UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Franc Judež UMESTITEV BIOMASNEGA LOGISTIČNEGA CENTRA V DEGRADIRANO OBMOČJE VOJAŠNICE PUŠČAVA magistrsko del

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Franc Judež UMESTITEV BIOMASNEGA LOGISTIČNEGA CENTRA V DEGRADIRANO OBMOČJE VOJAŠNICE PUŠČAVA magistrsko delo Celje, marec 2014

2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Franc Judež UMESTITEV BIOMASNEGA LOGISTIČNEGA CENTRA V DEGRADIRANO OBMOČJE VOJAŠNICE PUŠČAVA magistrsko delo Mentor: doc. dr. Darja Topolšek Somentor: izred. prof. dr. Andrej Lisec Celje, marec 2014

3 IZJAVA O AVTORSTVU magistrskega dela Spodaj podpisani Franc Judež, študent magistrskega študijskega programa Logistika sistemov, z vpisno številko , sem avtor magistrskega dela: UMESTITEV BIOMASNEGA LOGISTIČNEGA CENTRA V DEGRADIRANO OBMOČJE VOJAŠNICE PUŠČAVA. S svojim podpisom zagotavljam, da: je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; sem poskrbel, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem poskrbel, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem pridobil vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v magistrsko in sem to tudi jasno zapisal v magistrskem delu; se zavedam, da je plagiatorstvo predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih, in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili; se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru; je magistrsko delo jezikovno korektno in da je delo lektoriral/a Nina Grabenšek Kadilnik, prof. slovenščine. V Celju, dne Podpis avtorja:

4 ZAHVALA Mentorici doc. dr. Darji Topolšek in somentorju izred. prof. dr. Andreju Liscu se zahvaljujem za vso pomoč in svetovanje pri izdelavi magistrskega dela. Zahvaljujem se tudi družini in prijateljem, ki so mi v vsem tem času študija z razumevanjem stali ob strani in me podpirali.

5 Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava Slovenija je dežela gozdov. Prekriva jo okoli 3/5 površine, kar pomeni, da je skoraj vsak slovenski kraj v bližini gozda. Slovenija se v Evropski uniji uvršča na tretje mesto po gozdnatosti za Švedsko in Finsko. V zasebni lasti je 74,7 % gozdov, 25,3 % jih je v lasti države in občin. Žal je učinkovitost gospodarjenja z gozdovi in donos iz njih iz leta v leto slabši, kar najbolj občutijo lastniki gozdov, lokalne skupnosti ter lesno predelovalna podjetja. Zaradi negospodarjenja pa so oškodovani tudi vsi prebivalci Slovenije, saj imajo gozdovi, s katerimi se lepo gospodari, poleg proizvodnih tudi izboljšane socialne in ekološke funkcije. V magistrskem delu dokazujemo pomen umestitve Biomasnega logističnega centra v nekdanjo vojašnico Puščava. Z načrtovanim centrom želimo iz posekanega lesa iztržiti najvišjo dodano vrednost, zato bi v coni predelali kakovosten les v polizdelke (konstrukcijski les, mizarske plošče) in kasneje tudi v končne izdelke. Lesni odpad, ki bi nastajal skozi lesno-predelovalno verigo, pa bi uporabili za energente (sekanci, peleti). V coni pa bi bila med drugim prostor za skladiščenje in sušenje okroglega lesa ter prostor za pokrito skladišče in sušenje lesnih sekancev ter drv. Cilj, ki ga želimo doseči, je energetska samooskrba lokalne skupnosti z obnovljivimi viri energije. Ključne besede: biomasni logistični center, odkup lesa, predelava lesa, lesni izdelki, lesna goriva, izboljšave Placement of biomass logistics center in degraded site of military base Puščava Slovenia is a land of forests. The forest covers about 3/5 of its surface. It means that almost every Slovenian village lies near the forest. Slovenia is third most forested country of the EU just behind Sweden and Finland. The ownership structure is divided amongst privately owned forests which represents 74.7% and 25.3 % forests is owned by the state and municipalities. Unfortunately, the effectiveness of forest management, which also reflects on forest yield, decreases from year to year. Such bad polices are mostly effecting private owners, local communities and the timber processing companies. If the forests are well managed this reflects in added value of the production and in improved social and ecological function of forest. The thesis demonstrates the importance of the placement of biomass logistics center in degraded site of military base Puščava. In the center we want to place production of high-quality processed timber into semi-finished wood products (construction wood, joinery panel) and later in the final products. Wood waste, which evolved through the wood - processing chain, could be used for energy ( wood chips, pellets ). In the biomass logistic center there will be also space for natural drying process of roundwood and space for covered storage for drying wood chips and firewood. The goal that we want to achieve is to create energy self-sufficiency of local community with renewable sources of energy. Keywords: biomass logistics center, purchase of wood, wood processing, wood products, wood fuels, improvements

6 KAZALO UVOD TEORETIČNE OSNOVE RAZVOJ LOGISTIČNIH CENTROV Kriterij načrtovanja logističnih centrov Optimalna lokacija logističnega centra NAČRTOVANJE LOGISTIČNIH CENTROV Biomasni logistični centri Tehnične zahteve za BLTC Mehanizacija BLC Skladiščenje ODKUP LESNE BIOMASE PREDELAVA LESNE BIOMASE PRODAJA LESNE BIOMASE METODE CILJI IN HIPOTEZE RAZISKOVALNE NALOGE UPORABLJENI INŠTRUMENTI METODA RAZISKAVE REZULTATI RAZISKAVE GOZDOVI V SLOVENIJI STANJE LESNIH SUROVIN V SLOVENJI POTENCIAL LESNE BIOMASE V MIRENSKI DOLINI PREGLED KRITERIJEV MAKRO NIVOJA GOSPODARSKI KRITERIJ GEOGRAFSKI KRITERIJ KRITERIJI, POVEZANI S ČLOVEŠKIMI VIRI INFRASTRUKTURNI KRITERIJ ANALIZA TRGA PREDLAGANE REŠITVE ZA BLC V VOJAŠNICI PUŠČAVA DISKUSIJA LITERATURA IN VIRI Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava v

7 Kazalo slik Slika 1: Sodoben biomasni logistični center v Avstriji... 9 Slika 2: Stroj za izdelavo sekancev Slika 3: Rezalno cepilni stroj Slika 4: Skladišče biomasnega logističnega centra v Avstriji Slika 5: Žledolom okolica Sevnice Slika 6: Pridobivanje surovine za lesno biomaso Slika 7: Predvideno območje industrijske cone Slika 8: Cestna in železniška infrastruktura Slika 9: Prikaz ureditve območja Slika 10: Zbirni prostor lesa podjetja Holzindustrrie Stallinger Slika 11: Sodobni žagarski obrat Slika 12: Sodobna sušilnica lesa Slika 13: Sočasna proizvodnja toplotne in električne energije (kogeneracija) Slika 14: Primer delovanja Stirlingovega motorja Slika 15: Način skladiščenja in transport sekancev do kotla Slika 16: Lepljen lameliran strešni element Slika 17: Primer prečnega loka Slika 18: Križno zlepljene lamele v konstrukcijski les leseno vezano ploščo Slika 19: Enodružinska hiša z nosilno konstrukcijo iz križno lepljenih lesenih KLH plošč Slika 20: Večnadstropni stavbi z nosilno konstrukcijo iz križno lepljenih lesenih KLH plošč (levo 4-etažni stanovanjski blok v Avstriji in desno 3-etažni v Liechtensteinu).. 66 Slika 21: Objekti večjih dimenzij in razponov z nosilno konstrukcijo iz križno lepljenih lesenih KLH plošč (levo proizvodna hala v Avstriji in desno hipodrom na Švedskem) 66 Slika 22: Večnadstropni stavbi z nosilno konstrukcijo iz križno lepljenih lesenih KLH elementov, ki sta bili zgrajeni v ožjih mestnih jedrih (levo hotel Lamm v Italiji in desno render že zgrajene 9-nadstropne stavbe v centru Londona, v kateri je 8 zgornjih etaž iz KLH plošč) Slika 23: Premostitveni nosilec in most iz križno lepljenih lesenih KLH elementov Slika 24: Poslovni stavbi z nosilno konstrukcijo iz križno lepljenih lesenih KLH elementov, zgrajeni v zelo kratkem času nosilna konstrukcija je bila postavljena v Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava vi

8 manj kot tednu dni (levo poslovni KLH objekt pri Katschu v fazi montaže in desno zaključen biro v Celovcu) Slika 25: Primer drobilca za proizvodnjo lesnih sekancev Slika 26: Pokrito skladišče za skladiščenje lesnih energentov Slika 27: Polena Slika 28: Cepanice Slika 29: Okroglice Slika 30: Sekanci Slika 31: Peleti Slika 32: Briketi Slika 33: Lesni ostanki Kazalo tabel Tabela 1: Površina gozdov v letu 2012 ter njihova lastniška struktura Tabela 2: Lesna zaloga gozdov v Sloveniji Tabela 3: Izvoz in uvoz okroglega lesa Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava vii

9 KRATICE SURS Statistični urad Republike Slovenije DOLB daljinsko ogrevanje na lesno biomaso KNLB - kotlovna naprava na lesno biomaso BLC biomasni logistični center BNP - bruto nacionalni proizvod BLTC - biomasni logistični in trgovski center GIS geografski informacijski sistem FSC- Forest Stewardship Council (Svet za nadzor gozdov) PEFC - Programme for the Endorsement of Forest Certification (Program za potrjevanje shem za certifikacijo gozdov) BTC blagovno trgovski center GGE gozdno-gospodarska enota ZGS Zavod za gozdove Slovenije BDP bruto domači proizvod MDF - High Density Fibreboards (vlaknene plošče srednje gostote) HDF - High Density Fibreboards (vlaknene plošče visoke gostote) OPN občinski prostorski načrt URE - učinkovita raba energije SPTE - sočasna proizvodnja toplote in električne energije LLLKE - lesni lepljen lameliran konstrukcijski element KLH Kreuzlagenholz (križno lepljen les) ZPKZ Zavod za prestajanje kazni zapora MORS Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije DC državna cesta EU Evropska unija LC lokalna cesta GG gozdno gospodarstvo Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava viii

10 UVOD V Sloveniji je 59,5% površine prekrite z gozdom, ki nenadzorovano še naprej zarašča kmetijske površine. Mirnska dolina je približno 58% poraščena z gozdom (Zavod za gozdove Slovenije [ZGS], junij 2012). Za kmetijstvo in gozdarstvo bi načrtno izkoriščanje in povečanje izkoriščanja lesne biomase ugodno vplivalo na povečanje negovalnih del v mlajših razvojnih fazah gozda (prva in druga redčenja), možnost prodaje gozdnih lesnih sortimentov slabše kakovosti in manjših dimenzij, nova delovna mesta, ohranjanje poseljenosti podeželja, zmanjševanje zaraščanja kmetijskih površin z gozdom. Lesna zaloga lesa v slovenskih gozdovih iz leta v leto narašča. Po evidencah ZGS ostaja v gozdovih glede na možen posek kar po 1,5 milijona m 3 lesa/leto neizkoriščenega. Dejstvo je, da se v zasebnih gozdovih poseka slabih 61% možnega poseka, zato ni bojazni, da bi večji posek ogrožal ekološke in socialne funkcije gozdov (ZGS, junij 2012). Dober primer, kako lahko Regionalne energetske povezave pripomorejo k razvoju regije je zagotovo področje lesa. Regionalne energetske povezave so usmerjene na energetski del, ki je samo en del celotne lesno predelovalne panoge, vendar lahko odločilno pripomore k dvigu dodane vrednosti celotne branže. Če se pogleda samo manjši segment, na primer področje uporabe lesne biomase za namene ogrevanja objektov, je le-to ločeno na sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB) in na področje ogrevanja posameznih objektov s kotlovskimi napravami na lesno biomaso (KNLB), ki vključuje tudi mikro DOLB sisteme, kjer se iz ene kotlovske naprave na lesno biomaso ogreva do največ pet med sabo povezanih objektov. Danes občine praktično nimajo druge možnosti, kot da iščejo koncesionarja za izvedbo in upravljanje takih sistemov. Rezultat so popolnoma ločeni sistemi DOLB ali večji javni objekti, ki se jih ogreva s pomočjo lesne biomase. Praviloma se taki sistemi oskrbujejo z lesno biomaso iz oddaljenih centrov, čeprav lahko gre za sistem DOLB ali KNLB v kraju/naselju, ki se nahaja sredi gozdov, kjer je potencial za lesno biomaso izjemen. Če bi se pristopalo sistemsko, bi se v regiji postavil biomasni logistični center - BLC, ki bi skrbel za proizvodnjo lesne biomase in oskrbo sistemov DOLB in KNLB v tej regiji. Tak center bi lahko imel tudi soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE) na osnovi lesne biomase. Toploto bi porabljal za proizvodnjo pelet ali visoko kakovostnih lesnih Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 1

11 sekancev, ki bi jih prodajal na trgu, električno energijo pa bi po subvencionirani ceni oddajal v omrežje in s tem močno povečal dodano vrednost celotnega centra. Omenjeni center pa bi lahko rešil še en problem. V Sloveniji je 76% gozdov v zasebni lasti. Poleg tega je lastniška struktura zasebnih gozdov izrazito neugodna. V zemljiško knjigo je vpisanih preko lastnikov oz. solastnikov gozdov. 68% lastnikov ima v lasti manj kot 1 ha gozdne površine. Zasebni lastniki na trgu nastopajo kot nepovezani posamezniki. Regionalne energetske povezave bi imele za eno od svojih osnovnih nalog povezovanje malih lastnikov gozdov, ki zaradi svoje nepovezanosti predstavljajo problem za slovensko lesno predelovalno industrijo, po drugi strani pa s pametnim pristopom tudi izjemen potencial. Mali lastniki gozdov bi z vključitvijo v biomasne logistične centre dosegali bolj ekonomično gospodarjenje v teh gozdovih in skupen nastop na trgu. S tem bi se povečala profesionalizacija dela v gozdovih in zmanjšala število delovnih nesreč pri delu v gozdu, na daljši rok pa bi se lahko zmanjšala tudi razdrobljenost gozdne posesti, saj bi BLC-ji prevzemali male gozdne posesti v skupno upravljanje. Čeprav je les tako vsestranska razpoložljiva surovina, pa se je po osamosvojitvi Slovenije v lesno-predelovalni industriji število zmanjšalo z na vsega zaposlenih (SURS, april 2012a). Predelava lesa pomeni, da vsak kubični meter hlodovine, ki je predelan v izdelke, omogoča številna delovna mesta, obenem pa lesni proizvodi bistveno doprinesejo k znižanju emisije toplogrednih plinov. V magistrskem delu bomo predstavili smiselnost umestitve lesno predelovalnega centra v vojašnici Puščava (Šentrupert) za predelavo biomase v različne energente. Ker je celotna Slovenija zelo bogata z gozdom, bi bilo smiselno ta potencial tudi ustrezno izkoristiti v energetske namene (proizvodnja toplote, električne energije). Logistični center bo nudil odkup odvečnega lesa, ki bi ga lastniki gozdov pripeljali iz Mirnske doline in širše okolice. V lesno predelovalnem centru bi delovali obrati, kjer bi ta les predelali v različne izdelke (pohištvo, notranjo opremo, konstrukcijske elemente). Območje bivše vojašnice nam nudi velik prostorski potencial, saj znaša površina ozemlja dobrih m 2 zemeljske površine. Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 2

