Diplomska naloga

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Diplomska naloga"

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Tanja Polšak POSODOBITEV PROCESA SKLADIŠČENJA V PODJETJU TAJFUN PLANINA, D. O. O. diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Celje, junij 2011

2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Tanja Polšak POSODOBITEV PROCESA SKLADIŠČENJA V PODJETJU TAJFUN PLANINA, D. O. O. diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Mentor: Marko Cedilnik, mag. inţ. log. Somentor: mag. Matjaţ Knez Celje, junij 2011

3 IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela Spodaj podpisana Tanja Polšak, študent/ka na Fakulteti za logistiko Celje, smer tehniška in gospodarska logistika, z vpisno številko , sem avtor/ica diplomskega dela: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. S svojim podpisom zagotavljam, da: je predloţeno delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; sem poskrbel/a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem poskrbel/a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem pridobil/a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisal/a v diplomskem delu; se zavedam, da je plagiatorstvo predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleţe tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili; se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloţeno delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru; je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektoriral/a Maja Verhovšek. V Celju, dne Podpis avtorja/-ice:

4 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju na fakulteti g. Marku Cedilniku ter somentorju g. Matjaţu Knezu, lektorici Maji Verhovšek ter vsem zaposlenim v podjetju Tajfun Planina, d. o. o., za številne nasvete, pomoč in vodenje pri opravljanju diplomske naloge. Posebna zahvala velja moţu Damijanu, ki me je vseskozi spodbujal in drţal pesti zame vse do konca.

5 Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. V teoretičnem delu diplomskega dela bomo najprej na kratko opisali splošne značilnosti logistike, nato bomo predstavili dva izmed najpomembnejših delov logistike, to sta proizvodnja in skladišče. Ker je za delovanje samega skladišča bistvenega pomena zaloga, se bomo osredotočili tako na pripravljanje zalog, kakor tudi na posodobitev procesa skladiščenja. Največji poudarek teoretičnega dela diploskega dela pa bo na tehnologiji črtne kode. V praktičnem delu bomo najprej predstavili obstoječe stanje proizvodnje in skladiščenja, ga kritično analizirali in na podlagi te kritične analize podali predloge za rešitev problema, ki jih bomo poskušali tudi grafično prikazati. V zaključnem delu pa bomo podali oceno in ovrednotili uspešnost rešitve problema ter pogoje za uvedbo same rešitve. Ključne besede: skladišče, proizvodnja, zaloga, posodobitev procesa skladiščenja, črtna koda. Modernization of Warehousing process in company Tajfun Planina, d.o.o.ng The theoretical part of this diploma work, we first briefly describe the general nature of logistics, then we will present two of the most important parts of this are the production logistics and warehousing. Since the operation of a single warehouse stock is essential we focus on the preparation of inventories, as well as the modernization process of storage. The main emphasis of theoretical work will on barcode technology. In the practical part of this diploma work we will first take a copy of the status quo, status quo will be critically analyzed and a critical analysis of proposals made to solve the problem. On the basis of the solution of the problem we will try to solve the problem graphically displayed. In the final part, we made an assessment and evaluate the effectiveness of a solution, as well as conditions for the deployment of solutions. Keywords: warehouse, production, stock, modernization of Warehousing process, barcode.

6 KAZALO UVOD... 1 OPIS PROBLEMA... 1 DOLOČITEV CILJEV, NAMENA IN POTI ZA REŠEVANJE PROBLEMA... 1 PREDSTAVITEV OKOLJA... 1 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE... 4 METODE DELA TEORETIČNE OSNOVE OSNOVE LOGISTIKE Pomen logistike Podsistemi logistike TEORIJA PROIZVODNJE IN SKLADIŠČENJA Proizvodnja Skladiščenje PRIPRAVLJANJE ZALOG POSODOBITEV PROCESOV ČRTNA KODA OBSTOJEČE STANJE POSNETEK STANJA Proces skladiščenja v podjetju Hodogram poteka dela KRITIČNA ANALIZA PREDLOG REŠITVE PROBLEMA REŠITEV PROBLEMA SHEMA IZBOLJŠANEGA PROCESA SKLADIŠČENJA ZAKLJUČEK OCENA IN VREDNOTENJE USPEŠNOSTI REŠITVE PROBLEMA POGOJI ZA UVEDBO REŠITVE MOŢNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA LITERATURA IN VIRI Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d.o.o. V

7 KAZALO SLIK Slika 1: Puhalnik Tajfun... 2 Slika 2: Gozdarski vitel... 3 Slika 3: Skladiščenje blaga Slika 4: Tok materiala blaga Slika 5: Skladišče Slika 6: Vrste zalog Slika 7: Shema toka materiala Slika 8: Proces skladiščenja Slika 9: Shema toka materiala Slika 10: Črtna koda Slika 11: Katalog posameznih delov proizvoda Slika 12: Skica posameznega dela Slika 13: Primer naročilnice - izpis Slika 14: Delovni nalog Slika 15: Dlančnik s čitalcem črtne kode Slika 16: Izdajnica materiala iz skladišča Slika 17: Diagram poteka dela Slika 18: Ishikawa diagram (Diagram ribja kost) Slika 19: Rezervni del in polizdelek opremljen s črtno kodo Slika 20: Posodobitev procesa skladiščenja KAZALO TABEL Tabela 1: Prednosti in slabosti velikih in majhnih zalog Tabela 2: Predlogi in ocena učinkov za posodobitev procesa skladiščenja Tabela 3: Vrednost investicije programske opreme Tabela 4: Vrednost investicije strojne opreme Tabela 5: Vrednost investicije Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d.o.o. VI

8 UVOD Opis problema V podjetju Tajfun Planina d. o. o., se srečujejo s problemom neoznačevanja vseh polizdelkov in delov s črtnimi kodami. Pred dvema letoma se je podjetje odločilo, da bo uvedlo informacijski sistem SAP. S pomočjo informacijskega sistema je podjetje informacijsko podprlo procese tako v proizvodnji kot tudi v skladišču. Ob uvedbi SAP so začeli uvajati oziroma uporabljati črtne kode skupaj z dlančniki. Po uvedbi pa so spoznali problem v procesu proizvodnje ter v skladišču. Po preučitvi smo ugotovili, da bi bilo omenjeni problem potrebno razrešiti. Določitev ciljev, namena in poti za reševanje problema Cilj diplomskega dela, ki je bil ugotovljen na podlagi praktičnega usposabljanja in teoretičnega znanja, je posodobitev procesa skladiščenja. Namen diplomskega dela je opredelitev ter predstavitev rešitve problema, s katero bomo zagotovili označevanje vseh polizdelkov in delov s črtnimi kodami. Glavni namen pa je, da bi podjetje predlagano rešitev uvedlo, saj bi si s tem zagotovilo hitrejše iskanje le-teh ter bi tako podjetju kakor tudi zaposlenim olajšala delo. Predstavitev okolja Zgodovina Podjetja Začetki podjetja segajo v leto 1967, ko se je v kraju Planina pri Sevnici v obrtni delavnici izdelal prvi puhalnik za seno. Ker le ti delujejo po načelu ventilatorja, ki ustvarja močan tok zraka, so ga poimenovali»tajfun«. Po njem pa je tudi današnje podjetje dobilo svoje ime. Ţe prvo leto so izdelali in prodali devet puhalnikov. Vsa naslednja leta so zaposlili pet do deset delavcev, tako da je po desetih letih kolektiv štel osemdeset ljudi. Ustanovitev podjetja Tajfun je zaustavila odseljevanje mladih, Planina Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 1

9 pa je postala poznana po proizvodnji strojev. Proizvodnja puhalnikov je neprestano naraščala, tako da so leta 1975 dosegli številko 3600 puhalnikov na leto. Skupno so jih izdelali , potem pa je zanimanje zanje na trgu počasi zamrlo. Skozi leta so proizvajali tudi različne stroje, kot so obračalniki sena»sental«, trosilniki hlevskega gnoja, uni linearni sistemi in vrsto drugih strojev, ki sodijo v tako imenovane»hobyprograme«. Med temi je bila izvozno zelo uspešna izdelava kroţnih ţag za nemško podjetje AL-KO, za katero so jih proizvajali od leta 1988 do Nato pa se je na evropski trg pričel prodor cenenih izdelkov iz azijskih drţav, tako da so v podjetju Tajfun morali ta program opustiti. Vsi izdelki so bili razviti in tehnološko obdelani v samem podjetju. Slika 1: Puhalnik Tajfun Vir:»Nastanek«[Tajfun d. o. o.], b. d. Podjetje danes Danes je Tajfun Planina, d. o. o., zasebno podjetje s pribliţno 150 zaposlenimi in 40- letno tradicijo. Podjetje se je specializiralo predvsem za proizvodnjo strojev za gozdarstvo, zato se po namenu uporabe podjetje uvršča v kmetijsko-gozdarski sektor. Leto 1979 je zaznamoval začetek razvoja in izdelave gozdarskih vitlov, ki so še danes glavni proizvod podjetja. Podjetje ima širok program enobobenskih gozdarskih vitlov (vlečna sila od 30 kn do 100 kn), proizvajajo pa tudi dvobobenske gozdarske vitle. Najnovejša izdelka pa sta rezalno cepilni stroj ter hidravlični cepilniki drv. Cene izdelkov, ki jih proizvaja omenjeno podjetje, se gibljejo od do Tradicija, vrhunska kakovost, varnost, skrb za kupce so le nekatere karakteristike, ki Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 2

10 odlikujejo podjetje. Podjetje Tajfun je preteţno izvozno naravnano, saj več kot 90 % celotne proizvodnje izvozi na tuje trge. Največ izvaţajo v Evropsko Unijo, Kanado, Norveško, ZDA, Juţno Afriko, Avstralijo, Novo Zelandijo, Švico, drţave bivše Jugoslavije, Rusijo, Belorusijo, Litvo, Čile Največji uspeh podjetja je vodilno mesto na področju traktorskih gozdarskih vitlov, saj so postali največji proizvajalec v Evropi, vse produkte pa prodajajo pod lastno blagovno znamko Tajfun. K tem uspehu so veliko prispevale izvirne razvojne rešitve njihovih izdelkov, konstantna kvaliteta izdelkov in pravilna trţna naravnanost. V podjetju imajo poslovno-funkcijsko organizacijsko strukturo. Na prvem nivoju je direktor podjetja, drugi nivo pa predstavljajo vodje posameznih področij. Direktor usklajuje poslovne funkcije in je edini neposredno odgovoren za uspeh podjetja, ki je rezultat dela vseh poslovnih področij. Odločanje je precej centralizirano, kar je v veliki meri posledica zasebnega lastništva, saj gre za druţinsko podjetje, v zadnjem času pa prihaja v ospredje tudi projektno organiziranje. Podjetje Tajfun se uvršča v panogo kovinsko predelovalne industrije.»po standardni klasifikaciji dejavnosti spada podjetje v skupino z oznako DK/29.320, kamor se uvrščajo podjetja z glavno dejavnostjo proizvodnje drugih kmetijskih in gozdarskih strojev«(koţelj, 2007, str. 5). Slika 2: Gozdarski vitel Vir:»Gozdarski vitli«[tajfun d. o. o.], b. d. Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 3

11 Vizija podjetja Podjetje Tajfun Planina, d. o. o., je sodobno, visoko tehnološko razvito podjetje, ki proda 90 % svojih proizvodov na zahtevna evropska in svetovna trţišča. Za zagotavljanje ustrezne profitnosti je podjetje dodalo še korporativno druţbeno odgovornost - vrednoto podjetja spoštovanega v javnosti, katerega vizija presega zgolj sluţenje denarja. Za cilj vizije si je namreč podjetje zastavilo izboljšanje kakovosti ţivljenja ne le svojih zaposlenih, ampak tudi kraja Planina in druţbe nasploh. Še naprej ţelijo ostati največji proizvajalec gozdarskih vitlov v Evropi, hkrati pa si ţelijo postati najmočnejši v tem segmentu tudi drugod po svetu. Z novimi izdelki ţelijo dosegati podobne trţne deleţe kot z vitli. Predpostavke in omejitve Ker je za dosego ciljev, torej za razrešitev danih problemov, potrebnih veliko postopnih korakov, lahko predpostavljamo, da bomo s tem postopnim reševanjem problemov odkrili tudi druge manjše probleme med delom. Le-te bo moţno reševati takoj, utrnila pa se bo seveda tudi marsikatera ideja, ki bo pripomogla k izboljšanju poteka procesa skladiščenja. Predpostavljamo, da bodo za uvedbo označevanja vseh polizdelkov in delov v podjetju potrebna finančna sredsteva ter spremenjen potek dela tako v proizvodnji kakor tudi v skladišču. Zaradi majhne finančne investicije pa lahko predpostavljamo, da se bo podjetje takoj odločilo za uvedbo označevanja polizdelkov in delov s črtnimi kodami. Omejitvi, s katerima se bomo srečevali ob delu: omejitev zbiranja podatkov, ki predstavljajo interne in zaupne podatke; omejitev glede vključevanja posodobitve procesa, ki vpliva na vizijo podjetja. Metode dela V Podjetju Tajfun Planina, d. o. o., smo opazovali načine dela, metode dela ter tako pridobili čim večjo predstavo oziroma sliko podjetja, da bi lahko izvedli splošne zaključke, ki so realni in imajo svojo oporo v stvarnosti. Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 4

12 V okviru analitičnega pristopa bomo uporabili naslednje metode dela: metodo opazovanja, s katero bomo skušali spoznati proces skladiščenja; metodo analize, kjer bomo ugotovitve iz prakse in iz teorije razčlenjevali na posamezne dele; metodo inetrvjuja; metodo internega raziskovanja; metodo sinteze, s katero bomo preučili postopek delovanja in ga smiselno povezali v celoto oziroma proces; deduktivno metodo, s katero bomo skušali predvideti prihajajoče dogodke in preverili hipoteze; komparativno metodo, s katero ţelimo primerjati obstoječi prosec skladiščenja s procesom posodobitve skladiščenja. V okviru deskripitivnega pristopa bomo uporabili naslednje metode dela: metodo deskripcije, s katero bomo opisali pojme in teorijo ter ugotovljena dejstva; metodo klasifikacije, s katero bomo definirali pojme; metodo komparacije, s katero bomo primerjali dela različnih avtorjev; metodo posploševanja, kjer bomo na podlagi posameznih spoznanj oblikovali splošne zaključke. Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 5

13 1 TEORETIČNE OSNOVE 1.1 Osnove logistike Premagovanje prostora in časa spada med primarne potrebe vsake druţbe. Izhajamo iz dejstva, da proizvodnja meterialnih proizvodov (energije in informacij) in njihova poraba nista vsaj v večini primerov niti časovno niti prostorsko istovetni. Zato je nujna dejavnost premikanja (v prostoru in času) materije in informacij z mesta njihove proizvodnje do mesta njihove porabe oziroma uporabe. To dejavnost imenujemo logistika.»logistika lahko zajema vse procese v podjetju: napovedovanje, povpraševanje, nabavo, načrtovanje potreb, načrtovanje proizvodnje, materialno poslovanje, skladiščenje, manipuliranje z materiali, embaliranje, komisioniranje, zaloge končnih izdelkov, fizično distribucijo, načrtovanje distribucije, naročila, transport, prodajne storitve, poprodajne storitve ipd.«(ogorelc, 1996, str. 13). V vsakodnevni rabi se pojem logistika največkrat enači z drugimi pojmi, ki so neposredno povezani z logistiko, kot so: oskrba, preskrba, fizična distribucija, oskrbovalna veriga, menedţment oskrbovalne verige itn. Strokovna literatura ponuja definicije logistike, ki se medsebojno razlikujejo zaradi različne perspektive gledanja in širine proučevanja Pomen logistike»podjetniška oziroma poslovna logistika je poslovna funkcija s ciljem optimalne fizične nabave, distribucije in ravnanja z logističnimi objekti in se kot gospodarska veda uveljavlja v zadnjih 30 letih«(logoţar, 2004, str. 31). Tako je poslovna logistika splošno priznana delna disciplina ekonomike poslovnih sistemov. V praksi razvitih podjetij je postala pomembna dejavnost in zato sestavni del strategije podjetja. Primarni razlog je treba iskati v povečanih stroških nabave in distribucije s sočasnim Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 6

