta bo ra 2, 3310 Žalec Fa kul te ta za kme tijs tvo in bio si stem ske vede, Uni ver za v Ma ri bo ru Pivola 10, 2311 Hoče; mar tin.pa vlo dr.urošrajkovič Fa kul te ta za or ga ni za cij ske vede, Uni ver za v Ma ri bo ru Ki dričeva ce sta 55a, 4000 Kranj; uros.raj ko UDK: 913:631.11(497.4) Prostor, regija, razvoj, 69 77, Ljubljana 2017 IZVLEČEK Modelzaocenoregionalnihdanostiinkmetijzapreusmeritevdejavnosti Struk tur ne spre mem be v kme tijs tvu pred stav lja jo ve lik iz ziv vse od rav ni države pre ko re gi je do po sa mez ne kme ti je. Pred stav ljen je mo del oce ne pri mer no sti kme ti je za pre struk tu ri ra nje v vrt nar sko (hor ti kul tur no) de jav nost. Na preu sme ri tev vpli va jo šte vil ni re gio nal ni in in di vi dual ni pa ra me tri po sa mez ne kme ti je. Z mo de lom naj prej oce ni mo vsa ko iz med sta ti stičnih slo ven skih re gij gle de na kri te ri je, kot so da no sti tal, pod neb ne in ener get ske da no sti. Sle di oce nje va nje pri mer nosti po sa mez ne kme ti je, kjer oce na re gi je pred stav lja ene ga iz med kri te ri jev. Upo rab lje na je večkri te rij ska me to da DEX. Raz voj mo de la slo ni na ob sežni an ket ni ra zi ska vi, so de lo va nju sku pi ne eks per tov in te sti ra nju v prak si. Do da na vred nost je v trans pa rentni raz la gi oce ne pri mer no sti re gi je in po sa mez ne kme ti je, kar je os no va za spre je ma nje od ločitev. KLJUČNE BESEDE re gi ja, kme tijs tvo, preu sme ri tev kme ti je, vrt nars tvo, večkri te rij sko od ločit ve no mo de li ra nje, me to da DEX ABSTRACT Modelforassessingregionalresourcesandfarmsforreorientationoffarms activities Struc tu ral chan ges in agri cul tu re re pre sent a ma jor chal len ge from the sta te le vel and re gion to in di vi dual farms. A mo del for as ses sing sui ta bi lity of a farm for reo rien ta tion into hor ti cul tu ral ac ti vity is pre sen ted. Reo rien ta tion is inf luen ced by many re gio nal and in di vi dual pa ra me ters of an in di vi dual farm. Firstly, the mo del eva lua tes each of Slo ve nian sta ti sti cal re gions ac cor ding to the cri te ria of soil con di tions, cli ma te and energy resources. This is fol lo wed by the as ses sment of the sui ta bi lity of in di vi dual farms for reo rien ta tion, whe re re gion as ses sment plays the role of a sin gle cri te rion. A mul ti-cri te ria met ho do logy DEX is used. Mo del de ve lop ment is ba sed on an ex ten si ve sur vey research, col la bo ra tion among a group of ex perts and te sting the mo del in prac ti ce. The ad ded va lue is the trans pa rency of the eva lua tion pro cess for as ses sing the sui ta bi lity of a re gion and in di vi dual farms, which is the foun da tion for de ci sion-ma king. KEY WORDS re gion, agri cul tu re, farm reo rien ta tion, hor ti cul tu re, mul ti-cri te ria de ci sion mo del ling, DEX met ho do logy 69

71 Trajče Ni ko lo ski, An drej Udovč, Mar tin Pa vlo vič, Uroš Raj ko vič 1 Uvod Da no sti po sa mez ne re gi je bis tve no vpli va jo na preu sme ri tev de jav no sti kme tij iz ene pa no ge v dru - go pa no go kme to va nja. Po leg re gional nih de jav ni kov je, pri oce ni pri mer no sti po sa mez ne kme ti je za preu sme ri tev, po treb no upošte va ti tudi po seb no sti po sa mez ne pa no ge in kme ti je same (Chri sten sen in so de lav ci 2012; Thist leth wait 2013). Pri tem opa zu je mo šte vil ne pa ra me tre, jih oce nju je mo v da nih raz me rah in skušamo pri ti do za ključkov in na pot kov. Gre za širo ko zna nje, ki ga je tre ba pre gled no pred sta vi ti in zna ti ute me lji ti od ločitev ozi ro ma pri po ročilo. V našem pri me ru smo del tega zna nja preli li v dva večkri te rij ska oce ni tve na mo de la za po moč pri od ločanju o pri mer no sti preu sme ri tve de jav no - sti kme ti je. S pr vim mo de lom oce nju je mo pri mer nost po sa mez ne re gi je, z dru gim iz bra no kme ti jo. Kot pri mer možne preu sme ri tve kme ti je smo iz bra li pa no go vrt nars tva. V tej pa no gi gre za pri de - la vo zelen jad nic, ze lišč, cvet ja in okra snih rast lin. Vrt nars tvo spa da med na jin ten ziv nejše kme tij ske pa no ge. Zanj so značilne re la tiv no majh ne ob de lo val ne po vršine, ki so in ten ziv no ob de la ne. V tem seg men tu ima slo ven sko kme tijs tvo od lične možno sti raz vo ja (Nikolo ski 2009; Hu di na 2011; Adams, Bam ford in Early 2012; Mclntyre, 2014). Večkri te rij sko od ločit ve no mo de li ra nje, kot eno iz med po dročij ope ra cij skih ra zi skav, ob se ga raz - lične me to de, ki jih pra vi lo ma pod pi ra mo s pro gram ski mi rešit va mi (Fi gu ei ra, Gre co in Ehr gott 2005; Is hi za ka in Ne mery 2013). Nji hov skup ni ime no va lec je oce na vsa ke al ter na ti ve po iz bra nih kri te ri jih. Oce ne po sa mez ne al ter na ti ve po po sa mez nih kri te ri jih združuje mo v skup no oce no. Na tej os no vi se al ter na ti ve pri mer ja jo, ran gi ra jo in ana lizira jo. Upo ra bo to vrst nih me tod po go sto za sle di mo tudi v kme - tijs tvu (Žni daršič, Bo ha nec in Zu pan 2008; Pa vlo vič in so de lav ci 2011; Cardín-Pe dro sa in Al va rez-lópez 2012; Roz man in so de lav ci 2013). V tem pris pev ku naj prej pred sta vi mo upo rab lje no večkri te rijsko me to do DEX (Bo ha nec in Rajko - vič 1990; Bo ha nec in so de lav ci 2013) in način ve ri fi ka ci je in va li da ci je zna nja v od ločit ve nih mo de - lih. Pri ka za na sta mo de la za oce no re gi je in za oce no po sa mez ne kme ti je. Sle di pred sta vi tev upo ra be opi sa nih mo de lov z dejanski mi oce na mi iz bra nih re gij in kme tij. V za ključkih os vet li mo možno sti za to vrst no mo de li ra nje in oce nje va nje, ko gre za dru ge struk tur ne spre mem be tako v kme tijs tvu kot tudi širše v regiji. 2 Me to do loški pri stop Raz voj mo de lov za oce no da no sti re gije in po sa mez ne kme ti je slo ni na kva li ta tiv nem večkri te rijskem mo de li ra nju od ločit ve ne ga zna nja po me to di DEX. Mo de la se upo rab lja ta ka skad no. Naj prej oce ni mo pri mer nost re gi je, v ka te ri leži kme ti ja, nato oce ni mo kme ti jo. Po se ben pou da rek je na ve ri fi kaciji in va li da ci ji mo de lov, ki slo ni ta na sta ti stičnih po dat kih, an ket nih ra zi ska vah in mne nju po seb ne eks pert - ne sku pi ne. DEX (De ci sion EX pert) (Bo ha nec in so de lav ci 2013; Bo ha nec, Tr din in Kon ti ć 2015) je večkri te rij - ska, hie rar hična, kva li ta tiv na me to da za mo de li ra nje od ločit ve ne ga zna nja. Kot vse dru ge večkri te rij ske od ločit ve ne me to de oce nju je in ana li zi ra po ten cial no ne skončno množico al ter na tiv A = {a1, a2,, am, }, v našem pri me ru kme tij. Al ter na ti ve so opi sa ne s končno množico spre men ljivk X = {x1, x2,, xn}, ki jih v splošnem ime nu je mo atri bu ti. Vsak atri but pred stav lja opa zo va no ozi ro ma oce ni tveno last nost al ter na ti ve. Atri but, pri ka te rem do ločimo, kaj je sla bo in kaj do bro, ime nu je mo kri te rij (Figu - ei ra, Gre co in Ehr gott 2005). V pri me ru, ki je opi san v na da lje va nju, ima mo kri te ri je: re lief, se sta va tal, vod ni viri in agre gat ome nje nih treh kri te ri jev tla (sli ka 1). Hie rar hičnost me to de DEX po me ni, da so atri bu ti or ga ni zi ra ni v dre ve sno struk tu ro. Gle da no od zgo raj navz dol predstav lja hie rar hi ja de kom po zi ci jo od ločit ve ne ga prob le ma na pod prob le me. Gle dano od spo daj navz gor so višje ležeči atri bu ti od vi sni od nižje ležečih, ki so bolj ele men tar ni. Naj bolj ele - men tar ne atri bu te ime nu je mo os nov ni atri bu ti. To so končni voz li v hierar hi ji in pred stav lja jo os nov ne 70

72 Mo del za oce no re gio nal nih da no sti in kme tij za preu sme ri tev de jav no sti ka rak te ri sti ke opa zo va nih al ter na tiv. Višje ležeči atri bu ti, ki so od vi sni od nižje ležečih, se ime nu je jo agre gi ra ni atri bu ti in pred stav lja jo oce ne al ter na tiv. Običajno je na vrhu hie rar hi je en sam atri but, ki se ime nu je koren in pred stav lja končno oce no al ter na tiv. V opi sa nem pri me ru so os nov ni kri te ri ji re lief, se sta va tal in vod ni viri. Kri te rij tla, ki je na višji rav ni, ime nu je mo agre gi ran kri te rij, ki ga do ločajo prej ome nje ni tri je. Ko ren dre ve sa pred stav lja ocena primer no sti re gi je za preu sme ri tev kme tij. Za raz li ko od večine dru gih večkri te rij skih od ločit ve nih me tod, ki upo rab lja jo nu me rične vred no - sti, je me to da DEX kva li ta tiv na. Vsak atri but xi X ima za lo go vred no sti Di = {vi1, vi2,, viki}, kjer je vij be se da ali be sed na zve za (na pri mer»sla bo«,»do bro«ali»od lično«). Za lo ge vred no sti so večino - ma majh ne množice. Običajno vse bu je jo 2 do 5 vred no sti, ki so pre fe renčno ure je ne. To po me ni, da je vsa ka pred hod na vred nost iz za lo ge vred no sti manj ali enako zažele na od na sled nje. V me to di DEX je agre ga ci ja vred no sti, s ka te ri mi so opi sa ne al ter na ti ve, po da na z od ločit ve ni mi pra vi li. Ta pra vi la do loči od ločeva lec in so pra vi lo ma pred stav lje na v ob li ki od ločit ve nih pre gled nic. Pred po sta vi mo, da je x0 X agre gi ran atri but in da so x1, x2,, xr X nje go vi ne po sred ni na sled ni - ki v hie rar hi ji. Funk ci ja agre ga ci je f0, ki do loča vred nost agre gi ra ne ga atri bu ta x0 = f0(x1, x2,, xr), je opre de lje na kot množica od ločit ve nih pra vil ob li ke: če je x1 = v1 in x2 = v2 in in xr = vr po tem je x0 = v0, kjer je vi Di, i = 0, 1,, r. Me to da DEX je pod pr ta z računal niškim pro gra mom DEX i. Je pro sto do stop na pro gram ska opre - ma, ki omo goča raz voj in upo ra bo mo de lov za oce nje va nje in od ločanje v skla du s pred stav lje no me to do DEX. Iz dan je bil pri ročnik za upo ra bo (Bo ha nec 2015; DEX i 2016). 3 Za je ma nje in pre ver ja nje od ločit ve ne ga zna nja Zna nje v mo de lih za od ločanje o preu sme ri tvi kme ti je z me to do DEX je pred stav lje no s kri te ri ji, njiho vi mi za lo ga mi vred no sti, struk tu ro in agre ga cij ski mi funk ci ja mi v ob li ki od ločit ve nih pre gled - nic. To zna nje smo ve ri fi ci ra li in va li di ra li z dve ma an ke ta ma in eks pert no de lav ni co. Prva an ke ta je za je la 305 vrt nar skih kme tij, ki so od go vo ri le na 30 vprašanj o vpli vu družbeno-eko nom skih de jav ni - kov na (pre)ob li ko va nje teh kme tij. Z dru go an ke to smo is ka li od go vo re na po dob na vprašanja na kme ti jah, ki se uk var ja jo z dru gi mi de jav nost mi. Do bi li smo 68 od go vo rov, ki smo jih pri mer jal no anali - zi ra li z rezultati prve an ke te. Na tej os no vi smo do ločili kri te ri je, nji ho vo struk tu ro in za lo ge vred no sti, ki smo jih pre ver ja li in po tr je va li na de lav ni ci, kjer je so de lo va lo 9 eks per tov s po dročja kme tijs tva. Na de lav ni ci so eks per ti oce nje va li po memb nost ozi ro ma vpli ve med po sa mez ni mi kri te ri ji za oce nje va - nje kme ti je za pre hod na vrt nar sko de jav nost. Pri tem je bila upo rab lje na me to da oce nje va nja, ki je del me to de AHP (analy tic hie rarchy pro cess; Satty 2008; Pa rekh in so de lav ci 2015; Dong in Coo per 2016). Tako pridob lje ne uteži so pred stav lja le os no vo za ob li ko va nje funk cij ko rist no sti v ob li ki od ločit ve nih pra vil. 4 Pred sta vi tev mo de lov Dre vo kri te ri jev mo de la za oce no pri mer no sti re gi je za preu sme ri tev kme tij v vrt nars tvo po da - ja sli ka 1. Pri mer nost re gi je ocenjuje mo po treh sklo pih: tla, pod neb je in ener get ski viri. V ok vi ru sklo pa tla oce nju je mo pri mer nost re lie fa, se sta ve tal in šte vi la vod nih iz vi rov. Pri oce ni pod neb nih da no sti sta upošte va ni pov prečna let na tem pe ra tu ra in pov prečna let na ko ličina pa da vin. Ener get - ske da no sti oce nju je mo gle de na sončno in geo ter mal no ener gi jo. Za lo ge vred no sti kri te ri jev so kva - li ta tiv ne in pre fe renčno ure je ne. Nji ho va vred nost na rašča od naj manj zažele ne do naj bolj zažele ne vred no sti. Pre gled ni ca 1 pri ka zu je pri mer ure je nih zalog vred no sti, po da ne so za lo ge vred no sti krite - ri ja re lief. 71

73 Trajče Ni ko lo ski, An drej Udovč, Mar tin Pa vlo vič, Uroš Raj ko vič Mo del ob se ga štiri agre gi ra ne kri te ri je: tla, pod neb je, ener get ski viri in re gi jo, ki kot ko ren dre vesa kri te ri jev pred stav lja končno oce no. Za vsak agre gi ran kri te rij so funk ci je agre ga ci je po da ne s pre gled - ni co od ločit ve nih pra vil. Primer pre gled ni ce od ločit ve nih pra vil po da ja pre gled ni ca 2, ki pri ka zu je pra vi la za oce no pri mer no sti tal. Prvo pra vi lo po me ni, da so tla oce nje na sla bo, če sta kri te ri ja re lief in se sta - va tal oce nje na sla bo, ne gle de na kri te rij vod ni viri (sim bol * po me ni kate ro ko li vred nost). Zad nje, 15. pra vi lo po me ni, da je oce na tal od lična, če sta od lični oce ni re lie fa in se sta ve tal ter so vod ni viri oce nje ni z oce no naj manj do bro. Sli ka 2 pri ka zu je ekran sko sli ko do ločanja funk ci je ko rist no sti za kri - te rij tla. Pri kazane so de jan ske uteži, kjer vi di mo, da sta kri te ri ja se sta va tal in vod ni viri ena ko po memb na kri te ri ja (36 %), med tem ko ima kri te rij re lief manjšo utež (27 %). Uteži so izračuna ne iz točk funk ci - je ko rist no sti, ki so po da ne v pre gled ni ci 2 (Bo ha nec 2015). Sli ka 3 pri ka zu je dre vo kri te ri jev mo de la, mo de la za oce no po sa mez ne kme ti je. Kme ti jo oce nju - je mo v ok vi ru šti rih sklo pov. Prvi sklop vsebu je de mo graf ske de jav ni ke (sta rost gos po dar ja, nje go vo izo braz bo in na sleds tvo kme ti je). Dru gi sklop obrav na va os nov no de jav nost kme ti je, njen tip in lego. Tret ji sklop da no sti za je ma oce no zem ljišča, trga in pri mer nost re gi je za vrt nar sko de jav nost. Oceno sled nje ga kri te ri ja pri do bi mo iz pred hod no opi sa ne ga mo de la za oce no re gi je, kjer kme ti ja leži. V četr - tem sklo pu oce nju je mo proi zvod ne de jav ni ke (kme tij ska me ha ni za ci ja na kme ti ji, struk tu ra sred stev za in ve sti ci je in de lež do hod ka od kme to va nja). Tudi tu so za lo ge vred no sti kva li ta tiv ne ozi ro ma opisne in ob se ga jo dve do štiri vred no sti. Ima mo 8 agre gi ra nih kri te ri jev, vključno s ko re nom, ki jim vrednosti do loča 8 pri pa da jočih pre gled nic od ločit ve nih pra vil. atribut regija tla relief sestava tal vodni izviri podnebje temperatura padavine energetski viri sonce geotermalna opis ocena primernosti regije za preusmeritev kmetij danosti tal primernost reliefa primernost sestave tal 2 primernost števila vodnih izvirov na 100 km površine podnebne danosti povprečna letna temperatura povprečna letna količina padavin energetske danosti sončna energija geotermalna energija Sli ka 1: Dre vo kri te ri jev za oce no pri mer no sti re gi je. Pre gled ni ca 1: Vred no sti, ki jih lah ko zav za me kri te rij re lief. vred nost opis za lo ge vred no sti 1. sla bo hri bo vit, nad 700 mnm 2. do bro hri bo vit, do 700 mnm 3. od lič no rav ni na 72

74 Mo del za oce no re gio nal nih da no sti in kme tij za preu sme ri tev de jav no sti Sli ka 2: Ekran ska sli ka do ločanja funk ci je ko rist no sti za kri te rij tla v pro gra mu DEX i. Pre gled ni ca 2: Od ločit ve na pra vi la za oce no pri mer no sti tal. št. re lief se sta va tal vod ni viri tla 1 sla bo sla bo * sla bo 2 sla bo <= do bro <= do bro sla bo 3 <= do bro * sla bo sla bo 4 * sla bo <= do bro sla bo 5 sla bo >= do bro od lič no do bro 6 * do bro od lič no do bro 7 sla bo od lič no >= do bro do bro 8 <= do bro od lič no do bro do bro 9 >= do bro <= do bro od lič no do bro 10 do bro >= do bro do bro do bro 11 >= do bro do bro >= do bro do bro 12 od lič no do bro * do bro 13 od lič no >= do bro sla bo do bro 14 >= do bro od lič no od lič no od lič no 15 od lič no od lič no >= do bro od lič no 73

75 Trajče Ni ko lo ski, An drej Udovč, Mar tin Pa vlo vič, Uroš Raj ko vič atribut opis preusmeritev ocena primernosti kmetije za preusmeritev demografski dejavniki demografski dejavniki starost starost gospodarja izobrazba izobrazba gospodarja nasledstvo nasledstvo kmetije kmetovanje ocena kmetije skupaj s financami in trgom kmetija karakteristike kmetije tip kmetije tip kmetije zemljišče karakteristike zemljišča nadmorska nadmorska višina v m n.m. dejavnost prevladujoča dejavnostkmetije mehanizacija kmetijska mehanizacija na kmetiji izrabljenost stopnja povprečne izrabljenosti kmetijske mehanizacije raba mehanizacije stopnja del, ki se opravijo s pomočjo mehanizacije finance ocen finančnega stanjaa investicije struktura sredstev za investicije dohodek delež dohodka od kmetovanja lastništvo lastniški odnos trg karakteristike, vezane na trg oddaljenost oddaljenost kmetije od trga tip prodaje tip prodaje regija ocena primernosti regije za preusmeritev kmetij Sli ka 3: Dre vo kri te ri jev za oce no pri mer no sti kme ti je za preu sme ri tev. 5 Re zul ta ti upo ra be mo de lov S pr vim mo de lom smo oce nje va li re gi je z ozi rom na pri mer nost za vrt nar sko proi zvod njo. Zbra li smo po dat ke za 12 sta ti stičnih re gij Slo ve ni je iz jav no do stop nih vi rov (Za gorc 2000; Ste pančič in Vrščaj 1999). Te oce ne smo upo ra bi li pri oce ni pri mer no sti po sa mez ne kme ti je z ozi rom na to, v ka te ri re gi ji leži kme ti ja. Sli ka 4 pri ka zu je gra fično pred sta vi tev ocen šti rih iz bra nih re gij: savinj sko, obal no-kraško, po drav sko in osred nje slo ven sko re gi jo. Za lažjo in ter pre ta ci jo raz lik lah ko iz be re mo le ne ka te re kriteri - je in jih pri kažemo gra fično (sli ka 4). Sa vinj ska re gi ja je oce nje na od lično, obal no-kraška in osrednje - slo ven ska ima ta oce no regije do bro, po drav ska pa zelo do bro. Kaj je vpli va lo na raz li ko v končnih oce nah? Sa vinj ska re gi ja je do bi la naj višje možne oce ne (od lično) v po gle du tal in ener get skih vi rov. Pod neb - je, ki ga se stav lja ta kri te ri ja tem pe ra tu ra in pa da vi ne je oce nje na z dobro. Obal no-kraška re gi ja ima kri te rij pod neb je oce nje no z od lično, kri te rij tla z oce no sla bo, kar z os ta li mi oce na mi po mne nju ekspert - ne sku pi ne, ki je do ločala po memb nost (uteži) kri te ri jev in je izražena v pre gled ni cah od ločit ve nih pravil, vodi v oce no do bro. Oce no do bro je do bi la tudi osred nje slo ven ska re gi ja, ki je v pri mer ja vi z obalno-kraško boljša pri kri te ri ju tla, slabša pa v po gle du kri te ri jev pod neb je in ener get ski viri. Podrav - ska re gi ja ima končno oce no zelo do bro. Z vi di ka kri te ri ja pa da vi ne je oce nje na boljše kot obal no-kraška re gi ja. Z dru gim mo de lom, kjer oce nju je mo pri mer nost po sa mez ne kme ti je za vrt nar sko proi zvod njo, smo oce nje va li 68 kme tij. Oce ne pri mer no sti šti rih iz bra nih kme tij po iz bra nih sed mih kri te ri jih so gra - fično predstav lje ne na sli ki 5. 74

76 Mo del za oce no re gio nal nih da no sti in kme tij za preu sme ri tev de jav no sti savinjska regija obalno kraška regija tla energetski viri tla energetski viri dobro dobro vodni izviri dobro padavine vodni izviri dobro padavine dobro dobro podnebje temperatura podnebje temperatura podravska regija osrednjeslovenska regija tla dobro zdobro energetski viri dobro tla dobro energetski viri vodni izviri dobro padavine vodni izviri dobro padavine dobro dobro dobro dobro podnebje temperatura podnebje temperatura Sli ka 4: Gra fična pred sta vi tev ocen iz bra nih šti rih re gij z iz bra ni mi kri te ri ji. 6 Skle pi S pred stav lje nim pri sto pom želi mo pris pe va ti k lažji in po sle dično ka ko vost nejši pre so ji člo ve ka, ki spre je ma od ločitev. Čeprav pred stav lje ni pri mer za de va le eno pa no go, to je kme tijs tvo, na tančneje preu smer ja nje de jav no sti kake kme ti je, je tako re gio nal no kot pa nožno širše upo ra ben. Pred la ga li smo si ste ma tičen in trans pa ren ten mo del oce nje va nja pri mer no sti re gi je in de jav no sti v re gi ji, ki te me lji na večkri te rij ski od ločit ve ni ana li zi. Od ločili smo se za kva li ta tiv no mo de li ra nje, s čemer pris pe va mo k ra - zum lji vo sti ocene in omo gočamo eno stav no raz grad njo končne oce ne na nje ne se stav ne dele. Oce ne so kva li ta tiv ne (na pri mer oce na pri mer no sti je»za do vo lji vo«). Pri nu me ričnih me to dah je oce na izražena s šte vil ko (na pri mer na in ter va lu od 0 do 100). Pred nost upo ra be kvalita tiv nih ocen je ra zum lji vost raz grad nje oce ne na nje ne se sta vi ne. Ločlji vost med nu me ričnimi oce na mi, na pri mer ran gi ra nje, je eno stav nejše, saj ima mo več možno sti kot na les tvi ci pe tih vred no sti. Vprašanje je, če lah ko z mo de - lom in raz po ložlji vi mi podatki do sežemo za nes lji vost večje ločlji vo sti, ki jo nudi šte vil ski pri stop. 75

77 Trajče Ni ko lo ski, An drej Udovč, Mar tin Pa vlo vič, Uroš Raj ko vič kmetija 28 kmetija 36 demografski dejavniki preusmeritev dohodek demografski dejavniki preusmeritev dohodek kmetija investicije kmetija investicije zemljišče dobro dobro mehanizacija zemljišče dobro mehanizacija trg regija trg regija kmetija 53 kmetija 58 preusmeritev demografski dohodek demografski dejavniki dejavniki preusmeritev z dobro dohodek kmetija dobro dobro spr. dobro investicije kmetija dobro investicije zemljišče dobro dobro mehanizacija zemljišče dobro z dobro mehanizacija trg regija trg regija Sli ka 5: Oce ne pri mer no sti šti rih iz bra nih kme tij za preu sme ri tev. V pri ka za nem mo de lu je sa mos vo ja tudi agre ga ci ja kri te ri jev. V nu me ričnih mo de lih je ta iz ve de na z utežmi po sa mez nih kri te ri jev. Uteži so pra vi lo ma fik sne. V prak si vemo, da je po memb nost (utež) ka ke ga kri te ri ja od vi sna od vred no sti, ki jo kri te rij zav za me. Če se kri te rij prib ližuje kri tični vred no - sti, nje gov po men pra vi lo ma na rašča. To lah ko na ra zum ljiv način pred sta vi mo z od ločit ve ni mi pra vi li. Na po do ben način lah ko zgra di mo mo de le za raz lične oce ne tako re gij kot kme tij ozi ro ma dru gih sub jek tov. Na men in kon tekst vred no te nja do loča kri te ri je, nji ho vo struk tu ro ozi ro ma med se boj ne pove - za ve. V računal niški mo del vgra di mo del našega, člo veškega zna nja, ki ga lah ko do sled no in pre gled no upo rab lja mo ter tako zmanjšamo možnost na pa ke. No be no zna nje, niti v računal ni ku niti v naših glavah, ni po pol no. Zato so oce ne le in for ma tiv ne. So trans pa rent ne, kar omo goča raz la ge in ute me lji tve. Raz - la ga oce ne pred stav lja po mem ben pri po moček pri ra zu me va nju ocen. Gre za si ner gi jo med računal ni kom in člo ve ko vi mi mi sel ni mi pro ce si. 76

78 Mo del za oce no re gio nal nih da no sti in kme tij za preu sme ri tev de jav no sti 7 Viri in li te ra tu ra Adams, C. R., Bam ford, K. M., Early, M. P. 2012: Prin ci ples of hor ti cul tu re, sixth edi tion. New York. Bo ha nec, M. 2015: DEX i: pro gram for mul ti-at tri bu te de ci sion ma king, user s ma nual, ver sion 5.00, IJS DP Ljub lja na. Bo ha nec, M., Raj ko vič, V. 1990: DEX: an ex pert system shell for de ci sion sup port. Si ste mi ca 1. Lima. Bo ha nec, M., Raj ko vič, V., Brat ko, I., Zu pan, B., Žni daršič, M. 2013: DEX met ho do logy: three de cades of qua li ta ti ve mul ti-at tri bu te mo del ling. In for ma ti ca 37. Ljub lja na. Bo ha nec, M., Tr din, N., Kon ti ć, B. 2015: A qua li ta ti ve mul ti-cri te ria mo del for the eva lua tion of electric energy pro duc tion tech no lo gies in Slo ve nia. Pro ceedings of 13th in ter na tio nal sympo sium on opera - tio nal re search. Ljub lja na. Cardín-Pe dro sa, M., Al va rez-lópez, C. J. 2012: Mo del for de ci sion-ma king in agri cul tu ral pro duc tion plan ning. Com pu ters and Elec tro nics in Agri cul tu re 86. Am ster dam. DOI: j.com pag Chri sten sen, T., Ol sen, S. B., Dub gaard, A., Kærgård, N. 2012: Or ga nic far ming and mul ti cri te ria deci - sions: an eco no mic sur vey. Med mrežje: prints.org/21358/4/21358.pdf ( ). DEX i: A pro gram for qua li ta ti ve mul ti-at tri bu te de ci sion mo del ling, ver sion Med mrežje: ko Bo ha nec/dexi.html ( ). Dong, Q., Coo per, O. 2016: A peer-to-peer dyna mic adap ti ve con sen sus reac hing mo del for the group AHP de ci sion ma king. Eu ro pean Jour nal of Ope ra tio nal Re search 250. Am ster dam. DOI: /j.ejor Fi gu ei ra, J., Gre co, S., Ehr gott, M. 2005: Mul ti cri te ria de ci sion analy sis, sta te of the art sur veys. Lon don. Hu di na, M. 2011: Os no ve vrt nars tva. Os no ve hor ti kul tu re. Ljub lja na. Is hi za ka, A., Ne mery, P. 2013: Mul ti-cri te ria de ci sion analy sis, met hods and soft wa re. So mer set. Mc Int yre, A. 2014: Hor ti cul tu re, the fu tu re of Eu ro pe s hor ti cul tu re sec tor stra te gies for growth. Here - fords hi re. Ni ko lo ski, T. 2009: Člo veški viri in kon ku renčnost vrt nar skih pod je tij v Slo ve ni ji. Ma gi str sko delo, Fakulteta za ma na ge ment Uni ver ze na Pri mor skem. Ko per. Pa rekh, H., Ya dav, K., Ya dav, S., Shah, N. 2015: Iden ti fi ca tion and as sig ning weight of in di ca tor inf luencing per for man ce of mu ni ci pal so lid wa ste ma na ge ment using AHP. KSCE Jour nal of Ci vil En gi nee ring 19. Seul. DOI: Pa vlo vič, M., Čere nak, A., Pa vlo vič, V., Roz man, Č., Pažek, K., Bo ha nec, M. 2011: De ve lop ment of DEX- HOP Mul ti-at tri bu te De ci sion Mo del for Pre li mi nary Hop Hybrids As ses sment. Com pu ters and Elec tro nics in Agri cul tu re 75. Am ster dam. DOI: pag Roz man, Č., Unuk, T., Pažek, K., Lešnik, M., Prišenk, J., Vo grin, A., Tojn ko, S. 2013: Mul ti cri te ria asses - sment of zero re si due ap ple pro duc tion. Der Er werbs-obst bau 55. Ber lin. DOI: /s y Satty, T. L. 2008: De ci sion ma king with the analy tic hie rarchy pro cess. In ter na tio nal Jour nal of Ser vices Scien ces 1. Ol ney. Ste pančič, D., Vrščaj, B. 1999: Pe do loška kar ta Slo ve ni je. Ljub lja na. Thist leth wait, R. 2013: Farms with a fu tu re, crea ting and gro wing a su stai nab le farm bu si ness. Whi te Ri ver Junc tion. Za gorc, B. 2000: Po pis vrt nars tva Slo ve ni je. Ljub lja na. Žni daršič, M., Bo ha nec, M., Zu pan, B. 2008: Mo del ling im pacts of crop ping systems: De mands and so lu tions for DEXI met ho do logy. Eu ro pean Journal of Ope ra tio nal Re search 189. Am ster dam. DOI: 77

79 78

80 IZKUŠNJE IZ VREDNOTENJA PROJEKTOV NA TEMO KOLESARJENJA V ObDObJU NA PRIMERU KOROŠKE RAZVOJNE REGIJE mag.peterzajc,urošrozman RRA Ko roška, re gio nal na raz voj na agen ci ja za Ko roško, d. o. o. Meža 10, 2370 Dra vo grad pe ra-ko ro ska.si, uros.roz ra-ko ro ska.si UDK: 711.2: ( ) Prostor, regija, razvoj, 79 94, Ljubljana 2017 IZVLEČEK Izkušnjeizvrednotenjaprojektovnatemokolesarjenjav obdobju naprimerukoroške razvojneregije Pred pro gram skim ob dob jem Evrop ske uni je je Slo ve ni ja ime la za sno vo držav ne ga ko le sar ske ga omrežja, ki pa ni bila za ve zu joča ne za državo ne za občine. Za sno va je bila kon cep tual no ne do de la na, za iz ved bo niso bile ja sno za stav lje ne ob vez no sti, na lo ge in pri stoj no sti ter deli tev od go vor no sti med občina mi in državo. Po pre gle du končnih po ročil ko le sar skih pro jek tov ko roških občin, so fi nan ci ra nih s sreds tvi Evrop ske ga skla da za re gio nal ni raz voj, ugo tav lja mo, da je vred no tenj do seženih ci ljev in pri mer ja va med pro jek ti težavna. Za iz boljšanje načrto va nja in vzpo stav lja nja omrežja ko le sar ske in fra struk tu re pred lagamo pri pra vo držav ne ga pro gra ma ko le sar je nja z do de la no za sno vo ko le sar ske ga omrežja. Pri tem pred la gamo, da je načrto va nje glav nih, re gio nal nih in lo kal nih ko le sarskih po ve zav se sta vi na re gio nal ne ga pro stor skega načrto va nja. KLJUČNE BESEDE ko le sar je nje, ko le sar ske po ve za ve, re gio nal no pro stor sko načrto va nje, Slo ve ni ja, ko roška re gi ja ABSTRACT Cyclingnetworkprojectevaluationexperiencesin EUfinancialperiod Koroškaregion casestudy En te ring Eu ro pean Union fi nan cial pe riod Slo ve nia had ma ster plan of sta te cycling net work but the ma ster plan was con cep tual ina de qua te and lac king clear re pon si bi li tes dis junc tion bet ween sta te and mu ni ci pa li ties. Af ter re vie wing Eu ro pean Re gio nal De ve lop ment Fund fun ded cycling pro jects fi nal re ports in the pi lot area of Ko roška re gion we have conc lu ded eva lua tion of pro jects is rat her dif fi cult. In the conc lu sion we have pro po sed na tio nal cycling pro gra me prepara tion inc lu ding en han ced cycling net work ma ster plan. We pro po se ma jor, re gio nal and lo cal cycling con nec tions plan ning should be in te gral part of re gio nal spa tial plan ning. KEY WORDS cycling, cycling net work, re gio nal spa tial plan ning, Slo ve nia, Ko roška re gion 79

81 Pe ter Zajc, Uroš Roz man 1 Uvod Av tor ja pris pev ka Drav ska ko le sar ska pot kdaj in kako? (Zajc in Roz man 2014a, 32) ugo tav - lja ta, da je sta nje načrto va nja, vzpo stav lja nja, uprav lja nja in pro mo vi ra nja ko le sar skih po ve zav v Slo - ve ni ji ne za do vo lji vo in neučin ko vi to. Ob sto ječe sta nje je posledica po manj ka nja vi zi je, sek tor ske ga načrto va nja in po manj ka nja ko mu ni ka ci je med sek tor ji na državni rav ni, raz drob lje no sti pro stor - ske ga načrto va nja na lo kal ni rav ni med šte vil ni mi občina mi ter v ne ra zu me va nju ko le sar je nja kot izra zi to in ter dis ci pli nar ne ak tiv no sti. Ugo tav lja ta, da so načrti držav ne ga ko le sar ske ga omrežja žal le os nut ki ne do de la ne ga in sla bo za stav lje ne ga umeščanja ko le sar skih po ve zav v ob li ki po ve zav ob držav nih ce stah ali po ne kod še ved no po bolj ali manj obre me nje nih držav nih in občinskih ce stah. Dnev na mo bil nost lo kal ne ga pre bi vals tva in tu ri stičnega ko le sar je nja se želi reševa ti z enot nim kon - cep tom, kar dra stično zmanjšuje atrak tiv nost ko le sar skih po ve zav. Hkra ti pa po večuje vred no sti in - ve sti cij, ker so ko le sar ske po ve za ve ob glav nih ce stah pra vi lo ma dražje, saj ne red ko po tre bu je jo var nost ne ogra je ter so ved no as fal ti ra ne. Av tor ja pre cejšnjo težavo pri načrto va nju in ure ja nju pro - sto ra pri pi su je ta od sot no sti re gio nal ne ga pro stor ske ga načrto va nja. Zajc in Roz man (2014b, 12) na pri me ru ko roške re gi je ugo tav lja ta, da ob sta ja bis tve na raz li ka med Za sno vo držav ne ga ko le sar skega omrežja (Mušič 2005, 22; Wil len part 2013, 5), de jan sko ure sničit vi jo in ve sti cij v ko le sar sko in frastruk - tu ro na te re nu in po tre ba mi upo rab ni kov. Av tor ja ugo tav lja ta, da v Slo ve ni ji še ved no ni ma mo meril za raz vr sti tev ko le sar skih po ve zav ter mi ni mal nih po go jev za vzpo sta vi tev in vzdrževa nje ko le sarskih po ve zav. Roz man (2014, 20) ugo tav lja, da de ni mo Drav ska ko le sar ska pot v Slo ve ni ji že v Za sno vi držav ne - ga ko le sarske ga omrežja 2004 ni bila opre de lje na kot da ljin ska ko le sar ska po ve za va z enot no oz na ko, am pak je raz de lje na med da ljin sko ko le sar sko pot z oz na ko D3 med Vičem in Ma ri bo rom, glav no ko - le sar sko pot z oz na ko G13 med Ma ri bo rom in Ptu jem in da ljin sko ko lesarsko pot jo z oz na ko D5 med Ptu jem in Or možem. Na dru gi stra ni Drav ska ko le sar ska pot na av strij skem Ko roškem pred stav lja hrb - te nično me dre gio nal no ko le sar sko po ve za vo in ene ga osred njih ko le sar skih tu ri stičnih proi zvo dov av strij ske Ko roške. Za ka ko vost, varnost in pri vlačnost je nemško združenje All ge mei ner Deutsc her Fa hr rad-club (ADCF) Drav sko ko le sar sko pot na av strij skem Ko roškem oce ni lo z naj višjo možno oce no pe tih zvez dic (med mrežje 1). V skla du z dežel nim za ko nom o ce stah so za fi nan ci ra nje načrtova nja, pro jek ti ra nja, iz grad nje ter oz načitve me dre gio nal nih ko le sar skih po ve zav za dolžene Dežela Ko roška ter po sa mez ne občine. Dežela za go tav lja dve tret ji ni fi nančnih sred stev, občine, ki jih ko le sar ska po - ve za va preči, pa eno tret ji no sred stev. Za vzdrževa nje sig na li za ci je in voz ne po vršine so v skla du z dežel nim za ko nom o ce stah za dolžene občine (Rad we ge besc hil de rung 2010, 10). Leta 2005 je bila iz de la na Stra te gi ja raz vo ja tu ri stičnega proi zvo da ko le sar je nje v Slo ve ni ji, ven dar je do da nes pre težno os ta lo le pri iz ved bi stra te gi je kot do ku men ta sa me ga. Po leg po manj ka nja os nov - ne ko le sar ske in fra struk tu re še ved no ni ob li ko va na or ga ni za cij ska struk tu ra, ki bi bila od go vor na za raz voj in iz ved bo dru gih ukre pov (Zajc 2016, 77). Zajc in Roz man (2014b, 13) sta pred la ga la ka te go - ri za ci jo ko le sar skih po ve zav na da ljin ske, glav ne, re gio nal ne in lo kal ne ko le sar ske po ve za ve. Pri tem bi se pri stoj nost za vzpo sta vi tev glav nih, re gio nal nih in lo kal nih ko le sar skih po ve zav ter stro kov no sve - to va nje pri za sno vi in vsebini pre ne sla na ra ven re gij, vzpo stav lja nje da ljin skih ko le sar skih po ve zav pa bi os ta lo v pri stoj no sti države. Pred la ga la sta tudi bis tve no zmanjšanje šte vi la prio ri tet nih ko le sar skih po ve zav. Ven dar bi te iz ha ja le iz po treb in pričako vanj upo rab ni kov ter s tem po ve za ni mi ključnimi cilj ni mi sku pi na mi upo rab ni kov. Re gio nal ni raz voj ni pro gram za ko roško raz voj no re gi jo (v na da lje va nju RRP ) je med ukre pi pred vi del tudi ukrep Ko le sar sko omrežje re gi je (da ljin sko, lo kal no), ka te re ga cilj je bil si stem ski pri stop k grad nji ko le sar skih poti v re gi ji in vzpo sta vi tev os nov ne ga ko le sar ske ga omrežja (Re - gio nal ni raz voj ni 2007, 113). Re gio nal ni raz voj ni pro gram za ko roško raz voj no re gi jo (v na da lje va nju RRP ) v ana li zi stanja na va ja, da so lo kal ne skup no sti in država v pre te klih le tih zgra di le oko li 30 ki lo me trov as fal ti ra nih ko le sar skih po ve zav. Pri tem av tor ji oce nju je jo, da se po - 80

82 Iz kušnje iz vred no te nja pro jek tov na temo ko le sar je nja v ob dob ju na pri me ru ko roške jav lja jo težave pri stra teškem načrto va nju in ra zu me va nje po me na ko le sar ske in fra struk tu re, kar pre - po go sto vodi v ne po ve za ne in nevz drževa ne od se ke (Re gio nal ni raz voj ni 2014, 55). V član ku smo opra vi li pre gled pro jek tov ko le sar ske in fra struk tu re, so fi nan ci ra nih s sreds tvi evrop - ske ko he zij ske po li ti ke med le to ma 2007 in Na pod la gi pro jektov v ko roški re gi ji, ka te rih upra - vičenec so bile občine, smo iz ved li po drob nejšo ana li zo de jan ske iz ved be ter iz ved li kri tično pre so jo iz bi re in rea li za ci je ka zal ni kov pro jek ta ter pred la ga li iz boljšave načrto va nja in vzpo stav lja nja ko le sar - ske ga omrežja. 2 Me to do lo gi ja Pre gle da li smo Ope ra tiv ni pro gram kre pi tve re gio nal nih raz voj nih po ten cia lov za ob dob je (2007; v na da lje va nju OP RR) in Ope ra tiv ni pro gram raz vo ja okolj ske in pro met ne in frastruk - tu re za ob dob je (2015; v na da lje va nju OP ROPI). Z is ka njem s ključno be se do s ko re nom»ko le sar«smo poi ska li na ved be, ki se na našajo na ko le sar je nje. Tako smo pre gle da li tudi RRP ter RRP Pre gle da li smo bazo po dat kov upra vičen cev evrop skih sred stev v pro gram skem ob dobju , ki je jav no do stop na na splet ni stra ni Službe Vla de RS za raz voj in evrop sko ko he zij sko po li ti ko. Baza vključuje po dat ke o več kot 5000 pro jek tih. Z is ka njem s ključno be se do s ko re nom»ko le sar«smo v po - lju ta be le na ziv pro jek ta poi ska li takšne, ki se na našajo na ko le sar je nje. Ob sta ja možnost, da je tudi ka te ri drug pro jekt na slav ljal ko le sar je nje ozi ro ma je bilo ko le sar je nje del pro jek ta. Ven dar če to ni za ve de - no v ime nu pro jek ta, tega iz baze po dat kov ni bilo mo goče ugo to vi ti. Po drob neje so nas za ni ma li pro jek ti ko le sar je nja, ka te rih upra vičenec je bila ena od 12 občin ko - roške re gi je. Občine upra vičenke so bile Občina Rav ne na Ko roškem, Občina Mi sli nja, Občina Ra dlje ob Dra vi, Občina Dra vo grad in Mest na občina Slo venj Gra dec. Na nje smo februar ja 2017 po elek tron - ski pošti na slo vi li prošnjo po pri do bi tvi Končnega po ročila za ope ra ci jo, so fi nan ci ra no s sreds tvi evrop ske ko he zij ske po li ti ke, OP RR, 4. raz voj na prio ri te ta raz voj re gij, 4.1 pred nost na us me ri tev re gio nal ni razvoj - ni pro gra mi (OP RR 2007). Končna po ročila, ki so nam jih po sre do va le vse ko roške občine upra vičenke, so bila os no va za ob li ko va nje baze po dat kov v ob li ki Ex cel lo vih ta bel. Baza po dat kov je vse bo va la os - nov ne po dat ke o pro jek tu, vključno z do seženi mi fi zičnimi ci lji/kazal ni ki. Pre gle da li smo do ku ment Ka zal ni ki učinka in ka zal ni ki re zul ta ta za upra vičence pro jek tov 4. raz - voj na prio ri te ta»raz voj re gij«, 4.1 pred nost na us me ri tev»re gio nal ni raz voj ni pro gra mi«v ob dob ju , ki ga je kot po sred niško telo pri pra vi lo Mini strs tvo za gos po dar ski raz voj in teh no lo gi jo. V be se di lu v na da lje va nju do sled no upo rab lja mo izraz pro jekt. Tudi kot so po men ko izra zu ope - ra ci ja, ki ga pred vsem or gan uprav lja nja in po sred niška te le sa uprav lja nja sred stev evrop ske ko he zij ske po li ti ke v Slo ve ni ji večkrat upo rab lja jo kot so po men ko izra zu pro jekt. Me ni mo na mreč, da se v prak - si v pro jekt nem delu sko raj iz ključno upo rab lja izraz pro jekt, in ne izraz ope ra ci ja. Zad nje ga smo ohra ni li zgolj, ka dar se po jav lja v na slo vu vira. 3 Re zul ta ti V OP RR (2007) je v ana li zi sta nja iz po stav lje no sla bo raz vi to omrežje po hod nih, učnih in ko le - sar skih poti v va ro va nih ob močjih ter neu strez na in fra struk tu ra za ne mo to ri zi ra no mo bil nost v me stih, pred vsem za ko le sar je in pešce. V pri lo gi Ok vir na raz členi tev pris pev ka Skup no sti po ka te go ri jah v OP RR je na ve de na pred nost - na tema pro met in zno traj tega ko le sar ske ste ze, za kar v ok vi ru tega OP ni pred vi de nih sred stev (2007). V OP ROPI (2015) je v ana li zi sta nja med možnost mi v pot niškem pro me tu iz postav lje no ko le - sar je nje kot al ter na ti va krat kim po to va njem do pet ki lo me trov ter po men raz vo ja omrežja Eu ro ve lo 81

83 Pe ter Zajc, Uroš Roz man v Slo ve ni ji. V po glav ju Stra te gi ja raz vo ja je med ci lji trans port ne ga sek tor ja na ve de na ob no va 500 kilo - me trov ko le sar skih poti ter po men vzpo stavitve mreže ko le sar skih poti ključnega po me na za vzpod bu ja nje ko le sar je nja, ne gle de na to, ali gre za varčno in eko loško pre voz no sreds tvo ali za obliko re krea ci je. Med ci lji raz voj ne prio ri te te pro met na in fra struk tu ra je 38,5 ki lo me tra no voz gra je nih kolesar skih prog. Pou dar je no je, da bodo so fi nan ci ra ne samo na ložbe v re gio nal ne in državne ce ste, zato ni možno sti pre kri va nja z ak tiv nost mi v ok vi ru dru gih ope ra tiv nih pro gra mov, v pri me ru ko le sar skih poti pa le ti - ste, ki so v pri stoj no sti državne rav ni. Oce nje na vred nost grad nje ko le sar skih po ve zav s sreds tvi Evrop ske ga skla da za re gio nal ni raz voj (v na da lje va nju ESRR) je 25,18 mi li jo na evrov. V pri lo gi Ok vir na raz čle ni - tev pris pev ka Skup no sti po ka te go ri jah v OP ROPI (2015) je na ve de na pred nost na tema pro met in zno traj tega ko le sar ske ste ze, za kar je v ok vi ru tega OP pred vi de nih evrov. RRP je med ukre pi pred vi del tudi ukrep Ko le sar sko omrežje re gi je, ka te re ga cilj je bil si stem ski pri stop k grad nji ko le sar skih poti v re gi ji in vzpo sta vi tev os nov ne ga ko le sar ske ga omrežja. In di ka tiv ni sez nam tras je raz li ko val med držav ni mi ko le sar ski pot mi (da ljin ski mi in glav ni mi) ter občin ski mi ko le sar ski mi pot mi (tu ri stično-re krea tiv ne ga značaja in za iz boljšanje pro met ne var - no sti). Pre gled doku men ta Ka zal ni ki učinka in ka zal ni ki re zul ta ta za upra vičence pro jek tov 4. raz voj na prio ri te ta raz voj re gij, 4.1 pred nost na us me ri tev re gio nal ni raz voj ni pro gra mi v ob dob ju , ki ga je kot po sred niško telo pri pra vi lo Mi ni strs tvo za gos po dar ski raz voj in teh no lo gi jo, je po ka zal, da so za ko le sar ske po ve za ve pred vi de ni ka zal ni ki: upra vičen na men jav na in fra struk tu ra v ob močjih s po seb ni mi vars tve ni mi režimi in v tu ri stičnih ob močjih: dolžina no voz gra je nih ko le sar skih stez (v km), dolžina po so dob lje nih ko le sar skih stez (v km); upra vičen na men raz voj ur ba nih na se lij: dolžina no voz gra je nih ko le sar skih stez v mest nih na se ljih (v m), dolžina po so dob lje nih ko le sar skih stez v mest nih na se ljih (v m). Na pod la gi baze po dat kov upra vičencev evrop skih sred stev v pro gram skem ob dob ju ugo tav lja mo, da je bilo za 25 pro jek tov do de lje nih ,46 evra, od tega ,60 evra iz ESRR. Od tega je bilo sla bih 52 % sred stev ESRR do de lje nih za pro jek te v za hod ni ko he zij ski re gi ji in do brih 48 % v vzhod ni ko he zij ski re gi ji. Upra vičenci so bili ali Di rek ci ja RS za ce ste (v na da lje va nju DRSC) ali občine (Baza po dat kov upra vičen cev 2017). DRSC je bilo za osem pro jek tov do deljenih ,90 evra ESRR (ta be la 1). Večina do de lje nih sred stev ESRR, 66 od stot kov, je bila do de lje na pro jek tom v za hod ni ko he zij ski re gi ji. Os no va za do de - li tev sred stev je bil pro gram ski do ku ment OP ROPI, način do de li tve sred stev je bila ne po sred na po tr di tev. Tri naj stim občinam je bilo za 17 pro jek tov do de lje nih ,70 evra iz ESRR (pre gled ni ca 2). Gre za tako ime no va na sreds tva re gio nal nih spod bud ali»prio ri te te Raz voj re gij, pred nost ne us me ri - tve Re gio nal ni raz voj ni pro gra mi«iz OP RR. Večina do de lje nih sred stev ESRR, do brih 82 %, je bilo do de lje nih pro jek tom v vzhod ni ko he zij ski re gi ji. Os no va za dodelitev sred stev je bil pro gram ski do - ku ment OP RR, način do de li tve sred stev so bili jav ni raz pi si, ki jih je iz va ja la Služba vla de RS za lo kal no sa mou pra vo in re gio nal no po li ti ko in v na da lje va nju Mi ni strs tvo za gos po dar ski raz voj in teh no lo gi - jo (OP RR 2007). Ko roška re gi ja je bila na pod la gi in dek sa raz voj ne ogroženost upra vičena do do brih 27 mi li jo nov evrov sred stev ESRR za iz va ja nje pro jek tov prio ri te te raz voj re gij, pred nost ne us me ri tve re gio nal ni raz - voj ni pro gra mi. Zno traj te fi nančne kvo te je bilo z medre gij skim do go vo rom med občina mi pe tim občinam ko roške re gi je do de lje nih ,83 evra ESRR za ko le sar sko in fra struk tu ro, kar po me ni 37,5 % vseh sred stev ESRR za raz voj ko le sar skih po ve zav, do de lje nih vsem občinam v Slo ve ni ji. Na pod la gi končnih poročil, ki so nam jih po sre do va le ko roške občine, ugo tav lja mo, da je bila de jan ska po ra ba ESRR sred stev za se dem pro jek tov ,46 evra (pre gled ni ca 3; Končna po ro - čila 2017). 82

84 Iz kušnje iz vred no te nja pro jek tov na temo ko le sar je nja v ob dob ju na pri me ru ko roške Pre gled ni ca 1: Ko le sar ski pro jek ti upra vičenca Di rek ci ja RS za ce ste, so fi nan ci ra ni iz Evropskega skla da za re gio nal ni raz voj v ob dob ju (Baza po dat kov upra vičen cev 2017). na ziv vi ši na do de lje nih od tega sreds tva od tega dr žav ni na ziv pro jek ta re gi ja re gi ja ob či na upra vi čen ca sred stev (v ) EU (v ) viri (v ) NUTS 3 NUTS 2 DRSC , , ,05 Ko le sar ska po ve za va Bre zo vi ca osred nje - Za hod na Bre zo vi ca Vrh ni ka Lo ga tec, po dod sek slo ven ska Slo ve ni ja pri Ljub lja ni Bre zo vi ca Log (po dod sek 1) DRSC , , ,60 Iz grad nja ko le sar ske po ve za ve sa vinj ska Vzhod na Ro gaš ka Ro gaš ka Sla ti na Pod če tr tek Slo ve ni ja Sla ti na, Bi stri ca ob Sot li, 2. faza Pod če tr tek DRSC , , ,60 Da ljin ska ko le sar ska po ve za va Pot obal no- Za hod na Ko per, pri ja teljs tva in zdrav ja Po re čan ka kraš ka Slo ve ni ja Pi ran (Pa ren za na) DRSC , , ,60 Ko le sar ska po ve za va Mi ren go riš ka Za hod na Nova Go ri ca, Vr toj ba Nova Go ri ca Ka nal Slo ve ni ja Ka nal ob (od sek Sol kan Pla ve) So či DRSC , , ,00 Ure di tev ko le sar ske po ve za ve osred nje - Za hod na Kranj ska na tra si gozd Mar tu ljek Je se ni ce slo ven ska Slo ve ni ja Gora DRSC , , ,30 Iz grad nja ko le sar ske po ve za ve sa vinj ska Vzhod na Pod če tr tek Ro gaš ka Sla ti na Pod če tr tek Bi stri ca Slo ve nja ob Sot li, od sek Pod če tr tek Ime no DRSC , , ,10 Ko le sar ska po ve za va Bre zo vi ca osred nje- Za hod na Log Vrh ni ka Lo ga tec slo ven ska Slo ve ni ja Dra go mer, Vrh ni ka DRSC , , ,85 Ko le sar ska po ve za va Je se ni ce osred nje- Za hod na Je se ni ce Les ce Bled slo ven ska Slo ve ni ja Sku paj , , ,10 Sku paj Z , , ,20 Sku paj V , , ,90 83

85 Pe ter Zajc, Uroš Roz man Pre gled ni ca 2: Ko le sar ski pro jek ti upra vičen cev občin, so fi nan ci ra ni iz Evrop ske ga skla da za re gio nal ni raz voj v ob dob ju (Baza po dat kov upra vičen cev 2017). na ziv vi ši na do de lje nih od tega sreds tva od tega dr žav ni na ziv pro jek ta re gi ja re gi ja ob či na upra vi čen ca sred stev (v ) EU (v ) viri (v ) NUTS 3 NUTS 2 Ob či na Rav ne , ,00 0,00 Ko le sar ske peš po ti v ob či ni ko roš ka Vzhod na Rav ne na Ko roš kem Rav ne na Ko roš kem Slo ve ni ja na Ko roš kem Ob či na , ,00 0,00 Po ve za va ko le sar skih poti ko roš ka Vzhod na Dra vo grad Dra vo grad Dra vo grad Šent janž Slo ve ni ja Ob či na , ,00 0,00 Ko le sar ske ste ze Ho doš po mur ska Vzhod na Ho doš Ho doš mla din ski dom Slo ve ni ja Ob či na , ,00 0,00 Iz grad nja ko le sar ske ste ze sa vinj ska Vzhod na Pod če tr tek Pod če tr tek v ob či ni Pod če tr tek 1. faza: Slo ve ni ja Pri sta va pri Mi sli nji Vo nar je Ob či na , ,66 0,00 Tu ri stič ne ko le sar ske ste ze po drav ska Vzhod na Tr nov ska vas Tr nov ska vas Slo ve ni ja Ob či na , ,00 0,00 Ko le sar ska ste za Dra vo grad ko roš ka Vzhod na Dra vo grad Dra vo grad Slo venj Gra dec Slo ve ni ja Ob či na , ,00 0,00 Ko le sar ska pot Bo hinj go renj ska Za hod na Bo hinj Bo hinj Slo ve ni ja Mest na ob či na , ,00 0,00 Ko le sar sko omrež je v Mest ni po mur ska Vzhod na Mur ska Mur ska So bo ta ob či ni Mur ska So bo ta Slo ve ni ja So bo ta Ob či na Idri ja , ,00 0,00 Ko le sar ska po ve za va so mest ja go riš ka Za hod na Idri ja Idri ja Sp. Idri ja Slo ve ni ja 84

86 Iz kušnje iz vred no te nja pro jek tov na temo ko le sar je nja v ob dob ju na pri me ru ko roške Ob či na , ,00 0,00 Ure ja nje ko le sar skih stez go renj ska Za hod na Gor je Gor je in poti za peš ce Slo ve ni ja Mest na ob či na , ,00 0,00 Ko le sar ska pot v Mi slinj ski do li ni ko roš ka Vzhod na Slo venj Slo venj Gra dec Slo ve ni ja Gra dec Ob či na , ,00 0,00 Ure di tev ko le sar skih poti s pri pa da jo čo po drav ska Vzhod na Polj ča ne Polj ča ne in fra struk tu ro v na se ljih Stu de ni ce Slo ve ni ja Ob či na Ra dlje , ,00 0,00 Ko le sar ske poti v Drav ski do li ni ko roš ka Vzhod na Ra dlje ob ob Dra vi Slo ve ni ja Dra vi Ob či na , ,00 0,00 Ure di tev ko le sar ske poti Mi sli nja ko roš ka Vzhod na Mi sli nja Mi sli nja G. Do lič Slo ve ni ja Ob či na , ,06 0,00 Ko le sar ska ste za Go lo bi njek Sela sa vinj ska Vzhod na Ob či na Pod če tr tek Slo ve ni ja Pod če tr tek Ob či na , ,15 0,00 Iz grad nja mur ske ko le sar ske poti po mur ska Vzhod na Ob či na Mur ska So bo ta (1. faza) Slo ve ni ja Mur ska So bo ta Ob či na , ,83 0,00 Ko le sar ska pot Be gant Dra vo grad ko roš ka Vzhod na Ob či na Dra vo grad Slo ve ni ja Dra vo grad sku paj , ,70 sku paj , ,83 ko roš ka sku paj Z , ,00 sku paj V , ,70 85

87 Pe ter Zajc, Uroš Roz man Pre gled ni ca 3: Ko le sar ski pro jek ti upra vičen cev občin ko roške re gi je, sofinan ci ra ni iz Evrop ske ga skla da za re gio nal ni raz voj v ob dob ju (Končna po ročila 2017). na ziv upra vi čen ca na ziv pro jek ta de jan sko de jan sko de jan sko de jan sko ure sni če no ure sni če no ure sni če no ure sni če no sreds tva ESRR sreds tva ob či ne sreds tva vsa sreds tva (v ) (v ) pro ra ču na RS (v ) sku paj (v ) Ob či na Rav ne Ko le sar ske peš po ti v ob či ni Rav ne na Ko roš kem: , , ,42 na Ko roš kem ko le sar ska pot Rav ne Kot lje (od se ka Rav ne Br di nje in Br di nje Na dolž nik), ko le sar ska pot Kot lje Du lar 1. faza Ob či na Mi sli nja Ure di tev ko le sar ske poti Mi sli nja Gor nji Do lič , , ,12 Ob či na Ra dlje Ko le sar ske poti v Drav ski do li ni , , ,00 ob Dra vi Mest na ob či na Ko le sar ska pot po Mi slinj ski do li ni , , ,86 Slo venj Gra dec Ob či na Dra vo grad Ko le sar ska pot Be gant Dra vo grad , , , ,76 Ob či na Dra vo grad Ko le sar ska ste za Dra vo grad Slo venj Gra dec , , ,68 Ob či na Dra vo grad Po ve za va ko le sar skih poti Dra vo grad Slo venj Gra dec , , ,25 sku paj , , , ,09 86