12 1 TEORETIČNE OSNOVE V sklopu tega poglavja bomo obravnavali načrtovanje logističnih sistemov, pomen biomasnih logističnih centrov in same tehnične zahteve za izgradnjo le-teh. Obravnavali bomo tudi področje vhodne surovine, potrebno mehanizacijo za nemoteno delovanje BLC, ter končno skladiščenje produktov BLC. V drugem delu se bomo tudi dotaknili področja odkupa, predelave, prodaje lesne biomase ter analizirali stanje v gozdovih. 1.1 Razvoj logističnih centrov V procesu, pred drugo svetovno vojno, ko je to področje stremelo k t.i. prenosu proizvodov od proizvajalca do potrošnika, so obstajali eno - funkcijski logistični objekti katerih naloga je bilo shranjevanje, skladiščenje, transport, groba obdelava, sortiranje. Tovrstna takratna podjetja torej lahko razvrstimo v področje skladiščenja, transporta in predelave (Topolšek, 2011, str.11). Po prvi in pred drugo svetovno vojno se torej pojem logistični center ni nanašal na današnje razumevanje obsega dejavnosti, ki se v njem nahajajo. Obstajala pa so podjetja (organizacije), ki so izvajala posamezne dejavnosti (kot omenjeno skladiščenje, transport), vendar le eno izmed njih (Topolšek, 2011, str.11). Pojem logistika izvira iz uspešnega pravočasnega oskrbovanja ameriške vojske med drugo svetovno vojno. Oskrba vojske s strelivom, z hrano, orožjem in vojaško opremo je vedno zahtevala prefinjen nivo koordinacije logističnih procesov in kontrole nad zalogo za dosego končnega cilja (Ying, 2005, str. 7). Po drugi svetovni vojni so se z razvojem in s popularizacijo poslovne logistike razvile tudi organizacije, ki so zagotavljale večnamenske logistične storitve, ki so temeljile na storitvah skladiščenja. Njihove storitve so se razširile in postale celovite logistične storitve. Sunkovit razvoj logističnih storitev izhaja iz razvoja logistične dejavnosti med drugo svetovno vojno. Takrat sicer te storitve niso imenovali storitve logističnega centra, vendar pa le-te predstavljajo zametek današnji stopnji razvoja logističnih centrov (Topolšek, 2011, str.11). Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 3

13 Z razvojem in raziskavami teorije sistemov, kibernetike, teorije informacij in drugih sodobnih tehnologij ter njihove promocije in uporabe v logistiki, so se nekateri objekti, namenjeni posamezni logistični funkciji, razvili v sodobna sredstva za nadzor logistike in distribucije. Ti objekti so danes t. i. logistični centri (Topolšek, 2011, str.11) Kriterij načrtovanja logističnih centrov Vsako načrtovanje novega objekta, v našem primeru logističnega centra, zahteva pravilen pristop, ki ne sme torej biti omejen na neko ožjo okolico predvidene lokacije objekta, ampak mora slediti zahtevam širšega okolja (Topolšek, 2011, str.39). Opravljena analiza mora upoštevati potrebe prihodnjih uporabnikov, pa če so ti poznani ali pa še ne. Zahteve so različne in so odvisne od namena analize. Popolnoma različna poročila so potrebna na nacionalni ravni, ravni lokalne uprave ali ravni uprave logističnega centra (odvisno od zornega kota oziroma komu so namenjene) (Topolšek, 2011, str.40). Tudi analize, pripravljene z gospodarskega vidika, vidika prostorskega načrtovanja ali naravnega okolja, se med sabo zelo razlikujejo. Toda ne glede na namen podrobne primerjalne analize, bomo vedno zasledili podobne kategorije za ocenjevanje, seveda z razlikami, vezanimi na nekatere vidike, ki so značilni le za nekatera področja dejavnosti logističnega centra. Razlog je v tem, da so posamezna merila oziroma kriteriji za ocenjevanje tesno povezani; analizo logističnega centra pa je potrebno obravnavati s sistemskega vidika. Neupoštevanje učinka enega merila lahko povzroči izkrivljeno sliko o stanju in vodi do napačnih zaključkov (Topolšek, 2011, str.40). Za primerjavo logističnih centrov v regiji ali državi je potrebno upoštevati tudi socialno-gospodarske podatke. V teh primerih kvantitativni in kvalitativni podatki niso natančni oziroma detajlni in omogočajo, da opazimo razlike in podobnosti v analiziranih regijah. Potrebne informacije lahko dobimo iz objavljenih statističnih podatkov in predstavljajo različne primerjalne kriterije (Topolšek, 2011, str.40): gospodarski kriteriji (npr. BNP - bruto nacionalni proizvod in njegovo dinamiko, obseg trgovine in njegove smeri oziroma usmeritve); socialni kriteriji (npr. prebivalstvo, izobrazba, starost); Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 4

14 politični kriteriji (npr. politična stabilnost, raven intervencionizma (intervencionizem = vmešavanje v notranje ali zunanje zadeve); geografski kriteriji (npr. lokacija, podnebje); kriteriji prometne infrastrukture (npr. prometni koridorji, infrastruktura, kakovost in raven uporabe); in dodatni kriteriji, ki so lahko tudi precej širše zasnovani odvisno od metodologije raziskovanja. Glede na območje ki ga»pokriva«logistični center, lahko analizo izvedemo na območju celotne Evrope, posamezne države ali dela države. Nekateri centri se lahko zanašajo na svoj obseg delovanja glede na transportni koridor ali glede na območje trgovske poti, kar je prav tako treba upoštevati pri primerjavah (Topolšek, 2011, str.42). Kriterij kot so transportni koridorji odločilno vpliva na lokacijo logističnega centra in seveda njegovega pokrivnega območja. Podobno velja za kakšne načrtovane transportne poti, po katerih se bo odvijal večji obseg tovornega prometa. Vendar pa je treba v vseh omenjenih primerih upoštevati tudi sociološke, gospodarske in geografske kriterije, ki opredeljujejo okolje, v katerem deluje logistični center ali v katerem je logistični center načrtovan (Topolšek, 2011, str.42) Optimalna lokacija logističnega centra Logistični center je organizacija z značajem poslovne enote, zaradi česar obsega (Topolšek, 2011, str.75): posebno infrastrukturo (stavbe, dvorišča, komunikacijske poti); tehnološko opremo za rokovanje, skladiščenje in shranjevanje tovora oziroma blaga; osebje, ki dela v okviru organizacije. Logistične storitve zaznamujeta čas in prostor, tako da lokacija logističnega centra močno vpliva na učinkovitost celotnega sistema logističnih storitev v zadevni regiji. Zato je treba opisati in opredeliti logistični center kot skupek fizičnih predmetov in to z vidika njegove lokacije (Topolšek, 2011, str.76). Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 5

15 Lokacijo logističnega centra lahko opredelimo kot kraj, kjer se bodo izvajale storitve logističnega centra, in to na najbolj optimalen način glede področja generiranja povpraševanja. Z drugimi besedami gre torej za pozicioniranje strukture storitev logističnega centra v obstoječo ali planirano logistično omrežje. Zato sta postavitev in gostota logističnega omrežja odločilna pri izbiri lokacije centra. Dejavniki, ki vplivajo na izbiro lokacije logističnega centra, se lahko navedejo takole (Topolšek, 2011, str.76): razpoložljive in načrtovane intermodalne povezave (cestni, vodni, zračni in železniški transport); velikost območja, ki je na voljo (velikost zemljišča, možnost razširitve); topografija in konfiguracija območja; lokalne transportne (prometne) povezave in transportna omrežja; naravno okolje in urbanizacija (gostota naselij); možno/obstoječe onesnaževanje okolja; trg dela; telekomunikacijska infrastruktura. Eden izmed glavnih dejavnikov je pridobiti čim večje število potencialnih partnerjev in tudi investitorjev. Med največjimi lokalnimi potenciali so lastniki gozdov. V širši krog pa sodijo tudi zunanji investitorji, ki so tudi ponudniki logističnih storitev (Behrens, 2010, str. 129). Zelo pomemben dejavnik pri odločanju o lokaciji logističnega centra je obseg storitev, ki jih bo zagotavljal logistični center. Glede na globino in obseg storitev razlikujemo med naslednjimi vrstami centrov (Topolšek, 2011, str.76): mednarodni logistični centri z najvišjo stopnjo organizacijskega in funkcionalnega razvoja; regionalni logistični centri - vmesni člen pri opravljanju nalog regionalne logistike; lokalni logistični centri - začetek ali konec kanala logistike; t.i. logistični centri podružnice služijo specifični panogi ali celo enemu samemu podjetju v tej panogi. Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 6

16 1.2 Načrtovanje logističnih centrov Načrtov in ambicij je kar veliko, vendar je zaradi gospodarske krize večina projektov upočasnjenih, ustavljenih ali pa se niso še niti začeli. V sedanjih kriznih časih se omenjeni centri sicer obnavljajo, število novogradenj pa je zanemarljivo. Gradijo jih predvsem trgovska podjetja za lastne potrebe, novih logističnih centrov za zunanje uporabnike pa skoraj ni ali pa so zelo majhni, ne večji od kvadratnih metrov. Pri načrtovanju logističnega centra se poraja glavni problem, kako oblikovati stroškovno učinkovito postavitev logističnega centra na operativni ravni v zvezi z rabo prostora. (Eren & Hasim, 2010, str. 12). Logistični centri so sodobni kompleksi specializiranih in univerzalnih skladišč ter drugih infrastrukturnih objektov, v katerih se izvajajo številne skladiščne, manipulacijske, trgovinske, distribucijske in transportne funkcije. V teh centrih se opravljajo številne manipulacije z blagom, kot so natovor, raztovor, pretovor, komisioniranje, etiketiranje, embaliranje in preembaliranje, signiranje, tehtanje, merjenje, štetje, paletiziranje, polnjenje in praznjenje zabojnikov, mešanje, sortiranje in še nekatere druge storitve (Meidute, 2006, str. 77). V logističnih centrih se lahko opravljajo tudi nekatere montažne in proizvodne funkcije. Globalizacija svetovnega gospodarstva in liberalizacije trgovine sta dva glavna vzroka, ki povzročata spremembe v logistiki mednarodnih podjetij. V prihodnje bo mednarodna konkurenčnost podjetij vse bolj odvisna od njihove sposobnosti, da hitro in pravočasno dostavijo izdelke, prilagojene željam strank, in to kjerkoli po svetu (Bentzen, 2007, str. 20). Glavni cilj vseh, ki delajo znotraj logističnega centra je optimizacija in sicer: optimizacija logistične verige; optimizacija prevozov; optimizacija izrabe skladiščnega; optimizacija delovne sile organizacije; kot tudi zmanjšanje celotnih stroškov prevoza; zmanjšanje celotnih proizvodnih stroškov; znižanje stroškov dela. Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 7

17 1.2.1 Biomasni logistični centri Biomasni logistični in trgovski center (v nadaljevanju BLTC) je center, kjer se tržijo lesna goriva po zajamčeni kakovosti. Najpomembnejša vloga BLTC v regiji je zagotavljanje varnosti v oskrbi z vsemi oblikami lesnih goriv po zajamčeni kakovosti. BLTC ima vso infrastrukturo, ki je bistvena za proizvodnjo in trženje lesnih goriv. Najpogostejše mesto postavitve BLTC se določi na osnovi ponudbe in povpraševanja po lesnih gorivih. Trženje goriv prek biomasnega centra zagotavlja dodano vrednost tako lastnikom gozdov kot kmetom in tudi strankam, saj imajo vsi koristi od združene visokokakovostne lokalne oskrbe z lesnimi gorivi (Kranjc & Premrl, 2010, str. 4). Ideja BLTC izhaja iz Avstrije, kjer so se lastniki gozdov in kmetje povezali v zadrugo ter investirali v BLTC. Člani take zadruge oskrbujejo BLTC z lastno surovino. Ponudbo izdelkov dodatno krepijo celostne storitve, kot sta dostava goriva ali strokovno svetovanje glede vprašanj, ki zadevajo ustrezno uporabo lesnih goriv. Razširjena mreža biomasnih centrov strankam zagotavlja varno oskrbo ogrevalnih sistemov z gorivom. Zato lahko gospodinjstva in drugi zainteresirani zavestno izberejo ta stroškovno učinkovit in okolju prijazen sistem ogrevanja. Prihodnja oskrba z energijo bo temeljila tudi na modelu regionalne oskrbe. Projekt Regionalni biomasni trgovski centri je eden izmed ključnih pristopov k hitremu prehodu od fosilnih goriv k obnovljivim virom energije in predvsem k lokalni oskrbi (Kranjc & Premrl, 2010, str. 4). Namen oblikovanja teh smernic je pomoč bodočim investitorjem, predvsem kmetom in lastnikom gozdov ter vsem drugim zainteresiranim, pri načrtovanju in izgradnji novega biomasnega logističnega in trgovskega centra. Smernice navajajo ključne dejavnike, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju novega BLTC. Zavedati se je treba, da lahko le ustrezen projekt zagotovi optimalno izvedbo, nemoteno delovanje in dolgoročno oskrbo z obnovljivimi surovinami, kar krepi zaupanje potrošnikov v lesna goriva (Kranjc & Premrl, 2010, str. 5). Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 8