14 upoštavanjem, da so lahko vrste ter načini nabave in distribucije blaga zelo različni, zlasti v zvezi z naraščajočo globalizacijo gospodarstva in vse večjo delitvijo dela Podsistemi logistike Logistika ima nalogo zagotoviti optimalen pretok blaga v celotni logistični oziroma oskrbovalni verigi (Supply Chain).»Logistična veriga zajema vse logistične procese v podjetju, pri dobaviteljih in kupcih. V osnovi se ti procesi nanašajo na oskrbo, proizvodnjo, distribucijo in vračanje ostankov ter odpadkov«(ogorelc, 2004, str. 64). Natančneje opredeljeni logistični procesi v logistični verigi so: nabavni procesi; procesi skladiščenja in medskladiščenja; proizvodni procesi; procesi pakiranja; komisioniranje; procesi dobave; procesi transporta; procesi oskrbe ostankov in odpadkov (razbremenilna logistika).»glavni proces logistike zajema materialni tok in storitve, ki tečejo od dobavitelja preko proizvajalca do porabnika. Finančni tok in razbremenilna logistika potekata v obratni smeri. Vse procese v obeh smereh pa spremlja informacijski tok, ki teče vzporedno z blagovnim in finančnim tokom (dokumentacija) oziroma pred njim (informacijski sistemi)«(ogorelc, 2001, str. 88). Glavni proces logistike natančneje zajema: nabavne procese; procese skladiščenja in medskladiščenja; proizvodne procese; procese pakiranja; komisioniranje; procese dobave; Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 7

15 procese transporta; procese oskrbe ostankov in odpadkov (razbremenilna logistika).»glavni proces logistike zajema materialni tok in storitve, ki tečejo od dobavitelja preko proizvajalca proti porabniku. Finančni tok in razbremenilna logistika potekajo v obratni smeri. Vse procese v obeh smereh pa spremlja informacijski tok. Informacijski tok teče vzporedno z blagovnim in finančnim tokom (dokumentacija) oziroma pred njim (informacijski sistemi)«(logoţar, 2004, str. 67). 1.2 Teorija proizvodnje in skladiščenja Proizvodnja»Proizvodnja je proces prisvajanja, predelave in oblikovanja predmetov; opravlja ga človek, da si zagotovi materialne moţnosti za ţivljenje. Osnovna naloga proizvodnje je, da s pomočjo sredstev za delo na osnovi informacij (informacije so risbe, delovni načrti ipd.) surovi material spreminja v izdelek. Proizvodnja je sočasno tudi odnos med proizvajalci. Ko proizvajajo, stopajo v določene medsebojne odnose in v mejah teh odnosov vplivajo na naravo«(kaltnekar, 1993, str. 75).»V proizvodnji si ne moremo zamisliti organizacije zdruţenega dela z neprimernimi količinami pogonskega goriva in maziv, surovin in kupljenih ali domačih polizdelkov in končno tudi izdelkov v zalogi. Če le-teh ne bi imeli v zadostni količini, bi se prekinjal proces proizvodnje, in ni si teţko predstavljeti, kako kvarne posledice bi to imelo«(andolšek, 1975, str. 5). Poznamo več vrst proizvodov: materialni proizvodi; energetski proizvodi; informacijski proizvodi. V splošnem katerokoli vrsto proizvodnje imenujemo proizvodni proces. Proizvodni proces definiramo kot skupek med seboj povezanih delovnih opravil - operacij, ki se Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 8

16 opravljajo na posameznih delovnih mestih, da bi se predmet ali predmeti dela preoblikovali tako, da zadostijo potrebam naročnika, kupca. PROIZVODNJA Za uspešno vodenje proizvodnih procesov oziroma proizvodnje morajo biti proizvodni procesi organizirani kot urejeni, vodljivi sistemi. Tak sistem pa mora vsebovati vse potrebne elemente sistema, ki izraţajo funkcijo sistema: proizvodni proces z vhodom in izhodom; kontrolo; analizo; vodenje. S kontrolo proizvodnega procesa kontroliramo izhod iz proizvodnega procesa, s tem da ugotavljamo odstopanja dejanskih vrednosti od planiranih, v primeru le-teh pa jih tudi izmerimo. Z analizo v sistemu proizvodnega procesa ugotavljamo vzroke za odstopanja, ki smo jih predhodno ugotovili s kontrolo proizvodnega procesa. Z vodenjem pa na osnovi izhoda iz analize vzrokov odstopanj dejanskih vrednosti od planiranih popravljamo vhod v proizvodni proces, in sicer moramo z vodenjem uvajati v sistem nove informacije. PROIZVODNI PROCES»V proizvodnem procesu izdelujemo iz različnih materialov različne izdelke. Da bi bila izdelava mogoča, potrebujemo poleg materialov še energijo in informacije. Pri tem je lahko vir energije in informacij delavec ali pa delovno sredstvo«(ogorelc, 1985, str. 41). Glede na vir teh dveh dejavnikov ločimo različne vrste proizvodnega dela: ročno delo (vir energije in informacij je delavec); mehanizirano delo (vir informacij je delavec, vir energije pa delovno sredstvo); avtomatizirano delo (vir energije in informacije je delovno sredstvo). Proizvodni procesi so v različnih panogah dejavnosti določeni predvsem s svojo tehnologijo, saj ima skoraj vsaka panoga tudi lastno tehnologijo. Pri tem pod pojmom Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 9

17 tehnologija razumemo delovni postopek, po katerem izdelamo določen proizvod. Znotraj določene tehnologije pa običajno vsaka panoga razvija in uporablja še celo vrsto različnih tehnoloških postopkov. Pri podrobnejšem opisu proizvodnega procesa ga običajno razčlenimo na posamezna opravila, ki jih delimo na: tehnološka; kontrolna; transportna; skladiščna opravila. OKOLJE IN PROIZVODNJA Vsak proizvodni proces poteka v nekem okolju in je z njim povezan. Okolje lahko vpliva na proizvodnjo bodisi pozitivno bodisi negativno. Razlikujemo predvsem: vplive okolice (fizikalni vplivi); organizacijske vplive; socialne vplive; splošno druţbene vplive. Vplivi okolice se lahko od proizvodnje do proizvodnje razlikujejo. Tako lahko govorimo o različnih vrstah proizvodnje glede onesnaţevanja zraka, glede ropota... Posamezne vrste proizvodnje se nadalje lahko močno razlikujejo tudi po organizacijski ureditvi (obrtniški način in industrijski način proizvodnje). Tudi socialni in splošno druţbeni vplivi so lahko od proizvodnje do proizvodnje različni. PROIZVODNA NALOGA Proizvodna naloga je določena z glavno dejavnostjo proizvodnega sistema. Tako je lahko npr.: proizvodnja jekla, proizvodnja avtomobilov, proizvodnja električne energije... Poleg glavne proizvodne naloge pa ima proizvodni sistem tudi več pomoţnih proizvodnih nalog (transport, skladiščenje, laboratorijske raziskave... ). Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 10

18 DELAVCI V PROIZVODNJI Najpomembnejši element vsakega proizvodnega sistema je človek - delavec. Delavci opravljajo v proizvodnji različne, vnaprej načrtovane delovne naloge. Da bi lahko svoje delo uspešno opravljali, morajo imeti določeno znanje, sposobnosti in veščine. Delavci v proizvodnji morajo poznati predmet dela, poznati morajo lastnosti materialov, delovna sredstva, delovni postopek oziroma tehnologijo dela. Delovna naloga delavcev v proizvodnji obsega navadno več opravil: glavna (tista, kjer spremenijo material v izdelek); pomoţna (da lahko opravijo glavna opravila npr. vpenjanje orodij... ); dopolnilna opravila (da odstranijo nepredvidene teţave, na katere so naleteli). DELOVNA SREDSTVA V PROIZVODNJI Delavci uporabljajo pri delu različna delovna sredstva. To so v oţjem pomenu besede različna orodja, stroji in naprave, s katerimi predelujejo ali obdelujejo različne materiale v polizdelke in izdelke. V širšem pomenu besede pa je delovno sredstvo tudi različna oprema, zgradbe, transportne naprave in podobno. Tako brez prvih kot brez drugih proizvodnja ne bi bila mogoča. DELITEV PROIZVODNIH SISTEMOV DELITEV PO NAČINU izdelava po naročilu; izdelava na zalogo. DELITEV PO IZDELAVI obrtniška proizvodnja; delavniška ali specializirana proizvodnja; tekoča proizvodnja. DELITEV PO VRSTI posamična ali individualna proizvodnja (obrtniški način dela); industrijska proizvodnja; serijska proizvodnja; Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 11

19 mnoţična proizvodnja Skladiščenje»Skladiščenje sluţi premagovanju časovnih neenakomernosti med raznimi dejavnostmi v podjetju«(poţar, 1985, str. 201). Naloge skladiščenja so različne v vsakem podjetju tako po svoji vsebini kot po svojem obsegu. Bistvena naloga skladiščenja pa je tudi optimizacija zalog. Od višine zalog je namreč v glavnem odvisen obseg vseh drugih nalog. Skladišče je prostor, v katerem hranimo razne materiale (surovine, polizdelke, izdelke idr.), ki so namenjeni proizvodnji, distribuciji ali potrošnji, bodisi na kraju samem bodisi jih moramo v ta namen še transportirati v kak drug kraj.»nobeno blago ni samo sebi namen, marveč se nenehno giblje v verigi, ki jo sestavljajo proizvodnja transport potrošnja. Brez upravičenega razloga se na tej relaciji blago ne bi smelo zadrţevati v skladiščih«(andolšek, 1975, str. 10). Skladišče lahko opredelimo kot pomembno področje vsakega proizvodnega podjetja. Glavna naloga skladiščenja je vzdrţevanje zalog, zato je močno povezano z zalogami. Skladišča so»blaţilci«, ki s svojimi zalogami omogočajo premostitev nihanja v proizvodnem procesu in so namenjena premostitvi časa. To pa pomeni, da se izravnavajo časovne oblike med proizvodnjo in uporabo blaga. Naloge skladiščenja so različne v vsakem podjetju tako po svoji vsebini kot po svojem obsegu. Bistvena naloga skladiščenja pa je tudi optimizacija zalog. Od višine zalog je namreč v glavnem odvisen obseg vseh drugih nalog. Glavni vzroki skladiščenja so: neskladnost med časom proizvodnje in časom potrošnje; oddaljenost med krajem proizvodnje in krajem potrošnje; različni trgovski in finančni pogoji; potreba po varnosti oskrbe. Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 12

20 Lerher in Potrč (2007) sta mnenja da so osnovne naloge in namen skladiščne dejavnosti: prevzem in izdaja materiala; vodenje evidence o količini uskladiščenega materiala in gotovih izdelkov; shramba materiala; zaščita predmeta skladiščenja pred poškodbami, izgubami ; pravočasno zagotavljanje količin za nemoteno proizvodnjo. Slika 3: Skladiščenje blaga Vir:»Strokovni obisk študentov Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru«[Logistični center BTC d. d. ], b. d. Cilj skladiščenja»cilj skladiščenja izhaja iz cilja logistične dejavnosti v podjetju, ki zahteva preskrbo vseh uporabnikov s potrebnim materialom. Tako kot v celotni logistiki in njenih funkcijah je potrebno skladiščno dejavnost vključiti v organizacijo podjetja, zagotoviti notranjo organiziranost, strokovnost, zanesljivost, točnost opravljanja skladiščnih nalog in tekočo informiranost itn. Skladiščenje s svojo glavno funkcijo povzroča podjetju določene stroške in na ta način vpliva na njegovo uspešnost. Pomembna je ekonomičnost samega skladiščenja in s tem povezana skrb za poslovanje celotnega proizvodnega podjetja«(lerher & Potrč, 2007). Lerher in Potrč (2007) menita, da sta dva temeljna cilja skladiščenja: premestitev časovne razlike med časom prispetja materiala oziroma proizvodnje gotovih izdelkov in časom odpreme; Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 13

21 skrb za gospodarsko poslovanje skladiščnega poslovanja in ekonomičnost samega skladiščnega poslovanja; oba temeljna cilja skladiščenja pa lahko zdruţimo v skupen cilj ali glavni cilj, in sicer skrb za optimizacijo zalog. Naloge skladiščenja Naloge skladiščenja so različne tako po svoji vsebini kot po obsegu, zato se vsako podjetje sooča z različnimi razmerami pri zagotovitvi surovin Različni so tudi proizvodni procesi, ki zahtevajo skladiščenje materiala in porabo materiala. Vsi različni dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje skladiščnih zalog, skladiščnih nalog ter na njihovo intenziteto, so lahko odvisni od samega podjetja ali od zunanjih pogojev na trţišču. Vse naloge morajo podjetja nujno reševati, če hočejo zagotoviti uspešno poslovanje skladišč in celotne materialne dejavnosti. Številni dejavniki, ki vplivajo na skladiščne zaloge in na delovanje skladišč, se stalno spreminjajo, zato morajo podjetja stalno proučevati njihov vpliv na delo skladišč in tega prilagajati nastalim spremembam.»ţe oblikovanje skladiščne politike daje delu ustrezen okvir, obenem pa je to tudi ena od pomembnih nalog skladiščne dejavnosti«(lerher & Potrč, 2007). Določanje optimalne lokacije skladišča Izbira optimalne lokacije skladišča postaja vse bolj teţavna, saj ne moramo vedno graditi skladišča na ţelenem mestu.»če gre za skladišče znotraj organizacije, ga namestimo v bliţino tistih obratov, ki si skladišča najbolj posluţujejo. Na izbiro primernega mesta za skladišče izven organizacije pa bodo vplivali stroški transporta na relaciji organizacije in skladišče ter skladišče in odjemalci (Lerher & Potrč, 2007). Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 14

22 Slika 4: Tok materiala blaga Vir: Prirejeno po Lerher & Potrč, 2007, e-gradivo Centralizacija / decentralizacija skladišč centralizirano skladišče; vodenje in poslovanje je enotno za vsa skladišča, pogled na zalogo blaga v skladišču je hitrejše, evidenca je enotna in informacije o stanju in toku blaga v skladišču so aţurnejše. decentralizirano skladišče. je praksa v geografsko oddaljenih proizvodnih obratih s proizvodnim programom. Pomanjkljivost je v nepreglednem nadzoru nad zalogo blaga v vseh proizvodnih enotah, ki pa se rešuje s celovito računalniško podporo za vodenje in organizacijo skladiščnega poslovanja. Vrste skladišč Skladišča ločimo glede na namen in funkcijo: distribucijska skladišča (trgovinska); industrijska skladišča; skladišča za shranjevanje blaga. Glede na pripravljenost blaga na transport ločimo: skladišča za nepakirano blago; skladišča za embalirano blago; skladišča za razsuto blago. Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 15

23 Glede na lastnost skladiščenega blaga poznamo: varnostna skladišča; posebna skladišča; navadna skladišča. Glede na dejavnost podjetja delimo skladišča na: kmetijska; rudarska; industrijska; trgovinska; transportna. Glede na način uporabe skladiščnega prostora ločimo: odprta skladišča; zaprta skladišča. Glede na čas obratovanja skladišča ali časa skladiščenja blaga poznamo: začasna skladišča; stalna skladišča; skladišča za gospodarske in drţavne razmere; potujoča skladišča. Glede na izvor blaga delimo: skladišča za domačo blago; skladišča za uvoţeno blago. Glede na gradbeno izvedbo in obliko mehanizacije ločimo: skladišča v nivoju; skladišče v več etaţah. Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 16

24 Slika 5: Skladišče Vir:»General Purpose Zone Facility«[Foreign-Trade Zone], b. d. 1.3 Pripravljanje zalog Vsako podjetje se srečuje s pojmom zalog, saj so zaloge del obratnih sredstev podjetja, s katerimi posluje in ustvarja dobiček.»obratna sredstva so tista poslovna sredstva, ki hitro spreminjajo svojo obliko in se ţe v enem poslovnem procesu pretvorijo iz ene v različne druge oblike, ob zaključku procesa pa se ponovno spreminjajo v svojo začetno obliko«(pučko, 1999, str. 76). Ljubič (2000, str. 347) je mnenja, da se zaloga razume kot količina blaga, odloţena na določenem mestu v podjetju. V sodobno organiziranih proizvodnih sistemih se skuša zalogam izogibati, vendar se kljub temu pojavljajo v različnih oblikah na nekaj mestih v logistični verigi, in sicer: zaloge materialov na vhodu v transformacijski proces; zaloge pomoţnih in reţijskih materialov; zaloge rezervnih delov za delovna sredstva; zaloge rezervnih delov za proizvode iz lastne proizvodnje. Na obseg zalog vplivajo številni dejavniki, ki izhajajo predvsem iz moţnosti proizvodnega procesa in poloţaja na nabavnem ter prodajnem trgu. Kaltnekar (1993, str ) pravi, da so najpomembnejši dejavniki: likvidnost podjetja; Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 17