88 Iz kušnje iz vred no te nja pro jek tov na temo ko le sar je nja v ob dob ju na pri me ru ko roške Pre gled ni ca 4: Ka zal ni ki ko le sar skih pro jek tov občin ko roške re gi je, so fi nan ci ra ni iz Evrop ske ga skla da za re gio nal ni raz voj v ob dob ju (Končna po ročila 2017). upra vi če nec pro jekt šte vi lo upo rab lje ni do se že ni fi zič ni ci lji/ do se že ni fi zič ni do se že ni fi zič ni ka zal ni kov ka zal ni ki ka zal ni ki pro jek ta ci lji/ka zal ni ki ci lji/ka zal ni ki pro jek ta (eno lič ne opis pro jek ta pro jek ta šte vil ke na čr to va na ure sni če no ka zal ni kov) vred nost (ob pri pra vi (v vlo gi) (km) Konč ne ga po ro či la) (km) Ob či na Rav ne Ko le sar ske peš po ti v ob či ni Rav ne 2 1, 9 dol ži na no voz gra je nih 2,50 2,50 na Ko roš kem na Ko roš kem: ko le sar ska pot Rav ne ko le sar skih stez (od se ka Rav ne Br di nje in Br di nje v mest nih na se ljih Kot lje Na dolž nik), ko le sar ska pot Kot lje Du lar 1. faza Ob či na Mi sli nja Ure di tev ko le sar ske poti Mi sli nja 1 2 dol ži na no voz gra je ne 2,53 2,54 Gor nji Do lič ko le sar ske poti Ob či na Ra dlje Ko le sar ske poti v Drav ski do li ni 3 3, 8, 11 no voz gra je ne ko le sar ske 4,54 4,54 ob Dra vi poti Mest na ob či na Ko le sar ska pot po Mi slinj ski do li ni 5 4, 12 dol ži na ko le sar ske 0 9,11 Slo venj Gra dec poti Ob či na Ko le sar ska pot Be gant Dra vo grad 4 5, 10, 13, 14 dol ži na no voz gra je nih 0,14 0,14 Dra vo grad ko le sar skih stez v mest nih na se ljih Ob či na Ko le sar ska ste za Dra vo grad 2 6, 12 šte vi lo ki lo me trov no vo- 3,57 3,58 Dra vo grad Slo venj Gra dec z gra je nih ko le sar skih stez Ob či na Po ve za va ko le sar skih poti 1 7 dol ži na no voz gra je nih 1,8 1,8 Dra vo grad Dra vo grad Slo venj Gra dec ko le sar skih stez v mest nih na se ljih 87

89 Pe ter Zajc, Uroš Roz man Končna po ročila vse bu je jo po glav ja s ta be lo o do seženih fi zičnih ci ljih/ka zal ni kih pro jek ta. Projek ti se med se boj raz li ku je jo po šte vi lu ka zal ni kov. Dva pro jek ta ima ta en ka zal nik, dva pro jek ta dva kazal - ni ka in po en pro jekt tri, štiri ali pet ka zal ni kov (Končna po ročila 2017). Vsak pro jekt vključuje vsaj en ka zal nik, ki se na naša na dolžino in fra struk tu re, ven dar se upo ra ba izra zov med nji mi raz li ku je. Upo rab lje na so na sled nja poi me no va nja (v ok le pa jih na va ja mo eno lično šte vil ko ka zal ni ka; Končna po ročila 2017): dolžina no voz gra je nih ko le sar skih stez v mest nih na se ljih (ka zal nik št. 1), dolžina no vozgra je ne ko le sar ske poti (ka zal nik št. 2), no voz gra je ne ko le sar ske poti (ka zal nik št. 3), dolžina ko le sar ske poti (ka zal nik št. 4), dolžina no voz gra je nih ko le sar skih stez v mest nih na se ljih (ka zal nik št. 5), šte vi lo ki lo me trov no voz gra je nih ko le sarskih stez (ka zal nik št. 6), dolžina no voz gra je nih ko le sar skih stez v mest nih na se ljih (ka zal nik št. 7), po so dob lje ne ko le sar ske poti (ka zal nik št. 8). Med dru gi mi ka zal ni ki so (v ok le pa jih na va ja mo eno lično šte vil ko ka zal ni ka) (Končna po ročila 2017): šte vi lo pro jek tov, iz ve de nih na ur ba nih ob močjih (ka zal nik št. 9), šte vi lo pro jek tov, na me nje nih spod bu ja nju pro me ta (ka zal nik št. 10), šte vi lo obi sko val cev (ka zal nik št. 11), šte vi lo bru to de lov nih mest (ka zal nik št. 12), šte vi lo ob nov lje nih stavb nih ob jek tov na mest nih/zgo do vin skih/de gra di ra nih ob močjih (ka zal nik št. 13), po vršina sa ni ra ne ga de gra di ra ne ga ob močja (ka zal nik št. 14). Na pod la gi ka zal ni kov dolžine in fra struk tu re oce nju je mo, da je bilo vzpo stav lje nih oko li 25 ki lo - me trov ko lesar skih po ve zav (pre gled ni ca 4; Končna po ročila 2017). Iz de jan ske ure sničene vred no sti in ka zal ni ka dolžine in fra struk tu re smo oce ni li strošek na me ter ko le sar ske in fra struk tu re (pre gled ni ca 5). Pre gled ni ca 5: Strošek me tra ko le sar ske po ve za ve gle de na ka zal nik dolžine in fra struk tu re in de jan ske ure sničitve. upra vi če nec pro jekt stro šek na me ter (v ) Ob či na Rav ne na Ko roš kem Ko le sar ske peš po ti v ob či ni Rav ne na Ko roš kem: 368,57 ko le sar ska pot Rav ne Kot lje (od se ka Rav ne Br di nje in Br di nje Na dolž nik), ko le sar ska pot Kot lje Du lar 1. faza Ob či na Mi sli nja Ure di tev ko le sar ske poti Mi sli nja Gor nji Do lič 198,69 Ob či na Ra dlje ob Dra vi Ko le sar ske poti v Drav ski do li ni 181,52 Mest na ob či na Slo venj Gra dec Ko le sar ska pot po Mi slinj ski do li ni 86,70 Ob či na Dra vo grad Ko le sar ska pot Be gant Dra vo grad 5.190,17 Ob či na Dra vo grad Ko le sar ska ste za Dra vo grad Slo venj Gra dec 116,74 Ob či na Dra vo grad Po ve za va ko le sar skih poti Dra vo grad Slo venj Gra dec 340,77 4 Raz pra va V pro gram skih in dru gih do ku men tih (de ni mo končna po ročila), kot tudi v do ku men tu ka zal ni - kov učinka in re zul ta ta posred niškega te le sa, je opa zi ti ne do sled no rabo izra zov, kot so ko le sar ska ste za, ko le sar ska pro ga, ko le sar ska pot. Pred la ga mo do sled no rabo izra za ko le sar ska po ve za va, ki je niz raz - 88

90 Iz kušnje iz vred no te nja pro jek tov na temo ko le sar je nja v ob dob ju na pri me ru ko roške ličnih vrst ko le sar skih po vršin, ki omo gočajo pre mi ka nje ko le sar jev med točko A in B. Izraz ko le sarska po ve za va je že si ste ma tično upo rab ljen v Na vo di lih za pro jek ti ra nje ko le sar skih po vršin (v na da lje va - nju Na vo di la), ki sta jih Mi ni strs tvo za in fra struk tu ro in pro stor ter Di rek ci ja re pub li ke Slo ve ni je za ce ste pri pra vi la leta 2012 (Li par 2012, 11). V njih je ko le sar ska po ve za va niz pro met nih po vršin, na - me nje nih jav ne mu pro me tu ko le sar jev in dru gih ude ležen cev pod po go ji, do ločeni mi s pra vi li cest ne ga pro me ta, in pred pi si, ki ure ja jo jav ne ce ste, ter je oz načena s pred pi sa no pro met no sig na li za ci jo. V Na - vo di lih pa je ko le sar ska pot točno do ločena vr sta ko le sar ske po ve za ve v smi slu iz ved be in fra struk tu re. To ve lja tudi za iz ved bo in fra struk tu re v ob li ki ko le sar ske ste ze, ko le sar ske ga pasu in ko le sar jev sku - paj na vo zišču (Lipar 2012, 11). Država in občine so ime le pred pro gram ski ob dob jem za sno vo začrta ne ga držav ne ga ko le sar ske ga omrežja, ki pa ni bila za ve zu joča ne za državo ne za občine. Po leg dru gih po manj klji vosti niso bile ja sno za stav lje ne ob vez no sti, na lo ge in pri stoj no sti pri grad nji ko le sar ske ga omrežja ter delitev od go vor no sti za iz ved bo med občina mi in državo. Z OP ROPI (2015) je bilo do ločeno, da bodo iz sred stev ESRR tega pro gram ske ga do ku men ta so - fi nan ci ra ne le ti ste ko le sar ske po ve za ve, ki so v pri stojnosti državne rav ni. Ker v Slo ve ni ji še da nes ni ma mo držav ne ga pro gra ma ko le sar je nja in raz vo ja ko le sar ske ga omrežja, so pri stoj no sti za vzpo stav lja nje omrežja ne ja sne. Rav no tako ni ma mo me ril za raz vr sti tev ko le sar skih po ve zav ter mi ni mal nih po go jev za vzpo - sta vi tev in vzdrževa nje ko le sar skih po ve zav. Načrti držav ne ga ko le sar ske ga omrežja so le os nut ki ne do de la ne ga umeščanja ko le sar skih po ve zav v ob li ki po ve zav ob držav nih ce stah ali po ne kod še ved - no po bolj ali manj obre me nje nih držav nih in občin skih cestah. Zato tudi ni zna no, na kakšen način, s kakšnimi me ri li je bilo iz med vseh možnih ko le sar skih po - ve zav v Slo ve ni ji iz bra nih osem ko le sar skih pro jek tov, ki jih je upra vičenec DRSC iz va jal med le to ma , pri čemer je bilo 66 % sred stev ESRR upravičenca DRSC do de lje nih pro jek tom v za hod ni ko he zij ski re gi ji. Ko le sar ski pro jek ti, ki jih je iz va jal upra vičenec DRSC, so bili upra vičeni tudi do ,10 evra do de lje nih sred stev držav nih vi rov, kar pro jek ti, ki so jih iz va ja le občine upra vičenke, niso bili. To, da so ko le sar ske pro jek te iz va ja le tudi občine, je do pri ne slo k temu, da je bilo 52 % sred stev ESRR do de - lje nih za ko le sar ske pro jek te v za hod ni ko he zij ski re gi ji in do brih 48% v vzhod ni ko he zij ski re gi ji. Po stav lja se vprašanje, ali je to po sle di ca načrto va nja ali zgolj na ključja. Gle de na to, da tudi ra zi sko val ci v ok - vi ru cilj ne ga ra zi sko val ne ga pro jek ta Iz de la va mo de la po ve za no sti ce lot ne Slo ve ni je s ko le sar ski mi pot mi ugo tav lja jo, da os ta ja umeščanje in načrto va nje ko le sar ske ga omrežja ne po ve za no in v večji meri pre - puščeno ini cia ti vi re gio nal nim ozi ro ma lo kal nim in sti tu ci jam (re gio nal ne raz voj ne agen ci je, občine) in or ga ni za ci jam (tu ri stična društva, Euro Velo Slo ve ni je) (Žura in so de lav ci 2017), je to ver jet no po - sle di ca na ključja. Na pri me ru ko roške re gi je ugo tav lja mo, da ob sta ja bis tve na raz li ka med za sno vo držav ne ga ko le - sar ske ga omrežja iz let 2004 in 2009 ter de jan sko iz ved bo na te re nu. Raz ha ja nje je očitno na pri me ru ko le sar ske po ve za ve po Mi slinj ski do li ni, kje so tri občine (Občina Dra vo grad, Mest na občina Slo venj Gra dec in Občina Mi sli nja) na opuščeni tra si želez ni ce zgra di le tre nut no 25 ki lo me trov dol go ko le - sar sko po ve za vo med Otiškim Vr hom in Gor njim Do ličem z ime nom Štrek na. Z na da lje va njem sko zi so te sko Huda luk nja pro ti Vele nju, za kar si v so de lo va nju pri za de va jo Občina Mi sli nja, Mest na občina Ve le nje in Di rek ci ja RS za in fra struk tu ro, lah ko ome nje na ko le sar ska po ve za va v krat kem po sta ne ena sli ko vi tejših ko le sar skih poti v Slo ve ni ji in tem delu Evro pe. Za sno vi državnega ko le sar ske ga omrežja iz let 2004 in 2009 pa sta pred vi de va li po ve za vo po ob sto ječi pro met ni po ve za vi čez Graško goro (glej sli ko 1), z vzpo nom s 300 me tri višin ske raz li ke ter čez Rav ne na Ko roškem pro ti Dra vo gra du. Po pre gle du končnih po ročil ko le sar skih pro jek tov ko roških občin, so fi nan ci ra nih s sreds tvi ESRR, ugo tav lja mo, da je vred no te nje do seženih ci ljev in pri mer ja va med pro jek ti težavna. Upo rab lje ni so različni Sli ka 1: Za sno va držav ne ga ko le sar ske ga omrežja za ko roško iz leta 2009 ter grad nja ko le sar ske infrastruk tu re v ok vi ru občin s sreds tvi Evrop ske uni je med leti 2007 in p str

91 Pe ter Zajc, Uroš Roz man R10 0 2, R10 km ZASNOVA DRŽAVNEGA KOLESARSKEGA OMREŽJA KOLESARSKA INFRASTRUKTURA ZGRAJENA S STRANI OBČIN S SREDSTVI EU OBDOBJE MED LETI 2007 IN 2013 KOROŠKA STATISTIČNA REGIJA R11 RADLJE OB DRAVI D3 Muta D3 D3 Vuzenica DRAVOGRAD Podvelka G7 D13 D3 Mežica R10 G7 PREVALJE RAVNE NA KOROŠKEM D13 SLOVENJ GRADEC Ribnica na Pohorju R12 D3 Črna na Koroškem D13 Mislinja Legenda: kolesarska infrastrukura zgrajena s strani občin s sredstvi EU daljinska kolesarska povezava glavna kolesarska povezava regionalna kolesarska povezava D13 meja občine naselje Podatki: Geodetska uprava RS (DTK250, RPE, DMR 12,5), Direkcija RS za infrastrukuro, Regionalna razvojna agencija za Koroško Kartografija: Regionalna razvojna agencija za Koroško (Uroš Rozman), 2017 reka Drava ostali vodotoki državna cesta 90

92 Iz kušnje iz vred no te nja pro jek tov na temo ko le sar je nja v ob dob ju na pri me ru ko roške ka zal ni ki, pri čemer vsak pro jekt vključuje vsaj en ka zal nik, ki se na naša na dolžino in fra struk tu re, ven - dar se upo ra ba izra zov med njimi raz li ku je. Brez og le da na te re nu in/ali po drob nejšega vpo gle da v pro jekt no do ku men ta ci jo ni mo goče ugo to vi ti, kakšna vr sta ko le sar ske in fra struk tu re je bila de jan - sko vzpo stav lje na. Po sku si li smo oce ni ti strošek na me ter vzpo stav lje ne in fra struk tu re (preg led ni ca 5), ven dar je pri mer ja va brez poz na va nja de jan ske iz ved be otežena. Bis tve no od sto pa ta pred vsem dva pro - jek ta. Pri pro jek tu Ko le sar ska pot Be gant Dra vo grad je šlo v ce lo ti za ob no vo nek da nje ga mo stu čez reko Dra vo, zato je strošek na me ter poti več kot 5.000,00 evrov. Pri pro jek tu Ko le sar ska pot po Mi - slinj ski do li ni pa je tra sa po te ka la po utr je ni tra si nek da nje želez ni ce, za ra di česar niso bila po treb na ob sežna dela utr je va nja tra se in je cena na me ter poti manj kot 90,00 evrov. Opaz no je tudi, da se med se boj za me nju je jo ka zal ni ki učinka ter ka zal ni ki re zul ta ta. Po nam znanih in for ma ci jah so upra vičenci (občine) ob pri ja vi pro jek ta na jav ni raz pis iz bra li ka zal ni ke iz pred hodno do ločene ga sez na ma ka zal ni kov po sred niškega te le sa. Pre so ja iz bi re kazal ni ka je bila pre puščena upra - vičencu. Me sto ma je opaz na ne kri tična iz bi ra ka zal ni ka. Kot je na pri mer po večanje šte vi la ob sto ječih de - lov nih mest za šte vi lo osem za ra di grad nje ko le sar ske po ve za ve v dolžini de vet ki lo me trov. Eden od upra vičen cev je za kazal nik na ve del šte vi lo obi sko val cev, v Končnem po ročilu pa po ročal o obi sko val cih brez na ved be, v kakšen časov nem ob dob ju, in zelo ver jet no brez de jan skih iz - va janj štet ja. Po nam zna nih in for ma ci jah je edi ni raz po ložlji vi kvan ti ta tiv ni po da tek o šte vi lu ko le sar jev na ko le sar skih pro jek tih ko roških občin ti sti, ki je bil pri dob ljen s štet jem s ka me ra mi v ok - vi ru pri pra ve Ce lost ne pro met ne stra te gi je Mest ne občine Slo venj Gra dec, kjer je bilo na pov prečen ne deževen po let ni dan leta 2016 na kolesar ski poti po Mi slinj ski do li ni v bližini Šmart ne ga pri Slo venj Grad cu za be leženih ne kaj manj kot 450 ko le sar jev (Ce lost na pro met na stra te gi ja 2016, 76). Eden od ko le sar skih pro jek tov ko roških občin je vključeval tri ločene, med se boj ne po ve za ne odseke ko le sar ske in fra struk tu re v treh občinah. Zdi se, da je bila po ve za va teh od se kov med se boj v»tu ri stično te mat sko ko le sar sko pot«iz ve de na zgolj zato, da bi opra vičeva la smi sel nost enot ne ga ko le sar ske ga pro - jek ta. V prid tej dom ne vi je dejs tvo, da je turi stična te mat ska ko le sar ska pot, kot je bila poi me no va na, me sto ma umeščena na zelo pro met no državno ce sto G1-1 s pov prečnim let nim dnev nim pro me tom več kot vo zil (Ce lost na pro met na stra te gi ja 2016). Kot tudi, da je od sek ko le sar ske po ve za ve skozi eno od na se lij za ra di po manj ka nja pro sto ra iz ve den tako, da je iz ve den v ob li ki pločnika za pešce. Želja po reševa nju lo kal nih prob le mov občin je se ve da le gi tim na, še po se bej ob po manj ka nju fi nančnih sred stev za to vrst ne na me ne. Ven dar je smo tr no iz postavi ti, da re gio nal no sti ne gre ra zu me ti zgolj v sešte - va nju lo kal no sti. Sli ka 2: Ure di tev ne funk cio nal ne ko le sar ske ste ze v ob li ki pločnika (sli ka levo) in kon cep tual na ure di tev ko le sar ske po ve za ve po zelo pro met ni ce sti G1-1 (sli ka de sno) (Roz man 2017). 91

93 Pe ter Zajc, Uroš Roz man 5 Sklep Za iz boljšanje načrto va nja in vzpo stav lja nja omrežja ko le sar ske in fra struk tu re po tre bu je mo državni pro gram ko le sar je nja z do de la no za sno vo ko le sar ske ga omrežja. Zajc in Roz man (2014b, 13) sta že pred ne kaj leti predla ga la ka te go ri za ci jo ko le sar skih po ve zav na da ljin ske, glav ne, re gio nal ne in lo kal ne kolesarske po ve za ve. Pri tem bi se pri stoj nost za vzpo sta vi tev glav nih, re gio nal nih in lo kal nih ko le sar - skih po ve zav ter stro kov no sve to va nje pri za sno vi in vse bi ni prenesla na ra ven re gij, vzpo stav lja nje daljinskih ko le sar skih po ve zav pa bi os ta lo v pri stoj no sti države. Smo tr no bi bilo raz mi sli ti o zmanjšanju števi la prio ri tet nih ko le sar skih po ve zav, ki bi iz ha ja le iz po treb in pričako vanj upo rab ni kov ter s tem po vezanimi ključnimi cilj ni mi sku pi na mi upo rab ni kov. Pri or ga ni za ci ji načrto va nja in vzpo stav lja nja omrežja kole sar ske in fra struk tu re bi bilo smi sel no is ka ti si ner gi je s pri za de va nji za vzpo sta vi tev re gio - nal ne ga pro stor ske ga načrto va nja, pri čemer ob sta ja po treba po ne ločlji vo sti raz voj ne ga in pro stor ske - ga načrto va nja. Pri poi me no va nju pred la ga mo do sled no rabo izra za ko le sar ska po ve za va, ki je niz raz ličnih vrst ko le sar skih po vršin, ki omo gočajo pre mi ka nje ko le sar jev med točko A in B. Pri vred no te nju je po našem mne nju tre ba sprem lja nje ka zal ni kov učinka in re zul ta tov ome ji ti na dva ka zal ni ka: dolžino vzpo stav lje ne ko le sar ske po ve za ve ter šte vi lo ko le sar jev z de jan skim štet jem. Sled - nje ga vi di mo kot še po seb no po memb ne ga, saj je vzpo stav lja nje in fra struk tu re namen je no temu, da jo bodo upo rab ni ki tudi upo rab lja li. Pri tem bi bilo tre ba za go to vi ti, da je iz va ja nje sprem lja nja šte vi - la ko le sar jev ob vez na ak tiv nost in upra vičen strošek iz va ja nja ko le sar skih pro jek tov. To bo po sred no spod bu di lo tudi za ve da nje, da je treba ob načrto va nju in vzpo stav lja nju in fra struk tu re iz ha ja ti iz po - treb in pričako vanj upo rab ni kov. V fi nančni pers pek ti vi Evrop ske uni je so upra vičenci DRSC in občine na Ko roškem in v Slo ve ni ji vzpo sta vi li kar ne kaj ko le sar skih po ve zav, ven dar je to še ved no le manjši del po treb ne ga ko le sar ske ga omrežja v re gi ji in državi. V fi nančni pers pek ti vi Evrop ske uni je bodo do sred stev za ko le sar sko in fra struk tu ro upra vičene občine, ki bodo ime le iz de la no in na občin skem sve tu po tr je no ce lostno pro met no stra te - gi jo. Za na men so fi nan ci ra nja ko le sar ske in fra struk tu re v mest nih na se ljih je Mi ni strs tvo za in fra struk tu ro s širo kim vključeva njem de ležni kom pri pra vi lo do ku ment Ko le sar jem pri jaz na in fra struk tu ra: Smernice za umeščanje ko le sar ske infra struk tu re v ur ba nih ob močjih (Vse bin ska iz ho dišča za upra vičence 2017). Zdi se, da je vsaj pri načinu načrto va nja do de li tve sred stev Ko he zij ske ga skla da za na me ne ukre pov traj nost ne mo bil no sti v mest nih na se ljih zaz na ti spod bud ne iz boljšave načrto valskih praks. Kar, vsaj tre nut no, še ne mo re mo reči za vzpo stav lja nje ko le sar skih po ve zav zu naj mest nih na se lij. Ko le sar je nje je pri ljub lje na re krea cij ska in šport na ak tiv nost ter traj nost na ob li ka vsa kod nev ne mo - bil no sti, s spod bu ja njem ka te re lah ko po membno vpli va mo na do bro počutje in zdrav je držav lja nov Slo ve ni je, zmanjšamo po treb ne iz dat ke jav ne zdravs tve ne bla gaj ne, us tva ri mo po go je za raz voj ze le - nih tu ri stičnih proi zvo dov in uve ljav lja mo Slo ve ni jo kot bolj traj nost no na rav na no državo. Os no va za to pa je do bro raz vi ta mreža ko le sar skih po ve zav ter de lu joča or ga ni za cij ska struk tu ra na državni, re - gio nal ni in lo kal ni rav ni. 6 Viri in li te ra tu ra Baza po dat kov upra vičen cev evrop skih sred stev v pro gram skem ob dob ju Med mrežje: di.si/ko he zi ja-do-2013/raz pi si#c1=upra vi ce nec&c0=5 ( ). Ce lost na pro met na stra te gi ja Mest ne občine Slo venj Gra dec: vme sno po ročilo (II. faza) Med - mrežje: venj gra dec.si/desk top Mo du les/easy DNNN ews/do cu ment Down load.ashx? por ta lid=0&modu leid=621&ar tic leid=3603&do cu men tid=448 ( ). 92

94 Iz kušnje iz vred no te nja pro jek tov na temo ko le sar je nja v ob dob ju na pri me ru ko roške Demšar Mi tro vič, P. 2017: Ak tiv no sti Mi ni strs tva za in fra struk tu ro na po dročju traj nost ne mo bil nosti. Pred - sta vi tev na državni kon fe ren ci o traj nost ni mo bil no sti. Med mrežje: nost na mo bilnost.si/ Portals/0/dogodki%202016/ TM%20konferenca/01-1_Aktivnosti%20MZI%20-%20Polona% 20Demsar%20Mitrovic.pdf?timestamp= ( ). Ka zal ni ki učinka in ka zal ni ki re zul ta ta za upra vičence pro jek tov 4. raz voj na prio ri te ta»raz voj re gij«, 4.1 pred nost na us me ri tev»re gio nal ni raz voj ni pro gra mi«v ob dob ju In ter no gradivo, Mi ni strs tvo za gos po dar ski raz voj in teh no lo gi jo. Ljub lja na. Ko le sar jem pri jaz na in fra struk tu ra: Smer ni ce za umeščanje ko le sar ske in fra struk tu re v ur banih ob močjih (de lov na ver zi ja 5) In ter no gra di vo, Mi ni strs tvo za in fra struk tu ro. Ljub lja na. Končno po ročilo za ope ra ci jo Ko le sar ske pešpoti v občini Rav ne na Ko roškem: ko le sar ska pot Rav - ne Kot lje (od se ka Rav ne Br di nje in Br di nje Na dolžnik), ko le sarska pot Kot lje Du lar 1. faza In ter no gra di vo, Občina Rav ne na Ko roškem. Rav ne na Ko roškem. Končno po ročilo za ope ra ci jo Ure di tev ko le sar ske poti Mi sli nja Gor nji Do lič In ter no gra di vo, Občina Mi sli nja. Mi sli nja. Končno po ročilo za ope ra ci jo Kolesar ske poti v Drav ski do li ni In ter no gra di vo, Občina Ra dlje ob Dra vi. Ra dlje ob Dra vi. Končno po ročilo za ope ra ci jo Ko le sar ska pot po Mi slinj ski do li ni In ter no gra di vo, MO Slo venj Gra dec. Slo venj Gra dec. Končno po ročilo za ope ra ci jo Ko le sarska pot Be gant Dra vo grad Občina Dra vo grad (in ter no gradivo). Končno po ročilo za ope ra ci jo Ko le sar ska ste za Dra vo grad Slo venj Gra dec In ter no gra di vo, Občina Dra vo grad. Dra vo grad. Končno po ročilo za ope ra ci jo Po ve za va ko le sar skih poti Dra vo grad Slo venj Gra dec In ter no gra - di vo, Občina Dra vo grad. Dra vo grad. Li par, P. 2012: Na vo di la za pro jek ti ra nje ko le sar skih po vršin. Mi ni strs tvo za in fra struk tu ro in pro stor, Di rek ci ja Re pub li ke Slo ve ni je za ce ste. Ljub lja na. Med mrežje: lead min/ di.gov.si/pa geu ploads/stran_na vo di la_in_vzor ci/ko le sar ji_pre lom_web_ pdf ( ). Med mrežje 1: rad weg.com/ ( ). Mušič, P. 2005: Za sno va držav ne ga ko le sar ske ga omrežja v Re pub li ki Slo ve ni ji. Di rek ci ja Re publike Sloveni je za ce ste. Ljub lja na. Med mrežje: la gam.vla di.si/we broot/fi les/772_pub li ka ci ja_ ko le sar ji.pdf ( ). Ope ra tiv ni pro gram kre pi tve re gio nal nih raz voj nih po ten cia lov za ob dob je Med mrežje: hiv.mvzt.gov.si/fi lead min/mvzt.gov.si/pa geu ploads/dek/elek tron ske_ko mu ni ka ci je/ GOSO/OSO_OPRR_po memb ni_do ku men ti.pdf ( ). Ope ra tiv ni pro gram raz vo ja okolj ske in pro met ne in fra struk tu re za ob dob je Med - mrežje: ku men ti/2_eu_so fi nan ci ra/op%20ropi%20ci sto pis_9_9_2015.pdf ( ). Ope ra tiv ni pro gram za iz va ja nje Evrop ske ko he zij ske po li ti ke v ob dob ju Med mrežje: di.si/ko he zi ja-do-2013/os ta lo/ope ra tiv ni-pro gra mi/op de cem ber-konni ( ). Rad we ge besc hil de rung Kärn ten. Med mrežje: Brosc hue ren% 2d Rad weg besc hil de rung ( ). Re gio nal ni raz voj ni pro gram za ko roško raz voj no re gi jo Med mrežje: ro ska.si/si/regional ni-raz voj/re gio nal ni-raz voj ni-pro gram ( ). Re gio nal ni raz voj ni pro gram za ko roško raz voj no re gi jo Med mrežje: ro ska.si/si/fi les/de fault/rra/re gio nal ni-raz voj/re gio nal ni-raz voj nipro gram/rrp-ko ro ska pdf ( ). Roz man, U. 2014: Pro stor ska ume sti tev Drav ske ko le sar ske poti med Dra vo gra dom in Sre diščem ob Dra vi. Ma gi str sko delo. Fa kul te ta za grad be ništvo in geo de zi jo Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. 93

95 Pe ter Zajc, Uroš Roz man Vse bin ska iz ho dišča za upra vičence me ha niz ma CTN za pri pra vo ope ra cij traj nost ne mo bil no sti (PN 4.4) In ter no gra di vo, Mi ni strs tvo za in fra struk tu ro, Služba za traj nost no mo bil nost in pro met no po li ti ko. Ljub lja na. Wil len part, T. 2013: Državno ko le sar sko omrežje v Re pub li ki Slo ve ni ji. Di rek ci je RS za ce ste: Willenpart_-_Drzavna_kolesarska_mreza.pdf ( ). Zajc, P., Roz man, U. 2014a: Drav ska ko le sar ska pot kdaj in kako? Zbor nik VII. pos ve ta De lo vanje občin skih uprav v Slo ve ni ji. Med mrežje: pdf/barbara/zunanji_2014/zbornik_posveta_sou-_dobrovnik koncno.pdf ( ). Zajc, P., Roz man, U. 2014b: Ela bo rat oz načitve re krea cij skih poti in po sta vi tve in ter pre ta cij ske in fra - struk tu re: ko le sar ske po ve za ve ob sto ječe sta nje in pred log smer nic. Ela bo rat, RRA Ko roška d. o. o. Dra vo grad. Zajc, P. 2016: Možno sti umeščanja gor sko ko le sar skih poti v na rav no oko lje v Slo ve ni ji na pri me ru za - hodnega Po hor ja. Ma gi str sko delo, Bio teh niška fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Žura, M., Za vod nik La movšek, A., Pe tro vič, D., Koz mus Traj kov ski, K., Mrak, G., Roz man, U., Pe ter lin, M., Marn, T. 2017: Iz de la va mo de la po ve za no sti ce lot ne Slo ve ni je s ko le sar ski mi pot mi. Fa kul te ta za geo de zi jo in grad be ništvo Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Med mrežje: raziskovalna-dejavnost/projekti/v izdelava-modela-povezanosti-celotne-slovenijes-kolesarskimi-potmi/ ( ). 94

96 POVEZANOST USTVARJALNIH LJUDI IN DEJAVNOSTI Z RAZVOJNIMI KAZALNIKI V LJUbLJANSKI URbANI REGIJI dr.janikozina,dr.davidbole Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka, Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna nosti in umetnosti Novi trg 2, 1000 Ljub lja na jani.ko zi da UDK: : ( ) Prostor, regija, razvoj, , Ljubljana 2017 IZVLEČEK Povezanostustvarjalnihljudiindejavnostiz razvojnimikazalnikiv Ljubljanskiurbaniregiji Us tvar jal nost je po sta la osred nja tema raz prav o gos po dar skem raz vo ju, kon ku renčno sti in družbeni koheziji. Večina raz prav se osre do toča na me tro po litan ska ur ba na ob močja. Pri manj ku je jo štu di je na zno traj re gio nal ni rav ni, ki bi vključeva le pri mer ja vo med cen tral ni mi in pe ri fer ni mi ob močji (ru ral no v pri mer ja vi z ur ba nim ozi ro ma me sto v pri mer ja vi s po dežel jem). V tem pris pev ku se osre do točamo na ome nje no po manj klji vo ra zi ska no vprašanje pro stor ske raz po re di tve us tvar jal no sti zno traj Ljub ljan ske ur ba ne regi je. Re zul ta ti kažejo, da us tvar jal ni ljud je in us tvar jal ne de jav no sti igra jo po memb no raz voj no vlo go v Ljub ljan ski ur ba ni re gi ji, saj ima jo območja z zgoščenost jo us tvar jal nih lju di in de jav no sti višjo do dano vred nost na za po sle ne ga, večjo zgoščenost de lov nih mest in višje plače. Na zno traj re gio nal ni rav ni je opa zen ra hel pre mik us tvar jal cev pro ti ru ral nim ob močjem, kar po ra ja na dalj nja stra teška in ra zi sko val na vprašanja. KLJUČNE BESEDE us tvar jal nost, krea tiv nost, us tvar jal ni raz red, us tvar jal ne de jav no sti, Slo ve ni ja, raz voj, Ljub ljan ska urbana re gi ja, geo gra fi ja ABSTRACT LinkingthecreativeclassandthecreativeindustrieswithdevelopmentalindicatorsinLjubljanaurban region The con cept of crea ti vity has be co me an im por tant is sue in con tem po rary dis cus sions about eco no mic deve lop ment, com pe ti ti ve ness and so cial co he sion. Cur rent de ba tes are still highly con cen tra ted on me tro po li tan ur ban areas. But the re have been few stu dies that analy sed the sub-me tro po li tan le vel, whe re anot her type of core pe rip hery re la tions is pre sent (ru ral vs. ur ban or city vs. hin ter land). The aim of this pa per is to ad dress the se in suf fi ciently re searc hed is sues of spa tial di stri bu tion wit hin the Ljub lja na re gion in Slo ve nia. The re sults show that the con cen tra tion of crea ti ve class and the crea ti ve in du stries play an im por tant de ve lop men tal role in the Ljub lja na re gion, sin ce tho se areas have a big ger gross added va lue per em plo yee, hig her con cen tra tion of jobs and bet ter in co me. At the sub-me tro po li ta li tan sca le, a slight shift of crea ti ves to wards ru ral areas is no ti ceab le, ope ning up furt her po licy and re search que stions. KEY WORDS crea ti vity, crea ti ve class, crea ti ve eco nomy, Slo ve nia, eco no mic de ve lop ment, Ljub lja na ur ban re gion, geo graphy 95

97 Jani Ko zi na, Da vid Bole 1 Uvod V ob dob ju po stin du strij ske družbe, ki te me lji na zna nju in iz vir nih rešit vah, us tvar jal nost pri do - bi va na po me nu. So dob ne raz voj ne pa ra dig me po go sto ome njajo us tvar jal nost kot po gla vit ni de jav - nik gos po dar ske ga raz vo ja (Hall 2000; Mc Gra na han in Wo jan 2007; Rav bar 2011). Glav ni no sil ci post for di stične proi zvod ne she me naj bi bili us tvar jal ni ljud je, ki po se du je jo pri mer no zna nje, veščine in us po sob lje nost, ter pod jet ja, ki so ak tiv na v us tvar jal nih de jav no stih. V pri za de va njih po gos po - dar skem raz vo ju in oživi tve nih stra te gi jah se»us tvar jal na me sta in re gi je«po vsem sve tu vse bolj osre - do točajo na ome nje na kon cep ta (Cha pain, Clif ton in Co mu nian 2013), kar temelji na vzpo stav lja nju pri mer nih in ugod nih raz mer za bi va nje in delo us tvar jal nih ak ter jev. Po sle dično to pri pe lje do spro - sti tve nji ho ve ga us tvar jal ne ga po ten cia la z na me nom dvi ga gos po dar ske ga raz vo ja, kon ku renčno sti, družbene ko he zi je, ur ba ne oživi tve in bla gi nje lo kal nih pre bi val cev. Obe nem pa se ob močja, ki niso spo sob na za do vo lji ti po treb in zah tev us tvar jal cev, soočajo s po manj ka njem no vih idej in do da ne vred - no sti, kar vodi v raz voj no zao sta ja nje ozi ro ma pov zroča raz lične gos po dar ske, družbene in struk tur - ne težave. Da bi ra zu me li geo gra fi jo us tvar jal nih eko no mij in vzpo sta vi li us tre zen pod por ni po li tični ok vir, je nuj no ana li zi ra ti us tvar jal nost na su bre gio nal ni rav ni (Clif ton 2008). Zno traj po sa mez nih re gij lahko ob sta ja jo večje raz li ke v gos po darskih značil no stih (na pri mer ur ba na ob močja v pri mer ja vi z ru ral - ni mi) kot pa med sa mi mi re gi ja mi, za ra di česar so lah ko pri mer ja ve med re gi ja mi za va ja joče (Bakhs hi in so de lav ci 2015). Glav ni cilj pris pev ka je ana li zi ra ti pro stor sko raz po re di tev us tvar jalnih lju di in us tvar jal nih de jav - no sti z na me nom ugo to vi ti, ali se mo re bi ti pre kri va ta, ter opre de li ti raz voj ne ka zal ni ke na pri me ru Ljub ljan ske ur ba ne re gi je (v na da lje va nju LUR). Želi mo ra zi ska ti raz no li kost us tvar jal no sti zno traj ur - ba ne re gi je, zla sti z vi di ka pri mer ja ve med mest nim in po dežel skim ob močjem. S tem ci ljem smo na pod la gi po dat kov Sta ti stičnega re gi stra de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva, ki ga vodi in vzdržuje Sta ti - stični urad Re pu bi ke Slo ve ni je, ra zi ska li pro stor ske vzor ce us tvar jal nih ljudi in us tvar jal nih de jav no sti v LUR in jih pri mer ja li s po dat ki pred hod no ra zi ska nih re gij za hod no- in se ver noe vrop skih držav (Clif - ton in Coo ke 2009; Bosch ma in Fritsch 2009; DCMS 2011). Raz voj ni ka zal ni ki us tvar jal no sti v LUR so bili ra zi ska ni s po močjo sta ti stične ko re la cij ske ana li ze med de jav ni ki, po ve za ni mi z us tvar jal nost - jo, in po ka za te lji gos po dar ske ga raz vo ja. 2 Kdo so us tvar jal ni ljud je? Flo ri da (2002; 2005; 2008), Mel lan der in Flo ri da (2011) in Mel lan der, Flo ri da in As heim (2014) so na pi sa li dela, za ra di ka te rih je po stal po jem»us tvar jal ni ljud je«(ang. crea ti ve class) ob sežno po pu la - ri zi ran v aka dem skih in načrto val skih kro gih. Po nji ho vi opre de li tvi je za us tvar jal ne lju di značilno oprav lja nje gos po dar ske funk ci je po kli ca. Us tvar jal ni ljudje to rej oprav lja jo us tvar jal ni po klic. Od drugih po kli cev se ločijo po tem, da je nji ho va de jav nost do ločanje prob le mov, is ka nje rešitev in po ve zo va nje ob sto ječih znanj v nova zna nja. Za us tvar jal ne lju di sta vsak vi dik in vsa ka ma ni fe sta ci ja us tvar jalnosti teh no loška, kul tur na in gos po dar ska med se boj no po ve za na in ne ločlji va. Flo ri da na da lje raz li ku je med tre mi pod sku pi na mi, ki jih ime nu je us tvar jal no je dro, us tvar jal ni pro fe sio nal ci in boe mi (umet - ni ki). Pri pad ni ki us tvar jal ne ga je dra so ti sti, katerih gos po dar ska na lo ga je us tva ri ti nove ide je, novo teh no lo gi jo in nove us tvar jal ne vse bi ne. Sem spa da jo zla sti inženir ji teh ničnih pro fi lov, na ra vo slov ci, zdrav ni ki ter učite lji in ra zi sko val ci s po dročja gos po dars tva, družbo slov nih in hu ma ni stičnih znanosti. Us tvar jal ni pro fe sio nal ci se stav lja jo sku pi no stro kov nja kov, za po sle nih v de lov no in ten ziv nih po klicih. To so na pri mer me nedžerji, vi so ki državni urad ni ki, stro kov nja ki, de jav ni v raz no vrst nih teh ničnih, izo braževal nih, me di cin skih de jav no stih, odvet ni ki in po dob no, ki pod pi ra jo družbeno-gos po dar ski raz voj. Lah ko bi re kli, da so us tvar jal ni pro fe sio nal ci pod por na sku pi na us tvar jal ne mu je dru. Boe mi 96

98 Po ve za nost us tvar jal nih lju di in de jav no sti z raz voj ni mi ka zal ni ki v Ljub ljan ski ur ba ni re gi ji oprav lja jo po kli ce s po dročja kul tu re in umet no sti, pri čemer je nji ho va vlo ga dvo sloj na. Po eni strani pri pa da jo sku pi ni us tvar jal nih lju di, po dru gi pa so sim bol ur ba ne kul tu re, zato igra jo po gla vit no vlo - go pri pri vab lja nju os ta lih dveh ka te go rij us tvar jal nih lju di. Te melj ni kon cept us tvar jal nih lju di se osre do toča na tri po ve za ne ele men te (tri»t-je«): pri mer no»družbeno oko lje«z vi so ko rav njo to le ran ce, raz no li ko sti in do brin (to le ran ca), oko lje, ki pri vlači in za drži us tvar jal ne in na dar je ne lju di, ki so izra zi to mo bil ni (ta lent), ti pa v za me no us pešno pri pra vi - jo te ren za kon ku renčno»po slov no okolje«(teh no lo gi ja), ki za go tav lja gos po dar sko rast. Flo ri da je kla sično gos po dar sko teo ri jo obr nil na gla vo. Na me sto prejšnje že us ta lje ne za mi sli, da ljud je sle di jo de lov nim me stom, Flo ri da trdi, da de lov na me sta sle di jo lju dem. Po eni stra ni so nje go ve ideje na le te le na odo - bra va nje pri ob li ko val cih raz voj nih po li tik in pri ne ka te rih ra zi sko val cih, spet dru gi pa so jih os tro kri ti zi ra li (za zad njo ce lo vi to kri ti ko glej Nat han 2015). Kljub šte vil nim pris pev kom o us tvar jal nih lju deh je li te ra tu ra o nji ho vi pro stor ski raz po re di tvi še ved no po manj klji va.vsa prejšnja kar ti ra nja so po ka za la, da us tvar jal ne lju di naj de mo pred vsem v ur - ba nih ob močjih. Ana li za ve li kost ne ga reda na sel bin (ang. rank-size analy sis) 444 mest nih re gij v os mih evrop skih državah je pokazala, da so me sta z manj kot ali več kot 1,2 mi li jo na pre bi val ci manj pri vlačna za us tvar jal ne lju di (Lo ren zen in An der sen 2007). Ven dar pa sled njih ne naj de mo le v tra - di cio nal nih mest nih je drih, tem več tudi v no vih sre diščih na obrob ju mest in še dlje v za led ju. Mest na je dra naj bi pri te go va la zla sti»us tvar jal no je dro«, med tem ko so za led ja mest pri vlačnejša za»us tvar - jal ne pro fe sio nal ce«(bont je in Kep su 2013). Ne ka te ri av tor ji ome nja jo po zi tiv ne učinke us tvar jal nih lju di na raz voj po dežel skih ob močij (Mc Gra na han in Wo jan 2007; Mc Gra na han, Wo jan in Lam bert 2010). Tu svo jo vlo go odi gra po li ti ka pri upošte va nju (po go sto skri te) us tvar jal no sti v ru ral nih eko no mi jah kot sreds tva za iz boljšanje nji ho ve kon ku renčno sti (Gülümser, Bay can-le vent in Nijkamp 2010; Hug - gins in Clif ton 2011). 3 Kaj so us tvar jal ne de jav no sti? Izraz us tvar jal ne de jav no sti (ang. crea ti ve in du stries) iz vi ra iz lo kal nih in držav nih ob la sti ter nji - ho vih in te re sov za boljše za po slo va nje, gos po dar sko rast in oživi tev sta rejših industrij skih ur ba nih ob močij. Od de lek za kul tu ro, me di je in šport v Združenem kra ljes tvu (DCMS 2011, 6) je opre de lil»us tvar jal - ne de jav no sti kot ti ste de jav no sti, ki iz vi ra jo iz in di vi dual ne us tvar jal no sti, veščin in ta len ta in ki ima jo po ten cial za us tvarjanje ka pi ta la in služb z us tvar ja njem in iz ko riščan jem gos po dar skih do brin«. V postfor - di stičnem gos po dars tvu je vlo ga raz ličnih ob lik in po me nov kul tu re čeda lje večja, če ne kar do mi nant na; člo veška kul tu ra po sta ja do bri na, ki jo je moč pro da ti na pro stem trgu. Ne ka te ri av tor ji (Scott 1997; 2001; Dra ke 2003) ta pre mik v so dob nem sve tu ra zu me jo kot ne po sred no po sle di co po trošništva, ki zah te - va več za ba ve, okra skov, sa mo po tr je va nja in družbe ne ga po stav lja nja. Za za do vo lje va nje vseh teh po trošniških zah tev skr bi jo po gla vit ni sek tor ji us tvar jal nih de jav no sti, ki proi zva ja jo in širi jo umet niške in se mio tične do bri ne in sto ri tve: og laševa nje, ar hi tek tu ra, trg umet nin in sta rin, ro ko del ske de jav no - sti, ob li ko va nje, film, in te rak tiv na pro gram ska opre ma za pro sti čas, glas ba, upri zo ri tve na umet nost, za ložništvo, pro gram ska opre ma, te le vi zi ja in ra dio (Dra ke 2003, 512). Em pi rične ra zi ska ve o us tvar jal nih de jav no stih so ob sežne (Cun ning ham in Higgs 2008; Bont je in Mu sterd 2009; O Con nor J 2010; Po wer in Niel sen 2010; Co mu nian, Fag gian in Je well 2011). Med tem ko se ra zi ska ve o us tvar jal nih lju deh osre do točajo na po sa mez ne ose be ali»us tvar jal ce«v stro kov nem in izo braževal nem smi slu, so ra zi ska ve o us tvar jal nih de jav no stih večino ma osre do točene na pod jet - ja in in stitucije ali»kar ti ra nje us tvar jal nih pod je tij«. Skup na točka vsem kar ti ra njem us tvar jal nih de jav no sti je to, da se osre do točajo na ob močja»zgoščeno sti«: na večja me sta, med tem ko so ra zi ska ve na po deželju (Bell in Jay ne 2010) ali v beta (se kun dar nih, manjših) me stih (Re kers 2012) red kejše. Po dob no ve lja za pri mer jal ne ra zi ska ve, ki se uk var ja jo z us tvar jal ni mi ljud mi in us tvar jal ni mi de - jav nost mi: med obe ma poj mo ma do neke mere že v te me lju pri ha ja do pre kri vanj, vsaj kar se tiče 97

99 Jani Ko zi na, Da vid Bole us tvar jal nih po kli cev zno traj us tvar jal nih de jav no sti. Bont je in Mu sterd (2009) sta po memb no pris - pe va la k teo ret ske mu zbliževa nju kon cep tov us tvar jal nih de jav no sti in us tvar jal nih lju di pri tem na va ja ta Scot ta (2006), ki pred la ga rabo kon cep ta»us tvar jal ne ga po lja«ta ob se ga mreže pod je tij in za po sle - nih v us tvar jal nih de jav no stih in je hkra ti od prt za in te gra ci jo teo rij do brin in po me na kra ja bi va nja us tvar jal nih po sa mez ni kov (Bont je in Mu sterd 2009, 845). V ok vi ru ra zi ska ve us tvar jal nih de jav no sti v LUR je cilj tega pris pevka ugo to vi ti in tra re gio nal no raz po re di tev us tvar jal nih lju di in de jav no sti: zla sti nas za ni ma jo pri mer ja ve ur ba no pro ti ru ral nim ozi - ro ma me sto pro ti po deželju. Za boljše ra zu me va nje nju ne med se boj ne po ve za no sti bomo obrav na va li tudi pre kri va nje us tvar jal nih de jav no sti z us tvar jal ni mi ljud mi. 4 Me to de Da bi bila naša em pi rična ra zi ska va med na rod no pri mer lji va, smo us tvar jal ne lju di opre de li li v skladu z ob sežnim evrop skim ra zi sko val nim pro jek tom Teh no lo gi ja, ta lent in to le ran ca v evrop skih me stih: pri merjal na ana li za (Bosch ma in Fritsch 2009; Clif ton in Coo ke 2009), med tem ko smo za us tvar jalne de jav no sti spre je li opre de li tev bri tan ske ga Od del ka za kul tu ro, me di je in šport (DCMS 2011), saj ni enot no spre je te de fi ni ci je. Po dat ke za LUR smo pri do bi li iz Stati stičnega re gi stra de lov no ak tiv ne ga pre - bi vals tva Sta ti stičnega ura da Re pub li ke Slo ve ni je. Za sočasno pri mer ja vo obeh kon cep tov us tvar jal no sti smo ana li zi ra li za po sle ne us tvar jal ne lju di in za po sle ne, ak tiv ne v us tvar jal nih de jav no stih leta 2011 v LUR. Po dat ki kažejo, da se šte vi lo lju di v prvi sku pi ni gib lje okrog , v dru gi sku pi ni pa okrog , tako da je raz mer je med obe ma sku pi na ma sko raj 10 : 1. Oko li 5,0 % us tvar jal nih lju di je aktiv - nih v us tvar jal nih de jav no stih, med tem ko lah ko kot ustvar jal ne lju di oz načimo 60,0 % vseh ti stih, ki so ak tiv ni v us tvar jal nih de jav no stih. Na kon cu smo z bi va riat no ko re la cij sko ana li zo (r) ra zi ska li po ve za nost us tvar jal no sti in gos po - dar ske ga raz vo ja v občinah LUR. 5 Re zul ta ti: pro stor ski vzor ci us tvarjal no sti v LUR 5.1 Us tvar jal ni ljud je Leta 2011 so us tvar jal ni ljud je pred stav lja li 20,0% pre bi val cev v LUR, kar je nad držav nim pov prečjem (15,0 %) in naj več med vse mi slo ven ski mi re gi ja mi. V tej sku pi ni je prib ližno tret ji na pre bi val cev pri - pad ni kov ustvar jal ne ga je dra, dve tret ji ni je us tvar jal nih pro fe sio nal cev, ne kaj od stot kov pa spa da tudi v sku pi no boe mov. Med na rod na pri mer ja va kaže, da je zgoščenost us tvar jal nih lju di v LUR po dob na kot v re gi jah pri mer lji ve ve li ko sti (NUTS 3; pre bi val cev) v An gli ji (Clif ton in Coo ke 2009; sli ka 1). Do po dob ne ga za ključka pri de mo, če pri mer ja mo LUR z re gi ja mi NUTS 3 v Nem čiji, na Nor veškem, Šved skem, Fin skem in Ni zo zem skem. Z iz je mo znat ne ga šte vi la ni zo zem skih re gij in širšega ob močja Stockholma de lež us tvar jal nih lju di med pre bi vals tvom sko raj nik jer ne pre se ga 20,0 % (Bosch ma in Fritsch 2009, 402). Večja zgoščenost us tvar jal nih lju di je značilna zla sti za osred nje ur ba no ob močje LUR in bližje ležeče pri mest ne občine. Zgoščenost upa da so raz mer no z od da lje nost jo od sre dišča re gi je in je večja gle de na kraj dela kot pa na kraj bi va nja (sli ka 2a, b). Pri mer ja va raz po re je no sti po sa mez nih us tvar jal nih pod - sku pin kaže po dob ne vzor ce, to rej ve li ko zgoščenost v osrčju re gi je, ki s po mi ka njem pro ti ru ral ne mu obrob ju upa da. Ven dar pa tudi tu kaj opažamo do ločene raz li ke. Na se lje nost pri pad ni kov us tvar jal ne - ga je dra in pa pred vsem boe mov je v pri mer ja vi z ru ral nim po dežel jem re gi je izred no zgoščena v nje nem ur ba nem sre dišču, medtem ko se us tvar jal ni pro fe sio nal ci na gi ba jo k bi va nju na su bur ba ni zi ra nih ob - močjih. 98

100 Po ve za nost us tvar jal nih lju di in de jav no sti z raz voj ni mi ka zal ni ki v Ljub ljan ski ur ba ni re gi ji Med le to ma 2000 in 2011 je šte vi lo us tvar jal nih lju di na ra slo sko raj za tret ji no. Po dru gi stra ni se je šte vi lo de lov nih mest v proi zvod nem sek tor ju skrčilo sko raj za tret ji no, med tem ko je šte vi lo pokli - cev in sto ri tev v kme tijs tvu os ta lo isto. Glo bal ni eko nom ski kri zi leta 2008 je sle dil vi den po rast šte - vi la us tvar jal nih lju di v pri mer ja vi z dru gi mi po klic ni mi sku pi na mi, ab so lut na rast te sku pi ne pa se je ohra ni la kljub po večani brez po sel no sti. V tem ob dob ju je v vseh občinah v LUR na ra slo šte vi lo pri - pad ni kov us tvar jal ne de lov ne sile, pri čemer je bil ta pro ces naj manj in ten zi ven v osred njem delu re - gi je in bolj in ten zi ven na nje nih ro bo vih, kar je sklad no s pro cesom su bur ba ni za ci je in pe riur ba ni za ci je (sli ka 2c). 5.2 Us tvar jal ne de jav no sti Leta 2011 je bilo 1,9 % pre bi val cev v LUR za po sle nih v us tvar jal nih de jav nostih, kar je ne ko li ko nad držav nim pov prečjem (1,4 %). Med na rod na pri mer ja va kaže, da je de lež za po sle nih v us tvar jal nih dejav - no stih v Slo ve ni ji na ena ki rav ni kot v Združenem kra ljes tvu, in si cer 1,4 % (DCMS 2011). Pri mer ja va po sa mez nih sek tor jev pri tem raz kri va, da tako ljub ljan ska re gi ja kot tudi država Slo ve ni ja ka kor celota zao sta ja ta za Združenim kra ljes tvom na po dročjih ob li ko va nja, og laševa nja, ar hi tek tu re, raz vo ja pro - gram ske opre me, elek tron ske ga za ložništva ter di gi tal nih in za bav nih me di jev. Po dru gi strani Slovenija 30 % 25 % 20 % 15 % 10 % 5 % 0 % Liverpool Walsall and Wolverhampton Dudley and Sandwell DurhamCC NorthNottinghamshire Cornwall and Isles of Scilly Bradford Sheffield Somerset East Sussex CC SouthandWest Derbyshire Ljubljanska urbanaregija North Yorkshire CC Gloucestershire Wiltshire CC Worcestershire Warwickshire Cambridgeshire CC Buckinghamshire CC Sli ka 1: De lež us tvar jal nih lju di med pre bi vals tvom v LUR in pri mer lji vih re gi jah v An gli ji (ra ven NUTS 3; pre bi val cev; last no delo na pod la gi po dat kov Sta ti stičnega re gi stra de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva; Clif ton in Coo ke 2009). 99

101 Jani Ko zi na, Da vid Bole a) Delež ustvarjalnih ljudi med prebivalstvom po kraju bivanja leta % < 14 % 14 % < 16 % 16 % < 18 % 18 % < 20 % 20 % < 26 % b) Lokacijska divergenca* ustvarjalnih ljudi leta < < < < < 229 * število ustvarjanih ljudi po kraju dela število ustvarjalnih ljudi po kraju bivanja 100 c) Sprememba obega ustvarjalnih ljudi po kraju bivanja med letoma 2000 in % < 20 % 20 % < 40 % 40 % < 60 % 60 % < 80 % 80 % < 103 % km Sli ka 2: Pro stor ska raz po re di tev us tvar jal nih lju di v LUR. 100

102 Po ve za nost us tvar jal nih lju di in de jav no sti z raz voj ni mi ka zal ni ki v Ljub ljan ski ur ba ni re gi ji 35% 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% oglaševanje arhitektura umetnine in starine oblikovanje modno oblikovanje film, video in fotografija glasba, vizualni in uprizoritvena umetnost založništvo programska oprema in e-založništvo digitalni in zabavani mediji radio in televizija Ljubljanska urbana regija Slovenija Združeno kraljestvo Sli ka 3: De lež za po sle nih v us tvar jal nih de jav no stih gle de na kraj bi va nja v LUR, Slo ve ni ji (2011) in Združenem kra ljes tvu (2010) (last no delo na pod la gi po dat kov Sta ti stičnega re gi stra de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva; DCMS 2011). pre se ga Združeno kra ljes tvo na po dročju mod ne ga ob li ko va nja, glas be, vi zual ne in upri zo ri tvene umet - no sti, za ložništva ter te le vi zi je in ra dia, kar gre ver jet no pri pi sa ti zgoščeno sti na rod no po memb nih kul tur nih us ta nov, ka kršne so Radio te le vi zi ja Slo ve ni ja, Slo ven ska fil har mo ni ja, SNG Dra ma in po dob - no (sli ka 3). Pro stor ski vzo rec za po sle nih v us tvar jal nih de jav no stih v LUR kaže po dob ne značil no sti kot v pri - me ru us tvar jal nih lju di: močno zgoščenost v osred njem ur ba nem pro storu, ki po sto po ma po je nja v sme ri pro ti pred mest ne mu in ru ral ne mu obrob ju. Ena ko ve lja, ko go vo ri mo o raz pršeno sti de lov nih mest, ki kaže os tro us mer je nost in močne dnev ne mi gra cij ske to ko ve pro ti osrčju re gi je (sli ki 4a, b). Ka zal ni ki za po sle nih v us tvarjal nih de jav no stih za ob dob je med le to ma 2000 in 2011 kažejo raz - li ke v pri mer ja vi s sku pi no us tvar jal nih lju di. Šte vi lo za po sle nih v us tvar jal nih de jav no stih v LUR je spr va stag ni ra lo, po gos po dar ski kri zi leta 2008 pa je dožive lo strm upad na rav ni celot ne države. V Slo - ve ni ji se je med le to ma 2008 in 2010 de lež za po sle nih v us tvar jal nih de jav no stih zmanjšal za 13,3 %, v LUR pa le za 0,7 %, med tem ko se je med le to ma 2009 in 2010 v Združenem kra ljes tvu po večal za 5,0 % (DCMS 2011). Spre mem be v regiji kažejo na po večanje šte vi la za po sle nih po kra ju bi va nja v us - tvar jal nih de jav no stih le v ne ka te rih pred mest nih in ru ral nih občinah južno in se ver no od Ljub lja ne. De lež v tem sek tor ju se je na dru gih ob močjih zmanjšal, tudi v Ljub lja ni kot sre dišču regi je. 101

103 Jani Ko zi na, Da vid Bole a) Delež zaposlenih v ustvarjalnih dejavnostih med prebivalstvom po kraju bivanja leta ,6 % < 0,8 % 0,8 % < 1,1 % 1,1 % < 1,4 % 1,4 % < 1,7 % 1,7 % < 2,5 % b) Lokacijska divergenca* zaposlenih v ustvarjalnih dejavnostih leta < < < < < 173 * število zaposlenih v ustvarjalnih dejavnostih po kraju dela število zaposlenih v ustvarjalnih dejavnostih po kraju bivanja 100 c) Sprememba obega zaposlenih v ustvarjalnih dejavnostih po kraju bivanja med letoma 2000 in % < 40 % 40 % < 20 % 20 % < 0 % 0 % < 20 % 20 % < 40 % km Sli ka 4: Pro stor ska raz po re di tev za po sle nih v us tvar jal nih de jav no stih v LUR. 102