18 Slika 1: Sodoben biomasni logistični center v Avstriji Vir: Kranjc & Premrl, 2010, str Tehnične zahteve za BLTC Minimalna oprema za BLTC vključuje (Kranjc & Premrl, 2010, str. 7): odprt skladiščni prostor za okrogel les oz. les za proizvodnjo lesnih goriv; pokrit skladiščni prostor za shranjevanje lesnih goriv; utrjeno območje za proizvodnjo in ravnanje z gorivi; naprave za meritve vsebnosti vode v lesnih gorivih. Če BLTC prodaja lesna goriva glede na vsebnost vode in maso, potem je priporočljivo, da ima center tudi kalibrirano mostno tehtnico, s katero se lahko hitro in natančno spremlja količine pripeljane surovine ter odpeljane/prodane količine lesnih goriv (Kranjc & Premrl, 2010, str. 7) Mehanizacija BLC BLTC praviloma nima v lasti mehanizacije, potrebne za pridobivanje in predelavo lesnih goriv. Nakup take mehanizacije bistveno zviša investicijo v BLTC, zato je smiselno razmisliti o najemu potrebne mehanizacije oziroma storitev. Če ima BLTC v svoji ponudbi tudi storitve z mehanizacijo (npr. izdelava sekancev s sekalnikom, transport sekancev ali proizvodnja drv), potem mora imeti v lasti tudi ustrezno opremo in stroje. Za nakup ustrezne opreme in strojev je pomembna predhodna analiza ekonomičnosti nakupa in analize lokalnega trga. Smiselno je, da BLTC od svojih članov Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 9

19 najema mehanizacijo oziroma storitve, če člani tako mehanizacijo imajo, drugače pa za storitve najamejo zunanje ponudnike (Kranjc & Premrl, 2010, str. 7). Slika 2: Stroj za izdelavo sekancev Slika 3: Rezalno cepilni stroj Skladiščenje Pravilno sušenje in skladiščenje lesa bistveno vpliva na vsebnost vode v lesu in na njegovo ohranjenost, to pa vpliva na kurilno vrednost lesa. Umetno sušenje je zaradi velike porabe energije drago, zato priporočamo naravno sušenje lesa, ki naj poteka vsaj šest mesecev. Trajanje sušenja je odvisno od oblike lesa, ki se suši, od časa sečnje (spomladi je vsebnost vode v lesu večja kot v zimskih mesecih), od kraja sušenja (sončna, senčna ali vlažna lega) in od vrste lesa. Zaradi teh lastnosti je pomemben pravočasni posek ter ustrezna predpriprava lesa (Piškur et al., 2009, str. 55). Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 10

20 Najboljši prostor za skladiščenje in sušenje lesnih sekancev je pokrita utrjena površina (cementna ali asfaltna) na sončni in zračni lokaciji. Arhitekturna struktura strehe mora omogočiti maksimalno ventilacijo uskladiščenega materiala in olajšati ravnanje z lesnimi sekanci (višina prostora in višina nasutja sekancev). Svetla notranja višina 6 metrov omogoča nakladanje in proizvodnjo sekancev v hali (Kranjc & Premrl, 2010, str. 7). Slika 4: Skladišče biomasnega logističnega centra v Avstriji Vir: Piškur, et al., 2009, str Odkup lesne biomase Pri odkupu lesne biomase je v okviru BLTC pomembno, da lahko okrogel les kupimo franko panj, cesta ali skladišče. Za samo poslovanje BLTC je najenostavnejši odkup franko skladišče, saj pri tem odkupu odpade velik del logistike, ki je sicer nujna pri ostalih dveh načinih odkupa. V primeru, da se pokažejo možnosti odkupa tudi franko cesta ali panj, pa je smotrno, da BLTC ponudi celostno rešitev preko svojih članov, članov strojnih krožkov ali pogodbenikov, ki so usposobljeni za taka dela (Kranjc & Premrl, 2010, str. 8). Lesna biomasa se odkupuje po vnaprej dogovorjenih standardih. Za različne kakovostne razrede je treba pripraviti cenike, v katerih je določena odkupna cena (Kranjc & Premrl, 2010, str. 9). Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 11

21 Lesno biomaso lahko odkupujemo po masi ali prostornini. Način odkupa se razlikuje glede na surovino, ki jo odkupujemo. Pri sekancih se priporoča odkup po masi in določanju vsebnosti vode. Pri odkupu okroglega lesa pa se v praksi uporablja predvsem odkup po m 3 (Kranjc & Premrl, 2010, str. 9). Za načrtovanje poslovanja je pomembno vedeti, kakšna bo količina lesne biomase, ki se bo prodala v okviru BLTC. Predvidevamo, da člani ne bodo zagotavljali enakih količin lesne biomase vsako leto, zato je pomembno, da vsi člani na začetku leta napovedo približne količine okroglega lesa ali lesnih ostankov, ki jih bodo lahko prodali BLTC. Na osnovi napovedi se tako na začetku leta pripravi načrt poslovanja, v katerem se predvidi tudi potrebni nakup okroglega lesa na trgu (Kranjc & Premrl, 2010, str. 9). Gozdarstvo je dejavnost, ki poteka na prostem in ima še vedno značilen sezonski značaj tudi v gozdni proizvodnji. Zato je njen dnevni in mesečni obseg zelo odvisen od vremenskih razmer. Največkrat so, glede na večletni obseg gozdne proizvodnje v zasebnih gozdovih, v povprečju najneugodnejši meseci januar, februar in december. Posamezna leta lahko bistveno odstopajo glede na vremenske razmere v navedenih mesecih. Skupni večletni delež povprečne proizvodnje obeh mesecev znaša od 5 % do 6,5 % letnega obsega. Nato se deleži po mesecih večajo vse do prvega vrhunca, ki je maja s povprečnim obsegom 10,4 %, in drugega vrhunca avgusta z 10,5 % obsegom letne proizvodnje. Skrajnosti lahko dosežejo od najmanj 10 % do največ 13 % (Furlan & Košir, 2006a, str. 7). Ukrepi za optimalno vrednotenje lesa po izbiri drevja za posek Iz izbranega drevja za posek izdelamo gozdne lesne proizvode, kar je tudi eden od ciljev gospodarjenja z gozdovi. Z gozdnimi proizvodi želimo doseči čim večji dohodek, obenem pa pri tem imeti čim manjše stroške. Na optimalno vrednotenje lesa vplivajo številni dejavniki. Med najpomembnejše dejavnike zagotovo sodi izbira izvajalca del. Lastniki gozdov večinoma v svojih gozdovih sečnjo opravijo sami ali pa z medsosedsko pomočjo. Pogosto lastniki gozdov najamejo neregistrirane izvajalce del. Zaradi strokovne neusposobljenosti prihaja pri izvajanju gozdarskih del do hudih nezgod in telesnih poškodb. Največ nezgod se zgodi pri sečnji (59,8 %), za katero vsi mislijo, da jo znajo opraviti sami (Furlan & Košir, 2006a, str. 78). Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 12

22 Poklicni izvajalci gozdarskih del so usposobljeni za delo v gozdu in imajo primerne stroje in opremo, posledično je tudi poškodb manj. Pomembno je premisliti: najcenejša ponudba ni vedno najugodnejša (Furlan & Košir, 2006a, str. 78). Izbira načina trženja Pri trženju preko posrednika (odkupovalca lesa), se je potrebno z njim posvetovati takoj po izbiri drevja za posek in vsekakor pred pričetkom sečnje. Le ta najbolje pozna razmere na trgu, ki se neprestano spreminjajo. Lastniku gozda svetuje, kdaj je povpraševanje po sortimentih največje in je najprimernejši čas za sečnjo. Seznani ga z navodili o dolžinah, nadmerah sortimentov in glavnih načelih o krojenju lesa, saj pozna zahteve kupca. Lastnik gozda mora od odkupovalca zahtevati odkup celotne tržne količine lesa, ne glede na sortimentno sestavo. S tem se izogne, da bi mu na gozdni cesti ostali sortimenti slabše kakovosti in bi jih drug odkupovalec plačal po znatno nižji odkupni ceni (Furlan & Košir, 2006a, str. 78). Pri trženju brez posrednika lastnik gozda lahko trži les sam. Pri tem prevzema večjo odgovornost, saj mu pri prodaji nihče ne pomaga. Spremljati mora razmere na trgu, poiskati kupca in se pri njem seznaniti z dolžinami sortimentov, nadmerah in glavnimi načeli o krojenju lesa. Obstaja nevarnost, da ne bo mogel tržiti vsega lesa, ampak le debelejšega (Furlan & Košir, 2006b, str. 78). S predolgim skladiščenjem lesa se prihodki lahko zelo zmanjšajo. Pomembno je, da je čas od sečnje do predelave lesa čim krajši, zlasti je to pomembno poleti. Predolgo skladiščenje pomeni pri bukvi in javorju napad gliv in nastanek piravosti, kar zelo zmanjša vrednost sortimentov, v najslabšem primeru les ni več uporaben niti za kurjavo. Pri listavcih se pri sečnji spomladi rade pojavijo razpoke, vrednost lesa se zmanjša, z njo pa tudi prodajna dolžina sortimenta. Pri iglavcih, ki so bili fiziološko oslabljeni in so še dolgo ležali na skladišču, se na oblovini pojavijo podlubniki in rjavost, zlasti pri smreki in jelki, pri boru pa se pojavi modrina, ki je posledica gliv. Za skladiščenje oblovine ob kamionski cesti skušamo izbrati prostor, ki je čim manj izpostavljen reliefnim in vremenskim (sonce, senca) skrajnostim (Furlan & Košir, 2006b, str. 82). Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 13

23 1.4 Predelava lesne biomase Energenti se dražijo iz dneva v dan in vse več uporabnikov prehaja z ogrevanja s kurilnim oljem na ogrevanje z biomaso. Biomaso imamo tako rekoč na vsakem koraku, saj v gozdovih leži ogromno vrhovine in vej, ki jih gozdarji puščajo na kupih, kjer le-ta razpade, dragocen energent pa tako ostane v gozdu. Ogromno je tudi ostankov na lesno predelovalnih obratih (očelki, krajniki) ter odpadnega lesa (palete, pohištvo, ostrešja), ki jih lahko zdrobimo v sekance in tako dobimo okolju prijazno ekološko gorivo. Lesni sekanec je obnovljiv vir energije, s katerim zmanjšujemo nastajanje toplogrednih plinov, saj je CO2 nevtralen (Bogataj, 2009, str. 17). Vsa lesna masa, ki se nahaja v slovenskih gozdovih, ni energija. Z gozdom moramo gospodariti po načelih trajnosti, kar pomeni po takih principih, da bomo lahko njegovih danosti deležni tudi v prihodnje. Torej lahko računamo le na posek take količine lesne mase, ki bo zagotavljala, da gozda ne bomo uničili (dovoljeni posek). Količina dovoljenega poseka še ne pomeni, da se bo ta v celoti porabil za energijo. Posekano lesno maso sestavlja paleta gozdnih lesnih sortimentov, od visoko vredne hlodovine do manj vrednega lesa (Pohleven, 2010, str. 7). V grobem imamo v Sloveniji tri večje vire lesne biomase: gozd; negozdne površine; lesne ostanke pri predelavi lesa. Gozd Zagotovo je to najpomembnejši vir in potencial lesne biomase v Sloveniji. Pri ugotavljanju trenutnih možnosti in pričakovanj v prihodnosti smo upoštevali, da bi lahko za energijo uporabili le les slabše kakovosti, ki pa v osnovi ni zanimiv samo za energetsko rabo, ampak predstavlja cenovno ugodno surovino za lesno predelavo (Pohleven, 2010, str. 14). Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 14

24 Negozdne površine V Sloveniji je bila izvedena raziskava, na podlagi katere sta ugotovljena količina in prirastek lesne biomase iz negozdnih površin, prav tako pa se je ocenila tudi njena poraba. Med negozdne površine je zajeta lesna masa iz sadovnjakov, zaraščajočih površin in podobno (Pohleven, 2010, str. 17). Lesni ostanki Ocena lesnih ostankov, ki nastanejo pri predelavi lesa, je povzeta po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije in znaša cca ton/leto. Večino lesne biomase iz lesnih ostankov porabi lesno predelovalna industrija kot energijo za svoje potrebe. Gospodinjstvom kot glavnemu porabniku lesa za energijo in velikim sistemom torej ostanejo gozd in negozdne površine (Pohleven, 2010, str. 18). Pri predelavi lesne biomase je najpomembnejše, da proizvajamo sekance in polena ustreznih dimenzij in z ustrezno vsebnostjo vode. Ustrezne dimenzije sekancev ali polen zagotavljamo z najemom ustreznih strojev, sekalnikov ali cepilnih strojev (Kranjc & Premrl, 2010, str. 9). Pri načrtovanju razvoja rabe lesa iz gozda za energetske in druge namene je potrebno poudariti, da načrtujemo razvoj na podlagi sedanjega stanja gozdov in predvidevanj. Ne moremo predvidevati razvoja gozda v spremenjenih klimatskih razmerah, če bodo ujme bolj pogoste in njihove posledice tudi za gozd usodnejše, kot tudi če se bodo bolezni in napadi škodljivcev povečevali in če bo prihajalo do sprememb v strukturi drevesnih vrst. Lahko se bo zgodilo, da bomo imeli nekaj časa lesa v izobilju, vendar pa bi lahko nastopila z vidika trajnosti gozda v nadaljevanju težja obdobja (Pohleven, 2010, str. 22). Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 15

25 Slika 5:Žledolom v okolici Sevnice 1.5 Prodaja lesne biomase Osnovno poslanstvo BLTC je organizacija lokalnega trga z lesno biomaso in povečevanje zaupanja v trajnost in varnost dobave lesnih goriv. Način prodaje lesnega goriva v okviru BLTC je zato zelo pomemben. Pri tem so ključnega pomena (Kranjc & Premrl, 2010, str. 10): izdelava javnega cenika za lesna goriva; prodaja na skladišču BLTC; možnost dostave lesnih goriv (najem specializirane prikolice za prevoz sekancev); dolgoročne pogodbe za odkup večjih količin lesne biomase (večji porabniki); prodaja manjših količin individualnim porabnikom pomembna je možnost»dostave na dom«. Polena in lesni sekanci se prodajajo bodisi po teži ( /t) bodisi po volumnu ( /prostorninski m 3 in /nasuti m 3 ). Da bi kupci lahko ustrezno ekonomsko ovrednotili ponujene cene lesnih goriv, potrebujejo dodatne informacije o lastnostih goriva (predvsem o vsebnosti vode, drevesnih vrstah). Pri tem so še posebno pomembne Evropske tehnične specifikacije za trdna biogoriva (Kranjc & Premrl, 2010, str. 10). Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 16