25 razmerje med ponudbo in povpraševanjem; proizvodna stroka; krajevne komunikacijske in transportne moţnosti; individualne moţnosti prodajnega in proizvedenega programa podjetja; cilj podjetja. Časovno gledano predstavljajo zaloge veliko obremenitev podjetja glede vezave sredstev, zato je interes podjetij obdrţitev zalog na minimalni potrebni ravni. STROŠKI ZALOG Stroške, ki jih povzročajo zaloge, razčlenimo v: stroške skladiščenja (stroški najemnine skladišča, stroški vzdrţevanja, varovanja zalog in zavarovanja, stroški poškodb na blagu ); stroške naročanja (stroški obrazcev, stroški fotokopij, telefonskih pogovorov, stroški dela zaposlenih ); stroške nezadovoljenega povpraševanja (stroški izgubljenega dobička, škoda zaradi zmanjšanja ugleda podjetja ). VRSTE ZALOG varnostne zaloge; signalne zaloge; maksimalne zaloge. Varnostna zaloga Najbolj občutljivo področje gospodarjenja z zalogami so varnostne zaloge, ki jih vzdrţujemo zato, da bi premostili pomanjkanje materiala in zagotovili namoteno oskrbo proizvodnje. Pogosto predstavljajo pomemben deleţ vseh zalog, najteţje jih je določiti in zato tudi bistveno vplivajo na višino celotnih skladiščnih stroškov. Varnostne zaloge so pogosto postavljene previsoko, zato predstavljajo velik deleţ vseh zalog. Pri določanju zalog se zaradi strahu pred pomanjkanjem materiala prepogosto upošteva skrb za zaloţenost. Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 18

26 Največkrat določamo, da porabo varnostne zaloge lahko odobri le nabava. Na ta način je alarmirana kritična višina zalog. Signalna zaloga Je tista višina zaloge, pri kateri je potrebno sproţiti postopek za nabavo. Sluţi porabi v dobavnem času. Ob določanju njene višine pa moramo dodati še varnostno zalogo, saj pričakujemo, da bo ob prispetju nove količine materiala v normalnih razmerah varnostna zaloga ostala neokrnjena. Maksimalna zaloga Je normativ zalog, ki ima pri točnem računanju ostalih normativov ter pri naročilnih količinah v resnici majhno vlogo. Maksimalna zaloga se pojavlja v dveh oblikah, in sicer: kot dejanska najvišja zaloga v normalnih pogojih, torej kot stvaren normativ; kot računska kategorija, s pomočjo katere ugotavljamo vsakokratno velikost naročila. Maksimalno zalogo lahko uporabljamo tudi za določanje potrebnega skladiščenja. Pri razporedu materiala v skladišču moramo vsakemu materialu določiti toliko prostora, kot ga zavzema njegova dopustna zaloga. Slika 6: Vrste zalog Vir: Prirejeno po Kaltnekar, 1993, str. 90 Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 19

27 Prednosti in slabosti velikih in majhnih zalog: Tabela 1: Prednosti in slabosti velikih in majhnih zalog Velika zaloga Majhna zaloga Prednosti Manjša verjetnost izčrpanja; niţja nabavna cena pri večjih količinah (popust); niţji transportni stroški na enoto zaloge; v primeru pričakovanega zvišanja cen. Slabosti Več vloţenega kapitala v zaloge na določenem časovnem intervalu; višji stroški zaradi manipulacije z blagom (zalogami). Vir: Prirejeno po Knez, Manj vloţenega kapitala v izbranem časovnem intervalu; manjše potrebe po skladiščnih prostorih; večja preglednost; v primeru pričakovanega zniţevanja cen. Večja verjetnost pomanjkanja blaga na povpraševanje; pogostejše naročanje, zato večji stroški naročanja. 1.4 Posodobitev procesov Ne glede na avtomatizacijo in sredstva, ki jih uporabljamo pri vodenju skladišč (ali v preprostih klasičnih skladiščih ali v avtomatiziranih in elektronsko vodenih skladiščih), so osnovni koncepti tehnologije dela v skladišču enaki ali podobni. Osnovna shema toka materiala je naslednja: Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 20

28 Slika 7: Shema toka materiala Vir: Prirejeno po Dolinar, Hajdinjak, Gogola & Bračič, 1982, str. 89 Tok materiala»tok materiala poteka v skladišču kot celotno manipuliranje z materialom, od prevzema do odpreme blaga. Za razliko od proizvodnje zajema tok materiala vsa tista dogajanja z blagom, pri katerih se spreminja le njegova lega v prostoru in času, ne pa njegova osnovna oblika, ne kemične, fizikalne lastnosti«(dolinar, Hajdinjak, Gogola & Bračič, 1982, str. 89). Podroben opis osnovne sheme toka materiala: Dohod: Transport do skladišča (tovornjak ). Prevzem blaga: Prevzemajo skladišča ob različnih prilikah in od različnih partnerjev, zato je v uporabi tudi različno poslovanje pri prevzemu. Materialne dobrine lahko prevzamejo: pri dobavi materiala od zunanjega dobavitelja; od lastne proizvodnje; pri vračanju materiala iz predelave ali dodelave; pri predaji od drugih skladišč; pri vračanju materiala od proizvodnih obratov; pri ugotavljanju preseţkov v skladišču (ob inventurah). Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 21

29 Skladiščna sluţba ima poleg evidentiranja tudi druge posle s prispelim materialom. Ugotoviti mora: identiteto materiala; njegovo količino; njegovo uporabnost oziroma kakovost. Skladiščnik največkrat prevzema sam material, tako količinsko kot kakovostno. S prevzemanjem materiala skladiščnik prevzame vso odgovornost za pravilnost dobave in prevzema. Prevzem potrdi z izdajo posebnih prevzemnih dokumentov. Če ugotovi, da material ne ustreza pogojem, zahteva komisijski prevzem. S tem pa se začne tudi reklamacijski postopek. Grobi prevzem»z grobim prevzemom se prevzame blago prevoznika, ugotavlja se številčno stanje prispelega blaga po številu transportnih enot oziroma embalaţ. S tehtanjem in merjenjem se primerja dejansko stanje s podatki spremne dokumentacije prispelaga blaga«(rihter, 2006). Pri grobem prevzemu se opravi tudi kakovostni pregled, s katerim se skuša na hitro ugotoviti, kakšne je stanje embalaţe: ali je embalaţa v normalnem stanju; so vidni poskusi nasilnega odpiranja embalaţe; iztek roka, loma, vlage... Podrobni oziroma fini prevzem Pri podrobnem oziroma finem prevzemu se ugotavlja in kontrolira količina in kvaliteta blaga. Poznamo dve vrsti kontrole: klasična metoda; vzorčna metoda. Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 22

30 Pri klasični metodi se kontrolirajo vsi kosi. Najpogosteje se uporablja pri pregledu manjšega števila kosov ali tam, kjer je pomembna ekonomičnost stroškov. Pri vzorčni metodi pa se s pomočjo statističnih metod kontrolira le del blaga. Uskladiščenje Uskladiščenje je druga najpomembnejša funkcija skladiščnega poslovanja. Pri tem se postavljata skladiščni sluţbi z dvema nalogama, in sicer: pravilno razmeščanje prevzetega materiala; varovanje materiala količinskih in kakovostnih izgub. Uskladiščenje blaga predstavlja pomemben proces v skladišču poslovanja. Način uskladiščenja blaga je odvisen od naslednjih dejavnikov: vrste blaga (razsuti material, material v plinastem ali tekočem stanju, eksplozivni material ); tehnološke karakteristike blaga (hitro pokvarljivo blago je potrebno pazljivo uskladiščiti in paziti); prostorska kapaciteta skladišča (določa skupaj s tehničnimi značilnostmi blaga tehnične rešitve skladiščenja). Navpično uskladiščenje blaga Omogoča racionalnejšo izrabo skladiščnega prostora in red ter sistematiko uskladiščenega blaga. Prednosti: zmanjšanje potrebnih skladiščnih površin; zmanjšanje zemljiških stroškov; zmanjšanje gradbenih stroškov; mehanizacija skladiščnega poslovanja; krajše transportne poti pri skladiščenju in izdaji blaga; zmanjšanje časa skladiščenja in izdaje blaga; majhni stroški na enoto opravljenega dela. Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 23

31 Talno (vodoravno) uskladiščenje blaga Omogoča laţjo manipulacijo z blagom. Pomanjkljivosti talnega odlaganja blaga so v sorazmerno dolgih notranjih transportnih poteh in visokih stroških velikih skladiščnih površin. Komisioniranje»Komisioniranje predstavljajo vse operacije, ki so potrebne za oblikovanje posameznih pošiljk na podlagi naročil. Sistem komisioniranja je potrebno v podjetju načrtovati, kar pomeni, da je potrebno upoštevajoč strukturo naročil in blaga oblikovati primerno organiziranje tokov blaga in informacij. Namen komisioniranja je zmanjšanje časa za oblikovanje posameznih pošiljk in pogostosti napak. Z dobrim organiziranjem komisioniranja lahko skrajšamo čas le-tega tudi za 50 %«(Kaltnekar, 1969, str. 120). Sistem komisioniranja»komisionar k blagu«v praksi se uporabljajo naslednje strategije: samostojno komisioniranje; komisioniranje v skladiščni coni; komisioniranje več delovnih nalogov skupaj; valjni model komisioniranja. Zaradi cilja, ki teţi k skrajšanju poti komisionarja in posledično povečanju zmogljivost komisionarja, se upoštevajo ustrezne skladiščne strategije: strategija namenskega polnjenja in praznjenja skladišča; strategija naključnega polnjenja in praznjenja skladišča; strategija uporabe skladiščnih con ABC. Sistem komisioniranja»blago h komisionarju«se veliko uporablja pri avtomatiziranem skladiščenju majhnih delov, kjer zaboji predstavljajo osnovno transportno enoto. Najdemo jih v mnogih panogah avtomobilske in kemične industrije. Od konvencionalnih regalnih dvigal so regalna dvigala laţje in kompaktnejše izvedbe. Osnovna transportna enota je paleta in lahko dosegajo večje hitrosti v vodoravni in v navpični smeri. Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 24

32 Odprema blaga Predstavlja zaključni proces, pri katerem se transportne enote naloţijo na tovorno sredstvo in se distribuirajo do naročnika blaga. Skladiščna cona za odpremo blaga mora omogočiti: funkcionalno povezavo z dovoznimi cestnimi potmi in z ţelezniškim tirom; enostaven dostop tovornih vozil do odpremnih mest z avtomatskimi dviţnimi vrati; ustrezno površino za odlaganje blaga, prostor, prostor za pisarno,. Odhod Predstavlja končni proces, pri katerem so materiali ţe naloţeni na tovorno sredstvo, ki je pripravljeno na odhod oziroma na odpremo blaga do končnega kupca. Slika 8: Proces skladiščenja Vir: Prirejeno po Kaltnekar, 1985, str. 50 Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 25

33 Slika 9: Shema toka materiala Vir: Prirejeno po Kaltnekar, 1985, str. 54 Shema predstavlja podrobno razčlenjen tok materiala, iz katere lahko razberemo, kaj zajema proces, postopek, operacija in faza. Vendar pa niso zajete in prikazane vse faze in operacije v skladiščni tehnologiji, saj shema prikazuje le vse terminološke moţnosti. Tok materiala je v skladišču organiziran tehnološki proces, vendar pa za njega veljajo enake zakonitosti kot za proces proizvodnje. Tok materiala v skladišču lahko poimenujemo tudi proces skladiščenja. Proces Proces zajema aktivnosti ljudi, ki so usmerjene na manipuliranje in negovanje blaga brez spreminjanja njegovih oblikovnih, fizikalnih in kemijskih lastnosti. Cilj samega procesa je premostitev časovnega presledka med proizvodnjo in potrošnjo, pri tem pa omogočimo, da ostanejo vse njegove osnovne lastnosti nespremenjene. Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 26

34 Postopek Proces skladiščenja sestavljajo v smeri toka materiala naslednji postopki: prevzem; uskladiščenje; komisioniranje; odprema blaga. Operacija Vsi delovni postopki so sestavljeni iz niza zaokroţenih aktivnosti delavcev, strojev ter kombinacij (ljudi in strojev). Te delovne aktivnosti imenujemo delovne operacije. Dolinar et al. (1982, str. 90) menijo, da v proizvodnji in v skladiščni tehnologiji delimo operacije v tri skupine: kontrolne; tehnološke; transportne. Faza So opredeljene z aktivnostjo delavca ali strojev ali obeh in obsegajo del opravila v neki delovni operaciji. 1.5 Črtna koda Črtna koda je grafična oblika zapisa enotne številke artikla (EAN-UCC) na embalaţi artiklov v maloprodaji, ki omogoča hiter, enostaven in zanesljiv strojni prenos podatka v blagajne in drugo računalniško opremo trgovin. Z leti so razvili različne oblike (standarde) črtnih kod, ki so omogočile, da se je njihova uporaba razširila tudi na druga področja. Poleg uporabe v trgovinah jo sedaj srečujemo tudi v logistiki in transportu, proizvodnji, zdravstvu, šolstvu in kulturi, turizmu, v vladi ter javni upravi. V povezavi s tehnologijo radiofrekvenčne identifikacije (RFID) naj bi se razširila na področja, kjer se uporaba avtomatske identifikacije še zdi utopična. Z njeno uporabo se poveča učinkovitost dela, saj odpravlja človeške napake ter omogoča hitrejši in natančnejši zajem podatkov z embalaţ, etiket, z identifikacijskih kartic (registracija delovnega časa, kontrola dostopa). Uporablja se tudi v paketni distribuciji, za administrativne namene, Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 27

35 za vodenje evidenc v skladišču, pri inventurah blaga ali osnovnih sredstev, pri ambulantni prodaji (prodaji na terenu) itd. V uporabi je precej načinov zapisa črtnih kod, ki so sestavljene iz niza vzporednih različno širokih temnih črt in različno širokih svetlih presledkov. S kombiniranjem širin črt in presledkov zapisujemo ţelene podatke. Čitalniki črtnih kod so naprave, ki znajo iz teh kombinacij razbrati zapisane podatke in jih posredovati naprej. Vrste črtnih kod Poleg črtnih kod, o kakršnih smo govorili zgoraj in jih imenujemo tudi linearne (enodimenzijske) črtne kode, poznamo še dvodimenzijske ali 2D kode. Slednje uporabljamo pri zapisu večjih količin podatkov ali ko ţelimo doseči večjo gostoto zapisa. Na spletni strani Leoss (»Kaj je črtna koda«, [Leoss], 10. september 2010, 6. odstavek) menijo, da črtna koda omogoča učinkovitejše delo, ker: odpravlja človeške napake; omogoča hitrejši in natančnejši zajem podatkov: z embalaţ, etiket, ID kartic (registracija delovnega časa, kontrola dostopa), tudi v paketni distribuciji, v administraciji, za vodenje evidenc (v skladišču, inventure OS...), pri ambulantni prodaji - na terenu ipd. Črtna koda je čitljiva ali bolje rečeno njen zajem je mogoč s čitalniki črtne kode (ročni, fiksni), ki imajo program in so povezani z računalnikom oziroma informacijskim sistemom. Lahko pa so ti čitalniki samostojne naprave (ročni terminali in ročni računalniki), ki imajo vgrajen pomnilnik in program, ki jim omogoča delovanje. Pogosto so brezţično povezani z operacijskim sistemom in operirajo s t. i.»real time«podatki. Uporaba takšnih ročnih računalnikov omogoča hitro in dosledno izvajanje inventur v skladišču, inventur osnovnih sredstev, nadzora proizvodnje, sistema sledenja ipd.»celoten proces delovanja črtne kode se začne z oznako zaradi laţje identifikacije. Označevanje omogočajo profesionalni tiskalniki črtnih kod, ki pa so predhodno oblikovane s posebnimi programi za oblikovanje in tiskanje. Ko so izdelki, osnovna Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 28