104 Po ve za nost us tvar jal nih lju di in de jav no sti z raz voj ni mi ka zal ni ki v Ljub ljan ski ur ba ni re gi ji 5.3 Us tvar jal nost in gos po dar ski raz voj v LUR S po močjo bi va riat ne ko re la cij ske ana li ze (r) smo ra zi ska li po ve za nost us tvar jalnosti in gos po dar - ske ga raz vo ja v občinah LUR. V ta na men smo ob li ko va li in di ka tor je in de jav ni ke gos po dar ske ga raz vo ja. De jav ni ke smo na da lje raz de li li v ti ste, po ve za ne z us tvar jal nost jo, in os ta le, ki smo jih do da li za boljše ra zu me va nje po me na us tvarjal no sti za gos po dar ski raz voj re gi je (pre gled ni ca 1). Re zul ta ti kažejo na po memb no po ve za nost med kon cen tra ci jo us tvar jal no sti v občinah LUR in rav - njo nji ho ve ga gos po dar ske ga raz vo ja. Pris pe vek us tvar jal nih lju di je zna ten gle de na kraj bi va nja in na kraj dela. Ob močja, kjer pre bi va jo us tvar jal ni ljud je, ima jo višji bru to do ho dek, med tem ko se ob močja, kjer us tvar jal ni ljud je de lu je jo, po našajo z višjo do da no vred nost jo na za po sle ne ga, večjo zgoščenost - jo de lov nih mest in višjimi plačami. Pri za po sle nih v us tvar jal nih de jav no stih se kažeta po dob ni težnji kot pri us tvar jal nih lju deh, ka dar go vo ri mo o kra ju bi va nja, med tem ko je po ve za nost kra ja dela (torej de lav nih mest) in gos po dar ske ga raz vo ja v tem pri me ru za ne mar lji va. Ko pri mer ja mo po ve za nost gos po dar ske ga raz vo ja in dejavni ke, ki niso ne po sred no po ve za ni z ustvar - jal nost jo, je stop nja izo braz be spre men ljiv ka, ki kaže naj višjo ra ven po ve za no sti s sku pi no us tvar jal nih lju di. Po leg tega os ta li po ka za te lji kažejo bolj ali manj po zi ti ven vpliv na gos po dar ski raz voj, pri čemer so edi na iz je ma os ta le,»neus tvar jal ne«po klic ne sku pi ne, kar pa se ve da ne po me ni, da te niso po memb - ne za gos po dars tvo. Ljud je po tre bu je jo kme tij ske proi zvo de, eno stav ne in du strij ske proi zvo de in sto ri tve. Prav tako se mo ra mo za ve da ti, da je us tvar jal nost po go sto se stav ni del proi zvod nih pro ce sov v kme - tij skih, proi zvod nih in sto ri tve nih de jav no stih. Težava na sta ne, ker upo rab ljen si stem mer je nja ne zmo re pri ka za ti tega vi di ka us tvar jal no sti, kar še ved no os ta ja iz ziv za pri hod nje ra zi ska ve. Pri ne ka te rih koe - fi cien tih po ve za no sti se po ja vi jo ne ga tiv ne vred no sti (pro met na do stop nost re gio nal nih sre dišč, pro met na do stop nost av to cest ne ga omrežja). Raz log za to tiči v struk tu ri obeh spe men ljivk, saj se do stop nost po - večuje s krajšim časom po to va nja do ci lja. Na kon cu je prav tako po memb no ugo to vi ti mo re bit no po ve za nost us tvar jal nih lju di in us tvar jalnih de jav no sti. Re zul ta ti kažejo, da ob sta ja zelo ve li ka po ve za nost obeh ni zov spre men ljivk. Čeprav sta gle - de na svo jo vse bi no in ob seg to raz lična vi di ka us tvar jalno sti, se gle de na svo jo pro stor sko raz po re di tev zelo pre ple ta ta. Re zul ta ti sta ti stične ana li ze ja sno kažejo po ve za nost us tvar jal no sti v občinah LUR in rav ni nji ho ve ga gos po dar ske ga raz vo ja. Kljub temu pa so po treb ne do dat ne ra zi ska ve, da bi od kri li vzročne me ha niz me v ozad ju in do ločili de jav ni ke, ki ovi ra jo op ti mal nejšo spro sti tev re gio nal nih us tvar jal nih po ten cia lov. 6 Raz pra va in za ključek: raz voj ni po ten cia li us tvar jal no sti v LUR Kon cen tra ci ja us tvar jal nih lju di in lju di, za po sle nih v us tvar jal nih de jav no stih, je v Ljub lja ni po - dob na kot v pre cej večjih evrop skih me stih. To kaže na dejs tvo, da osred nja lega, ur ba na hie rar hi ja in ve li kost me sta niso nuj no pri mer ni de jav ni ki, na pod la gi ka te rih bi lah ko pred vi de va li, kakšna je šte - vilčnost us tvar jalnih lju di in us tvar jal nih de jav no sti. Na da lje re zul ta ti kažejo, da ima us tvar jal nost po memb no raz voj no vlo go v LUR, saj jo lah ko po vežemo z gos po dar skim raz vo jem. Prav tako smo z raz po re di tvi jo us tvar jal no sti na su bre gio nal ni rav ni do ločili osred nje lokacije (mest no sre dišče in go - sto po se lje na ur ba na ob močja) z naj večjo zgoščenost jo us tvar jal no sti, čeprav ob sta ja jo zna ki, da se us tvar jal nost po sto po ma širi pro ti su bur ba ne mu in ru ral ne mu za led ju. Po leg tega je pri mer ja va pre - kri va nja us tvar jal nih lju di in us tvar jal nih de jav no sti po ka za la, da gre za po ob se gu in vse bi ni pre cej raz lični sku pi ni. Med tem ko je sku pi na us tvar jal nih lju di ob sežnejša, gre v pri me ru us tvar jal nih de - jav no sti za pre cej ožji vi dik, zno traj ka te re ga pa večina za po sle nih vsee no opravlja us tvar jal ni po klic. Na in tra re gio nal ni rav ni pro stor ska raz po re di tev us tvar jal nih lju di v LUR na ka zu je ra hel pre mik od ur ba ne ga je dra pro ti su bur ba ne mu in ru ral ne mu za led ju, kar je v skla du z dog na nji Bont je ja in Kep - su je ve (2013), da»us tvar jal ni de lavci in pod jet ja, ki te me lji jo na us tvar jal nem zna nju«na ne ka te rih 103

105 Jani Ko zi na, Da vid Bole Pre gled ni ca 1: Koe fi cien ti poveza no sti (r) us tvar jal no sti in gos po dar ske ga raz vo ja leta 2011 v LUR (* = p < 0,05 (dvo stran ski test), ** = p < 0,01 (dvo stran ski test). de jav ni ki in di ka tor ji gos po dar ske ga raz vo ja bru to os no va stop nja do da na vred nost de lov na plače za do hod ni no brez po sel no sti na za poslenega me sta us tvar jal ni ljud je (A + B + C)_pre bi va lišče 0,948** 0,075 us tvar jal no je dro (A)_pre bi va lišče 0,848** 0,164 us tvar jal ni pro fe sio nal ci (B)_pre bi va lišče 0,946** 0,012 boe mi (C)_pre bi va lišče 0,815** 0,120 us tvar jal ni ljud je (A + B + C)_de lov no me sto 0,474* 0,521** 0,691** us tvar jal no je dro (A)_de lov no me sto 0,177 0,128 0,327 us tvar jal ni pro fe sio nal ci (B)_de lov no me sto 0,510** 0,723** 0,685** boe mi (C)_de lov no me sto 0,010 0,181 0,244 za po sle ni v us tvar jal nih de jav no stih_pre bi va lišče 0,803** 0,155 za po sle ni v us tvar jal nih de jav no stih_de lov no me sto 0,093 0,240 0,158 kme tij ski po kli ci_pre bi va lišče 0,779** 0,312 proi zvod ni po kli ci_pre bi va lišče 0,754** 0,150 sto ri tve ni po kli ci_pre bi va lišče 0,859** 0,011 šte vi lo pre bi val cev 0,190 0,554 ** 0,247 0,353 0,405* go sto ta po se li tve 0,786** 0,217 0,332 0,672** 0,450* rast pre bi vals tva ,430* 0, ,068 0,190 stop nja izo braz be 0,931** 0,085 0,055 0,624** 0,258 na ložbe 0,517** 0,321 0,531 0,801** 0,611** in ter net ni do stop 0,661** 0,024 0,286 0,763** 0,437* pro met na do stop nost re gio nal nih sre dišč 0,593** 0,271 0,335 0,552** 0,498** pro met na do stop nost av to cest ne ga omrežja 0,486* 0,170 0,291-0,234 0,331 pro met na do stop nost jav ne ga pro me ta 0,677** 0,025 0,277,628**,408* od pr tost 0,498** 0,199 0,440* 0,101 0,325 os ta li de jav ni ki gos po dar ske ga raz vo ja z us tvar jal nost jo po ve za ni de jav ni ki gos po dar ske ga raz vo ja 104

106 Po ve za nost us tvar jal nih lju di in de jav no sti z raz voj ni mi ka zal ni ki v Ljub ljan ski ur ba ni re gi ji evrop skih me tro po li tan skih ob močjih, kot so na pri mer Am ster dam, Bir ming ham, Hel sin ki in Tou - lou se, niso zgoščeni le v kla sičnih mest nih je drih, tem več tudi v no vih sre diščih na obrob ju mest in v nji ho vem za led ju. Kljub temu pa so opaz ne ne ka te re raz li ke pri pri mer ja vi us tvar jal nih lju di, ki iz - ka zu je jo večje su bur ba ne in pe riur ba ne težnje, z us tvar jal ni mi de jav nost mi, ki temu vzor cu sle di jo le do manjše mere. Za vse re gi je v Slo ve ni ji je značilna raz pršenost us tvar jal nih lju di pro ti su bur ba nim in ru ral nim na sel bi nam, kar je v skla du s splošnimi na se li tve ni mi težnja mi lju di, ki želi jo žive ti v mirnem, ze le nem in red ke je po se lje nem oko lju z do brim do sto pom do večjih sre dišč in in fra strukture (Ko zi - na 2016). Našteto je v zad njih ne kaj de set let jih značilno tudi za LUR in vso Slo ve ni jo (Rav bar 1997; Hočevar in so de lav ci 2005). Pri teh pro ce sih so zelo po memb ni de jav ni ki nižji živ ljenj ski stroški, boljše na ravne do bri ne in večja ka ko vost življenj ske ga oko lja. V po ve za vi z ome nje nim Mc Gra na han, Wo - jan in Lam bert (2010) na va ja jo ne ka te re em pi rične do ka ze, da je pri sot nost na rav nih do brin po ve za na z zgoščenost jo pri pad ni kov us tvar jal nih sku pin v ZDA. Vsee no naša spoz na nja ne po me ni jo nuj no, da so sre diščne ur ba ne lo ka ci je manj pri ljub lje ne v smi slu ob močij bi va nja in dela za us tvar jal ce; me - ni mo le, da bi bilo na pod la gi teh spoz nanj po treb no po nov no ra zi ska ti pri sto pe za kre pi tev us tvar jal no sti tudi v bolj ru ral nem kon tek stu. Čeprav je us tvarjal ni po ten cial LUR močno po ve zan s šte vil ni mi po ka za te lji gos po dar ske ga raz - vo ja, pa nje go vo op ti mal no sproščanje ni si ste ma tično načrto va no. Ena iz med pr vih na log, ki bi jih re gi ja lah ko iz pol ni la ta koj in brez čaka nja na od ločitve držav nih ob la sti, je obli ko va nje stra te gi je za raz voj us tvar jal ne eko no mi je. Pred ne dav nim us ta nov lje ni Re gio nal ni cen ter krea tiv ne eko no mi je je že za - sno val do ločene vse bi ne, ki so bile vključene v Re gio nal ni raz voj ni pro gram Ljub ljan ske ur ba ne re gi je , ven dar pa je kljub vse mu po tre ben ob sežnejši pro gram z na tančno izraženo in do bro opre - de lje no vi zi jo, ci lji, ukre pi, od go vor ni mi de ležniki, fi nan ci ra njem in pričako va ni mi re zul ta ti. Ena iz med pr vih na log bi mo ra la biti na tančnejša opre de li tev us tvar jal nih po kli cev/dejavno sti, ki ima jo ve lik po - ten cial v ozi ru na kri tično maso po trošni kov, tra di ci jo, izo braz bo in raz po ložlji vost us tvar jal cev. Obe nem pa bi bilo po treb no tudi do ločiti, kje bi mo ra li to vrst ne us tvar jal ne de jav no sti spod bu ja ti (na ved ba nji - ho vih lo ka cij). Strate gi ja bi se mo ra la tudi osre do točiti na do bri ne, značilne za ru ral ne in su bur ba ne lo ka ci je, ki pri vlačijo us tvar jal ce (na rav no oko lje, ce nov no spre jem lji vejša bi va lišča in do bra do stop - nost). Na pod la gi pre te klih ra zi skav sta bila ar hi tek tu ra in di zajn že pre poz na na s stra ni držav nih in lo kal nih ob la sti kot dve po dročji, na ka te ri bi se na dalj nje ana li ze in mrežne pod po re v Slo ve ni ji v pri - hod no sti lah ko osre do točale (Mu ro vec, Ka vaš in Ce rar 2014). Kljub temu pa so po treb ne do dat ne ra zi ska ve, da bi ugotovili, ka te ri sek tor ji us tvar jal ne eko no mi je lah ko pri ne se jo naj večjo do da no vrednost in kje v LUR jih naj de mo ne le v po ve za vi z gos po dar ski mi vi di ki, tem več tudi v po ve za vi z družbe - nim vključeva njem, boljšo ka ko vost jo živ lje nja in z rast jo os ta lih»neus tvar jal nih«sek tor jev gos po dars tva. 7 Zah va la Delo je del no sub ven cio ni ra la Re gio nal na raz voj na agen ci ja Ljub ljan ske ur ba ne re gi je, Re gio nal - ni cen ter krea tiv ne eko no mi je v ok vi ru pro jek ta Di stri bu ci ja krea tiv no sti v iz bra nih občinah Ljub ljan ske urbane re gi je (šte vil ka po god be 1479/13-AC). 8 Li te ra tu ra Bakhs hi H., Da vies J., Free man A., Higgs, P. 2015: The geo graphy of the UK s crea ti ve and high-tech eco no mies. NESTA. Med mrežje: sta.org.uk/si tes/de fault/fi les/geo graphy_uks_ crea ti ve_high-tech_eco no mieswv20151.pdf. ( ). Bell D., Jay ne M. 2010: The crea ti ve coun try si de: po licy and prac ti ce in the UK ru ral cul tu ral eco nomy. Jour nal of Ru ral Stu dies 26. Ox ford, New York. DOI: /j.jrur stud

107 Jani Ko zi na, Da vid Bole Bont je M., Kep su K. 2013: Crea ti ve know led ge stra te gies for poly cen tric city-re gions. Pla ce-ma king and po li cies for com pe ti ti ve ci ties. Ox ford. Bont je M., Mu sterd S. 2009: Crea ti ve in du stries, crea ti ve class and com pe ti ti ve ness: ex pert opi nions cri ti cally ap prai sed. Geo fo rum 40. Ox ford, New York. DOI: /j.geo fo rum Bosch ma R. A., Fritsch M. 2009: Crea ti ve class and re gio nal growth: em pi ri cal evi den ce from se ven Eu ro pean coun tries. Eco no mic Geo graphy 85. Wor ce ster. DOI: /j x Cha pain C., Clif ton N., Co mu nian R. 2013: Un der stan ding crea ti ve re gions: brid ging the gap bet - ween global dis cour ses and re gio nal and na tio nal con texts. Re gio nal Stu dies 47. Abing don. DOI: / Clif ton N. 2008: The»crea ti ve class in the UK: an ini tial analy sis. Geo gra fi ska An na ler: Se ries B, Human Geo graphy 90. Ox ford. DOI: /j x Clif ton N., Coo ke P. 2009: Crea ti ve know led ge wor kers and lo ca tion in Eu ro pe and North Ame ri ca: a com pa ra ti ve re view. Crea ti ve In du stries Jour nal 2. DOI: /cij /1 Co mu nian R., Fag gian A., Je well S. 2011: Win ning and lo sing in the crea ti ve in du stries: an analy sis of creati ve gra dua tes ca reer op por tu ni ties across crea ti ve dis ci pli nes. Cul tu ral Trends 20. Lon don. DOI: / Cun ning ham S.D., Higgs P.L. 2008: Crea ti ve in du stries map ping: whe re have we come from and whe - re are we going? Crea ti ve In du stries Jour nal 1. DOI: /cij.1.1.7/1 De part ment for Cul tu re Me dia and Sport [DCMS] 2011: Crea ti ve In du stries Econo mic Es ti ma tes. Full Sta ti sti cal Re lea se. Med mrežje: data/file/77959/creative-industries-economic-estimates-report-2011-update.pdf. ( ). Dra ke G. 2003:»This pla ce gi ves me spa ce : pla ce and crea ti vity in the crea ti ve in du stries. Geo fo rum 34. Ox ford, New York. DOI: /S (03) Flo ri da R. 2002: The rise of the crea ti ve class: and how it s trans for ming work, lei su re, com mu nity and every day life. New York. Flo ri da R. 2005: The flight of the crea ti ve class: the new glo bal com pe ti tion for ta lent. New York. Flo ri da R. 2008: Who s your city? How the crea ti ve eco nomy is ma king whe re you live the most im - por tant de ci sion of your life. New York. Gülümser A. A., Bay can-le vent T., Nij kamp P. 2010: Mea su ring re gio nal crea ti ve ca pa city: a li te ra tu - re re view for ru ral-spe ci fic ap proac hes. Eu ro pean Plan ning Stu dies 18. Abing don. DOI: / Hall P. 2000: Crea ti ve ci ties and eco no mic de ve lop ment. Ur ban Stu dies 37. Lon don. DOI: / Hočevar M., Uršič M., Kos D., Terček, F. 2005: Chan ging of the Slo ve ne ur ban system: spe ci fic so ciospa tial trends and an tiur ban pub lic va lues/at ti tu des. Paths of ur ban trans for ma tions. The Eu ro pean city in tran si tion 5. Frank furt am Main. Hug gins R., Clifton N. 2011: Com pe ti ti ve ness, crea ti vity, and pla ce-ba sed de ve lop ment. En vi ron ment and Plan ning A 43. Lon don. DOI: /a43559 Ko zi na, J. 2016: Živ ljenj sko oko lje us tvar jal nih lju di v Slo ve ni ji, Geo gra fi ja Slo ve ni je 35. Ljub lja na. Lo ren zen M., An der sen K. V. 2007: The geo graphy of the Eu ro pean crea ti ve class: a rank-size analy sis. Wor king Pa per 7. Fre de riks berg. Mc Gra na han D. A., Wo jan T. 2007: Re ca sting the crea ti ve class to exa mi ne growth pro ces ses in ru ral and ur ban coun ties. Re gio nal Stu dies 41. Abing don. DOI: / Mc Gra na han D. A., Wo jan T. R., Lam bert D. M. 2010: The ru ral growth tri fec ta: out door ame ni ties, crea ti ve class and en tre pre neu rial con text. Jour nal of Eco no mic Geo graphy 11. Ox ford. DOI: / jeg/lbq007 Mel lan der C., Flo ri da R. 2011: Crea ti vity, ta lent, and re gio nal wa ges in Swe den. The An nals of Re gional Scien ce 46. Hei del berg. DOI: /s z Mel lan der C., Flo ri da R., As heim B. T., Gert ler, M. 2014: The Crea ti ve Class Goes Glo bal. Abing don. 106

108 Po ve za nost us tvar jal nih lju di in de jav no sti z raz voj ni mi ka zal ni ki v Ljub ljan ski ur ba ni re gi ji Murovec N., Ka vaš D., Ce rar A. 2014: Crea ti ve in du stries in Slo ve nia: clu ste ring, analy sis and chal lenges. Clu ster de ve lop ment in the Czech Re pub lic and Slo ve nia. Ljub lja na. Nat han M. 2015: Af ter Flo ri da: to wards an eco no mics of di ver sity. Eu ro pean Ur ban and Re gio nal Stu - dies 22. Lon don. DOI: / O Con nor J. 2010: The cul tu ral and crea ti ve in du stries: a li te ra tu re re view. Crea ti vity, Cul tu re and Educa - tion. New cast le upon Tyne. Po wer D., Niel sen T. 2010: Prio rity sec tor re port: crea ti ve and cul tu ral in du stries. Eu ro pean Com mi - sion En ter pri se and In du stry. Bru selj. Rav bar M. 1997: Slo ve ne ci ties and su burbs in trans for ma tion. Acta Geo grap hi ca 37. Ljub lja na. Rav bar M. 2011:Crea ti ve so cial groups in Slo ve nia. Acta Geo grap hi ca Slo ve ni ca Ljub lja na. DOI: Re kers J. V. 2012: We re num ber two Beta ci ties and the cul tu ral eco nomy. En vi ron ment and Plan ning A 44. Lon don. DOI: /a44511 Scott A. J. 1997: The cul tu ral eco nomy of ci ties. In ter na tio nal Jour nal of Ur ban and Re gio nal Re search 21. Ox ford. DOI: / Scott A. J. 2001: Ca pi ta lism, ci ties and the pro duc tion of symbo lic forms. Tran sac tions of the In sti tute of Bri tish Geo grap hers 26. Ox ford. DOI: / Scott A. J. 2006: Crea ti ve ci ties: con cep tual is sues and po licy que stions. Jour nal of Ur ban Af fairs 28. Ox ford. DOI: /j x 107

109 108

110 PRIMERJAVA KREATIVNIH IN KULTURNIH INDUSTRIJ V LJUbLJANI IN MARIbORU TER NJIHOV DOPRINOS K TRAJNOSTNEMU RAZVOJU dr.barbarabradačhojnik Eko nom sko-po slov na fa kul te ta, Uni ver za v Ma ri bo ru Raz la go va uli ca 14, 2000 Ma ri bor bar ba ra.bra UDK: :711.2( : ) Prostor, regija, razvoj, , Ljubljana 2017 IZVLEČEK Primerjavakreativnihinkulturnihindustrijv LjubljaniinMariboruternjihovdoprinosk trajnostnemu razvoju Po glav je pri mer ja ključne značil no sti krea tiv nih in kul tur nih in du strij (KKI) med dve ma naj večjima me sto ma v Slo ve ni ji. Na ur ba ni rav ni so krea tiv ne in kul tur ne in du stri je po mem ben ele ment gos po dar ske de jav no sti, omo gočajo raz voj us tvar jal nih mest in pris pe va jo k traj nost ne mu raz vo ju. Bis tve ni vi dik KKI je nji ho va ko ličina in ka ko vost na do ločenem območju. Ana li zi ra mo jih, da bi oce ni li in pri mer ja li nji hov gos po dar ski pris pe vek v Ljub lja ni in Ma ri bo ru ter jih pri mer ja li z re gio nal ni mi in na cio nal ni mi ravn mi to vrst ne gos po dar ske de jav no sti. Po dat ki so bili zbra ni iz več na cio nal nih sta ti stičnih podatkov nih zbirk. V po glav ju ana li zi ra mo ob seg krea tiv nih in kul tur nih in du strij, nji hov gos po dar ski po ten cial, pris pe vek k traj nost ne mu raz vo ju in raz kri va mo ne ka te re raz li ke med KKI v dveh naj večjih me stih v Slo ve ni ji. KLJUČNE BESEDE krea tiv ne in du strije, kul tur ne in du stri je, pod jet ja, Ljub lja na, Ma ri bor ABSTRACT ComparisonofcreativeandculturalindustriesinLjubljanaandMaribor:contributiontosustainable development This chap ter com pa res key at tri bu tes of crea ti ve and cul tu ral in du stries (CCI s) bet ween the two lar gest ci ties in Slo ve nia. The com pa ri son of CCI s re veals that in Ljub lja na CCI s are more pre sent with grea ter eco no mic con tri bu tion as in Ma ri bor. The re fo re, fun da men tal sup port for CCI s is nee ded in Ma ri bor re gar ding in crea sing their scope and ba sic eco no mic re sults. To de ve lop CCI s in Ma ri bor, si mul ta ne ously needs to be en cou ra ged the de mand side, be cau se only suf fi cient in quiry for ser vi ces and pro ducts from CCI s can enab le their de ve lop ment. Con trary, the sup port needs to be on the higher le vel in Ljub lja na, inc lu ding trans for ma tion of in di vi duals ac ti vi ties into com pa nies and strengt he ning coo pe ra tion among dif fe rent si zes and types of bu si ness en ti ties from CCI s and ot her in du stries to ac hie ve their bet ter eco no mic im pact and su stainab le de ve lop ment. KEY WORDS crea ti ve in du stries, cul tu ral in du stries, com pa nies, su stai nab le de ve lop ment, Ljub lja na, Ma ri bor 109

111 Bar ba ra Bra dač Hoj nik 1 Uvod V družbi zna nja se vse bolj raz vi ja jo kul tur ne in us tvar jal ne in du stri je (KKI) in s tem pred stav - lja jo po mem ben vi dik raz vo ja mest, re gij in držav. Ne samo, da KKI na do meščajo za sta re le in du stri je, am pak tudi iz jem no ino vi ra jo in proi zva ja jo nove iz del ke in sto ri tve, ki se upo rab lja jo v dru gih in du - stri jah. Za ra di po memb ne ga raz ma ha so KKI po sta le osred nja točka v šte vilnih raz vi tih državah, raz vil pa se je tudi kon cept krea tiv nih gos po dar stev. Krea tiv na gos po dars tva so do ločena z ob se gom KKI (Howkins 2001). KKI pris pe va jo k gos po dar ske mu, so cial ne mu, kul tur ne mu in traj nost ne mu raz vo - ju na več načinov. Gos po dar ski učinek se kaže s spod bu ja njem gos po dar ske di ver zi fi ka ci je, pri hod kov, tr go vi ne in ino va cij. So cial ni učinek KKI se kaže s svo jim pris pev kom k za po slo va nju, zla sti za mar - gi nal ne sku pi ne, in s spod bu ja njem so cial ne vključeno sti. Na lo kal ni rav ni KKI po ve zu je jo raz lične družbene sku pi ne in pris pe va jo k so cial ni ko he zi ji ter pris pe va jo k izo braževa nju po sa mez ni kov, razvoju kul tu re in bla gi nje. Kot take ima jo KKI po memb no vlo go v gos po dars tvu in vpli va jo na živ lje nje po - sa mez ni ka. Cilj tega pris pev ka je preučiti ob seg KKI v dveh slo ven skih me stih, Ljub lja ni in Ma ri bo ru, kot naj - večjih me stih v državi. Ti dve me sti bi mo ra li za ra di svo je ve li ko sti ime ti do bro raz vi te KKI in bi naj tudi znat no pris pe va le h gos po dar ski de jav no sti mest. Pris pe vek pričen ja mo s pregle dom KKI s pou - dar kom na us tvar jal nih me stih in po da ja mo vpo gled v vlo go KKI pri us tvar ja nju traj nost ne ga raz vo ja. V em pi ričnem delu pris pev ka pri mer ja mo KKI v dveh naj večjih slo ven skih me stih gle de na nji hov obseg, iz bra ne značil no sti in nji hov prispevek k traj nost ne mu raz vo ju. Zad nji del pred stav lja sklep ne ugo to - vi tve. 2 Kon cept kul tur nih in krea tiv nih in du strij ter krea tiv nih mest Krea tiv nost in njen po men za gos po dar ski raz voj je tema ra zi skav tako na aka dem skem kot po - litičnem po dročju, saj se KKI hi tro raz vi ja jo in vpli va jo na os ta lo gos po dars tvo. Vred nost tr go vi ne us tvar jal nih iz del kov in sto ri tev se je na sve tov ni rav ni od leta 2002 do 2011 pod vo ji la in znašala 624 mi - li jard USD v letu 2011 (Uni ted na tions/undp/unesco 2013). Po sle dično se je pričel raz vi ja ti kon cept krea tiv ne eko no mi je, ka te re ob seg je opre de ljen z ve li kost jo de jav no sti in in du stri ja mi, ki so kul tur ne in krea tiv ne. Krea tiv ne in du stri je pred stav lja jo ti ste de jav no sti, ki te me lji jo na in di vi dual ni us tvar jalno - sti, spret no stih in talen tih ter ima jo po ten cial za us tvar ja nje bo gas tva in de lov nih mest z raz vo jem in te lek tual ne last ni ne (DCMS 2009). KKI so raz lično opre de lje ne pred vsem gle de ob se ga de jav no sti, ki so vključene va nje. De fi ni ci ja, ki jo je opre de lil DCMS (2009), kot krea tivne in du stri je vključuje na - sled nje de jav no sti: trgi za og laševa nje, ar hi tek tu ro, umet nost in sta ri ne, računal niške in vi deo igre, obrt, ob li ko va nje, ob li ko val ska moda, film in vi deo, glas ba, upri zo ri tve ne umet no sti, za ložništvo, pro gramska opre ma, te le vi zija in ra dio, ra zen sek tor ja de diščine. Ne ka te re dru ge de fi ni ci je KKI so širše, saj so opredelje - ne kot del ce lot ne ga us tvar jal ne ga gos po dars tva, ki us tvar ja rast in raz voj (na pri mer Van der Pol 2013). Hkra ti z raz vo jem kon cep ta krea tiv ne eko no mi je se je razvil kon cept krea tiv nih mest. Krea tiv na me sta pred stav lja jo za ple te no ur ba no sre dišče kot kraj za raz lične us tvar jal ne in kul tur ne de jav no sti ter so po mem ben del družbe ne ga in gos po dar ske ga de lo va nja me sta (Lan dry 2000, xiii), mest ne ga gospodar ske ga in družbe ne ga živ lje nja in vključuje jo in te lek tual ni ka pi tal, ki se upo rab lja za iz de la vo naj raz ličnejših iz del kov ter iz ved bo pro ce sov in sto ri tve (Deis bury in Basu 2010). Di na mi ka ur ba nega živ lje nja, ob li ko va nje in vr sta de lo va nja omo gočajo večjo raz no li kost, eks pre siv no av to no mi jo in pred - stav lja jo večji trg v pri mer ja vi s po dežel skim načinom živ lje nja. Po ve za va med kul tu ro in krea tiv ni mi in du stri ja mi v mest nem živ lje nju je pred stav lje na z raz ličnimi kul tur ni mi de jav nost mi, ki se gib lje jo med ko mer cial nim in ne ko mer cial nim, sub ven cio ni ra nim in pod jet niškim s pre cejšnjo di na mi ko (O Con - nor 2007, 35), v me stih pa se ljud je in ide je tudi naj bo lje mešajo. Krea tiv na me sta (Pe tri ko va in so de lav ci 2015; Uršič 2016) omo gočajo in te rak ci jo in od pr tost na vseh rav neh nji ho ve ga de lo va nja, spod bu ja jo 110

112 Pri mer ja va krea tiv nih in kul tur nih in du strij v Ljub lja ni in Ma ri bo ru ter nji hov do pri nos ino va tiv ne groz de, ki lah ko vo di jo do si ner gij in po zi tiv nih re zul ta tov ter spod bu ja jo raz voj krea tivnih uni verz in nji ho va part ners tva z ino va tiv ni mi groz di v dru gih de jav no stih. Po men raz vo ja krea tiv nih mest se po večuje, zato raz lične po bu de tako na med na rod nih kot na cio nal nih rav neh spod bu ja jo nji - hov raz voj. Med nji mi je»mreža krea tiv nih mest«, us ta nov lje na leta 2004, ka te re na men je spod bu ja ti raz voj krea tiv nih groz dov po vsem sve tu. Ljub lja na se je kot pre stol ni ca Slove ni je leta 2015 pri družila tej mreži kot»krea tiv no me sto li te ra tu re«(unesco Crea ti ve Ci ties Net work 2016). Me sto Ma ri bor, dru go naj večje me sto v Slo ve ni ji, je leta 2012 po sta lo»pre stol ni ca kul tu re«. Cilj tega na slo va je bil dol - go ročno spod bu ja ti in dvig ni ti kul tur no ra ven Ma ri bo ra. Na splošno na cio nal ne po li ti ke us mer ja jo vse več po zor no sti na KKI, kjer je med vo dil ni mi Ve li - ka Bri ta ni ja, sle di jo pa dru ge raz vi te države, kot so Av stra li ja, Nova Ze lan di ja in ZDA. Ker ob li ko val ci po li ti ke in ra zi sko val ci težijo h kvan ti fi ka ci ji preučeva nih po ja vov, so bili raz vi ti šte vil ni in dek si za merje - nje KKI na raz ličnih rav neh ana li ze (na pri mer na cio nal na ra ven, ra ven mest). Med naj bolj pre poz na ni mi so tako ime no va ni»flo ri da s Crea ti ve In dex«(2002),»euro Crea tivity In dex«in dru gi (na pri mer Lan - dry 2012; Hart ley in so de lav ci 2012). Eden naj bolj upo rab lje nih in dek sov krea tiv no sti (Flo ri da s Crea ti ve In dex) te me lji na troj nem kon cep tu, ime no va nem 3T, ki vključuje tri ele men te - ta lent, teh no lo gi jo in to le ran co (Florida 2002). V skla du s tem kon cep tom se mo ra jo krea tiv na me sta osre do točiti ne samo na grad njo in fra struk tu re in in du stri je, am pak tudi na ujet je do mišlji je na dar je nih po sa meznikov, tako da jih us pešno pri teg ne jo. Po leg tega je po treb no us pešno preob likova nje de jav no sti us tvar jal nega raz - re da v us tvar jal ne gos po dar ske re zul ta te, kot so nove ide je, novi proi zvo di ali pod jet ja in re gio nalna rast. Raz širi tev 3T ok vi ra pred stav lja četr ti ele ment ozem lje (Acs in Zeg ye si 2009; Mar let in van Woer - kens 2004). Indeks glo bal ne krea tiv no sti, ki te me lji na 3T teo ri ji, uvršča Slo ve ni jo na 16. me sto med 139 vključeni mi država mi (Flo ri da in so de lav ci 2015). Pri mer ja va z ne ka te ri mi iz bra ni mi značil ni mi država mi je po da na v pre gled ni ci 1. Pre gled ni ca 1: In deks glo bal ne krea tiv no sti za Slo ve ni jo in iz bra ne države (Flo ri da in so de lav ci 2015). država raz vr sti tev ele ment ele ment ele ment in deks na in dek su teh no lo gi ja ta lent to le ran ce glo bal ne uvr sti tev uvr sti tev uvr sti tev krea tiv no sti Av stra li ja ,970 Dan ska ,917 Slo ve ni ja ,822 Av stri ja ,788 Ita li ja ,715 Madžar ska ,673 Hr vaška ,481 Al ba ni ja ,197 Irak / 130 0,032 Kot je raz vid no iz pre gled ni ce 1, je naj bolj krea tiv na država na sez na mu Av stra li ja. Naj boljše uvrščena evrop ska država je Dan ska, ki je na 5. me stu in dek sa glo bal ne krea tiv no sti. Na dru gi stra ni je naj slabše uvrščena evrop ska država Al ba ni ja na 116. me stu. Ven dar pa pri mer ja va Slo ve ni je s so sed njimi drža - vami kaže, da je le-ta uvrščena naj višje, sle di ji Av stri ja na 20. me stu, Ita li ja na 21. me stu in Madžarska na 28. me stu. Le Hr vaška je uvrščena pre cej slabše, na 58. me sto na sve tov ni rav ni. Po drob nejši vpogled kaže, da so bili v Slo ve ni ji ka zal niki ta lent (8. me sto) in teh no lo gi ja (17. me sto) oce nje ni re la tiv no visoko, ven dar je bil ka za lec za to le ran co (35. me sto) oce njen slabše. Zato lah ko skle pa mo, da niz ka stop nja strp no sti za raz no li kost v Slo ve ni ji ovi ra na dar je ne po sa mez ni ke pri iz ko riščanju nji ho ve ga po - ten ciala. 111

113 Bar ba ra Bra dač Hoj nik Pod jet ništvo v KKI se izraža s krea tiv ni mi za mi sli mi in nji ho vim raz vo jem v ko mer cia li za ci jo, ki omo goča do se ga nje pri hod kov in do bička (HKU 2010, 54). Toda v KKI pr vens tve no go ni lo ni do biček, tem več us tvar jal nost, sa moiz pol nitev, zmožnost us tvar ja nja in ure sničeva nje last nih us tvar jal nih idej, ki spod bu ja jo ozi ro ma vo di jo po sa mez ni ke v pod jet ništvo. Zato je kom bi na ci ja pod jet ništva in us tvar - jal no sti naj bolj zah tev na, saj je us tvar jal nost umet ni ka tre ba združiti s pod jet niškim du hom in s spe ci fičnim oko ljem, v ka te rem de lu je jo krea tiv ne družbe (How kins 2001; Re ber nik in so de lav ci 2012). Do se ga nje rav no ves ja med krea tiv nost jo in pod jet ništvom ni eno stav no, saj mora pod jet nik naj ti pra - vo rav no ves je med no tra njo umet niško vrednostjo svo jih iz del kov in zu na njim tržnim us pe hom. V splošnem v KKI pre vla du je jo mala in sred nje ve li ka pod jet ja (MSP) (UNCTAD 2011, 83), šte vil ni pod jet ni ki pa so sa mo za po sle ni. V ne ka te rih državah (na pri mer v Ve li ki Bri ta ni ji) mo ra jo MSP konku - ri ra ti zelo ve li kim pod jet jem v de jav no stih, kot so og laševa nje, film ska pro duk ci ja in pro gram ska opre ma. Zato so ukre pi pod por ne po li ti ke v takšnih gos po dars tvih cilj no us mer je ni v raz lične ve li kost ne sku - pi ne pod je tij in se osre do točajo zla sti na pod po ro MSP. Ob seg KKI v do ločeni državi je od vi sen od več de jav ni kov, med ka te ri mi so na cio nal na kul tu ra, davčni si stem, izo braževal ni si stem, na cio nal na in du strij ska po li ti ka in ra ven po sa mez ni ko vih am bi - cij (UNCTAD 2011, 92). Ena od naj no vejših in ce lo vi tih štu dij pod jet niške di men zi je KKI med država mi čla ni ca mi Evrop ske uni je (HKU 2010) je vključeva la tudi slo ven ska pod jet ja. Na men te štu di je je bil pri do bi ti vpo gled v značil no sti kul tur nih in krea tiv nih in du strij v Evrop ski uni ji, da bi bo lje ra zu me li nji ho ve potrebe in težave. Štu di ja je po ka za la, da so v KKI pri sot na zelo raz lično ve li ka pod jet ja, od mul - ti na cio nal nih družb do lo kal nih pod je tij, zla sti mi kro in ma lih. Ven dar pa je večina pod je tij v KKI mi kro ve li ko sti (prib ližno 80 %, od ka te rih jih ima 60 % 1 do 3 za po sle ne ga) (HKU 2010, 63). Pod jet ni ki v KKI so prav tako dva krat bolj po go sto sa mo za po sle ni v pri mer ja vi s pod jet ni ki v dru gih de jav no stih. Velika pod jet ja pred stav lja jo manj kot 1 % pod je tij vseh v KKI, ven dar pris pe va jo več kot 40 % ce lotnih prihod - kov v teh de jav no sti. Hkra ti je štu di ja po ka za la, da se KKI srečuje jo s pre cejšnjim po manj kanjem sred nje ve li kih pod je tij. To je ve li ka sla bost, saj ta pod jet ja na eni stra ni pred stav lja jo pro daj ni trg mi kro podje - tij in pod pi ra jo nji ho vo rast, na drugi stra ni pa bo lje so de lu je jo z ve li ki mi pod jet ji in pred stav lja jo nji hov na kup ni trg. Ve li ka pod jet ja na mreč ne pod pi ra jo ra sti mi kro pod je tij v to likšni meri kot sred nje velika. Kon cept traj nost ne ga raz vo ja je po stal splošno priz nan in spre jet po objavi po ročil»our com mon fu tu re«ali»brundt land Re port«(world Com mis sion on En vi ron ment and De ve lop ment 1987). Po dal je najširše spre je to opre de li tev traj nost ne ga raz vo ja, ki pra vi, da je to raz voj, ki us tre za po tre bam se - da njih ge ne ra cij, ne da bi pri tem ogro zil zmožnost pri hod njih ge ne ra cij, da iz pol nju je jo svo je po tre - be. Ta opre de li tev te me lji na do se ga nju urav no težene ga raz vo ja z ena ko vred nim osre do točan jem na do se ga nje gos po dar ske ra sti, vars tva oko lja in so cial ne ena ko sti. Raz vi la se je v tri stebre traj no sti, in si cer gos po dar ske ga, okolj ske ga in so cial ne ga (El king ton 1994). Ven dar pa je traj nost ni raz voj di na - mičen pro ces, ki lju dem po ma ga ure sničiti svoj po ten cial in iz boljšati nji ho vo ka ko vost živ lje nja, hkra ti pa ščiti ti in iz boljševa ti si ste me za pod po ro živ lje nju (Ben nie in Sher win 2010). V času raz vo ja je bil kon cept tarča več kri tik za ra di svo je tri-del no sti, čeprav vključuje po ve za ve, med se boj ne od vi sno sti in od no se med ste bri (na pri mer Vanc lay 2004; Bo ström 2012; Mil ne in Grey 2013). Nekateri so iz po sta - vi li po manj klji vo sti mo de la treh ste brov in do da li več ste brov v pri za de va nja, da bi bili bolj ro bust ni (na pri mer Godsc halk 2004; Seg hez zo 2009), ven dar pa po men in pri pa da joči ci lji so cial ne ga ste bra os ta ja jo ne ja sni. V zad njih le tih se raz vi ja pri stop, ki kot te melj no di men zi jo ob sto ječim trem ste brom traj nost ne ga raz vo ja do da ja kul tu ro, ki ve lja za te melj no di men zi jo (Haw kes 2001; Lit ting in Gries sler 2005; Murphy 2012; Dahl 2012). Kul tu ra v najširšem smi slu, kot kom pleks značil nih duhov nih, ma te rial nih, in te lek tual nih in čus tve nih značil no sti, ki oz načuje jo družbeno sku pi no ali družbo (Haw kes 2001, 25), bi mo ra la pred stav lja ti te melj no manj ka jočo di men zi jo zdra ve družbe v smi slu bla gi nje, us tvar jal no - sti in raz no li ko sti. Po ve za vo med KKI in traj nost nim raz vo jem tako lah ko opa zu je mo s te ri to rial ne pers - pek ti ve, saj vse de jav no sti po te ka jo v skup no sti, so se skah in me stih. Ka kor je na ve de no v pre gled ni ci 2, KKI pris pe va jo k vsem trem ste brom traj nost ne ga raz vo ja, ven dar so kul tur ni in ustvar jal ni vi di ki bis tvo, ki pred stav lja po ve za vo med vse mi ste bri. 112

114 Pri mer ja va krea tiv nih in kul tur nih in du strij v Ljub lja ni in Ma ri bo ru ter nji hov do pri nos Pre gled ni ca 2: Pris pe vek KKI k ste brom traj nost ne ga raz vo ja. eko nom ski ste ber okolj ski ste ber so cial ni ste ber pri hod ki, do da na vred nost, ino va tiv ne rešitve na rav ni so cial na vključenost do biček zmanjševa nja vno sov (in pu tov), upo ra ba al ter na tiv nih vi rov od pi ra nje de lov nih mest, ino va tiv ne rešitve iz del kov do bro počutje za po sle nost in sto ri tev ino va tiv nost, inova ci je zmanjševa nje okolj ske ga vpli va es tet ski užitki, sreča, za do voljs tvo v ce lot nem živ ljenj skem ci klu in dru gi psi ho loški učinki proi zvo dov 3 Me to do lo gi ja Pri mer ja va KKI v Ljub lja ni in Ma ri bo ru, dveh naj večjih slo ven skih me stih, te me lji na po drob nih po dat kih pod jet ja Prva bo ni tet na agen ci ja (2016) in nje ne baze po dat kov»e-bo ni te te«. Težava, ki na - sta ne pri ana li zi KKI je, da jih ni mo goče naj ti samo v eni de jav no sti. Po sle dično ob sta ja jo raz lični pri sto pi za opre de li tev do ločenih in du strij kot kreativ nih in kul tur nih, nji hov ob seg pa je dru gačen. Zato so bile raz vi te raz lične me to do lo gi je in mo de li, ki vključuje jo raz lične de jav no sti KKI, kot so mo del DCM, mo del sim bol nih be se dil, mo del kon cen tričnih kro gov in kla si fi ka ci ja UNCTAD. Za na me ne naše študi - je smo upo ra bi li mo del kon cen tričnih kro gov, kot je pri ka za no na sli ki 1. Mo del kon cen tričnih kro gov te me lji na pred po stav ki, da je os nov na značil nost kulturne in du stri - je nji ho va kul tur na vred nost (Throsby 2001), pred stav lja pa tudi ok vir za ana li zo us tvar jal nih in du strij 4. krog Povezane industrije: Oglaševanje, arhitektura, oblačila / moda / oblikovanje 3. krog Širšekulturneindustrije: Tiskanje / založništvo, radio / TV, snemanje zvoka 2. krog Druge ključne kreativne industrije: Muzeji, knjižnice, fotografske storitve, filmska produkcija, storitve za umetnost 1. krog Osnovne kreativne umetnosti: Uprizoritvene umetnosti, likovna umetnost, literatura Sli ka 1: Mo del kon cen tričnih kro gov (pri re je no po: Thorsby 2010, 27). 113

115 Bar ba ra Bra dač Hoj nik Pre gled ni ca 3: Ak tiv no sti KKI, ki so vključene v mo del kon cen tričnih kro gov v skla du z NACE klasifika ci jo (KEA 2006; Throsby 2010; Re ber nik in so de lav ci 2012; SURS 2016a). krog vse bi na kro ga NACE kla si fi ka ci ja prvi krog: os nov ne upri zo ri tve ne umet no sti, R90.01 umet niško upri zar ja nje krea tiv ne umet no sti likovna umet nost, R90.02 sprem lja joče de jav no sti za umet niško upri zar ja nje li te ra tu ra R90.03 umet niško us tvar ja nje R90.04 obra to va nje ob jek tov za kul tur ne pri re di tve G47.61 tr go vi na na drob no v spe cia li zi ra nih pro da jalnah s knji ga mi dru gi krog: dru ge ključne mu ze ji, knjižnice, J59.11 pro duk ci ja fil mov, vi deo fil mov, te le vi zij skih od daj krea tiv ne in du stri je fo to graf ske sto ri tve, J59.12 post pro duk cij ske de jav no sti pri iz de la vi fil mov, film ska pro duk ci ja, vi deo fil mov, te le vi zij skih od daj sto ri tve za umet nost J59.13 di stri bu ci ja fil mov, vi deo fil mov, te le vi zij skih od daj J59.14 ki ne ma to graf ska de jav nost M74.20 fo to graf ska de jav nost R91.01 de jav nost knjižnic in ar hi vov R91.02 de jav nost mu ze jev tret ji krog: širše kul tur ne ti ska nje / za ložništvo, C18.20 raz množeva nje po sne tih no sil cev za pi sa in dustrije ra dio / TV, sne ma nje J58.11 iz da ja nje knjig zvo ka J58.13 iz da ja nje časo pi sov J58.14 iz da ja nje re vij in dru ge pe rio di ke J58.19 dru go za ložništvo J58.21 iz da ja nje računal niških iger J58.29 dru go iz da ja nje pro gram ja J59.20 sne ma nje in iz da ja nje zvočnih za pi sov in mu zi ka lij J62.01 računal niško pro gra mi ra nje J62.02 sve to va nje o računal niških na pra vah in pro gra mih J63.91 de jav nost ti skov nih agen cij J60.10 ra dij ska de jav nost J60.20 te le vizij ska de jav nost R91.03 vars tvo kul tur ne de diščine četr ti krog: s KKI og laševa nje, ar hi tek tu ra, C14.11 proi zvod nja us nje nih ob lačil po ve za ne in du stri je ob lačila / moda / C14.14 proi zvod nja spod nje ga pe ri la ob li ko va nje C14.19 proi zvod nja dru gih ob lačil, pokri val ter do dat kov C14.20 proi zvod nja krz ne nih iz del kov C14.31 proi zvod nja no ga vic C14.39 proi zvod nja dru gih ple te nih in kvačka nih ob lačil C15.12 proi zvod nja po to val ne ga lan te ri je, sed lar skih in jer me nar skih iz del kov C15.20 proi zvod nja obu tve M71.11 ar hitek tur na in ur ba ni stična de jav nost M74.10 ob li ko va nje, aranžers tvo, de ko ra ters tvo M73.11 de jav nost og laševal skih agen cij M73.12 po sre do va nje og laševal ske ga pro sto ra 114

116 Pri mer ja va krea tiv nih in kul tur nih in du strij v Ljub lja ni in Ma ri bo ru ter nji hov do pri nos v Evrop ski uni ji. Mo del se stav lja več kon cen tričnih kro gov, pri čemer os nov ni osred nji krog pred stav - lja ključne krea tiv ne umet no sti v obliki zvo ka, be se di la in slik. Te ključne us tvar jal ne umet no sti vpli va jo na in du stri jo v preo sta lih kro gih mo de la. Dru gi krog pred stav lja dru ge ključne krea tiv ne in du stri je, med ka te ri mi so mu ze ji in knjižnice, fo to graf ske sto ri tve in film ska pro duk ci ja. Tret ji krog vključuje širšo kul tur no in du stri jo, med dru gim tisk in iz da ja nje, ra dij sko in te le vi zij sko ter zvočno sne ma nje. Četr ti krog je se stav ljen iz in du strij, po ve za nih s prejšnji mi tre mi, in vključuje og laševa nje, ar hi tek turo, ob lačila, modo, ob likova nje in dru ge po dob ne in du stri je. Mo del vključuje 15 sku pin de jav no sti, ki so raz vrščene v štiri pri ka za ne kon cen trične kro ge in vključuje jo 38 de jav no sti, raz čle nje nih po kla si fi - ka ci ji NACE, kot je pri ka za no v pre gled ni ci 3. V em pi ričnem delu član ka ana li zi ra mo in du stri je, ome nje ne v pre gled ni ci 3, z na me nom, da bi primer - ja li KKI v Ljub lja ni in Ma ri bo ru gle de nji ho ve ga šte vi la, za po sle no sti in pri hod kov. Po pu la ci jo pred stav lja jo vsi ak tiv ni po slov ni sub jek ti (Prva bo ni tet na agen ci ja 2016) v vseh gos po dar skih pa no gah ( v Slo - ve ni ji, v Ljub lja ni in v Ma ri bo ru). Med nji mi ne le pod jet ja ( v Slo ve ni ji, v Ljub lja ni in 4900 v Ma ri bo ru) in sa mo za po sle ni ( v Slo ve ni ji, v Ljub lja ni in 4476 v Ma - ri bo ru), tem več tudi za dru ge (449 v Slo ve ni ji, 57 v Ljub lja ni in 42 v Ma ri bo ru), klu bi/združenja ( v Slo ve ni ji, 3749 v Ljub lja ni in 1261 v Ma ri bo ru), re gi stri ra ne fi zične ose be, ki oprav lja jo de jav nost ( v Slo ve ni ji, 2457 v Ljub lja ni in 485 v Ma ri bo ru), prav ne ose be jav ne ga pra va (2805 v Slo ve ni ji, 370 v Ljub - lja ni in 113 v Ma ri bo ru) in dru ge prav ne ose be za seb ne ga pra va (7746 v Slo ve ni ji, 2477 v Ljub lja ni in 529 v Ma ri bo ru). 4 Em pi rični re zul ta ti Po raz de li tev po sa mez nih in du strij na iz bra nem geo graf skem ob močju kaže na nji ho vo raz voj no ra ven, po ten cial in vpliv pre vla du jočih po slov nih sub jek tov. Le vpo gled v vpliv in pris pe vek po sa mez - ne in du stri je k skup ni gos po dar ski de jav no sti lah ko oce ni njen splošni učinek. Zato na dalj nja ana li za omo goča vpo gled v KKI na rav ni me sta. Pre gled ni ca 4 pri ka zu je re zul ta te pri mer ja ve po slov nih sub - jek tov KKI v Ljub lja ni in Ma ri bo ru. Ti dve me sti sta edi ni me sti z več kot pre bi val ci v Slo ve ni ji (Ljub lja na in Ma ri bor v letu 2015) (SURS 2016b). Raz li ke med obe ma opa zo va ni ma me sto ma, Ljub lja no in Ma ri bo rom, so pre cejšnje, kot pri ka zu - je pre gled ni ca 4. V Ljub lja ni je vseh ak tiv nih po slov nih sub jek tov 6581, v Ma ri bo ru pa je le Še večja raz li ka je v šte vi lu za po sle nih, kjer je v Ljub lja ni za po sle nih oseb, v Ma ri bo ru pa le 1376 oseb (brez upošte va nja sa mo za po sle nih). Pod jet ja v KKI to rej za po slu je jo 0,52 ose be na družbo v Ljub lja ni in 1,29 v Ma ri bo ru. Tudi pri mer ja va pri hod kov kaže po dob ne re zul ta te, saj je skup ni pri - ho dek na po slov ni sub jekt v Ljub lja ni evrov in v Mariboru evrov. Pre gled ni ca 5 pred stav lja re zul ta te ana li ze ob se ga KKI kot de leža ce lot ne ga gos po dars tva. KKI v Ljub - lja ni pred stav lja jo 14,3% vseh ak tiv nih po slov nih sub jek tov v Ljub lja ni, v Ma ri bo ru pa le 9%. Kon ku ren ca KKI v Ljub lja ni se kaže tudi na na cio nal ni rav ni, kjer KKI v Ljub lja ni pred stav lja jo 3,2 %, v Ma ri bo ru pa le 0,5 % vseh ak tiv nih po slov nih sub jek tov v Slo ve ni ji. Po drob nejša ana li za KKI po me to do lo gi ji kon cen tričnih kro gov iz sli ke 1 je pri ka za na na sli ki 2. Pri mer ja va os nov nih krea tiv nih umet no sti (1. krog) in dru gih ključnih krea tiv nih in dustrij (2. krog) med Ljub lja no in Ma ri bo ru kaže, da sku paj pred stav lja jo 40,8 % vseh KKI v Ljub lja ni in le 36,1 % v Ma - ri bo ru. Po dru gi stra ni pa so v Ma ri bo ru (33,9 %) bolj pri sot ne širše kul tur ne in du stri je (3. krog) kot v Ljub lja ni (29,2 %). Ven dar so s KKI po ve za ne in du stri je (4. krog) ena ko pri sot ne v obeh me stih (30 %). Za ni mi vo je, da v dru gem kon cen tričnem kro gu ob sta ja vr zel po slov nih sub jek tov v obeh me stih. Še po drob nejša ana li za po vr sti vključene ga po slov ne ga sub jek ta je pri ka za na v pre gled ni ci 6, ki pri ka zu je re zul ta te po sa mez nih vrst po slov nih sub jek tov iz mo de la kon cen tričnih kro gov v Ljub lja ni in Ma ri bo ru. V os nov nih krea tiv nih umet no stih pre vla du je jo re gi stri ra ne fi zične ose be, ki oprav lja jo po slov no de jav nost (53,2 % v Ljub lja ni in 44,4 % v Ma ri bo ru) ter klu bi (29,9 % v Ljub lja ni in 35,4 % 115

117 Bar ba ra Bra dač Hoj nik Pre gled ni ca 4: Os nov ne značil no sti po slov nih sub jek tov v CCI v Ljub lja ni in Ma ri bo ru leta 2015; * brez sa mo za po sle nih in re gi stri ra nih fi zičnih oseb, ki oprav lja jo de jav nost; ** brez po dat kov o re gi stri ra nih fi zičnih ose bah, ki oprav lja jo de jav nost. prvi krog: drugi krog: tretji krog: četrti krog: skupaj KKI osnovne kreativne druge ključne širše kulturne s KKI povezane umetnosti kreativne industrije industrije industrije Ljubljana Maribor Ljubljana Maribor Ljubljana Maribor Ljubljana Maribor Ljubljana Maribor vsi aktivni poslovni subjekti 2015 število zaposlenih* število zaposlenih / 0,80 1,34 2,08 3,28 4,31 1,36 0,68 0,63 0,52 1,29 poslovni subjekt* skupni prihodki v 1000 ** skupni prihodki / poslovni subjekt v ** 116

118 Pri mer ja va krea tiv nih in kul tur nih in du strij v Ljub lja ni in Ma ri bo ru ter nji hov do pri nos Pre gled ni ca 5: Od sto tek KKI kot de lež vseh po slov nih sub jek tov na rav ni me sta in na na cio nal ni rav ni. odstotek KKI vsi poslovni subjekti v 2015 % KKI v Ljubljani kot delež vseh poslovnih subjektov v Ljubljani 14,3 % % KKI v Mariboru kot delež vseh poslovnih subjektov v Mariboru 9,0 % % KKI v Ljubljani kot delež vseh poslovnih subjektov v Sloveniji 3,2 % % KKI v Mariboru kot delež vseh poslovnih subjektov v Sloveniji 0,5 % 40 % 35 % 30 % 31 % 28 % 29 % 34 % 30 % 30 % 25 % 20 % 15 % 10 % 5 % 10 % 8 % 0 % Ljubljana Maribor Ljubljana Maribor Ljubljana Maribor Ljubljana Maribor 1. krog 2. krog 3. krog 4. krog Sli ka 2: De lež vseh po slov nih sub jek tov po po sa mez nih kon centričnih kro gih v Ljub lja ni in Ma ri bo ru. v Maribo ru), ki sku paj pred stav lja jo več kot tri četr ti ne vseh pos lov nih sub jek tov v obeh me stih. To je po sle di ca na ra ve us tvar jal nih umet no sti, ki te me lji na izražanju po sa mez ni kov, nji ho vi us tvar jal no sti in ino va tiv no sti, re zul ta ti pa te me lji jo na delu po sa mez ni kov. Po sle dično je pri sot nih manj pod je tij (5,6 % v Ljub lja ni in 6,7 % v Ma ri bo ru), za drug, sa mo za po sle nih in dru gih po slov nih sub jek tov (sku paj 11,4 % v Ljub lja ni in 13,5% v Ma ri bo ru). Ven dar pa že v 2. kon cen tričnem kro gu vi di mo ja sen pre mik k klubom / združen jem, ki pre vla du je jo (57,8 % v Ljub lja ni in 60,9 % v Ma ri bo ru). Pod jet ja prav tako pred stav ljajo po mem ben del dru gih ključnih krea tiv nih in du strij (27,3 % v Ljub lja ni in 21,8 % v Ma ri bo ru). Re gistri - ra ne fi zične ose be, ki oprav lja jo de jav nost, v tem dru gem kro gu upa de jo v Ljub lja ni za 4 %, v Ma ri bo ru pa 3,4 %. Za ni mi va je ugo to vi tev, da tu kaj ni pri sot nih ve li ko sa mo za po sle nih, hkra ti pa tudi za dru ge in dru ge vr ste po slov nih sub jek tov pred stav lja jo manjši de lež. V širših kul tur nih in du stri jah (3. krog) in s KKI po ve za nih in du stri jah (4. krog) pre vla du je jo klu bi in pod jet ja. Obe ob li ki sku paj pred stav lja - ta 95,1% v Ljub lja ni in 94,2% v Ma ri bo ru v 3. kro gu ter v 4. kro gu 85,7% v Ljub lja ni in 95,4% v Ma ri bo ru). Ana li za vseh kro gov sku paj po vr sti po slov ne ga sub jek ta zmanjšuje si cer ve li ke raz li ke med po samez - ni mi kro gi, kot je raz vid no iz zad njih dveh stolp cev v pre gled ni ci 6. V Ljub lja ni večino po slov nih sub jek tov pred stav lja jo klu bi ozi ro ma združenja (38,4 %), sle di jo pa pod jet ja (34,4 %) in re gi stri ra ne fi zične osebe, ki oprav lja jo de jav nost (21,1 %). Vse dru ge vr ste po slov nih sub jek tov pred stav lja jo le ne kaj od stot kov. Po dob no kot v Ljub lja ni tudi v Ma ri bo ru večino po slov nih sub jek tov pred stav lja jo klu bi (45,7 %), sle - di jo jim pod jet ja (33,3 %) in re gi stri ra ne fi zične ose be, ki oprav lja jo de jav nost (14 %). 117

119 Bar ba ra Bra dač Hoj nik Pre gled ni ca 6: De lež po sa mez nih vrst po slov nih sub jek tov gle de na kon cen trične kro ge v KKI v Ljub lja ni in Ma ri bo ru (v %). prvi krog: drugi krog: tretji krog: četrti krog: skupaj KKI osnovne kreativne druge ključne širše kulturne s KKI povezane umetnosti kreativne industrije industrije industrije Ljubljana Maribor Ljubljana Maribor Ljubljana Maribor Ljubljana Maribor Ljubljana Maribor podjetja 5,6 6,7 27,3 21,8 56,5 48,5 44,9 44,1 34,4 33,3 samozaposleni 0, ,1 0,6 0,1 0,3 0,1 0,3 zadruge 3,6 5,7 0,2 1, ,1 1,7 klubi / združenja 29,9 35,4 57,8 60,9 38,6 45,7 40,8 51,3 38,4 45,7 registrirane fizične osebe, 53,2 44,4 4,0 3,4 0,5 0,0 13,6 4,4 21,1 14,0 ki opravljajo dejavnost pravne osebe 0,6 1,7 2,8 6,9 0,2 0, ,5 1,1 javnega prava druge pravne osebe 7,1 6,1 7,9 5,7 4,2 5,0 0,7 0 4,4 3,8 zasebnega prava vsi poslovni subjekti skupaj 118

120 Pri mer ja va krea tiv nih in kul tur nih in du strij v Ljub lja ni in Ma ri bo ru ter nji hov do pri nos Po leg sta tične ana li ze po slov nih sub jek tov v KKI je po memb no tudi preučiti di na mičen vi dik, ki ga lah ko preučuje mo z us ta nav lja njem in za pi ra njem pod je tij. V pre gled ni ci 7 so pri ka za ni po dat ki o novo us ta nov lje nih po slov nih sub jek tih in o za prt ju le-teh v letu V Slo ve ni ji je bilo v vseh gos po dar - skih pa no gah no vou sta nov lje nih po slov nih sub jek tov. V KKI je bilo no vou sta nov lje nih 3,7 % od vseh no vou sta nov lje nih po slov nih sub jek tov v Slo ve ni ji in 32,3 % v Ljub lja ni. V Ma ri bo ru je bilo manj no vou sta nov lje nih po slov nih sub jek tov, le 0,6 % vseh v Slo ve ni ji in 5,1 % vseh v KKI. Na da lje po - dat ki kažejo še, da tudi pri us ta nav lja nju pod je tij ob sta ja vr zel v dru gem kro gu med dru gi mi ključnimi krea tiv ni mi in du stri ja mi. Pre gled ni ca 7: Šte vi lo no vou sta nov lje nih po slov nih sub jek tov in pre ne hanj po slo va nja v KKI v kon cen trični šte vi lo novo us ta nov lje nih po slov nih šte vi lo pre ne hanj po slo va nja po slov nih kro gi sub jek tov v KKI v 2015 sub jek tov v KKI v 2015 Slo ve ni ja Ljub lja na Ma ri bor Slo ve ni ja Ljub lja na Ma ri bor 1. krog krog krog krog Sku paj Hkra ti je v Slo ve ni ji v letu 2015 pre ne ha lo po slo va ti po slov nih sub jek tov v vseh in du strij - skih pa no gah, od tega 8,7 % v KKI. Ven dar pa je v Ljub ljani pre ne ha lo po slo va ti 2,7 % vseh po slov nih sub jek tov, 30,9 % pa jih je bilo v KKI. V Ma ri bo ru je pre ne ha lo po slo va ti 0,7 % vseh po slov nih sub jek - tov, 7,7% pa jih je bilo v KKI. Lah ko skle pa mo, da je di na mi ka po slo va nja pre cej vi so ka, kar kaže na po tre be po pod po ri teh de jav no sti, da bodo zmožne traj nost no po slo va ti in dol go ročno us pešno po slo va ti. 5 Sklep V pris pev ku smo pri mer ja li os nov ne značil no sti us tvar jal nih in kul turnih in du strij med dve ma naj - večjima me sto ma v Slo ve ni ji, kjer smo žele li pri do bi ti vpo gled v pris pe vek KKI k ce lot ni gos po dar ski ak tiv no sti. Pris pe vek pri mer ja ak tiv no sti v KKI v dveh naj večjih me stih v Slo ve ni ji, in si cer v Ljub lja - ni in Ma ri bo ru. Ker sta to hkra ti občini z več kot pre bi val ci, ju je mo goče opa zo va ti kot di na mični ur ba ni sre dišči, ki omo gočata sa mo stoj nost v pro stem us tvar jal nem izra zu, višjo stop njo to le ran ce in višjo stop njo spre jem lji vo sti in od pr to sti za raz lične vr ste ustvar jal ne ga in kul tur ne ga izražanja. Na dru - gi stra ni me sta za go tav lja jo več po ten cial nih strank na kon cen tri ra nem me stu v pri mer ja vi s po dežel jem. Prav zato je tre ba spod bu ja ti raz voj mest, saj le-ta pris pe va jo k atrak tiv no sti po sa mez ne lo ka ci je za prebivals tvo. To se ja sno kaže v ana li zi pre se lje va nja pre bi vals tva, pred vsem na me dre gio nal ni rav ni. Osred nje slo ven ska re gi ja, ka te re sre dišče je Ljub lja na, vr sto let be leži skup ni pri rast pre bi vals tva, med - tem ko Po drav ska re gi ja s sre diščem v Ma ri bo ru beleži pre cejšnja mi gra cij ska ni ha nja šte vi la pre bi vals tva (Bevc in Uršič 2007), v zad njih le tih pa pre cejšnje od se lje va nje. Ob tem ne ka te re dru ge ra zi ska ve (na pri mer Ko zi na 2013) kažejo, da se spre mi nja tudi po klic na se sta va v po sa mez nih re gi jah, kjer ustvarjal - ni po kli ci pre vla du je jo v za hod ni Slo ve ni ji s pre vla do v Osred nji Slo ve ni ji, med tem ko v po drav ski re gi ji pre vla du je jo kme tij ski po kli ci. Tudi to vrst ni re zul ta ti kažejo na po ten cial raz vo ja KKI v ur ba nih središčih, ki ga Ljub lja na že iz ko rišča, v Ma ri bo ru pa je to vr sten po ten cial še neiz ko riščen. Iz na ve de nih značil - no sti mest je smi sel no ana li zi ra ti KKI v teh me stih in jih pri mer ja ti, da ugo to vi mo, ali igra jo pomemb no 119