26 V Energetskem zakonu je navedena naslednja definicija biomase:»biomasa je biorazgradljiva frakcija izdelkov, ostankov in odpadkov iz kmetijstva (vključujoč rastlinske in živalske substance) ter gozdarstva in lesne industrije, kot tudi biorazgradljiva frakcija industrijskih in komunalnih odpadkov, katerih energetsko uporabo dovoljujejo predpisi o ravnanju z odpadki.«lesni ostanki so po slovenski zakonodaji uvrščeni med odpadke, zato tudi zanje veljajo pravila o ravnanju z odpadki. Po Uredbi o ravnanju z odpadki je odpadek določena snov ali predmet, ko ga njegov povzročitelj ali druga oseba, ki ima snov ali predmet v posesti, zavrže, namerava ali mora zavreči in je uvrščen v eno od skupin odpadkov, ki je sestavni del te uredbe. Omenjena uredba določa, da ima sežig ali sosežig odpadkov z energetsko izrabo prednost pred drugimi načini predelave, če obremenjuje okolje manj od drugih postopkov predelave glede na (Kranjc & Premrl, 2010, str. 11): emisije snovi in energije v zrak, vode in tla; porabo naravnih virov; energijo, ki jo je treba uporabiti ali jo je mogoče pridobiti; vsebnost nevarnih snovi v ostankih odpadkov po sežigu ali sosežigu. Sežig ali sosežig odpadkov z energetsko izrabo je dovoljen, če (Kranjc & Premrl, 2010, str. 10): je energija, ki se pridobi s sežigom ali sosežigom, večja od energije, ki se porabi med sežigom ali sosežigom; se del presežne energije, ki nastane pri sežigu ali sosežigu, porabi neposredno v obliki toplote ali posredno v obliki elektrike; je za ostanke odpadkov po sežigu ali sosežigu zagotovljeno enako ravnanje kot za odpadke, ki nastajajo pri kurjenju goriv v isti napravi. V praksi imamo različne oblike prodaje lesa (Kranjc & Premrl, 2010, str. 11): prodaja lesa na panju; prodaja izdelanih gozdnih lesnih sortimentov; prodaja žaganega lesa; prodaja drv; prodaja na licitaciji. Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 17

27 Prodaja lesa na panju O prodaji lesa na panju govorimo, kadar je predmet prodaje odkazano stoječe drevje ali izjemoma celoten sestoj. Za prodajo lesa na panju je značilno (Kranjc & Premrl, 2010, str. 11): prodaja se stoječe drevo; pred posekom se naredi kupoprodajna pogodba za enoto pričakovanih sortimentov ali celo odkazanega drevja; posek in spravilo opravi kupec na svoj račun. Pred prodajo je potrebno točno oceniti količino in sortimentacijo drevja, ki je označeno za posek. Prednosti prodaje lesa na panju (Kranjc & Premrl, 2010, str. 12): pridobivanje lesa ne opravi prodajalec ampak mora to storiti kupec; lastnik gozda (prodajalec) ne potrebuje obratnega kapitala (investicije); prodajalec se lažje prilagaja razmeram na trgu (pri neustreznih cenah zmanjšuje sečnjo, pri visokih pa jo povečuje, vse v okviru donosnih možnosti gozda); tveganje (spremembe cen na trgu, izgube zaradi kvarjenja, škode zaradi požarov, kraje itd.) nosi kupec; kupec sam usmerja pridobivanje lesa, kakor to ustreza njegovim obveznostim, dobavnim rokom in potrebam trženja, ob upoštevanju omejitev in zahtev, ki jih postavlja prodajalec. Slabosti prodaje lesa na panju (Kranjc & Premrl, 2010, str. 12): zahteva natančno (zanesljivo) predhodno oceno količine in kakovosti sortimentov; prodajalec se s prodajo lesa na panju odreka koristim, ki bi jih imel, če bi opravil tudi pridobivanje lesa; kupec je zainteresiran samo za lesno maso, ne pa tudi za prihodnost gozda in njegov razvoj (to slabost lahko deloma presegamo z natančnimi pogoji o načinu sečnje, rokih in odškodnini za povzročeno škodo ter z merili, ki jih mora izpolnjevati kupec kot izvajalec gozdarskih del); Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 18

28 kupec potrebuje velik obratni kapital; kupec mora prevzeti vso odkazano drevje in sam organizirati prodajo izdelanih sortimentov različnim predelovalcem oziroma potrošnikom. Prodaja izdelanih gozdnih lesnih sortimentov O prodaji izdelanih sortimentov govorimo, kadar lastnik gozda sam ali kdo drug na svoj račun opravi pridobivanje gozdnih lesnih sortimentov in jih proda. Od prodaje lesa na panju se prodaja izdelanih sortimentov razlikuje v naslednjem (Kranjc & Premrl, 2010, str. 14): predmet prodaje ni stoječe drevje, ampak iz njega izdelani sortimenti; pridobivanje lesa opravi lastnik gozda sam ali nekdo na njegov račun; prodajna pogodba se sklepa po opravljenem pridobivanju lesa, prodajna cena se določa posamično za vsako vrsto in kakovost sortimentov; ni potrebna natančna predhodna ocena količine in sortimentacije. Prednosti prodaje izdelanih sortimentov (Kranjc & Premrl, 2010, str. 14): dobiček, ki gre pri prodaji lesa na panju kupcu, v tem primeru dobi prodajalec (lastnik gozda); kakovost gozdnih lesnih sortimentov je vidnejša, tveganje kupca je manjše kot pri prodaji lesa na panju; poslovni odnos med kupcem in prodajalcem je časovno krajši kot pri prodaji lesa na panju, možnosti pravnih sporov in zapletov so manjše; prodajalec (lastnik gozda), če je sam izvajalec del, v večji meri vpliva na odnos do gozda pri pridobivanju lesa. Slabosti prodaje izdelanih sortimentov (Kranjc & Premrl, 2010, str. 15): prodajalec, ki ni spreten trgovec, je prepuščen na milost in ne milost kupcem, zlasti če ne pozna razmer na trgu in se boji, da blaga ne bo prodal; za pridobivanje gozdnih lesnih sortimentov mora imeti lastnik (prodajalec) večji kapital; prodajalec je v nevarnosti, da bo težko prodal sortimente slabše kakovosti ali majhne količine; Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 19

29 prodajalec mora biti usposobljen za pridobivanje lesa ali za dogovarjanje za izvedbo del. Prodaja žaganega lesa O prodaji žaganega lesa govorimo, ko lastnik gozda predhodno posekan les razžaga na žagi in prodaja les kot deske, plohe, trame (Kranjc & Premrl, 2010, str. 15). Prednosti (Kranjc & Premrl, 2010, str. 14): prodajne cene žaganega lesa so višje; lastnik lesu doda vrednost. Slabosti (Kranjc & Premrl, 2010, str. 14): vložiti je potrebno več dela; imeti mora večji kapital (stroški žage, prevozov); stroški dela so visoki; pokažejo se dodatne napake lesa, ki prej niso vidne; potreben je prostor za zlaganje lesa. Prodaja drv O prodaji drv govorimo, ko lastnik gozda predhodno posekan les listavcev slabše kakovosti razcepi in ga prodaja kot drva (Kranjc & Premrl, 2010, str. 15). Prednosti (Kranjc & Premrl, 2010, str. 15): dobiček je večji kot pri prodaji goli; drva je lažje prodati. Slabosti (Kranjc & Premrl, 2010, str. 16): vložiti je potrebno več dela; cepljenje drv je težko in naporno delo; potrebni so ustrezni stroji in oprema. Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 20

30 Prodaja na licitaciji Licitacija je način prodaje, pri katerem prodajalec po predhodnem javnem obvestilu (oglasu) na podlagi predhodno določenih pogojev licitacije in z označbo prodajne cene v določenem času na določenem kraju in v prisotnosti interesentov nudi na prodaj določeno blago ali izdelek (Kranjc & Premrl, 2010, str. 16). Prednosti (Kranjc & Premrl, 2010, str. 16): javnost varuje interese prodajalca in kupca. Slabosti (Kranjc & Premrl, 2010, str. 16): prodajalec je dolžan sprejeti najvišjo ponudbo; psihični pritisk na ponudnika je velik; možna je zarota ponudnikov, ki se dogovorijo o ponudbi. Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 21

31 2 METODE Magistrsko delo je nastajalo v več korakih. Raziskavo smo začeli s pregledom literature s področja lesne biomase in lesno predelovalnih centrov. V nadaljevanju smo tudi preučili stanje v Sloveniji na področju biomasnih logističnih centrov. Pregledali smo tudi obstoječo lokacijo ter preučili možnosti umestitve različnih lesnopredelovalnih dejavnosti. Predstavili bomo tudi cilje in hipoteze ter za potrebe nastajanja magistrskega dela vzorce in inštrumente potrebne raziskave. 2.1 Cilji in hipoteze raziskovalne naloge Cilj magistrskega dela je umestitev lesno predelovalnega centra v vojašnici Puščava (Šentrupert) za predelavo biomase v različne energente. Ideja sledi viziji, da bi bila Mirnska dolina do leta 2020 energetsko neodvisna. V ta sklop spada tudi logistični center. Ker je celotna Slovenija zelo bogata z gozdom, bi bilo smiselno ta potencial tudi ustrezno izkoristiti v energetske namene (proizvodnja toplote, električne energije). Logistični center bo nudil odkup odvečnega lesa, ki bi ga lastniki gozdov pripeljali iz Mirnske doline in širše okolice. V lesno predelovalnem centru bi delovali obrati, kjer bi ta les predelali v različne izdelke (pohištvo, notranjo opremo, konstrukcijske elemente). Območje bivše vojašnice nam nudi velik prostorski potencial, saj znaša površina ozemlja dobrih m 2 zemeljske površine. Prikazali bomo tudi možnost razvoja lesnih lepljenih nosilcev in proizvodnje lameliranih lesenih lepljenih konstrukcijskih elementov. V magistrski delu bomo prikazali možnosti realizacije centra ter potenciala potrebnih surovin za realizacijo celotnega centra. V nadaljevanju je prikazan potencial lesne zaloge v Mirnski dolini. Prikazan bo tudi celoten postopek proizvodnje lesenih lameliranih lepljenih konstrukcijskih elementov. Odpadni material se bo uporabil za namen pokrivanja potreb po lesni biomasi za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso (DOLB). Hipoteza Les kot surovina bo lahko dosegel optimalno dodano vrednost samo tako, da v celotno lesno predelovalno verigo vpeljemo nadzorovan proces kontrole in kvalitete, ki mora Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 22

32 delovati na principu horizontalnih povezav vseh deležnikov. S tem dosežemo enako pomembnost vseh členov lesno predelovalne verige. Ta učinek povezovanja in sodelovanja se izkazuje v večji povezanosti vseh členov ter krepi občutek pripadnosti. Dolgoročno se takšno povezovanje odraža na zmanjšanju stroškov v sami verigi, povečanju dodane vrednosti končnega produkta ter energetski samooskrbi lokalne skupnosti. Gre za osmislitev ideje energetske samooskrbe lokalne skupnosti z obnovljivimi viri - lesno biomaso. Celotna zamisel vzpostavitve lesno predelovalnega centra temelji na ideji, da se osnovna surovina - hlodovina v procesu predelave izkoristi v celoti. Lesni odpad služi za soproizvodnjo toplote in električne energije za potrebe lesno predelovalnega centra. Na koncu verige pa dobimo visoko dodano vrednost v obliki energenta za trg (sekanci, peleti ali drva), polizdelka (lepljen konstrukcijski les) in izdelka (stavbno pohištvo). Lesno predelovalni center bo temeljil na vzpostavitvi modela integralne ekonomije v povezavi z zelenim gospodarstvom, s socialnim podjetništvom in ponovno osmislitvijo družbene odgovornosti. Z zasledovanjem ciljev takšnega modela bo pripomogel k večji vključenosti vseh lokalnih deležnikov, lokalnih obnovljivih virov energije in povečanemu številu novih delovnih mest v lokalnem okolju. 2.2 Uporabljeni inštrumenti Inštrumenti, ki smo jih uporabili za pridobitev želenih podatkov za izdelavo magistrskega dela, so bile teoretične osnove, članki v strokovnih revijah, strokovna literatura, lastno znanje in pridobljene informacije na podlagi ustnih razgovorov, ki smo jih pridobili pri posameznikih, zaposlenih v lesarski industriji. Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 23

33 2.3 Metoda raziskave Magistrsko delo bo vsebinsko temeljilo na nivoju opisovanja dejstev različnih predpostavk. Uporabili bomo deskriptiven pristop z naslednjimi metodami: metoda deskripcije, s katero bomo opisali procese, dejstva in ugotovitve; metoda generalizacije (dognanja, ugotovitve, ki se nanašajo na en primer razširiti na vse podatke, posplošiti); primerjalna metoda temelji na primerjanju, ugotavlja enakost, podobnost ali različnost med dvema ali več lastnostmi, značilnostmi (npr. primerjava podatkov). Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 24

34 3 REZULTATI RAZISKAVE Gozd prekriva 59,5 % površine Slovenije, trend povečevanja površin pod gozdom pa se nadaljuje. Tako je Slovenija po gozdnatosti v Evropi na tretjem mestu, za Švedsko in Finsko. Pretežno prevladujejo bukovi, jelovo-bukovi in bukovo-hrastovi gozdovi z razmeroma veliko proizvodno sposobnostjo (Statistični urad Republike Slovenije [SURS] maj 2012). V zasebni lasti je 76 % gozdov, ostalih 24 % pa je v lasti države in občin. Prevladujejo majhne zasebne gozdne posesti s povprečno velikostjo približno 2,5 ha na lastnika. Gospodarjenje z gozdovi je trajnostno, sonaravno in večnamensko ter je usklajeno z načeli varstva okolja in naravnih vrednot (SURS, maj 2013). V Sloveniji je gozdnih posestnikov, skupaj s solastniki pa kar Majhnost in razdrobljenost gozdne posesti otežujeta optimalno izrabo gozdnih potencialov in strokovno delo. Delež dodane vrednosti gozdarstva v bruto domačem proizvodu (BDP) je od leta 2001 do leta 2011 večinoma predstavljal le 0,3 %. V tem obdobju je v gozdarski dejavnosti nekoliko naraščala bruto dodana vrednost na zaposlenega (SURS, maj 2013). Za leto 2011 je značilno, da je bila proizvodna zmogljivost zasebnih gozdov premalo izkoriščena, vendar kaže trend na postopno naraščanje. Skupni posek lesa v vseh gozdovih je dosegel 3,37 milijona kubičnih metrov (60 % iglavcev). To predstavlja dobrih 64 % možnega poseka, opredeljenega v gozdno gospodarskih načrtih (SURS, maj 2013). Lesna zaloga slovenskih gozdov znaša 331 milijona m³ lesa oz. povprečno 279 kubičnih metrov na hektar, od česar je delež lesne zaloge iglavcev 47,1 %, listavcev pa 52,9 %. Letni prirastek znaša 6,85 kubičnega metra na hektar. Slovenske gozdove najbolj ogrožajo ujme (veter, žled, sneg), v zadnjih letih pa predvsem škodljivci (SURS, maj 2013). Gozd je v Sloveniji strateški vir surovine. V prihodnosti bo tudi pri nas igral pomembno vlogo pri pridobivanju t. i. zelene energije, saj je potencial biomase gozda še precej velik in neizkoriščen. Gozdarski strokovnjaki in vse bolj tudi gozdni posestniki vidijo Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 25