36 sredstva, paketi, dokumenti ipd. označeni in pride zahteva po lociranju le-teh, se lotimo identifikacije tako, da z ročnimi terminali in računalniki odčitamo črtno kodo iskanega blaga. Ker je bila blagu ob prevzetju (v skladišče) dodeljena črtna koda in se je lokacija slednje vnesla v informacijski sistem, nas program v primeru odčitanja napačne črtne kode na to opozori. Za vse faze dela, ki smo jih navedli v prejšnjem odstavku, je omogočeno odčitavanje kod tudi z uporabo navadnih čitalnikov (»scanner«), ki imajo vgrajen samo program za dešifriranje črtne kode. Ta program ugotovi tip črtne kode, nato pa pretvori podatke v njej iz strojno berljive oblike v takšno, ki je berljiva tudi za človeka (v niz številk in črk). Takšne čitalnike se priključi na osebni računalnik ali na terminal računalnika zaporedno s tipkovnico, tako da programi v računalniku ne prepoznajo razlike med ročno vnesenimi podatki in tistimi, ki so prišli skozi čitalnik. V primeru preveč poškodovane ali kakorkoli predrugačene črtne kode (npr. zlepljena skupaj napačno nanesena) je ne uspe dešifrirati noben čitalnik, pa naj gre še za tako izpopolnjene modele, ki imajo namesto laserskega čitalnika vgrajeno kamero. V tem primeru se preko tipkovnice ročno vnese zakodiran niz znakov (izpisan je nad ali pod črtno kodo)«(»kaj je črtna koda«, [Leoss], 26. avgust 2010, 26. odstavek). Najpogosteje se črtna koda uporablja za zapis enotne številke artikla na embalaţi artikla v maloprodaji, se pa veliko uporablja tudi na drugih področjih. Najpogostejša uporaba črtnih kod je pri: označevanju blaga (vhodnih surovin in materialov, polizdelkov, končnih izdelkov, palet in drugih logističnih enot...); inventurah (v skladišču osnovnih sredstev, v trgovini, mobilnem skladišču); skladiščnem poslovanju; mobilni prodaji oziroma prodaji na terenu, ki ji rečemo tudi ambulantna prodaja; zagotavljanju sledljivosti v preskrbovalni verigi (SCM); spremljanju proizvodnje; izdaji blaga v trgovinah; označevanju laboratorijskih vzorcev; označevanju oskrbovancev v bolnišnicah in domovih za ostarele; Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 29

37 izdaji in prevzemu knjiţničnega gradiva; evidenci prisotnosti (na parkiriščih, na delovnem mestu, dogodkih in konferencah, na delovnem nalogu),. S črtno kodo doseţemo točen in avtomatski zajem podatkov. Je osnova za sledljivost, izsledljivost ter za elektronsko izmenjavo podatkov. Prednosti uporabe črtne kode pri zajemu in označevanju podatkov: z odčitavanjem črtne kode in samodejnim prenosom podatkov v bazo se izognemo zamudnemu ročnemu vnašanju podatkov, s tem pa tudi preprečujemo človeške napake; z uporabo črtne kode se določeni postopki avtomatizirajo; z odčitki črtne kode na zalogah blaga poenostavljamo kontrolo blaga v prihodu oziroma stanje zalog; z uporabo črtne kode pri odpremah blaga in prenosom odčitanih podatkov v bazo se zagotavlja pravilnost in poenostavitev odprem po navodilih stranke; v namenski programski opremi lahko na podlagi odčitkov črtne kode in pozicij sledimo določenemu blagu. Črtna koda in standardi»standard črtne kode nam razloţi vsebino črtne kode. Standarda ne smemo enačiti s samim tipom črtne kode, saj se tip črtne kode nanaša na njene tehnične značilnosti. Pogosto je tip črtne kode poimenovan enako kot standard. Različni tipi lahko uporabljajo iste tipe črtnih kod, zato je ločevanje standardov oziroma poznavanje tipov v različnih standardih zelo pomembno. Danes je na svetu v uporabi nekaj deset standardov, ki so pogosto vezani na specifično dejavnost. Najpogosteje uporabljena standarda sta UPC in EAN standard«(vovčak 2010, str. 3). Slika 10: Črtna koda Vir:»Črtna koda«[moj evro.si], b. d. Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 30

38 2 OBSTOJEČE STANJE V podjetju Tajfun Planina, d. o. o., se srečujejo z različnimi procesi skladiščenja. Najpomembnejši del skladiščnega procesa je skladišče rezervnih delov in skladišče polizdelkov. Skladiščna sluţba je v tesni povezavi s prodajno sluţbo in proizvodnjo. Naloge proizvodnje so zagotoviti optimalen pretok surovin, materialov, polizdelkov, izdelkov in storitev skozi celoten proizvodni proces od vhodnega skladišča, direktnih dobaviteljev, proizvodnih kapacitet, medskladišč do distribucijskega skladišča. Naloga nabavne sluţbe je oskrba podjetja z blagom in storitvami, ki so potrebne za proizvodnjo oziroma izvajanje storitev. Nabavna sluţba v podjetju Tajfun Planina, d. o. o., zajema naloge, kot so: ugotavljanje in opredeljevanje nabavnih potreb; naročanje pri dobavitelju; transport; kontrola kakovosti pri dobavitelju oziroma v lastnem podjetju; skladiščenje blaga v vhodnem skladišču. Nabavna sluţba tesno sodeluje s prodajno sluţbo in proizvodnjo. Poznati mora nabavni trg na vseh ravneh, saj je potrebno odločati kaj in kje nabavljati, kako uskladiti vse logistične aktivnosti in katere izdelke ali polizdelke proizvajati doma in kaj kupovati na trgu (outsourcing). Med pomembne aktivnosti spada politika naročanja in zagotavljanje kakovosti vhodnih materialov in storitev. Politika naročanja zajema odločitve glede skladiščenja, Just-in-time dobav, zalog ipd. Kakovost vhodnih materialov in storitev pa se zagotavlja z ustreznim managementom kakovosti, ki vsebuje ustrezne kontrole in druge postopke, ki so predvsem preventivne narave. Proizvodna sluţba v podjetju Tajfun Planina, d. o. o., zajema naloge, kot so: načrtovanje in upravljanje proizvodnje, razporeditve strojev in opreme ter izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti; skladiščno logistiko znotraj podjetja; Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 31

39 notranji in zunanji transport; skladiščno logistiko znotraj podjetja; skladiščenje končnih proizvodov v centralno skladišče oziroma direktna dobava dobavitelju; komisioniranje. Strateške naloge so pomembne ţe pri določitvi lokacije proizvodnje, izboru opreme in pri njeni razmestitvi, lokaciji skladišč, izboru prometnih sredstev ipd. Sodelujejo predvsem z načrtovanjem proizvodnje in reagirajo na spremembe, ki jih narekuje proizvodnja in tudi zahteve trga. Pomembni elementi proizvodnje so pretočni časi in logistični stroški ter reševanje konfliktov med različnimi zahtevami, npr. med velikoserijskimi zahtevami, ki ustrezajo proizvodnji, in maloserijskimi, ki ustrezajo prodaji. Skladiščna sluţba v podjetju Tajfun Planina, d. o. o., zajema naloge, kot so: načrtovanje in upravljanje z zalogami; skladiščenje zalog; komisioniranje; odprema pošiljk oziroma blaga; skladiščenje v skladu z navodili; uskladiščenje; sledljivost zalog; pravilna premostitev časa (med nabavo in porabo materiala); pregled in identifikacija blaga; sortiranje blaga. Sama proizvodnja v podjetju Tajfun Planina se deli na več sklopov. V proizvodnji je zaposlenih pribliţno 85 ljudi. Vsi zaposleni opravljajo določene naloge oziroma imajo svojo funkcijo in s tem tudi velik pomen na proizvodnjo. Vsak zaposlen je specializiran za izdelavo pribliţno tri do štirih delov vitla. Vsak delavec dopolnjuje vitel, ki potuje po tekočem traku, do končnega izdelka. Na dan proizvedejo pribliţno vitlov, včasih tudi do 30, odvisno je od njihovega tipa in sezone. Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 32

40 Dobavitelji Dobavitelji so razna podjetja, ki dostavljajo material za izdelavo delov ter drug drobni material. Nabavna sluţba naroči pri dobaviteljih določen material, ki ga dostavijo v centralno skladišče. V skladišču se material skladišči, dokler ne pride do povpraševanja v proizvodnji oziroma v kaki drugi sluţbi. Če določenega materiala ni na zalogi, nabavna sluţba poskrbi, da se material naroči pri dobaviteljih. Preteţno so dobavitelji iz Italije, Nemčije in Slovenije. Kupci Kupci so različne pravne in fizične osebe iz različnih drţav in celo različnih kontinentov. Uporaba črtne kode v podjetju Pred dvema letoma so se začele s strani zaposlenih pojavljati prve pobude glede uporabe črtne kode na proizvodih v podjetju. Začetna vprašanja in pobude so kasneje prešla v zahteve, zato se je podjetje odločilo, da se bo pobudi prilagodilo in uvedlo označevanje svojih proizvodov s črtno kodo. Zahteve zaposlenih so bile posledica modernizacije poslovanja njihovih strank in njihov prehod na organizacijo skladišč in logističnih funkcij s pomočjo črtne kode. Vodstvo podjetja je imelo več moţnosti za način uvedbe črtne kode: dopolnitev obstoječih rešitev v podjetju; razvoj nove rešitve z lastnimi sredstvi in s pomočjo informacijskih orodij; nakup in uvedba programske rešitve; zunanje izvajanje. Analiza moţnosti je pokazala, da ima vsaka od alternativ svoje prednosti in slabosti ter da zahtevajo različno višino finančnih sredstev. V zadnjem času je prisoten predvsem močan trend prepuščanja izvajanja dejavnosti zunanjim izvajalcem. Zunanje izvajanje dejavnosti pa prinaša nekaj prednosti, še bolj pa so poudarjene slabosti, in sicer: moţnost razkritja poslovnih skrivnosti konkurenci; premalo nadzora nad zunanjim izvajalcem; slabo sodelovanjem med izvajalcem in naročnikom; Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 33

41 spremembe v samem podjetju, na katere se zunanje podjetje ni sposobno odzvati. Vodstvo podjetja se je odločilo, da bo projekt izvedlo v lastni realizaciji in z lastno dopolnitvijo obstoječega informacijskega sistema podjetja. Končna odločitev je bila posledica dejstev, in sicer: zaostrena finančna situacija v podjetju in omejena finančna sredstva; razvitost obstoječega informacijskega sistema; zaupanje v sposobnost lastnih kadrov. Vodstvo podjetja je tako nadgradilo informacijski sistem z informacijskim programom SAP. Kupili so tiskalnike črtnih kod, dlančnike, nalepke itd. Potrebno je bilo tudi usposabljanje zaposlenih. Črtne kode danes lepijo oziroma uporabljajo na kovinskih zabojih, regalih in končnih izdelkih. 2.1 Posnetek stanja V podjetju Tajfun Planina, d. o. o., se ukvarjajo s proizvodnjo vitlov in cepilnih strojev. Proizvedene stroje prodajajo kot končne izdelke, hkrati pa kupcem nudijo tudi rezervne dele. Skoraj vsi zaključni proizvodi so izdelani po naročilih kupcev, nekaj proizvodov pa prodajo v svoji lastni trgovini v podjetju. Kljub temu da se ukvarjajo s prodajo, je glavni poudarek še vedno na proizvodnji končnih proizvodov po naročilu. Podjetje sodeluje s pribliţno 20 večjimi rednimi kupci, ima pa tudi manjše kupce, ki naročajo različne proizvode, polizdelke ter tudi rezervne dele. Podjetje kupcem nudi katalog gotovih proizvodov, v katerem je predstavljen podrobni opis proizvoda z vsemi pripadajočimi deli. Katalog nudi tudi tovarniško številko in tip proizvoda, kataloško številko in naziv rezervnega dela, preveden pa je tudi v različne jezike. Kupci naročijo ţelene proizvode, rezervne dele ali polizdelke s pomočjo kataloga, preko spletne strani pa lahko pošljejo povpraševanje po izdelku. Komercialist poskrbi za ponudbo in jo pošlje po elektronski pošti, nakar se lahko kupec odloči za naročilo. Če se kupec odloči za naročilo proizvoda, dobi tudi katalog delov proizvoda. Spodnja slika prikazuje katalog posameznih delov proizvoda, na kateri so šifre posameznega dela. S pomočjo spodnjega kataloga kupci podajo naročilo ter tako laţje najdejo ţeleni del. Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 34

42 Slika 11: Katalog posameznih delov proizvoda Vir: Ţibret, osebna komunikacija, 15. december 2010 Ko kupec oziroma stranka pošlje povpraševanje po proizvodu oziroma posameznem delu ali polizdelku vitla, ga sprejme komercialist. Če se stranka oziroma kupec na podlagi ponudbe, ki jo sestavi komercialist, odloči za nakup proizvoda oziroma posameznega dela ali polizdelka, se napiše pogodba in komercialist odpre šifro projekta. V njem je naročilo kupca, iz katerega je razvidna vsebina. Navedeni so artikli in pripadajoči delovni nalogi ter količina. Koordinator preveri roke za izdelavo, vnese datume planiranja v informacijski sistem SAP. Informacijski sistem SAP avtomatsko pošlje poročilo o artiklih, ki jih je potrebno naročiti, v nabavno sluţbo. Le-ta s pomočjo informacijskega sistema SAP preveri zalogo. Podjetju informacijski sistem SAP omogoča tudi varnostne zaloge, tako imajo na zalogi vedno 10 gotovih proizvodov, pa tudi nekaj polizdelkov in rezervnih delov, ki se skladiščijo v skladišču. Za en proizvod je potrebno veliko načrtov, saj imajo za vsak kos, ki ga izdelajo, svoj načrt ter skico, ki jo je potrebno natisniti. Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 35

43 Slika 12: Skica posameznega dela Vir: Ţibret, osebna komunikacija, 15. december 2010 Nabavna sluţba na podlagi planov nabave odpre naročilo. V primeru, da je ţeleni gotovi proizvod na zalogi, nabavna sluţba odda naročilo logistu, ki odpremi gotovi proizvod in izda izdajnico. Odpremna pošiljka se začasno skladišči v prostoru za odpremo blaga. Logist poskrbi tudi za transport naročenega gotovega proizvoda do kupca. Če kupec naroči polizdelek ali rezervni del, logist preda naročilnico skladiščniku, da pripravi pošiljko in izda izdajnico. Pripravljeno pošiljko odpelje v prostor za odpremo, nato logist poskrbi za transport. Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 36

44 Slika 13: Primer naročilnice - izpis Vir: Ţibret, osebna komunikacija, 15. december 2010 Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 37

45 V primeru, da ţelenega gotovega proizvoda ni na zalogi, nabavna sluţba izda delovni nalog. Slika 14: Delovni nalog Vir: Ţibret, osebna komunikacija, 15. december 2010 Nabavna sluţba na podlagi delovnega naloga, glede na potrebo oziroma povpraševanje, naroči material za končni proizvod. Večino delov za gotove proizvode v proizvodnji proizvedejo sami, nekaj delov in materiala (npr. ţelezo) pa naroči nabavna sluţba pri dobaviteljih. V proizvodnji se na podlagi delovnih nalogov pripravi plan dela, in sicer se pripravi za teden dni naprej, včasih tudi za 14 dni. Ko je gotovi proizvod končan, logist odpremi gotovi proizvod in izda izdajnico. Pripravljeno pošiljko odpelje v prostor za odpremo, nato poskrbi tudi za transport. Podjetje za transport po Sloveniji in tudi delno po tujini uporablja svoja lastna prevozna sredstva. Za transport v oddaljene drţave uporablja svoje lastne kontejnerje, ki jih s pomočjo svojega lastnega prevoza pripeljejo do ladje ali vlaka za nadaljnji transport Proces skladiščenja v podjetju V podjetju Tajfun Planina, d. o. o., imajo lokacijsko ločeno proizvodnjo in skladišče. Proizvodnja se nahaja v dveh nadstropjih podjetja, medtem ko je za glavno skladišče namenjen samo en prostor. V nadaljevanju bomo posebej opisali potek dela v proizvodnji ter tudi v skladišču. Potek dela v proizvodnji Najširše področje proizvodnje je materialna proizvodnja in delovni procesi. Rezultat teh procesov so proizvodi različnih lastnosti, oblik,..., za katere pa je značilno, da so materialni proizvodi. Osnovna karakteristika delovnih procesov v materialni proizvodnji Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 38