121 Bar ba ra Bra dač Hoj nik vlo go v živ lje nju me sta, gos po dar ski de jav no sti in traj nost nem raz vo ju. Da bi to ugo to vi li, je bila oprav - lje na ana li za KKI in nji ho vih značil no sti na rav ni mest. Re zul ta ti kažejo, da je v Ljub lja ni de lež KKI bis tve no višji kot v Ma ri bo ru. KKI na mreč pred stav - lja jo 14,3 % vseh po slov nih sub jek tov v Ljub lja ni in 3,2 % vseh v Slove ni ji. Kljub temu KKI v Ma ri bo ru pred stav lja jo 9 % vseh po slov nih sub jek tov v Ma ri bo ru in 0,5 % vseh v Slo ve ni ji. Zato ugo tav lja mo, da je ob seg KKI v Ljub lja ni pre cej višji kot v Ma ri bo ru, po sle dično pa tudi nji hov gos po dar ski pris pe vek v Ljub lja ni večji kot v Ma ri bo ru. Po slov ni sub jek ti v KKI v Ljub lja ni za po slu je jo pov prečno 0,52 oseb (brez sa mo za po sle nih), v Ma ri bo ru pa v pov prečju 1,29 oseb. Ven dar pa je naj večja raz li ka v pri hod - kih KKI na po slov ni sub jekt, ki so v Ljub lja ni v KKI več kot dva krat višji kot v Ma ri bo ru. Po drob na ana li za raz ličnih vrst po slov nih sub jek tov v KKI po mo de lu kon cen tričnih kro gov je po ka za la, da v os - nov nih krea tiv nih umet no stih pre vla du je jo po sa mez ni ki (na pri mer igral ci, glas be ni ki, pev ci, no vi nar ji in dru gi neod vi sni po kli ci), ki de lu je jo kot fi zične ose be, ki oprav lja jo de jav nost, v dru gih širših kul - tur nih in du stri jah pa so sko raj od sot ni. Krea tiv ne in kul tur ne de jav no sti so po go sto or ga ni zi ra ne v klu bih ozi ro ma združen jih in pred stav lja jo 38 % vseh po slovnih sub jek tov KKI v Ljub lja ni in 46 % v Ma ri bo - ru. Po dru gi stra ni pa v širših kul tur nih in du stri jah in s KKI po ve za nih in du stri jah pod jet ja pred stav lja jo tret ji no vseh po slov nih sub jek tov. Za ni mi va je ugo to vi tev, da je v KKI zelo maj hen del sa mo za poslenih. Po leg tega opažamo, da je v obeh me stih le malo po slov nih sub jek tov v dru gih ključnih krea tiv nih in - du stri jah (2. krog), manj kot 10 %, med tem ko so v dru gih treh kro gih ena ko mer no po raz de lje ni. Obe preučeva ni me sti ak tiv no pod pi ra ta us tvar jal ne in kul tur ne de jav no sti, po sa mez ni ke in pa no - ge, ki se kažejo sko zi krat ko ročne in dol go ročne de jav no sti in pro jek te (na pri mer pre stol ni ca kul tu re, ze le no me sto, us tvar jal no me sto kul tu re ). Ven dar pa je mo goče ja sno ugo to vi ti, da so kul tur ne in us tvar jalne in du stri je v Ljub lja ni bolj in ten ziv no pri sot ne in bo lje raz vi te kot v Ma ri bo ru. Kar za de va KKI ter nji hov vpliv na traj nost ni raz voj, bi mo ra li obe me sti pod pi ra ti vse tri ste bre. Z eko nom skih vi di kov je tre ba pod pre ti kul tur ne in us tvar jal ne in du strije, da bi jim omo gočili raz voj, ino va ci je in rast, kar us tvar ja več de lov nih mest. Po leg tega je tre ba pod pre ti male, ino va tiv ne in neod vi sne pod jet ni ke v KKI. Po sa mez ni ki v KKI po tre bu je jo us trez ne izo braževal ne možno sti, tre ba jih je mo ti vi ra ti, da ostane - jo in raz vi ja jo svo jo us tvar jal nost v do mačem pro sto ru. Vlo ga mest kot pod por nih oko lij in us tvar jal cev po li ti ke je raz vi ti pri mer ne živ ljenj ske raz me re v me stih, ki bodo po sa mez ni kom omo gočili, da izra - zi jo svoj us tvar jal ni po ten cial, ima jo možno sti pove zo va nja z raz ličnimi ak ter ji ozi ro ma zain te re si ra ni mi de ležniki KKI ter z dru gi mi in du stri ja mi ter raz vi ja jo od pr to in strp no kul tu ro me sta. Takšni ukre pi ima jo lah ko raz lične širše vpli ve, vključno z pri vab lja njem tu jih na ložb, us tvar ja njem oko lja tole ran ce in po večanja za po sle no sti, ra sti re gio nal ne ga BDP in dru go. 6 Viri in li te ra tu ra Acs, Z., Zeg ye si, M. 2009: Crea ti vity and in du strial ci ties: A case study of Bal ti mo re. En tre pre neurs - hip & Re gio nal De ve lop ment Lon don. Ben nie, F., Sher win, C. 2010: The crea ti ve in du stries su stai na bi lity bea con pro ject, fi nal re port. Medmrežje: rum fort he fu tu re.org/si tes/de fault/fi les/pro ject/down loads/ crea ti vein du stries su stai na bi lity bea con pro ject.pdf ( ). Bevc, M., Uršič, S. 2007: Ka pital zna nja v Slo ve ni ji po re gi jah sin tez na oce na sta nja in tren dov. Ve li - ki raz voj ni pro jek ti in sklad ni re gio nal ni raz voj, Re gio nal ni raz voj 1. Ljub lja na. Bo ström, M. 2012: A mis sing pil lar? Chal len ges in theo ri zing and prac ti cing so cial su stai na bi lity: in - tro duc tion to the spe cial is sue. Su stai na bi lity: Scien ce, Prac ti ce, & Po licy 8-1. Dahl, A. L. 2012: Ac hie ve ments and gaps in in di ca tors for su stai na bi lity. Eco lo gi cal In di ca tors 17. DCMS [D epart ment for Cul tu re Me dia and Sport] 2009: Crea ti ve In du stries Eco no mic Es ti ma tes Statistical Bul le tin. Med mrežje: attachment_data/file/77647/creative_industries_economic_estimates_jan_09.pdf ( ). 120

122 Pri mer ja va krea tiv nih in kul tur nih in du strij v Ljub lja ni in Ma ri bo ru ter nji hov do pri nos Deis bury E. S., Basu, S. R. 2010: The crea ti ve eco nomy leading tra de and in no va tion. Uni ted Na tions Con fe ren ce on tra de and de ve lop ment. Med mrežje: ce.org/ceci/ppt_pre sen ta tions/ 2010/ic/basu.pdf ( ). El king ton, J. 1994: To wards the su stai nab le cor po ra tion: win-win-win bu si ness stra te gies for su stai nable de ve lop ment. Ca li for nian Ma na ge ment Re view Oa kland. Eu ro pean Com mis sion Un loc king the po ten tial of cul tu ral and crea ti ve in du stries. Green pa per. Med mrežje: ro pa.eu/cul tu re/our-po licy-de ve lop ment/doc/green Pa per_creative_ in du stries_en.pdf ( ). Flo ri da, R. 2002: The Rise of the Crea ti ve Class: And How It s Trans for ming Work, Lei su re and Everyday Life. New York. Flo ri da, R., Mel lan der, C., King, K. 2015: Glo bal Crea ti vity In dex Mar tin Pros pe rity In sti tu te. Medmrežje: tin pros pe rity.org/me dia/glo bal-crea ti vity-in dex-2015.pdf ( ). Godsc halk, D. R. 2004: Land Use Plan ning Chal len ges: Co ping with Conf licts in Vi sion of Su stai nable De ve lop ment and Li vab le Com mu ni ties. Jour nal of the Ame ri cal Plan ning As so cia tion Chicago. Hart ley, J., Ja son Potts, J., Mac Do nald, T. 2012: (C2I)2=CCI-CCI: The CCI Crea ti ve City In dex Med mrežje: tes/de fault/fi les/cci%20crea ti ve%20city%20in dex%202012% 20Fi nal%20re port.pdf ( ) Haw kes, J. 2001: The Fourth Pil lar of Su stai na bi lity: Cul tu re s Es sen tial Role in Pub lic Plan ning. Melbourne. HKU The en tre pre neu rial di men sion of the cul tu ral and crea ti ve in du stries. Med mrežje: ro pa.eu/cul tu re/do cu ments/edc ci_report.pdf ( ). How kins, J. 2001: The Crea ti ve Eco nomy: How Peo ple Make Mo ney From Ideas. Lon don. KEA The eco nomy of cul tu re in Eu ro pe. Med mrežje: net.eu/eco cul tu re/study new.pdf ( ). Ko zi na, J. 2013: Po klic na se sta va sloven skih re gij. Nove raz voj ne pers pek ti ve, Re gio nal ni raz voj 4. Ljubljana. Lan dry, C. 2000: The Crea ti ve City: A Tool kit for Ur ban In no va tors. Lon don. Lan dry, C. 2012: The Crea ti ve City: A Tool kit for Ur ban In no va tors. 2. izd. Lon don. Lit tig, B., Griessler, E. 2005: So cial su stai na bi lity: a catch word bet ween po li ti cal prag ma tism and social theory. In ter na tio nal Jour nal of Su stai nab le De ve lop ment 8-1/2. Ol ney. Mar let, G. A., van Woer kens, C. 2004: Skills and Crea ti vity in a Cross-sec tion of Dutch Ci ties. Dis cussion Pa per Se ries / Tjal ling C. Koop mans Re search In sti tu te Utrecht. Mil ne, M., Gray, R. 2013: W(h)it her Eco logy? The Tri ple Bot tom Line, The Glo bal Re por ting Ini tiative, and Cor po ra te Su stai na bi lity Re por ting. Jour nal of Bu si ness Et hics Dor drecht. Murphy, K. 2012: The so cial pil lar of su stai nab le de ve lop ment: a li te ra tu re re view and fra me work for po licy analy sis. Su stai na bi lity: Scien ce, Prac ti ce, & Po licy 8-1. O Con nor, J. 2007: The cul tu ral and crea ti ve in du stries: a re view of the lite ra tu re. Lon don. Pe tri ko va, K., Va no va, A., Bor se ko va, K. 2015: The role of crea ti ve eco nomy in Slo vak Re pub lic. AI & So - ciety Lon don. Prva bo ni tet na agen ci ja E-bo ni te te da ta ba se. Med mrežje: ni te te.si/de fault.aspx ( ) Reber nik, M., Širec, K., To minc, P., Močnik, D., Bra dač Hoj nik, B., Ko rez-vide, R., Štru kelj, T., Haupt - man, L. 2012: Raz voj ni po ten cia li slo ven ske ga pod jet ništva: slo ven ski pod jet niški ob ser va to rij 2011/12. Ma ri bor. Seg hez zo, L. 2009: The five di men sions of su stai na bi lity. En vi ron men tal Po li tics Bath. SURS 2016a. SKD 2008 Stan dard na kla si fi ka ci ja de jav no sti Med mrežje: je/ pre gled ni ca.aspx?cvn=5531 ( ). SURS 2016b. Slo ven ske sta ti stične re gi je in občine v šte vil kah. Med mrežje: ci ne ( ). Throsby, C. D. 2001: Eco no mics and Cul tu re. Cam brid ge. Throsby, C. D. 2010: The Eco no mics of Cul tu ral Po licy. Cam brid ge. 121

123 Bar ba ra Bra dač Hoj nik UNCTAD Crea ti ve Eco nomy Re port Med mrežje: tad.org/templa tes/ Web Flyer.asp?int Item ID=5763&lang=1 ( ). UNESCO Crea ti ve Ci ties Net work Ljub lja na: about the crea ti ve city. Med mrežje: co.org/ crea ti ve-ci ties/ljub lja na ( ). Uni ted Na tions/undp/unesco Crea ti ve eco nomy report: wi de ning lo cal de ve lop ment path - ways. Med mrežje: co.org/cul tu re/pdf/crea ti ve-eco nomy-re port-2013.pdf ( ). Uršič, M. 2016: Cha rac te ri stics of spa tial di stri bu tion of crea ti ve in du stries in Ljub lja na and the Ljubjana re gion. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca Ljub lja na. van der Pol, H. 2013: Key role of cul tu ral and crea ti ve in du stries in the eco nomy. Med mrežje: fo rum06/ pdf ( ). Vanc lay, F. 2004: The Tri ple Bot tom Line and Im pact Asses sment: How do TBL, EIA, SIA, SEA and EMS re la te to each ot her? Jour nal of En vi ron men tal As ses sment Po licy & Ma na ge ment 6-3. World Com mis sion on En vi ron ment and De ve lop ment Med mrežje: cu ments.net/ our-com mon-fu tu re.pdf ( ). 122

124 KAZALNIKI ZA SPREMLJANJE TRAJNOSTNEGA RAZVOJA KRAŠKIH ObMOČIJ mag.danielaribeiro,dr.matijazorn Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka, Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umetnosti Novi trg 2, 1000 Ljub lja na da nie la.ri bei ma ti dr.andražčarni Bio loški inšti tut Jo va na Hadžija, Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet nosti Novi trg 2, 1000 Ljub lja na UDK: 913: Prostor, regija, razvoj, , Ljubljana 2017 IZVLEČEK Kazalnikizaspremljanjetrajnostnegarazvojakraškihobmočij Kraška ob močja so z vi di ka traj no sti ko rist na, saj nu di jo eko si stem ske sto ri tve, so vir pit ne vode in lo kalnih grad be nih ma te ria lov. Traj nost kraških ob močij s svo jim de lovan jem ogroža člo vek. Re gio nal ni raz voj kraških ob močij je zato tre ba pri la go di ti nji ho vim po seb no stim in upošte va ti nji ho vo ran lji vost. Ra zi ska ve o traj nost nem raz vo ju kraških ob močij so red ke in se v glav nem do ti ka jo okolj ske de gra da ci je brez osre do točanja na po ten cial teh ob močij. Po gla vit ni cilj pris pev ka je pred sta vi ti po seb ne ka zal ni ke traj nost ne ga raz vo ja za kraška ob močja, ki jih je mo goče upo ra bi ti za sprem lja nje re gio nal ne ga traj nost ne ga raz vo ja. Ka zal ni ki še niso bili upo rab lje ni v prak si, zato pred stav lja zgolj teo ret ski ok vir. KLJUČNE BESEDE kras, traj nost ni raz voj, ka zal ni ki traj nost ne ga raz vo ja, Slo ve ni ja ABSTRACT Indicatorstomonitorsustainabledevelopmentofkarstareas Karst lands ca pes suit su stai na bi lity in va ri ous ways: pro vi ding ecosy stem ser vi ces, pro vi ding drin king water and lo cal buil ding ma te rials. Ho we ver, the su stai na bi lity of karst systems is threa te ned by hu man ac ti vi ties. The re gio nal de ve lop ment in karst areas should the re fo re be adap ted to its spe ci fi ci ties and ta king into ac count its vul ne ra bi lity. Stu dies on su stai nab le de ve lop ment of karst areas are rare, and mainly ad dress en vi ron men tal de gra da tion mostly omit ting the de ve lop ment po ten tial of the se areas. The main aim of this pa per is to pro po se a set of su stai nab le de ve lop ment in di ca tors, tit led karst spe ci fic, which should be used for the mo ni to ring of su stai nab le re gio nal de ve lop ment of karst areas. This set of in di ca tors was not yet ap plied, thus ap pear here as a theo re ti cal fra me work. KEY WORDS karst, su stai nable de ve lop ment, su stai nab le de ve lop ment in di ca tors, Slo ve nia 123

125 Da nie la Ri bei ro, Ma ti ja Zorn, An draž Čarni 1 Uvod V ko likor želi mo ra zu me ti kon cept traj no sti, mo ra mo ra zu me ti raz mer je med na rav ni mi in člo - veškimi de jav ni ki, ki so ob li ko va li po kra ji no. To je še to li ko po memb ne je v pri me ru kraških po kra jin, saj je kras izred no ran ljiv. Kraške po kra ji ne so ob izra bi in zlo ra bi ran lji ve za ra di spe ci fičnih hi dro loških značil no sti. Evrop ska uni ja se tega za ve da ter se zav ze ma za zaščito ka ko vo sti in šte vi la vi rov pod zem - ne vode. Sve tov na zve za za vars tvo na ra ve (IUCN) je na pri mer ob li ko va la smer ni ce za vars tvo jam in kra sa ter za traj nost ni tu ri zem na zaščite nih ob močjih (Ford in Wil liams 2007, 472). Kraško po vršje v Slo ve ni ji po kri va prib ližno 8800 km 2, kar je prek 44 % ozem lja države. Za kraške po kra ji ne so značilna kam ni ta tla, vr tače, udor ni ce, po do lja, kraška po lja, rav ni ki ter suhe in sle pe do - li ne (Gams 2003). Kraške po kra ji ne so ko rist ne z vi di ka traj no sti z več vi di kov: nu di jo eko si stem ske sto ri tve, so vir pit ne vode in lo kal ne ga grad be ne ga ma te ria la (Brink mann in Gar ren 2011, ). Kraške po kra - ji ne ima jo po seb ne na ravne, družbene, gos po dar ske in kul tur ne značil no sti. V njih naj de mo po seb ne re lief ne ob li ke, za ra di ka te rih so geo mor fo loško za ni mi ve in kar jih raz li ku je od dru gih po kra jin. Po - ne kod nji ho va edins tve nost pri vab lja tu ri ste, drug je pa nji ho va dov zet nost za popla ve in sušo otežuje po se li tev. Kras je za ra di ne po sred ne po ve za no sti med po vršjem in pod zem ljem bolj kot ka te ra ko li dru - ga po kra ji na dov ze ten za člo ve ko ve vpli ve. Prav to pa ga dela za ni mi ve ga za preučeva nje z vi di ka traj no sti (Brink mann in Gar ren 2011, 365). Ne ka te re pre te kle ra zi ska ve so de lo ma že os vet li le ra zu me va nje raz vo ja kraških ob močij z okolj - ske ga vi di ka (Brink mann in Gar ren 2011, 374). Van Bey nen in Town sen do va (2005) sta se sta vi la in deks obre me nje no sti kraškega oko lja za ra di vpli va člo ve ka (karst di stur ban ce in dex), ki vključuje fak tor je po ve za ne z re lie fom, vo da mi, živi mi or ga niz mi, družbo in in fra struk tu ro. Kljub temu pa so štu di je o traj - nost nem raz vo ju kraških po kra jin red ke (na pri mer Smre kar in so de lav ci 2007; Su stai na bi lity 2010; Brinkmann in Gar ren 2011; Ga brovšek in so de lav ci 2011; Hr va tin in so de lav ci 2013) in večino ma obrav - na va jo okolj sko de gra da ci jo; so pa tudi iz je me (na pri mer Smre kar in so de lav ci 2007). Glav ni cilj član ka je pred sta vi ti po seb ne ka zal ni ke traj nost ne ga raz vo ja za kraška ob močja, ki jih je mo goče upo ra bi ti za sprem lja nje re gio nal ne ga traj nost ne ga raz vo ja na kraških ob močij. Na bor ka - zal ni kov za je ma po seb no sti kra sa, ki jih»kla sične«oce ne re gio nal ne ga raz vo ja ne vključuje jo (na pri mer Su vo rov in so de lav ci 2010). 2 Pre gled ob sto ječih pri sto pov za sprem lja nje traj nost ne ga raz vo ja 2.1 Splošno Naj bolj raz šir jen pri stop za sprem lja nje traj nost ne ga raz vo ja je upo ra ba ka zal ni kov traj nost ne ga raz vo ja (Wu in Wu 2012, 71). Cilj na bo ra ka zal ni kov traj nost ne ga raz vo ja iz okoljskih in družbenogos po dar skih po dat kov je peučiti ob li ko val ce po li tik in splošno jav nost, kako vpe lja ti traj nost ne ukre pe. Nji ho va pred nost je, da na eno sta ven in ra zum ljiv način po da ja jo vpo gled v učin ko vi tost de lo va nja do - ločene ga si ste ma (Wu in Wu 2012, 66). Ka zal ni ki raz la ga jo raz voj re gi je s po močjo šte vil nih re pre zen ta tiv nih ele men tov, ki poe no stav lja jo za ple te nost re gi je (Deel stra 1995, 116). Naj večjemu na pred ku pri raz vo ju ka zal ni kov traj no sti smo bili priča po Sve tov nem vrhu v Riu de Ja nei ru leta Ta krat so pre poz na li nji hov po men da lah ko državam po ma ga jo pri od ločit vah o trajnost nem raz vo ju (In di ca tors 2007, 3). Da nes ima mo raz lične ka zal ni ke traj nost ne ga raz vo ja (Car pen ter 1995, 179), ki se upo rab lja jo na glo bal ni, na cio nal ni in krajev ni rav ni (Wu in Wu 2012, 66). Na glo bal ni rav ni šte vil ne or ga ni za ci je raz vi ja jo ka zal ni ke traj no sti, na pri mer Or ga ni za ci ja za gos po - dar sko so de lo va nje in raz voj (OECD), Ko mi si ja Združenih na ro dov za traj nost ni raz voj (UNCSD) in sku pi na Ba la ton Group. 124

126 Ka zal ni ki za sprem lja nje traj nost ne ga raz vo ja kraških ob močij Wu in Wu (2012) sta v li te ra tu ri pre poz na la pet po go stih sku pin ka zal ni kov: 1) gle de na obre me - ni tve sta nje od zi ve (pres su re-sta te-res pon se fra me works; PSR), 2) gle de na temo (the me-ba sed fra me works), 3) gle de na ka pi tal (ca pi tal-ba sed fra me works), 4) gle de na in te gri ra no računo vods tvo (in te gra ted ac coun ting fra me works) in 5) gle de na Bos se lov ok vir (Bos sel s orien tor fra me work). Tudi Združeni na ro di (In di ca tors 2007, 39 45) so opre de li li raz lične ka zal ni ke traj nost ne ga raz vo ja: 1) gle de na go - nil ne sile stanje od zi ve (dri ving for ce-sta te-res pon se fra me works; DSR), 2) gle de na temo (is sue- or the me-ba sed fra me works), 3) gle de na ka pi tal (ca pi tal fra me works), 4) gle de na računo vods tvo (ac coun ting fra me works) in 5) gle de na kom bi na ci jo ka zal ni kov (ag gre ga ted indi ca tors). Med pr vi mi so se uve lja vi li PSR ka zal ni ki, ki jih da nes upo rab lja jo šte vil ne or ga ni za ci je. PSR kazalni - ki te me lji jo na kon cep tu vzročno sti, v ka te rem člo ve ko ve de jav no sti učin ku je jo na oko lje in spre me ni jo nje go vo»sta nje«(ka ko vost in šte vi lo narav nih vi rov). Družba pa se na te spre mem be od zi va z za ko - no da jo (»od zi vi«) (OECD 1993, 5). DSR ka zal ni ki, na sled ni ki PSR, ki jih je UNCSD ob ja vil leta 1996, so bili naj bolj ce nje ni za ra di spe - ci fičnega na bo ra ka zal ni kov: go nil ne sile obre me ni tve sta nje vpli vi od zi vi (dri ving for ce-pres su resta te-im pact-res pon se fra me work; DPSIR) (Wu in Wu 2012, 73 74). Med dru gi mi jih upo rab lja Evrop - ska agen ci ja za oko lje (EEA) pri svo jem po ročanju. DPSIR ka zal ni ki skušajo raz li ko va ti vzro ke za obre me nje va nje oko lja, predvsem sko zi po ra bo in proi zvod njo. Ti ka zal ni ki po sred no pou dar ja jo okolj - ski ste ber traj nost ne ga raz vo ja (Ge ni aux in so de lav ci 2009, 27). Raz ličice PSR se še ved no upo rab lja jo v bolj okolj sko us mer je nih na bo rih ka zal ni kov. UNCSD je ne dav no opu stil DSR kazal ni ke za ra di ne ka te rih po manj klji vo sti: niso za do sto va li za opre de lje va nje za ple te nih po ve zav, raz vrščanje ka zal ni kov v go nil ne sile, sta nje ali od ziv se je po go sto iz ka za lo za dvoum - no, po ja vi le so se ne ja sno sti o vzročnih po ve za vah, niso do volj pou darjali raz mer ja med ka zal ni ki in za ko no daj ni mi ukre pi (In di ca tors 2007, 39 40). Ka zal ni ki gle de na temo so bolj pri la go dlji vi, saj so raz po re je ni po ste brih traj nost ne ga raz vo ja. Pred nost obeh pri sto pov je, da lah ko po ve zu je ta ka zal ni ke s po li ti ka mi in njiho vi mi ci lji. Takšni pri - sto pi se naj po go ste je upo rab lja jo v urad nih na bo rih ka zal ni kov držav, v re gio nal nih stra te gi jah in v pro - gramih ka zal ni kov, kot so ka zal ni ki v ak cij skem pro gra mu Bal tic 21, Sre do zem ski stra te gi ji za traj nost ni raz voj in Ka zal ni kih traj nost ne ga raz vo ja za Evrop sko uni jo (In di ca tors 2007, 40). Naj - bolj znan pri mer upo ra be ka zal ni kov gle de na temo je UNCSD iz leta 2001 (re vi di ran leta 2007). Ka - zal ni ki gle de na ka pi tal po sku si jo izračuna ti na cio nal no bo gas tvo kot funk ci jo vso te raz ličnih vrst ka pi ta la. Ta pri stop združuje raz lične vr ste ka pitala: fi nančni ka pi tal in proi zve de no bla go, na rav ni, člo veški in družbeni ka pi tal (In di ca tors 2007, 40). V ok vi ru tega pri sto pa naj prej po skušamo do ločiti, kaj je raz voj in šele po tem, kako je raz voj lah ko traj no sten (In di ca tors 2007, 41). Pri mer je Dalyjev tri - kot ni si stem (trian gle-ba sed system), ki ga pod pi ra sku pi na Ba la ton group (Wu in Wu 2012, 77), Združeni na ro di pa ga kri ti zi ra jo (In di ca tors 2007, 40). Ne stri nja jo se s tem, da se vse vr ste ka pi ta la izražajo v de nar ju ter pou dar ja jo težave z do sto pom do po dat kov, opo zar ja jo na vprašanja na do me sti tve (na pri mer bio loške raz no li ko sti ni možno na do me sti ti) in izražajo po mi sle ke gle de med ge ne ra cij ske ena - ko sti. In te gri ra ni računo vod ski pri stop se do ti ka gos po dar skih in okolj skih po dročij na pod lagi računo - vod ske me to do lo gi je. Do ber pri mer je Si stem enot ne ga okolj sko-gos po dar ske ga računo vods tva (system of in te gra ted en vi ron men tal and eco no mic ac coun ting; SEEA), ki so ga raz vi li Združeni na ro di, Evrop - ska ko mi si ja, Med na rod ni de nar ni sklad, Sve tov na banka in OECD (In di ca tors 2007, 41; Wu in Wu 2012, 78). Upo rab lja jo ga šte vil ne države in je v po stop ku ime no va nja za med na rod ni sta ti stični stan - dard. Kljub temu pa pri stop ni bil po se bej us tvar jen za na me ne traj nost ne ga raz vo ja in zato ne vključuje jo družbene (in in sti tu cio nal ne) di men zi je traj nost ne ga raz vo ja. Ka zal ni ki UNCSD iz leta 2007 do dat no kre pi jo od nos s SEEA (In di ca tors 2007, 42). Raz vi ti so bili šte vil ni kom bi ni ra ni ka zal ni ki, ven dar se jih mno go osre do toča le na en ste ber trajnostne ga raz voja, na me sto da bi po nu ja li ce lost ni vpo gled vanj (In di ca tors 2007, 43). Poz na ni pri me ri kom bi ni ra nih ka zal ni kov so na pri mer: eko loški od tis, in deks okolj ske traj no sti (en vi ron men tal 125

127 Da nie la Ri bei ro, Ma ti ja Zorn, An draž Čarni su stai na bi lity in dex; ESI), ze le ni BDP in ka zal nik pra ve ga na pred ka (genui ne pro gress in di ca tor; GPI) (In di ca tors 2007, 43; Wu in Wu 2012, 79 83). Po leg ome nje nih je še mno go dru gih pri sto pov upo ra be ka zal ni kov traj nost ne ga raz vo ja. Na evrop - ski rav ni sta zna na: ka zal ni ki traj nost ne ga raz vo ja Evrop ske uni je (Mea su ring pro gress 2005) in ka zal ni ki Evro pa 2020 (Smar ter 2017). Ka zal ni ki traj nost ne ga raz vo ja, ki jih je Evrop ska ko mi si ja po tr di la leta 2005, za je ma jo de set po dročij: 1) družbeno-gos po dar ski raz voj, 2) traj nost na po ra ba in proi zvod nja, 3) družbena vključenost, 4) de mo graf ske spre mem be, 5) jav no zdrav je, 6) pod neb ne spre mem be in ener - gi ja, 7) traj nost ni pro met, 8) na rav ni viri, 9) glo bal no part ners tvo in 10) pa met no gos po dar je nje (za več in for ma cij o ka zal ni kih glej Eu ro stat, ki vsa ki dve leti na pod la gi tega na bora ka zal ni kov poda poročilo). Ka zal ni ki Evro pa 2020 vključuje jo pet po dročij: 1) za po sli tev, 2) ra zi ska ve in raz voj, 3) pod neb ne spre - mem be in ener gi ja, 4) izo braževa nje ter 5) revščina in družbena iz ključenost. Ta na bor hra ni Eu ro stat, kjer je tudi mo goče dobiti po drob nejše in for ma ci je o ka zal ni kih. Ob sta ja jo še dru gi na bo ri ka zal ni kov na evrop ski rav ni, ven dar ti po na va di po kri va jo le ene ga iz med ste brov traj no sti (na pri mer ka zal ni ki EEA, ki po kri va jo le ste ber oko lja). 2.2 Slo ve ni ja V Slo ve ni ji je bila na re je na vr sta štu dij, ki po da ja jo ka zal ni ke raz vo ja (na pri mer Rav bar 2009; 2014). Sez nam le-teh se hi tro skrči, v ko li kor se osre do točimo na ka zal ni ke traj nost ne ga raz vo ja. Na državni rav ni se im ple men ta ci ja Stra te gi je raz vo ja Slo ve ni je pre ver ja na podlagi let nih po ročil o raz vo ju. Po ročilo o raz vo ju 2016 je vse bo va lo ka zal ni ke raz vo ja za štiri glav ne teme: ma kroe ko nom - ski ok vir, de jav ni ki kon ku renčno sti, de mo graf ska gi ba nja in so cial na država, ter okolj ski, re gio nal ni in pro stor ski raz voj. Na rav ni države so ka zal ni ke traj nost ne ga raz vo ja raz vi li tudi na Sta ti stičnem ura - du Re pub li ke Slo ve ni je (Su vo rov in so de lav ci 2010) in v ok vi ru pro jek ta Ka zal ni ki bla gi nje v Slo ve ni ji 2015 (Vin tar Mally 2018). Se ljak (2001) prav tako po nu ja splošno oce no traj nostnega raz vo ja za državno ra ven. Pri mer jal no je ana li zi ral traj nost ni raz voj v šti riind vaj se tih državah za leta 1990, 1995 in Nje gov na bor ka zal ni kov vključuje se de mind vaj set po dročij: proi zvod nja, ma kroe ko nom ska sta bil nost in po ra ba države, fak tor ji ekonom ske ra sti ka pi tal, fak tor ji eko nom ske ra sti člo veški viri, fak tor ji eko nom ske ra sti teh no loški viri, fak tor ji eko nom ske ra sti na rav ni viri, med na rod na me nja va, spre - mi nja nje po trošniških na vad, struk tur ne spre mem be, šte vi lo in struk tu ra pre bi valstva, skup no sti, se li tve in re gio nal na struk tu ra, eko nom ska nee na kost, spol na nee na kost, živ ljenj ska doba, bo lez ni, ško dlji ve na va de po sa mez ni kov in zdravs tve na in fra struk tu ra, izo braz ba, pra vi ce, svo boščine in so de lo va nje, var - nost, one snaženost zra ka, onesnaženost rek, tla in po vršje, hrup, neob nov lji vi na rav ni viri, ob nov lji vi na rav ni viri in to kov ni na rav ni viri (Se ljak 2001, ). Ro van in so de lav ci (2009) so oce ni li blaginjo na rav ni občin za ce lot no državo. Av tor ji so iz me ri li raz li ke v bla gi nji v Slo ve ni ji z upo ra bo kvan ti ta - tiv nih družbe nih, gos po dar skih, de mo graf skih in okolj skih ka zal ni kov (Ro van in so de lav ci 2009, 70). Vin tar je va (2003) je ob li ko va la dvain tri de set ka zal ni kov (šest gos po dar skih, dva najst družbe nih in šti - ri najst okolj skih kazalni kov), ki jih je upo ra bi la za oce no traj nost ne ga raz vo ja v ob dob ju Leta 2009 je iste ka zal ni ke upo ra bi la za sprem lja nje re gio nal ne ga traj nost ne ga raz vo ja v ob dob ju Na zad nje je pred la ga la ne ko li ko spre me njen na bor ka zal ni kov za sprem lja nje re gio nal ne - ga traj nost ne ga raz vo ja v Slo ve ni ji v ob dob ju (Vin tar Mally 2018). Ome nje ne tri štu di je so bile na re je ne na rav ni sta ti stičnih re gij. Lam pičeva in so de lav ci (2016) so oce nje va li kme tij sko traj nost na rav ni sta ti stičnih re gij. Preučeva li so traj nost no na rav na nost kme tijs tva v slo ven skih sta ti stičnih re - gi jah z upo ra bo ka zal ni kov gos po dar ske, okolj ske in družbene traj no sti. Černe in Kušar (2010) sta pred la ga la sez nam ka zal ni kov za sprem lja nje re gio nal ne ga raz vo ja, ki me ri jo prostor ski po ten cial, pro - stor ski raz voj in okolj ske ka zal ni ke. Za sprem lja nje re gio nal ne ga raz vo ja sta do ločila de set sku pin ka zal ni kov: 1) de mo graf ska struk tu ra; 2) so ci oe ko nom ska struk tu ra; 3) po se li tve na struk tu ra; 4) po - deželje; 5) ka ko vost bi va nja; 6) infra struk tu ra; 7) raba zem ljišč; 8) za va ro va na ob močja, 9) de gra di ra na ob močja in 10) ne var na ob močja. Lam pičeva in so de lav ci (2011) so oce ni li po ten cial za traj nost ni raz - 126

128 Ka zal ni ki za sprem lja nje traj nost ne ga raz vo ja kraških ob močij voj zaščite nih ob močij v Slo ve ni ji. Na va ja jo štiri vr ste raz voj ne ga po ten cia la zaščitenih ob močij: okolj - ski, kul tur ni, družbeni in člo veški po ten cial. Ta ra zi ska va je pri mer oce ne traj nost ne ga raz vo ja za spe ci fično ob močje, ki pri iz bi ri ka zal ni kov upošteva značil no sti tega ob močja. Klad nik in Rav bar (2003) sta preučila raz voj ne pred no sti in sla bo sti slo ven ske ga po deželja z upo ra bo ka zal ni kov re gio nal ne ga raz vo ja sko - zi raz voj na gi ba la. Gle de na nju no ra zi ska vo so raz voj na gi ba la na po deželju: na rav ni ome ji tve ni de jav ni ki, zem ljišča in kme tij ski si ste mi, po sest ne raz me re, pre bi vals tve na struktu ra, gos po dar ska učin ko vi tost, per so nal na in fra struk tu ra, ob mej nost in sta nje oko lja. Ra zi ska va je po memb na za kraške po kra ji ne, saj upošteva ne ka te re nji ho ve po seb no sti (za kra se lost in tem pe ra tur na in ver zi ja v vbočenih re lief nih ob - li kah). Večina ra ziskav za sprem lja nje traj nost ne ga raz vo ja upo rab lja pos plošene ka zal ni ke in ne vključuje po seb nih ka zal ni kov, ki za de va jo značil no sti ne ke ga ob močja. Le-teh se na pri mer pri sprem lja nju raz - vo ja kraških ob močij ne sme za ne mar ja ti, saj le z nji mi lah ko vzpostavimo traj nost ni raz voj. 3 Ka zal ni ki za sprem lja nje traj nost ne ga raz vo ja kraških ob močij Za sprem lja nje traj nost ne ga raz vo ja kraških ob močij smo se sta vi li po se ben na bor ka zal ni kov (skupaj z običaj nim na bo rom ka zal ni kov traj nost ne ga raz vo ja), ki iz po stavljajo po seb no sti kraških po kra jin (pre gled ni ca 1). Po leg tega smo skušali kraške po seb no sti vključiti v kon cep tual ni mo del re gio nal nega traj nost ne ga raz vo ja kraških ob močij (sli ka 1). gospodarstvo kupna moč prebivalstva delovno aktivno prebivalstvo... kazalniki za kraška območja odločanje regionalni razvoj kraških območij okolje ekološko kmetovanje poraba vode... kazalniki za kraška območja ekosistemske storitve odločanje družba gostota prebivalstva gibanje prebivalstva... kazalniki za kraška območja Sli ka 1: Kon cep tual ni mo del re gio nal ne ga traj nost ne ga raz vo ja kraških ob močij. 127

129 Da nie la Ri bei ro, Ma ti ja Zorn, An draž Čarni Pre gled ni ca 1: Ka zal ni ki za sprem lja nje traj nost ne ga raz vo ja kraških ob močij. po dročje oz na ke ka zal nik zbi ra nje v po glav ju 4. po dat kov na rav ne značil no sti, 1 de lež za kra se le ga po vršja (% ce lot ne ga ob močja) ka bi net no delo ki so posle di ca za kra se le ga po vršja 2 de lež kam ni te ga po vršja (% ce lot ne ga ob močja) ka bi net no delo 3 ob močja, pri za de ta za ra di kraških po plav ka bi net no delo (% ce lot ne ga ob močja) 4 ob močja, pri zadeta za ra di suše v po let nih me se cih ka bi net no delo (% ce lot ne ga ob močja) 5 go sto ta vr tač (šte vi lo na km 2 ) ka bi net no delo 6 mi kro kli ma (tem pe ra tur na in ver zi ja) te ren sko delo av toh to ne pa sme na 7 šte vi lo av toh to nih ovac (šte vi lo ovac/ha) ka bi net no delo kraških ob močjih zaščite na ob močja 8 de lež ob močij Na tu ra 2000 s kraškimi ob li ka mi ka bi net no delo za ra di kraških (% ce lot ne ga ob močja) po seb no sti 9 go sto ta na rav nih vred not držav ne ga po me na ka bi net no delo (šte vi lo/km 2 ) raz po ložlji vost vode 10 šte vi lo kraških vi rov pit ne vode ka bi net no delo na kraških ob močjih 11 go sto ta po vršin skih kraških voda (km/km 2 ) ka bi net no delo kme tij ski po ten cial 12 pov prečna ve li kost zem ljišč (ha) ka bi net no delo kraških ob močij 13 de lež kme tij skih zem ljišč na kraškem po vršju ka bi net no delo (% celot ne ga ob močja) 14 de lež de la nih vr tač (% de la nih vr tač od skup ne ga ka bi net no in šte vi la vr tač) te ren sko delo 15 de lež za raščene ga po vršja (% ce lot ne ga po vršja) ka bi net no in te ren sko delo kul tur na de diščina 16 šte vi lo po seb nih po kra jin skih ob lik, ki so pre poz na ne ka bi net no kot po sle di ca kot po memb na kul tur na de diščina in te ren sko delo kraškega po vršja spre mem be na kra su 17 stop nja spre memb na kra su (oce na pri dob lje na ka bi net no delo (vpliv člo ve ko ve ga na pod la gi in deks obre me nje no sti kraškega oko lja de lo va nja) za ra di vpli va člo ve ka av tor jev van Bey ne na in Town sen do ve (2005)) 128

130 Ka zal ni ki za sprem lja nje traj nost ne ga raz vo ja kraških ob močij 4 Obraz ložitev ka zal ni kov za traj nost ni raz voj kraških ob močij 1. De lež za kra se le ga po vršja: Ci glič in so de lav ci (2012) so izračuna li de lež za kra se le ga po vršja v sloven skih ka ta str skih občinah na pod la gi kam nin ske se sta ve. Ka zal nik se lah ko upo rab lja za opre de lje va nje ob močij, ki so za ne ka te re de jav no sti manj pri mer na. 2. De lež kam ni te ga po vršja: Ka zal nik opre de lju je de lež go le ga po vršja za ra di od sot no sti pr sti. Na teh ob močjih so člo ve ko ve dejav - no sti ome je ne. S ka zal ni kom pred po stav lja mo, da kam ni to po vršje ne ga tiv no vpli va na re gio nal ni raz voj. Po dat ke je mo goče do bi ti iz zem lje vi da kam nin ali sa te lit skih po snet kov. 3. Ob močja, pri za de ta za ra di kraških po plav: Kraške po pla ve so po sle di ca vod ne ga ne rav no ves ja med na pa ja njem in praz nje njem vo do no sni ka. Čeprav so po pla ve na kra su običajen po jav, člo ve ko vo po se ga nje na po plav na ob močja po večuje škod ni po - ten cial (Zhou 2007, 972). Po pla ve lah ko poško du je jo ur ba no in frastruk tu ro in one snažijo pod tal ni co (Zhou 2007, 963). S šir je njem po zi da nih ob močij se zmanjšuje ob močje in fil tra ci je, kar obre me nju je preo sta lo dre nažno ob močje in lah ko pov zroči po plav lja nje (Zhou 2007, 964). Po dat ke je mo goče do - bi ti na Agen ci ji Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje, kjer sta med dru gim na vo ljo Opo zo ril na kar ta po plav (s tre mi raz re di: po go ste, red ke in zelo red ke) in In te gral na kar ta po plav ne ne var no sti z oz načeni mi ob močji de set let nih (Q 10 ) sto let nih (Q 100 ) in pet sto let nih (Q 500 ) po plav. 4. Območja, pri za de ta od suše v po let nih me se cih: V po let nih me se cih so suše po gost po jav, kar je po sle di ca vi so kih tem pe ra tur, malo pa da vin in ve li ke eva po trans pi ra ci je. Po jav suše je za ra di tan kih pr sti in od sot no sti po vršin skih voda ve li ko bolj izra zit kot na ne kraških ob močjih (Mi hevc 2015, 41). Suše pri našajo družbeno-gos po dar ske učinke, ki ne ga - tiv no vpli va jo na re gio nal ni raz voj. Po dat ke lah ko pri do bi mo s po močjo kom bi ni ra ne ga ka zal ni ka za sušo pri Evrop skem ob ser va to ri ju za sušo. 5. Go sto ta vr tač: Vrtače so med naj bolj po go sti mi po vršin ski mi kraškimi ob li ka mi v slo ven skih kraških po kra ji nah. Vr - tače so vir ro do vit ne zem lje in s kme tij ske ga vi di ka del kul tur ne po kra ji ne, čeprav z gos po dar ske ga vi di ka za vi ra jo so dob no in ten ziv no (me ha ni zi ra no) kme tijstvo. Ka zal nik opre de lju je po mem ben ele ment kul - tur ne po kra ji ne, ki lah ko pri po mo re k pre hran ski sa mo za dost no sti. Po dru gi stra ni lah ko vr tače ra zu me mo kot za vi ra joče kme tijs tvu ali dru gim de jav no stim. Z mi sli jo na kraške po kra ji ne so vr tače po mem ben del tradi cio nal ne kme tij ske rabe tal (Breg Va lja vec in Zorn 2015, 82 83). Tra di cio nal na raba je bolj trajnost - na v pri mer ja vi s so dob nim kme tijs tvom in zato lah ko pris pe va k traj nost ne mu raz vo ju kraških ob močij. Šte vi lo vr tač lah ko izračuna no na pod la gi li darskih po snet kov ob upo ra bi GIS-ov. 6. Mi kro kli ma (tem pe ra tur na in ver zi ja): Mi kro kli mo vr tač do ločajo: geo graf ska lega, nad mor ska višina, mor fo lo gi ja in rast je. Mi kro kli ma soob - li ku je eko loške pro ce se in rast je v vr tačah, še po se bej na ob močjih izra zi te tem peratur ne in ver zi je (Bog nar in so de lav ci 2012, 331). Po go sto po jav lja nje tem pe ra tur ne in ver zi je znat no po veča ver jet nost zmr za li (Klad nik in Rav bar 2003, 16). Mer je nje mi kro kli mat skih pa ra me trov je mo goče opra vi ti na te re nu. 7. Šte vi lo av toh to nih ovac: Nad zorova na paša je ime la po memb no vlo go pri ob li ko va nju tra višč, da nes pa je na kraških ob močjih po memb na za ohra nja nje pol su hih trav ni kov in pre prečeva nje za raščanja. Av toh to ne ovce so do bro prila - go je ne na kam ni te pašnike, zato so od lične za pre prečeva nje zaraščanja in po sle dično pre prečeva nje požarov. Ra zi ska ve (Ra din in so de lav ci 2008; Škor nik in so de lav ci 2010; Boj kov ski in so de lav ci 2014) so po ka za le, da zmer na ovčja paša iz boljša rast lin sko raz no vrst nost, med tem ko od sot nost paše ali pre - ko mer na paša vo dita v upad rast lin ske raz no vrst no sti. Škor ni ko va in so de lav ci (2010) pred la ga jo 4 7 ovac/ha za traj nost no uprav lja nje kraških ob močij. S ta kim šte vi lom na mreč se ohra nja ta rast lin ska razno - vrst nost in ti pična rast lin ska se sta va tra višč. Po dat ki o šte vi lu ovac in koz sku paj so na rav ni občin na vo ljo na Sta ti stičnem ura du Re pub li ke Slo ve ni je (zad nje za leto 2010). Na žalost ni na vo ljo po dat ka 129

131 Da nie la Ri bei ro, Ma ti ja Zorn, An draž Čarni zgolj za šte vi lo ovac ali no vejših po dat kov (po letu 2010). Je pa po dat ke o šte vi lu ovac in koz mo goče pri do bi ti iz baze po dat kov Rej ske ga pro gra ma. 8. De lež ob močij Na tu ra 2000 s kraškimi ob li ka mi: Gle de na to, da so bila do ločena ob močja vključena v Na tu ro 2000 prav za ra di pri sot no sti kraških ob - lik (na pri mer ha bi ta ti člo veških ri bic v kraških ja mah), me ni mo, da je de lež po vršja, ki je vključen v mrežo Na tu ra 2000 za ra di kraških ob lik po mem ben za traj nost ni raz voj. Po dat ki o ob močjih Na tu ra 2000 so na vo ljo v re gi stru ob močij Na tu ra 2000, ki jih hra ni Sek tor za vars tvo na ra ve Agen ci je Re pub li ke Slo - ve ni je za okolje. 9. Go sto ta na rav nih vred not držav ne ga po me na:»na rav na vred no ta je po leg red ke ga, dra go ce ne ga ali zna me ni te ga na rav ne ga po ja va tudi drug vred ni po jav, del žive ali nežive na ra ve, na rav no ob močje ali del na rav ne ga ob močja, eko si stem, kra ji na ali ob li ko vana na ra va.«(turk in Mežan 2009). Ka zal nik vključuje živo in neživo na ra vo, ki je po sle di ca kraških poja - vov, in se na naša na go sto to le-teh na kraški ob močjih. Po dat ke je mo goče do bi ti na Za vo du Re pub li ke Slo ve ni je za vars tvo na ra ve. 10. Šte vi lo kraških virov pit ne vode: Kraška ob močja so vir pit ne vode za sko raj četr ti no sve tov ne ga pre bi vals tva (Ford in Wil liams 2007). Kraški viri pit ne vode v Slo ve ni ji so zelo po memb ni za za lo ge pit ne vode na državni rav ni (Rav bar in Ko vačič 2006, 73). Voda na kra su je izred no dra go cen na rav ni vir, ven dar so kraške po kra ji ne zelo ranlji - ve za one snaženje vode. Za ra di tega je zaščita kraških oko lij nuj na za ohra ni tev tega vira za pri hod nje ge ne ra ci je. Po dat ke je mo goče do bi ti s hi dro geo loškega zem lje vi da Agen ci je Re pub like Slo ve ni je za okolje. 11. Go sto ta po vršin skih kraških voda: Po vršin ska rečna mreža je na kra su zelo red ka in mno go ob močij se sooča s po manj ka njem vode in po go sti mi sušami (Ci glič in so de lav ci 2012, 66). Pri sot nost po vršin skih kraških voda je po memb na za pre prečeva nje suš. Po vršin ska vod na te le sa so neke vr ste spod bu je va lec lo kal ne ga raz vo ja, saj pri vab - lja jo tu ri ste. Ka zal nik je mo goče izračuna ti na pod la gi de leža voda na obrav na va nem ozem lju. Po dat ki o po vršin skih vo dah so na vo ljo na Agen ci ji Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje. 12. Pov prečna ve li kost zem ljišč: Med po gla vit ni mi struk tur ni mi prob le mi na slo ven skem po deželju sta majh nost kme tij skih zem ljišč in nji ho va raz pršenost (Rav ni kar in Tan ko 2005, 1). Majh nost zem ljišč je po sle di ca kraških re lief nih ob lik. Majh na zem ljišča na splošno za vi ra jo kme tij sko proi zvod njo in traj nost ni raz voj po deželja. Na eni stra ni one mo gočajo in ten ziv no proi zvod njo, kar je do bro za traj nost ni raz voj, na dru gi stra ni pa se za ra di tega višajo stroški pri de la ve, kar zmanjšuje konkurenčnost kme tijs tva v pri mer ja vi z dru gi - mi re gi ja mi in tako ne ga tiv no vpli va na gos po dar ski raz voj. Majh na in raz pršena zem ljišča višajo stroške pri de la ve in pre vo za, kar zmanjšuje do ho dek za kme to val ce in viša ceno končnega iz del ka (De me tri - ou 2014, 1). Ka zal nik kaže pov prečno ve li kost zem ljišč; po dat ke je mo goče do bi ti na Sta ti stičnem ura du Re pub li ke Slo ve ni je. 13. De lež kme tij skih zem ljišč na kraškem po vršju: Šte vil ne štu di je so za kra se lost slo ven skih po kra jin oz načile kot ome ji tve ni de jav nik za kme tijstvo (na pri mer Gams in so de lav ci 1971; Klad nik in Se ne gačnik 1983; Gams 1991; Klad nik 1998; Cun der 2001; Ci glič in so de lav ci 2012). S po močjo de leža za kra se lo sti po vršja (ka zal nik 1 v pre gled ni ci 1) je mo goče do ločiti de lež kme tij skih zem ljišč na teh območjih; ta se po tem lah ko oz nači kot manj pri mer na za kme - tijs tvo. 14. De lež de la nih vr tač: De la ne vr tače (kul tur ne vr tače) so edins tven ele ment kraške kul tur ne po kra ji ne in lah ko pri po mo rejo k traj nost ne mu raz vo ju kraških ob močij, ker: ohra nja jo kul turno po kra ji no in iden ti te to po kra ji ne ter pris pe va jo k ek sten ziv ne mu kme tijs tvu, saj so»oto ki«ro do vit ne pr sti. Ka zal nik se na naša na de lež de la nih vr tač gle de na skup no šte vi lo vr tač. Skup no šte vi lo vr tač je mo - goče pri do bi ti iz li dar skih po dat kov, za iden ti fi ka ci jo de la nih vr tač pa je po treb no tudi te ren sko delo. 130

132 Ka zal ni ki za sprem lja nje traj nost ne ga raz vo ja kraških ob močij 15. De lež za raščene ga po vršja: Zmanjšanje ali opu sti tev tra di cio nal ne ga kme tijs tva vodi v za raščanje z gr mičev jem in goz dom. Spre - mem be rabe tal vo di jo v iz gu bo biot ske raz no vrst no sti, po krajin ske raz no li ko sti, tra di cio nal ne po kra ji ne, kraške kul tur ne po kra ji ne in iden ti te te po kra ji ne. Višje vred no sti tega ka zal ni ka po me ni jo slabše po - go je za traj nost ni raz voj. Po dat ke je mo goče do bi ti s kar ti ra njem ali iz zem lje vi da rabe tal Mi ni strs tva za kmetijs tvo, goz dars tvo in pre hra no. 16. Kul tur na de diščina kot po sle di ca kraškega po vršja: Člo vek je s svo ji mi po se gi ob li ko val po kra ji ne in jih spre mi njal v kul tur ne po kra ji ne. Kul tur ne po kra - ji ne so ti ste, kjer so pri sot ne po jav ne ob li ke, ki jih brez človeko vih po se gov ne bi bilo. Te so bile pre poz na ne kot po mem ben ele ment po kra ji ne ozi ro ma po memb na kul tur na de diščina. S to de diščino se lah ko pri - vab lja tu ri ste, za ra di česar so spod bu je va lec raz vo ja in hkra ti va ru je jo tra di cio nal no po kra ji no (na pri mer steljni ki, suhi kam ni ti zi do vi). Po dat ke je mo goče do bi ti s kar ti ra njem. 17. Spre mem be na kra su: Spre mem be na kra su se oce nju je s kom bi ni ra nim ka zal ni kom, ki vključuje tri de set in di ka tor jev, ki po - da ja jo pre gled spre memb v kraških po kra ji nah za ra di člo ve kovega de lo va nja. Stop nja spre memb se opre de li z upo ra bo in dek sa obre me nje no sti kraškega oko lja za ra di vpli va člo ve ka (van Bey nen in Town - send 2005). Nižje vred no sti in dek sa lah ko kažajo traj nost ni raz voj. Po dat ke za in deks lah ko zbe re mo v raz ličnih stro kovnih pub li ka ci jah ali urad nih po ročilih. 5 Sklep Ra zi ska ve traj nost ne ga raz vo ja kraških ob močij, ki bi vključeva le po seb ne ka zal ni ke za kras, so red - ke. Gle de na to, da kras pred stav lja sko raj po lo vi co ozem lja Slo ve ni je, je sprem lja nje raz voj ne ga po ten cia la in uprav lja nje s kraškimi ob močji zelo po memb no za ce lot no državo. Pred la ga ni ka zal ni ki lah ko vo - di jo k bolj ce lo vi ti oce ni re gio nal ne ga traj nost ne ga raz vo ja na kraških ob močjih. Opi sa ni ka zal ni ki še niso bili upo rab lje ni v prak si, zato pred stav lja jo zgolj teo ret ski ok vir za na dalj - nja preučeva nja na po dročju traj nost ne ga raz vo ja kraških ob močij. 6 Zah va la Delo je bilo del no fi nan ci ra no v ok vi ru te melj ne ga pro jek ta J in ra zi sko val ne ga pro gra ma P6-0101, ki ju fi nan ci ra Jav na agen ci ja za ra zi sko val no de jav nost Re pub li ke Slo ve ni je. 7 Viri in li te ra tu ra Bog nar, A., Fai vre, S., Buz jak, N., Pa her nik, M., Boči ć, N. 2012: Re cent Land form Evo lu tion in the Di - na ric and Pan no nian Re gions of Croa tia. Re cent Land form Evo lu tion: The Car pat ho-bal kan-di na ric Re gion. Dor drecht. DOI: / _12 Boj kov ski, D., Štu hec, I., Kom pan, D., Zu pan, M. 2014: The be ha vior of sheep and goats co-gra zing on pa stu re with dif fe rent types of ve ge ta tion in the karst re gion. Jour nal of Ani mal Scien ce Cham - paign. DOI: /jas Breg Va lja vec, M., Zorn, M. 2015: De gra ded karst re lief: wa ste-fil led do li nes. Ad van ces in En vi ron mental Re search 40. New York. Brink mann, R., Jo Gar ren, S. 2011: Karst and su stai na bi lity. Karst Ma na ge ment. Dor drecht. Car pen ter, R. A Li mi ta tions in mea su ring ecosy stem su stai na bi lity. A Su stai nab le World: De fi - ning and Mea su ring Su stai nab le De ve lop ment. Sa cra men to and Cla re mont. 131

133 Da nie la Ri bei ro, Ma ti ja Zorn, An draž Čarni Ci glič, R., Hr va tin, M., Ko mac, B., Per ko, D. 2012: Karst as a cri te rion for de fi ning areas less suitab le for agri cul tu re. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca Ljub lja na. DOI: Cun der, T. 2001: Ob močja z ome je ni mi de jav ni ki za kme tijs tvo in re for ma kme tij ske po li ti ke v Slo ve - ni ji. Učinki re for me slo ven ske kme tij ske po li ti ke, 1. kon fe ren ca DAES. Ljub lja na. Černe, A., Kušar, S. 2010: The system of in di ca tors for re gio nal de ve lop ment, struc tu re and po ten tials. Geo gra FF 6. Ljub lja na. Deel stra, T. 1995: The Eu ro pean su stai na bi lity in dex pro ject. A Su stai nab le World: De fi ning and Mea - su ring Su stai nab le De ve lop ment. Sa cra men to and Cla re mont. De me tri ou, D. 2014: The De ve lop ment of an In te gra ted Plan ning and De ci sion Sup port System (IPDSS) for Land Con so li da tion. Hei del berg. DOI: / Ford, D., Wil liams, P. 2007: Karst Hydro geo logy and Geo morp ho logy. Chic he ster. Ga brovšek, F., Knez, M., Ko govšek, J., Mi hevc, A., Mu lec, J., Per ne, M., Pi pan, T., Pre lovšek, M., Slabe, T., Šebe la, S., Rav bar, N. 2011: De ve lop ment chal len ges in karst re gions: su stai nab le land use plan ning in the karst of Slo ve nia. Car bo na tes and Eva po ri tes 26. Troy. DOI: /s Gams, I. 1991: Si ste mi pri la go di tve pri mor ske ga di nar ske ga kra sa na kme tij sko rabo tal. Geo graf ski zbor nik 31. Ljub lja na. Gams, I. 2003: Kras v Slo ve ni ji v pros to ru in času. Ljub lja na. Gams, I., Lo vrenčak, F., In go lič, B., Kraj na vas: a study of the na tu ral con di tions and of agra rian land uti li za tion on the Karst. Geo graf ski zbor nik 12. Ljub lja na. Ge ni aux, G., Bel lon, S., De ver re, C., Po well, B. 2009: Sustai nab le De ve lop ment In di ca tor Fra me works and Ini tia ti ves. Wa ge nin gen. Hr va tin, M., Fridl, J., Do bro voljc, H., Lut har, O., Mu lec, J., Pavšek, M., Ba bij, V. (ur.) 2013: Kras, trajnostni raz voj kraške po kra ji ne. Ljub lja na. In di ca tors of Su stai nab le De ve lopment: Gui de li nes and Met ho do lo gies. Uni ted Na tions. New York, Klad nik, D. 1998: Di nar ski svet. Slo ve ni ja po kra ji ne in ljud je. Ljub lja na. Klad nik, D., Rav bar, M. 2003: The Im por tan ce of the di vi sion of the coun try si de in sti mu la ting re gional de ve lopment. Acta Geo grap hi ca Slo ve ni ca Ljub lja na. DOI: /AGS43101 Klad nik, D., Se ne gačnik, J. 1983: Opre de li tev na se lij s kraškim po vršjem. Inšti tut za geo gra fi jo Univerze Ed var da Kar de lja v Ljub lja ni. Ljub lja na. Lam pič, B., Be drač, M., Cun der, T., Klun, M., Mrak, I., Sla be Er ker, R. 2016: Traj nost na na rav nost kme - tijs tva v slo ven skih re gi jah. Ljub lja na. Lam pič, B., Mrak, I., Plut, D. 2011: Geo grap hi cal iden ti fi ca tion of de ve lop ment po ten tial for the sustai - nab le de ve lop ment of pro tec ted areas in Slovenia. Hr vat ski geo graf ski gla snik Za greb. Mea su ring pro gress to wards a more su stai nab le Eu ro pe Su stai nab le de ve lop ment in di ca tors for the Eu ro pean Union. Eu ro pean Com mu ni ties. Lu xem bourg, Mi hevc, A. 2015: Lo ca tion, to po graphy, cli ma te. LIFE and Wa ter on Karst. Ljub lja na. OECD core set of in di ca tors for en vi ron men tal per for man ces re views. A synthe sis re port by the Group on the Sta te of the En vi ron ment. OECD. Pa ris, Po ročilo o raz vo ju Urad Re pub li ke Slo ve ni je za ma kroe ko nom ske ana li ze in raz voj. Ljub lja na, Ra din, L., Sim pra ga, M., Voj ta, A., Ma rin cu lic, A. 2008: In di ge nous sheep breeds in or ga nic li ve stock pro duc tion in karst areas of Croa tia. Med mrežje: prints.org/11569 ( ). Rav bar, M. 2009: Raz voj ni de jav ni ki v Slo ve ni ji us tvar jal nost in na ložbe. Geo ri tem 9. Ljub lja na. Rav bar, M. 2014: Raz voj ni po ten cia li slo ven skih občin. IB re vi ja Ljub lja na. Rav bar, N., Ko vačič, G. 2006: Karst wa ter ma na ge ment in Slo ve nia in the fra me of vul ne ra bi lity mapping. Acta Car so lo gi ca Ljub lja na. DOI: /ac.v35i Rav ni kar, L., Tan ko, D. 2005: Land con so li da tion in Slo ve nia. Mi ni strs tvo za kme tijs tvo, goz dars tvo in pre hra no, Ljub lja na. Rovan, J., Ma lešič, K., Bre gar, L. 2009: Bla gi nja občin v Slo ve ni ji. Geo det ski vest nik Ljub lja na. Se ljak, J. 2001: Ka za lec urav no težene ga raz vo ja. Urad za ma kroe ko nom ske ana li ze in raz voj. Ljub ljana. 132