35 prihodnost v povezovanju v združenja lastnikov gozdov in skupni prodaji lesa ter njegovemu certificiranju. V Sloveniji je trenutno v funkciji ena shema certifikacije gozdov (FSC), druga (PEFC) pa je v pripravi (SURS, maj 2013). V Sloveniji glede logističnih centrov sledimo razvoju v svetu, vendar naši centri večinoma niso primerljivi s tehnološko najnaprednejšimi v razvitih državah. Vzrokov je več, med drugim majhnost slovenskega trga in omejen obseg delovanja, saj imajo v sosednjih državah več sodobnih logističnih centrov. V Sloveniji deluje več logističnih centrov, in sicer BTC Logistični center, Logistični center Sežana Adria terminali, Logistični center Aerodrom Ljubljana, Luka Koper, Juma Logistika, Schenker Slovenija, več specializiranih centrov pa imajo trgovci, na primer Mercator, Merkur, Lidl, Hoffer, Tuš. Logistiko za Spar opravlja BTC Logistični center, ki je med najuspešnejšimi in najučinkovitejšimi pri nas. Glede na velikost in specializacijo teh centrov je mogoče sklepati o razsežnosti delovanja posameznega centra. V Sloveniji poznamo tako mednarodne kot regionalne logistične centre, obseg njihovega delovanja pa je odvisen tudi od njihove lokacije in povezave s prometno infrastrukturo. 3.1 Gozdovi v Sloveniji Gozdovi so slovenski simbol. Zato ne preseneča, da se v mnogih slovenskih zemljepisnih imenih skrivajo različna poimenovanja za gozd. Besedo gozd prepoznamo v imenih kot sta Gojznica ali Gojznik. Drugi izraz za gozd hosta najdemo v imenih Hostje, Hostnik, Hostnica. Gaj je bil nekoč zaščiten, gojen gozd. Tudi uporaba te besede je pogosta. Primeri so imena krajev Gaje, Gajišče ali Gajič. Pogosto je uporabljena tudi beseda log, ki pomeni ravninski, nizek gozd Log, Prelog, Zalog. Iz naziva dobrava ali dobrova, kar je prvotno pomenilo hrastov gozd, izvirajo imena Zajčja Dobrava, Blejska Dobrava, Srednja Dobrava. Ena od starih, že pozabljenih besed za gozd je krog. Najdemo ga v imenih Krog, Krožec, Krožišče, Okrog, Okrožnica, Okroglo (Medved & Arkar, 2009, str. 88). Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 26

36 Slovenija je tretja najbolj gozdnata država Evrope. Od skupne površine Slovenije, ki znaša ha, zavzemajo gozdovi ha in so razporejeni tako, da prevladujejo kar na treh četrtinah površja Slovenije. Nad 600 m nadmorske višine je več kot tretjina površine Slovenije, na teh površinah ja kar dve tretjini gozda. Dostopnost do lesa v gozdovih sicer omejuje nagib površja. Kar polovica Slovenije ima nagib nad 20 % in dobra petina nad 35 %. Dostopnost in vzdrževanje gozdov pa omejujeta tudi nadmorska višina gozdov. Gozdna meja poteka na višini, kjer je temperatura zraka vsaj 100 dni v letu nad 5 C. V Karavankah je gozdna meja med 1800 do 1900 metrov, v Julijskih Alpah pa poteka gozdna meja med 1700 in 1800 metri nad morjem (Medved & Arkar, 2009, str. 88). Drevesne vrste v slovenskih gozdovih Bukovi gozdovi so v Sloveniji najobsežnejši. V alpskem območju raste bukev skupaj s smreko in z macesnom do pasu ruševja in planinskega bora do nadmorske višine 1600 m. V nižinah so se v nekaterih krajih ohranili tudi večji gozdovi nižinskega hrasta, ki so zaščiteni. Tak primer je Krakovski gozd, ki se na nadmorski višini 150 m razprostira severno od Krke med Novim mestom in Brežicami. Večji jelševi gozdovi so značilni za Prekmurje in so prava posebnost glede na velikost dreves. Ti gozdovi na primer v Mali Polani ali Črnem logu so posebnost tudi v Evropi. Smreka je v Sloveniji zelo razširjeno drevo in jo najdemo od nižin do visokogorskega sveta. Najobsežnejši gozdovi smreke so na Pokljuki, Jelovici, Mežaklji, Karavankah in Savinjskih Alpah. V pokljuških gozdovih najdemo zaradi počasne rasti dreves posebno kvaliteten resonančni les. Rdeči bor je drevo, ki raste na najmanj kakovostnih tleh. Zasledimo ga povsod v notranjosti Slovenije. Večji strjeni gozdovi rdečega bora so v vzhodni Sloveniji na Goričkem in v Ljubljanski kotlini. Črni bor porašča danes velik del Krasa med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino. Čiste jelove gozdove v Sloveniji najdemo v dinarskem območju in po nekod v drugih delih Slovenije. Obsežnejši so predvsem na Pohorju ter v dinarskem območju Kočevske, Notranjske in Trnovske planote (Medved & Arkar, 2009, str. 89). Površine gozdov v Sloveniji Površina gozdov v Sloveniji v zadnje stoletju narašča predvsem zaradi zmanjševanja obdelovalnih kmetijskih površin. Ocenjujemo, da se je v zadnjih 130 letih delež gozdov povečal iz 36 % na 58 % površine Slovenije. V zadnjih nekaj letih je bilo v slovenskih gozdovih skupno posekanih tri milijone kubičnih metrov dreves na leto, od tega 60 % Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 27

37 iglavcev in 40 % listavcev. Posek zaostaja za možnim posekom po gozdnogospodarskih načrtih in znaša 70 % možnega poseka oziroma manj kot polovico letnega prirastka gozdne biomase (Medved & Arkar, 2009, str. 89). Varovalni gozdovi Gozdovi varujejo naselja in tehnično infrastrukturo ter kmetijska zemljišča pred naravnimi nesrečami. Zato v Sloveniji vzdržujemo tako imenovane varovalne gozdove. To so gozdovi, ki varujejo zemljišča pred usadi, izpiranjem in krušenjem, pred vetrom, poplavami, zameti in plazovi. To so tudi gozdovi, ki v hudourniških območjih zadržujejo prenaglo odtekanje padavin ter gozdovi na zgornji meji gozdne vegetacije. Razprostirajo se predvsem na strmih obronkih ali bregovih vodotokov. Pri gospodarjenju z varovalnimi gozdovi moramo po zakonu ugotoviti (Winkler, 1996, str. 82): pravočasno obnovo oziroma posek prestarega drevja; omejeno in nadzorovano sečnjo; primerno visoke panje ob poseku drevja na plazovitih območjih in območjih, kjer je nevarnost snežnih plazov; predpisan način spravila lesa in uporabo delovnih sredstev, ki ne uničujejo okolje; odstranjevanje drevja iz hudourniških strug; uporaba biološko razgradljivih olj v strojih in napravah. Gozdni rezervati V Sloveniji imamo tudi gozdne rezervate. To so gozdovi, ki so pomembni za raziskovanje, proučevanje in spremljanje naravnega razvoja gozdov, biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot ter kulturne dediščine. Gozdni rezervati so pomembni z naravovarstvenega vidika, saj predstavljajo območja neokrnjene narave. So pomembni kot življenjski prostor za različne živalske in rastlinske vrste, ki za svoj razvoj potrebujejo povsem naravni gozd (Medved & Arkar, 2009, str. 90). Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 28

38 Druge oblike rastlinske biomase Obdelava kmetijskih površin je zelo pomembna, saj ohranja značilnosti in videz pokrajine. Zaradi intenzivnega kmetijstva na lažje dostopnih kmetijskih površinah veliko rodovitnih površin ostaja neobdelanih. Zaradi tega se spreminja videz krajine. To je razlog za spodbude v kmetijstvu, ki so značilne za vse evropske države. Kmetijske rastline, kot so koruza, sirek, sončnice, konoplja, sladkorni trs in tudi druge poljščine, je mogoče uporabiti kot surovino za proizvodnjo biogoriv, na primer bioetanola in biodizelskega goriva. Žita in koruza so danes najbolj pogosta surovina za proizvodnjo bioetanola, s katerimi nadomeščamo fosilne motorne bencine. Polja, na katerih gojimo ti dve skupini kmetijskih kultur v Sloveniji, obsegajo približno eno tretjino vseh kmetijskih površin. Med poljščinami prevladujejo žita, ki jih gojimo na več ko 60 % polj, medtem ko na preostalih površinah gojimo predvsem koruzo. Največ koruze pa pridelamo na Gorenjskem, medtem ko v Prekmurju pridelujejo predvsem krušne vrste žita. V Sloveniji proizvodnja bioetanola še ni razvita, in to gorivo uvažamo. Oljna ogrščica je najboljša surovina za izdelavo biodizla. V zadnjem desetletju se pridelava oljne ogrščice za proizvodnjo biodizelskega goriva v Evropi in Sloveniji povečuje. V Sloveniji je največ pridelamo v Prekmurju. Poleg uporabe v energetiki je pomembna za ohranjanje rodovitnosti tal, saj se odlično vključuje v kolobar, preko zime varuje zemljišča pred erozijo in je zelo dober predposevek za strna žita, krmne rastline in stročnice (Medved & Arkar, 2009, str. 91). Razvoj posestne in socialne strukture zasebnih gozdov V Sloveniji prevladuje zasebna gozdna posest že od zemljiške odveze po letu 1848 in je že takrat presegla več kot 75 % gozdov, kar je bil najvišji delež v vseh deželah pod takratno Avstrijo. V začetku dvajsetega stoletja je bil gozd večinsko še v lasti malih zasebnih lastnikov gozdov (52 %), velik delež pa je zavzemala gozdna veleposest (30 %). Država in upravne enote so imele v lasti približno 4% gozdov, preostalo pa so bili cerkveni (6 %) in gozdovi vaških skupnosti (8 %). Po drugi svetovni vojni je bila veleposest razlaščena z nacionalizacijo (delno že v Kraljevini Jugoslaviji), kmečka in preostala zasebna gozdna posest pa je bila omejena z velikostjo (kmetje 45 ha, nekmetje 5 ha). Razmerje površine gozdov 2:1 v korist zasebnih se je ustalilo v obdobju 1960 do Po denacionalizaciji (1991) se površina zasebnih gozdov v Sloveniji povečuje in bo ob koncu tega procesa dosegla skoraj 80 %. Verjetno najpomembnejši proces po drugi svetovni vojni, ki so mu priča tudi v drugih državah Evrope in vpliva na način Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 29

39 gospodarjenja z gozdom, so demografske spremembe in struktura populacije lastnikov gozdov (deagrarizacija prebivalstva). V Sloveniji se je delež kmečkega prebivalstva postopoma zmanjševal s 73,3 % v začetku dvajsetega stoletja za 0,5 % letno do okoli 1950 (približno 45 %). Sledilo je veliko upadanje do leta 1980, ko je bilo le še 9,2 %, in leta 1990 še 7,6 % kmečkega prebivalstva. Po neuradnih ocenah (primerljiva metodologija izračuna se je spremenila) je leta 2010 v Sloveniji okoli 5 % kmečkega prebivalstva. Hkrati s tem procesom je potekalo tudi drobljenje male zasebne gozdne posesti (Medved & Arkar 2009, str. 21). Povezovanje lastnikov gozdov v Sloveniji Gozdovi v Sloveniji so po zemljiški odvezi leta 1848 (Avstro-Ogrska monarhija) prešli v večinsko družinsko zasebno last. Lastniki gozdov so bili v začetnem obdobju močno obremenjeni s precejšnjo denarno odškodnino, zaradi česar so se zadolževali. Visoke obresti posojilodajalcev so narekovale samoorganiziranje v obliki kreditnih zadrug. Leta 1873 je bil sprejet Zakon o pridobitnih in gospodarskih zadrugah, leta 1903 pa še Zakon o revizijah pridobitnih in gospodarskih zadrug. Zadružno povezovanje v kmetijstvu je dobilo velik razmah v začetku dvajsetega stoletja, ki ga je precej zavrla prva svetovna vojna in pozneje svetovna gospodarska kriza. Po letu 1918 je Slovenija postala del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je tretjega oktobra 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. Leta 1937 je Kraljevina sprejela Zakon o zadrugah. Zadruge so imele pred drugo svetovno vojno že več kot članov. Velik problem je bila zadolženost kmetov, ki so jo s posebnim zakonom odpravili po vojni. Število članstva se je zaradi povojnih reform precej zmanjšalo. Država je prevzemala nadzor v zadrugah, zaradi česar so zadružna načela izgubila svoj pomen. V Federativni ljudski Republiki Jugoslaviji ( ) je bil leta 1949 sprejet Temeljni zakon o kmetijskih zadrugah, kjer je država nakazala jasen namen prevzemanja nadzora nad kmeti kot pripomoček za vzpostavljanje socializma na podeželju. Ukinjene so bile tudi skupne organizacije-zveze zadrug. Zadružna načela so se izgubljala v vse bolj državnih podjetjih, lastninski deleži članov so bili ukinjeni, zadružni člani pa so postali le še delavci. Čeprav je bil leta 1972 sprejet Zakon o združevanju kmetov, ki je poskušal obuditi prvotno poslanstvo zadrug, pa je pristop»od zgoraj navzdol«še vedno obvladoval njihovo vodenje in upravljanje. Po razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije (1991) je Republika Slovenija postala samostojna država. Že v marcu leta 1992 je bil sprejet nov Zakon o zadrugah, ki je izvirne ideje zadružništva ponovno obudil in omogoča ustanavljanje Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 30