46 je torej spreminjanje oblik ali vsebine materiala. Ta vstopi v proces kot surovina, se v njem preoblikuje in iz procesa izstopa kot končni proizvod. Najpomembnejši tok v teh procesih je materialni tok. V proizvodnji izdelujejo dele, ki jih nameščajo na končne proizvode, polizdelke in rezervne dele. Sestavljena je iz več sklopov, le-ti pa se med seboj dopolnjujejo, in sicer vse do proizvodnje končnega izdelka. Za vsak sklop v proizvodnji je zadolţen delavec, ki izdeluje določene dele ter jih nato namesti na proizvod. Ko je proizvod končan, se skladišči v skladišču gotovih proizvodov v proizvodnji. Končni proizvod logist označuje s črtno kodo. V podjetju Tajfun Planina, d. o. o., ţe dve leti uporabljajo črtne kode, in sicer jih uporabljajo predvsem za označevanje zabojev, regalov V proizvodnji podjetja imajo skupni računalnik in tiskalnik, ki je namenjen tiskanju črtnih kod. Vodja proizvodnje na podlagi delovnih nalogov določi tedenski plan dela. Za vsak del, polizdelek, rezervni del ali gotovi proizvod, ki ga morajo izdelati izdajo delovni nalog. Na podlagi delovnega naloga se klasificira del, bodisi rezervni del ali polizdelek. Zaradi uporabe informacijskega sistema SAP je nekaj izdelkov vedno na zalogi (varnostna zaloga). Proizvodni delavci izdelujejo posamezne dele, ki jih nameščajo na stroje. Vsak dan izdelujejo količino delov glede na določen normativ. Vsak delavec je specializiran za svoj sklop, v katerem izdeluje pribliţno tri do štiri dele. V proizvodnji se uporablja poseben tekoči trak, tako da proizvod potuje po tekočem traku od sklopa do sklopa. Delavec svoje proizvedene dele skladišči v vmesnih skladiščih proizvodnje oziroma v priročnih zabojih. Vsakemu delu je namenjen posamezen zaboj, tako je v enem sklopu pribliţno šest zabojev. Zaboji so označeni s črtnimi kodami, in sicer zaradi sledljivosti le-teh. Vsak delavec ima štiri zaboje, ki so namenjeni proizvodnji, in sicer vsak proizveden del spada v določen zaboj. Poleg teh zabojev pa ima delavec tudi dva zaboja, ki sta namenjena skladišču za polizdelke in rezervne dele. Ko proizvod oziroma izdelek (npr. vitel) po tekočem traku prispe do delavca, ta namesti manjkajoč del in proizvod gre naprej po tekočem traku do naslednjega delavca, ki namesti svoj proizveden del. Izdelek potuje po tekočem traku tako dolgo, dokler niso vsi deli nameščeni. Delavec mora prioritetno proizvesti del za proizvod, da ga čim prej namesti na proizvod, ki se nahaja na tekočem traku. Šele nato proizvaja dele oziroma polizdelke, ki so namenjeni skladiščenju. Deli, ki so namenjeni za skladišče, logist odnese v Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 39

47 skladišče. V skladišču skladiščnik zalogo delov vnese v informacijski sistem SAP in jih ustrezno skladišči. Ker je za nemoten potek dela v proizvodnji potreben logist, bomo na kratko opisali logistove naloge: skrbi za premik materiala, delov, polizdelkov in rezervnih delov med proizvodnjo in skladišči; skrbi za odpremo pošiljk (blaga); skrbi za načrtovanje transporta do kupca; skrbi za potrebno dokumentacijo pri odpremi pošiljke; skrbi za brezhiben končni proizvod, ki je namenjen kupcu. Potek dela v skladišču Skladišče je pomembno področje poslovanja podjetja. Kot nekakšen»amortizer«materialnih tokov zagotavlja pogoje za njihov normalni potek. S tem omogoča delovanje številnih drugih funkcij, predvsem nabave in prodaje, saj zagotavlja nemoteno in pravočasno oskrbovanje. Osnovni tok materiala teče od dobaviteljev preko nabave in prodaje do kupcev. V podjetju so skladišča namenjena shranjevanju različnih vrst materiala, torej so zagotovljeni prostori, ki omogočajo sprejemanje, hranjenje in izdajanje blaga. Skladiščno poslovanje podjetja obsega vse dejavnosti, ki se nanašajo na prevzem, skladiščenje in izdajo materiala. Temeljna naloga skladiščenja v podjetju je ohranitev vrednosti materiala pri minimalnih celotnih stroških skladiščenja, ki obsegajo stroške organizacije ter stroške izvajanja skladiščnih funkcij. Potreba po skladiščenju materiala v podjetju nastaja predvsem zaradi štirih razlogov: neskladnosti med časom nabave in časom porabe; oddaljenosti med krajem proizvodnje in krajem porabe; različnih komercialnih in finančnih pogojev poslovanja; varnosti oskrbe. Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 40

48 V podjetju nimajo centralnega skladišča, ampak imajo: vmesna skladišča v proizvodnji; skladišče gotovih proizvodov; skladišče rezervnih delov, delov za vzdrţevanje ter delov starih več kot 3 leta (del A); skladišče polizdelkov (del B). Vrste skladišč, ki jih uporabljajo v podjetju: regalno polično skladišče; regalno paletno skladišče; talna pokrita odlagalna mesta; talna zunanja odlagalna mesta. V skladišču se skladiščijo polizdelki in rezervni deli skupaj z deli za vzdrţevanje. Polizdelki so sestavljeni iz dveh ali več delov, medtem ko so rezervni deli posamezni deli. Skladiščni prostor je razdeljen na dva dela, in sicer na del A in del B. Del A je namenjen skladiščenju rezervnih delov in delov za vzdrţevanje ter rezervnih delov, ki so stari več kot tri leta. Del B je namenjen skladiščenju polizdelkov. Polizdelki, ki so stari več kot tri leta, se razstavijo in se prestavijo iz dela B v del skladišča A, kjer se skladiščijo rezervni deli. V skladišču imajo tudi prostor za odpremo delov, ki jih izdajajo iz skladišča. Podjetje zagotavlja rezervne dele za proizvedene proizvode vsaj 10 let. Po preteku časa te dele odpišejo in odstranijo iz skladišča. Na vsake tri leta se modeli vitlov menjajo oziroma izboljšajo. Vsi deli, ki ostanejo nespremenjeni, se skladiščijo v skladišču rezervnih delov. Logist načrtuje premeščanje rezervnih delov in polizdelkov iz proizvodnje v skladišče in nazaj. V skladišču sta zaposlena dva skladiščnika. Med seboj sta povezana, vendar pa vsak izmed njiju opravlja specifično delo. En skrbi za naročilnice, ki jih dobi od logista. Na podlagi le-teh pripravlja dele za kupce in skrbi za odpremo pošiljk do logista. Pakete, v katerih so ţeleni deli za kupce, skladiščnik pripravi v prostoru za odpremo pošiljke, za celotno odpošiljanje oziroma transport pa poskrbi logist. Naloga drugega skladiščnika Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 41

49 pa je skrb za zalogo v skladišču, različne dele sortira po policah, skrbi, da so pravi deli na pravih policah, vnaša podatke v informacijski sistem SAP,... Skladiščnik poskrbi, da ima vsak del svojo polico, ki je označena s črtno kodo zaradi hitrejšega iskanja in večjega pregleda nad deli. V skladišču imajo tiskalnik črtnih kod, s katerim tiskajo etikete. Skladiščnik za odčitavanje črtne kode uporablja dlančnik, v katerem je celotna zaloga delov, ki je sinhronizirana z zalogo v informacijskem sistemu SAP. Slika 15: Dlančnik s čitalcem črtne kode Ker je za nemoten potek dela potreben skladiščnik v skladišču, smo na kratko opisali njegove naloge. Skladiščnik sprejema, shranjuje in izdaja izdelke iz skladišča. Vse izdelke, ki prispejo v skladišče ali pa jih je potrebno odpraviti, natančno pregleda in se prepriča, da so vsi izdelki nepoškodovani in popolni, šele nato podpiše dobavnico. Ročno ali s pomočjo viličarja pomaga tudi pri razkladanju in nakladanju izdelkov na transportna vozila. Skladiščnik določa tudi prostor izdelkov v skladišču. O vseh izdelkih vodi natančno evidenco in redno preverja stanje zalog, po potrebi pa tudi naroča nove. Ko prejme naročilo, skladiščnik izbere naročene izdelke. Za dostavo blaga potrebuje naročilnico, kjer je določena količina izdelkov, ki jih primerno opremi za prevoz. Skladiščnik pomaga ugotavljati upravičenost reklamacij in zahtevkov zaradi poškodovanega blaga in podpisuje listine oziroma dokumente za ureditev reklamacij in zahtevkov. Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 42

50 Slika 16: Izdajnica materiala iz skladišča Vir: Ţibret, osebna komunikacija, 15. december 2010 Dobavitelj ali prevoznik pripelje material do skladišča; če so artikli večji, jih odloţi na zadnjo stran skladišča, da jih skladiščnik pelje v skladišče z viličarjem. Če gre za manjše dele, jih pripelje do glavnih vrat skladišča. Poleg materiala sta obvezna tudi dobavnica in račun ter ostala dokumentacija, zahtevana v naročilu. Skladiščnik opravi prevzem materiala in dokumentov, opravi pa tudi količinski prevzem in preveri kakovost prevzetega materiala. Prevzem in izdaja materiala za skladiščenje v podjetju Skladiščnik ima ob prevzemu materiala neposreden stik z dobavljenim materialom, ki ga prevzame ob različnih prilikah in od različnih dobaviteljev, zato prihaja do različnega poslovanja pri prevzemu. Skladiščnik lahko prevzame material: pri dobavi materiala od zunanjih dobaviteljev; od lastne proizvodnje (polizdelek, rezervni del, gotovi proizvod); pri vračanju materiala iz predelave in dodelave; pri medskladiščnem poslovanju; pri ugotavljanju preseţkov v skladišču. Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 43

51 Skladiščnik pred prevzemom materiala ugotovi identiteto materiala, njegovo količino in uporabnost oziroma kakovost. Z materialom običajno prispe dobavnica dobavitelja, zato mora skladiščnik ugotoviti skladnost podatkov, preveriti naročilo in ugotoviti ustreznost pošiljke glede naročila. Najprej mora ugotoviti identiteto blaga ter preveriti, če je dobavljeno blago tisto, ki je označeno na dokumentaciji. Skladiščnik največkrat sam prevzema material tako količinsko kot tudi kakovostno, in sicer mora pri prevzemu preveriti količino blaga s štetjem, merjenjem ali tehtanjem ter pri kakovostnem prevzemu blaga mora temeljito pregledati material. Prevzem potrdi z izdajo prevzemnih dokumentov, s tem pa prevzame vso odgovornost za pravilnost dobave in prevzema. Če ugotovi pomanjkljivosti, lahko odkloni material, zahteva komisijski prevzem, s tem pa se začne reklamacijski postopek. Reklamacijski postopek Kadar skladiščnik zazna pomanjkljivost pri dostavi dobaviteljevega blaga, opozori dobavitelja. Če skladiščnik prepozna, da se pomanjkljivost lahko odpravi na licu mesta, dobavitelju naroči naj odpravi pomanjkljivost, šele nato prevzame blago. V primeru, da gre za večjo pomanjkljivost, skladiščnik ter dobavitelj napišeta reklamacijski zapisnik, kjer med drugim navedeta tudi vzroke pomanjkljivosti. V primeru večje pomanjkljivosti lahko podjetje prekine naročilo in blago naroči pri drugem dobavitelju. Izdajanje materiala iz skladišča je zelo podobno prevzemu materiala v skladišču. Skladiščnik izdaja material: za potrebe proizvodnje; pri prodaji rezervnih delov, polizdelkov in gotovih proizvodov; pri pošiljanju materiala na predelavo ali dodelavo; samo knjiţno pri ugotavljanju razlik zaradi izgub (kvarjenje) ali primanjkljajev pri popisu. Ko skladiščnik prejme ustrezen dokument, mora najprej ugotoviti, če je zahtevan material v določeni količini uskladiščen. Sama izdaja zahteva izvedbo enakih kontrolnih postopkov kot pri prevzemu. Identiteto, količino in kakovost ugotavlja skladiščnik na enak način kot pri prevzemu. Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 44

52 Za brezhibno delo skladiščnika, si le-ta pomaga z naslednjimi delovnimi sredstvi, ki jih ima na razpolago v skladišču: ročni voziček; dviţni voziček; viličar. Inventura skladišča Inventura v podjetju se izvaja vedno konec leta oziroma v mesecu decembru. Popis obsega: popis gotovih izdelkov, popis polizdelkov, popis drobnega materiala v uporabi in na zalogi, popis reprodukcijskega materiala, popis osnovnih sredstev, popis obveznosti do dobaviteljev, popis embalaţe, popis goriva in maziva za viličarje. Pri popisovanju se zaprejo prostori, v katerih poteka popis blaga, ter prekinejo redno poslovanje. Delavci v delovni enoti uredijo material po skupinah, ga preštejejo in pri vsaki skupini pustijo listek z dejansko količino blaga. Ko je delo končano, drugi delavec ponovno prešteje in pregleda, šele nato popisovalec vnese v popisno listo naziv materiala in ugotovljeno količino. Ko je tako popisano vso blago, izračunajo skupno vrednost popisanega blaga, listino podpišejo vsi člani komisije in jo oddajo centralni popisni komisiji Hodogram poteka dela S pomočjo diagrama poteka smo poskušali prikazati potek dela v podjetju. Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 45

53 Slika 17: Diagram poteka dela 2.2 Kritična analiza V kritični analizi stanja bomo izpostavili problem, ki se pojavlja pri neoznačevanju vseh polizdelkov in delov s črtno kodo. Proizvodnja in skladišče se med seboj dopolnjujeta. V proizvodnji vsak delavec uporablja šest zabojev za shranjevenje in odlaganje proizvedenih delov, ki so označeni s črtnimi kodami. V proizvodnji se uporabljajo tako imenovana vmesna skladišča, kasneje pa se deli iz vmesnih skladišč v proizvodnji skladiščijo v skladišču. Za premik delov iz proizvodnje v skladišče in nazaj skrbi logist. Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 46

54 Teţave v procesu proizvodnje in skladišča predstavlja neoznačevanje vseh polizdelkov in delov s črtnimi kodami. V podjetju uporabljajo katalog gotovih proizvodov, ki nudi številko določenega izdelka, zato zaposleni ne označujejo polizdelkov in delov. Kupec lahko ţelen del naroči s pomočjo kataloga, vendar pa le-ta dostikrat napačno naroči zaradi podobnosti nekaterih delov med seboj. Če bi bili deli označeni s črtnimi kodami, do te teţave ne bi prihajalo. Tako bi kupec na podlagi označenega dela s črtno kodo pravilno naročil ţeleni del. Zaradi omenjenih nepravilnosti velikokrat prihaja do reklamacij s strani kupcev, kupci pa so zaradi tega dostikrat nezadovoljni. Da bi ugotovljeni problem odpravili, se predlaga označevanje vseh izdelanih delov in polizdelkov s črtnimi kodami. Vsekakor bo predhodno potrebno urediti skladišče, na regale bo potrebno postaviti prave dele, rezervne dele, polizdelke in potrebna bo podrobna inventura. Potrebno je poudariti, da bo delo potekalo postopoma, hkrati pa ga bo potrebno prilagajati z informacijskim sistemom in obratno. S tem bi podjetje veliko pridobilo, kot je npr. hitrejša odprema pošiljke. Zaradi neoznačevanja vseh delov in polizdelkov prihaja do nepotrebnega preverjanja delov v informacijskem sistemu SAP, ki skladiščniku omogoča predogled posameznega dela s pomočjo slike. Tako skladiščnik na podlagi slike ugotovlja, za kateri del gre, za kar potrebuje precej časa. Pri ugotavljanju različnih delov se je dogajalo, da je skladiščnik napačno identificiral del, zato je prihajalo do motenj pri pravočasni odpremi pošiljk. Omenjena tehnologija pa predstavlja dodaten finančni strošek, saj bi bilo potrebno posodobiti oziroma nadgraditi informacijski sistem, izobraziti kader, ki bi uporabljal omenjeno tehnologijo, poskrbeti bi morali za nakup opreme, izvedbo,. Ishikawa diagram (Diagram ribja kost) Z uporabo ishikawa diagrama bomo naredili analizo obstoječega stanja neoznačevanja delov in polizdelkov ter skušali razrešiti problem. Zaradi teţav z neoznačevanjem delov in polizdelkov smo si pri iskanju in opredelitvi rešitev pomagali z različnimi diagrami, orodji Na podlagi spodnjega diagrama bomo lahko razločneje prikazali vse teţave, s katerimi se srečujejo zaposleni v procesu skladiščenja. Poleg problema neoznačevanja delov in polizdelkov smo iskali še druge, ki kakorkoli vplivajo na proces delovanja. Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 47