134 Ka zal ni ki za sprem lja nje traj nost ne ga raz vo ja kraških ob močij Smar ter, gree ner, more inc lu si ve? In di ca tors to support the Eu ro pe 2020 stra tegy. Eu ro pean Union. Luxem - bourg, Smre kar, A., Ur banc, M., Klad nik, D., Breg, M., Er har tič, B., Na red, J., Pe tek, F. 2007: Kras kot raz vojni po ten cial: v is ka nju rav no ves ja med va ro va njem in raz vo jem. Ve li ki raz voj ni pro jekti in sklad ni regio - nal ni raz voj, Re gio nal ni raz voj 1. Ljub lja na. Su stai na bi lity of the Karst En vi ron ment: Di na ric Karst and Ot her Karst Re gions. Unes co. Pa ris, Su vo rov, M., Ru tar, T., Žit nik, M. 2010: Ka zal ni ki traj nost ne ga raz vo ja za Slo ve ni jo. Sta tistični Urad Re pub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na. Škor nik, S., Vi drih, M., Ka li ga rič, M. 2010: The ef fect of gra zing pres su re on spe cies rich ness, composi - tion and pro duc ti vity in North Adria tic Karst pa stu res. Plant Biosy stems Fi ren ce. DOI: / Turk, I., Mežan, U. 2009: Na rav ne vred no te. Agen ci ja Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje. Med mrežje: ci.arso.gov.si/?data=in di ca tor&ind_id=202 ( ). van Bey nen, P., Town send, K. 2005: A di stur ban ce in dex for karst en vi ron ments. En vi ron men tal Mana - ge ment Hei del berg. DOI: /s Vin tar Mally, K. 2018: Re gio nal dif fe ren ces in Slo ve nia from the view point of ac hie ving Eu ro pe s sustai - nab le de ve lop ment. Acta Geo grap hi ca Slo ve ni ca Ljub lja na. DOI: /AGS.3309 Vin tar, K. 2003: Oko lje vars tve ni vi di ki so na rav ne ga re gio nal ne ga raz vo ja Slo ve ni je. Ma gi str sko delo, Od de lek za geo gra fi jo Fi lo zof ske fa kul te te Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Wu, J., Wu, T. 2012: Su stai na bi lity in di ca tors and in di ces: an over view. Hand book of Su stai nab le Mana - ge ment. Lon don. Zhou, W. 2007: Drai na ge and floo ding in karst ter ra nes. En vi ron men tal Geo logy Ber lin. DOI: /s

135 134

136 Prostor, regija, razvoj, , Ljubljana 2017 ZEMLJIŠKOKNJIŽNO UREJANJE CEST V ObČINI TREbNJE VandaZadnik Občina Treb nje Go liev trg 5, 8210 Treb nje van da.zad nje.si UDK: 349.4:625.71(497.4Treb nje) IZVLEČEK Zemljiškoknjižnourejanjecestv ObčiniTrebnje Zem ljiškok njižna ure di tev ce ste po me ni, da so ce ste, v ta kem ob se gu kot se upo rab lja jo, tudi vri sa ne v kata ster in da je na teh zem ljiščih vzpo stav lje na last nin ska pra vi ca v ko rist države ali sa mou prav ne lo kal ne skup no sti, ki sta uprav ljav ca jav nih cest. Ce ste so bile in os ta ja jo zažele ne do bri ne, saj si brez njih vsak da nje ga živ lje nja ne more mo pred stav lja ti. Ko se je gra di la večina da našnjih cest, so last ni ki zem ljišč si cer po da li iz ja ve ali so glas ja h grad nji, po nji ho vi iz grad nji pa se le-te niso vri sa le v ka ta ster in ni se ure di lo nji ho vo zem ljiškok njižno sta nje. Občine so te poti večino ma ka te go ri zi ra le. V zad njem času je vse več po bud s stra ni občin in držav nih inšti tu cij, da bi se na ve de no sta nje si ste ma tično ure di lo, saj gre no vejša sod na prak sa v smer, da daje pred nost last nin ski pra vi ci pred ka te go ri za ci jo ce ste. Neus kla je no sta nje lah ko ugoto vi mo šele s kon kret ni mi od me ra mi cest, vse to pa zah te va tudi fi nančna sreds tva, ki jih mno ge občine raje na me nja jo dru gim pro jek tom. V pris pev ku smo ori sa li prav no pod la go za od me re cest, prob le ma ti ko kate go ri za ci je cest in težave pri ure ja nju zem ljiškok njižnega sta nja cest v prak si. Pred sta vi li smo pri mer do bre prak se v Občini Treb nje. KLJUČNE BESEDE ce sta, zem ljiškok njižna ure di tev, od me ra ce ste, ka te go ri za ci ja ce ste, jav no do bro, me njal na po god ba, odkup zem ljišča ABSTRACT ArrangementofthelegalstatusofroadsinlandregistryinMunicipalityofTrebnje Ar ran ge ment of the le gal sta tus of roads in land re gi stry means that roads are en te red in the land re gi ster or ca da stre, to the ex tent they are ac tually being used and that on the ap pli cab le roads the le gal tit le in fa vour of the sta te or lo cal go vern ment is es tab lis hed, gi ven that they are the ac tual ope ra tors of pub lic roads. Roads were and re main de si rab le ame ni ties, be cau se we can not ima gi ne every day life wit hout them. When most of to day s roads were built, lan dow ners gave their sta te ments or con sents to the con struc tion, but they did not en ter them in the land re gi ster and so the land re gi stry sta tus of the roads was ne ver re gu la ted. Mu ni ci pa li ties ca te go ri zed most of the se roads. In the re cent time, a gro wing num ber of ini tia ti ves by mu ni ci pa li ties and sta te in sti tu tions were made that the sta ted si tua tion would be syste ma ti cally edi ted, be cau se the re cent case-law is de ve lo ping in a di rec tion that puts le gal tit le be fo re cate go ri za tion of roads. The ir re gu la ri ties can only be es tab lis hed by con cre te sur veys of roads, which also re qui re fi nan cial re sour ces that many mu ni ci pa li ties pre fer to de vo te to ot her pro jects. In this chap ter, we have out li ned the le gal ba sis for the survey of roads, the prob lem of ca te go ri za tion of roads and prac ti cal dif fi cul ties in ar ran ging land re gi ster sta tus of roads in prac ti ce. An exam ple of good prac ti ce in the Mu ni ci pa lity of Treb nje is pre sen ted. KEY WORDSroad, ar ran ge ment of the le gal status in land re gi stry, sur vey of roads, ca te go ri sa tion of roads, pro perty in the pub lic do main, con ver sion con tract, purc ha se of land 135

137 Vanda Zad nik 1 Uvod Zem ljiškok njižna ure je nost cest po me ni, da bi mo ra le biti ce ste in poti v ta kem ob se gu, kot se upo - rab lja jo, tudi vri sa ne v ka ta ster in da je na teh zem ljiščih vzpo stav lje na last nin ska pra vi ca v ko rist bo di si države ali sa mou prav ne lo kal ne skup no sti, ki sta uprav ljav ca držav nih ozi ro ma lo kal nih cest. V zad njem času je na rav ni države za sle di ti raz ne po bu de, da bi se prob le ma ti ka na tem po dročju si stem sko ure di la za ce lot no državo in ne bi bilo reševa nje pre puščeno po sa mez nim občinam (Po ziv Mi ni strs tva za no tra nje za de ve 2013, Do pis Mi ni strs tva za in fra struk tu ro 2014). V tem smi slu je zla sti po mem ben Sklep Držav ne ga sve ta Re pub li ke Slo ve ni je z dne (Sklep Držav ne ga sveta 2015), ki na ka zu je šte vil ne pri pom be, opo zo ri la in pred lo ge za reševa nje na ve de ne prob le - ma ti ke. Občina Treb nje je k reševa nju na ve de ne prob le ma ti ke pri sto pi la načrtno in si stematično. Iz sta ti - sti ke od mer cest (Ar hiv 2017) je raz vid no, da se do leta 2011 od me re cest v Občini Treb nje sko raj da niso iz va ja le. Iz va ja le so se od me re krajših od se kov poti za ra di iz ved be raz ličnih pro jek tov in od me re na po sa mičnih par ce lah, na zahtevo strank, ki so ute me lje no iz ka za le, da po nje nih zem ljiščih po te ka pot in da ta pot v ka ta stru še ni od mer je na po nje nem de jan skem po te ku. Za ra di po me na zem ljiškok njižnega ure ja nja cest smo v pris pev ku ori sa li prav no pod la go za od me - re cest, prob le ma tiko ka te go ri za ci je cest in težave pri ure ja nju zem ljiškok njižnega sta nja cest v prak si. Pred sta vi li smo pri mer do bre prak se v Občini Treb nje. 2 Po jem ce sta in ka te go ri za ci ja cest splošno in v Občini Treb nje Slo var Slo ven ske ga knjižnega je zi ka na va ja, da je ce sta širša, načrtno spe lja na pot, zla sti za pro met z vo zi li (med mrežje 1). Po jem in sta tus ce ste ure ja 3. člen Za ko na o ce stah (2010), to so pro met ne po - vršine, ki so splošnega po me na za pro met in jih lah ko vsak do pro sto upo rab lja na način in pod pogoji, do ločeni mi s pred pi si, ki ure ja jo ce ste, in pra vi li cest ne ga pro me ta. Jav ne ce ste so jav no do bro in so iz - ven prav ne ga pro me ta. Jav ne ce ste so državne in občin ske (39. člen Za ko na o ce stah 2010). Državne ce ste so v la sti Re pub li ke Slo ve ni je, občinske pa v la sti občin. Ko občina do ločeno ce sto ka te go ri zi ra, pri do bi sta tus jav ne ce ste. Me ri la za ka te go ri za ci jo občin - skih jav nih cest so do ločena z Ured bo o me ri lih za ka te go ri za ci jo jav nih cest (1997), v na dalj njem be se di lu: ured ba, ki je bila spre jeta na pod la gi Za ko na o jav nih ce stah (1997) in še ved no ve lja, v ko li kor ni v nas - prot ju z Za ko nom o ce stah (2010). V tej ured bi so do ločena pred vsem teh nična me ri la, kdaj se neka ce sta lah ko ka te go ri zi ra kot lo kal na ce sta in kdaj kot jav na pot. Vse občine v Re pub li ki Slo ve ni ji so bile dolžne vzpo sta vi ti prvo ka te go ri za ci jo občin skih jav nih cest v roku treh me se cev po uve lja vi tvi uredbe. Prva ka te go ri za ci ja cest v Občini Treb nje je bila iz ve de na že na pod la gi Od lo ka o ka te go ri za ci ji cest IV. reda na ob močju Občine Treb nje (1962), ki ga je spre jel Občin ski ljud ski od bor Treb nje na seji občin - ske ga zbo ra in na seji zbo ra proi zva jal cev dne Pod la ga za spre jem od lo ka je bil 5. člen Te melj ne ga za ko na o jav nih ce stah (1961). Spre mem be ka te go riza ci je cest so se iz va ja le v le tih 1968, 1972 in V letu 1999 pa je Občina Treb nje spre je la Od lok o ka te go ri za ci ji občin skih cest v Občini Treb nje v skla du z ured bo (Od lok 1999). Z vsa kim od lo kom je bilo ka te go ri zi ra no večje šte vi lo lo kal nih cest in poti. Pri mer ja ve dolžine ka te - go ri zi ra nih poti po po sa mez nih od lo kih ni mo goče iz ve sti za ra di na sta ja nja no vih občin na ob močju nek da nje Občine Treb nje, in si cer Občine Šen tru pert, Občine Mo kro nog-tre bel no in Občine Mir na. Po Od lo ku o ka te go ri za ciji občin skih jav nih cest v Občini Treb nje (Od lok 2008) je ime la Občina Treb - nje ka te go ri zi ra nih 100 km lo kal nih cest in 200 km jav nih poti (med mrežje 2). V po stop kih ka te go ri za cij cest se last niško sta nje zem ljišč ni pre ver ja lo, zato se se daj v vseh občinah spo pa da mo s težavo, da ima mo ka te go ri zi ra ne poti tudi tam, kjer last niško sta nje še ni ure je no. Tu kaj so za je te tudi ce ste, ki ob sta ja jo že 50 let in še več. 136

138 Zem ljiškok njižno ure ja nje cest v Občini Treb nje Mar si ka te ri občin ski od lo ki o ka te go ri za ci ji so bili tudi pod drob no gle dom Us tav ne ga sodišča Re - pub li ke Slo ve ni je, ki je prvo jav no opo zar ja lo na prob le ma ti ko zem ljiškok njižne neu re je no sti ob sto ječih cest in na la ga lo po sa mičnim občinam, da na ve de no sta nje ure di jo. V začet nih od ločbah je Us tav no so - dišče Re pub li ke Slo ve ni je občinam do ločalo 6-mesečne roke za ure di tev nes klad ja in na ložilo, da mo ra jo občine z last ni kom zem ljišča, kjer po te ka ka te go ri zi ra na ce sta, skle ni ti prav ni po sel ali pa iz ve sti po - sto pek raz la sti tve ali po sto pek uki ni tve jav ne poti (Od ločba 2009). Če občine v na ve de nih rokih za de ve niso us pe le ure di ti, je Us tav no so dišče od lo ke de lo ma raz ve lja vi lo, saj je ugo to vi lo, da gre v teh pri me - rih za ne do pu sten po seg v last nin sko pra vi co, kar je v nes klad ju s 33. čle nom us ta ve, prav tako je ka te go ri za ci ja jav nih poti, ki po tekajo po za seb nih zem ljiščih, v nas prot ju z 69. čle nom Us ta ve Re pub - li ke Slo ve ni je (Od ločba 2011). V zad njih od ločit vah pa us tav no so dišče občin ske od lo ke de lo ma raz ve ljav lja brez od ložnega roka (Od ločba 2013 in dru ge). Občina Treb nje je leta 2016 pričela s po stop kom spre je ma no ve ga od lo ka ozi ro ma spre memb Od - lo ka o ka te go ri za ci ji občin skih cest, ker se je od zad nje ka te go ri za ci je (Od lok 1999) v občini zgo di lo ve li ko spre memb. Večje spre mem be so na sta le za ra di iz grad nje av to ce ste, saj so tako v uprav lja nje občine prešle ne ka te re re gio nal ne ce ste, ki jih je po treb no pre ka te go ri zi ra ti, us kla di ti je tre ba od se ke gozd nih cest, izv ze ti ob močje Občine Mir na, ure di ti ne kaj stičnih točk s so sed nji mi občina mi in no ve li ra ti od - se ke jav nih poti. V Občini Treb nje za go var ja mo sta lišče, da krat kih od se kov, ki pred stav lja jo in di vi dual ne do sto pe do po sa mez nih ob jek tov, in so v za seb ni la sti, ni tre ba ka te go ri zi ra ti. Spre mem be so bile uve - ljav lje ne z Od lo kom o spre mem bah in do pol ni tvah Od lo ka o ka te go ri za ciji občin skih jav nih cest v Občini Treb nje, ki je začel ve lja ti (Od lok 2017). Občina Treb nje ima ka te go ri zi ra nih 111,157 km lo kal nih cest in 180,610 km jav nih poti. V skla du z ured bo mora Di rek ci ja Re pub li ke Slo ve ni je za in fra struk tu ro (v nadalj njem be se di lu: DRSI) k vsa ki spre mem bi od lo ka o ka te go ri za ci ji cest po da ti po zi tiv no mne nje. DRSI je v letu 2015 pri pra vi la tudi po seb no na vo di lo občinam za iz ved bo po stop kov pri pra ve, do pol ni tev in spre memb odlokov o ka te go ri za ci ji (Na vo di lo 2015). Sta lišče DRSI je, da se v po stop ku spre memb od lo ka o ka - te go ri za ci ji upošteva za tečeno sta nje in ce ste, ki so že bile ka te go ri zi ra ne, ohra nja jo ka te go ri za ci jo, četu di last niško sta nje ni po vsem ure je no. V teh pri me rih pred la ga jo občinam, da bi pripra vi le ela bo ra te sta - nja občin skih cest. Za nove ka te go ri za ci je pa DRSI upošteva sta lišče, da pred log ka te go ri za ci je nove ce ste ali daljšanje ob sto ječe ka te go ri za ci je ne sme biti na za seb nem zem ljišču, iz je ma je, če občina iz - kaže, da je že začela s po stopki ure ja nja last ništva. 3 (Ne)us kla je nost zem ljiškok njižnega sta nja v Občini Treb nje V Občini Treb nje ob sta ja jo tako pri me ri, ko ka te go ri zi ra ne poti po te ka jo po za seb nih zem ljiščih, pa še niso vri sa ne v ka ta ster (sli ka 1), kot tudi pri me ri nes klad ja med de jan skim po te kom ce ste in vri som v ka ta ster bo di si da ce sta po te ka de lo ma drug je, kot je za ri sa na v ka ta stru, ali pa po te ka v širšem ob se gu, kot je njen za ris v ka ta stru (sli ka 2). Sled nje je mo goče ugo to vi ti pri sko raj vseh ka - te go ri zi ra nih ce stah, še po se bej pri jav nih po teh, kar je ra zum lji vo, saj je na ob močju Občine Treb - nje le prib ližno 230 ha zem ljišč ozi ro ma 1,4 % na ob močju tako ime no va ne ga boljšega ka ta stra, kjer so iz ve de ne nove iz me re, ki so iz boljšale po ložajno točnost, in si cer večina zem ljišč v ob močju me - sta Treb nje in ob močje Gra dišča v ka ta str ski občini 1418 Lu ko vek. Na preo sta lem ob močju je os no - va za od me re fran cis cej ski ka ta ster, ki se je začel vzpo stav lja ti na pod la gi ce sar ske ga pa ten ta Fran ca I. Av strij ske ga z dne »Za kme tij ska ob močja so bili iz de la ni ka ta str ski načrti v me ri lu 1 : Na men iz me re fran cis cej ske ga ka ta stra je bila pra vičnejša ob davčitev kme tij skih zem ljišč, ob davčitev od de jan ske po vršine in spo sob no sti proi zvod nje in za te na me ne sta ta krat na tehno lo gi ja in na tanč nost gra fične iz me re po vsem za doščali. Ti načrti v času na sta ja nja niso bili na me nje ni do ločitvi mej lastništva. Na tančnost do ločitve meje na pod la gi teh načrtov je lah ko oce nje na tudi na +/- pet metrov«(demšar 2014). 137

139 Vanda Zad nik Nes klad je med de jan skim po te kom ce ste in za ri som v ka ta stru lah ko na tančno ugo to vi mo šele z de - jan sko od me ro ce ste, le zelo prib ližno pa je možno to ugo to vi tvi tudi s pre gle dom PISO (Pro stor ski in for ma cijski si stem občin), ki pri ka zu je po dat ke iz zem ljiškega ka ta stra in ban ke cest nih po dat kov, ki smo jo občine dolžne vo di ti (Pra vil nik 1997). Za ra di tega se v Občini Treb nje ni smo od ločili za iz de la vo splošnega ela bo ra ta, na ka te re ga na po tu je jo skle pi različnih inšti tu cij ali po sa mična mne nja, ker me ni mo, da takšen ela bo rat ne bi dal ne po sred ne pod la ge za reševa nje zem ljiškok njižnega sta nja, Sli ka 1: Jav na ce sta (LC ) v delu po te ka ni vri sa na v ka ta ster in po te ka po za seb nih zem ljiščih (PISO, Občina Treb nje, Rea lis d. o. o.). Sli ka 2: Jav na ce sta po te ka zu naj par cel jav ne ga do bra, ki so vri sa ne v katas ter (PISO, Občina Treb nje, Rea lis d. o. o.). 138

140 Zem ljiškok njižno ure ja nje cest v Občini Treb nje am pak bi dal le zelo splošne po dat ke o zem ljiškok njižni (ne)ure je no sti cest na ob močju Občine Treb - nje. Sreds tva, ki bi jih ime li z iz de la vo takšnega ela bo ra ta, smo raje na me ni li za kon kret ne od me re cest. Šele de jan ska od me ra ce ste daje pod la go, da lah ko na kon kret nem po dročju go vo ri mo o neu re je nem sta nju, ki ga mo ra mo v občinah po sto po ma ure di ti oz. bi to sta nje v skla du z do ločbo 126. člena Za - ko na o ce stah (2010) že mo ra lo biti ure je no do Za pis ob sto ječih cest v jav nih evi den cah V Občini Treb nje so ob sto ječe ka te go ri zi ra ne jav ne poti in ne ka te go ri zi ra ne poti v zem ljiški knji - gi vpi sa ne kot»javno do bro«gre za vpis v last nin skem li stu in Občina Treb nje kot last nik zem ljišča ni na ve de na. V ne ka te rih pri me rih pa je vpi sa na tudi še družbena last ni na in sled nje vpi se po sto po - ma ure ja mo in iz daj mo od ločbe v skla du z 212. čle nom Za ko na o gra ditvi ob jek tov (2004). V re gi stru ne pre mičnin, ki se vodi v skla du z do ločbami Za ko na o evi den ti ra nju ne pre mičnin (2006), pa je Občina Treb nje na zem ljiščih, ki so ka te go ri zi ra ne ali ne ka te go ri zi ra ne poti, za ve de na kot uprav ljav ka. Čeprav vpis»jav no do bro«ni v skla du z ve ljav no za ko no da jo, Občina Treb nje teh vpi sov ni množično spre mi nja la, ker je teh vpi sov ve li ko in ker vpis»jav no do bro«ta koj na kaže, da gre za zem ljišče, ki je pot ozi ro ma zem ljišče v splošni rabi. Za nova zem ljišča, ki jih pri do bimo v last Občine Treb nje in so del občin skih cest, pa iz ve de mo vpis tako, da je kot last nik na ve de na Občina Treb nje z vse mi po treb ni mi po dat ki, do dat no pa vpišemo še zaz nam bo jav ne ga do bra lo kal ne ga po me na na pod la gi skle pa občin ske ga sve ta in ugo to vi tvene od - ločbe občin ske upra ve v skla du z 21. čle nom Za ko na o gra di tvi ob jek tov (2004). 5 Od me ra cest prav na pod la ga in vo de nje po stop ka Ce sta je dolžin ski ob jekt. Stro kov ni izraz za od me ro dolžin skih ob jek tov je eks pro pria ci ja. Za kon o ce stah (2010) je na po dročju od me re cest uve del ne kaj no vo sti, saj je v svo jem 13. in 14. členu opre de lil rav no po sto pek od mer cest bolj na tančno, kot je od me ra ure je na splošno v Za ko nu o evi - den ti ra nju ne pre mičnin (2006). Meja ob sto ječe ce ste, ki ni evi den ti ra na v zemljiškem ka ta stru, se do loči po zu na njem robu cest ne ga sve ta. Mejo ce ste do loči uprav lja vec ce ste na te re nu ob upošte va nju kri te - ri jev za do ločitev cest ne ga sve ta. Na mej no obrav na vo, ki se iz ve de v po stop ku par ce la ci je na te re nu, mora geo det sko pod jet je pova bi ti vse stran ke po stop ka (to so last ni ki zem ljišč in uprav lja vec ozi ro ma in ve sti tor) vsaj osem dni pred nje no iz ved bo. Za stran ke, ki se po stop ka par ce la ci je na te re nu niso ude - ležile, mora geo det sko pod jet je do ka za ti, da so bile pra vil no vab lje ne. Dokazilo mora biti iz ka za no v ela bo ra tu par ce la ci je. Ne nav zočnost pra vil no vab lje nih strank ali nji ho vo ne stri nja nje z do ločit vi jo meje ce ste po zu na njem robu cest ne ga sve ta ne za drži iz da je od ločbe o evi den ti ra nju par ce la ci je v zem - ljiškem ka ta stru. Pred izda jo od ločbe o evi den ti ra nju par ce la ci je na te re nu strank ni tre ba za slišati in jih sez na ni ti z dejs tvi. Od ločba o evi den ti ra nju par ce la ci je na te re nu se izda na pod la gi skrajšane ga ugo - to vi tve ne ga po stop ka. Za kon o ce stah (2010) omo goča do končanje postop ka od me re tudi v pri me rih, ko so last ni ki so - sed njih zem ljišč, ki me ji jo na ce sto, po koj ni ali nez na ni, ozi ro ma so nez na ni tudi nji ho vi de diči. Rav no taki pri me ri so prej zvečine ovi ra li, pa tudi one mo gočali iz ved be po stop kov ali pa so bili le-ti zelo dol - go traj ni. Da nes je v teh pri me rih mo goče po sto pek za ključiti tako, da nez na ne mu last ni ku v po stop ku za do ločitev meje ce ste in v po stop ku za evi den ti ra nje spre memb do ločimo začas ne ga za stop ni ka. Posto - pek do ločitve začas ne ga za stop ni ka iz ve de pri stojna Ob močna geo det ska upra va na pred log iz va jal ca geo det ske ga po stop ka. V po stop ku od me re cest pa se pre ple ta tudi po sto pek ure di tve mej ozi ro ma po sto pek spre mi nja - nja mej, ki se vodi po Za ko nu o evi den ti ra nju ne pre mičnin (2006). V tem po stop ku je so glas je last ni ka 139

141 Vanda Zad nik Sli ka 3: Pri mer od mer je ne ce ste iz sek iz Od ločbe Ob močne geo det ske upra ve Novo me sto št /2012, IDPOS so sed nje ga zem ljišča ob vez no. Če tega so glas ja last nik ali poob laščenec ni po dal že na sami mej ni obrav - na vi, mu pri stoj na ob močna geo det ska upra va po sre du je na na slov stal ne ga pre bi va lišča iz ja vo o tem, ali se stri nja s po te kom ure di tve mej, kakor je bilo ugo tov lje no na mej ni obrav na vi. Če stran ka v roku 15-tih dni ne vrne iz ja ve, se šteje, da je po da la so glas je. Če pa stran ka vrne iz ja vo in na njej izra zi ne - stri nja nje s po te kom meje, je pri stoj na geo det ska upra va dolžna raz pi sa ti ust no obravnavo. Če na obrav na vi ne pri de do so glas ja, je stran ka, ki je izra zi la ne stri nja nje, po zva na, da lah ko v 30-tih dneh sproži sod - ni spor gle de ugo to vi tve po te ka meje. Če tega ne sto ri, ve lja jo meje tako, kot so pri ka za ne v ela bo ra tu ure di tve mej. V pri meru da sproži sod ni po sto pek, se uprav ni po sto pek pre ki ne, do kler so dišče o meji prav no močno ne od loči. 6 Odmere cest težave v prak si in us pe hi V Občini Treb nje vsa ko leto pri pra vi mo sez nam cest nih od se kov, ki jih bomo od me ri li v kon kret - nem letu. Pred nost pri od me ri ima jo lo kal ne ce ste in pa ti sti od se ki cest, kjer so bile iz ve de ne raz širi tve ali re kon strukcije ter ce ste, kjer za ra di neu re je ne ga zem ljiškok njižnega sta nja na sta ja jo spo ri. Splošno na po ti lo Občine Treb nje iz va jal cu, ki vodi geo det ske po stop ke, je, da se lo kal ne ce ste od mer ja jo v širi - ni 6,7 m, jav ne poti pa v širi ni 6,00 m. V na se ljih je zaradi ob sto ječih ob jek tov pred la ga no širi no težje za go tav lja ti. Zu naj na se lij pa želi mo ohra nja ti na ve de no širi no ce ste za ra di bo dočega ure ja nja cest ne in fra struk tu re. Gle de na šte vi lo od mer je nih ki lo me trov cest (pre gled ni ca 1) na ob močju Občine Treb nje, lah ko ugo tav lja mo, da večjih težav z last ni ki ni. Glav no težo ure ja nja mej nosi iz va ja lec me ri tev na sa mem 140

142 Zem ljiškok njižno ure ja nje cest v Občini Treb nje te re nu, ko skuša pri do bi ti so glas ja strank in ure di ti po tek mej ce ste tako, da bi do se gli spo ra zum. Na po sa mez nih mej nih obrav na vah so nav zoči tudi lastniki, ki nas pro tu je jo pred la ga ni ure di tvi in z njimi so glas ja ni mo goče do seči. V ta kih pri me rih za go var ja mo sta lišče, da spor na zem ljišča izv za me mo iz ure di tve in od me re ce ste, ozi ro ma ure di tve mej ne iz ve de mo. Ni na mreč smi sel no, da bi za ra di ene ga ali dveh prob le ma tičnih last ni kov, ki bi lah ko sprožili sod ni po sto pek ure di tve meje, bil pre ki njen upravni po sto pek od me re ce lot ne ce ste. V letu 2015 smo zaz na li po rast ta kih pri me rov, zato smo ime li vsa kod nev na us kla je va nja s stranka - mi in geo det skim iz vajal cem. Ugo to vi li smo, da se stran ke za ve da jo, da bo ce sta po te ka la po do se da nji tra si, skr bi pa jih, kako bo ure jen pre nos last nin ske ga sta nja. Stran kam smo po jas nje va li in obraz ložili, da sama iz ved ba par ce la ci je ali od me re ce ste ne po me ni sa mo po se bi tudi spre mem bo last niškega stanja, tem več se last niško sta nje ure ja po prav no močno sti od me re in da od me ra ce ste daje pod la go za dokončno ure di tev last niškega sta nja zem ljišča, po ka te rem po te ka ce sta. Po va bi li smo jih, da se o načinu pre nosa last nin ske pra vice po go vo ri mo in naj de mo us trez no rešitev. Na ta način smo večino spor nih pri me - rov us pešno rešili. Na pod la gi do se da nje prak se načrtu je mo, da bi vsa ko leto od me ri li vsaj 30 km cest. Pre gled ni ca 1: Sta ti sti ka od mer je nih cest v Občini Treb nje. leto 2011 leto 2012 leto 2013 leto 2014 leto 2015 leto 2016 šte vi lo od mer je nih ,320 40,720 36,480 ki lo me trov šte vi lo od mer je nih od se kov pov prečna dolžina 0,667-0,750 1,129 0,798 1,824 od se ka v km 7 Prav no močnost od ločbe o ure di tvi mej oziroma par ce la ci ji in spre mem ba vpi sov v zem ljiški ka ta ster Ko je od ločba o par ce la ci ji ozi ro ma od me ri ce ste prav no močna, pri stoj na ob močna geo det ska upra - va izda last ni kom ob ve sti la, iz ka te rih je raz vid no, kakšno je bilo sta nje zem ljišč pred par ce la ci jo in kakšno je sta nje po par ce la ci ji, raz vid ne so nove par ce le in po vršine zem ljišč (v na da lje va nju be se di la: ob vesti - la). Iz teh ob ve stil (sli ka 5) ni več moč raz bra ti, ka te ro zem ljišče je del ce ste, saj se v ka ta stru vr ste rabe (ce sta, trav nik, nji va ), ki so se vo di le do (sli ka 4), v skla du z Za ko nom o evi den ti ra nju ne pre mičnin (2006) ne vo di jo več. Po drob no je to po jas nje no v Ob ve sti lu Geo det ske upra ve (Vo de nje po dat kov o vr stah rabe zem ljišč 2012). V skla du z Za ko nom o evi dentira nju ne pre mičnin (2006) se vo di jo na sled nji po dat ki o de jan ski rabi zem ljišč: kme tij ska zem ljišča, gozd na zem ljišča, vod na zemljišča, ne plod na zem ljišča in po zi da na zem ljišča. Tudi iz jav nih evi denc po iz ve de ni od me ri in vpi su novih par cel v ka ta ster in zem ljiško knji go ne mo re mo na tančno raz bra ti, ka te ra par ce la je se daj del ce ste in ka te ra ne. Ce sta po iz ve de ni od me ri na - mreč ni več se stav lje na iz ene par ce le, kot je bila pred od me ro, am pak jo se daj za ra di raz ličnega last niškega sta nja zem ljišč se stav lja večje šte vi lo par cel. Uprav ljav ci cest si tako po ma ga mo z ela bo ra ti, kjer je potek ce ste ja sno oz načen, ali pa z gra fičnem de lom pri lo ge k od ločbi o par ce la ci ji ozi ro ma od me ri, iz ka te - re je raz vi den po tek ce ste in par ce le, ki so del ob sto ječe ce ste. Geo det ski iz va ja lec pri pra vi za vsa ko od me ro po sa mične ce ste še po se ben sez nam par cel, ki so del ce ste. 141

143 Vanda Zad nik Sli ka 4: Iz vleček iz ob ve sti la last ni kom, ko je bila vr sta rabe zem ljišča še opre de lje na (Ob močna geo det ska upra va Novo me sto). Sli ka 5: Iz vleček iz ob ve sti la, ki ga last ni ki do bi jo da nes (Ob močna geo det ska upra va Novo me sto). 142

144 Zem ljiškok njižno ure ja nje cest v Občini Treb nje Ko po od me ri ce ste in vpi su no vih po dat kov v zem ljiški ka ta ster po gle da mo ce sto v si ste mu PISO, lahko vi di mo, da de jan ska pot še ved no ne po te ka v li ni ji od mer je nih par cel od vi sno se ve da od posa meznega ob močja in na tančno sti di gi tal nih po dat kov, zato je tak po gled za va ja joč in ne iz ka zu je de jan ske ga stanja. Sli ka 6: Pri mer vri sa spre memb v ka ta ster po od me ri ce ste par ce le, ki so del ce ste, niso ja sno določlji ve (PISO, Občina Treb nje, Rea lis d. o. o.). Sli ka 7: Pri mer vri sa spre memb v ka ta ster po od me ri ce ste za mak njen pri kaz po te ka poti v di gi tal nem ka ta stru (PISO, Občina Treb nje, Rea lis d. o. o.). 143

145 Vanda Zad nik 8 Po sto pek ure ja nja zem ljiškok njižnega sta nja v Občini Treb nje in do sežki v le tih 2015 in 2016 Pre gled ni ca 2: Po sto pek ure ja nja zem ljiškok njižnega sta nja v Občini Treb nje. za po red na faza po stop ka po seb no sti sta ti stični po dat ki šte vil ka 1 prav no močnost od ločbe o od me ri ce ste 2 evi den ti ra nje nove V pro gra mu Dok sis, ki ga upo rab lja mo za za de ve evi den ti ra nje za dev, od pre mo novo za de vo Sub jekt: Občina Treb nje Pred met: Ure di tev zem ljiškok njižnega sta nja jav ne poti ali lokal ne ce ste in na ved ba šte vil ke od se ka Vse bi na: Od ločba o od me ri ce ste, Ob ve sti la, Ela bo rat geo det ske od me re, Sez nam par cel, ki so v ce sti 3 pre gled za de ve Pre gled sez na ma par cel, ki so del ce ste, Za pre gled od se ka ce ste, in pre gled od ločbe ozi ro ma ela bo ra ta. pri ka te rem ima mo cca. Za vsa ko par celo, ki je del ce ste, in za ka te ro 20 last ni kov, znaša tak mo ra mo ure di ti zem ljiškok njižno sta nje, pre gled za de ve in vnos pre ve ri mo vpi se v zem ljiški knji gi. v ta be lo v pov prečju en de lov ni dan. 4 vnos podatkov Vpišemo na sled nje po dat ke: ime in prii mek v ta be lo, ki je last ni ka, na slov, EMŠO (po da tek pri do bi mo pod la ga za krei ra nje iz evi den ce PISO), par cel no šte vil ko, po vršino, vseh na dalj njih vred nost zemljišča po po dat kih GURS-a in do ku men tov ID znak par ce le. Po se bej na ve de mo bre me na, (ovoj ni ca za ki so ovi ra za pre nos last nin ske pra vi ce v last po god bo, va bi lo, Občine Treb nje (hi po te ke, pre po ve di od tu ji tve po god be, ) in obre me ni tve, mo re bit ne oseb ne služno sti ter zaz nam be zaščite ne kme ti je). 5 tisk in odpošil ja nje Po seb no po zor nost smo na me ni li vse bi ni va bi la. va bil Stran kam se naj prej zah va li mo za po tr pežlji vost in po moč pri reševa nju in ure ja nju cest v občini ter jim do ločimo dan, običajno je to sre da, ko jih va bi mo, da se zgla si jo pri nas v času uradnih ur. Na ve de mo tudi od sek jav ne ce ste, ki je v po stop ku ure ja nja, ter ose be za mo re bit na vprašanja. Vse stran ke ene ga od se ka iz mer je ne ce ste va bi mo na isti dan. 144

146 Zem ljiškok njižno ure ja nje cest v Občini Treb nje 6 spre je ma nje strank V pov prečju se na va bi lo na vab ljen dan od zo ve 66,82 % vseh vab ljenih last ni kov. 7 stran kam po nu di mo To so po god be o us kla di tvi zem ljiškok njižnega V pov prečju smo na v pod pis us kla di tve ne sta nja z de jan skim sta njem. Po prav ni teo ri ji od sek ce ste pri pra vil po god be to niso de jan ski prav ni po sli, gre za brez plačni 15,5 po godb. pre nos last nin ske pra vi ce na Občino Treb nje. Pro cent pod pi sa nih Občina Treb nje kri je vse stroške po stop ka, po godb znaša 39,23 %. to so stroški pri pra ve po god be, stroški ove ri tve, stroški mo re bit nih iz bri sov bre men. Pred log za vpis last nin ske pra vi ce v elek tron ski ob li ki pa vložimo sami. 8 stran ka ne želi pod- Iščemo dru ge možno sti: pi sa ti us kla di tve ne Po sto pek me nja ve (glej po glav je 10). po god be Od kup (glej po glav je 11). Pre gled ni ca 3: Sta ti sti ka skle nje nih us kla di tve nih po godb v Občini Treb nje. leto 2015 leto 2016 šte vi lo skle nje nih us kla di tve nih po godb po vršina zem ljišča, ki je bila pre ne se na z us kla di tve ni mi po god ba mi v m Ure ja nje zem ljiškok njižnega sta nja z me to do na do mest nih zem ljišč Vsa ko leto je več pri me rov, ko pri do bi va nje zem ljišč za ce sto ure di mo tako, da z last ni kom skle - ne mo me njal no po god bo. Občina v tem pri me ru pri do bi va zem ljišče, ki je del ce ste, last nik pa prido - bi va opuščeno»jav no do bro«, ki je običajno v na ra vi že funk cio nal no zem ljišče k ob jek tu, ki je v la sti stran ke. Po stop ki ure ja nja zem ljiškok njižnega sta nja s skle pa njem me njal nih po godb so dol go traj ni. Od od - ločanja na seji občin ske ga sve ta pa do pri do bi tve skle pa o vpi su zaz nam be gra je ne ga jav ne ga do bra na zem ljišču, mine naj manj štiri mesece. Če pa je pri ne pre mični nah, ki so del ce ste, tre ba ure di ti še iz - bri se kakšnih bre men, pa se po sto pek ta koj po daljša za ne kaj me se cev. Da bi lažje sprem lja li po tek in po sa mez ne faze kon kret ne ga po stop ka, smo pri pra vi li po se ben ovi - tek po god be, kjer so na ve de ne po sa mez ne faze po stop ka (pri pra va po god be, v pod pis župa nu, v pod pis stran ki, pa ra fa računo vods tva, pri do bi tev po tr di la o na men ski rabi, vlo ga na uprav no eno to, pri pra va odred be o plačilu kup ni ne ozi ro ma pre ve ri tev, ali je stran ka po rav na la kupni no, po tr di tev po god be na davčni upra vi, iz vod po god be za računo vods tvo, pre da ja do ku men tov no tar ju, pred log za vpis last nin - ske pra vi ce, iz vod po god be za evi den co ne pre mičnin, ure di tev sta tu sa gra je no jav no do bro). Vsa ko fazo po stop ka na ovit ku ja sno označimo, na ta način je vo de nje po stop ka pre gled no in omo goča, da se v za - de vi hi tro znaj de tudi ose ba, ki mor da kon kret ne ga po stop ka ne vodi. 145

147 Vanda Zad nik 10 Ure ja nje zem ljiškok njižnega sta nja z me to do od ku pov zem ljišč Občina Treb nje si pri za de va, da bi zem ljišča, ki so del ce ste, pri do bi la pred vsem s skle pa njem us - kla di tve nih po godb. V prak si pa se srečuje mo tudi s pri me ri, ko je tre ba zem ljišča od ku pi ti. Zem ljišča za ce ste od ku pu je mo zla sti tam, kjer so bili iz ve de ni po sa mez ni pro jek ti, na pri mer re - kon struk ci je cest v zad njih le tih, in so bile tudi pri dob lje ne iz ja ve s stra ni strank, iz ka te rih ja sno iz ha ja, da se last ni ki stri nja jo z iz ved bo pro jek ta, če bo občina po iz ved bi del ce sto od me ri la in ure di la pre - no se z od ku pi zem ljišč. V teh pri me rih pri do bi mo cenitev zem ljišč in iz plačamo kup ni no na pod la gi ce ni tve, po go sto pa vred nost zem ljišča do ločimo v višini, ki je raz vid na iz re gi stra ne pre mičnin. Občina Treb nje na me nja za od ku pe zem ljišč vsa ko leto oko li EUR, kar znaša 0,42 % vred - no sti pro računa. Sreds tva pla ni ra mo v Pro računu Občine Treb nje na pro račun ski po stav ki pre - ko Načrta raz voj nih pro gra mov, ki smo ga poi me no va li:»ure di tev neu re je ne ga sta tu sa gra je no jav no do bro-ce ste in pločniki«. V načrtu rav na nja z ne pre mičnim pre možen jem (v načrtu pri do bi va nja), ki ga sprej me občin ski svet v skla du z 11. čle nom Za ko na o stvar nem pre moženju države (2010), po samičnih par cel (v na dalj njem be se di lu: načrt) ne na va ja mo, saj Za kon o stvar nem pre moženju države (2010) in na nje go vi pod la gi spre je ta Ured ba (2011) tega ne zah te va ta. V načrt na ve de - mo vr sto ne pre mičnine: to so zem ljišča, ki so deli ka te go ri zi ra nih ali ne ka te go ri zi ra nih cest ali poti ali del pločni kov. Na ta način je pred met od ku pa zelo ja sno do ločljiv. Ko je od me ra ce ste prav no močna in v po stop - ku ugo to vi mo, da je neko zem ljišče del poti ali ce ste in iz pol nju je po go je za gra je no jav no do bro, je ja sno, da je to zem ljišče vključeno v načrt od ku pa in po god bo o na ku pu zem ljišča lah ko skle ne mo, če so v ok - vi ru na ve de ne ga načrta raz voj nih pro jek tov še za go tov lje na sreds tva. Pred no sti take ure di tve: Vsem last ni kom zem ljišč, po ka te rih po te ka jav na ce sta na ob močju Občine Treb nje, omo gočamo ena ko obrav na vo ne gle de na kon kret no lego nji ho vih zem ljišč. Ne pre ju di ci ra mo točno do ločenega ob močja od ku pa že vna prej, na pri mer točno do ločeno jav no pot ali lo kal no ce sto, am pak os ta ja možnost, da skušamo zem ljiškok njižno sta nje zem ljišč, ki so del cest, ure ja ti pred vsem z brez plačnimi pre no si, od ku pe pa iz ve de mo tam, kjer dru gačna rešitev ni možna. Hi tro lah ko ukre pa mo v ne pričako va nih si tua ci jah, ko na pri mer. last ni ki gro zi jo z za po ro ce ste ali last ni ki po go ju je jo skle pa nje služnost nih po godb za grad njo in fra struk tu re ali ob jek tov s tem, da se naj prej ure di zem ljiškok njižno sta nje njiho vih zem ljišč, ki so del ce ste, ali pa se do ločena zem ljišča, ki so del ka te go ri zi ra nih poti ali cest znaj de jo na og la snih de ski uprav ne eno te ali na jav nih dražbah kot pro da je. V vseh teh pri me rih bi čaka nje na od ločitev občin ske ga sve ta ne bilo naj bolj eko no mično, ozi ro ma bi one mo gočalo iz ved bo takšnih po stop kov. Po pre gle du sta ti stičnih po dat kov ugo tav lja mo, da je Občina Treb nje na pod la gi me njal nih in kup - nih po godb sku paj v letu 2016 pri do bi la m 2 zem ljišč. Za pri mer ja vo glej pre gled ni co Sklep Na pod la gi re zul ta tov dela v Občini Treb nje na po dročju zem ljiškok njižnega ure ja nja cest, lah ko pri tr di mo zna ne mu pre go vo ru, da se počasi da leč pri de in da se vsa ka, še tako dol ga pot, začne s pr - vim ko ra kom. Na Občini Treb nje je bila pri prav lje na ana li za po vršine, ki jo je po iz ve de ni od me ri ce ste tre ba prene - sti v last Občine Treb nje. V pov prečju znaša ta po vršina pri od me ri 1 km ce ste 1551 m 2 in v pov prečju je to 22 par cel. Ob upošte va nju, da bi na leto od me ri li 30 km cest, je po od me rah tre ba v pov prečju let - no pre ne sti m 2 zem ljišč, ki so del cest, če ne upošte va mo od mer iz pre te klih let, ki zem ljiškok njižno še niso ure je ne. 146

148 Zem ljiškok njižno ure ja nje cest v Občini Treb nje Občina Treb nje je v letu 2016 na pod la gi us kla di tve nih po godb in na pod la gi me njal nih in kup nih po godb pri do bi la sku paj m 2 zem ljišč, ki so del cest, kar znaša cca. 68 % ce lot ne po vršine no vih zem ljišč, ki so del ce ste in ki na sta ne jo v ob dob ju ene ga leta. Gle de na za stav lje ne ci lje ugo tav lja mo, da je Občina Treb nje pri ure ja nju zem ljiškok njižnega sta nja cest zelo us pešna in da je način reševa nja na ve de ne prob le ma ti ke pra vi len. Na tem me stu pa ne mo re mo mimo no vejše sod ne prak se, ki se do ti ka ak tiv ne le gi ti ma ci je za vložitev zah te ve za evi den ti ra nje mej in par ce la cij v skla du z Za ko nom o ce stah (2010), ki občinam prav za prav one mo goča, da bi vložile zah te vo za evi den ti ra nje par ce la cij na par ce lah, po ka te rih teče ce sta in so v za - seb ni la sti, čeprav Za kon o ce stah (2010) v svo jem 13. in 14. členu ja sno do loča, da ima ak tiv no le gi ti ma ci jo za vložitev zah te ve za evi den ti ra nje mej ob sto ječe ce ste uprav lja vec ce ste, last nik zem ljišča ali pa in ve - sti tor, če gre za grad njo no vih cest. Sod bi uprav ne ga so dišča v Ma ri bo ru in Ce lju (Sod ba 2014; Sod ba 2015) sta raz bur ka li jav nost in na pod la gi na ve de nih sodb je Geo det ska upra va RS zav ze la sta lišče (Ob ve sti lo 2017), da bo geo det ska upra va zah te ve, kjer bodo uprav ljav ci zah te va li evi den ti - ra nje par ce la ci je na zem ljiščih, po ka te rih teče ce sta in so v za seb ni la sti, za vračala. Na ve de no sta lišče, ki po me ni pravzaprav pi lat sko umi va nje rok in ne daje no be ne ga pre mi ka, da bi se zem ljiškok njižno sta nje cest začelo si ste ma tično in načrtno ure ja ti na rav ni ce lot ne države, je tako klobčič vol ne za plet - lo in spet ne vemo, kje je začetek in kje je ko nec. Občina ali država kot uprav ljav ki cest mo ra ta ime ti možnost, da sprožita po sto pek ure di tve meje in par ce la ci je, s tem po stop kom se neus kla je no sta nje šele prav no ugo to vi. Kon kret na od me ra ce ste, ko je zna na po vršina zem ljišča, ki je del ce ste in ko so zna ni last ni ki, daje pod la go za ure ja nje zem ljiško - knjižnega sta nja. Občine želi mo in se tru di mo, da bi zem ljiškok njižna sta nja cest ure ja le spo ra zum no in na pot ki sod nih in držav nih or ga nov, da bi mo ra le občine ure ja ti zem ljiškok njižna sta nja cest pr vens - tve no s po stop ki razlasti tve, so, milo rečeno, neživ ljenj ski. Ta gor dij ski vo zel je tre ba ne ka ko pre se ka ti in to bi lah ko sto ril za ko no da ja lec, ki bi mo ral spre je ti us trez no raz la go ali spre mem bo do ločil Za ko na o ce stah (2010). 12 Viri in li te ra tu ra Ar hiv do ku men tar ne ga gradiva Občine Treb nje. Občina Treb nje, Treb nje, De be lak, M. 2012: Neu stav no sta nje ka te go ri zi ra nih občin skih cest. Prav na prak sa Ljub lja na. Demšar, B. 2014: Ure di tev meje zem ljiške par ce le po do ločbah ZEN. Prav na prak sa Ljub ljana. Do pis Mi ni strs tva za in fra struk tu ro, št /2011/ z dne Kris per-kram ber ger, M. 2011: Last nin sko prav ni režim jav nih cest-občin ske jav ne ce ste v prak si. Podjetje in delo 6-7. Ljub lja na. Med mrežje 1: sta&ex pres sion=ce sta&hs=1 ( ). Med mrežje 2: nje.si/63/os nov ni-po dat ki ( ). Na vo di lo občinam za pri pra vo, do pol ni tev ali spre mem be Od lo ka o ka te go ri za ci ji občin skih jav nih cest, Mi ni strs tvo za in fra struk tu ro, Direk ci ja Re pub li ke Slo ve ni je za in fra struk tu ro, št /2015 z dne Od ločba Us tav ne ga so dišča Re pub li ke Slo ve ni je št. U-I-113/08 z dne Od ločba Us tav ne ga so dišča Re pub li ke Slo ve ni je, št. U-I-270/09 z dne Od ločba Ustav ne ga so dišča Re pub li ke Slo ve ni je, št. U-I-289/12 z dne Od lok o ka te go ri za ci ji cest IV. reda na ob močju Občine Treb nje. Urad ni vest nik okra ja Novo me sto 11/1962. Novo me sto. Od lok o ka te go ri za ci ji cest v Občini Treb nje. Urad ni list RS 95/1999. Ljub lja na. Od lok o ka te go ri za ci ji občin skih jav nih cest v Občini Treb nje. Urad ni list RS 76/2008. Ljub lja na. Od lok o spre mem bah in do pol ni tvah Od lo ka o ka te go ri za ci ji občin skih jav nih cest v Občini Treb nje. Urad ni list RS 30/2017. Ljub lja na. 147

149 Vanda Zad nik Obve sti lo Geo det ske upra ve Re pub li ke Slo ve ni je št / z dne Po ziv Mi ni strs tva za no tra nje za de ve št /2013/3 z dne Pra vil nik o načinu oz načeva nja jav nih cest in o evi den cah o jav nih ce stah in ob jek tih na njih. Urad ni list RS 49/1997, 2/2004. Ljub lja na. Sklep Držav ne ga sve ta Re pub li ke Slo ve ni je št /07-P z dne Ljub lja na. Sod ba Uprav ne ga so dišča RS, Od de lek v Ma ri bo ru, II U 344/2014. Ma ri bor. Sod ba Uprav ne ga so dišča RS, Od de lek v Ce lju, IV U 212/2015. Ce lje. Te melj ni za kon o jav nih ce stah. Urad ni list FLRJ 27/1961. Ljub lja na. Ured ba o me ri lih za ka te go ri za ci jo jav nih cest. Urad ni list RS 49/1997, 113/2009 in 109/2010 ZC es-1. Ljub lja na. Ured ba o stvar nem pre moženju države in sa mou pravnih lo kal nih skup no sti. Urad ni list RS 34/2011, 42/2012, 24/2013, 10/2014 in 58/2016. Ljub lja na. Vo de nje po dat kov o vr stah rabe zem ljišč, ka ta str skih kul tu rah in raz re dih po , Geo det ska upra va Re pub li ke Slo ve ni je št / z dne Za kon o ce stah. Urad ni list RS 109/2010, 48/2012, 36/2014 odl. US in 46/2015. Ljub lja na. Za kon o evi den ti ra nju ne pre mičnin. Urad ni list RS 47/2006, 65/2007 odl. US, 106/2010 ZD oh-2h, 47/2012 ZUKD-1A, 79/2012 odl. US. Ljub lja na. Za kon o gra di tvi ob jek tov. Urad ni list RS 102/2004 urad no prečiščeno be se di lo, 14/2005 popr., 92/2005 ZJC-B, 93/2005 ZVMS, 111/2005 odl. US, 126/2007, 108/2009, 61/2010 ZR ud-1, 20/2011 odl. US, 57/2012, 101/2013 ZD av Nepr, 110/2013 in 19/2015. Ljublja na. Za kon o jav nih ce stah. Urad ni list RS 29/1997. Ljub lja na. Za kon o stvar nem pre moženju države in sa mou prav nih lo kal nih skup no sti. Urad ni list RS 86/2010, 75/2012, 47/2013 ZDU-1G, 50/2014, 90/2014 ZDU-1l, 14/2015 ZUUJFO, 76/2015. Ljub ljana. 148

150 PRILAGAJANJE NARAVNIM NEVARNOSTIM Z UREJANJEM PROSTORA PRIMER POPLAV IN ZEMELJSKIH PLAZOV V ObČINI IDRIJA dr.matijazorn,dr.rokciglič,dr.blažkomac Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka, Znans tve no ra zi sko valni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umetnosti Novi trg 2, 1000 Ljub lja na ma ti rok.ci blaz.ko UDK: :504.4(497.4Idri ja) 711:504.4(497.4Idri ja) Prostor, regija, razvoj, , Ljubljana 2017 IZVLEČEK Prilagajanjenaravnimnevarnostimz urejanjemprostora primerpoplavinzemeljskihplazovv Občini Idrija Pro stor sko načrto va nje naj bi za go tav lja lo var nost pre bi val cev, obe nem pa vzdržnost z vi di ka na rav nih po kra jin skih pr vin. Na pri me ru Občine Idri ja smo pre ve ri li, kakšno je stanje po se li tve v raz mer ju do dveh po memb nih vrst na rav nih ne var no sti po plav in ze melj skih pla zov. Ana li zi ra li smo, ali po se li tev sega na ob močja ne var no sti po plav in proženja ze melj skih pla zov. Za oba tipa ne var no sti smo tudi pre ve ri li, kakšna je na teh ob močjih na men ska raba pro sto ra v občin skem pro stor skem načrtu. Ana li ze te me lji jo na podat kih o hišnih šte vil kah in pre bi val cih za leti 2003 in Na ob močjih ne var no sti po plav in proženja ze melj skih pla zov se po jav lja jo tako stav be s sta rejšimi kot tudi no vejšimi hišnimi šte vil ka mi. KLJUČNE BESEDE geo gra fi ja, po pla ve, ze melj ski pla zo vi, ran lji vost, ogroženost, prožnost, Idri ja ABSTRACT Adaptationtonaturalhazardsbyspatialplanning thecaseoffloodsandlandslidesinthemunicipalityofidrija Spa tial plan ning should en su re sa fety of po pu la tion, and con tri bu te to the su stai na bi lity of sett le ments from the view point of na tu ral lands ca pe ele ments. We exa mi ned the sta tus of sett le ment in the Mu ni ci pa lity of Idri ja as re gards two types of na tu ral ha zards floods and land sli des. We analy sed whet her the sett le ment ex tends to flood and land sli de pro ne areas and chec ked the use of spa ce in the mu ni ci pal spa tial plan for both types of ha zards. The analy sis was ba sed on hou se num bers data and po pu lation re gi ster for the years 2003 and We found that old and new buil dings ap pear in areas en dan ge red by floods and land sli des. KEY WORDS geo graphy, floods, land sli des, vul ne ra bi lity, risk, re si lien ce, Idri ja 149

151 Ma ti ja Zorn, Rok Ci glič, Blaž Ko mac 1 Uvod Račun sko so dišče je ne dav no (Učinkovi tost 2017) opo zo ri lo na neučin ko vi tost vpe lje va nja vse - bin na rav nih ne var no sti v si stem pro stor ske ga načrto va nja. Pro stor sko načrto va nje naj bi za go tav lja lo var nost pre bi val cev, obe nem pa vzdržnost z vi di ka na rav nih po kra jin skih pr vin. Te lah ko poseli tev in člo ve ko ve de jav no sti spod bu ja jo ali ome ju je jo, zato pre mišlje no pro stor sko načrto va nje upošteva te pr - vi ne v vseh fa zah, od za ko no daj ne do iz ved be ne (Zorn, Ko mac in Na tek 2009; Zorn, Ko mac in Pavšek 2010). Kljub temu, da se tega na načelni rav ni za ve da mo, prak sa kaže dru gače. Kljub ve li ki ogroženo - sti Slo ve ni je za ra di po plav, snežnih in ze melj skih pla zov ter ero zi je so do slej le v ne kaj občinah pri pra vi li us trez ne stro kov ne pod la ge, kot jih zah te va leta 2002 spre je ti Za kon o vo dah (Zorn in Ko mac 2015a). Na pri me ru Občine Idri ja smo žele li pre ve ri ti, kakšno je sta nje po se li tve v raz mer ju do dveh po - memb nih vrst na rav nih ne var no sti po plav in ze melj skih pla zov, za ka te re je po 83. členu Za ko na o vo dah (2002) tre ba do ločiti ob močja, ki jih ogrožajo. V pris pev ku tako pred stav lja mo ana li zo po plav ne ne var no sti in ana li zo ne var no sti proženja ze - meljskih pla zov za ob močje Občine Idri ja. Iz de la ni sta bili na te me lju do stop nih po dat kov o ob močjih po plav ne ne var no sti, ob močjih ne var no sti proženja ze melj skih pla zov ter ob močjih po se li tve. V ok - vi ru ana li ze smo po se bej pre ve ri li grad nje na ob močjih ne var no sti v no vejšem ob dob ju, to je med le to ma 2004 in Po plav na ne var nost in ne var nost proženja ze melj skih pla zov Občina Idri ja leži na pre ho du med alpskimi in di nar ski mi po kra ji na mi ter je zato pod vržena različnim na rav nim ne var no stim. Naj večje na se lje Idri ja, sve tov no zna no na ha ja lišče žive ga sre bra, je za ra di lege v ozki do li ni in za ra di in ten ziv ne sto let ne rabe pro sto ra pod vržena»ško dlji ve mu«delova nju na - rav nih pro ce sov. Za do lin ska dna v Občini Idri ja je značilna po plav na ne var nost (med mrežje 1; Po plav na ne var nost 2014), do bršen del občine pa je iz po stav ljen ne var no sti proženja ze melj skih pla zov (Zorn in Ko mac 2008; 2010). Ob močje je pod vrženo tudi ugre za nju za ra di dol go traj ne ga iz ko pa va nja rude v da nes opuščenem rud ni ku (Diz da re vič in Car 2009; Zorn, Na red in Raz pot nik Vi sko vi ć 2015). Idrij ca, z 48 km naj daljši pri tok Soče, je pre cej vod na ta in ima di nar sko dežno-snežni pre točni režim (Fran tar in Hr va tin 2005). Za ra di na rav no geo graf skih značil no sti (To po le in Zorn 2010), pred vsem raz gi ba no sti re lie fa, po go stih obil nih pa da vin in hi tre ga vod ne ga od to ka po str mih po bočjih je v njenem po rečju pri sot na ne var nost po plav in proženja ze melj skih plazov (Zorn in Ko mac 2010; Oce na 2016; Načrt 2017). Po plav na ne var nost ni pro stor sko ob sežna (po in for ma tiv nih po dat kih Agen ci je Re - pub li ke Slo ve ni je za oko lje zav ze ma manj kot 1% občine; med mrežje 1), ven dar ob se ga pred vsem po se lje na do lin ska dna. Najbolj zna na in ob sežna po pla va v me stu Idri ja je na sta la po po tre su 1511, ko je dol vod no od na - se lja skal ni po dor s pro stor ni no okrog m 3 za je zil Idrij co. Na sta lo je 65 ha ve li ko je ze ro z oko li 4,5 mi li jo na m 3 vode, voda pa je po leg pre težnega dela mesta (sli ka 1) za li la tudi rud nik in pov zročila daljši za stoj v iz ko riščanju rude (Biz jak 2011, 66 67). V no vejšem času je Idrij ca po plav lja la ozi ro ma ime la po višane pre to ke v le tih 1909, 1925, 1926, 1948, 1965, 1968, 1977, 1979, 1990 in 1992 (Maj nik 1985; Ko mac, Na tek in Zorn 2008) ter 2009 in Na ob močju občine je (bil) znan tudi po se ben, an tro po ge ni tip po plav, ki je po ve zan s kul tur no dediščino. V več do li nah so s»klavžami«pre gra di li do li ne in za je zi li vo do to ke za plav lje nje lesa.»z od prt jem klavž je sproščena vod na masa zgr me la bob neč po do li ni «kot hu dour nik z ve li ko ero ziv no močjo, saj se je za klavžami lah ko zbra lo tudi do m 3 vode (Mo ho rič 2006, 80, 83). Ne var nost proženja ze melj skih pla zov je pri sot na na kar 96,3 % po vršja občine. Ze melj ski pla zo vi bolj ogrožajo do bro četr ti no občine (4. in 5. ka te go ri ja ne var no sti na sli ki 6), ne kaj manj zem ljišč je sred nje ogroženih (3. ka te go ri ja), manj ogrožena pa je sla ba po lo vi ca občine (1 in 2. ka te go ri ja). Po bolj 150