40 vseh vrst zadrug. Povezovanje lastnikov gozdov je bilo v zadnjem obdobju socialistične ureditve v Jugoslaviji urejeno v okviru organizacij, imenovanih Temeljne organizacije kooperantov. Le dobro desetino zasebnih lastnikov gozdov je bilo tudi članov teh organizacij. Po letu 2000 je med lastniki gozdov v Sloveniji prišlo tudi do vrste lokalnih pobud za organiziranje v okviru društev lastnikov gozdov. Pravna podlaga za organiziranje je Zakon o društvih. Pri organiziranju jim največ pomagajo terenski gozdarji, zaposleni na Zavodu za gozdove Slovenije. Konec leta 2005 je bilo registriranih sedem društev. Združitev različnih društev lastnikov gozdov in strojnih krožkov v Zvezo lastnikov gozdov Slovenije se je zgodila 2006 in združuje enajst lokalnih društev. Svojo nevladno organizacijo so leta 1999 organizirali tudi lastniki razlaščenega premoženja, ki jim je bila lastnina po drugi svetovni vojni nacionalizirana. Njihovo delovanje zaznamuje tudi zavzemanje za pravico do lova na lastnem posestvu. Organizacija Slovenian Association of forest owners and Claimants to Hunting Rights (združenje lastnikov razlaščenega premoženja) je članica mednarodne organizacije European Landowners Organisation (evropska organizacija lastnikov zemljišč). Po dveh desetletjih samostojnosti Slovenija še vedno nima predstavnika v Evropskem združenju lastnikov gozdov. Pestre oblike sodelovanja in povezovanja lastnikov gozdov ter njihove zglede je treba širiti, gospodarjenje z zasebnimi gozdovi v Sloveniji pa dvigati na raven možnega izkoriščanja lesa. Zaradi hitrih sprememb v lastniški socialnoekonomski strukturi in nadaljevanja drobljenja posesti je tako pred lastniki, gozdarsko stroko in državo veliko izzivov ter inovativnih pristopov za doseganje optimalnih učinkov (Medved & Arkar 2009, str. 25). 3.2 Stanje lesnih surovin v Slovenji Pred začetkom načrtovanja BLTC je potrebno analizirati dejansko razpoložljivost surovine. Osnovna surovina za lesna goriva je neonesnažen les. Načeloma gre za les iz gozdov in zunaj gozdnih nasadov ter stranske proizvode lesne industrije. Priporočljivo je, da surovina izvira iz regije, saj lahko le tako povečamo pozitivne socialnoekonomske učinke takega centra v dani regiji. Če imajo lastniki BLTC v lasti gozd ali posamezne obrate lesne industrije, se prednostno odkupi njihova surovina. Ob nakupu surovine je pomembno, da sledimo izvoru lesne biomase ter zagotovimo sledljivost od vira do prodaje končnemu kupcu (Kranjc & Premrl, 2010, str. 8). Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 31

41 Slika 6: Pridobivanje surovine za lesno biomaso Vir: Kranjc & Premrl, 2010, str. 8 Povečevanje gozdnih površin oziroma tako imenovano zaraščanje opuščenih kmetijskih zemljišč v Sloveniji se po več kot 130 letih zaključuje. Z upoštevanjem gozdnogospodarskih načrtov gospodarskih enot (GGE), izdelanih v zadnjih letih, se je površina gozda dve leti zaporedoma zmanjšala, v letu 2012 pa se je vendarle spet nekoliko povečala, in sicer za 157 ha in znaša ha. Z gozdom je porasle 58,4 % površine Slovenije (Zavod za gozdove Slovenije [ZGS], februar 2013). Površina t. i. gospodarskih gozdov znaša ha, varovalnih gozdov ha in gozdnih rezervatov ha (ZGS, februar 2013). Zlasti v primestnih območjih in v območjih intenzivnega kmetijstva se srečujemo z velikimi pritiski na gozd in gozdni prostor ter s številnimi vlogami za soglasja k posegom v gozdove. Upoštevajoč soglasja in dovoljenja za posege v gozdni prostor in nezakonite posege vanj, smo v letu 2012 zabeležili posegov v gozdove v skupni površini 415 ha, kar je približno toliko kot v zadnjih letih, vendar kar približno dvakrat toliko kot v obdobju Z upoštevanjem podatkov gozdnogospodarskih načrtov GGE, izdelanih v letu 2012, se je lesna zaloga slovenskih gozdov v absolutnem povečala za nekaj več kot 1,1 % in (po gozdno-gospodarskih na črtih) znašata (zaokroženo) m 3 oziroma 285 m 3 /ha; v t. i. gospodarskih gozdovih (večnamenski gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni), pa znaša v povprečju 294 m 3 /ha. Letni absolutni prirastek se je z upoštevanjem podatkov v letu 2012 izdelanih gozdnogospodarskih načrtov GGE povečal za 1,9 % in znaša (zaokroženo) Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 32

42 m 3 oziroma 7,1 m 3 /ha; v t. i. gospodarskih gozdovih pa 7,40 m 3 /ha. Če podatke o lesni zalogi iz gozdnogospodarskih na črtov GGE, ki so v povprečju stari 5 let, časovno ekstrapoliramo na leto 2012, znaša aktualna povprečna lesna zaloga vseh gozdov približno 300 m 3 /ha, t. i. gospodarskih gozdov pa približno 310 m 3 /ha. V enakem deležu je večji tudi aktualni prirastek. V letu 2012 je bil v slovenskih gozdovih evidentiran posek m 3 bruto lesne mase, kar je za 0,4 % več kot leta 2010, od tega m 3 iglavcev in m 3 listavcev. Evidentiran posek znaša 68 % možnega poseka po gozdnogospodarskih na črtih (ZGS, februar 2013). Zaradi vračanja gozdov nekdanjim lastnikom v procesu denacionalizacije trenutno v Sloveniji nimamo verodostojnih podatkov o deležu poseka glede na možni posek po gozdnogospodarskih načrtih za gozdove posameznih kategorij lastništva. Po dosedanjih analizah je bil posek v državnih gozdovih v vseh zadnjih letih realiziran približno v višini načrtovanega oziroma možnega poseka, v zasebnih gozdovih pa je evidentiran posek precej nižji od možnega poseka. Vzrokov za nerealizacijo sečenj v zasebnih gozdovih je več, najpomembnejši razlog pa sta razdrobljena zasebna posest in neekonomičnost pridobivanja lesa iz sestojev s tanjšim drevjem oziroma sečnje tankega drevja (ZGS, februar 2013). Tabela 1: Površina gozdov v letu 2012 ter njihova lastniška struktura Vir: ZGS, februar 2013 Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 33

43 Z upoštevanjem podatkov gozdnogospodarskih načrtov GGE, izdelanih v letu 2012, se je lesna zaloga slovenskih gozdov v absolutnem povečala za nekaj več kot 1,1 % in je ob koncu leta 2012 znašala m 3, povprečna lesna zaloga na hektar (upoštevajoč na novo zarasle površine) se je prav tako povečala in je ob koncu leta 2012 znašala 285 m 3 /ha. V t. i. gospodarskih gozdovih (večnamenski gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni) je povprečna lesna zaloga 294 m 3 /ha (ZGS, februar 2013). Primerjava deležev posameznih drevesnih vrst glede na deleže v preteklih letih nam nakazuje nadaljevanje trenda zmanjševanja deleža iglavcev in naraščanja deleža listavcev. Zmanjšanje je največje pri jelki njen delež se je v enajstih letih zmanjšal z 9,1 % na 7,5 %, torej za 16,6 %. Zmanjšani delež so nadomestili večji deleži hrasta, plemenitih in trdih listavcev. Sorazmerno veliko povečanje deleža drugih trdih listavcev je zelo verjetno predvsem posledica spremenjenih (sodobnejših) metod ugotavljanja lesne zaloge. Le-ti imajo namreč sorazmerno velik delež v sestojih, ki se jim je v preteklosti lesna zaloga določevala izključno s cenitvijo, danes pa v določenem deležu tudi z meritvami na vzorčnih ploskvah. Deleži ostalih drevesnih vrst (bori, macesen, bukev in mehki listavci) so v preteklih letih ostali v glavnem nespremenjeni (ZGS, februar 2013). Tabela 2: Lesna zaloga gozdov v Sloveniji Vir: ZGS, februar 2013 Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 34

44 V letu 2012 je bilo v slovenskih gozdovih skupno posekanih za m 3 dreves, od tega m 3 iglavcev (5,5 % več kot v letu 2011) in m 3 listavcev (5,2 % manj kot v letu 2011). V primerjavi z letom 2011 se je skupni posek povečal za 0,4 % (ZGS, februar 2013). Posek še naprej zaostaja za možnim posekom po gozdnogospodarskih načrtih. V letu 2012 je dosegel 68 % možnega poseka (pri iglavcih 73 %, pri listavcih le 65 %). Na ravni Slovenije ne razpolagamo z verodostojnimi tovrstnimi primerjavami po posameznih oblikah lastništva, saj se podatki o poseku nanašajo na trenutno lastništvo gozda, medtem ko se podatki o možnem poseku nanašajo na lastništvo, kot je bilo v času izdelave posameznih gozdnogospodarskih načrtov. Približni izračuni zadnjih let kažejo, da se posek v državnih gozdovih realizira blizu količine načrtovanega (možnega) poseka, posek v zasebnih gozdovih pa znatno nižje. Razlika med dopuščeno količino poseka po gozdnogospodarskih načrtih GGE in realiziranim posekom v zadnjih letih gre torej izključno na račun zasebnih gozdov. Vzrokov za nerealiziranje sečnje v zasebnih gozdovih je več, najpogostejši razlog pa je, zlasti pri sestojih s tanjšim drevjem, premajhna ekonomičnost pridobivanja lesa. Lastnik gozda se lahko v tem pogledu pač zelo selektivno, od drevesa do drevesa odloča, kaj bo posekal in kaj ne (ZGS, februar 2013). Hkrati je potrebno poudariti, da najnovejše analize meritev na stalnih vzorčnih ploskvah kažejo, da je ponekod nedovoljenega poseka več, kot nam ga uspe evidentirati. Pri državnih gozdovih takšnega poseka praktično ni. Upoštevajoč podatke o lesni zalogi in prirastku slovenskih gozdov po trenutno veljavnih gozdnogospodarskih načrtih, je znašal posek v letu 2012 v odnosu do lesne zaloge 1,2 % (pri iglavcih 1,4 % in pri listavcih 1,0 %), v odnosu do tekočega letnega prirastka pa 46,4 % (pri iglavcih 58,5 % in pri listavcih 37,1 %). Upoštevajoč samo t. i. gospodarske gozdove je znašal posek v odnosu do lesne zaloge 1,2 % (pri iglavcih 1,4 %, pri listavcih 1 %), v odnosu do tekočega prirastka pa 48,1 % (pri iglavcih 60,2 % in pri listavcih 38,6 %) (ZGS, februar 2013). Povprečni volumen v letu 2012 posekanih dreves je znašal 0,84 m 3 (pri iglavcih 1,17 m 3 in listavcih 0,62 m 3 ), v državnih gozdovih 0,92 m 3 (pri iglavcih 1,13 m 3 in listavcih 0,74 m 3 ), zasebnih gozdovih pa 0,81 m 3 (pri iglavcih 1,19 m 3 in listavcih 0,58 m 3 ). Podatki Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 35

45 kažejo, da je bil v letih z velikim deležem sanitarnega poseka zaradi žledu in snega (1996 in 1997) oziroma napada podlubnikov in vetrolomov (2006 in 2007) povprečni volumen posekanih dreves znatno manjši kot v letih brez hujših vremenskih ujm. Debelinska struktura v letu 2012 posekanega drevja je v primerjavi s preteklim letom ostala približno enaka in je, upoštevajoč lesno maso posekanega lesa, naslednja: drevje do premera 29,9 cm: 20,3 %, drevje premera 30-49,9 cm: 44,9 % in drevje s premerom 50 cm in več: 34,8 % (ZGS, februar 2013). Po podatkih o zunanji trgovini smo v letu 2012 izvozili okoli kubičnih metrov okroglega lesa ali za skoraj 16 % več kot v letu 2011 (Statistični urad Republike Slovenije [SURS], maj 2012). V strukturi celotnega izvoza je prevladoval okrogli industrijski les s 78 odstotnim deležem (približno 1 milijon m 3 ), preostalih 22 % (okoli m 3 ) pa je predstavljal les za kurjavo. V primerjavi z letom 2011 je bil v letu 2012 izvoz okroglega industrijskega lesa večji za 27 %; od tega je bil izvoz hlodov za žago in furnir večji za okoli 31 %, lesa za celulozo in drugega industrijskega lesa pa za okoli 19 %. Lesa za kurjavo smo izvozili manj kot v predhodnem letu, in sicer za okoli 12 % (SURS, maj 2013). Tabela 3: Izvoz in uvoz okroglega lesa Vir: SURS, maj 2013 V letu 2012 smo uvozili okoli kubičnih metrov okroglega lesa ali za 3 % več kot v letu V strukturi uvoza je prevladoval les za kurjavo, in sicer s 56 odstotnim Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 36

46 deležem (skoraj m 3 ), delež uvoza okroglega industrijskega lesa pa je bil 44 % (približno m 3 ). V primerjavi z letom 2011 je bil večji predvsem uvoz lesa za kurjavo, in sicer za okoli 26 %. Uvoz okroglega industrijskega lesa je bil manjši za skoraj 17%; od tega je bil uvoz hlodov za žago in furnir manjši za 56 %, uvoz lesa za celulozo in drugega industrijskega lesa pa za skoraj 5 % (SURS, maj 2013). Lesna zaloga slovenskih gozdov je po podatkih gozdnogospodarskih načrtov Zavoda za gozdove Slovenije m 3 oziroma 285 m 3 na hektar. Delež lesne zaloge iglavcev je 46 %, listavcev pa 54 %. V slovenskih gozdovih priraste letno m 3 lesa ali 7,10 m 3 na hektar. V zadnjih nekaj letih se v slovenskih gozdovih poseka od 3,4 do 3,9 milijonov m 3 dreves letno, od tega 55 % iglavcev in 45 % listavcev (SURS, maj 2013). V letu 2012 je bilo v slovenskih gozdovih skupno posekanih m 3 dreves, od tega m 3 iglavcev in m 3 listavcev (SURS, maj 2013). 3.3 Potencial lesne biomase v Mirenski dolini Potencial lesne biomase je količina lesa, ki je na nekem območju trajno razpoložljiva v energetske namene. Pri tem moramo ločevati med teoretičnim in dejansko razpoložljivim potencialom. Teoretični potencial lesne biomase iz gozdov je vsa lesna biomasa, ki jo teoretično lahko pridobimo iz gozdov. Teoretični potencial lesne biomase gozdov in sovpada z najvišjim dovoljenim posekom lesa. Dejanski razpoložljivi potencial je manjši od teoretičnega potenciala. Kot dejanski potencial lesne biomase iz gozdov lahko obravnavamo: del realiziranega letnega poseka; lesno biomaso iz gojitvenih in varstvenih del v gozdovih; lesno biomaso iz melioracij grmišč; lesno biomaso iz novogradenj ali vzdrževanja infrastrukture v gozdnem prostoru (krčitve zaradi gradnje vlak ali gozdnih cest, vzdrževanja elektrovodov). Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 37