55 Slika 18: Ishikawa diagram (Diagram ribja kost) Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 48

56 3 PREDLOG REŠITVE PROBLEMA Podjetje Tajfun Planina se srečuje z različnimi procesi skladiščenja, med katerimi je najpomembnejši del skladiščnega procesa skladišče rezervnih delov in skladišče polizdelkov, zato predlagamo posodobitev procesa skladiščenja z uvedbo črtne kode. Čeprav se je v podjetju uvedba črtne kode začela ţe pred leti, se je uveljavila samo na končnih proizvodih. Ob ustanovitvi podjetja je podjetje poslovalo papirno. To pomeni, da so evidenco vodili papirno oziroma da so spremembe zapisovali na papir. Čez leta je podjetje prešlo na računalniško evidenco oziroma so spremembe začeli zapisovati v informacijski sistem. Čez čas se je vodstvo podjetja odločilo za označevanje proizvodov s črtno kodo, vendar pa so uvedli črtne kode samo na končne proizvode. Označevanje rezervnih delov in polizdelkov pa so imeli v planu, vendar ga do sedaj še niso realizirali. Ker je prihajalo do teţav oziroma problemov, kot so napake pri poslovanju ter daljši čas odpreme pošiljk in materiala, predlagamo čimprejšnjo uvedbo označevanja črtne kode na rezervne dele in polizdelke. Odprava napak pri poslovanju Z uvedbo črtne kode bi se bistveno zmanjšale napake pri poslovanju in pri vnosu v informacijski sistem. Skladiščnik bi proizveden del označil s črtno kodo ter ga vnesel kot zalogo v informacijski sistem. Pri pripravi naročnikovega materiala ne bi prihajalo do napak, saj bi posamezen proizvod vseboval črtno kodo, tako bi ga skladiščnik zlahka identificiral. V preteklosti se je dogajalo, da je bilo zaradi napačne evidence proizvedenih preveč enih in premalo drugih delov. Preden so zaposleni ugotovili napako, je minilo veliko časa. Hitrejša priprava materiala Pri pripravi pošiljke bi skladiščnik časovno bistveno pridobil, saj mu ne bi bilo potrebno ponovno identificirati rezervnega dela oziroma polizdelka, tako bi lahko čas porabil za ostala skladiščna dela. Hitrejša oprema pošiljk Glede na to, da bi se bistveno pospešila priprava pošiljke, bi se posledično pospešila tudi odprema pošiljke. S tem pa bi se še povečalo zadovoljstvo kupcev. Podjetje bi Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 49

57 zaradi hitrejše dobave pošiljke prej dobilo povrnjen denar in bi tako poslovalo še uspešneje. Sama uvedba označevanja s črtnimi kodami na rezervne dele in polizdelke oziroma posodobitev procesa skladiščenja bi podjetju prinesla zniţanje napak pri poslovanju, krajši čas priprave materiala ter hitrejšo odpremo pošiljk. Zato bomo podjetju v nadaljevanju predlagali uvedbo črtnih kod še na teh preostalih proizvodih ter s pomočjo tabele prikazali pridobitve te predlagane rešitve: glej Tabelo Rešitev problema V podjetju se srečujejo s teţavo oziroma problemom daljših priprav in odprem pošiljk ter napak pri poslovanju. Za samo rešitev problema predlagamo označevanje vseh polizdelkov in delov s črtnimi kodami, saj smo ugotovili, da se teţava oziroma problem pojavlja zaradi neoznačevanja delov, ki so proizvedeni v samem podjetju. Vsak delavec v proizvodnji, ki bi izdelal posamezen del, bi ga označil s črtno kodo. Tisti deli (npr. razni rezervni deli), ki pa so namenjeni za rabo v skladišču, odpremo kupcu, bi jih označeval skladiščnik, kljub temu da je za premik delov iz proizvodnje v skladišče zadolţen logist. Tako bi bili s črtnimi kodami označeni kovinski zaboji, posamezne police za določen del in izdelan polizdelek oziroma rezervni del. S tem pa bi se zmanjšala zamuda pri odpremi pošiljk, zniţale bi se napake pri poslovanju ter pospešila bi se priprava materiala za odpremo pošiljke. Za odčitavanje črtnih kod bi se uporabljal dlančnik, ki ga podjetje ţe uporablja za odčitavanje črtnih kod na policah in kovinskih zabojih. Stanje zalog delov pa bi preverili v informacijskem sistemu SAP. Črtne kode bi tiskal tiskalnik etiket, ki bi se nahajal v skladišču in proizvodnji. Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 50

58 Slika 19: Rezervni del in polizdelek opremljen s črtno kodo 3.2 Shema izboljšanega procesa skladiščenja Delo v proizvodnji se ne bi bistveno spremenilo, saj bi delavec opravljal svoje dosedanje delovne dolţnosti. Poleg obstoječega dela pa bi delavec proizvedene dele in polizdelke, ki so določeni za proizvodnjo, na podlagi delovnega naloga, označeval s črtno kodo in jih nato namestil na proizvod (vitel). Črtne kode za posamezne dele in polizdelke bi si delavec tiskal na tiskalniku etiket na skupnem računalniku, ki bi se nahajal v proizvodnji. Tudi v samem skladišču se delo ne bi bistveno spremenilo. Na podlagi delovnega naloga, ki ga prinese logist v proizvodnjo, delavec v proizvodnji proizvede del. Ker so nekateri deli namenjeni za skladišče, mora logist poskrbeti za premik oziroma transport teh delov in polizdelkov iz proizvodnje v skladišče. V skladišču nato skladiščnik prevzame rezervne dele in polizdelke, zraven rezervnih delov oziroma polizdelkov pa dobi tudi delovne naloge. Rezervne dele oziroma polizdelke najprej identificira s pomočjo slike v informacijskem sistemu in s pomočjo delovnega naloga. Po uvedbi črtnih kod bi moral identificirani rezervni del ali polizdelek označiti s črtno kodo in ga ustrezno skladiščiti. Črtne kode bi si sproti natisnil v skladišču oziroma s pomočjo računalnika na tiskalnik etiket. Skladiščnik bi pri tem v informacijski sistem zavedel premik rezervnih delov in polizdelkov iz proizvodnje v skladišče, s tem bi se spremenila šifra lokacije proizvoda. Preden bi uvedli spremembe delovanja proizvodnje in skladišča, bi bil smiseln popis blaga v skladišču ter v proizvodnji. Potrebno bi bilo tudi preveriti, ali so rezervni deli ter Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 51

59 polizdelki pravilno razporejeni in nanje nalepiti črtne kode, zato bi bilo potrebno poskrbeti za nabavo večje količine nalepk. Pred inventuro bi bilo potrebno označiti starejše rezervne dele s črtnimi kodami, s tem bi se namreč izognili poznejšemu nepotrebnemu iskanju, čas samega popisa blaga pa bi se skrajšal. Po vsej verjetnosti si podjetje ne bi moglo privoščiti tako dolgega zastoja oziroma da bi inventura trajala dalj časa. V času inventure podjetje ne more izdajati proizvodov iz skladišča in proizvodnje, zato je hiter popis proizvodov zelo pomemben. S popisom bi se pribliţali realni dejanski zalogi in zalogi v informacijskem sistemu. Pri kasnejših inventurah bi tako imeli na vsakem proizvodu nalepljeno črtno kodo, s tem pa bi bistveno pospešili popis, saj ne bi bilo potrebno ugotavljati vrsto proizvoda, ampak bi proizvod s pomočjo dlančnika samo skenirali. Ob uvedbi rešitve bi bilo potrebno uvesti tehnološki red, in sicer ob obstoječi tehnični opremi. Zgoraj opisano stanje smo zaradi laţje predstave poskušali tudi grafično prikazati. Spodnja slika prikazuje potek od naročila do dostave kupcu. Najprej kupec naroči proizvod oziroma pošlje povpraševanje. Nabavna sluţba na podlagi naročila izda naročilnico, iz katere se kreira delovni nalog. Če je proizvod na zalogi, delovni nalog potuje v skladišče, kjer skladiščnik izda proizvod iz skladišča oziroma ga odpremi v prostoru za odpremo blaga. V nasprotnem primeru delovni nalog potuje v proizvodnjo, kjer izdelajo proizvod. Kadar izdelajo gotovi proizvod, ga skladiščijo v skladišču gotovih proizvodov, nato ga odpremijo v skladišču za odpremo blaga in odpošljejo kupcu. Ko pa gre za rezervni del ali polizdelek, se proizvod skladišči v skladišču rezervnih delov oziroma polizdelkov. Nato naročeni proizvod odpremijo v prostoru za odpremo blaga v skladišču, šele nato ga logist odnese v skladišče za opremo blaga, ki se nahaja v proizvodnji. Logist tudi poskrbi za transport do kupca. V podjetju nimajo glavnega skladišča, ampak imajo štiri manjša skladišča. Skladišče gotovih proizvodov in skladišče za opremo blaga se nahajata v proizvodnji, medtem ko se skladišče rezervnih delov in skladišče polizdelkov nahajata v drugem prostoru, ki je namenjen skladiščenju rezervnih delov, polizdelkov, delov za vzdrţevanje in drugih starih delov: glej Sliko 20. Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 52

60 Slika 20: Posodobitev procesa skladiščenja Tanja Polšak: Posodobitev procesa skladiščenja v podjetju Tajfun Planina, d. o. o. 53

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation LOGISTIKA LOGISTIČNI PODSISTEMI DISTRIBUCIJSKA LOGISTIKA VSEBINA predavanj Definiranje termina logistika, logistična veriga, oskrbovalna veriga Definiranje distribucijske logistike (obseg, vloga in pomen)

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 VSEBINA predavanj Klasifikacija skladišč Tipi distribucijskih centrov Cross-dock distribucijsko skladišče VSEBINA predavanj Klasifikacija skladišč Tipi distribucijskih centrov Cross-dock distribucijsko

Prikaži več

Microsoft Word - nagrajenci Excellent SME 2017_tisk

Microsoft Word - nagrajenci Excellent SME 2017_tisk Podelitev nagrad imetnikom certifikata Excellent SME za leto 2017 19. junij 2018, kongresni center Brdo pri Kranju Predstavljamo družbe in podjetnike, ki so v letu 2017 dosegle najvišjo bonitetno oceno

Prikaži več

Vse na svojem mestu. informacijski sistem za vodenje skladišč

Vse na svojem mestu. informacijski sistem za vodenje skladišč Vse na svojem mestu. informacijski sistem za vodenje skladišč Kaj je AtlasWMS? Izpopolnjen sistem za upravljanje skladišča (WMS) AtlasWMS podpira tako procese avtomatiziranega (blago k človeku) kot ročnega

Prikaži več

2017 Seven CORPORATE_IZVOZNI FOCUS_slo

2017 Seven CORPORATE_IZVOZNI FOCUS_slo Izvozni focus 2017 Seven Refractories je podjetje, ki proizvaja materijale za ognjeodporno keramiko. Ustanovljeno je bilo maja 31.maja 2010. Izgraditev hale in postavitev dveh proizvodnih linij smo zaključili

Prikaži več

Navodilo Struktura cene izdelka Št. dokumenta : Izdaja: 01 Datum spremembe: Stran: 1/5 NAVODILO STRUKTURA CENE IZDELKA 1. POVZETEK

Navodilo Struktura cene izdelka Št. dokumenta : Izdaja: 01 Datum spremembe: Stran: 1/5 NAVODILO STRUKTURA CENE IZDELKA 1. POVZETEK Stran: 1/5 NAVODILO STRUKTURA CENE IZDELKA 1. POVZETEK Splošne informacije Naročnik E-mail Telefonska številka Datum Dobavitelj Dobaviteljeva št. Projekt Referenca Naziv Indeks Verzija Varianta Odgovorna

Prikaži več

Microsoft Word - bohinc

Microsoft Word - bohinc UČINKOVITOST POVEZANOSTI NABAVNE IN LOGISTIČNE FUNKCIJE V TRGOVSKEM PODJETJU Boštjan Bohinc bostjan.bohinc1@gmail.com Povzetek V prispevku želimo analizirati učinkovitost povezanosti nabavne in logistične

Prikaži več

Microsoft Word - Horvat-Urban.doc

Microsoft Word - Horvat-Urban.doc UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PROBLEMATIKA PRODAJE REZERVNIH DELOV ZA GOSPODARSKA VOZILA»MAN«Študent: Urban HORVAT Naslov: Cankarjevo nabrežje 3, Ljubljana Številka

Prikaži več

Pravila za merjenje izdelkov

Pravila za merjenje izdelkov Pravila za merjenje izdelkov Zakaj so pomembna pravila merjenja? Kadar partnerji v poslovnem procesu uporabljajo vsak svoja pravila merjenja, se lahko zgodi, da bodo bistveni podatki o prodajni enoti napačni.

Prikaži več

Pogoji poslovanja Catena.si je spletna trgovina podjetja Catena d.o.o.. Pogoji poslovanja so sestavljeni upoštevajoč vse zakonske obveznosti in mednar

Pogoji poslovanja Catena.si je spletna trgovina podjetja Catena d.o.o.. Pogoji poslovanja so sestavljeni upoštevajoč vse zakonske obveznosti in mednar Pogoji poslovanja Catena.si je spletna trgovina podjetja Catena d.o.o.. Pogoji poslovanja so sestavljeni upoštevajoč vse zakonske obveznosti in mednarodne smernice za e-poslovanje, ki jih zastopa tudi

Prikaži več

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 NAČRTOVANJE SKLADIŠČA Načrtovanje oblike in števila sprejemnih/odpremnih dokov KAJ JE zunanja postavitev objekta? DEFINICIJA Zajema načrtovanje oblike skladišča, načrtovanje dimenzij skladišča, načrtovanje

Prikaži več

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO DIPLOMSKO DELO Barbara Brežnik

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO DIPLOMSKO DELO Barbara Brežnik UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO DIPLOMSKO DELO Barbara Brežnik UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Diplomsko delo visokošolskega strokovnega programa Gospodarska in tehniška logistika

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Poslovanje in organizacija dr. Viktor Vračar 3. predavanje Osnove konkurenčne prednosti Viri (fizični, finančni, človeški in organizacijski (npr. povezave) Sposobnosti (organizacijske, ustvarjalnost in

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko

Prikaži več

Princip oskrbovalnega kroga ALENKA KNEZ Design Manager

Princip oskrbovalnega kroga ALENKA KNEZ Design Manager Princip oskrbovalnega kroga ALENKA KNEZ Design Manager Skupina DS Smith 26,000 zaposlenih v 36 državah OBRATUJEMO PO CELEM SVETU naše divizije EMBALAŽA, ODPADNI PAPIR, PAPIR, PLASTIKA North America Plastic

Prikaži več

PKP projekt SMART WaterNet_Opis

PKP projekt SMART WaterNet_Opis PKP projekt SMART WaterNet Po kreativni poti do znanja (PKP) opis programa Program Po kreativni poti do znanja omogoča povezovanje visokošolskih zavodov s trgom dela in tako daje možnost študentom za pridobitev

Prikaži več

Microsoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc

Microsoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo mesto, april 2008 Ime in priimek študenta ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo

Prikaži več

II-RIS-Primer Seminarske Naloge Redni-LJ

II-RIS-Primer Seminarske Naloge Redni-LJ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Študijski program: Visokošolski strokovni program Uprava Prva stopnja (bolonjski) Način študija: redni ČIŠČENJE VOZIL V AVTOPRALNICI Seminarska naloga Predmet:

Prikaži več

ZAVAROVALNA HIŠA LUIČ D.O.O.