152 Pri la ga ja nje na rav nim ne var nostim z ure ja njem pro sto ra pri mer po plav in ze melj skih pla zov MATIJA ZORN Sli ka 1: V sta rem mest nem je dru Idri je so ob 500-let ni ci na stan ka skal ne ga po do ra, ki se je sprožil zara di po tre sa leta 1511 in je za je zil Idrij co, z mo dri mi tra ko vi označili višino ta krat ne po pla ve. pla zo vi tih ob močjih je spel ja na pe ti na držav nih in občin skih cest, četr ti na držav nih in pe ti na občinskih cest je spe lja na po sred nje pla zo vi tih ob močjih, sla ba po lo vi ca držav nih in do bra po lo vi ca občin skih cest pa je spe lja na po manj pla zo vi tih ob močjih (Zorn in Ko mac 2010, 100). 3 Po dat ki in me to de 3.1 Po dat ki Za ana li zo po plav ne ne var no sti smo upo ra bi li dva vira: po dat ke Občine Idri ja (Po plav na ne var - nost 2014) in po dat ke Agen ci je Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje (med mrežje 1). V ok vi ru po dat kov Občine Idri ja smo upo ra bi li hi drološko-hi dra vlično ana li zo pod jet ja Hydro - tech (Po plav na ne var nost 2014), ki pri ka zu je ob močja z ve li ko, sred njo in majh no ne var nost jo po plav ter ob močje preo sta lih po plav. V ok vi ru po dat kov Agen ci je Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje pa smo upo - ra bi li Opo zorilno kar to po plav (kar ta ima tri ka te go ri je: red ne, po go ste in ka ta stro fal ne po pla ve, ven dar so v občini po tem viru pri sot ne zgolj sled nje) ter In te gral no kar to po plav ne ne var no sti, na ka te ri so oz načena ob močja po plav z 10-let no (Q 10 ), 100-let no (Q 100 ) in 500-let no po vrat no dobo (Q 500 ). Ob - močja po plav ne ne var no sti so do ločili z mo de li ra njem na pod la gi hi dro loških, geo loških, geo mor fo loških in geo det skih po dat kov ter po dat kov o rabi tal (med mrežje 1). Vsi po dat kov ni slo ji za ana li zo po plavne ne var no sti so bili do stop ni v vek tor ski ob li ki. 151

153 Ma ti ja Zorn, Rok Ci glič, Blaž Ko mac Ob seg ne var no sti po plav po po dat kih Občine Idri ja (Po plav na ne var nost 2014; sli ka 3) ter ob - seg In te gral ne kar te po plav ne ne var no sti (med mrežje 1; sli ka 5), zav ze ma ta isto ob močje. Oba vira te me lji ta na is tem načinu zaje ma. Raz li ke med vi ro ma pa so v ka te go ri jah ne var no sti, ki se med se boj raz li ku - je jo. Dru gačna kot na ome nje nih vi rih pa so ob močja po plav ne ne var no sti, ki so pri ka za na na državni Opo zo ril ni kar ti po plav (sli ka 4), za ka te ro Agen ci ja Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje si cer opo zar ja, da je zgolj in for ma tiv ne na ra ve (sli ka 2, levo). Če združimo vse tri vire v eno ten po dat kov ni sloj, ugo to - vi mo, da je po plav no ne var nih zem ljišč v Občini Idri ja 96 ha ozi ro ma 0,3 % (pre gled ni ca 1). Po leg raz lik v ve li ko sti območij po plav ne ne var no sti pa so pri ne ka te rih vi rih po plav na ob močja do ločena tako, da so ne ka te re stav be izv ze te (sli ka 2, de sno). Pre gled ni ca 1: Ve li kost ob močij po plav ne ne var no sti po raz ličnih vi rih. po dat kov ni sloj vir po vršina (ha) Po plav na ne var nost občine (sli ka 3) Občina Idri ja 30,5 Opo zo ril na kar ta po plav (sli ka 4) Agen ci ja Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje 77,2 In te gral na kar ta po plav ne ne var no sti (sli ka 5) Agen ci ja Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje 30,5 uni ja vseh po li go nov (Po plav na ne var no sti Agen ci ja Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje; 95,8 občine, Opo zo ril na kar ta po plav in In te gral na Občina Idri ja kar ta po plav ne ne var no sti) Spodnja Idrija obseg Opozorilne karte poplav Viri podatkov: Poplavna ; ARSO 2017 Vir podlage: GURS 2017 Idrija obseg Integralne karte poplavne nevarnosti in Poplavne nevarnosti občine 0 50 m presek obeh obsegov 0 500m hišna številka Poplavna nevarnost občine (velika nevarnost) Kartograf: Rok Ciglič 2017, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Sli ka 2: Pri mer ja va ob se ga Opo zo ril ne kar te po plav (ka ta stro fal ne po pla ve) z ob se gom In te gral ne kar te po plav ne ne var no sti in Po plav ne ne var no sti občine (levo) ter pri mer»izre za nih«stavb v Idri ji, ki so»ob krožene«s po plav no ne var nost jo na In te gral ni kar ti po plav ne ne var no sti in kar ti Po plav ne ne var no sti občine (de sno). 152

154 Pri la ga ja nje na rav nim ne var nostim z ure ja njem pro sto ra pri mer po plav in ze melj skih pla zov Pri po dat kih o ne var no sti proženja ze melj skih pla zov smo upo ra bi li zem lje vid pla zo vi to sti Občine Idri ja v ra str ski ob li ki, iz de lan na te me lju di gi tal ne ga mo de la višin z ve li kost jo ce lic 25 krat 25 me trov ter ana li ze vpliv nih de jav ni kov za pla ze nje (kam ninske se sta ve, rabe tal, na klo na, eks po zi ci je, ukriv - lje no sti po vršja in 24-ur nih mak si mal nih pa da vin) in po dat kov o de jan skih ze melj skih pla zo vih v občini iz Na cio nal ne po dat kov ne baze ze melj skih pla zov (Na cio nal na 2006). Zem lje vid je bil iz de lan s sta - tistično me to do fak tor ja ver jet no sti (Zorn in Ko mac 2008). Za po dat ke o po se li tvi smo upo ra bi li vek tor ske točkov ne po dat ke Evi den ce hišnih šte vilk (EHIŠ) iz Re gi stra pro stor skih enot Geo det ske upra ve Re pub li ke Slo ve ni je (med mrežje 2) za leti 2003 in Upora bi li smo tudi po dat ke Občin ske ga pro stor ske ga načrta (Od lok 2011), in si cer po dat kovni sloj Po drob ne na men ske rabe. Po dat kov ni sloj je bil na vo ljo v vek tor ski ob li ki. 3.2 Me to de Ana li zi ra li smo, ko li ko hišnih šte vilk in pre bi val cev je na ob močjih nevar no sti po plav in pro - ženja ze melj skih pla zov. Ker smo ime li po dat ke o po se li tvi za dve raz lični leti (2003 in 2015), smo na pod la gi obeh po dat kov nih slo jev ugo tav lja li tudi, ali so bile v ob dob ju na ob močju ne var no sti po plav ozi ro ma ne var nosti proženja ze melj skih pla zov re gi stri ra ne nove hišne šte vil ke. Raz li ke med po dat kov ni ma slo je ma smo ugo tav lja li s pro gra mom Arc GIS Desk top na pod la gi pri - mer ja ve iden ti fi ka cij skih šte vilk HS_MID v po dat kov nem slo ju EHIŠ. Sez na mu EHIŠ iz leta 2015 smo na pod la gi iden ti fi ka cij skih šte vilk HS_MID pri pe li (z uka zom Join Data) sez nam EHIŠ iz leta Na pod la gi združene pre gled ni ce (v na da lje va nju os nov na pre gled ni ca) smo do bi li sez - nam, ki je po ka zal sta re stav be (zgra je ne do kon ca leta 2003) in no vo grad nje zgra je ne v ob dob ju Ker so obrav na va ni ta be la rični po dat ki (.dbf da to te ka) del točkov ne ga pro stor ske ga po - dat kov ne ga sloja (.shp da to te ka), je mo goč ta kojšnji pro stor ski pri kaz ter pri mer ja va z dru gi mi pro - stor ski mi podatkov ni mi slo ji, v našem pri me ru ne var nost jo po plav in proženja ze melj skih pla zov. Za to pri mer ja vo smo upo ra bi li me to do pre kri va nja po dat kov nih slo jev. Opo zo ri ti pa je tre ba, da ugo tov lje ne spre mem be hišnih šte vilk med obrav na va ni ma le to ma ne od se va jo vseh spre memb glede stavb ali nji ho vih de lov. V ko li kor gre za širi tev ob sto ječega ob jek ta in last nik ne za pro si za novo hišno šte vil ko, eno ta (stav ba HS_MID) ne bo oz načena kot (del na) no vo grad nja. Po leg tega je tudi mo - goče, da na do mest na grad nja na pri mer, da se sta ri ob jekt podre in zgra di nov dobi nov HS_MID. V tem pri me ru gre za no vo grad njo na me stu ob jek ta, ki je ob sta jal že prej in zato ne gre za novo po se li tev. Za pri mer ja vo EHIŠ s po dat kov ni mi slo ji o ne var no sti po plav v vek tor skem za pi su, smo upo ra bi li uka za In ter sect in Join Data. S pr vim smo pre kri li sloj EHIŠ s po sa mez nim slo jem po plav ne ne var nosti ter tako do bi li sez nam EHIŠ na po plav nem ob močju. Prek iden ti fi ka cij ske šte vil ke HS_MID smo z dru - gim uka zom ta po da tek po ve za li z os nov no pre gled ni co. Za pri mer ja vo EHIŠ z ne var nost jo proženja ze melj skih pla zov, ta po dat kov ni sloj je bil v ra str skem za pi su, smo upo ra bi li ukaz Ex tract Va lues to Points. Tako smo vsa ki hišni šte vil ki pri pi sa li ka te go ri jo ne var no sti proženja ze melj skih pla zov. Tudi v tem pri me ru smo prek iden ti fi ka cij ske šte vil ke HS_MID z uka zom Join Data ta po da tek po ve za li z os nov no pre gled ni co. Os nov na pre gled ni ca je bila pre ne se na v MS Of fi ce Ex cel, kjer smo ana li zi ra li šte vi lo EHIŠ na raz - ličnih ob močjih po plav ne ne var no sti ter ob močjih po sa meznih ka te go rij ne var no sti proženja ze melj skih pla zov. EHIŠ smo po ve za li s Cen tral nim re gi strom pre bi vals tva (med mrežje 3), s čimer smo lah ko na ob močjih ne var no sti obrav na va li tudi šte vi lo pre bi val cev. Ana li zi ra li smo tudi po dat ke Po drob ne na men ske rabe Občin ske ga pro stor ske ga načrta. Te smo pre kri li s po dat ki o ne var no sti po plav in proženju ze melj skih pla zov z uka zom In ter sect ozi ro ma z uka - zom Ta bu la te Area. Tako smo za vsak tip rabe pri do bi li po da tek o po vršinah, ki so iz po stav lje ne ne var no sti po plav ozi ro ma proženju ze melj skih pla zov. 153

155 Ma ti ja Zorn, Rok Ci glič, Blaž Ko mac 4 Re zul ta ti S pro stor sko ana li zo po dat kov o po se li tvi, pre bi val cih, na men ski rabi, ne var no sti po plav in ne var - no sti proženja ze melj skih pla zov smo pri do bi li in for ma ci jo, ko li ko hiš in pre bi val cev je na po sa mez nih območjih ne var no sti po plav in ka te go ri jah ne var no sti proženja ze melj skih pla zov. 4.1 Ne var nost po plav So deč po po dat kih ana li ze o po plav ni ne var no sti v Občini Idri ja (Po plav na ne var nost 2014) je 54 hišnih šte vilk na po plav nem ob močju ene iz med šti rih katego rij po plav ne ne var no sti ve li ka, sred - nja in majh na ne var nost ter preo sta la ne var nost (sli ka 3; pre gled ni ca 2). Po tem viru je ne var nost po plav večino ma pri sot na ob reki Idrij ci, pred vsem v oko li ci Idri je, kjer ima pri to ke Zalo, Lju bevšco in Nikovo ter v Spod nji Idri ji, kjer ima pri tok Ka nom lji co. V ob dob ju je bilo na ob močjih ne var no sti po plav po de lje nih 6 hišnih šte vilk. Na po plav no ne var nih ob močjih je leta 2015 žive lo 208 pre bi valcev (pre gled ni ca 3). Pre gled ni ca 2: Hiše z do de lje ni mi hišnimi šte vil ka mi do kon ca leta 2003 in v ob dob ju na ob močjih z ve li ko, sred njo in majh no ne var nost jo po plav ter ob močjem preo sta lih po plav (Po plav na nevar nost 2014). do kon ca leta 2003 med le to ma 2004 in 2015 sku paj ve li ke poplave sred nje po pla ve majh ne po pla ve preo sta le po pla ve sku paj Pre gled ni ca 3: Pre bi val ci, ki živi jo v hišah z do de lje ni mi hišnim šte vil ka mi do kon ca leta 2003 in v ob dob ju na ob močjih z ve li ko, sred njo in majhno ne var nost jo po plav ter ob močjem preo sta lih po plav (Po plav na ne var nost 2014). do kon ca leta 2003 med le to ma 2004 in 2015 sku paj ve li ke po pla ve sred nje po pla ve majh ne po pla ve preo sta le po pla ve sku paj Na pod la gi Opo zo ril ne kar te po plav Agen ci je Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje (med mrežje 1) je 52 hišnih šte vilk na ob močju ka ta stro fal nih po plav (sli ka 4; pre gled ni ca 4). Ne var nost po plav je po tem viru pred - vsem vzdolž Idrij ce, Zale, Ka nom lji ce in v manjši meri Ni ko ve in Lju bevšce. V ob dob ju smo Sli ka 3: Pre gled ni zem lje vid Občine Idri ja s hišnimi šte vil ka mi na ob močjih z ve li ko, sred njo in majh no ne var nost jo po plav ter ob močjem preo sta lih po plav, po de lje ni mi do kon ca leta 2003 in v ob dob ju p 154

156 Pri la ga ja nje na rav nim ne var nostim z ure ja njem pro sto ra pri mer po plav in ze melj skih pla zov 155

157 Ma ti ja Zorn, Rok Ci glič, Blaž Ko mac na ob močju ka ta stro fal nih po plav za be ležili 8 no vih hišnih šte vilk. Na ob močju ka ta stro fal nih po plav je leta 2015 žive lo 330 pre bi val cev (pre gled ni ca 5). Na pod la gi In te gral ne kar te po plav ne ne var no sti Agen ci je Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje (med mrežje 1; sli ka 5) sta na ob močjih po plav z 10-let no (Q 10 ) 2 hišni šte vil ki, na ob močjih po plav z 100-let no po - vrat no dobo (Q 100 ) je kar 19 hišnih šte vilk, na ob močjih z 500-let no po vrat no dobo (Q 500 ) pa 208 hišnih številk. V ob dob ju je bilo po de lje nih 6 hišnih šte vilk na ob močju Q 500 in ena na ob močju Q 100. V no vo grad njah iz ob dob ja je leta 2015 na ob močju Q 500 žive lo 11 pre bi val cev (pre - gled ni ci 4 in 5). Pre gled ni ca 4: Hiše z do de lje ni mi hišnimi šte vil ka mi do kon ca leta 2003 in v ob dob ju na ob močjih ka ta stro fal nih po plav ter ob močjih z 10-let no (Q 10 ), 100-let no (Q 100 ) in 500-let no po vrat no dobo (Q 500 ) (med mrežje 1). do kon ca leta 2003 med le to ma 2004 in 2015 sku paj ka ta stro fal ne po pla ve po pla ve Q popla ve Q po pla ve Q Pre gled ni ca 5: Pre bi val ci, ki živi jo v hišah z do de lje ni mi hišnimi šte vil ka mi do kon ca leta 2003 in v obdob ju na ob močjih ka ta stro fal nih po plav ter ob močjih z 10-let no (Q 10 ), 100-let no (Q 100 ) in 500-letno po vrat no dobo (Q 500 ) (med mrežje 1). do kon ca leta 2003 med le to ma 2004 in 2015 sku paj ka ta stro fal ne po pla ve po pla ve Q po pla ve Q po pla ve Q Ana li za ne var no sti po plav po ka te go ri jah Po drob ne na men ske rabe Občinske ga pro stor ske ga plana je po ka za la, da pri ha ja do možno sti po plav tudi na ob močju sta no vanj skih po vršin, gos po dar skih con, po vršin za in du stri jo in osred njih ob močjih cen tral nih de jav no sti (pre gled ni ca 6). Tako na pri mer poplave s sto let no po vrat no dobo ogrožajo sko raj hek tar sta no vanj skih po vršin in tri hek ta re zem ljišč, ki so name - nje na gos po dars tvu. 4.2 Ne var nost proženja ze melj skih pla zov V Občini Idri ja je pov prečna stop nja ne var no sti proženja ze melj skih pla zov za vse hišne šte vil ke 2,6, pri čemer ni raz li ke med sta ri mi in no vi mi hišnimi šte vil ka mi, ob jek ti pa se po jav lja jo na ob močjih Sli ka 4: Pre gled ni zem lje vid Občine Idri ja s hišnimi šte vil ka mi na ob močjih ka ta stro fal nih po plav, pode lje ni mi do kon ca leta 2003 in v ob dob ju p Sli ka 5: Pre gled ni zem lje vid Občine Idri ja s hišnimi šte vil ka mi na ob močjih po plav z 10-let no (Q 10 ), 100-let no (Q 100 ) in 500-let no po vrat no dobo (Q 500 ), po de lje ni mi do kon ca leta 2003 in v ob dob ju p str

158 Pri la ga ja nje na rav nim ne var nostim z ure ja njem pro sto ra pri mer po plav in ze melj skih pla zov 157

159 Ma ti ja Zorn, Rok Ci glič, Blaž Ko mac Občina Idrija Kartograf: Rok Ciglič Viri podatkov: Medmrežje 1 Vir podlage: GURS , Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 0 3 km Sp. Idrija Idrija m m Idrija Spodnja Idrija

160 Pri la ga ja nje na rav nim ne var nostim z ure ja njem pro sto ra pri mer po plav in ze melj skih pla zov Pre gled ni ca 6: Po vršine po sa mez nih ka te go rij po drob ne na men ske rabe po raz ličnih ka te go ri jah ne var no sti po plav (v hek ta rih). ka te go ri ja Po drob ne na men ske rabe po vršina ka te go ri je po vršina ka ta stro fal nih po plav po vršina po plav Q10 po vršina po plav Q100 po vršina po plav Q500 majh na ne var nost po plav sred nja ne var nost po plav ve li ka ne var nost po plav preo sta le po pla ve dru ga kme tij ska zem ljišča 2512,8 4,3 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,1 dru ga ob močja cen tral nih de jav no sti 10,6 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 dru ge ure je ne ze le ne po vršine 32,6 2,5 1,2 2,0 2,7 0,4 1,1 0,5 0,7 gos po dar ske cone 12,4 1,1 0,0 0,2 0,6 0,2 0,0 0,0 0,5 gozd na zem ljišča ,4 16,6 2,2 2,7 3,8 0,2 1,2 1,3 1,0 naj boljša kme tij ska zem ljišča 2786,1 8,7 2,8 3,6 4,8 0,5 2,0 1,1 1,2 ob močja ener get ske in fra struk tu re 0,8 0,1 0,0 0,0 0,2 0,0 0,0 0,0 0,2 ob močja ko mu ni ka cij ske in fra struk tu re 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 ob močja okolj ske in fra strukture 4,4 0,6 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,1 ob močja vod ne in fra struk tu re 0,8 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 osred nja ob močja cen tral nih de jav no sti 27,7 4,6 0,0 2,0 5,6 0,9 1,1 0,0 3,6 os ta le pro met ne po vršine 2,4 0,3 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 par ki 2,6 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 po ko pa lišča 3,4 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 po vršine cest 78,8 3,8 0,1 1,4 3,5 1,2 0,2 0,0 2,1 po vršine dru gih ob močij 2,0 1,2 0,0 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 po vršine nad zem ne ga pri do bi val ne ga pro sto ra 12,4 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 po vršine počit niških hiš 2,8 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 po vršine po dežel ske ga na se lja 104,7 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 po vršine raz pršene po se li tve 279,6 0,1 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,1 po vršine z ob jek ti za kme tij sko proi zvod njo 1,3 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 po vršine za in du stri jo 67,2 3,9 0,0 0,0 2,8 0,0 0,0 0,0 2,8 po vršine za od dih, re krea ci jo in šport 12,3 1,7 0,0 0,0 0,2 0,0 0,0 0,0 0,2 po vršine za tu ri zem 3,1 0,4 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 sta no vanj ske po vršine 245,0 0,8 0,1 0,8 1,8 0,6 0,2 0,0 1,1 sta no vanj ske po vršine za po seb ne na me ne 1,8 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 šport ni cen tri 2,6 2,3 0,0 1,5 1,8 0,3 1,2 0,0 0,3 159

161 Ma ti ja Zorn, Rok Ci glič, Blaž Ko mac vseh ka te go rij ne var no sti (pre gled ni ca 7; sli ka 6). Naj več hišnih šte vilk je na ob močjih 1. in 3. ka te gorije ne var no sti ve lja tako za sta re kot nove hišne šte vil ke. Ena ko je tudi gle de šte vi la pre bi val cev po ka - te go ri jah (pre gled ni ca 8). Prob lem grad nje na pla zo vi tih ob močjih je gle de na zem lje vid ne var no sti proženja ze melj skih pla zov še po se bej pe reč na ob močju Idri je (pred vsem se ver no obrob je) ter na ob - močju Spod nje Idri je (pred vsem vzhod no obrob je) (sli ka 6). Pre gled ni ca 7: Do de lje ne hišne šte vil ke do kon ca leta 2003 in v ob dob ju po ka te go ri jah nevar no sti proženja ze melj skih pla zov. ka te go ri ja ne var no sti do kon ca leta 2003 med le to ma 2004 in 2015 sku paj proženja ze melj skih pla zov sku paj Pregled ni ca 8: Pre bi val ci, ki živi jo v hišah z do de lje ni mi hišnim šte vil ka mi do kon ca leta 2003 in v obdob ju po ka te go ri jah ne var no sti proženja ze melj skih pla zov. ka te go ri ja ne var no sti do kon ca leta 2003 med le to ma 2004 in 2015 sku paj proženja ze melj skih pla zov sku paj Ana li za po drob ne na men ske rabe je po ka za la, da je iz ven ne var no sti po jav lja nja ze melj skih pla - zov (ka te go ri ja 0) le maj hen delež po sa mez nih ka te go rij na men ske rabe. Še naj več (pe ti na) zem ljišč je zu naj ne var no sti proženja ze melj skih pla zov na osred njih ob močjih cen tral nih de jav no sti. Sta no vanj - skih po vršin ter po vršin raz pršene po se li tve pa je zu naj ne var no sti proženja ze melj skih pla zov le 4,0 ozi ro ma 6,6 % (pre gled ni ca 9). Sli ka 6: Pre gled ni zem lje vid Občine Idri ja z ob močji ne var no sti proženja ze melj skih pla zov s hišnimi šte vil ka mi po de lje ni mi do kon ca leta 2003 in v ob dob ju p 160

162 Pri la ga ja nje na rav nim ne var nostim z ure ja njem pro sto ra pri mer po plav in ze melj skih pla zov 161

163 Ma ti ja Zorn, Rok Ci glič, Blaž Ko mac Pre gled ni ca 9: De lež (%) na men ske rabe po po sa mez nih ka te go ri jah ne var no sti proženja ze melj skih pla zov. ka te go ri ja Po drob na na men ska raba ka te go ri ja ne var no sti proženja ze melj skih pla zov sku paj druga kme tij ska zem ljišča 3,3 17,6 14,2 27,2 25,7 12,1 100,0 dru ga ob močja cen tral nih de jav no sti 0,6 18,7 6,0 45,8 10,2 18,7 100,0 dru ge ure je ne ze le ne po vršine 1,5 4,6 1,5 16,2 51,5 24,7 100,0 gos po dar ske cone 10,6 36,9 9,1 25,3 16,2 2,0 100,0 gozd na zem ljišča 2,0 25,6 24,0 22,0 20,9 5,4 100,0 naj boljša kme tij ska zem ljišča 15,8 18,5 14,9 23,2 19,0 8,7 100,0 ob močja ener get ske in fra struk tu re 0,0 0,0 7,7 23,1 69,2 0,0 100,0 ob močja okolj ske in fra struk tu re 1,6 27,0 19,0 11,1 31,7 9,5 100,0 ob močja vod ne in fra struk tu re 0,0 20,0 10,0 0,0 40,0 30,0 100,0 osred nja ob močja cen tral nih de jav no sti 20,1 24,3 1,2 30,3 14,8 9,3 100,0 os ta le pro met ne po vršine 11,8 47,1 8,8 29,4 2,9 0,0 100,0 par ki 13,5 54,1 2,7 29,7 0,0 0,0 100,0 po ko pa lišča 11,1 16,7 7,4 27,8 37,0 0,0 100,0 po vršine cest 5,3 26,3 8,1 31,4 20,6 8,3 100,0 po vršine dru gih ob močij 18,2 0,0 0,0 81,8 0,0 0,0 100,0 po vršine nad zem ne ga pri do bi val ne ga 0,5 19,5 50,5 17,5 3,5 8,5 100,0 pro sto ra po vršine počit niških hiš 0,0 40,0 48,9 8,9 2,2 0,0 100,0 po vršine po deželskega na se lja 12,9 17,5 10,0 37,6 15,2 6,8 100,0 po vršine raz pršene po se li tve 6,6 20,0 14,0 26,4 22,6 10,3 100,0 po vršine z ob jek ti za kme tij sko 4,5 0,0 40,9 54,5 0,0 0,0 100,0 proi zvod njo po vršine za in du stri jo 16,0 41,1 4,5 29,5 8,0 0,8 100,0 po vršine za od dih, re krea ci jo in šport 7,7 34,2 5,1 20,4 18,9 13,8 100,0 po vršine za tu ri zem 2,0 10,2 0,0 44,9 28,6 14,3 100,0 sta no vanj ske po vršine 4,0 35,4 7,2 23,4 15,1 14,9 100,0 sta no vanj ske po vršine za po seb ne 0,0 86,2 13,8 0,0 0,0 0,0 100,0 na me ne šport ni cen tri 16,3 0,0 0,0 81,4 2,3 0,0 100,0 162

164 Pri la ga ja nje na rav nim ne var nostim z ure ja njem pro sto ra pri mer po plav in ze melj skih pla zov 5 Sklep V pris pev ku pred stav lja mo pro stor sko-časov no geo graf sko ana li zo (ne)pri la ga ja nja po se li tve na - rav nim ne var no stim, kot so po pla ve in ze melj ski pla zo vi. Ana li za ob se ga ob dob je pred le tom 2004 ter ob dob je med le to ma 2004 in 2015, v ka te rem je bil med dru gim leta 2011 spre jet pro stor ski načrt občine. Ta bo vpli val na ure ja nje pro sto ra vsaj de set let je, če ne več. Pred stav lje na ana li za je do ber ka zal nik prožno - sti po sa mez ne ga na se lja ozi ro ma občine gle de na rav nih ne varnosti, saj lah ko iz di na mi ke grad nje stavb na ne var nih ob močjih, za ka te re so pre bi val ci go to vo do bi li do vo lje nje, skle pa mo na to, ko li ko se ljudje sploh za ve da jo na rav nih ne var no sti ozi ro ma jih jem lje jo re sno, ter ko li ko se na rav ne ne var no sti upošte - va jo pri načrto va nju in grad nji. Po ka za li smo, da je bilo na zem ljiščih v Občini Idri ja, ki so iz po stav lje na ne var no sti po plav in proženju ze melj skih pla zov, v ob dob ju po de lje nih več no vih hišnih šte vilk. Po leg no vih so na teh ob močjih pri sot ne tudi stavbe s sta rejšimi hišnimi šte vil ka mi. Za ra di ve - li kih iz gub na rod ne ga do hod ka za ra di na rav nih ne sreč v zad njih 25 le tih so zgolj večje po pla ve v Slo ve ni ji pov zročile za prib ližno 2,1 mi li jar de evrov škode (Načrt 2017) bi bilo vse ka kor smi sel no na državni rav ni uve sti ukre pe, s ka te ri mi bi občinam po ma ga li pri us mer ja nju po se li tve na var na ob močja. Pri pre gle du raz ličnih vi rov o ne var no sti po plav smo opa zi li, da se vsi pro stor sko ne uje ma jo ter da med nji mi ob sta ja jo raz li ke v ka te go ri za ci ji. S tega vi di ka bi bilo tre ba poe no ti ti po dat ke na državni rav ni ter do ločiti naj bolj us trez no ka te go ri za ci jo, saj pri bo dočih po se gih v pro stor ob sta ja ne var nost skli ce va nja na»naj bolj ugo den po da tek«o na rav nih ne var no stih na do ločenem ob močju. Ugo to vi tve pris pev ka po tr ju je jo pred hod ne ra zi ska ve, ki so po ka za le, da se v Slo ve ni ji neod go vor - no lo te va mo načrto va nja no vo gra denj na ob močju na rav nih ne var no sti, kar po se bej ve lja za po pla ve in ze melj ske pla zo ve (Žiber na 2014; Zorn in Ko mac 2015a; Go luža in Zorn 2017). Še bolj neod go vor - no in hkra ti ne za ko ni to pa je iz da ja nje grad be nih do vo ljenj na takšnih ob močjih, pri čemer pri ha ja jo na dan ne ja sne pri stoj no sti in od go vor no sti uprav nih enot, ki iz da ja jo do vo lje nja, in občin, ki pri prav - lja jo pro stor ske načrte. Na neus kla je nost med po li ti ka mi no sil cev ure ja nja pro sto ra kažejo tudi po manj kljiv nad zor, neu strez na za va ro val na po li ti ka ter pre plet po li ti ke in ka pi ta la (Zorn in Ko mac 2015b). V za ko nih, pred pi sih (Pra vil nik 2007) in dru gih do ku men tih so na načelni ravni za de ve ureje - ne. Vemo, kje so ob močja po plav ne ne var no sti Za kon o vo dah (2002) pred pi su je iz de la vo zem lje vi dov po plav ne in pla zov ne ne var no sti, pri pro stor skem načrto va nju pa je po za ko nu (Za kon o pro stor - skem 2007) tre ba za go tav lja ti tak pro stor ski raz voj, ki bo za go tav ljal vars tvo pred na rav ni mi ne srečami. Re so lu ci ja o na cio nal nem pro gra mu vars tva pred na rav ni mi in dru gi mi ne srečami (2009) pra vi, da je» pro stor sko načrto va nje da leč naj po memb nejši in tudi naj ce nejši in stru ment za pri la ga ja nje de javno sti in rabe pro sto ra učin kom pod neb nih spre memb ozi ro ma za občutno zmanjšanje ran lji vo sti pro sto ra pred temi spre mem ba mi «, kar pa v Slo ve ni ji, kot med dru gim kaže v uvo du ome nje no po ročilo Račun - ske ga so dišča, ni učin ko vi to ure je no (Učin ko vi tost 2017). V pris pev ku smo zato pred sta vi li tudi pri mer ja vo ne var nih ob močij in ob močij na men ske rabe v občin skem pro stor skem načrtu Občine Idri ja ter ugo to vi li, da se lah ko prožnost na se lja in nje go vih pre - bi val cev za na rav ne ne sreče v pri hod no sti zmanjša zaradi lege za po zi da vo (na pri mer sta no vanj ske po vršine, gos po dar ske cone, po vršine za in du stri jo, osred nja ob močja cen tral nih de jav no sti) na me nje - nih par cel na po plav nih ob močjih. Gle de na to, da ve lik del občin v Slo ve ni ji še ni končal po stop ka spre je manja pro stor ske ga načrta, je vsaj po ne kod še možnost za ana li zo in upošte va nje ne var nih po - kra jin skih pr vin v ome nje nih načrtih. Ena ko ve lja tudi za državne pro stor ske načrte, kjer je po go sto pou dar je na iz gu ba kme tij skih zem ljišč za ra di po zi da no sti (Raz pot nik Vi sko vi ć in Ko mac 2018), manj po zor no sti pa se pos veča na rav nim ne var no stim. To do ka zu je na pri mer po tek av to cest ne ga od se ka Po stoj na Nova Go ri ca, ki se vije čez pla zo vi ta po bočja Re ber nic (Po pit 2016). Čla nek po tr ju je tezo, da je mo goče s pra vil nim prostor skim načrto va njem in tvor nim so de lo va njem us ta nov na vseh rav neh dol go ročno naj bolj vpli va ti na zmanjšanje škode za ra di na rav nih ne sreč ter tako pris pe va ti k večji var no sti več ge ne ra cij pre bi val cev. Pro stor sko načrto va nje v smi slu načrto va nja pre - vladujoče rabe pro sto ra lah ko na po dročju na rav nih ne sreč ra zu me mo kot ene ga naj po memb nejših 163

165 Ma ti ja Zorn, Rok Ci glič, Blaž Ko mac te me ljev pre ven tiv ne ga de lo va nja, na ka te re ga se na sla nja jo dru ge de jav no sti. Skrb no pro stor sko načrtova - nje ima ve li ke dol go ročne fi nančne učinke. V ko li kor v vseh fazah ter rav neh načrto va nja in od ločanja ne upošte va mo na rav nih ne var no sti, je za man vsa ko krat no od prav lja nje po sle dic in po vračilo škode,»ne var no sti«pa po sta ne jo»ne sreče«. 6 Zah va la Ra zi ska va je bila iz ve de na v ok vi ru iz de la ve štu di je»kon ven ci ja županov za pod neb ne spre mem - be in ener gi jo«, ki jo je fi nan ci ra la Občina Idri ja, ter te melj ne ga pro jek ta»prožnost alp skih po kra jin z vi di ka na rav nih ne sreč«(j6-6853) in ra zi sko val ne ga pro gra ma»geo gra fi ja Slo ve ni je«(p6-0101), ki ju fi nan ci ra Jav na agen cija za ra zi sko val no de jav nost Re pub li ke Slo ve ni je. 7 Li te ra tu ra Biz jak, R. 2011: Idri ja na pre lo mu 16. sto let ja. Idrij ski raz gle di Idri ja. Diz da re vič, T., Čar, J. 2009: Zgo do vin ski opi si po sle dic pri do bi va nja in pre de la ve živo sre br ne rude na oko lje v Idri ji od 16. do prve po lo vi ce 20. sto let ja. Idrij ski raz gle di Idri ja. Fran tar, P., Hr va tin, M. 2005: Pre točni režimi v Slo ve ni ji med le to ma 1971 in Geo graf ski vest - nik Ljub lja na. Go luža, M., Zorn, M. 2017: Spre mem be škod ne ga po ten cia la na po plav nih ob močjih Ljub ljan ske ga barja med le to ma 2003 in Traj nost ni raz voj mest in na rav ne ne sreče, Na rav ne ne sreče 4. Ljub ljana. Ko mac, B., Na tek, K., Zorn, M. 2008: Geo graf ski vi di ki po plav v Slo ve ni ji. Geo gra fi ja Slo ve ni je 20. Ljubljana. Maj nik, S. 1985: Po vod nji v Idri ji. Idrij ski raz gle di Idri ja. Med mrežje 1: por tal/ca ta log/main/home.page ( ). Med mrežje 2: stor.gov.si/zbir ke-pro stor skih-po dat kov/ne pre mic ni ne/re gi ster-pro - stor skih-enot/ ( ). Med mrežje 3: ( ). Mo ho rič, M. 2006: Vod ni trans port lesa in idrij ski rud nik. Idrij ski raz gle di 51-1/2. Idri ja. Na cio nal na po dat kov na baza ze melj skih pla zov. Upra va Re pub li ke Slo ve ni je za zaščito in reševa nje. Ljub - lja na, Načrt zmanjševa nja po plav ne ogroženo sti Vla da Re pub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, Med - mrežje: lead min/mop.gov.si/pa geu ploads/po droc ja/voda/nzpo_2017_2021.pdf ( ). Oce na tve ga nja za po pla ve, verzija 2.0. Mi ni strs tvo za oko lje in pro stor. Ljub lja na, Med mrežje: lead min/mop.gov.si/pa geu ploads/po droc ja/voda/oce na_tve ganj_po pla ve_ 2016.pdf ( ). Od lok o Občin skem pro stor skem načrtu Občine Idri ja. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 38/2011. Ljubljana. Po pit, T. 2016: Me ha niz mi trans por ta in se di men ta cij ski pro ce si kvar tar nih po bočnih se di men tov na ob močju Re ber nic. Dok tor sko delo, Na ra vo slov no teh niška fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub ljana. Po plav na ne var nost v občini Idri ja hi dro loško hi dra vlična ana li za. Ela bo rat, Hydro tech. Nova Go - rica, Pra vil nik o me to do lo gi ji za do ločanje ob močij, ogroženih za ra di po plav in z nji mi po ve za ne ero zi je ce - lin skih voda in mor ja, ter o načinu raz vrščanja zem ljišč v razrede ogroženo sti. Urad ni list Re pub li ke Slo ve ni je 60/2007. Ljub lja na. Raz pot nik Vi sko vi ć, N., Ko mac, B. 2018: Agri cul tu re in mo dern lands ca pes: A fac tor hin de ring or fa ci - li ta ting de ve lop ment? Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca Ljub lja na. DOI: 164

166 Pri la ga ja nje na rav nim ne var nostim z ure ja njem pro sto ra pri mer po plav in ze melj skih pla zov Re so lu ci ja o na cio nal nem pro gra mu vars tva pred na rav ni mi in dru gi mi ne srečami v le tih 2009 do Urad ni list Re pub li ke Slo ve ni je 57/2009. Ljub lja na. To po le, M., Zorn, M. 2010: Na rav no geo graf ske značil no sti Občine Idri ja. Na pre lom nici: raz voj na vprašanja Občine Idri ja, CAPAC ities 1. Ljub lja na. Učin ko vi tost ure je no sti po stop ka pro stor ske ga načrto va nja občin Ljub lja na. Re vi zij sko po ročilo, Račun sko so dišče. Ljub lja na, Med mrežje: CCC A/file/Pro stor sko Na cr to va nje.pdf ( ). Za kon o pro stor skem načrto va nju. Urad ni list Re pub li ke Slo ve ni je 33/2007. Ljub lja na. Za kon o vo dah. Urad ni list Re pub li ke Slo ve ni je 67/2002. Ljub lja na. Zorn, M., Ko mac, B. 2008: Ze melj ski pla zo vi v Slo ve ni ji. Geo ri tem 8. Ljub lja na. Zorn, M., Ko mac, B. 2010: Pla zo vi tost v Občini Idri ja. Na pre lom ni ci: raz voj na vprašanja Občine Idrija, CAPAC ities 1. Ljub lja na. Zorn, M., Ko mac, B. 2015a: Na rav ne ne sreče kot raz voj ni iz ziv. Glo bal ni iz zi vi in re gio nal ni raz voj, Regio - nal ni raz voj 5. Ljub lja na. Zorn, M., Ko mac, B. 2015b: Na rav ne ne sreče in družbena neod go vor nost. Geo graf ski vest nik Ljub - lja na. DOI: Zorn, M., Ko mac, B., Na tek, K. 2009: Na rav ne ne sreče kot ome jitve ni de jav nik raz vo ja. Raz voj ni iz zivi Slo ve ni je, Re gio nal ni raz voj 2. Ljub lja na. Zorn, M., Ko mac, B., Pavšek, M. 2010: Hi dro-geo mor fo loške ne sreče in pro stor sko načrto va nje. Od ra zu me va nja do uprav lja nja, Na rav ne ne sreče 1. Ljub lja na. Zorn, M., Na red, J., Raz pot nik Vi sko vi ć, N. 2015: Crea ting new op por tu ni ties for an old mi ning region: the case of Idri ja (Slo ve nia). Eko nom ska i eko hi sto ri ja 11. Za greb. Žiber na, I. 2014: Raba tal na ob močjih z ve li ko po plav no ne var nost jo v Slo ve ni ji. Re vi ja za geo gra fi - jo 9-2. Ma ri bor. 165

167 166

168 REGIONALNA RAZVOJNA PRILOŽNOST V TURIZMU S SODELOVANJEM UDELEŽENCEV dr.danieladvornikperhavec Fa kul te ta za grad be ništvo, pro met no inženirs tvo in ar hi tek tu ro, Uni ver za v Ma ri bo ru Sme ta no va uli ca 17, 2000 Ma ri bor da nie la.d-per ha UDK: (497.4) Prostor, regija, razvoj, , Ljubljana 2017 IZVLEČEK Regionalnarazvojnapriložnostv turizmus sodelovanjemudeležencev Kul tur ni tu ri zem pred stav lja eno naj po memb nejših gos po dar skih pa nog. Po večanje tu riz ma se kaže kot po sle di ca na ložb v ob no vo (oživi tev sta re ga mest ne ga je dra Ljub lja ne) ali no vo grad njo (stolp Vi na ruim v Len da vi). Slo ven sko po deželje je za ra di majh ne od da lje no sti od glav ne ga me sta pri ljub lje na de sti na cija za enod nev ne iz le te. Če želi mo tu ri sta za držati, da bi pre nočil na po deželju, je tre ba po večati pre nočitvene zmog lji vo sti, po možno sti brez na ložb v ho te le, z ure di tvi jo ene dvo po stelj ne sobe v ob sto ječih sta no vanjskih ali po možnih ob jek tih. Tudi če se lo kal na ob last za po večanje zmog lji vo sti od loči, lah ko pre bi valci (udeleženci) temu nas pro tu je jo. V član ku ana li zi ra mo sta nje pre nočeva nja v Slo ve ni ji in pri ka zu je mo, kako s po močjo ma te ma tičnega mo de la Za por ni ko va di le ma lah ko vpli va mo na so de lo va nja kra ja nov v pro jek tu po večanja pre nočit ve nih zmog lji vo sti. KLJUČNE BESEDE tu ri stične zmog lji vo sti, in ve sti ci je, ude leženci, za por ni ko va di le ma ABSTRACT Regionaldevelopmentopportunityintourismwithsteakeholdersparticipation Cul tu ral tou rism is one of the most im por tant in du stries. An in crea se in tou rism is due to the in vest ment in re no va tion (the re vi val of the old town of Ljub lja na) or new buil dings (To wer Vi na ruim in Len da va). Slo ve nian coun try si de is due to the small di stan ce from the ca pi tal city a po pu lar de sti na tion for day trips. If we want to keep tourists to spend the night in the coun try si de, it is ne ces sary to in crea se the ca pa city of lod gings, if pos sib le wit hout in vest ments in ho tels, with ar ran ging one doub le be droom in exi sting re si den tial or an cil lary fa ci li ties. Even if the lo cal aut ho rity decides to in crea se ca pa city, can re si dents (sta ke hol ders) op po se it. In this chap ter we analy zed the si tua tion of over night stays in Slo ve nia and how to use a mat he ma ti cal mo del pri so ners di lem ma to im pact the re si dents in the pro ject of ob tai ning ac com mo dation ca pa ci ties. KEY WORDS tou rist ca pa ci ties, in vest ments, sta ke hol ders, pri so ner s di lem ma 167

169 Da nie la Dvor nik Per ha vec 1 Uvod Kul tur ni tu ri zem pri naša eko nom ske ko ri sti za ra di povečane ga tu riz ma v ob močjih, kjer so zgodo - vin ske zna me ni to sti lo ci ra ne (med mrežje 8). Ugo to vi tve kažejo, da obi sko val ci zgo do vin skih zna meni - to sti os ta ne jo dlje, obiščejo dva krat več kra jev, in po ra bi jo dva-in-pol-krat več de nar ja kot na pri mer po slovni obisko val ci. Po rab lje ni de nar je mo goče naj ti v knji gar nah, čis til ni cah, pri tak si stih, v pro dajalnah hrane, jav nem pre vo zu in celo pri fri zer jih (Hoh mamm 2000, 32). Na ložbe v vzdrževa nje ter trženje ob - jek tov kul tur ne de diščine v Evro pi ne po sred no za posluje prib ližno lju di, samo v Fran ci ji prib - ližno obrt ni kov (Božičnik 2006). Oce nju je se, da po sred no kul tur na de diščina an gažira oko li 7,8 mi li jo na lju di, ozi ro ma omo goča več kot 8 mi li jo nov de lov nih mest. Vsa ko ne po sred no de lov no mesto, pove zano s kul tur no de diščino, us tva ri 26,7 po sred nih de lov nih mest (v av to mo bil ski in du stri ji je ta faktor le 6,3) (Ryp ke ma 2008). Me sta lah ko živi jo od»pro da je«ob zid ja (med mrežje 8), od»pro daje«mest ne - ga je dra (Hoh mamm 2000, 32). Vzdrževa nje in po pra vilo zgo do vin skih ob jek tov daje delo več tisoč ljudem. V An gli ji so leta 2005 is ka li 6500 de lav cev na de lo viščih ob no ve zgo do vin skih ob jek tov (med mrežje 8). Ob no va ob jek tov kul tur ne de diščine je v pri mer ja vi z grad njo stavb ali grad njo av to cest mno go večji ge ne ra tor de lov nih mest. Štu di ja do ka zu je (Mi siu ra 2006), da naložba v ob no vo kul tur ne dediščine za vsakih spod bu di na dalj njih naložb za seb nih in jav nih sred stev (med mrežje 1). V Av stri ji, po leg re krea tiv ne ga in šport ne ga tu riz ma, kulturni tu ri zem pred stav lja eno od naj po memb nejših in dono - snejših gos po dar skih de jav no sti. Je del na cio nal ne ga in te re sa in naj boljša pro mo ci ja za državo (Živ ko vič 2014). Stra te gi je pri vab lja nja tu ri stov v po sa mez ne občine, re gi je ali združenja občin so v domeni lo kal - nih skup no sti, po sred no države in tu ri stične zve ze. Mul ti pli ka cij ski učinki, ki jih tu ri sti pov zročijo, so po zi tiv ni (pre nočitve, spo min ki, raz voj obr ti, ob no va na se lij) in ne ga tiv ni (po večan hrup, sme ti, one - snaženje, spre me njen običajni utrip kraja in živ lje nja). Gle de na pro pad in du stri je v Slo ve ni ji ob kon cu 20. sto let ja in v pr vem de set let ju 21. sto let ja in po - sle dično šte vilčni brez po sel no sti, se je po nud ba tu ri stičnih zmog lji vo sti v Slo ve ni ji po večala z iz ko rist kom na rav nih da no sti (Pokolpje, Po sočje) in šport nih de jav no sti (zim ski in ko le sar ski tu ri zem, adre na lin - ski par ki ). Pa ven dar le, re snejše na ložbe v tu ri zem zah te va jo znat na fi nančna sreds tva. Re zul ta ti do ka zu je jo (Ljub lja na) ena ko kot do ka zu je Ryp ke ma (2008), da ni nuj no, da so na ložbe us mer je ne v tu - ri zem; na ložba v ob no vo po sle dično po me ni tudi na ložbo v tu ri zem. Kdaj, ko li ko in do ka kršne mere je pri sot nost tu ri stov do bro došla in kdaj mo teča, je di le ma, s ka te ro se, ra zen v ob mor skih me stih in v zad njih le tih v Ljub ljani, do se daj še ni smo srečava li. Ne za do voljs tvo, ki lah ko na sto pi s stra ni ude - ležen cev (kra ja nov), se lah ko izra zi z ne za do voljs tvom in ne so de lo va njem, za župa na pa se man dat lah ko za ključi ob na sled njih vo li tvah. V pris pev ku preučuje mo sta nje tu riz ma v občinah v Re pub li ki Slo ve ni ji in mo re bit no po ve za vo med in ve sti ci ja mi in nočit va mi tu ri stov. Cilj je ugo to vi ti ali na ložbe pov zročijo pri hod tu ri stov in ali sta ti ka - te go ri ji med se boj po ve za ni. Pri tem so bili upo rab lje ni po dat ki Sta ti stičnega ura da Republi ke Slo ve ni je. Na pod la gi teo ri je preučeva nja ude ležen cev in teo ri je iger ozi ro ma igre Za por ni ko ve di le me na da - lje po ve zu je mo spre mem bo izra be pro sto ra, po ve za no s pri ho dom tu ri stov in po večan jem pre nočit ve nih zmog lji vo sti, z ne/so de lo va njem ude ležencev (kra ja nov), ter iz de la mo stra te gi jo ukre pa nja za us pešno iz ved bo pro jek ta za po večanje tu ri stičnih zmog lji vo sti. 2 Na ložbe v ne pre mičnine ter sta nje tu riz ma v občinah v Slo ve ni ji Iz po dat kov o pre nočit vah tu ri stov in tu ri stičnih tak sah v občinah v Re pub li ki Slo ve ni ji ugo to vimo, da v 99 (od 212) občinah v letu 2014 ni pre nočil niti en tu rist (med mrežje 6). Pred njači se ve ro vz hodni in osred nji del Slo ve ni je; iz je mo pred stav lja jo ter mal na sre dišča, kot so Mo rav ske To pli ce, Ra den ci, Sli ka 1: Pre nočitve tu ri stov po občinah. p 168

170 Re gio nal na raz voj na pri ložnost v tu riz mu s so de lo va njem ude ležen cev Povprečno število nočitev po občinah leta 2014 Legenda občine povprečno število nočitev 1,9 ali manj 1,91 2,9 2,91 3,9 3,91 4,9 4,9 in več ni turistov zaupen podatek Viri: SURS, GURS Km 169

171 Da nie la Dvor nik Per ha vec Podčetr tek, Ljutomer, Len da va in dru ge. Močno je raz vit tu ri zem na se ve ro za ho du, za ho du in ju go - za ho du Slo ve ni je, kar je pri ka za no na sli ki 1. V ra zi sko va nju, ali so pre nočitve tu ri stov po ve za ne z naložbami v lo kal ni skup no sti, smo iz bra li ne - kaj občin, in si cer: Občino Bo vec kot gor sko občino s Ka ni nom, Občino Grad na Go ričkem, ki je v 2013 od pr la in te rak tiv ni mu zej Vul ka ni ja, Občino Len da va, ki je leta 2015 od pr la za og le de stolp Vi na rium (odprtje Vi na riu ma je bilo ; Re cek 2015), Mest no občino Ljub lja na kot pre stol ni co, ki se po - naša z la ska vi mi na zi vi, Mest no občino Ma ri bor kot Evrop sko pre stol ni co kul tu re leta 2012, Občino Mežica, kjer se je rud nik s tu ri stično po nud bo, zra ven pa še Mest no občino Mur sko So bo to, Občino Sve ta Ana in Občino Vi ta nje, ki je v letu 2012, za čas Evrop ske pre stol ni ce kul tu re me sta Ma ri bor, od - pr la cen ter KSEVT ( ). Po dat ki o na ložbah in pre nočit vah tu ri stov so raz vid ni iz pre gled ni ce 1. Pre gled ni ca 1: Na ložbe in pre nočitve (med mrežje 6). pre nočitve tu ri stov na ložbe v os nov na sreds tva (v 1000 EUR) občina Bo vec Grad Len da va/lendva Ljub lja na Ma ri bor Mežica Mur ska Sobota Sve ta Ana Vi ta nje Iz gra fov na ložb in pre nočitev tu ri stov za naj večji mest ni občini v Re pub li ki Slo ve ni ji (sli ka 2), ter na da lje za Občini Len da va in Vi ta nje (sli ka 3 in sli ka 4) lah ko naj de mo po ve za vo med na ložbami in pre nočit va mi. Pri mer skup ne ga na pred ka kot po sle di ce pro stor skih spre memb se v prak si kaže na pri mer v Ljub - lja ni, kjer je župan v le tih od iz vo li tve rea li zi ral 12 od skup no 22 že priprav lje nih pro jek tov v zve zi z ure di tvi jo mest ne ga je dra (so de lo va njem ude ležen cev v po stop ku spre je ma nja pro stor skih ak - tov v ob li ki eno me sečne raz gr ni tve ak tov je po te ka lo pred iz vo li tvi jo) (med mrežje 3), is točasno pa je v le tih, ki so sle di la, zabeležen po rast nočitev tu ri stov za 38 % in po rast pri ho dov tu ri stov za 43 % (med - mrežje 6), kar je raz vid no iz sli ke 5 in sli ke 6. V pro jek tu iz grad nje po vsem no ve ga ob jek ta (Občina Len da va) ali pre no ve za sel ka, vasi, nase lja, trškega, vaškega ali mest ne ga je dra (Za kon o vars tvu 2008) je po leg na ložbe in upošte va nja pro storske in grad be ne za ko no da je (Za kon o gra di tvi 2012) po treb na tudi vi zi ja lo kal ne skup no sti za ure sničevanje stra te gi je pri vab lja nja tu ri stov (Pahor 2016), ka kor tudi so de lo va nje z last ni ki, pre bi val ci Raz voj pro - jek ta bo od vi sen od inženir skih ak tiv no sti (pri pra va načrtov, ob no va ob jek tov ) in ak tiv no sti, ki jih na re ku je jo dru gi de jav ni ki (po li ti ka, pre bi vals tvo ). In te re sne sku pi ne, ki po leg inženir skih so de lu - je jo v pro jek tih, lah ko vi di mo na sli ki 7 in jih pro jekt ni ma na ge ment str ne v tri ka te go ri je (Wal ker 2007): re gu la tiv ne agen ci je: na cio nal ne, lo kal ne, med na rod ne agen ci je, ki iz da ja jo do vo lje nja in iz va ja jo kon - tro lo nad po sa mez ni mi pro ce si grad nje; splošna jav nost: to so lah ko or ga ni zi ra ne sku pi ne ali sku pi ne držav lja nov, ki jih grad be ni pro jekt pri - za de ne v pro ce su grad nje ali de lo va nja ali ob za ključku pro jek ta; take jav ne sku pi ne lah ko v do ločenih pri me rih po večajo vpliv na potek pro jek ta ali celo do sežejo zau sta vi tev pro jek ta; 170

172 Re gio nal na raz voj na pri ložnost v tu riz mu s so de lo va njem ude ležen cev 12, , , , , , naložbe v osnovna sredstva MOL naložbe v osnovna sredstva MOM 14, , , , , , , prihodi in prenočitve MOL prihodi in prenočitve MOM Sli ka 2: Na ložbe in pre nočitve tu ri stov v Mest ni občini Ljub lja na in Mest ni občini Ma ri bor (med mrežje 6). 171

173 Da nie la Dvor nik Per ha vec 20, , , , Sli ka 3: Na ložbe in pre nočitve tu ri stov v Občini Len da va (med mrežje 6). vod je pro jek tov: vo di jo pro jekt in so de lu je jo pri iz ved bi pro jek ta; pro jekt ni vod je se spre mi nja jo od faze do faze, gle de na spe cia li za ci jo po sa mez ne faze pro jek ta. Po Thomp so no vi (med mrežje 5) so in te re sne sku pi ne, ki so vključene v pro jekt, lah ko od ločilne za us peh pro jek ta in ka rie ro pro jekt ne ga vod je. Med tem ko so k so de lo va nju po svo ji»službeni«dolžnosti (z iz da jo so gla sij, do vo ljenj, od ločb) za ve za ne vlad ne in dru ge agen ci je, ki bdi jo nad pro jek tom (re gu la tory agency), so za ni mi ve in te re sne sku pi ne, med ka te re spa da jo pre bi val ci; to je splošna jav nost. 3 Splošna jav nost in so de lo va nje v pro jektu po večanja tu ri stičnih zmog lji vo sti sko zi teo ri jo iger ozi ro ma Za por ni ko vo di le mo Kdaj in kako so po sa mez ni ki pri prav lje ni so de lo va ti, je že pred več kot tri sto leti preučeval Thomas Hob bes. Z nje go ve ga sta lišča so de lo va nje ne more ob sta ja ti brez cen tralne ob la sti in po sle dično je bila nuj no po treb na zelo stro ga vla da. Da nes države in dru ge lo kal ne skup no sti de lu je jo brez cen tral nih ob - la sti, zato je za us peh so de lo va nje izred no po memb no (Hob bes 1651, 1962). So de lo va nje, ki te me lji na vza jem no sti (obo jestran sko sti), se lah ko začne tudi v pre težno ne so de lu jočem oko lju. Med se boj no so - de lo va nje os ta ne sta bil no, če je pri hod nost re la tiv no po memb nejša od se da njo sti (Axe lrod 1984). 172

174 Re gio nal na raz voj na pri ložnost v tu riz mu s so de lo va njem ude ležen cev 3, , , , , Sli ka 4: Na ložbe in pre nočitve tu ri stov v Občini Vi ta nje (med mrežje 6). Ključni po men za raz voj in us pešnost pro jek ta je ra zu me va nje od zi va splošne jav nosti. Splošna jav - nost lah ko raz vi je stra te gi jo za nas pro to va nje rešit vam pro jek ta in po da ja zah te ve za do se go svo jih ci ljev. Vod ja pro jek ta naj bi po skušal pred soočen jem z in te re sni mi sku pi na mi raz vi ti stra te gi jo po ga ja nja in od go vo ri ti na na sled nja vprašanja (med mrežje 4): Kakšen je fi nančni ali čus tve ni in te res na pri ho dek od pro jek ta? Ne ga ti ven ali po zi ti ven? Kako večino splošne jav no sti mo ti vi ra ti za pod po ro pro jek tu? Ka te re in for ma ci je želi splošna jav nost v po ve za vi s pro jek tom? Ka te ri je naj boljši način ko mu ni ka ci je med no sil ci pro jek ta ter splošno jav nost jo? 173

175 Da nie la Dvor nik Per ha vec število turistov leto mestna občina Ljubljana mestne občine druge občine Sli ka 5: Pri ho di tu ri stov v Slo ve ni jo med leti ločenih po sku pi ni občin (med mrežje 6). 1, , , število turistov leto mestna občina Ljubljana mestne občine druge občine Sli ka 6: Pre nočitve tu ri stov v Slo ve ni jo med leti , ločenih po sku pi ni občin (med mrežje 6). 174

176 Re gio nal na raz voj na pri ložnost v tu riz mu s so de lo va njem ude ležen cev regulativne agencije interesne skupine splošna javnost vodje projektov Sli ka 7: In te re sne sku pi ne, kot jih obrav na va pro jekt ni ma na ge ment. Kakšno je nji ho vo mne nje o stro kov no sti pri prav ljav cev pro jek ta? Kaj in kdo vpli va na nji ho va mne nja na splošno in kaj vpli va na nji ho vo mne nje o pri prav ljav cih pro - jek ta? Če je ver jet nost, da bo splošna jav nost pro jekt spre je la, kaj je ključna točka pro jek ta, da bo re zul tat po - zi ti ven. Če je ver jet nost, da pro jek ta splošna jav nost ne bo spre je la, ka te ra stra te gi ja bo po mi ri la nas pro - tu joče ude ležence? Ali je možno poi ska ti ose bo, ki bi lahko vpli va la na splošno jav nost in jih pre pričala o ko rist no sti pro jek ta? Zelo do ber način za od go var ja nje na ta vprašanja je, da se pri prav ljav ci pro jek ta po go vo ri jo z zain - te re si ra ni mi ne po sred no, saj so ljud je pre cej od pr ti gle de svo jih sta lišč in pogosto je to prvi ko rak k iz grad nji us pešnega od no sa med splošno jav nost jo v pro jek tu in pri prav ljav ci. Na kon cu, pri ana li zi splošne jav no sti si lah ko po ma ga mo s tako ime no va no kar to, kjer pri vsa kem od njih z bar vo do ločimo pod por ni ke (ze le na), nas protnike (rdeča) ali nev tral ne (oranžna) (med mrežje 4). Med tem ko ur ba ni stični akti jav nost vključijo v pro ces v času spre je ma nja pro stor skih ak tov (kar je raz me ro ma poz no), kon ser va tor ski načrt jav nost di rekt no po va bi v so de lo va nje v raz voj ni fazi pro - jekta. Gle de na to, da je kon ser va tor ski načrt del pro stor skih ak tov, je so de lo va nje jav no sti do za ključka ozi ro ma spre je ma pro stor ske ga akta izred no po memb no. V prak si se za ra di pod ce nje va nja ude ležen - cev po memb ne ume sti tve v pro stor (av to ce ste, dalj no vo di, od la ga lišča) časov no za vlečejo, kar ne ko ri sti niti in ve sti tor ju, niti kra ja nom. Pro jekt lah ko za ra di nas pro to va nja pre bi val cev tudi pro pa de (pre no - va Slomško ve ga trga v Ma ri bo ru). Čeprav je teo ri ja iger ma te ma tična veda, ki se upo rab lja v na po ve do va nju ob našanja dveh nas pro - tu jočih se stra ni, se v pro stor skem načrto va nju pri nas ne upo rab lja. Teo ri ja iger je po de fi ni ci ji teo ri ja rav na nja ozi ro ma ve de nja v konf likt nih si tua ci jah (Jam nik 1985) in je si tua ci ja, ko se in te re si ene ga člove - ka ali sku pi ne ljudi križajo z in te re si dru gih lju di ali sku pi ne dru gih lju di. Gre za ma te ma tični mo del konf likt ne si tua ci je z zbir ko pra vil in do go vo rov, po ka te ri se mo ra jo rav na ti ude leženci igre. Ude leženci igre so igral ci, ki iz zbir ke ukre pov iz bi ra jo ti sti ukrep, za ka te re ga so di jo, da je v da nem pri me ru zanje na ju god nejši. Iz bra ni ukrep se ime nu je stra te gi ja, faza, v ka te ri se iz bi ra nje opra vi, pa po te za (Jam nik 1985). Šte vil ne eks pe ri men tal ne štu di je so po ka za le, da so de lo va nje te me lji na šte vil nih de jav ni kih, kot so družin ska tra di ci ja, sta rost, kul tu ra, spol, izo braz ba (Mar well in Ames 1981, ), ver ska opre - de lje nost (Hor ton in so de lav ci 2011, ), in čas od ločitve (Rand in so de lav ci 2012, ), ter na da lje, da je bo lje in for mi ra na splošna jav nost bolj pri prav lje na so de lo va ti (Murks-Bašič in Perc 2011, ). Ena te melj nih pred po stavk v teo ri ji iger je, da se ljud je ob našajo ra zum no in stra te gi je iz bi - ra jo na način, ki jim bo pri ne sel mak si mal ni do biček. Med leti je John For bes Nash (Nash 1950, 48 49) pred sta vil stra teško rav no ves je in pred - stav lja naj boljše me ri lo iz bra ne kom bi na ci je stra te gij. Preučeva nje so de lo va nja med se bičnimi 175