47 Pri analizi dejanskih potencialov nas ne zanima le sedanje stanje, temveč tudi njihova trajnost. Predvsem večji sistemi (daljinski sistemi ogrevanja) morajo imeti zagotovljeno oskrbo z lesno biomaso tudi v prihodnosti. Predvidene lesne zaloge in prirastek po krajih Mokronog, Mirna, Šentrupert, Trebelno Lesna zaloga: Možen posek je 16,5 % od lesne zaloge. Zaloga gozda je 8392 h, 1 h gozda je 274,5 m 3 /h. Prirastek: Prirastek je 9 m 3 /h/leto. Letni prirastek je 8392 h * 9 m 3 /h/letno, iz tega sledi m 3 /letno. Poseka se približno 50 % prirastka, kar znaša približno m 3 /leto. Šentjanž, Tržišče, Boštanj Lesna zaloga: Možen posek je 19% od lesne zaloge. Zaloga gozda je 5100 h, 1 h gozda je 281 m 3 /h. Prirastek: Prirastek je 8,32 m 3 /h/leto. Letni prirastek je 5100 h * 8,32 m 3 /h/leto, iz tega sledi m 3 /leto. Poseka se približno 50 % prirastka, kar znaša približno m 3 /leto. Skupni možni letni posek znaša m 3 /leto. Od tega je približno 50 % za biomaso, kar znaša m 3 /leto. V sklop besede biomasa uvrščamo sekance, pelete, brikete, polena, skratka vse, kar služi kot energent za kurjavo. Od predvidenega poseka ostane polovica lesa, ki se uporablja v industrijskih obratih. Tega lesa je približno m 3 /leto. Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 38

48 Za biomaso se upoštevajo tudi odpadki, ki nastanejo od razžagovanja lesa (žamanje, krajniki), odpadni materiali (palete, lesena embalaža), posek na negozdnih površinah (meje, zaraščeni travniki, gozdni robovi, parki, sadovnjaki). Odpadek od žaganja lesa: Odpadni material: 3000 m 3 /leto, 2000 m 3 /leto, Posek na negozdnih površinah: m 3 /leto. Skupaj dodatnega potenciala: m 3 /leto Skupni potencial biomase za Mirnsko dolino tako znaša približno m 3 /leto. V nadaljevanju bomo podali pomembne makro kriterije na ravni jugovzhodne Slovenije ter predlagane rešitve za smiselno umestitev biomasnega logističnega centra na lokacijo bivše vojašnice. 3.4 Pregled kriterijev makro nivoja Jugovzhodna Slovenija (JV Slovenija) je po površini največja med dvanajstimi razvojnimi regijami v Sloveniji. Obsega geografsko območje Dolenjske, Bele krajine in Kočevsko-Ribniškega. Združuje naslednje lokalne skupnosti oz. občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirno Peč, MO Novo mesto, Osilnico, Ribnico, Sodražico, Semič, Šentjernej, Škocjan, Trebnje in Žužemberk. V letu 2006 sta z izločitvijo iz MO Novo mesto nastali občini Straža in Šmarješke Toplice, z izločitvijo iz Občine Trebnje pa občini Mokronog-Trebelno in Šentrupert (Občina Šentrupert, 2010a). Pet občin na meji z Republiko Hrvaško (Loški Potok, Osilnica, Kostel, Črnomelj in Semič) se povezuje v Območno razvojno partnerstvo»pokolpje«. Njegov namen je zagotoviti manj razvitemu območju hitrejši gospodarski razvoj v okviru regije. Regijsko središče je Novo mesto, ki je v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije opredeljeno kot regijsko središče nacionalnega pomena. Novo mesto ni klasična regijska metropola, saj je del regije Kočevsko-Ribniško, ki je bil prej del Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 39

49 Osrednje Slovenije, bolj povezan z Ljubljano kot z regijskim središčem. Regija ima visoko zaposlenost in nizko brezposelnost, vendar pa je ta v različnih delih zelo različna. Čeprav je bilo v regiji po letu 2000 odprtih veliko novih delovnih mest, ima manj delovnih mest kot ima aktivnih in brezposelnih prebivalcev skupaj. Pomanjkanje delovnih mest je večje v Beli krajini in na Kočevskem. Značilna je strukturna brezposelnost, zlasti dolgotrajno brezposelnih žensk, starejših delavcev in prvih iskalcev zaposlitve. Velika večina zaposlenih, kar 80 %, je zaposlenih v gospodarskih družbah, predvsem v velikih industrijskih družbah. Med razvojnimi zaostanki regije je predvsem slaba izobrazbena struktura, ki je povezana tudi s slabšimi možnostmi za šolanje v regiji, zlasti na visokih šolah. Od tod tudi razvojna potreba po krepitvi znanja, prilagojenega potrebam regije in regijskega gospodarstva (Občina Šentrupert, 2010a). Več kot tri četrtine površine JV Slovenije je med območji s posebnimi razvojnimi problemi. Skoraj polovico regije je v območju Natura 2000, nekatere občine v celoti. Kar 73 % regije je pokrite z gozdom ali je v zaraščanju. Kmetijstvu je namenjenih 24 % površin regije, pozidanih pa je 1,8 % površin. Po velikosti je največja občina Kočevje, najbolj razpršena poselitev pa je z 221 naselji v občini Trebnje. Kljub hitremu gospodarskemu razvoju uspeva regija ohranjati okolje in naravo na celotnem območju. Prostorsko je izredno zelo raznolika. Prevladuje podeželje in ima razpršeno poselitev. Še vedno preslabo izkorišča bogato naravno in kulturno dediščino, ki je ena izmed razvojnih možnosti. Tej možnosti in zlasti hitremu gospodarskemu razvoju ter razpršeni poselitvi pa ne sledi infrastrukturna opremljenost regije. Regija je notranje slabo povezana in slabo dostopna, zato ne izkorišča dovolj svoje prednosti geografskega in prometnega središča oz. križišča med Ljubljano, Zagrebom in Karlovcem, položaja na slovenskem avtocestnem križu in mejne regije. Za boljšo notranjo povezanost in povezanost s sosednjimi slovenskimi in čezmejnimi regijami pa bo odločilna učinkovita in čimprejšnja izvedba strukturnega razvojnega projekta tretje osi. Boljša dostopnost in povezanost regije je predpogoj za hitrejši razvoj Bele krajine in Kočevsko-Ribniškega, regijskega podeželja ter razvoj turizma v povezavi z naravno in kulturno dediščino (Občina Šentrupert, 2010a). Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 40

50 3.5 Gospodarski kriterij Z izvajanjem aktivnosti spodbujanja razvoja malega gospodarstva želimo postopoma pospeševati gospodarsko rast in povečati razvoj ter konkurenčno sposobnost malega gospodarstva in obrti v občini. Leta 2012 je bila nominalna rast BDP 103,9, realna rast BDP 2,0 % in letni deflator BDP 101,8 (Občina Šentrupert, 2013). Dinamika regionalnega razvoja razvoj majhnih in srednjih podjetij, razvoj tehnoloških centrov, inkubatorjev in izobraževalnih središč, ki bodo podpirali preboj; povezovanje velikih podjetij s centri odličnosti in z logističnimi ter izobraževalnimi programi, opremljanje poslovnih, gospodarskih in obrtnih con, zagotavljanje površin za razvoj, vlaganja v razvoj znanja, prenos znanja iz velikih podjetij, odprtost za investitorje in nove visoko tehnološke programe; gozd in predelava lesa; razvoj turizma, nemasovni doživljajski, rekreativni, sprostitveni, kulturni in tematski turizem, turistični management, naravna in kulturna dediščina; spodbujanje javno zasebnega partnerstva pri pripravi in izvajanju razvojnih in drugih projektov; razvoj dopolnilnih in novih programov za podeželje, tradicionalna in ekološka pridelava hrane. Gospodarske napovedi oblikovanje regionalnih centrov za oskrbo z lesno biomaso na lokalnem nivoju; zagotavljanje zanesljive oskrbe z energenti; prepoznavnost vseh vrst lesne biomase kot energenta; zagotavljanje kakovosti lesnih goriv in vseh storitev; spodbujanje storitev s področja pridobivanja in proizvodnje lesne biomase, kot so strojne storitve proizvodnje lesne biomase, dostava lesnih goriv, storitve energetskega pogodbeništva, strokovno svetovanje na področju ogrevanja z lesom; spodbujanje mobilizacije lokalnih potencialov lesne biomase in njihove rabe na lokalnem nivoju. Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 41

51 Na področju gospodarstva se izvedejo ukrepi in projekti, ki bodo usmerjeni v uresničevanje vizije in kvantificiranih ciljev Občine Šentrupert do leta Ob upoštevanju trajnostnega in sonaravnega pristopa razvoja občine je pričakovano število prebivalcev v ciljnem letu ob delovnih mestih in 40 % zaposlenosti. Površina poslovnih, obrtnih in industrijskih con se bo povečala na vsaj 15 ha, prenočitvene zmogljivosti v občini bi morale doseči število 120 postelj, pri čemer se pričakuje nočitev turistov na letni ravni. Ključne prepoznavne turistične prireditve se bodo povečevale s tendenco širitve najodmevnejših prireditev na večdnevno dogajanje. Dopolnjevanje turistične ponudbe bo odraženo tudi v številu turističnih kmetij, ki naj bi jih bilo vsaj deset. Ob povečani soudeležbi občanov v dejavnostih gospodarskega stebra se pričakuje tudi postopno povečanje njihovega zadovoljstva. 3.6 Geografski kriterij Celotna površina ozemlja vojašnice Puščava, ki ga je Občina Šentrupert dobila od Ministrstva za obrambo Republike Slovenije (MORS), znaša 21,5 ha. Območje, določeno za gradnjo, je veliko 9,4 ha. Cona meri 0,8 km v dolžino in 0,3 km v širino. Dostop do območja je predviden iz obstoječe občinske ceste na jugu. Industrijska cona je terasasto urejena in utrjena z nasipi. Omejena je z varovalnim pasom javne gospodarske infrastrukture in z območjem varstva narave. Osnovna namenska raba območja urejanja je bila gozd ter območje poselitve znotraj urbanistične zasnove. Občina je z novim potrjenim OPN-jem spremenila namensko rabo v območje proizvodnih dejavnosti. Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 42

52 Slika 7: Predvideno območje industrijske cone Podnebje Območje občine Šentrupert spada v zmerno celinsko podnebje. Povprečna letna temperatura se giblje med 8 C in 10 C. Poleti se povprečne temperature gibljejo okoli 19 C, pozimi pa okoli -1ºC. Letna količina padavin se giblje med 1200 in 1300 mm. Padavine so relativno enakomerno razporejene skozi celo leto, z izrazitejšim znižanjem v zimskih mesecih in viškom v poletnih in jesenskih mesecih. Snežna odeja obleži v zimskih mesecih v povprečju dni, v višjih in osojnih legah pa lahko tudi do 100 dni (Perko, 1998, str. 28). Glede na podnebje ugotavljamo, da je umestitev tega centra v tem območju primerna, ker ima kraj zaradi obdajajočih gora čez vse leto ugodno podnebje. Gostota prebivalstva V občini živi prebivalcev v 25 naseljih, to pomeni gostoto približno 57 prebivalcev na km 2, kar je precej manj od slovenskega povprečja (98 prebivalcev/km 2 ). Poselitev je zgoščena v naseljih na kotlinskem robu, precej redkeje pa je poseljeno gričevnato in hribovito zaledje; tam so raztreseni slemenski in pobočni zaselki (Statistični urad Republike Slovenije [SURS], maj 2012b). V obdobju med letoma 1971 in 2002 je število prebivalcev na območju občine upadlo za 7 %, v kotlinskih naseljih za Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 43

53 5 %. V zadnjem desetletju je mogoče opaziti obrat trenda saj je število prebivalcev poraslo skoraj za 3 % (SURS, maj 2013). 3.7 Kriteriji, povezani s človeškimi viri Občina Šentrupert je del statistične regije jugovzhodna Slovenija. Meri 49 km 2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 135. mesto. Sredi leta 2012 je imela občina približno prebivalcev (približno moških in žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 159. mesto. Med osebami v starosti 15 let 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 50 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih), kar je manj od slovenskega povprečja (59 %) (SURS, maj 2013). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 7,7 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (10,7 %). Med brezposelnimi je bilo tu kot v večini slovenskih občin več žensk kot moških (SURS, maj 2013). Iz navedenih podatkov ugotavljamo, da je na obravnavanem območju dovolj delovne sile, ki bi bila primerna za delo v LPC. 3.8 Infrastrukturni kriterij Cestno omrežje Območje se nahaja v neposredni bližini državne ceste (DC) R1-215/1162 Trebnje Mokronog in R Mokronog-Boštanj, kar pomeni hiter dostop, omogoča pa tudi kvalitetno funkcioniranje ter možnosti nadaljnjega razvoja cone. Obravnavano območje se bo navezovalo na obstoječo prometno mrežo preko lokalne ceste, odsek LC Puščava Hrastovica Pijavice, ki poteka po vzhodni strani območja ter tangira sosednjo občino Mokronog Trebelno. Južno od območja BLC poteka regionalna železniška proga Sevnica Trebnje, s katere se v območje BLC odcepi slepi krak proge. Krak proge je znotraj območja dolg 236,7 m Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 44

54 in se približno na polovici razcepi na dva (industrijska) tira. Ugotavljamo, da je obstoječa cestna infrastruktura primerna in zadošča predvidenim potrebam logističnega centra. Slika 8: cestna in železniška infrastruktura Kanalizacijsko omrežje Obstoječi interni komunalni vodi za odvajanje komunalnih in meteornih voda sedanjega kompleksa se zaradi neustreznosti ukinejo. Za celotno območje je potrebna izgradnja novega kanalizacijskega sistema, in sicer ločeno za odvodnjavanje komunalnih odpadnih voda sušnega odtoka in ločeno za odvodnjavanje padavinskih voda. Za obe kanalizaciji sta predvidena gravitacijska kanalizacijska sistema. Kanalizacija bo omogočala priključitev vseh predvidenih objektov znotraj območja BLC, ki se skladno z zakonskimi določili lahko priključujejo. Komunalne odpadne vode se tako preko novih kanalov odvajajo do nove tipske čistilne naprave velikosti 45 PE, izpust očiščene vode je predviden v potok Vejar. Padavinske vode pa so preko predvidenih kanalov za odvod padavinskih voda neposredno speljane v potok Vejar. Odpadna padavinska voda s ceste in platojev se preko drenažno kanalizacijskega sistema vodi v kanalizacijo za odvod odpadnih padavinskih voda. Na mestih, kjer so predvidena parkirišča, bo potrebno vgraditi lovilce olj. Ugotavljamo, da kanalizacijsko omrežje v prvotnem stanju ne ustreza potrebam, ki bi jih imel logistični center. V sled te ugotovitve je potrebna izgradnja novega kanalizacijskega sistema. Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 45