ZAVAROVALNA HIŠA LUIČ D.O.O. POVZETEK POROČILA ZA POSLOVNO LETO 2012 ČRNOMELJ 2012 KAZALO 1. OSEBNA IZKAZNICA ZAVAROVALNE HIŠE LUIČ D.O.O 2. PREDSTAVITEV DRUŽBE 3. ZAVAROVANJA 4. DEJAVNOSTI 5. POROČILO O POSLOVANJU ZA POSLOVNO LETO

Prikaži več

IND/L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 97/2013) Spor

IND/L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 97/2013) Spor IND/L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 97/2013) Sporočanje podatkov je obvezno. Vprašalnik za statistično

Prikaži več

Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD

Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD Uvod Poslovna skupina ALDI SÜD, katere del je (skupina) Hofer, posluje po načelih odgovornega upravljanja podjetja. V tem dokumentu predstavljamo, kaj to pomeni

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev »ŠTUDIJA O IZVEDLJIVOSTI PROJEKTA PRIDELAVE IN PREDELAVE SLADKORNE PESE«Državni svet. 14.11. 2013 Prof. dr. Črtomir Rozman Svetovna proizvodnja sladkorja 123 držav: 80% sladk. Trs, 20 % sladk. Pesa 43

Prikaži več

Macoma katalog copy

Macoma katalog copy POSLOVNE APLIKACIJE PO ŽELJAH NAROČNIKA Poročilni sistem Finance in kontroling Poprodaja Podatkovna skladišča Prodaja Proizvodnja Obstoječi ERP Partnerji Implementacija rešitev prilagojena po željah naročnika

Prikaži več

Microsoft Word - PRzjn-2.doc

Microsoft Word - PRzjn-2.doc Na podlagi 24. člena Zakona o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 128/06) (v nadaljevanju ZJN-2), in 33. člena Statuta Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 99/99, 39/00 36/01 in 77/06) izdajam naslednji P R A V

Prikaži več

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/ z dne 2. junija o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/ Evropskega parlamenta i

DELEGIRANA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2016/ z dne  2.  junija o dopolnitvi  Uredbe  (EU)  št.  600/ Evropskega  parlamenta  i L 313/6 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2021 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi

Prikaži več

IND-L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in št. 9/01) Letni program statističnih raziskovanj za leto 2011 (Uradni list RS, št. 92/1

IND-L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in št. 9/01) Letni program statističnih raziskovanj za leto 2011 (Uradni list RS, št. 92/1 IND-L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in št. 9/0) Letni program statističnih raziskovanj za leto 0 (Uradni list RS, št. 9/) Sporočanje podatkov je obvezno. Vprašalnik za statistično

Prikaži več

Priloga 1: Pravila za oblikovanje in uporabo standardiziranih referenc pri opravljanju plačilnih storitev Stran 4012 / Št. 34 / Uradni lis

Priloga 1: Pravila za oblikovanje in uporabo standardiziranih referenc pri opravljanju plačilnih storitev Stran 4012 / Št. 34 / Uradni lis Priloga 1: Pravila za oblikovanje in uporabo standardiziranih referenc pri opravljanju plačilnih storitev Stran 4012 / Št. 34 / 24. 5. 2019 Uradni list Republike Slovenije PRILOGA 1 PRAVILA ZA OBLIKOVANJE

Prikaži več

UPRAVLJANJE ZALOG BARBARA GRINTAL

UPRAVLJANJE ZALOG BARBARA GRINTAL UPRAVLJANJE ZALOG BARBARA GRINTAL Višješolski strokovni program: Ekonomist Učbenik: Gradivo za 2. letnik Avtorica: Mag. Barbara Grintal, univ. dipl. org. B2, d. o. o. Višja strokovna šola Strokovni recenzent:

Prikaži več

Številka projekta: 19/2011 Spremembe in dopolnitve odloka o PUP za centralna naselja Vrsta mape: stališča do pripomb Stran 1 od PROSTORSKO UREDI

Številka projekta: 19/2011 Spremembe in dopolnitve odloka o PUP za centralna naselja Vrsta mape: stališča do pripomb Stran 1 od PROSTORSKO UREDI Stran 1 od 10 1. PROSTORSKO UREDITVENI POGOJI - naslovna stran IBIS, d.o.o. Slovenska Bistrica inženiring biro, investicijsko svetovanje Trg Alfonza Šarha 1, Slov. Bistrica Št. projekta: 19/2011 Datum:

Prikaži več

Microsoft Word - P-2_prijava

Microsoft Word - P-2_prijava PRIJAVA Naročnik Oznaka Ime posla NIJZ Trubarjeva cesta 2 1000 LJUBLJANA 52K050717 Javno naročilo Prevzem odpadkov javnega zdravstvenega zavoda Povsod, kjer obrazec P-2 uporablja izraz»ponudnik«, gre v

Prikaži več

Priloga II Modul A: Izjava o skladnosti na podlagi notranje kontrole proizvodnje 1. Izjava o skladnosti na podlagi notranje kontrole proizvodnje je po

Priloga II Modul A: Izjava o skladnosti na podlagi notranje kontrole proizvodnje 1. Izjava o skladnosti na podlagi notranje kontrole proizvodnje je po Priloga II Modul A: Izjava o skladnosti na podlagi notranje kontrole proizvodnje 1. Izjava o skladnosti na podlagi notranje kontrole proizvodnje je postopek ugotavljanja skladnosti, s katerim proizvajalec

Prikaži več

Uredba Komisije (EU) št. 1179/2012 z dne 10. decembra 2012 o merilih za določitev, kdaj odpadno steklo preneha biti odpadek na podlagi Direktive 2008/

Uredba Komisije (EU) št. 1179/2012 z dne 10. decembra 2012 o merilih za določitev, kdaj odpadno steklo preneha biti odpadek na podlagi Direktive 2008/ 11.12.2012 Uradni list Evropske unije L 337/31 UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1179/2012 z dne 10. decembra 2012 o merilih za določitev, kdaj odpadno steklo preneha biti odpadek na podlagi Direktive 2008/98/ES

Prikaži več

Spremljanje in obvladovanje stroškov

Spremljanje in obvladovanje stroškov Spremljanje in obvladovanje stroškov v podjetjih mag. Jana Trbižan Dnevni red Razvrščanje in razmejevanje stroškov Ugotavljanje stroškov po dejavnostih Obvladovanje stroškov 1 Pomembno je poznati stroškovna

Prikaži več

Microsoft Word - FREM-2010-prispevek-obratna-sredstva-oktober-2008

Microsoft Word - FREM-2010-prispevek-obratna-sredstva-oktober-2008 NAČRTOVANJE UREJENOSTI ORGANIZACIJE Mirko Jenko mirko.jenko@t-2.net 1. Povzetek Prispevek je poslovni projekt iz prakse, s katerim želimo prenoviti organizacijski ustroj organizacije in spremljanje stroškov.

Prikaži več

MESTNA OBČINA LJUBLJANA ŽUPANJA Mestni trg 1, p.p. 25, 1001 Ljubljana , MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNI SVET Šifra: / D

MESTNA OBČINA LJUBLJANA ŽUPANJA Mestni trg 1, p.p. 25, 1001 Ljubljana , MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNI SVET Šifra: / D MESTNA OBČINA LJUBLJANA ŽUPANJA Mestni trg 1, p.p. 25, 1001 Ljubljana 306-10-10, 306-12-14 MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNI SVET Šifra: 4780-20/2006-2 Datum: ZADEVA: Predlog za obravnavo na seji Mestnega

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev INFORMATIKA Tečaj za višjega gasilca OGZ PTUJ 2017 PRIPRAVIL: ANTON KUHAR BOMBEK, GČ VSEBINA TEORETIČNA PREDAVANJA INFORMACIJSKI SISTEMI SISTEM OSEBNIH GESEL IN HIERARHIJA PRISTOJNOSTI PRAKTIČNE VAJE ISKANJE

Prikaži več

Microsoft Word - P-2_prijava

Microsoft Word - P-2_prijava PRIJAVA Naročnik Oznaka Ime posla NIJZ Trubarjeva cesta 2 1000 LJUBLJANA 49K040717 Javno naročilo Nakup novih diskovnih kapacitet Povsod, kjer obrazec P-2 uporablja izraz»ponudnik«, gre v postopkih, kjer

Prikaži več

SMERNICE ZA PRIPRAVO PROGRAMA DELA IN FINANČNEGA NAČRTA REŽIJSKEGA OBRATA ZA GOSPODARJENJE S STAVBNIMI ZEMLJIŠČI V MESTNI OBČINI MURSKA SOBOTA ZA LETO

SMERNICE ZA PRIPRAVO PROGRAMA DELA IN FINANČNEGA NAČRTA REŽIJSKEGA OBRATA ZA GOSPODARJENJE S STAVBNIMI ZEMLJIŠČI V MESTNI OBČINI MURSKA SOBOTA ZA LETO Na podlagi 5. člena Odloka o gospodarjenju s stavbnimi zemljišči v Mestni občini Murska Sobota (Uradni list RS, št. 1/98) in 17. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/2007-

Prikaži več

TRG Trg je prostor, kjer se srečujejo ponudniki in povpraševalci, da po določeni ceni izmenjajo določeno količino blaga ali storitev. Vrste trga kraje

TRG Trg je prostor, kjer se srečujejo ponudniki in povpraševalci, da po določeni ceni izmenjajo določeno količino blaga ali storitev. Vrste trga kraje TRG Trg je prostor, kjer se srečujejo ponudniki in povpraševalci, da po določeni ceni izmenjajo določeno količino blaga ali storitev. Vrste trga krajevno lokalni ali krajevni trg osebki so neposredni tekmeci

Prikaži več

PREDSTAVITEV PROGRAMA: Poslovna logistika magistrski študijski program

PREDSTAVITEV PROGRAMA: Poslovna logistika magistrski študijski program PREDSTAVITEV PROGRAMA: Poslovna logistika magistrski študijski program http://www.ef.uni-lj.si/podiplomsko/poslovna_logistika Ekonomska fakulteta Ekonomska fakulteta Trojno mednarodno akreditirana šola

Prikaži več

Microsoft Word - vidmar-maja

Microsoft Word - vidmar-maja UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO- POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Maja Vidmar Rakitna, februar 2005 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA NABAVNEGA PROCESA V ORGANIZACIJI

Prikaži več

Elektro Gorenjska, Sedež družbe: Kranj Telefon n. c.: podjetje za distribucijo Poslovni naslov: Faks: električne energije, d.

Elektro Gorenjska, Sedež družbe: Kranj Telefon n. c.: podjetje za distribucijo Poslovni naslov: Faks: električne energije, d. Elektro Gorenjska, Sedež družbe: Kranj Telefon n. c.: 04 2083 000 podjetje za distribucijo Poslovni naslov: Faks: 04 2083 600 električne energije, d. d. Ulica Mirka Vadnova 3a 4000 Kranj www.elektro-gorenjska.si

Prikaži več

INDUSTRIJA 4.0: PRILOŽNOSTI DIGITALNE PREOBRAZBE PROCESA RAZVOJA BARV IN PREMAZOV TOMAŽ KERN, BENJAMIN URH, MARJAN SENEGAČNIK, EVA KRHAČ

INDUSTRIJA 4.0:  PRILOŽNOSTI DIGITALNE PREOBRAZBE PROCESA RAZVOJA BARV IN PREMAZOV TOMAŽ KERN, BENJAMIN URH, MARJAN SENEGAČNIK, EVA KRHAČ INDUSTRIJA 4.0: PRILOŽNOSTI DIGITALNE PREOBRAZBE PROCESA RAZVOJA BARV IN PREMAZOV TOMAŽ KERN, BENJAMIN URH, MARJAN SENEGAČNIK, EVA KRHAČ AGENDA IZZIV OZADJE RAZISKAVE POSNETEK STANJA ANALIZA STANJA in

Prikaži več

Najboljša skupaj Kontrola pristopa + registracija delovnega časa

Najboljša skupaj Kontrola pristopa + registracija delovnega časa Najboljša skupaj Kontrola pristopa + registracija delovnega časa Globalna rešitev prilagojena lokalnemu okolju Rešitev Time&Space je na voljo v 15-ih jezikih ter podpira latinico, cirilico in arabsko pisavo.

Prikaži več

ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto Višja strokovna šola Datum: Razpis za imenovanje predavateljev Zadeva: Razpis za

ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto Višja strokovna šola Datum: Razpis za imenovanje predavateljev Zadeva: Razpis za ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto Višja strokovna šola Datum: 7. 7. 2015 Razpis za imenovanje predavateljev Zadeva: Razpis za imenovanje predavateljev Višje strokovne šole Šolskega

Prikaži več

PODATKI O VLOŽNIKU prostor za potrditev prejema (ime in priimek oz. naziv pravne osebe) (naselje, ulica in hišna številka) (poštna številka in pošta)

PODATKI O VLOŽNIKU prostor za potrditev prejema (ime in priimek oz. naziv pravne osebe) (naselje, ulica in hišna številka) (poštna številka in pošta) PODATKI O VLOŽNIKU prostor za potrditev prejema (ime in priimek oz. naziv pravne osebe) (poštna številka in pošta) (telefon) (elektronska pošta) IZPOLNI OBČINA NAPOVED PODATKOV ZA ODMERO NADOMESTILA ZA

Prikaži več

PowerPoint Template

PowerPoint Template IV. Strateško planiranje v splošnem Strateško planiranje ni izolirano področje od managementa Dve vrsti managementa: Strateški management Operativni management Strateški managemenet šele v zadnjem obdobju

Prikaži več

POROČILO

POROČILO UVOD Delovanje knjižnice Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani (UL FKKT), ki je sedaj že 17 let funkcionalno združena s Centralno tehniško knjižnico (CTK), lahko ocenimo kot uspešno kar

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - 9 Trzenje bancnih storitev ppt

Microsoft PowerPoint - 9 Trzenje bancnih storitev ppt Trženje bančnih storitev ŠC PET Višja šola Smer ekonomist (modul bančništvo) prosojnice predavanj Jožica Rihter, univ.dipl.ekon E.naslov: jorko.rihter@gmail.com november 2018 1 Načelo tržnosti Oziroma

Prikaži več

EU-TPD 1 PODROBNOSTI KODIRANJA Informacije za trgovino JB za DCTA, (Final 1.2) Obveznost kodiranja izdelka, urejena s predpisom EU-TPD se n

EU-TPD 1 PODROBNOSTI KODIRANJA Informacije za trgovino JB za DCTA, (Final 1.2) Obveznost kodiranja izdelka, urejena s predpisom EU-TPD se n EU-TPD 1 PODROBNOSTI KODIRANJA Informacije za trgovino Obveznost kodiranja izdelka, urejena s predpisom EU-TPD se nanaša na tobačne izdelke na trgu EU in na tobačne izdelke, izdelane v EU, vključno s tistimi

Prikaži več

SPLOŠNI NABAVNI POGOJI GOSPODARSKE DRUŽBE GUMITES, d.o.o. Splošni Nabavni Pogoji (v nadaljevanju SNP) urejajo pogodbeno razmerje med gospodarsko družb

SPLOŠNI NABAVNI POGOJI GOSPODARSKE DRUŽBE GUMITES, d.o.o. Splošni Nabavni Pogoji (v nadaljevanju SNP) urejajo pogodbeno razmerje med gospodarsko družb SPLOŠNI NABAVNI POGOJI GOSPODARSKE DRUŽBE GUMITES, d.o.o. Splošni Nabavni Pogoji (v nadaljevanju SNP) urejajo pogodbeno razmerje med gospodarsko družbo gumites, d.o.o. (v nadaljevanju Naročnik) in tretjimi