177 Da nie la Dvor nik Per ha vec po sa mez ni ki po sta ja v mo der ni družbi vse bolj po memb no. Naj po go ste je se upo rab lja ta dve igri in si - cer igra Za por ni ko ve di le me in igra Snežnega za me ta (Ma ster ton-gibb son 2001; Ra smu sen 2005). Igra Za por ni ko ve di le me, ki jo bomo upo ra bi li za preučeva nje so de lo va nja na po dročju pro storskih spre memb, iz ha ja iz leta 1979 z vr hun ca hlad ne voj ne, ko je ame riška voj ska s šte vil ni mi znans tve niki ana li zi ra la nas prot ni ka in nje go ve po te ze. Soočili so se s prob le mom med se boj ne ga zau pa nja (Axe lrod 1984). V Za por ni ko vi di le mi igra ta dva igral ca ozi ro ma dve sku pi ni igral cev: lo kal na ob last in splošna javnost pre bi valci kra ja, vasi, za sel ka Vsak od nji ju ima možnost iz bi re so de lo va nja ali de fek ci je (ne-so de lo va nja). Po sa mez ni igra lec mora spre je ti svo jo od ločitev, ne da bi pri tem ve del, kako se bo od ločil dru gi igra lec. Višina iz plačil je od vi sna od od ločitve igralcev. Če bo sta igral ca so de lo va la, bo - sta oba na gra je na (R), če se od ločita za stra te gi jo ne-so de lo va nja (de fek ci je), bo sta kaz no va na (P). V pri me ru, da se en igra lec od loči za stra te gi jo so de lo va nja, dru gi pa za stra te gi jo ne-so de lo va nja (de - fek ci je), bo prvi pre jel plačilo naiv neža (S), dru gi pa iz plačilo za za va ja nje (T). Vrst ni red višine do no sov od naj boljšega do naj slabšega je T>R>P>S (Ma ster ton-gibb son 2001). Us pešnost raz mer ja R>P po - me ni, da je med se boj no so de lo va nje boljše kot ne-so de lo va nje. Us pešnost raz me rij T>R in P>S po me ni, da je ne-so de lo va nje pre vla du joča stra te gi ja za oba po sa mez na igral ca. To po me ni, da je vza jem no neso de lo va nje Nas he vo rav no ves je v igri. Med se boj no so de lo va nje na dol gi rok pri naša boljše re zul ta te kot vza jem no ne-so delova nje, kar je v nas prot ju z ra cio nal nim izi dom s se bičnega vi di ka na in di vi dual - ni rav ni. Na pri me ru pro jek ta po večanja pre nočit ve nih zmog lji vo sti za tu ri ste, lah ko igro za sta vi mo na način: Igra lec 1 (lo kal na ob last, sku paj z in ve sti tor ji in pro jek tanti) želi in ve sti ra ti v pro stor sko spre mem - bo za za go to vi tev po večanja zmog lji vo sti za tu ri ste (to je pre no va dela jav ne ga pro sto ra, za sel ka, vaškega je dra, neiz ko riščenih in di vi dual nih pro sto rov, pod strešij, mest ne ga je dra in po dob no). Pri tem ga pod - pi rajo državne ob la sti (z ugod ni mi po so ji li ), ki v igri ne igra jo. Igra lec 2 pred stav lja splošno jav nost (sta no val ci, pre bi val ci, last ni ki ne pre mičnin), ki se z ne go to - vost jo soočajo s pro stor sko spre mem bo, saj se nji ho ve bi vanj ske raz me re lah ko bis tve no spre me ni jo (po večan pri hod tu ri stov, strah pred tuj ci, nez na nje tu je ga je zi ka, za se da nje par kir nih pro sto rov, uničenje ze le nic, po večanje ko ličine sme ti ). Igra je pri ka za na v pre gled ni ci 2. Pre gled ni ca 2: Igra Za por ni ko ve di le me na pri me ru pro stor skih spre memb za ra di po večanja pre nočit ve nih zmog lji vo sti za tu ri ste. igra lec 2 so de lo va nje (C) ne so de lo va nje (D) igra lec 1 so de lo va nje (C) pro jekt uspe pro jekt del no uspe ne so de lo va nje (D) pro jekt del no uspe pro jekt pro pa de Prvi igra lec (vod ja pro jek ta s sku pi no) lah ko iz bi ra med stra te gi ja ma (v vr sti ci pre gled ni ce 2): Če bo tre ba, bom pro jekt ozi ro ma vi zi jo ko ri gi ral, po pra vil, do pol nil (so de lo va nje, C), Pro jek ta ozi ro ma vi zi je po večanja pre nočit ve nih zmog lji vo sti ne bom ko ri gi ral, po pra vil, do pol nil (neso - de lo va nje, D). Dru gi igra lec iz bi ra med stra te gi ja ma (v stolp cu pre gled ni ce 2): Pro jekt za po večanje tu ri stičnih zmog lji vo sti bom pod prl v pri me ru us trez ne rešitve in ugod no sti (sode - lo va nje, C), Pro jek ta ne bom pod prl, ugod no sti imam že se daj in jih ne želim iz gu bi ti (ne so de lo va nje, D). Plačilna ma tri ka, ki jo lah ko iz tega ob li ku je mo, je raz vid na iz pre gled ni ce 3: 176

178 Re gio nal na raz voj na pri ložnost v tu riz mu s so de lo va njem ude ležen cev Pre gled ni ca 3: Plačilna ma tri ka igre Za por ni ko va di le ma na pri me ru pro stor ske spre mem be za ra di povečanja pre nočit ve nih zmog lji vo sti za tu ri ste. igra lec 2 so de lo va nje ne so de lo va nje igra lec 1 so de lo va nje R=1, R=1 S=-r, T=1+r ne so de lo va nje T=1+r, S=-r P=0, P=0 Pri igri, kot je Za por ni ko va di le ma, iščemo stra te gi jo, ki je za oba igral ca na ju god nejša in pri ne se plačilo, s ka te rim sta oba za do volj na. Točka, kjer no be den od ude ležen cev ne želi spre me ni ti več svo - je stra te gi je, se ime nu je Nash-ova rav no ve sna točka. V tra di cio nal ni igri Za por ni ko va di le ma je vrst ni red plačil T>R>P>S, ki ga do sežemo z vred nost - jo 0<r<1. Igra lec, ki igra se bično, se bo za ra di višje na gra de od ločil za stra te gi jo ne-so de lo va nja. Če igral ca igra ta ra cio nal no, je edi no sta bil no Nash-evo rav no ves je ne so de lo va nje (P1=0, P2=0). Igra pro stor skih spre memb lah ko pri pe lje do op ti mal ne rešitve v pri me ru, ko bo splošna jav nost ugo to vi la, da je stra te gi ja so de lo va nja ozi ro ma koo pe ra ci je (sli ka 8) dol go ročno učin ko vi tejša in uspešnejša igralec 2 (udeleženci) sodelovanje nesodelovanje igralec 1 (vodja projekta) sodelovanje nesodelovanje r 1+r r 0 r 0 Sli ka 8: Igra Za por ni ko ve di le me na pri me ru pro stor ske spre mem be. 177

179 Da nie la Dvor nik Per ha vec od iz bi re stra te gi je de fek ci je ozi ro ma ne-so de lo va nja. Po memb no je, da se ob tem do ločijo ele men ti (na pri mer ugod ni kre di ti za in di vidual ne na ložbe, davčne olajšave, ugod no sti za kra ja ne), ki spod bu ja jo so de lo va nje in vza jem nost k ob li ko va nju pri vlačno sti in upo rab no sti pro sto ra. Na pod lagi ana li ze pro jek tov pro stor skih spre memb (ELES 2005; med mrežje 7; Dvor nik Per ha vec in so de lav ci 2013) lah ko ugo to vi mo, da na po tek igre vpli va več ne pred vi de nih de jav ni kov v od vi sno - sti od časov ne kom po nen te, in si cer: stroški in ve sti tor ja igral ca 1, ko ri sti splošne jav no sti igral ca 2, ne go to vo sti, po sred ne ko ri sti. Med tem ko se stroški in ve sti tor ja, ko ri sti splošne jav no sti in ne go to vo sti po ja vi jo v času iz de la ve pro jek ta po večanja tu ri stičnih zmog lji vo sti, bodo po sred ne ko ri sti na sta le v odvi sno sti od pro jek ta, vendar v do ločenem časov nem za mi ku po iz ved bi pro jek ta. Ne go to vost je od vi sna od med se boj ne ga zau pa nja med igral ci, zmanjšuje se s časom in konča, ko se pro jekt us pešno od vi ja. Pri tem lah ko pri de do na sle njih možno sti: Obo je stran sko so de lo va nje: In ve sti tor vodi od prt dia log od sa me ga začetka raz vo ja pro jek ta in spro ti od prav lja di le me splošne jav no sti, pri hra ni stroške za mo re bit ne do dat ne štu di je, le ta ke, obraz ložitve, in je pri prav ljen za us pešen raz voj pro jek ta ude ležen cem dodat no ugo di ti v smi slu ure sničeva nja zah - tev v vred no sti do 1% na ložbe (1%). Splošna jav nost je sez na nje na z rešit vi jo, sama pro stor ska spre mem ba pov zroči manjši stres, ki ga na do me sti jo z učin kom do dat nih ugod no sti (1 %). Ne so de lo va nje-so de lo va nje: In ve sti tor pri pra vi rešitev, ki je do končna in je ne želi spre me ni ti, splošna jav nost so de lu je ter rešitev pod pi ra, ven dar so na zgu bi za ra di spre mem be bi vanj ske ga oko lja in pri - la ga ja nja na novo ure di tev (5 % mo re bit no pri la ga ja nje za ra di spre me nje ne ga načina živ lje nja v kra ju za ra di tu ri stov, strah pred tuj ci ). Po sle di ca tega je, da si je in ve sti tor pri služil ne ga tiv ni slo ves (0 %), ki lah ko v pri hod nje pov zroči pro pad pro jek ta. So de lo va nje-ne so de lo va nje: In ve sti tor je pri prav ljen pred la ga no rešitev pri la ga ja ti splošni jav no sti, ven - dar ta ne so de lu je za ra di sla bih iz kušenj iz pre te klo sti. In ve sti tor iz gub lja čas in ener gi jo za is ka nje boljših rešitev ter za na ročanje in iz de la vo do dat nih štu dij, ki bi splošno jav nost pre pričale o smi sel no sti pro - jekta (5 %). Splošna jav nost za ra di ne so de lo va nja ne iz ko ri sti možno sti po pri do bi tvi ugod no sti, ki bi pri ne sle po sred ne ko ri sti (0 %). Obo je stran sko ne so de lo va nje: Ek strem ni pri mer, ki v prak si ni zaželen. Vsa ka pro stor ska/vse bin ska spre mem ba pov zroči dru ge po sred ne po zi tiv ne učinke (po večan ob seg dela do ločenih pa nog gos po - dars tva, pre poz nav nost kra ja, raz voj no vih de lov nih mest ), to rej skup ni na pre dek kra ja, občine, kar se pri splošni jav no sti odra zi kot (10 %). In ve sti tor iz gu bi (10 %) za ra di za prav ljenega časa ter po nov - ne ga začetka dru ge ga pro jek ta za po večanje gos po dar ske ga raz vo ja. Poe no stav lje na skrajšana ma tri ka iz plačil je pri ka za na v pre gled ni ci 4, kjer plačilo in ve sti tor ja, na - me nje no ude ležen cem (to je občine), hi po te tično oz načimo s T, plačilo ude ležen cev s S, P pred stav lja po sred ni učinek, R pa skup ni pris pe vek v pro jekt po večanja pre nočit ve nih zmog lji vo sti. Iz ha ja joč iz iger so de lo va nja na pod la gi kaz no va nja ozi ro ma raz mer ja stroškov in ko ri sti (Jiang in so de lav ci 2013) ali do na cij (med mrežje 2) je ugo tov lje no, da je so de lo va nje od vi sno od od zi va nja na Pre gled ni ca 4: Poe no stav lje na skrajšana ma tri ka iz plačil igre Za por ni ko ve di le me za pri mer so de lo va nja ude ležen cev in in ve sti tor ja. R= 1, R= 1 S= 5, T=0 T=0, S= 5 P= 10, P=

180 Re gio nal na raz voj na pri ložnost v tu riz mu s so de lo va njem ude ležen cev spre membe zu na njih po go jev. Ne pred vi de ne de jav ni ke lah ko opre de li mo kot raz mer je v od vi sno sti od časa (t) med stroški, ko rist mi, ne go to vost mi in po sred ni mi ko rist mi. Pri plačilni ma tri ki, T=1+r, R=1, S= r, P=0 je us peh stra te gi je to rej od vi sen od pa ra me tra r, v ka te re ga ob li ku je mo ne pred vi de ne de jav - ni ke. V po nav lja jočih pro ce sih igre je naj boljša de ter mi ni stična stra te gi ja tako ime no va na»tit for tat«(tft) (Mi lin ski 1987, ; Murks-Bašič in Perc 2011, 53 62), ki po me ni»ka kor ti meni, tako jaz tebi«. Pri stra te gi ji TFT je prvi ko rak igral ca ved no stra te gi ja so de lo va nje, na sled nji ko ra ki pa so od - vi sni od stra te gi je nas prot ni ka v pred hod nem ko ra ku. Če želi mo, da bo iz bra na kom bi na ci ja stra te gij dol go ročno us pešna, je tre ba upošte va ti po go je, ki jih je de fi ni ral Axe lrod (1984) kot re zul tat kom plek - sne ga niza računal niških si mu la cij. Ti po go ji so: bodi pri ja zen na začetku ved no upo ra bi stra te gi jo so de lo va nja, ne bodi prvi, ki upo ra bi stra te gi jo de fek ci je; ne bodi sle pi op ti mist in se kdaj nas prot nemu igral cu tudi maščuj; ne maščeva nje pri pe lje do iz ko - riščanja igral cev; po vr ni tako de fek ci jo kot so de lo va nje, stra te gi ja TFT je v ce lo ti sta bil na, če je pri hod nost po memb - nejša od se da njo sti; ne bodi ne voščljiv dru ge mu igral cu nima smi sla biti ne voščljiv za nje gov us peh, saj je ta prvi po - goj za us peh pr ve ga igral ca. Pri stop k štu di ju teo ri je iger z na me nom preučeva nja so de lo va nja splošne jav no sti pri spre mem - bah pro stor ske prob le ma ti ke, ki jo lah ko upo ra bi mo tudi za preučeva nje po večanja pre nočitvenih zmog lji vo sti v tu ri stične na me ne, ima ne kaj pred no sti pred kla sičnim po stop kom, kot so an ke ti ra nje, pre ver ja nje moči po sa mez ni kov, ven dar pa je težko ana li tično ugo to vi ti, ali so rav no težja sta bil na. Gre v bis tvu za sto ha stične raz me re, ki se lah ko zelo hi tro spre mi nja jo (pred vsem na stra ni splošne jav nosti) in se spre mi nja jo gle de na časov no kom po nen to. Za reševa nje sto ha stičnih pro ce sov lah ko upo ra bimo več va riant kot na pri mer in te rak cij ske mreže (Murks-Bašič in Perc 2011, 53 62). Na pri me rih, ki jih lah ko opa zu je mo v prak si, vsa ka pro stor ska spre mem ba vsaj začasno pri pe lje do točke, kjer lah ko neso - de lo va nje jav no sti za ma je sta bil nost pro jek ta (iz grad nja to var ne Mag na, od la ga lišče ra di oak tiv nih od pad kov), ali pov zroči za vlačeva nje pro jek tov prek vsake ra zum ne mere (po sta vi tev dalj no vo dov, umeščanje tra se av to ce ste ). V izo gib neus pešnim izi dom pro jek ta (preu re di tev Slomško ve ga trga v Mari - bo ru) upo ra ba teo ri je iger omo goča pri la ga ja nje po tez gle de na stra te gi jo nas prot ne ga igral ca. S tem se krepi zau pa nje v stro kov nost in na pod la gi po sred nih ko ri sti veča gos po dar ska rast lo kal ne skup nosti. 4 Raz pra va Av tor ji (Božičnik 2006; Ryp ke ma 2008; med mrežje 7; Živ ko vič 2014) iz po stav lja jo po zi tiv ne učinke, med tem ko me di ji in pre bi vals tvo opo zar ja jo na ne ga tiv ne po sle di ce po večanja tu ri stov v Bar ce lo ni (med - mrežje 8), Du brov ni ku (Ari ko glu 2017) in še kje. Na pod la gi ne ga tiv nih iz kušenj in sprem lja nju ne ga tiv nih učin kov kot po sle di ce tu riz ma, bi lah ko v občinah, kjer ima jo iz de la no vi zi jo po večanja turističnih zmog - lji vo sti, pro jekt pro pa del. Z upo ra bo teo ri je iger, na tančneje z Za por ni ko vo di le mo lah ko iz de la mo stra te gi jo spre mem be izra be pro sto ra, ne ga tiv ne in po zi tiv ne po sle di ce izra zi mo z raz ličnimi pa ra me - tri in jih vključimo v plačilno ma tri ko. V pri me ru ek strem ne ga ne koo pe ra tiv ne ga ob našanja ude ležen cev in in ve sti tor ja pro jekt lah ko pro - pa de, kar hi po te tično pov zroči iz pad zu na nje ga pri hod ka med % na ložbe (Ryp ke ma 2008). Ker pa je vsak pro stor edins tven, je pri is ka nju (pro to)tipa pro gra mov za pri vab lja nje tu ri stov in po večeva - nja tu ri stičnih zmog lji vo sti tre ba biti pre vi den. Raz li ke v pro stor skem in družbe nem kon tek stu pre gla si jo očitne po dob no sti ti po loško ena kih pro sto rov (Cor bett 2004), kar na dru gi stra ni po me ni da je po treb na skraj na pre vid nost pred uva ja njem tip skih rešitev (Go ličnik 2006). Go lični ko va poudar - ja (Go ličnik 2006, 10), da je zato»v pri mer ja vi s poz na va njem zgle dov iz pre te klo sti mno go po memb nejše ne po sred no opa zo va nje do ga ja nja«. 179

181 Da nie la Dvor nik Per ha vec 5 Sklep Glav ni na men pro stor skih spre memb je za go to vi ti traj no, ena ko vred no in pri vlačno bi vanj sko oko - lje, kot po sle di co na ložb v ko rist in bla gi njo skup ne ga na pred ka, ki je pred in te re som po sa mez ni kov. Iz pri me rov iz prak se (ELES 2005; Dvor nik Per ha vec in so de lav ci 2013) ugo tav lja mo, da nepredvi de - ni de jav ni ki ob sta ja jo, Ryp ke ma (2008) do ka zu je, da ob sta ja jo tudi po sred ne ko ri sti. Igra Za por ni ko ve di le me je pri mer no orod je za is ka nje rešitev so de lo va nja med splošno jav nost jo in in ve sti tor ji na po dročju pro stor skih spre memb in tudi po večanja zmog lji vo sti tu ri stičnih zmog lji - vo sti. Cilj je, da igral ci so de lu je jo, vple te ni pa mo ra jo poi ska ti način ob li ko va nja ele men tov sto ha stično sti na način, da bo vza jem no so de lo va nje dol go ročno sta bil nejše kot ne so de lo va nje. Po po dat kih, po ve za nih s pro stor skimi spre mem ba mi na ložb v ob jek te kul tur ne de diščine (Ivanc 2010), mest ne ga pro sto ra (Kos Gra bar 2001), in fra struk tur nih ob jek tov (ELES 2005; Maj ki ć 2011) ali od la ga lišč (Ve se lič in Želez nik 2006; med mrežje 9), so de lo va nje splošne jav no sti v pro jek tih spremem - be pro sto ra ni za ne mar lji ve ga po me na. Ne ka te ri pro jek ti za ra di konf likt ne si tua ci je med splošno jav nost jo in pri prav ljav ci pro jek tov v ce lo ti pro pa de jo (Dvor nik Per ha vec in so de lav ci 2013). Za nas prot ja med raz ličnimi družbe ni mi sub jek ti v zve zi s pose ga njem v pro stor in ure sničeva njem vi zi je po večanja tu ri stičnih zmog lji vo sti je v splošnem od vi sna od raz slo je no sti družbe nih sku pin, ki se stav lja jo neko (glo bal no) družbo, in hkra ti od ome je no sti pro sto ra kot red ke do bri ne, ki so eden od po memb nih okvir jev za ure sničeva nje os nov nih po treb po sa mez nih seg men tov družbe (Kos Gra bar 2001). V kon kret nih pri me rih pa so nas prot ja po go je na še s tem, ka te ri kon kret ni sub jek ti ima jo in te - re se v zve zi z ne kim do ločenim pro sto rom ozi ro ma po se ga njem vanj ter kako raz lični in mo ti va cij sko močni so ti in te re si. Ja kost zain te re si ra no sti je v te sni zve zi s so cial ni mi po sle di ca mi na me ra va nih po - se gov v pro stor,»kaj ti z vsa ko pro stor sko od ločit vi jo se im pli cit no ali eks pli cit no pre raz po re ja do ho dek«(ogo re lec 1995, 10). Na pod la gi ana li ze na ložb ozi ro ma za dolženo sti ne ka te rih občin, kot so Ljub lja na, Len da va in dru - gih in vzpo red ne pri mer ja ve s pre nočit va mi tu ri stov v ob dob ju , lah ko ugo to vi mo, da sta ka te go ri ji pre mo so raz mer no po ve za ni. Ja sna vi zi ja vodstva občine in vla ga nje v ob no vo ali no vo grad - nje pris pe va k pri ho du tu ri stov in po sle dično k raz vo ju kra ja na pod la gi po sred nih učin kov. Stra te gi ja po večanja pre nočit ve nih zmog lji vo sti ni nuj no po go je na z znat ni mi stroški za lo kal no skup nost in po sa meznike. Lah ko se ome ji mo na zgolj dve do dat ni po ste lji na po sa mez no gos po dinjstvo, ki jih lah ko pri do bi mo bo di si s preu re di tvi jo ob sto ječih bi val nih po vršin zno traj bi val ne eno te gos po - dinjs tva ali do dat no ure di tvi jo manjših zi da nih in le se nih ob jek tov, ki služijo kot lope in skla dišča za pri del ke in orod je (Zor ko 2017). Po nud ba je smi sel na, če se v re la tiv ni bližini pre nočit ve ne ga kra ja naj - de go stil na, kjer se tu ri sti zbe re jo na večerji in mor da tudi na zaj tr ku (v ko li kor do mačini ne mo re jo in ne želi jo turi stom pri pra vi ti obro ka). So de lo va nje splošne jav no sti ozi ro ma v tem pri me ru kra ja nov občine (občin) bo od vi sno od vse bi ne po nu je ne ga, ki te me lji na dol go ročni stra te gi ji občine ter od zmožno - sti skup ne stra te gi je več občin, ka dar gre za stra te gi jo pri vablja nja in za drževa nja tu ri stov v na men pre - nočitev v ru ral nem ob močju Slo ve ni je. So de lo va nje ude ležen cev (po nud ni kov sob) bo po zi tiv no, v ko li kor bo pričako va na so cial na na gra da za doščala za preu re di tev bi val ne eno te. Začetna na ložba občine se lah ko na ta način po vr ne kma lu na pod la gi po sred nih učin kov, ki jih bodo be ležili dru gi po nud ni ki sto ri tev, kot so pro da jal ci spo min kov, peki, go stin ci, z večjo za po sle nost jo občanov, in po dob no. Z upo ra bo Za por ni ko ve di le me ni nuj no, da je za spre mem bo uporabno sti pro sto ra po treb - no dol gotraj no us kla je va nje vseh zain te re si ra nih ali pri za de tih ob hkrat ni zaščiti jav nih in te re sov (Chri - sten sen 1999). Po kaže se možnost, da se obe stran ki lah ko s pri mer ni mi ukre pi hi tro od zi va ta na stra te gi je nas protnika. 180

182 Re gio nal na raz voj na pri ložnost v tu riz mu s so de lo va njem ude ležen cev 6 Viri in li te ra tu ra Ari ko glu, L. 2017: Du brov nik to Li mit Tou rist Num bers in Old Town Using Se cu rity Ca me ras. Conde Nast Tra ve ler. New York. Axe lrod, R. 1984: The Evo lu tion of Coo pe ra tion. New York. Božičnik, A. 2006: Štu di ja možno sti po nud be vi so ke ga tu riz ma v ob jek tih kul tur ne de diščine Slo venije. Ela bo rat. Re pub li ka Slo ve ni ja, Mi ni strs tvo za kul tu ro. Ma ri bor. Chri sten sen, B. V. 1999: Re vi ta li za ci ja mest sko zi teo ri jo vred nost nih raz lik. Ljub lja na. Cor bett, N. 2004: Re vi val in the Sque re. New cast le upon Tyne. Dvor nik Per ha vec, D., Kos Gra bar, J., Drozg, V. 2013: A squa re and a park in the cen tre of the city dia me tric con trast or uni que re no va tion of Slomšek Squa re in Ma ri bor as an ex pe ri ment to pro ve dia me tric con trast of a park and a squa re. Hr vat ska aka de mi ja zna no sti in um jet no sti, Znans tveno vije će za pro met. Za greb. ELES 2005: Pri mer jal na štu di ja va riant nih rešitev po te ka dalj no vo da k V Cir kov ce Pin ce. Elabo - rat, ZEU d. o. o. Mur ska So bo ta. Go ličnik, B. 2006: Ve denj ski zem lje vi di Ljub ljan skih tr gov in par kov. Novi iz zi vi in po gle di za načrto - va nje in ure ja nje pro sto ra. Ljub lja na. Hob bes, T. 1651: Le viat han, edi tion New York. Hoh mamm, H. 2/2001: ISG Ma ga zin. In ter na tio na les Stad te fo rum Graz. Graz. Hor ton, J., Rand, D., Zeck hau ser, R. 2011: The on li ne la bo ra tory: con duc ting ex pe ri ments in a real labor mar ket. Ex pe ri men tal Eco no mics 14. Ber lin. Ivanc, T. 2010: Po stop ki pri iz ved bi in ve sti ci je v ne pre mično kul tur no de diščino. Dok tor ska di ser tacija, Prav na fa kul te ta Uni ver ze v Ma ri bo ru. Ma ri bor. Jam nik, R. 1985: Teo ri ja iger. Ljub lja na. Jiang, L. L., Perc, M., Szol no ki, A. 2013: If Coo pe ra tion Is Li kely Pu nish Mildly. In sights from Eco nomic Ex pe ri ments Ba sed on the Snow drift Game. PLOS One. San Fran cis co. Kos Gra bar, J. 2001: Nas prot ja med družbe ni mi in pro stor ski mi kon cep ti, vred no ta mi ter in te re si v okviru po le mi ke o preu re di tvi Slomško ve ga trga v Ma ri bo ru v le tih Se mi nar ska na lo ga, Fakul - te ta za grad be ništvo in geo de zi jo Uni ver ze v Ljub lja ni. Ma ri bor. Maj ki ć, M. 2011: Umeščanje dalj no vo dov v pro stor. Di plom ska na lo ga, Fa kul te ta za grad be ništvo in geo de zi jo Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Mar well, G., Ames, R. 1981: Eco no mist free ride, does an yo ne else? Jour nal of Pub lic Eco no mics 15. Am ster dam. Ma ster ton-gibb son, M An in tro duc tion to game-theo re tic mo del ling. Pro vi den ce. Med mrežje 1: glish-he ri ta ge.org.uk/ ( ). Med mrežje 2: ( ). Med mrežje 3: lja na.si/sl/raz pi si-raz gr ni tve-in-jav ne-ob ja ve/ ( ). Med mrežje 4: ges/ar tic le/new PPM_07.htm ( ). Med mrežje 5: hing ton.edu/re search/ra pid/re sour ces/tools Tem pla tes/sta ke hol der_analy sis.pdf ( ). Med mrežje 6: ta ba se/eko nom sko/eko nom sko.asp ( ). Med mrežje 7: cer.si/vecer2000_xp/2006/05/20/ _str-13-13_mx- 01_IZD _PAG-KULTURA.PDF ( ). Med mrežje 8: guar dian.com/world/2017/jan/27/bar ce lo na-cracks-down-on-tou rist-num - bers-with-ac commo da tion-law ( ) Med mrežje 9: plom ska/pdfs/vah ta ric-su za na.pdf ( ). Mi lin ski, M Tit for Tat in stic kle backs and the evo lu tion of coo pe ra tion. Na tu re 325. Lon don, New York, Tok yo. Mi ni strs tvo za kul tu ro RS 2015: Za vod za vars tvo kul tur ne de diščine. Ljub lja na. 181

183 Da nie la Dvor nik Per ha vec Mi siu ra, S. 2006: He ri ta ge Mar ke ting. Ox ford. Murks-Bašič, A., Perc, M. 2011: Pod neb na koo pe ra ci ja v igri za por ni ko ve di le me. Naše gos po dars tvo 5-6. Ma ri bor. Nash, J. F. 1950: Equi li brium Points in n-per son Ga mes. Pro cee dings of the Na tio nal Aca demy of Scien - ce 36. Was hing ton. Ogo re lec, B. 1995: Ko mu ni ci ra nje z jav nost jo. Pri ročnik za ur ba ni ste Ur ba ni stičnega inšti tu ta RS. Ljubljana. Pa hor, P. 2016: Dr. An drej Pom pe, mar ke tinški stro kov njak. Nikogar še ni sem slišal reči I feel Slo venia. Dnev nik, Ljub lja na. Rand, D., Gree ne, J., No wak, M. 2012: Spon ta ne ous gi ving and cal cu la ted greed. Na tu re 489. Lon don, New York, Tok yo. Ra smu sen, E. 2005: An in tro duc tion to Game Theory. Ga mes and infor ma tion. New Jer sey. Ryp ke ma, D. D. 2008: The Eco no mic of Hi sto ric Pre ser va tion. Was hing ton. Re cek, R. 2015: Stolp Vi na rium Len da va. In terv ju raz go vor. Len da va. Ve se lič, M., Želez nik, N. 2006: Iz kušnje pri umeščanju od la ga lišča NSRAO v pro stor. Ela borat. Agencija za ra di oak tiv ne od pad ke. Ljub lja na. Wal ker, J. 2007: Con struc tion Ex ten sion to The PMBOK Gui de. Phi la delp hia. Za kon o gra di tvi ob jek tov ob jek tov, ZGO-1D 2012: Urad ni list Re pub li ke Slo ve ni je 57/2012. Ljub ljana. Zor ko, A. 2017: Preo braz ba stare le se ne lope. Delo in dom, Ljub lja na. Za kon o vars tvu kul tur ne de diščine, ZVKD : Urad ni list Re pub li ke Slo ve ni je 16/2008. Ljub ljana. Živ ko vič, G. 2014: Av stri ja živi od kul tur ne de diščine. In terv ju, Večer, Ma ri bor. 182

184 PRI MER JA VA URAD NE RAZ VOJ NE PO MOČI V MA LIH EVROP SKIH DRŽAVAH DAN SKE, LUK SEM bur GA IN SLO VE NI JE mag.barbarapolajnar Arc hi ne to va uli ca Ljub lja na; po laj nar.bar ba dr.katarinapolajnarhorvat Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka, Znans tve no ra zi sko valni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umetnosti Novi trg 2, 1000 Ljub lja na; ka ta ri na.po laj DOI: 911.3:339.96( ) Prostor, regija, razvoj, , Ljubljana 2017 IZVLEČEK Primerjavauradnerazvojnepomočiv malihevropskihdržavahdanske,luksemburgainslovenije Pris pe vek obrav na va sek tor sko in pro stor sko raz de li tev urad ne raz voj ne po moči, ka te ro male evrop ske države, Dan ska, Luk sem burg in Slo ve ni ja na me nja jo manj raz vi tim državam. Urad na raz voj na po moč je in stru ment, ki je se stav ni del zu na nje po li tične stra te gi je raz vitih držav v med na rod ni skup no sti. Raz lične ob li ke raz voj ne po moči manj raz vi tim državam omo gočajo, da si opo mo re jo in sto pi jo na last no pot raz vo ja. Iz ana li ze pri dob lje nih po dat kov raz be re mo, da je urad na raz voj na po moč pri vseh treh preučeva nih državah doni ra na sklad no z us me ri tvi jo zu na njih po li tik držav do na tork in dru gih no tra nje po li tičnih in te re sov. Slo ve ni ja je kot re la tiv no nova čla ni ca Od bo ra za raz voj no po moč v pri mer ja vi z Dan sko in Luk sem bur gom med leti 2006 in 2016 na me ni la pre cej manjši delež sred stev za urad no raz voj no po moč. V le tih 2013 in 2014 so ime le vse tri preučeva ne države pre cej po dob ne sek tor ske ter raz lične geo graf ske us me ri tve. Dan ski in Luk sem burški si stem do de lje va nja urad ne raz voj ne po moči sta se iz ka za la kot us pešna pri me ra or ga ni za ci je, ki bi jih ob so glas ju stro ke lah ko pre ne sli v Slo ve ni jo. KLJUČNE BESEDE urad na raz voj na po moč, revščina, družbena ena kost, traj nost ni raz voj, družbena geo gra fi ja ABSTRACT ComparisonofofficialdevelopmentassistanceinsmallEuropeancountries:Denmark,Luxembourg, andslovenia The ar tic le dis cus ses the de ve lop ment coo pe ra tion of se lec ted small Eu ro pean coun tries: Den mark, Lu xem bourg, and Slo ve nia. Of fi cial de ve lop ment as si stan ce as an in stru ment is an in te gral part of the fo reign stra tegy of de ve lo ped coun tries in the in ter na tio nal com mu nity. Dif fe rent forms of de ve lop ment as si stan ce al low less de ve lo ped coun tries to re co ver and em bark on their own cour se of de ve lop ment. The ac qui red data analy sis in di ca tes that of fi cial de ve lop ment as sistance in all three stu died coun tries is do na ted in ac cor dan ce with the do nor coun tries fo reign po licy orien ta tions and ot her do me stic po li ti cal in te rests. Slo ve nia, as a re la ti vely new mem ber of the De ve lop ment As si stan ce Com mit tee, de vo ted a con si de rably smal ler sha re of Of fi cial de ve lop ment as si stan ce funds bet ween 2006 and 2016 com pa red to Den mark and Lu xem bourg. In 2013 and 2014, all three stu died coun tries had qui te si mi lar sec to ral and dif fe rent geo grap hi cal orien ta tions. The Da nish and Lu xem bourg systems of ra tio ning of fi cial de ve lop ment as si stan ce have pro ven to be suc cess ful exam ples of or ga ni zing that could be tran sla ted to Slo ve nia. KEY WORDS of fi cial de ve lop ment as si sten ce, po vety, so cial equa lity, su stai nab le de ve lop ment, hu man geo graphy 183

185 Bar ba ra Po laj nar, Ka ta ri na Po laj nar Hor vat 1 Uvod Da nes se še ved no soočamo z ne go to vi mi gos po dar ski mi raz me ra mi pred vsem v državah tret je ga sve ta, ko rup ci jo, te ro riz mom, pod neb ni mi spre mem ba mi, šir je njem na lez lji vih bo lez ni, rast jo pre bi - vals tva, še po se bej pa revščino, s ka te ro se sooča ve lik del svetov ne ga pre bi vals tva. Po leg tega člo vek vse glob lje in in ten ziv ne je po se ga v de lo va nje na rav ne ga oko lja in ga de gra di ra (Po laj nar Hor vat 2012; 2016; Smre kar 2011).V ob dob ju obi lja ve li ko lju di še ved no nima do sto pa niti do nuj no po treb nih ko - ličin hra ne in vode kot tudi ne možno sti os nov ne izo braz be, zdravs tve ne os kr be in na sta ni tve. V skraj ni revščini, z manj kot 1,90 do lar ja na dan je leta 2013 žive lo 767 mi li jo nov lju di, to je vsak dese ti pre bi va lec sve ta (med mrežje 1). Po leg tega ima 62 naj bo ga tejših to li ko bo gas tva kot naj rev nejša po lo - vi ca vseh lju di na sve tu (med mrežje 2). Z na me nom pre prečeva nja in po glab lja nja ome nje nih raz lik v stop nji raz vi to sti med država mi sve ta so ne ka te re države in med na rod ne or ga ni za ci je raz vi le raz lične me ha niz me, s katerimi se omo goča raz voj za po stav lje nim de lom sve ta in s tem prev ze ma ti od go vor - nost za prob le me glo bal ne ga raz vo ja. Eden takšnih in stru men tov je pošil ja nje urad ne raz voj ne po moči. Kot ugo tav lja Bučar je va (2011), je urad na raz voj na po moč po mem ben se stav ni del de lo va nja raz vi tih držav v med na rod ni skup no sti. Čeprav ob sta ja več opre de li tev raz voj ne po moči, je obče spre je ta ti sta, ki jo je vzpo sta vil Od bor za raz voj no po moč (v na da lje va nju DAC), ki de lu je v ok vi ru Or ga ni za ci je za gos po dar sko so de lo va nje in raz voj (v na da lje va nju OECD) in je opre de lje na kot tok fi nančnih sred stev v ob li ki do na cij ali po so jil mul ti la te ral nim in sti tu ci jam ter državam in ozem ljem, ki so na sez na mu pre jem nic po moči (OECD 2008). Urad no raz voj no po moč običajno do de lju je jav ni sektor, to rej vla de po sa mez nih držav, lo kal ne ob lasti in raz ne državne agen ci je. Urad na raz voj na po moč je tako vsa ka tran sak ci ja, ki je na me nje na spod bu - ja nju gos po dar ske ga raz vo ja in po večeva nju bla gi nje v državah v raz vo ju in je v os no vi kon ce sij ska ter vsebu je vsaj 25,0 % ne po vrat nih sred stev (med mrežje 3). V pris pev ku preučuje mo značil no sti med na rod ne ga raz voj ne ga so de lo va nja in s tem pošil ja nje urad - ne raz voj ne po moči treh ma lih evrop skih držav: Dan ske, Luk sem bur ga in Slo ve ni je. Te tri države smo iz brali za ana li zo za ra di več raz lo gov. Gre za tri čla ni ce Evrop ske uni je. Kot take so za ve za ne skup ne - mu mul ti la te ral ne mu ok vi ru in kri te ri jem raz vo ja in do de lje va nja urad ne raz voj ne po moči (Lar son 2005; Bučar 2011). Prav tako gre za tri male evrop ske države z raz lično stop njo raz vi to sti last ne ga gos po dar - stva kot tudi z raz lično pre te klost jo. No be na iz med treh držav ni bila ko lo nial na ve le si la, v si stem Od bo ra za raz voj no po moč so kot do na tor ke vsto pa le v raz ličnih časov nih ob dob jih: Dan ska je v si stem vstopila že kma lu po nje go vi us ta no vi tvi leta 1963, Luk sem burg v letu 1992, med tem ko se je Slo ve ni ja spre - me ni la iz pre jem ni ce v do na tor ko šele leta 2004 (Han sen in Rand 2014; med mrežje 4; med mrežje 5; med mrežje 6; Udo vič in Bučar 2014). Večina do se da njih razis kav pri nas se je osre do točala pred vsem na preučeva nje si ste ma urad ne raz voj ne po moči zgolj ene države (Bučar 2011; 2012; Požgan in Bo ji - no vi ć Fen ko 2012), si ste ma tične pri mer ja ve več držav se je do da nes lo ti lo le malo av tor jev (Škru bej Širaj 2014; Balant 2016). V pris pev ku želi mo ugo to vi ti po dob no sti in raz li ke v si ste mu (ob li ko va nju in od ločanju) iz va ja nja raz voj ne po moči iz bra nih treh držav. Za ni ma nas, kdo so države pre jem ni ce po moči s stra ni do na tork in kaj vpli va na iz bor geo graf ske po raz de li tve pošil ja nja urad ne raz voj ne po moči. Po leg tega nas za ni - ma jo raz li ke v us me ri tvah preučeva nih držav po državah pre jem ni cah gle de na nji hov do ho dek in po raz de li tve po sek tor jih. Na kon cu želi mo iz luščiti do bre prak se v os ta lih dveh preučeva nih državah, ki bi jih lah ko pre ne sli na Slo ve ni jo. 2 Me to de V ra zi ska vi smo upo ra bi li tako pri mar ne kot se kun dar ne vire. Z ana li zo in in ter pre ta ci jo pri mar - nih vi rov (do ku men tov, po godb, us tav, za ko nov, let nih po ročil OECD, Da ni da, Mi ni strs tva za zu na - 184

186 Pri mer ja va urad ne raz voj ne po moči v ma lih evrop skih državah Dan ske, Luk sem bur ga in Slo ve ni je nje in evrop ske zadeve Luk sem bur ga, Agen ci je Lux Dev, Mi ni strs tva za zu na nje za de ve Re pub li ke Slo - ve ni je) smo in ter pre ti ra li pri dob lje ne po dat ke in preučili nji ho vo pod la go za kon kret na de ja nja in iz va ja nje v prak si. Pri upo ra bi se kun dar nih vi rov smo se osre do točili na kritično ana li zo, oce no po - dat kov, raz la ga nje vi rov, ugo tav lja nje in kla si fi ci ra nje dej stev. Pris pe vek vse bu je tri se stav ne dele ana - li ze. V pr vem smo se osre do točili na zgo do vin sko-raz voj no ana li zo, s po močjo ka te re smo ugo to vi li, kakšen je bil zgo do vin ski razvoj po ja va med na rod ne raz voj ne po moči na pri me ru držav, vključenih v ra zi ska vo. Na pod la gi let nih po ročil in sti tu cij, ki iz va ja jo sta ti sti ko med na rod ne raz voj ne po moči, smo iz de la li ana li zo do de lje va nja urad ne raz voj ne po moči za vse tri preučeva ne države med leti 2006 in V dru gem delu, kjer smo iz de la li ana li zo geo graf ske raz po re di tve do de lje va nja urad ne raz voj ne po - moči v le tih 2013 in 2014, smo s po močjo sta ti sti ke let nih po ročil iz luščili de leže do de lje va nja urad ne raz voj ne po moči gle de na posamez ne države in ce li ne. S po močjo geo graf skih in for ma cij skih si ste mov smo pri dob lje ne po dat ke ana li zi ra li, iz de la li kar to graf ske pri ka ze in jih in ter pre ti ra li. V tret jem delu pa smo na pod la gi raz ličnih sta ti stičnih in dru gih po ročil iz de la li ana li zo sektor ske raz po re di tve do - de lje va nja urad ne raz voj ne po moči v le tih 2013 in V skle pu smo in ter pre ti ra li in pred sta vi li bis tve ne ugo to vi tve. 3 Re zul ta ti in di sku si ja V ab so lut nem smi slu so naj večje do na tor ke raz voj ne po moči v sve tov nem me ri lu se ve da gos po - dar sko močne, ve li ke države: ZDA, Ve li ka Bri ta ni ja, Nem čija, Fran ci ja in Ja pon ska. Kar pa se tiče de leža bru to do mačega proi zvo da (v na da lje va nju BDP), ki ga države na me nja jo za raz voj no so de lo va nje, so to: Luk sem burg, Dan ska, Nor veška, Šved ska in Velika Bri ta ni ja. Te države so pre se gle cilj Združenih na ro dov, in si cer na me nja ti 0,7 % BDP za raz voj no po moč. Pov prečje na me nje ne raz voj ne po moči držav čla nic Od bo ra za raz voj no po moč v ok vi ru OECD leta 2014 je bilo 0,29 %. Države G7 so is te ga leta preskrbele 71 % vse urad ne raz voj ne po moči, 28 držav čla nic EU pa je sku paj po sla lo za prib ližno 75 milijard evrov urad ne raz voj ne po moči, kar je prib ližno 0,41 % nji ho ve ga BDP (med mrežje 7; med - mrežje 8). Leta 2015 je le šest iz med ose mind vaj se tih držav-čla nic Od bo ra za raz voj no po moč, in si cer Danska, Luk sem burg, Ni zo zem ska, Nor veška, Šved ska in Ve li ka Bri ta ni ja, za urad no raz voj no po moč za go tav - lja lo več kot 0,7 % BDP. Pov prečje urad ne raz voj ne po moči vseh 28 držav-čla nic Od bo ra za raz voj no po moč v ok vi ru OECD je v letu 2015 znašalo 0,3 % BDP in je os ta lo prib ližno na ena ki rav ni kot leto prej. Ce lot na urad na raz voj na po moč držav čla nic Od bo ra za raz voj no po moč se je od leta 2000, ko so bili spre je ti raz voj ni ci lji ti sočlet ja, po večala za 83 %, upošte va joč infla ci jo in pa dec ne ka te rih va lut v pri mer ja vi z ame riškim do lar jem (med mrežje 9). Vsa ka iz med treh preučeva nih držav ima dru gačen mo del or ga ni zi ra no sti do de lje va nja urad ne razvojne po moči. V pri me ru Dan ske raz voj no so de lo va nje vodi mi ni strs tvo za zu nanje za de ve in je od - go vor no za ob li ko va nje in iz va ja nje raz voj ne po li ti ke. Zno traj mi ni strs tva de lu je Dan ska med na rod na raz voj na agen ci ja (v na da lje va nju DANIDA), kjer se vsak od de lek uk var ja z raz voj nim so de lo va njem za svo jo re gi jo ozi ro ma po dročje de lo vanja. V Luk sem bur gu mi ni strs tvo za zu na nje za de ve ob li ku je raz voj no po li ti ko, ločena, sa mo stoj na agen ci ja Lu xem bourg De ve lop ment pa skr bi za nje no iz va ja nje. V Slo ve ni ji Mi ni strs tvo za zu na nje za de ve vodi raz voj no so de lo va nje, ga ob li ku je in iz va ja, teh nično in ope ra tiv no delo na po dročju raz voj ne ga so de lo va nja pa po poob la sti lu Vla de Re pub li ke Slo ve ni je iz va ja Cen ter za med na rod no so de lo va nje in raz voj. V vseh treh preučeva nih državah je to rej vlo ga Mi - ni strs tva za zu na nje za de ve pri pošil ja nju urad ne razvojne po moči osred nja. Luk sem burg je edi na iz med treh preučeva nih držav, ki ima po pol no ma ločeno agen ci jo za raz voj no so de lo va nje. S tem se do ločen del na log (pred vsem nji ho vo iz va ja nje) pre ne se na agen ci jo, na mi ni strs tvu pa se lah ko pos ve ti jo po - li tičnim us me ri tvam. 185

187 Bar ba ra Po laj nar, Ka ta ri na Po laj nar Hor vat 3.1 Urad na raz voj na po moč v od stot kih bdp preučeva nih držav Pov prečne vred no sti za urad no raz voj no po moč za zad njih de set let (sli ka 1) se gib lje jo za Dan sko oko li 0,85 % BDP, za Luk sem burg oko li 0,98 %; Slo ve ni ja ima v pov prečju zad njih desetih let 0,13 % BDP na me nje ne ga urad ni raz voj ni po moči, med tem ko je pov prečje vseh čla nic Od bo ra za raz voj no po moč v ok vi ru OECD v zad njih de se tih le tih prib ližno 0,3 %. Kot vi di mo, Slo ve ni ja ne do seže niti po - lo vi ce vred no sti pov prečja držav čla nic Odbora za raz voj no po moč v ok vi ru OECD. Je pa res, da je Slo ve ni ja čla ni ca Od bo ra za raz voj no po moč le zad njih de set let, med tem ko ima ta dru gi dve državi daljšo tra di ci jo člans tva (med mrežje 10; med mrežje 11). Urad na raz voj na po moč Slo ve ni je v od stot kih BDP in pov prečje držav čla nic Od bo ra za raz voj no po moč v ok vi ru OECD sta v zad njem de set let ju do kajšnji stal ni ci in ni ma ta ve li ke ga ni ha nja. Pri Luk - sem bur gu in Dan ski je od sto tek BDP, na me njen urad ni raz voj ni po moči, med le to ma 2006 in 2010 na raščal, nato je v obeh državah prišlo do rah le ga upa da nja, od stotek pa se je po nov no začel dvi go va ti leta 2013 (med mrežje 9). Raz li ka med višino urad ne raz voj ne po moči Slo ve ni je in pov prečjem državčla nic Od bo ra za raz voj no po moč v ok vi ru OECD je prib ližno to likšna, kot je raz li ka med Dan sko in Luk sem bur gom (med mežje 9). 3.2 Geo graf ska raz po re di tev do de lje va nja urad ne raz voj ne po moči preučeva nih držav Z vi di ka us mer je no sti urad ne raz voj ne po moč in geo graf skih prio ri tet preučeva nih treh držav je Danska us mer je na večino ma v pod sa har sko Afri ko. Iz je me so Af ga ni stan, Sirija, Mjan mar in Viet nam. Luk sem burg ima med de se ti mi naj večjimi pre jem ni ca mi urad ne raz voj ne po moči afriške, la tin sko - ameriške in azij ske države ter Ko so vo. Slo ve ni ja se osre do toča pred vsem na Bal kan, v države nek da nje skup ne države Ju go sla vi je, ki so tudi nje no geo graf sko pred nost no po dročjo prio ri te te po Re so lu ci ji o med na rod nem raz voj nem so de lo va nju Slo ve ni je za ob dob je do leta 2015 (De ve lop ment 2015a; 2015b; 2015c; Re so lu ci ja 2008). 120, 1,00 0,80 0,97 0,89 0,92 0,80 0,81 0,82 1,04 1,05 0,88 0,91 1,06 0,97 1,00 1,00 0,93 0,85 0,83 0,85 0,86 0,85 0,60 0,40 0,20 0,00 0,30 0,27 0,30 0,31 0,31 0,31 0,28 0,30 0,30 0,30 0,12 0,12 0,13 0,15 0,13 0,13 0,13 0,13 0, Danska Luksemburg Slovenija 0, povprečje Odbora za razvojno pomoč Slika 1: Urad na raz voj na po moč v od stot kih BDP Dan ske, Luk sem bur ga in Slo ve ni je ter pov prečje Odbo ra za raz voj no po moč med leti 2006 in 2015 (med mrežje 9). 186

188 Pri mer ja va urad ne raz voj ne po moči v ma lih evrop skih državah Dan ske, Luk sem bur ga in Slo ve ni je Za ni mi vo pri pri mer ja vi je to, da sta ime li v proučeva nih letih Dan ska in Luk sem burg med de seti - mi naj večjimi pre jem ni ca mi po moči tako ena kot dru ga isti državi: Bur ki na Faso in Viet nam. Po dob no je, če pri mer ja mo Luk sem burg in Slo ve ni jo: obe državi ima ta med naj večjimi pre jem ni ca mi Ze le nort - ske oto ke in Ko so vo. Slo venija in Dan ska pa sta pošil ja li po moč v Af ga ni stan, ven dar sled nje ga ne naj de mo med de se ti mi naj večjimi pre jem ni ca mi urad ne raz voj ne po moči Luk sem bur ga (De ve lop ment 2015a; 2015b; 2015c). Pre gled ni ca 1: De set naj večjih pre jem nic po moči (v mi li jo nih USD) s stra ni držav do na tork: Dan ske, Luk sem bur ga in Slo ve ni je v le tih 2013 in 2014 (De ve lop ment 2015a; 2015b; 2015c). št. DANSKA LUKSEMBURG SLOVENIJA 1 Tan za ni ja Bur ki na Faso Nek da nja ju go slo van ska re pub li ka Ma ke do ni ja 2 Mo zam bik Se ne gal Bo sna in Her ce go vina 3 Af ga ni stan Mali Črna gora 4 Gana Laos Ko so vo 5 Bur ki na Faso Ni ger Sr bi ja 6 Ke ni ja Ze le nort ski oto ki Države nek da nje Ju go sla vi je 7 Ugan da Ni ka rag va Ze le nort ski oto ki 8 Si ri ja Viet nam Al ba ni ja 9 Mjan mar Sal va dor Mol da vi ja 10 Viet nam Ko so vo Af ga ni stan Po po dat kih OECD Luk sem burg in Dan ska naj več urad ne raz voj ne po moči na me ni ta državam pod - sa har ske Afri ke, Slo ve ni ja pa da leč naj več evrop ske mu kon ti nen tu (od tega pred vsem državam na Bal ka nu) (sli ka 2). To je raz vid no tudi že iz pre gled ni ce 1, kjer je pri kazan sez nam držav-pre jem nic urad ne raz - voj ne po moči. Naj bolj geo graf sko raz pršeno urad no raz voj no po moč očitno do de lju je Luk sem burg, čeprav tudi pri njem pre vla du je us me ri tev večine urad ne raz voj ne po moči pred vsem na afriški kon ti - nent (sli ka 2). Države urad no raz voj no po moč do de lju je jo raz lično raz vi tim pre jem ni cam po moči (sli ka 3). Pri od ločit vah, ka te rim državam na me ni ti več urad ne raz voj ne po moči, države upošte va jo de jav ni ke, ki jim naj bolj us tre za jo in so za pi sa ni v stra te gi jah zu na njih po li tik držav-do na tork. Kot vi di mo, so si preučeva ne države v tem ozi ru pre cej raz lične. Slo ve ni ja, ki ima iz med vseh treh preučeva nih držav naj - nižji BDP, naj večji de lež urad ne raz voj ne po moči na me ni državam z višjimi sred nje vi so ki mi pri hod ki (BDP na pre bi val ca od 4.126, ,00 USD v pri merjavi z os ta li mi, in si cer 42,8 %. Res pa je, da ima prib ližno to likšen de lež tudi ne raz po re jen, kar po me ni, da ni opre de lje no, v ka te re države je po - moč na me nje na. Dan ska ima de lež»neo pre de lje no«naj večji, in si cer 52,2 %. Od ti stih držav, ki so opre de ljene, Dan ska naj večji de lež na me ni manj raz vi tim državam, 29,6 %, sle di jo pa jim države z nižjimi sred nje vi so ki mi pri hod ki (BDP na pre bi val ca od 1.046, ,00 USD z 12,1 %). Luk sem burg četr ti no vse urad ne raz voj ne po moči na me ni državam, za ka te re ni opre de lje no, v ka - te ro ka te go ri jo prav za prav so di jo. Naj večji od sto tek urad ne raz voj ne po moči, po dob no kot Dan ska, na me ni manj raz vi tim državam (BDP na pre bi val ca do 1.045,00 USD), in si cer 42,1 %. Dru ga naj večja ka te - gori ja držav, ka mor pošil ja jo 28,1% uradne raz voj ne po moči, so države z nižjimi sred nje vi so ki mi pri hod ki. Dan ska in Luk sem burg urad no raz voj no po moč na me nja ta res naj manj raz vi tim državam, med tem ko se Slo ve ni ja us mer ja bolj v države z višjimi sred nje vi so ki mi pri hod ki. Sli ka 2: Us me ri tev raz voj ne po moči preučeva nih držav po re gi jah, izraženo v de ležih bru to urad ne razvoj ne po moči, pov prečje let 2013 in 2014 (De ve lop ment 2015a; 2015b; 2015c). p str

189 Bar ba ra Po laj nar, Ka ta ri na Po laj nar Hor vat LATINSKA AMERIKA IN KARIBI DANSKA: 1,4 % LUKSEMBURG: 10,7 % SLOVENIJA: 0,3 % EVROPA DANSKA: 1,5 % LUKSEMBURG: 5,1 % SLOVENIJA: 55,1 % BLIŽNJI VZHOD IN SEVERNA AFRIKA DANSKA: 7,1 % LUKSEMBURG: 5,2 % SLOVENIJA: 1,8 % PODSAHARSKA AFRIKA DANSKA: 28,4 % LUKSEMBURG: 40,2 % SLOVENIJA: 3,2 % Legenda država JUŽNA IN OSREDNJA AZIJA DANSKA: 9,6 % LUKSEMBURG: 4,1 % SLOVENIJA: 1,2 % OSTALE DRŽAVE AZIJE IN OCEANIJA DANSKA: 3,7 % LUKSEMBURG: 12,5 % SLOVENIJA: 0,3 % NEOPREDELJENO DANSKA: 48,3 % LUKSEMBURG: 22,2 % SLOVENIJA: 38,1 % km Avtorici vsebine: Barbara Polajnar, Katarina Polajnar Horvat Avtorici zemljevida: Barbara Polajnar, Katarina Polajnar Horvat Vir: Development a, 2015b, 2015c; 188

190 Pri mer ja va urad ne raz voj ne po moči v ma lih evrop skih državah Dan ske, Luk sem bur ga in Slo ve ni je 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % najmanj razvite države (do 1.045,00 USD BDP na prebivalca) neopredeljeno države z nižjimi srednje države z višjimi srednje visokimi prihodki visokimi prihodki (od 1.046,00 do 4.125,00 USD (od 4.126,00 do ,00 USD BDP na prebivalca) BDP na prebivalca) Danska Luksemburg Slovenija Sli ka 3: Us me ri tev urad ne raz voj ne po moči preučeva nih držav po državah gle de na nji hov do ho dek, izraženo v od stot kih bru to urad ne raz voj ne po moči, pov prečje let 2013 in 2014 (De ve lop ment 2015a; 2015b; 2015c). V Re so lu ci ji o mednarod nem raz voj nem so de lo va nju Re pub li ke Slo ve ni je za ob dob je do leta 2015 (Re so lu ci ja 2008) so za pi sa ni kri te ri ji, po ka te rih je Slo ve ni ja do de lje va la urad no raz voj no po moč, in si cer je iz ha ja la iz iz ho dišč sklad no sti z vred no ta mi in raz voj ni mi us me ritvami slo ven ske družbe in gos po dars tva, sklad no sti s ci lji med na rod ne skup no sti na po dročju raz vo ja, pred vsem EU in OZN, ter ne na zad nje sklad no sti s ci lji zu na nje po li ti ke. Po leg te melj nih iz ho dišč pa so bili upošte va ni še pred nost ni de jav ni ki, kot so: naj manj raz vi te države, ki ima jo naj večje po tre be po raz voj ni po moči, po li tični, gos po dar ski in di plo mat ski od no si s Slo ve ni jo, zgo do vin ske, gos po dar ske in kul tur ne vezi med država mi, stop nja pri sot no sti dru gih do na tor jev ter možnost us kla je ne ga delo va nja z nji mi, pred nost ima jo države, v ka te rih de lu je majh no šte vi lo do na to ric in kjer bi ime la slo ven ska raz vojna po moč večjo do da no vred nost (Re so lu ci ja 2008). Pri do de lje va nju po moči državam Bal ka na je Slo ve ni ja upošte va la pred vsem gos po dar ske in po li - tične vezi (gre na mreč tudi za nek da njo skup no državo), po men gos po dar skih od no sov s temi država mi in stop njo pri sot no sti dru gih do na tor jev. Zato je iz bra la države z višjimi sred nje vi so ki mi pri - hod ki (ka mor bal kan ske države de jan sko spa da jo) in ne v prvi vr sti ti stih manj raz vi tih afriških držav, s ka te ri mi Slo ve ni ja nima te snih gos po dar skih ali po li tičnih sti kov (Re so lu ci ja 2008). Dan ska in Luk sem burg naj večji de lež svo je urad ne raz voj ne po moči us mer ja ta v manj raz vi te države (De ve lop ment 2015a; 2015b). Zgo do vin sko gle da no je bila Dan ska po ve za na z do ločeni mi afriškimi država mi, kot sta na pri mer Tan za ni ja in Gana. Po leg tega je štu di ja o vpli vu bi la te ral ne urad ne raz - voj ne po moči na iz voz po ka za la po zi tiv ne učinke. Pov prečno vračilo vplačane raz voj ne po moči prek iz voz ne ga so de lo va nja je po ra zi ska vah oko li 30 cen tov za vsak do dat ni do lar po sla ne po moči (med - mrežje 12). 189