Prikaži več

C(2019)1789/F1 - SL

C(2019)1789/F1 - SL EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.3.2019 C(2019) 1789 final ANNEX 5 PRILOGA k Delegirani uredbi Komisije o dopolnitvi Direktive 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z uvajanjem in operativno uporabo

Prikaži več

Gradbeništvo kot Industrija 4.0

Gradbeništvo kot Industrija 4.0 Povzetek: Kot vse druge panoge se mora gradbeništvo modernizirati Industrija 4.0 koncept, ki daje modernizaciji okvir, motivacijo, zagon Industrija 4.0 je stapljanje fizičnega in digitalnega sveta Gradbeništvo

Prikaži več

CLIQUEZ POUR AJOUTER UN TITRE

CLIQUEZ POUR AJOUTER UN TITRE Izkušnje pri vodenju celovitega sistema ravnanja z odpadki v podjetju Revoz Vplivi na okolje pri proizvodnji avtomobila Emisije v zrak hlapne organske snovi (HOS) ostale emisije (prašni delci, TOC, CO2,

Prikaži več

Microsoft Word - DIPLOMA - lektorirana.doc

Microsoft Word - DIPLOMA - lektorirana.doc UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO visokošolskega strokovnega študijskega programa Gospodarska in tehniška logistika PRENOVA POSLOVNO INFORMACIJSKEGA SISTEMA V SKLADIŠČU V IZBRANEM PODJETJU Mentor:

Prikaži več

Porevizijsko poročilo o popravljalnih ukrepih Ministrstva za pravosodje

Porevizijsko poročilo o popravljalnih ukrepih Ministrstva za pravosodje POREVIZIJSKO POROCILO O POPRAVLJALNIH UKREPIH MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE Bedimo nad potmi javnega denarja POSLANSTVO Raèunsko sodišèe pravoèasno in objektivno obvešèa javnosti o pomembnih odkritjih revizij

Prikaži več

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Tamara Curk ANALIZA ORGANIZACIJE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA V SREDNJE VELIKEM MEGAMARKETU diplomsko delo unive

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Tamara Curk ANALIZA ORGANIZACIJE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA V SREDNJE VELIKEM MEGAMARKETU diplomsko delo unive UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Tamara Curk ANALIZA ORGANIZACIJE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA V SREDNJE VELIKEM MEGAMARKETU diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Celje, september 2012

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - MK 3 tehnicni sistemi.ppt

Microsoft PowerPoint - MK 3 tehnicni sistemi.ppt Opredelitev tehničnega sistema Proces prenosa naravnih sistemov v tehnični sisteme, kot posledica človekovega ustvarjanja 1 Uvod - kaj predstavlja tehnični sistem, splošni primeri Predstavitev primera

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - MK 3 tehnicni sistemi.ppt

Microsoft PowerPoint - MK 3 tehnicni sistemi.ppt Opredelitev tehničnega sistema Proces prenosa naravnih sistemov v tehnični sisteme, kot posledica človekovega ustvarjanja 1 Uvod - kaj predstavlja tehnični sistem, splošni primeri Predstavitev primera

Prikaži več

Prodajna knjižica

Prodajna knjižica Fakturiranje Programska rešitev je namenjena fakturiranju blaga in storitev v domači in tujih denarnih enotah. Računi se lahko izdajajo tako za davčne zavezance kot končne potrošnike. Račune/predračune

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Državni izpitni center *M1180314* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola Modul gradbeništvo NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 14. junij 01 SPLOŠNA MATURA RIC 01 M11-803-1-4 IZPITNA POLA Modul gradbeništvo

Prikaži več

Microsoft Word - Zirdum-Sanja.doc

Microsoft Word - Zirdum-Sanja.doc UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR ORGANIZIRANJE NABAVNEGA PROCESA V TOMOS D.O.O. Sanja Zirdum Koper, september 2007 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO

Prikaži več

Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto STRATEGIJA Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO No

Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto STRATEGIJA Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO No inženiring Novo mesto STRATEGIJA 2011-2015 Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO 2011-2015 Novo mesto, februar 2011 inženiring Novo mesto STRATEGIJA 2011-2015 Stran:2/9 1

Prikaži več

Trg proizvodnih dejavnikov

Trg proizvodnih dejavnikov Trg proizvodnih dejavnikov Pregled predavanja Trg proizvodov KONKURENCA Popolna Nepopolna Trg proizvodnih dejavnikov Popolna Individualna k. Panožna k. Povpraševanja Individualna k. Panožna k. Povpraševanja

Prikaži več

Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 89/2015) Sporočanje

Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 89/2015) Sporočanje Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 89/2015) Sporočanje podatkov je obvezno. Vprašalnik za statistično raziskovanje

Prikaži več

Document ID / Revision : 0519/1.3 ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov

Document ID / Revision : 0519/1.3 ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov Gospodarski subjekti Definicija: V skladu z 2. členom Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/574

Prikaži več

Microsoft Word - odlok 2005.doc

Microsoft Word - odlok 2005.doc Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02, 56/02-ZJU in 110/02-ZDT-B) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Upravljanje tveganj nabave VSEBINA predavanj Opredelitev TVEGANJ, njihovih OBLIK in VZROKOV Upravljanje tveganja PRISTOPI in STRATEGIJE upravljanja tveganj METODE ublažitve tveganj Primer analize tveganja.

Prikaži več

OBRAZLOŽITEV TOČKE DNEVNEGA REDA OBRAZEC ŠT

OBRAZLOŽITEV  TOČKE DNEVNEGA REDA OBRAZEC ŠT 8. /redna/ seja občinskega sveta Januar 2016 PRORAČUN OBČINE LENDAVA ZA LETO 2016 /1. obravnava/ GRADIVO PRIPRAVILA: Urad župana Župan občine PREDLAGATELJ: Župan - Polgármester OBRAZEC ŠT. 01/2014 OBRAZLOŽITEV

Prikaži več

Event name or presentation title

Event name or  presentation title Marko Škufca Vodja programa BI, ADD d.o.o. Gorazd Cah Specialist področja Služba za informatiko, DARS d.d. Izziv Rešitev Rezultati... PROCESI + TEHNOLOGIJA + LJUDJE Poslanstvo: s sodobnimi pristopi in

Prikaži več

INFORMATOR BIROKRAT 1/2011

INFORMATOR BIROKRAT 1/2011 ta Veleprodaja Maloprodaja Storitve Računovodstvo Proizvodnja Gostinstvo Turizem Hotelirstvo Ticketing CRM Internetna trgovina Izdelava internetnih strani Grafično oblikovanje NOVOSTI IN NASVETI ZA DELO

Prikaži več

MLS ID:

MLS ID: MLS ID: 490351007-5 1 PRODAMO POSLOVNI KOMPLEKS NA STRATEŠKI LOKACIJI V KOPRU Naložbena nepremičnina ob glavnem vhodu v pristanišče Koper in mestno jedro - v celoti oddana v najem z 8,36% donosom - možnost

Prikaži več

DNEVNIK

DNEVNIK POROČILO PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA Z DELOM PRI DELODAJALCU DIJAKA / DIJAKINJE. ( IME IN PRIIMEK) Izobraževalni program FRIZER.. Letnik:.. oddelek:. PRI DELODAJALCU. (NASLOV DELODAJALCA) Šolsko leto:..

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - CIGER - SK 3-15 Izkusnje nadzora distribucijskih transformatorjev s pomo... [Read-Only]

Microsoft PowerPoint - CIGER - SK 3-15 Izkusnje nadzora distribucijskih transformatorjev s pomo... [Read-Only] CIRED ŠK 3-15 IZKUŠNJE NADZORA DISTRIBUCIJSKIH TRANSFORMATORJEV S POMOČJO ŠTEVCEV ELEKTRIČNE ENERGIJE ŽIGA HRIBAR 1, BOŠTJAN FABJAN 2, TIM GRADNIK 3, BOŠTJAN PODHRAŠKI 4 1 Elektro novi sistemi. d.o.o.,

Prikaži več

Microsoft Word - 88_01_Pravilnik_o_znanstveno_raziskovalnem_razvojnem_svetovalnem_delu_na_FZJ_ docx

Microsoft Word - 88_01_Pravilnik_o_znanstveno_raziskovalnem_razvojnem_svetovalnem_delu_na_FZJ_ docx Na podlagi 22., 70., 71., 94., 95., 96., 97. člena Statuta Fakultete za zdravstvo Jesenice je Senat Fakultete za zdravstvo Jesenice na svoji na 5. redni seji v študijskem letu 2014/2015, dne 18. 2. 2015,

Prikaži več

UPRAVLJANJE RAZPRŠENIH PODATKOV Shranjevanje, zaščita in vzdrževanje informacij, ki jih najbolj potrebujete

UPRAVLJANJE RAZPRŠENIH PODATKOV Shranjevanje, zaščita in vzdrževanje informacij, ki jih najbolj potrebujete UPRAVLJANJE RAZPRŠENIH PODATKOV Shranjevanje, zaščita in vzdrževanje informacij, ki jih najbolj potrebujete ELEKTRONSKI PODATKI, KI JIH ORGANIZACIJA USTVARJA IN POTREBUJE ZA DOSTOP, SE KAŽEJO V RAZLIČNIH

Prikaži več

Pravila za čezmejne pošiljke odpadkov s poudarkom na odpadkih, ki vsebujejo GFRP; izkušnje IRSOP iz izvajanja nadzora nad čezmejnim pošiljanjem odpadk

Pravila za čezmejne pošiljke odpadkov s poudarkom na odpadkih, ki vsebujejo GFRP; izkušnje IRSOP iz izvajanja nadzora nad čezmejnim pošiljanjem odpadk Pravila za čezmejne pošiljke odpadkov s poudarkom na odpadkih, ki vsebujejo GFRP; izkušnje IRSOP iz izvajanja nadzora nad čezmejnim pošiljanjem odpadkov Delavnica: Kako ravnati z odpadki iz polimernih

Prikaži več

JAVNA AGENCIJA: Slovenski filmski center, javna agencija RS FINANČNI NAČRT ZA LETO 2013 Načrt prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah de

JAVNA AGENCIJA: Slovenski filmski center, javna agencija RS FINANČNI NAČRT ZA LETO 2013 Načrt prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah de JAVNA AGENCIJA: Slovenski filmski center, javna agencija RS FINANČNI NAČRT ZA LETO 2013 Načrt prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti Konto Realizacija 2011 Realizacija 2011 Ocena

Prikaži več

Splošni pogoji poslovanja Splošni pogoji spletne trgovine Dentalia so sestavljeni v skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov (ZVPot), Zakonom o varstvu

Splošni pogoji poslovanja Splošni pogoji spletne trgovine Dentalia so sestavljeni v skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov (ZVPot), Zakonom o varstvu Splošni pogoji poslovanja Splošni pogoji spletne trgovine Dentalia so sestavljeni v skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov (ZVPot), Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) ter Zakonom o elektronskih

Prikaži več

Microsoft Word - Povzetek revidiranega letnega porocila 2006.doc

Microsoft Word - Povzetek revidiranega letnega porocila 2006.doc CINKARNA Metalurško kemična industrija Celje, d.d. Kidričeva 26, 3001 Celje OBJAVA POVZETKA REVIDIRANEGA LETNEGA POROČILA ZA LETO 2006 V skladu z ZTVP-1 ter Sklepom o podrobnejši vsebini in načinu objave

Prikaži več

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Mocnik.pptx

Microsoft PowerPoint - Mocnik.pptx MATEMATIČNA PISMENOST IN MATEMATIČNI PROBLEMI Metoda Močnik in Alenka Podbrežnik KAJ NAS JE ZANIMALO? ugotoviti, v kolikšni meri so učenci uspešni pri samostojnem, nevodenemreševanju matematičnih besedilnih,

Prikaži več

Revizijsko poročilo: Pravilnost financiranja referendumske kampanje stranke DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije za referendum o Zakonu

Revizijsko poročilo: Pravilnost financiranja referendumske kampanje stranke DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije za referendum o Zakonu Revizijsko poročilo Pravilnost financiranja referendumske kampanje stranke DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije za referendum o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija Revizijsko poročilo Pravilnost

Prikaži več

RAM stroj Nataša Naglič 4. junij RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni

RAM stroj Nataša Naglič 4. junij RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni RAM stroj Nataša Naglič 4. junij 2009 1 RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni trak, pomnilnik ter program. Bralni trak- zaporedje

Prikaži več

KM_C

KM_C VABILO K ODDAJI ZAVEZUJOČIH PONUDB ZA NAKUP STANOVANJA NA ZELENICI 8 V CELJU - NEPREMIČNINE CELJE ID 1077-19-33 1 Predmet prodaje Predmet prodaje v tem vabilu k oddaji zavezujočih ponudb za nakup stanovanja

Prikaži več

PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki

PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki o prosilcu 1.1 Identifikacijska številka v registru

Prikaži več

Datum objave: :54 VPRAŠANJE Spoštovani, prosimo za informacijo - sklop 1, Laboratorijska oprema, digestorij, ali je potrebno ponuditi tud

Datum objave: :54 VPRAŠANJE Spoštovani, prosimo za informacijo - sklop 1, Laboratorijska oprema, digestorij, ali je potrebno ponuditi tud Datum objave: 25.09.2017 10:54 prosimo za informacijo - sklop 1, Laboratorijska oprema, digestorij, ali je potrebno ponuditi tudi poddigestorijske omarice in kakšne, za kakšen namen shranjevanja? Hvala,

Prikaži več

IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE DATALAB D.D. OB KONCU OBDOBJA NA DAN Postavka AOP INDEKS 2013/2012 SREDSTVA (

IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE DATALAB D.D. OB KONCU OBDOBJA NA DAN Postavka AOP INDEKS 2013/2012 SREDSTVA ( IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE DATALAB D.D. OB KONCU OBDOBJA NA DAN 30.09.2013 Postavka AOP 30.9.2013 30.9.2012 INDEKS 2013/2012 SREDSTVA (002+032+053) 001 7.565.152 6.566.959 115,20 A. DOLGOROČNA SREDSTVA

Prikaži več

bob p. p Ljubljana Tel.: (cena klica na minuto je 1 z DDV) Posebni pogoji uporabe storitve moj bob

bob p. p Ljubljana Tel.: (cena klica na minuto je 1 z DDV)   Posebni pogoji uporabe storitve moj bob bob p. p. 415 1001 Ljubljana Tel.: 090 068 068 (cena klica na minuto je 1 z DDV) www.bob.si Posebni pogoji uporabe storitve moj bob Kazalo Uvod 5 Opredelitve 5 Registracija in uporaba Storitve moj bob

Prikaži več

PPT

PPT Koliko vas stane popust v maloprodaji? Kako privabiti kupce v trgovino in kako si zagotoviti, da se vrnejo? Kakšni so učinki popustov na nakupe? V raziskavah so ugotovili, da se ljudje zaradi popustov

Prikaži več

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/ z dne 13. julija o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/ Evropskega parlamenta in S

DELEGIRANA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2018/ z dne  13. julija o dopolnitvi  Uredbe  (EU)  2016/ Evropskega  parlamenta  in  S 5.11.2018 L 274/11 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1639 z dne 13. julija 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki podrobneje

Prikaži več

CODEKS IP KAMERA

CODEKS IP KAMERA CODEKS IP KAMERA uporabniška navodila Vse pravice pridržane. Noben del uporabniških navodil se ne sme reproducirati v kakršnikoli obliki ali na kakršen koli način - grafični, elektronski ali mehanski,

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 Ljubljana, maj 2006 K A Z A L O Stran

Prikaži več

Priloga_AJPES.xls

Priloga_AJPES.xls 1. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV - DOLOČENIH UPORABNIKOV PODSKUPIN KONTOV NAZIV PODSKUPINE KONTOV Plan Ocena realizacije Plan 2014 2014 2015 Plan 2015 / Plan 2014 Plan 2015 / Ocena realizacije 2014 Razlika

Prikaži več

Microsoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_ junij 2013_pola1 in 2

Microsoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_ junij 2013_pola1 in 2 Šifra kandidata: Srednja elektro šola in tehniška gimnazija ELEKTROTEHNIKA PISNA IZPITNA POLA 1 12. junij 2013 Čas pisanja 40 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero

Prikaži več