191 Bar ba ra Po laj nar, Ka ta ri na Po laj nar Hor vat Dan ska de jan sko naj več urad ne raz voj ne po moči na me ni manj raz vi tim državam. Nje na glav na stra - te gi ja je zmanjševa ti revščino pre ko pro mo ci je in ude ja nja nja člo ve ko vih pra vic ter gos po dar ske ra sti. Prav zato se us mer ja na naj manj raz vi te afriške države in želi v njih pro mo vi ra ti člo ve ko ve pra vi ce, de - mo kra ci jo, ze le no rast, so cial ni na pre dek, var nost in zaščito. Člo ve ko ve pra vice so glav no vo di lo spre memb, še to li ko bolj, ker se k temu za vežejo tudi same države-pre jem ni ce po moči (med mrežje 13). Luk sem burg nima zgo do vin ske na ve za no sti na manj raz vi te države, v ka te re pošilja raz voj no po - moč. V svo ji stra te gi ji iz leta 2012 ima za pi sa no, da urad no raz voj no po moč do de lju je na pod la gi in dek sa o člo ve ko vem raz vo ju, ka kor tudi vi di kov re gio nal ne ga pri sto pa in ran lji vo sti držav, pred vsem pa na pod la gi načel med na rod ne so li dar no sti (Stratégie générale 2012). Ven dar pa po sla na urad na raz voj na po moč sama po sebi še ne za go tav lja, da bo za go to vo obro di la sa do ve, pred vsem ko gre za manj raz vi te države in ti ste z niz ki mi pri hod ki. Zgo di se na mreč lah ko, da države v raz vo ju ni ma jo za dost nih teh ničnih zmog lji vo sti in ad mi ni stra tiv nih podpor, ki bi omo gočile do bro črpanje po moči. Za učin ko vi to upo ra bo po sla nih sred stev je na mreč tre ba us tva ri ti raz me re, ki bi to omo gočile. Ob li ke po moči so se sko zi čas spre mi nja le in se us mer ja le k re for mam po li tik in in sti tu cio nal nih ok vir - jev, kar je omogočalo boljše uprav lja nje s po močjo. Za bis tven pred po goj učin ko vi to sti se da nes pou dar ja tako ime no va no do bro uprav lja nje, ki je ra zum lje no kot si no nim za zdra vo raz voj no uprav lja nje. Prav iz tega raz lo ga do na tor ke pri raz po re ja nju sred stev za urad no razvojno po moč običajno upošte va jo tudi absorp - cij ske spo sob no sti držav pre jem nic in že ob sto ječo višino nji ho vih last nih pri hod kov (Bur nell 1997, 99). 3.3 Us me ri tev do de lje va nja urad ne raz voj ne po moči po sek tor jih v preučeva nih državah Pri mer ja li smo tudi usmeri tev do de lje va nja raz voj ne po moči po sek tor jih v vseh treh preučeva nih državah (sli ka 4). Od bor za raz voj no po moč v ok vi ru OECD raz voj no so de lo va nje deli na osem sek - tor jev: (1) družbene sto ri tve (dve ka te go ri ji: izo braževa nje, zdravs tvo in pre bi valstvo ter vsa os ta la družbena in fra struk tu ra), (2) gos po dar ska in fra struk tu ra, (3) proi zvod nja, (4) mul ti sek tor ska po moč, (5) program - ska po moč (po moč v bla gu in splošna pod po ra), (6) hu ma ni tar na po moč, (7) dolg držav v raz vo ju, (8) dru go / ad mi ni stra tiv ni stroški, neo pre de lje no (med mrežje 14). Naj večji od sto tek raz voj ne po moči Luk - sem burg na me ni izo braževa nju, zdravs tvu in pre bi vals tvu, med tem ko ga, nas prot no, Slo ve ni ja na me nja os ta li družbeni in fra struk tu ri, če ne upošte va mo de leža, ki gre pod»neo pre de lje no«. Prav za prav Slo - ve ni ja iz med vseh treh držav naj večji od sto tek na me ni os ta lim po dročjem, to rej neo pre de lje nim za de vam. Sle di ji Dan ska, naj manjši de lež pa temu na me ni Luk sem burg. Naj bolj raz pršeno pošil ja nje urad ne raz - voj ne po moči, kar se tiče sek tor jev, ima Dan ska. Za po dročje»izo braževa nja, zdravs tva in pre bi vals tva«je naj več sred stev v le tih 2013 in 2014 na - me nil Luk sem burg, in si cer 33 % po sla ne urad ne raz voj ne po moči. Sle di Slo ve ni ja s 26 %, na zad njem me stu pa je Dan ska z 9,7 %. Zato pa Dan ska več sred stev na me ni os ta li družbeni in fra struk tu ri, in si - cer 26,1 %, Slo ve ni ja pa je temu po dročju na me ni la 29,5 %. Na zad njem me stu je Luk sem burg z 12,3 % za os ta lo družbeno in fra struk tu ro. Pri po dročjih gos po dar ske in fra struk tu re, proi zvod nje in mul ti sektor - ske po moči so raz mer ja med država mi po dob na: naj večji de lež urad ne raz voj ne po moči na me ni tem po dročjem Dan ska, sle di Luk sem burg, šele nato Slo ve ni ja. Slo ve ni ja v tem po gle du ne ga tiv no iz sto pa, saj za proi zvod ne de jav no sti na me ni da leč naj manj raz voj ne po moči. Za pro gram sko po moč Slo ve ni ja v preučeva nih le tih ni na me ni la sred stev, Dan ska in Luk sem burg pa sta temu na me ni la le po 2,2 % in 1,1 %. Pri hu ma ni tar ni po moči je v os pred ju Luk sem burg, ki je za to po dročje na me nil 16,2 % urad ne raz voj ne po moči. Na dru gem me stu je Dan ska z 11,1 %. Slo ve ni ja pa je za hu ma ni tar no po moč v preučeva nih le tih na me ni la 3,6 % urad ne raz voj ne po moči. Slo ve ni ja ima iz med vseh treh držav naj večji de lež sred stev do de ljen»neo pre de lje nim«po dročjem, in si cer kar 32,6 %. Sledi ji Dan ska s prib ližno 20,2 %, nato pa Luk sem burg s prib ližno 15,3 % (De ve - lop ment 2015a; 2015b; 2015c). Iz pri mer ja ve je raz vid no, da (če izv za me mo neo pre de lje na po dročja) vse tri države pre cejšen de - lež svo jih sred stev urad ne raz voj ne po moči na me nja jo za in fra struk tu ro, tako izo braževa nje, zdravs tvo 190

192 Pri mer ja va urad ne raz voj ne po moči v ma lih evrop skih državah Dan ske, Luk sem bur ga in Slo ve ni je 35 % 30 % 25 % 20 % 15 % 10 % 5 % 0 % izobraževanje, zdravstvo in prebivalstvoostala družbena infrastruktura gospodarska infrastruktura proizvodnja multisektorska pomoč programska pomoč humanitarna pomoč neopredeljeno Danska Luksemburg Slovenija Sli ka 4: Urad na raz voj na po moč po sek tor jih v le tih 2013 in 2014 (De ve lop ment 2015a; 2015b; 2016c). in pre bi vals tvo, kot tudi za os ta lo družbeno infras truk tu ro. V naj večji meri države gra di jo šole, bol - nišnice, elek trar ne in to var ne, gra di jo vo do vo de, ka na li za cij ska in elek trična omrežja, s čimer naj rev nejšim omo gočijo do stoj ne raz me re za živ lje nje (De ve lop ment 2015a; 2015b; 2015c). 4 Sklep Vse večja nee na kost v sve tu bi v pri hod no sti lah ko vo di la v po večano po li tično in so cial no ne sta - bil nost. Ci lji so do seči eko nom sko in so cial no ena kost držav, za je zi tev revščine, uve lja vi tev državne su ve re no sti na ro dov, vpe lja vo de mo kra tičnih vred not, uni verzalno izo braževa nje ter mo der ni za ci jo in - sti tu cij in in fra struk tu re. Raz vi te države se da nes za ve da jo pe rečega prob le ma sve tov ne revščine in nje nih po sle dic, saj se tudi same de jav no vključuje jo v pro ces iz boljševa nja po ložaja manj raz vi tih in stre mi - jo k izpol ni tvi nji ho vih za stav lje nih ci ljev. Z urad no odo bre no ozi ro ma do de lje no raz voj no po močjo želi jo tudi manj raz vi tim državam omo gočiti raz voj in na pre dek v eko nom skem smi slu. Sko zi čas so ko lo nial ni od no si, tr go vin ske vezi in us me ri tve eko nom skih zunanjih po li tik držav vpli - va le na od ločanje o pošil ja nju in us mer ja nju urad ne raz voj ne po moči. Države se ozi ra jo na last ne prio ri te te ozi ro ma in te re se v do ločeni re gi ji. V se ver njaškem mo de lu, ka mor od preučeva nih držav lah ko uvrščamo Dan sko, urad na raz vojna po moč služi kot al trui stično sreds tvo zu na nje po li ti ke, ki ima hu - ma ni ta ren na men. Luk sem burg s svo ji mi mi kro fi nančnimi pro jek ti in po so ji li po ma ga pri iz ved bi pro jek tov v manj raz vi tih državah, po leg tega pa jim nudi raz voj no po moč, ki pred stav lja zajeten de - lež last ne ga BDP. Slo ve ni ja je na po dročju pošil ja nja urad ne raz voj ne po moči de jav na zad njih de set let, od kar je čla ni ca Od bo ra za raz voj no po moč v ok vi ru OECD, ven dar pa so na po dročju or ga ni zi - ra no sti de lo va nja še možne do ločene iz boljšave. Pri vseh treh preučeva nih državah pa ne mo re mo 191

193 Bar ba ra Po laj nar, Ka ta ri na Po laj nar Hor vat spre gle da ti po me na stra teških in ideo loških de jav ni kov, ki jih pri pošil ja nju urad ne raz voj ne po moči vo di jo gos po dar ski, še po se bej pa tr go vin ski in te re si. Za urad no raz voj no po moč preučeva nih treh držav lah ko rečemo, da je z vi di ka geo graf ske raz po - re di tve sklad na z us me ri tva mi nji ho vih zu na njih po li tik. Dan ska svo jo raz voj no po moč us mer ja pred vsem v pod sa har sko Afri ko, Luk sem burg pa tako v Afri ko, Azi jo kot države La tin ske Ame ri ke, s čimer želi - ta za je zi ti revščino in države spod bu di ti k raz vo ju. Slo ve ni ja svo jo po moč us mer ja in pošilja pred vsem na Bal kan, kar je prav tako v skla du z nje ni mi zu na nje po li tičnimi ci lji. Lah ko ugo to vi mo tudi, da je raz voj na po moč ve za na na ci lje tako zu na njih po li tik ka kor tudi cilje eko nom skih zu na njih po li tik, ki so za pi sa ni v de kla ra ci jah o zu na nji po li ti ki, re so lu ci jah o raz voj nem so de lo va nju in po dob nih do ku - men tih. Gle de sek tor ske us mer je no sti po me to do lo gi ji OECD lah ko ugo to vi mo, da tri preučeva ne male države urad no razvojno po moč na me nja jo po dob nim sek tor jem, pred vsem grad nji in fra struk tu re. Pri tem se Luk sem burg in Slo ve ni ja po leg os ta le družbene in fra struk tu re bolj us mer ja ta v izo braževa nje, zdrav - stvo in pre bi vals tvo, Dan ska pa po leg pre vla du jočega vla ga nja v os ta lo družbeno tudi v gos po dar sko in fra struk tu ro. Z vi di ka in sti tu cio nal ne ure di tve raz voj ne ga so de lo va nja ozi ro ma pošil ja nja urad ne raz voj ne po - moči bi se Slo ve ni ja lah ko zgle do va la po Dan ski ali Luk sem bur gu, saj ima ta daljšo tra di ci jo de lo va nja na tem po dročju in so de lo va nja v Od bo ru za raz voj no po moč v ok vi ru OECD. Po manj klji vost slo ven - ske ga si ste ma je pred vsem v tem, da v Slo ve ni ji še ni ločene, spe cia li zi ra ne raz voj ne agen ci je, ka dri na Mi ni strs tvu za zu na nje za de ve so šte vilčno ozi ro ma ka drov sko omejeni in ni stro kov nja kov, ki bi bili spe cia li zi ra ni prav za raz voj no so de lo va nje. Po manj ka nje in fra struk tu re se odraža v ome je nih možno - stih za ra zi sko va nje in sve to val no de jav nost (Bučar 2011). Gle de na ome je ne ka drov ske vire zno traj mi ni strs tva bi lah ko razvoj no so de lo va nje vzpo sta vi li pre ko zu na nje in sti tu ci je, av to nom ne agen ci je, ločene od mi ni strs tva, ven dar z let ni mi pri po ročili gle de de lo va nja, po sla ni mi s stra ni Mi ni strs tva za zu na nje za de ve (med mrežje 15). S tem bi se izog ni li do se da nji de cen traliza ci ji iz va ja nja pro jek tov in pro gra mov, s čimer bi iz boljšali med se boj no koor di na ci jo in po večali us kla je nost raz voj ne ga so de lo - va nja. Po leg tega bi lažje ana li zi ra li ob sto ječe bi la te ral ne pro gra me in naj bolj učin ko vi tim po večali raz po ložlji va sreds tva. Kot pou dar ja Bučar je va (2011), je pri ob li ko va nju stra te gi je raz voj ne ga so de lo va nja po memb no so - de lo va nje raz ličnih ak ter jev, kot so par la ment, ci vil na družba in tudi širša jav nost. Za us pešno iz va ja nje de jav no sti je po memb no tudi po zi tiv no jav no mne nje glede us me ri tev raz voj ne po li ti ke, in da je njen na men skla den s pričako va nji jav no sti (Bučar 2011, 741). Tega se za ve da jo prav vse preučeva ne države. Dan ska iz da ja šte vil ne pub li ka ci je in red no in for mi ra jav nost o raz voj nem so de lo va nju. Ena ko rav na - ta tudi Luk sem burg in Slo ve ni ja, saj pre ko šte vil nih do god kov in brošur in for mi ra ta svo je držav lja ne o de lo va nju na po dročju raz vo ja v part ner skih državah. Od leta 2000, ko so bili spre je ti»raz voj ni ci lji ti sočlet ja«, se je raz voj na po moč po vsem sve tu zvišala za 66 % (Stratégie générale 2012). Na sled nji mej nik, ki si ga je glo bal na skup nost za sta vi la, je iz va ja nje Agen de za traj nost ni raz voj 2030, spre je te na za se da nju Vrha OZN o traj nost nem raz vo ju sep tem bra 2015 (med mrežje 16). Nova raz voj na agen da je univerzal na, zato bo ure sničeva nje ci ljev traj nost ne ga raz vo ja sku pen iz ziv. Agen da 2030 je še po se bej po memb na za med na rod no raz voj no so de lo va nje, ker po stav lja si stem sko zah te vo po večanja sklad no sti po li tik za traj nost ni raz voj. Ni več go vo ra o raz vo ju samem, tem več o raz vo ju na te me lju traj no sti (med mrežje 16). Dežele v raz vo ju pred stav lja jo za je ten del sve ta, nji hov pri hod nji raz voj pa mora biti skrb vseh na - ro dov, ne gle de na po li tično, ideo loško in gos po dar sko us mer je nost. Ob sta ja na mreč le ena skup na pri hod nost. Tega se za ve da jo tudi države, ki za go tav lja jo urad no raz voj no po moč. Za pri hod nja leta in de set let ja se zdi, da se bo na pred ku nav kljub še na da lje tre ba po služeva ti tega me ha niz ma. 192

194 Pri mer ja va urad ne raz voj ne po moči v ma lih evrop skih državah Dan ske, Luk sem bur ga in Slo ve ni je 5 Viri in li te ra tu ra Ba lant, J. 2016: Pred vi dlji vost raz voj ne po moči. Pri mer ja va do na to ric Združene ga kra ljes tva in Ni zozem - ske v ob dob ju fi nančne kri ze. Di plom sko delo. Fa kul te ta za družbene vede Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Bučar, M. 2011: Med na rod no raz voj no so de lo va nje in slo ven ska di plo ma ci ja: pri mer ju govzhod ne Evrope. Teo ri ja in prak sa Ljub lja na. Bučar, M. 2012: In vol ving Ci vil So ciety in the In ter na tio nal De ve lop ment Coo pe ra tion of»new«eu Mem ber Sta tes: The Case of Slo ve nia. Pers pec ti ves on Eu ro pean Po li tics and So ciety Lon don. DOI: Bur nell, P. 1997: Fo reign Aid in a Chan ging World. Buc king ham, Phi la delp hia. De ve lop ment Co-ope ra tion Re port 2015a: Ma king Part ners hips Ef fec ti ve Coa li tions for Ac tion: Denmark, OECD, Pa ris. De ve lop ment Co-operation Re port 2015b: Ma king Part ners hips Ef fec ti ve Coa li tions for Ac tion: Luxem bourg, OECD, Pa ris. De ve lop ment Co-ope ra tion Re port 2015c: Ma king Part ners hips Ef fec ti ve Coa li tions for Ac tion: Slovenia, OECD, Pa ris. Dick son, K. A. 1997: De ve lop ment and In ter na tio nal Re la tions. Cam brid ge. Han sen, H., Rand, J. 2014: Eva lua tion study: Da nish Ex ports and Da nish Bi la te ral Aid. Co pen ha gen. Lar son, H. 2005: Analy sing the Fo reign Po licy of Small Sta tes in the EU: The case of Den mark. Copenhagen. Med mrežje 1: bank.org/en/to pic/po verty/over view ( ). Med mrežje 2: fam.org/si tes/ fam.org/fi les/file_at tach ments/bp210-eco nomyone-per cent-tax-ha vens en_0.pdf ( ) Med mrežje 3: cu men tu pload/isit ODA.pdf ( ) Med mrežje 4: ve lop men tas si stan ce com mit tee dac.htm ( ). Med mrežje 5: lead min/pa geu ploads/zu na nja_po li ti ka/zdh/oza ves ca nje_ jav no sti/po ro ci la_mrs/po ro ci lo_mrs_2014.pdf ( ). Med mrežje 6: ver ne ment.lu/ /po li ti que-coo pe ra tion-ac tion-hu ma ni tai re ( ). Med mrežje 7: ce.htm ( ). Med mrežje 8: pe ra tion.lu/_dbfi les/2014/la cen tra le_fi les/1100/1122/mae-rap - port%20en_2014_web.pdf ( ). Med mrežje 9: ve lop ment-aid-ri ses-again-in-2015-spen ding-on-re fu geesdoub les.htm ( ). Med mrežje 10: ( ). Med mrežje 11: views/luxembourg%20in%20crc%20 tem pla te%20april% pdf ( ). Med mrežje 12: pub li ka tio ner.dk/um/14_eva lua tion_study_02/pdf/ pdf ( ). Med mrežje 13: ni da-en/goals/stra tegy/ ( ). Med mrežje 14: ti stics/da ta lab/oda-re ci pient-sec tor.htm ( ). Med mrežje 15: views/ pdf ( ). Med mrežje 16: razvojno_sodelovanje_in_humanitarna_pomoc/politike_mrs/cilji_trajnostnega_razvoja/ ( ). Med mrežje 17: stai nab le de ve lop ment.un.org/post2015/sum mit ( ). Po laj nar Hor vat, K. 2012: Ob li ko va nje mo de la raz vo ja okolj ske oza veščeno sti in oko lju pri jaz ne ga vedenja. Geo graf ski vest nik Ljub lja na. 193

195 Bar ba ra Po laj nar, Ka ta ri na Po laj nar Hor vat Po laj nar Hor vat, K. 2016: Seg men ta tion of the in ha bi tants of Ljub lja na with re gard to en vi ron men tal is sues. Hr vat ski geo graf ski glasnik Za greb. Požgan, J., Bo ji no vi ć Fen ko, A. 2012: Kul tur na di plo ma ci ja in kul tu ra v med na rod nih od no sih: štu dija pri me ra slo ven ske zu na nje po li ti ke. Družbo slov ne raz pra ve Ljub lja na. Re soul ci ja o med na rod nem raz vo jem so de lo va nju Re pub li ke Slove ni je za ob dob je do 2015, Uradni list RS 73/08. Ljub lja na. Smre kar, A. 2011: Od de kla ra tiv ne do de jan ske okolj ske oza veščeno sti na pri me ru Ljub lja ne. Acta Geogra - fi ca Slo ve ni ca Ljub lja na. DOI: Stratégie générale Mi nistère des Af fai res étrangères, Lu xem bourg. Škru bej Širaj, J. 2014: Med na rod na raz voj na po moč Evrop ske uni je Stra te gi ja in ob li ke po moči Afriki. Ma gi str sko delo. Doba Fa kul te ta za upo rab ne po slov ne in družbene štu di je. Ma ri bor. To da ro, M. P., Smith, S. C. 2015: Eco no mic De ve lop ment. Twelfth Edi tion. Bo ston. Udo vič, B., Bučar, M. 2014: Slo ve nia s In ter na tio nal De ve lop ment Coo pe ra tion: Bet ween (Dec le ra tive) Com mit ments and (Outs po ken) Rea lity. Stu dia Hi sto ri ca Slo ve ni ca Ma ri bor. 194

196 195

197 IZDAJATELJ Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU In šti tut je leta 1946 usta no vi la Slo ven ska aka de mi ja zna no sti in umet nosti in ga leta 1976 poi me no - vala po aka de mi ku dr. Anto nu Meli ku ( ). Od leta 1981 je sestav ni del Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti. Leta 2002 sta se inšti tu tu pri klju či la Inštitut za geo - gra fi jo, ki je bil usta nov ljen leta 1962, in Zem lje pi sni muzej Slo venije, usta nov ljen leta Ima oddel ke za fizič no geo gra fi jo, humano geo grafijo, regio nal no geo gra fi jo, narav ne nesre če, vars tvo oko lja, geo - graf ski infor ma cij ski sistem in temat sko kar to gra fi jo, zem lje pi sno knjiž ni co ter zem lje pi sni muzej. V njem je sedež Komi si je za stan dar di za ci jo zem lje pi snih imen Vlade Repub li ke Slo ve ni je. Nje go vi razi sko val ci se ukvar ja jo pred vsem z geo graf ski mi razi ska va mi Slo ve ni je in nje nih pokra - jin ter pri pra vo temelj nih geo graf skih knjig o Slo ve ni ji. Sode lu je jo pri šte vil nih doma čih in med na rod nih pro jek tih, orga ni zi ra jo znans tve na sre ča nja, izo bra žu je jo mla de razi sko val ce, izme nju je jo znans tve ne obi ske. Inšti tut izda ja znans tve no revi jo Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca/geo graf ski zbor nik ter znans tveni knjiž ni zbir ki Geo gra fi ja Slo ve ni je in Geo ri tem. V so dih letih izda ja knjiž no zbir ko GIS v Slo ve ni ji, v lihih letih knjiž no zbirko Regio nal ni raz voj, vsa ko tret je leto pa knjiž no zbir ko Narav ne nesre če.

Organizacija, letnik 43 Razprave številka 2, marec-april 2010 Vpliv kon tek sta or ga ni za ci je na raz li ko val ne de lov ne kom pe ten ce Ra mon P

Organizacija, letnik 43 Razprave številka 2, marec-april 2010 Vpliv kon tek sta or ga ni za ci je na raz li ko val ne de lov ne kom pe ten ce Ra mon P Vpliv kon tek sta or ga ni za ci je na raz li ko val ne de lov ne kom pe ten ce Ra mon Po dre ka 1, Ro ber to Bi lo sla vo 2 1 Sa no farm d.o.o., Šmar ska ce sta 5c, 6000 Ko per, Slo ve ni ja, ra monp

Prikaži več

Organizacija, letnik 43 Razprave številka 4, julij-avgust 2010 Vpliv pro jekt ne zre lo sti or ga ni za ci je na us pe šnost pri pra ve evrop skih pro

Organizacija, letnik 43 Razprave številka 4, julij-avgust 2010 Vpliv pro jekt ne zre lo sti or ga ni za ci je na us pe šnost pri pra ve evrop skih pro Vpliv pro jekt e zre lo sti or ga i za ci je a us pe šost pri pra ve evrop skih pro jek tov Mar ja Kraj ik 1, Mir ko Mar kič 2 1 Ku rir ska pot 2c, Slo ve ski Ja vor ik, 4270 Je se i ce, marjakrajik@yahoo.com

Prikaži več

Organizacija, letnik 43 Predlogi za prakso številka 6, november-december 2010 Po men in te gri ra nih IS pri na čr to va nju, vo de nju in nad zo ru p

Organizacija, letnik 43 Predlogi za prakso številka 6, november-december 2010 Po men in te gri ra nih IS pri na čr to va nju, vo de nju in nad zo ru p Po men in te gri ra nih IS pri na čr to va nju, vo de nju in nad zo ru proi zvod nje Si mon Oman 1, An ton Čižman 2 1 Poly com d.o.o., Po lja ne nad Škof jo Loko 76 d.o.o., Poly com d.o.o., Po lja ne nad

Prikaži več

Svet elektronika 195.indd

Svet elektronika 195.indd LCD ti mer z iz re dno niz ko po ra bo in zu na njim pro že njem Avtor: Ju re Mi keln E-pošta: stik@svet-el.si Bral ci na še re vi je se ver jet no spom ni jo na ših ti mer jev. Spr va smo na re di li

Prikaži več

vestnik 82_1.qxd

vestnik 82_1.qxd Geografski vestnik 89-1, 2017, 99 114 Razgledi RAZGLEDI ODNOS DO TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN VIRI ZNANJA O TRAJNOSTNEM RAZVOJU ŠTUDENTOV GEOGRAFIJE V SLOVENIJI AVTORJA dr. Va len ti na Brečko Gru bar UniverzanaPrimorskem,Fakultetazahumanističneštudije,Titovtrg5,SI

Prikaži več

Geografski vestnik 83-2, 2011, Razgledi RAZGLEDI OCENA VPLIVA POLITIKE RAZVOJA NA REGIONALNI RAZVOJ AVTORICA Nika Raz pot nik Visko vi

Geografski vestnik 83-2, 2011, Razgledi RAZGLEDI OCENA VPLIVA POLITIKE RAZVOJA NA REGIONALNI RAZVOJ AVTORICA Nika Raz pot nik Visko vi Geografski vestnik 83-2, 2011, 53 65 Razgledi RAZGLEDI OCENA VPLIVA POLITIKE RAZVOJA PODE@ELJA NA REGIONALNI RAZVOJ AVTORICA Nika Raz pot nik Visko vi} Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske

Prikaži več

Georitem qxd

Georitem qxd JANI KOZINA PROMETNA DOSTOPNOST V SLOVENIJI 1 2 PROMETNA DOSTOPNOST V SLOVENIJI 4 PROMETNA DOSTOPNOST V SLOVENIJI LJUBLJANA 2010 Knji` na zbir ka Geo ri tem, ISSN 1855-1963, UDK 91 PROMETNA DOSTOPNOST

Prikaži več

vestnik 82_1.qxd

vestnik 82_1.qxd 2017 G V EOGRAFSKI ESTNIK 89-2 GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 1 2 GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 89-2 2017 ZVEZA GEOGRAFOV SLOVENIJE ASSOCIATION

Prikaži več

vestnik 82_1.qxd

vestnik 82_1.qxd 2017 G V EOGRAFSKI ESTNIK 89-1 GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 1 2 GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 89-1 2017 ZVEZA GEOGRAFOV SLOVENIJE ASSOCIATION

Prikaži več

pastoralni tecaj 2008 popravki:pastoralni tecaj 2008.qxd.qxd

pastoralni tecaj 2008 popravki:pastoralni tecaj 2008.qxd.qxd SLOVENSKI PASTORALNI SVET 42. PASTORALNI TEČAJ ZBORNIK Ure di li Kar men Per ko, Ra fo Pi no sa, Ana Sliv ka, Gre gor Ku nej ZVONIM PRI PRA VIH VRA TIH? MARIBOR 2008 Predavatelji: s. Ana Sliv ka FMM Rafo

Prikaži več

Geografski vestnik 87-1, 2015, Kronika KRONIKA V spo min Loj ze tu Gosar ju (22. av gust ja nuar 2014) Sre di januar ja nas je pre tr

Geografski vestnik 87-1, 2015, Kronika KRONIKA V spo min Loj ze tu Gosar ju (22. av gust ja nuar 2014) Sre di januar ja nas je pre tr Geografski vestnik 87-1, 2015, 147 155 Kronika KRONIKA V spo min Loj ze tu Gosar ju (22. av gust 1932 14. ja nuar 2014) Sre di januar ja nas je pre tre sla vest, da je umrl ugled ni slo ven ski geo graf

Prikaži več

Georitem qxd

Georitem qxd MATEJA ŠMID HRIBAR VAROVANJE IN TRAJNOSTNI RAZVOJ KULTURNE POKRAJINE NA PRIMERU LJUBLJANSKEGA BARJA 1 2 VAROVANJE IN TRAJNOSTNI RAZVOJ KULTURNE POKRAJINE NA PRIMERU LJUBLJANSKEGA BARJA Mateja Šmid Hribar

Prikaži več

Layout 1

Layout 1 MIMI URBANC POKRAJINSKE PREDSTAVE O SLOVENSKI ISTRI 1 2 POKRAJINSKE PREDSTAVE O SLOVENSKI ISTRI 4 POKRAJINSKE PREDSTAVE O SLOVENSKI ISTRI LJUBLJANA 2011 Knji` na zbir ka Geo ri tem, ISSN 1855-1963, UDK

Prikaži več

Svet elektronika 205.indd

Svet elektronika 205.indd Re gu la ci ja mo či grel ca elek trič ne pon ve Avtor: Bo jan Ru pnik E-pošta:Ru pnik.bo jan@gma il.com Ve li ke skriv no sti ma le elek tro ni ke, ali ka ko naj va še je di di ši jo bo lje. Kot ve či

Prikaži več

Svet elektronika 184m.indd

Svet elektronika 184m.indd Elek tro ni ka za za čet ni ke - Na pa ja nje elek tron skih ve zij II. (18) Avtor: Bojan Kovač E-pošta: bojan@svet-el.si Ko si pri skr bi mo vir eno smer ne na pe to sti, ki jo še do dat no zgla di mo

Prikaži več

ATLANTI n.1 Razvoj arhiv ske slu žbe u Sr bi ji u dru goj po lo vi ni 20. ve ka Sl o b o d a n k a CVETKOVIĆ, Dr. Ar chi vist - Gra du a ted H

ATLANTI n.1 Razvoj arhiv ske slu žbe u Sr bi ji u dru goj po lo vi ni 20. ve ka Sl o b o d a n k a CVETKOVIĆ, Dr. Ar chi vist - Gra du a ted H Razvoj arhiv ske slu žbe u Sr bi ji u dru goj po lo vi ni 20. ve ka Sl o b o d a n k a CVETKOVIĆ, Dr. Ar chi vist - Gra du a ted Hi sto rian, Istorijski arhiv Požarevac, Ul. Voje Dulića br. 10, Požarevac,

Prikaži več

Pravni interes za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov

Pravni interes za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov Revus Journal for Constitutional Theory and Philosophy of Law / Revija za ustavno teorijo in filozofijo prava 4 2005 Svoboda izražanja Pravni interes za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov

Prikaži več

Poštnina plačana pri pošti 8275 Škocjan Številka 122 Letnik 14 Kimovec september 2008 Naši koraki Glasilo Občine Škocjan Cesta za 5...

Poštnina plačana pri pošti 8275 Škocjan Številka 122 Letnik 14 Kimovec september 2008 Naši koraki Glasilo Občine Škocjan Cesta za 5... Poštnina plačana pri pošti 8275 Škocjan Številka 122 Letnik 14 Kimovec september 2008 Glasilo Občine Škocjan Cesta za 5... Drage občanke in občani Občine Škocjan! Stroji so ponovno zabrneli v Dolnji Stari

Prikaži več

Geografski vestnik 86-1, 2014, Razgledi RAZGLEDI PODEŽELSKI TURIZEM IN SOCIALNI KAPITAL V SLOVENIJI (PRIMER VASI V OBČINI CERKNO) AVTORICI mag.

Geografski vestnik 86-1, 2014, Razgledi RAZGLEDI PODEŽELSKI TURIZEM IN SOCIALNI KAPITAL V SLOVENIJI (PRIMER VASI V OBČINI CERKNO) AVTORICI mag. Geografski vestnik 86-1, 2014, 51 61 RAZGLEDI PODEŽELSKI TURIZEM IN SOCIALNI KAPITAL V SLOVENIJI (PRIMER VASI V OBČINI CERKNO) AVTORICI mag. Rena ta Mavri Bio teh niš ki cen ter Naklo, Stra hinj 99, SI

Prikaži več

MPin.indd

MPin.indd MINIPIN II 3 Spoštovani kupec MiniPin II razvojne plošče! Veseli me in ponosen sem, da ste se odločili za nakup MiniPin II razvojne plošče. Prepričan sem, da boste podobno navdušeni nad njo, kot sem jaz,

Prikaži več

DOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. št. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. št. št. prij. matič na števi

DOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. št. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. št. št. prij. matič na števi DOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. prij. matič na številka firma / ime upnika glavnica obresti stroški skupaj prij ava

Prikaži več

AVR RAZVOJNO ORODJE MPIN KNJIZICA AVR TOOLKIT 2 d.o.o., slovenija ax MINIPIN II 3 Spoštovani kupec MiniPin II razvojne plošče! Veseli me in ponosen sem, da ste se odločili za nakup MiniPin II razvojne

Prikaži več

SPECIJALNA BOLNICA ZA MEDICINSKU REHABILITACIJU KRAPINSKE TOPLICE Ured za centralno naručivanje Tel. (049)

SPECIJALNA BOLNICA ZA MEDICINSKU REHABILITACIJU KRAPINSKE TOPLICE Ured za centralno naručivanje Tel. (049) PA BR 147884430 Hum Na Sutli 13.05.2019 0830 BO JO 147858624 Hum na Sutli 29.05.2019 0815 JU BO 147474917 Pregrada 09.07.2019 0800 DL MA 148427658 Sv Križ Začretje 09.07.2019 0745 ST ŠT 148037359 K.oplice

Prikaži več

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana TISKOVINA Novosti, tehni~ne re{itve, kultura Hotel Palace Portoro` Mapei v Pekingu Tesnjenja in tesnilni sis

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana TISKOVINA Novosti, tehni~ne re{itve, kultura Hotel Palace Portoro` Mapei v Pekingu Tesnjenja in tesnilni sis Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana TISKOVINA Novosti, tehni~ne re{itve, kultura Hotel Palace Portoro` Mapei v Pekingu Tesnjenja in tesnilni sistemi Leto IV {tevilka 11 oktober 2008 11 SAIE 2008

Prikaži več

SAW_biblio_wroclaw

SAW_biblio_wroclaw D Z I A Ł M I Ę D Z Y N A R O D O W Y Wik tor Czer nia nin Inšti tut za psi ho lo gi jo Fa kul te ta za zgo do vin ske in pe da goške ve de Uni ve rza v Vroc la vu Po lj ska Vlo ga knjižnic v bi blio te

Prikaži več

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana TISKOVINA Novosti, tehni~ne re{itve, kultura Grad Negova Sistemske re{itve za obnovo zgodovinskih objektov E

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana TISKOVINA Novosti, tehni~ne re{itve, kultura Grad Negova Sistemske re{itve za obnovo zgodovinskih objektov E Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana TISKOVINA Novosti, tehni~ne re{itve, kultura Grad Negova Sistemske re{itve za obnovo zgodovinskih objektov Eco linija izdelkov Mapei Leto IV {tevilka 10 junij

Prikaži več

MED RAZGL 2010; 49: PREGLEDNI ^LANEK Bo jan Krebs 1, Sto jan Potr~ 2 Rak debe le ga ~re ve sa in dan ke Co lo rec tal Can cer IZVLE^EK KLJU^NE

MED RAZGL 2010; 49: PREGLEDNI ^LANEK Bo jan Krebs 1, Sto jan Potr~ 2 Rak debe le ga ~re ve sa in dan ke Co lo rec tal Can cer IZVLE^EK KLJU^NE MED RAZGL 2010; 49: 543 556 PREGLEDNI ^LANEK Bo jan Krebs 1, Sto jan Potr~ 2 Rak debe le ga ~re ve sa in dan ke Co lo rec tal Can cer IZVLE^EK KLJU^NE BESEDE: `lez ni rak debe le ga ~re ve sa in dan ke,

Prikaži več

Geografski vestnik 85-2, 2013, Metode METODE METODA GLOBALNE DELITVE OBLIKOVANOSTI POVRŠJA AVTORJA Mau ro Hrva tin Znans tve no ra zi sko val ni

Geografski vestnik 85-2, 2013, Metode METODE METODA GLOBALNE DELITVE OBLIKOVANOSTI POVRŠJA AVTORJA Mau ro Hrva tin Znans tve no ra zi sko val ni Geografski vestnik 85-2, 2013, 69 83 Metode METODE METODA GLOBALNE DELITVE OBLIKOVANOSTI POVRŠJA AVTORJA Mau ro Hrva tin Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet

Prikaži več

untitled

untitled Youth Employment Support Podpora pri zaposlovanju mladih Bros` u ra Youth Employment Support Podpora pri zaposlovanju mladih Authors: Christelle Carrere Dominique Coenen Hana Danihelková Juraj Dubrava

Prikaži več

naslovnica 04

naslovnica 04 kričač01 Časopis javnega zavoda RTV Slovenija leto 38 številka 01 februar 2009 poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana val 202 tekst in foto: Darko Koren Ime leta 2008 je Boris Pahor Na za klju č ni

Prikaži več

MED RAZGL 2010; 49: PREGLEDNI ^LANEK Nina Jan ~ar 1*, Eda Vrta~ nik Bokal 2* Rak mater ni~ ne ga vra tu Cer vi cal Can cer IZVLE^EK KLJU^NE BE

MED RAZGL 2010; 49: PREGLEDNI ^LANEK Nina Jan ~ar 1*, Eda Vrta~ nik Bokal 2* Rak mater ni~ ne ga vra tu Cer vi cal Can cer IZVLE^EK KLJU^NE BE MED RAZGL 2010; 49: 285 295 PREGLEDNI ^LANEK Nina Jan ~ar 1*, Eda Vrta~ nik Bokal 2* Rak mater ni~ ne ga vra tu Cer vi cal Can cer IZVLE^EK KLJU^NE BESEDE: rak mater ni~ ne ga vra tu, huma ni papi lo ma

Prikaži več

Datum: 24

Datum:  24 ZADEVA: OBJAVA UGOTOVITEV - ANKETA SSRS 2016 2017 Spoštovani, obveščamo vas, da smo zaključili obdelavo zbranih podatkov Ankete SSRS 2016 2017 o ugotavljanju potreb po vrstah stanovanjskega fonda v občinah

Prikaži več

Mr10_2.qxd

Mr10_2.qxd Med Razgl. 2015; 54 (2): 283 8 Klinični primer 283 Mit ja Anžič 1, Nika Bol le 2, Sanja Šešok 3, Mar jan Zale tel 4 Križ na afa zi ja pri bol ni ku z akut no ishe mič no mož gan sko kapjo? Prikaz primera

Prikaži več

Mr10_2.qxd

Mr10_2.qxd Med Razgl. 2015; 54 (2): 289 98 Klinični primer 289 In grid Požar 1, Simon Sto par 2 Za plet peri ton zi lar ne ga abs ce sa pri kaz pri me ra Pe ri ton sil lar Abs cess Com pli ca tion: A Case Report

Prikaži več

Geografski vestnik 87-1, 2015, Metode METODE KARTIRANJE MORSKIH TRAVNIKOV S PODATKI MNOGOSNOPNEGA SONARJA AVTORJI Sa šo Moš kon Harp ha sea, d

Geografski vestnik 87-1, 2015, Metode METODE KARTIRANJE MORSKIH TRAVNIKOV S PODATKI MNOGOSNOPNEGA SONARJA AVTORJI Sa šo Moš kon Harp ha sea, d Geografski vestnik 87-1, 2015, 103 116 Metode METODE KARTIRANJE MORSKIH TRAVNIKOV S PODATKI MNOGOSNOPNEGA SONARJA AVTORJI Sa šo Moš kon Harp ha sea, d. o. o. Ko per, Čev ljar ska uli ca 8, SI 6000 Ko per,

Prikaži več

NASELJENOST V SLOVENIJI

NASELJENOST V SLOVENIJI Skupina: LTL Šola: Šolski center Novo mesto Srednja zdravstvena in kemijska šola Regija: Jugovzhodna Kategorija: A Cilji in analize podatkov Kot prebivalke jugovzhodne statistične regije smo se odločile,

Prikaži več

MAGIČNI KVADRATI DIMENZIJE 4n+2

MAGIČNI KVADRATI DIMENZIJE 4n+2 List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 18 (1990/1991) Številka 6 Strani 322 327 Borut Zalar: MAGIČNI KVADRATI DIMENZIJE 4n + 2 Ključne besede: matematika, aritmetika,

Prikaži več

REGIJE V ŠTEVILKAH Statistični portret slovenskih regij

REGIJE V ŠTEVILKAH Statistični portret slovenskih regij REGIJE V ŠTEVILKAH Statistični portret slovenskih regij 2018 www.stat.si Regije v številkah - Statistični portret slovenskih regij 2018 ISSN 2463-0026 Informacije: www.stat.si T: (01) 241 64 04 E: info.stat@gov.si

Prikaži več

Mi ko fe no lat mo fe til in mi ko fe nol na ki sli na Jer nej Pa jek 1 mi ko fe no lat mo fe til in mi ko fe nol na ki sli na predstavitev V dru gi p

Mi ko fe no lat mo fe til in mi ko fe nol na ki sli na Jer nej Pa jek 1 mi ko fe no lat mo fe til in mi ko fe nol na ki sli na predstavitev V dru gi p Jer nej Pa jek 1 mi ko fe no lat mo fe til in mi ko fe nol na ki sli na predstavitev V dru gi po lo vi ci 20. sto let ja so od kri va li imunosupresijske last no sti zdra vil pred vsem pri preiz kušanju

Prikaži več

Brexit_Delakorda_UMAR

Brexit_Delakorda_UMAR MAKROEKONOMSKI IZGLEDI ZA EU IN SLOVENIJO KAKŠNA JE / BO VLOGA BREXITA? Aleš Delakorda, UMAR C F A S l o v e n i j a, 1 7. 1 0. 2 0 1 6 M A K R O E K O N O M S K I P O L O Ž A J I N I Z G L E D I Z A E

Prikaži več

Gotovi broj 19(1).pdf

Gotovi broj 19(1).pdf Izvorni znanstveni članak Original scientific article Utje caj va ri ja ci ja do bi i spo la na sto pu glo me ru lar ne fil tra ci je iz ra ču na te jed nad žbom MCQE In fluen ce of age and gen der varia

Prikaži več

OSNOVNA ŠOLA 8 TALCEV LOGATEC Notranjska cesta Logatec tel: 01/ e-pošta: spletna stran: URNIK

OSNOVNA ŠOLA 8 TALCEV LOGATEC Notranjska cesta Logatec tel: 01/ e-pošta: spletna stran:   URNIK ODDELEK: 6. b RAZREDNIK: Marinka Istenič 1 2 3 4 5 6 ZGO TIT NAR SLJ SLJ GEO TIT TJA N SLJ TJA ODS SLJ N SLJ GUM NAR MAT MAT N ŠPO ŠPO ŠPO LUM TJA MAT TJA MAT 7 N2I NTE 8 NTE NRA N2I GOS NŠP 6 GOS ODDELEK:

Prikaži več

Microsoft Word - Document15

Microsoft Word - Document15 3.4 TEHNI NO PORO ILO 3.4.1 SPLO NO Mestna ob ina Nova Gorica je naro ila izdelavo PZI projekta za ureditev prehoda za pe ce ob vrtcu Najdihojca na Gregor i evi ulici v Novi Gorici (slika 1). Namen predvidene

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2008 Ljubljana, maj 2009 ISSN 1855-3990

Prikaži več

pogacnik.indd

pogacnik.indd DRA GA ZEM LJA, KA KO TI GRE 2 MAR KO PO GA~ NIK Dra ga Zem lja, ka ko ti gre IZ ZIV LE TA 2012 59 te meljnih kamnov miroljubne Zemljine civilizacije Knjiga, ki ustvar ja ener gijsko polje 2007 3 PO SVE

Prikaži več

Ekipno osnovnošolsko prvenstvo F12 Ljubljana, Bilten/Bulletin 7 List of teams: Ekipno osnovnošolsko prvenstvo F12 Ljubljana, OŠ J

Ekipno osnovnošolsko prvenstvo F12 Ljubljana, Bilten/Bulletin 7 List of teams: Ekipno osnovnošolsko prvenstvo F12 Ljubljana, OŠ J Bilten/Bulletin 7 List of teams: 1. OŠ Janka Modra - Dol pri 1051 1681.8 1. Zidar, Jernej IV 1205 1862 14629585 1015978 2. Kosem, Anton BK 1723 14614839 1015491 3. Hojnik, Andraž BK 1587 1015967 4. Maver,

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Strokovno posvetovanje ZBDS, Maribor, 2011 SPLOŠNE KNJIŽNICE PO KNJIŽNIČNIH OBMOČJIH v letu 2010 Milena Bon koordinatorica posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic Zakaj je matematika kraljica? Številke

Prikaži več

CIKLOKROS PETANJCI Državno prvenstvo Slovenije v Ciklokrosu, REZULTATI / RESULTS Dol. proge / distance: 45min+1krog KATEGORIJA / CATEGORY:

CIKLOKROS PETANJCI Državno prvenstvo Slovenije v Ciklokrosu, REZULTATI / RESULTS Dol. proge / distance: 45min+1krog KATEGORIJA / CATEGORY: CIKLOKROS PETANJCI Državno prvenstvo Slovenije v Ciklokrosu, 10.01.2016 REZULTATI / RESULTS Dol. proge / distance: 45min+1krog KATEGORIJA / CATEGORY: MOŠKI od 19 do 40let Mesto Štart.št. Št.licence UCI

Prikaži več

1 DEMOGRAFSKI PODATKI

1 DEMOGRAFSKI PODATKI UVOD Število prebivalcev Slovenije je od leta 1955 naraslo za 34,7 % in je v letu 2017 znašalo 2.066.161 prebivalcev, število živorojenih otrok na 1.000 prebivalcev pa se je v tem obdobju zmanjšalo za

Prikaži več

MODEL PRIMERNOSTI OBMOČIJ ZA POVEZOVANJE

MODEL PRIMERNOSTI OBMOČIJ ZA POVEZOVANJE MODEL PRIMERNOSTI OBMOČIJ ZA POVEZOVANJE doc. dr. Špela Pezdevšek Malovrh prof. dr. Lidija Zadnik Stirn prof. dr. Janez Krč VSEBINA Raziskovalni problem UVOD GOSPODARJENJE V ZASEBNIH GOZDOVIH Ni optimalno

Prikaži več

RAM stroj Nataša Naglič 4. junij RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni

RAM stroj Nataša Naglič 4. junij RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni RAM stroj Nataša Naglič 4. junij 2009 1 RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni trak, pomnilnik ter program. Bralni trak- zaporedje

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni

Prikaži več

za web.pdf

za web.pdf Izvorni znanstveni članak Original scientific article Ulo ga IL-2 i reu ma toid nog fak to ra u po nov lje nom spon ta nom po bačaju The Ro le of IL-2 and rheu ma toid fac tor in re cur re nt spon ta neous

Prikaži več

tekmovalci_kat

tekmovalci_kat kategorija: Mulčki 1 13 Urh Luznar 2008 100 100 100 100 90 100 100 100 100 90 90 0 1070 2 12 Vid Šolar 2008 90 90 80 80 100 80 90 90 70 100 80 0 950 3 11 Miha Lušina 2008 60 80 90 90 70 90 80 80 40 70

Prikaži več

Rešitve 1

Rešitve 1 Rešitve 1. in 2. letnik (ŠOLSKO) 1. naloga Pravilni odgovori so: 1. N, 2. R, 3. R, 4. R, 5. N, 6. R, 7. N, 8. N, 9. N, 10. R. 2. naloga Po vrsti z leve proti desni so obrazi Blaž, Erik, Dane, Andrej, Andraž,

Prikaži več

ŠTEVCI PROMETA IN NJIHOVA UPORABA ZA NAMENE STATISTIK ČRT GRAHONJA

ŠTEVCI PROMETA IN NJIHOVA UPORABA ZA NAMENE STATISTIK ČRT GRAHONJA ŠTEVCI PROMETA IN NJIHOVA UPORABA ZA NAMENE STATISTIK ČRT GRAHONJA Navdih Poizvedovanje po BD podatkovnih virih, ki imajo časovno dimenzijo in so dostopni. Večji promet pomeni večje število dobrin in močnejšo

Prikaži več

Priloga 2 PRILOGA 1»(1) Plačilna lista 1 <Z350> Šifra proračunskega uporabnika <Ime proračunskega uporabnika> <Stroškovno mesto> <Ime in priimek preje

Priloga 2 PRILOGA 1»(1) Plačilna lista 1 <Z350> Šifra proračunskega uporabnika <Ime proračunskega uporabnika> <Stroškovno mesto> <Ime in priimek preje Priloga 2 PRILOGA 1»(1) Plačilna lista 1 Ob račun plače za mesec / Mesečna delovna obveznost Povprečna plača Minimalna plača Šifra delovnega

Prikaži več

20.5 zajedno.roz

20.5 zajedno.roz Raspored za. tjedan 0..-..0..a Razrednik/ca : ija Gosler : - : : - :0 : - 0:0 0: - :0 : - :00 :0 - :0 : - :0 : - : 6:00-6: v v -. Grupa - Elearn - - - 0 Lj Lj,log,et - - - 0 - - 0 - - Lum Gum -,umj,fil

Prikaži več

AJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOV

AJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOV AJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU Ljubljana, maj 2019 ISSN 2536-4243 K A

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 Ljubljana, maj 2006 K A Z A L O Stran

Prikaži več

Microsoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc

Microsoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc Primerjalna analiza gibanja števila objav, citatov, relativnega faktorja vpliva in patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu I. Uvod Število objav in citatov ter relativni faktor vpliva so najbolj

Prikaži več

ENV2:

ENV2: . Kazalo. KAZALO.... UVOD... 3. ANALIZA POPULACIJE DRŽAV EU...5 4. VSEBINSKE UGOTOVITVE...8 5. LITERATURA... . Uvod Vir podatkov za izdelavo statistične naloge je Eurostat ali Statistični urad Evropske

Prikaži več

eAsistent izpis

eAsistent izpis Datum in čas: 11. 10. 2016 13:09:32 2. 9. 2016 7.c Nemščina 1 (IP-NI1) 7. ura 17. 10. 2016 10. 10. 2016 4.b Matematika (MAT) 1. ura 17. 10. 2016 4.a Matematika (MAT) 5. ura 17. 10. 2016 10. 10. 2016 24.

Prikaži več

Bilten LJUBLJANSKA LIGA I LIGA_docx

Bilten LJUBLJANSKA LIGA I LIGA_docx 72. LJUBLJANSKA LIGA 2019 SUPER LIGA Komenda:, 10. 1. 2019-11. 4. 2019 Pripravil in razmnožil: Franc Poglajen I. REZULTATI Rezultati 4. kola 1. 6/2 ŠD DOMŽALE TAJFUN (8) 3:1 (6) ŠK IG 4/2 1/2 Plaskan Jure

Prikaži več

Zbornik 6. študentske konference Fakultete za management Koper november 2009 Koper Celje Škofja Loka JE SLOVENIJA PODJETNI TVU PRIJAZNO POSLOV

Zbornik 6. študentske konference Fakultete za management Koper november 2009 Koper Celje Škofja Loka JE SLOVENIJA PODJETNI TVU PRIJAZNO POSLOV JE SLOVENIJA PODJETNI TVU PRIJAZNO POSLOVNO OKOLJE? Nata a Cerov ek cerovsek.natasa@gmail.com POVZETEK Glede na pregled stanja razvoja podjetni tva v izbranih evropskih dr avah sem ugotovila, da je najve

Prikaži več

Bilten 4 - I ČLANSKE LIGE ZAHOD ZA LETO 2018_docx

Bilten 4 - I ČLANSKE LIGE ZAHOD ZA LETO 2018_docx 19. OSREDNJA SLOVENSKA LIGA 2018 SUPER LIGA Komenda: 13.9.2018 25.10.2018 Pripravil in razmnožil: Franc Poglajen I. REZULTATI Rezultati 5. kola 1. 5.5/2 ŠK TRZIN BUSCOTRADE (3) 2:2 (8) ŠK VIŠNJA GORA-STIČNA

Prikaži več

untitled

untitled EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 16.12.2014 C(2014) 9982 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 16.12.2014 o odobritvi nekaterih elementov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Kultura kakovosti na UL prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, rektor 29.3.2012 Maribor RK RS 01/24/08 Zagotavljanje kakovosti Kultura kakovosti, zagotavljanje kakovosti, notranji / zunanji sistemi zagotavljanja

Prikaži več

BONITETNO POROČILO ECUM RRF d.o.o. Izdano dne Izdano za: Darja Erhatič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POR

BONITETNO POROČILO ECUM RRF d.o.o. Izdano dne Izdano za: Darja Erhatič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POR BONITETNO POROČILO Izdano za: Darja Erhatič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska www.bisnode.si, tel: +386 (0)1 620 2 866, fax: +386 (0)1 620 2 708 Bonitetno poročilo PROFIL PODJETJA

Prikaži več

(Borzno posredovanje - bro\232irana \(18. 6.\).pdf)

(Borzno posredovanje - bro\232irana \(18. 6.\).pdf) U beniki FKPV Borzno posredovanje Boris Gramc, mag. posl. ved red. prof. dr. Marijan Cingula doc. dr. Marina Kla mer alopa Celje 2013 Boris Gramc, mag. posl. ved; red. prof. dr. Marijan Cingula; doc.

Prikaži več

Biopolimeri_OZS-Lipica_jun08:Biopolimeri_OZS-Lipica_jin08.qxd.qxd

Biopolimeri_OZS-Lipica_jun08:Biopolimeri_OZS-Lipica_jin08.qxd.qxd Biopolimeri Srečanje plastičarjev 2008 Lipica, 30. in 31. maj 2008 Janez Navodnik Biotehnologija bo v pro iz vod nji poli me rov vse bolj izpo dri va la pet ro ke mi jo. Gensko spre me nje ne biolo{ke

Prikaži več

Mr10_2.qxd

Mr10_2.qxd Med Razgl. 2014; 53 (3): 347 51 Pregledni članek 347 Va len ti na Črne 1, Miha Skvarč 2 Diag no stič ni pri stop pri bol ni ku s sumom na okuž bo s Pneu mocy stis jiro ve cii Diag no stic Approach in Patients

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠ

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠ AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠKI REGIJI V LETU 2010 Postojna, maj 2011 KAZALO I.

Prikaži več

Poročilo - april 2019 Banka: Delavska hranilnica d.d Komitent: Društvo UP-ornik, Ruška cesta 11, 2000 Maribor Promet za obdobje:

Poročilo - april 2019 Banka: Delavska hranilnica d.d Komitent: Društvo UP-ornik, Ruška cesta 11, 2000 Maribor Promet za obdobje: Banka: Delavska hranilnica d.d Komitent: Društvo UP-ornik, Ruška cesta 11, 2000 Maribor Promet za obdobje: 1. 4. 2019 30. 4. 2019 Račun: SI56 6100 0001 3621 087 Začetno stanje: 15.776,91 EUR Breme: 12.345,49

Prikaži več

(Na\350rt razvojnih programov)

(Na\350rt razvojnih programov) Rebalans proračuna občine Log-Dragomer za leto 2016 - II NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV 2016-2019 4000 OBČINSKA UPRAVA 5.668.446 4.337.623 3.093.547 4.226.294 2.457.821 2.367.536 06 LOKALNA SAMOUPRAVA 94.564

Prikaži več

Regionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana

Regionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana Regionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana Ali je zemlja ploščata? Vir: http://www.publishwall.si/stoychi./post/149158/planet-zemlja-ni-to-kar-so-nas-ucili-v-soli.

Prikaži več

Srednja zdravstvena šola Celje SREDA, ZAKLJUČEK ŠPORTNIH TEKMOVANJ SZŠ CELJE RAZRED: 1. A URE 1 INF TRNOVŠEK P/1 2 INF TRNOVŠEK P/1 3 I

Srednja zdravstvena šola Celje SREDA, ZAKLJUČEK ŠPORTNIH TEKMOVANJ SZŠ CELJE RAZRED: 1. A URE 1 INF TRNOVŠEK P/1 2 INF TRNOVŠEK P/1 3 I Srednja zdravstvena šola Celje SREDA, 21. 12. 2011 - ZAKLJUČEK ŠPORTNIH TEKMOVANJ SZŠ CELJE RAZRED: 1. A 1 INF TRNOVŠEK P/1 2 INF TRNOVŠEK P/1 3 INF TRNOVŠEK P/1 4 LIK PIZMOHT I/4 5 SLO ANTONIČ I/2 6 ZNE

Prikaži več

Helena Fašalek Sara Sara Blaž Matej 1. Prizor Blaž potrka na Sarina vrata. Sara: Ja. Blaž: Zakaj nisi pomila posode? Sej smo se zmenili da danes jaz k

Helena Fašalek Sara Sara Blaž Matej 1. Prizor Blaž potrka na Sarina vrata. Sara: Ja. Blaž: Zakaj nisi pomila posode? Sej smo se zmenili da danes jaz k Sara Sara Blaž Matej 1. Prizor Blaž potrka na Sarina vrata. Sara: Ja. Blaž: Zakaj nisi pomila posode? Sej smo se zmenili da danes jaz kuham ti pa pomivaš. Sara: Bom pol no. Dej ne teži. Blaž: Tko kot včeraj.

Prikaži več

MESEC DATUM DAN 2.A 2.B 2.C 2.D 2.E 2.F 2.G september 1 sobota september 2 nedelja september 3 ponedeljek september 4 torek september 5 sreda septembe

MESEC DATUM DAN 2.A 2.B 2.C 2.D 2.E 2.F 2.G september 1 sobota september 2 nedelja september 3 ponedeljek september 4 torek september 5 sreda septembe september 1 sobota september 2 nedelja september 3 ponedeljek september 4 torek september 5 sreda september 6 četrtek september 7 petek september 8 sobota september 9 nedelja september 10 ponedeljek september

Prikaži več

DPSt.lista in rezultatiABCSTEZA14.xls

DPSt.lista in rezultatiABCSTEZA14.xls KATEGORIJA: dečki C REZULTATI - Vožnja na razdaljo (scratch race ) 1 5 SLO20020216 COLNAR Aljaž KK ADRIA MOBIL 2 40 SLO20020528 VANDUR Gaber TANIN SEVNICA 3 6 SLO20020501 GLIVAR Gal KK ADRIA MOBIL 4 24

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 CILJI IN USMERITVE NA PODROČJU SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN BOJA PROTI REVŠČINI V KONTEKSTU PAKETA SOCIALNIH NALOŽB Davor Dominkuš, generalni direktor MDDSZ Socialna situacija Socialne posledice krize: povečevanje

Prikaži več

Koledar tekmovanj NTZS za sezono 2019/20 ver.5 AVGUST Slovenija Tujina AVGUST 2019 Člani Mladina 1. SNTL 2.SNTL 3.SNTL Ostalo Rekreativci Člani Mladin

Koledar tekmovanj NTZS za sezono 2019/20 ver.5 AVGUST Slovenija Tujina AVGUST 2019 Člani Mladina 1. SNTL 2.SNTL 3.SNTL Ostalo Rekreativci Člani Mladin AVGUST AVGUST 01. čet 01. čet 02. pet 02. pet 03. sob 03. sob 04. ned 04. ned 05. pon 05. pon 06. tor 06. tor 07. sre 07. sre 08. čet 08. čet 09. pet 09. pet 10. sob 10. sob 11. ned 11. ned 12. pon 12.

Prikaži več

BIODIVERZITETA analiza 2018_1_Urejeno

BIODIVERZITETA analiza 2018_1_Urejeno BIODIVERZITETA V SLOVENIJI Rezultati javnomnenjske ankete Izvedeno za projekt LIFE NATURAVIVA Biodiverziteta - umetnost življenja LIFE16 GIE/SI/000711 CENTER ZA RAZISKOVANJE JAVNEGA MNENJA JANUAR 2018

Prikaži več

ZIMSKO PRVENSTVO SLOVENIJE V METIH ZA ČLANSKI IN MLAJŠI MLADINSKI KATEGORIJI Domžale sobota, 22. februar 2014 REZULTATI ORGANIZATOR Kopališka cesta 4,

ZIMSKO PRVENSTVO SLOVENIJE V METIH ZA ČLANSKI IN MLAJŠI MLADINSKI KATEGORIJI Domžale sobota, 22. februar 2014 REZULTATI ORGANIZATOR Kopališka cesta 4, ZIMSKO PRVENSTVO SLOVENIJE V METIH ZA ČLANSKI Domžale sobota, 22. februar 2014 REZULTATI ORGANIZATOR Kopališka cesta 4, Domžale ZIMSKO PRVENSTVO SLOVENIJE V METIH ZA ČLANSKI in MLAJŠI MLADINSKI KATEGORIJI

Prikaži več

Več varovanja, manj varnosti?

Več varovanja, manj varnosti? Optimizacija razporedov/izmen s pomočjo strojnega učenja Mag. Valerij Grašič, Iskratel valerij.grasic@iskratel.si FIŠ, Novo mesto, 4.4.2019 Portfolio produktov Iskratel SI3000 Portfolio produktov Public

Prikaži več

Uradni list Republike Slovenije Št. 53 / / Stran 6021 Tabela 1: Lastniški deleži v lasti Republike Slovenije, SDH, KAD, PDP in DUTB na dan

Uradni list Republike Slovenije Št. 53 / / Stran 6021 Tabela 1: Lastniški deleži v lasti Republike Slovenije, SDH, KAD, PDP in DUTB na dan Uradni list Republike Slovenije Št. 53 / 17. 7. 2015 / Stran 6021 Tabela 1: Lastniški deleži v lasti Republike Slovenije, SDH, KAD, PDP in DUTB na dan 28. februarja 2015 ter knjigovodske vrednosti na dan

Prikaži več

Območno združenje Rdečega križa Novo mesto / letnik XIV/ številka 35 / februar 2009 V tej številki: Občina Šentjernej Humanitarni center Pomagajmo spr

Območno združenje Rdečega križa Novo mesto / letnik XIV/ številka 35 / februar 2009 V tej številki: Občina Šentjernej Humanitarni center Pomagajmo spr Območno združenje Rdečega križa Novo mesto / letnik XIV/ številka 35 / februar 2009 V tej številki: Občina Šentjernej Humanitarni center Pomagajmo spremeniti življenje 120 let RK OBČINA ŠENTJERNEJ Uspešno

Prikaži več