55 Vodovodno omrežje Za potrebe BLC je potrebno zagotoviti ustrezne količine sanitarne, tehnološke in požarne vode. Na območju BLC je v prvi fazi predvidena izgradnja industrijskih objektov za predelavo lesa, načrtovana pa je tudi še razširitev pozidave. Ker je zahtevana količina požarne vode za BLC 15 l/s, ugotavljamo, da obstoječi vodovod dimenzijsko ne ustreza in je v ta namen potrebno zgraditi povezovalni cevovod v dolžini 606 m z navezavo na javni vodovod. Znotraj BLC pa je potrebno zgraditi oskrbovalno in hidrantno omrežje ustreznih dimenzij v dolžini 650 m. Elektro napetostno omrežje Trenutno elektroenergetsko stanje na predvidenem območju BLC ne zadostuje načrtovanem kriteriju. Potrebna bi bila izgradnja novega kablovoda od TP Mokronog do nove transformatorske postaje, ki bi se nahajala na območju BLC. Telekomunikacijsko omrežje Najbližje telefonsko in optično omrežje se nahaja ob lokalni cesti. Na predvidenem območju BLC je obstoječe omrežje razpeljano od trase telefonskega kabla ob lokalni cesti do obstoječe stavbe. Ugotavljamo, da je potrebna izgradnja optičnega omrežja znotraj logističnega centra. 3.9 Analiza trga Analiza se nanaša na trenutno stanje v slovenskih gozdovih vezano na lesne zaloge in posledično tudi količino posekanega lesa. V nadaljevanju smo tudi preverili stanje na področju proizvodnje furnirja, peletov, sekancev, ivernih plošč in nenazadnje tudi razreza hlodovine, ki pa je v zadnjem času v Sloveniji na zelo nizki ravni. Razrez hlodovine Gozdovi so najbolj pogosta oblika rabe zemljišč v Sloveniji, saj pokrivajo okoli 60 % vseh površin. Z ekonomskega vidika je les uporaben tako za domačo rabo (ogrevanje, obnove stavb) kot tudi za predelavo v lesne izdelke. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) znaša lesna zaloga v gozdovih 338 milijonov kubičnih metrov, v kateri prevladujeta bukev z 32 % deležem in smreka z 31 % deležem. Po podatkih ZGS smo Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 46

56 lansko leto posekali 3,9 milijona kubičnih metrov, od tega je bilo 2,15 milijona kubičnih metrov iglavcev. Poudariti je treba, da se določene količine predvsem listavcev v zasebnih gozdovih posekajo brez odločb ZGS, zaradi česar je dejanski posek nekoliko večji. V lanskem letu se je zopet povečal izvoz lesenih sortimentov (hlodovina, les za celulozo in plošče, drugi industrijski les ter les za kurjavo), ki je znašal 1,3 milijona kubičnega metra, kar predstavlja povečanje za 15 % glede na leto Povečal se je predvsem izvoz hlodovine in količine lesa za celulozo in plošče iglavcev. To postaja na žalost že skoraj»normalen«pojav, še več, priča smo novemu»magičnemu«dogodku, saj je delež izvožene hlodovine v zadnjih 10 letih presegel 50 %. Smeri izvoza se niso spremenile, saj gre večina hlodovine iglavcev v Avstrijo, hlodi listavcev pa v Italijo. Les slabše kakovosti gre prav tako večinoma v Italijo. V uvozu se krepi uvoz iglavcev za proizvodnjo celuloze in plošč, predvsem na račun povečanja obsega predelave tega sortimenta v Sloveniji. Zanimivo je, da večino tega lesa uvozimo iz Avstrije. Velik padec proizvodnje žaganega lesa iglavcev je posledica negativnih gibanj obsega del v gradbeni dejavnosti, še posebej na segmentu gradnje stanovanjskih objektov. Dodatno so k temu pripomogli še stečaji podjetij ter neugodna struktura žagarskih objektov po velikosti, zaradi česar le-ti težko konkurirajo modernim obratom velikih kapacitet v sosednjih državah. Največji Slovenski proizvajalec žaganega lesa je GG Postojna, ki iz njega proizvaja opažne plošče. Pri proizvodnji žaganega lesa listavcev je stanje še bolj neugodno. Zadnja leta so zaznamovali stečaji lesnopredelovalnih podjetij, predvsem v segmentu izdelave masivnega pohištva iz listavcev. Zmanjšano povpraševanje na domačem in tujem trgu je v zadnjem obdobju še posebno izrazito pri bukovini, ki je najbolj pod udarom zaradi posledic težav v pohištveni industriji. (ZGS, maj 2014). Furnir Poraba furnirja je odvisna od stanja in gibanj na področjih gradbeništva in potrošnje, saj vplivajo na povpraševanje po notranji opremi stavb, notranjem in stavbnem pohištvu, talnih oblogah in lesnih kompozitih za namene gradenj. Omenjeni področji pa sledita ekonomski rasti. Proizvodnja luščenega furnirja pri nas kaže v zadnjih letih podobno kot tudi v Nemčiji trend padanja obsega proizvodnje. V Sloveniji je bilo to obdobje zaznamovano še s težavami največjega proizvajalca luščenega furnirja podjetja Novoles. Nekoč uspešna»zgodba«se je lani dokončno zaključila s popolno zaustavitvijo proizvodnje. Furnirne (vezane) plošče iz lesa listavcev proizvaja le še podjetje Javor Vezane plošče. Tudi proizvodnja rezanega furnirja, kjer je dodana Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 47

57 vrednost med najvišjimi, se je v obdobju 2009 do 2011 v primerjavi z obdobjem 2004 do 2006 zmanjšala, in sicer za tretjino. Večino surovine izvira iz uvoza (nad 90 %). V proizvodnji izrazito prevladuje bukovina, sledijo hrastovina, plemeniti listavci ter druge drevesne vrste. V količinski prodaji prevladujejo izvozni trgi Evropske unije s 75 % deležem. Ne smemo pozabiti, da je proizvodnja furnirja oblika predelave najbolj kakovostnega lesa, ki se širi v opremo jaht, avtomobilov, visokokakovostnega pohištva itd (ZGS, maj 2014). Vlaknene plošče Večina vlaknenih plošč (MDF) in (HDF), ki se uporabijo v Sloveniji, izvira iz uvoza. Slovenski proizvajalec vlaknenih plošč po suhem postopku (MDF) podjetje Lesonit, ki je del skupine Fantoni, ima za dodajanje vrednosti slovenskemu lesu pomembno vlogo, saj večino lesa v njihovi proizvodnji izvira iz Slovenije. Podjetje proizvaja vlaknene plošče s širokim spektrom dimenzij in gostot. Z uporabo najnovejše tehnologije proizvajalca opreme Siempelkamp proizvaja predvsem tržno zelo zanimive specialne tanke MDF plošče debeline 1,5 mm do 4,5 mm s širokim spektrom uporabe v pohištveni industriji ter stavbnem pohištvu. Podjetje večino proizvodov izvozi in je primer uspešnega podjetja na evropskem trgu (ZGS, maj 2014). Iverne plošče Iverne plošče pri nas proizvaja podjetje Lesna TIP iz Otiškega Vrha, ki je v lasti podjetja iz Turčije. Za Slovenijo lahko rečemo, da poraba ivernih plošč nakazuje predvsem obseg proizvodnje pohištva. Večina ivernih plošč, ki se porabijo v Sloveniji, izvira iz uvoza. Tudi pri ivernih ploščah velja, da je poraba v veliki odvisnosti od obsega gradenj stavb in posledično tudi porabe stavbnega pohištva ter notranjega pohištva. Zelo pomembni predelovalci lesa so podjetja, ki proizvajajo mehansko celulozo (lesovina) ter kemične proizvode (proizvodnja tanina in drugih ekstraktivov). Uspešna predelava tanjšega in manj kakovostnega lesa iglavcev za mehansko celulozo se izvaja v podjetjih Količevo Karton in VIPAP Videm Krško. Predelava manj kakovostnega lesa listavcev (kostanj, hrast) v kemikalije se izvaja v podjetju Tanin Sevnica (ZGS, maj 2014). Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 48

58 Mizarska dejavnost Trg oken in vrat je z vidika konkurence izjemno zahteven. Dejstvo je, da je v slovenski gradnji še vedno velik delež plastičnih oken ter da je delež lesenih oken v objektih še relativno majhen. Močna konkurenca v Avstriji ne vpliva na slovenski trg zaradi prevelike razlike v ceni (do 30 %) in nezainteresiranosti avstrijskih proizvajalcev. Kot razlog je konstantna rast na njihovih primarnih trgih. Še posebej lesena in energetsko učinkovita okna pridobivajo na pomenu in izpodrivajo plastična na vedno močnejšem segmentu energetske obnove stavb. Ocenjujemo, da bomo s kvalitetno proizvodnjo uspešno konkurirali drugim ponudnikom. Velik potencial bi bil na trgu JV Evrope (ZGS, maj 2014). Obdelava odpadnega lesa (sekanci, peleti) Sekanci Z razvojem trga lesnih goriv in vse večjim povpraševanjem po lesnih sekancih se je povečalo tudi zanimanje za izkoriščanje sečnih ostankov. Raba sečnih ostankov za izdelavo lesnih sekancev v Sloveniji ni stalna praksa, tako da na prve omejitve pri povečanju iznosa sečnih ostankov naletimo že pri sistemu gospodarjenja. Klasično gozdno proizvodnjo smo primerjali z novo metodo, kjer ob sečnji predelamo le najvrednejši del dreves, preostalo lesno maso pa namenimo za izdelavo sekancev. Na količine in razpoložljivost sečnih ostankov vplivajo številni dejavniki, od drevesne vrste, sestojnega tipa, tehnologije pridobivanja itd. Zanimalo nas je, kako na količino sečnih ostankov vpliva minimalni premer, do katerega še izdelamo sortimente. Glede na pridobljene rezultate lahko sklepamo, da v smrekovih sestojih izdelava zelenih lesnih sekancev prinaša precej višjo produktivnost. Metoda, kjer povečujemo proizvodnjo sekancev, kaže precej višje donose na enoto (ZGS, maj 2014). Peleti Na podlagi analize kakovosti lesnih pelet na slovenskem trgu, ki jo je v začetku leta 2013 naredil Gozdarski inštitut Slovenije, sklepamo, da je kvaliteta peletov zelo nizka. V analizo so vključili 16 naključno izbranih ponudnikov. Rezultati analize so bili zaskrbljujoči, saj se je le slaba petina vzorcev uvrščala v najvišji kakovostni razred. Pri vsakem vzorcu pelet so analizirali vsebnost vode, delež pepela, kurilnost, gostoto nasutja in mehansko obstojnost. Med vsemi analiziranimi parametri je bil najbolj Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 49

59 problematičen delež pepela. Visok delež pepela je v veliki meri odvisen od deleža skorje ter od prisotnosti nečistoč kot je zemlja in pesek (ZGS, maj 2014) Predlagane rešitve za BLC v vojašnici Puščava Biomasni logistični center je prostor, kjer se trži lesna goriva po zajamčeni kakovosti. Logistični center se določi na osnovi ponudbe in povpraševanja po lesnih gorivih. Najprej bomo v njem zagotovili prostor za skladiščenje in sušenje okroglega lesa ter prostor za pokrito skladišče in sušenje lesnih sekancev ter drv. Pomembna vloga logističnega centra v regiji je zagotavljanje varnosti v oskrbi z vsemi oblikami lesnih goriv po zajamčeni kakovosti. Tak logistični center za lesno biomaso bomo umestili na območju bivše vojašnice Puščava (Šentrupert), katerega glavna dejavnost bo kvalitetna izraba potenciala lesne biomase v Mirnski dolini v energetske namene. Logistični center bo omogočal 100 % izrabo lesne biomase. Center bo zasnovan tako, da bo omogočal skladiščenje lesa, sušenje lesa, razžagovanje lesa, predelavo lesa v različne energente (polena, sekanci, pelete, brikete), izdelovanje pohištva, izdelovanje lesenih lepljenih lamelnih konstrukcijskih elementov, sočasno kogeneracijo (proizvodnja) toplote in električne energije ter proizvodnjo goriva bioetanola. Celotni center se bo ogreval iz centralne kurilnice, katere energent bodo lesni sekanci. Prav tako se bo iz sočasne kogeneracije proizvajala električna energija, ki jo bomo oddajali v omrežje. Logistični center bo imel tudi svoj tehnološki park v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenija (ZGS). Dejavnosti, ki se bodo izvajale v logističnem centru Šentrupert: prostor za razvrščanje lesa (hlodovine); razžagovanje lesa (razrez hlodovine); sušilnica (prostor namenjen sušenju razžaganega lesa); sočasna proizvodnja toplote in električne energije (kogeneracija); mizarske dejavnosti; proizvodnja lesnih lepljenih lameliranih konstrukcijskih elementov; skladišče (prostor za skladiščenje proizvodov); poslovni prostori; Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 50

60 tehnološki park (razvoj); prostor namenjen zunanjemu odpadnemu materialu (veje, palete, grmovje); obdelava odpadnega lesa (drobljenje lesa-sekanci, izdelava peletov, briketov); pokrit prostor namenjen sušenju sekancev (skladišče za pelete, brikete). Slika 9: Prikaz ureditve območja Vir: Občina Šentrupert, 2010b Prostor za razvrščanje hlodovine Ta prostor omogoča zbiranje lesa različnih vrst in prostor za tračno žago. Prednost zbirališča je, da imamo razvrščeno zbiranje lesa na enem mestu. Ker ima vojašnica Puščava že speljano železnico, se lahko na to zbirališče les pripelje z vlakom ali s tovornimi vozili, namenjenim tej dejavnosti. Iz zbirališča gre les na žago, kjer se ga razžaga na različne debeline za nadaljnjo obdelavo. Ker ima območje bivše vojašnice velik prostorski potencial, bi bilo na tem mestu možno razvrstiti velike količine hlodovine. Skladišče bi zavzemalo večjo površino žagarskega obrata, saj bi nudilo zalogo hlodovine za daljši čas. Hlodovina bi bila razvrščena po drevesnih vrstah (smrekovina, jelovina, bukovina), kakovosti, po premeru (do 200 mm, od 200 do 350 mm, od 350 do 500 mm, nad 500mm) ter po dolžini. Ves transport in tudi sortiranje hlodovine bi potekala s pomočjo tirnega stroja za prevoz hlodov, ki je opremljen s hidravlično roko. Linija bi potekala vse do vhoda v žagalnico. Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 51

61 Slika 10: Zbirni prostor lesa podjetja Holzindustrrie Stallinger Vir:»Skladiščni prostor«[kaufmannbausysteme.at], 2012 Primer takega zbirališča prikazuje (slika 10), ki ponazarja razvrščanje lesa podjetja Holzindustrie Stallinger iz Avstrije. Soltirni prostor omogoča spravilo lesa na m 2. V BLC Puščava bi celoten prostor za soltiranje in prostor za žago zavzemala približno m 2 površine, od tega bi bila površina žage približno m 2. Tako velik obrat nam omogoča nova delovna mesta. Žaga za razrez hlodovine Les je po sečnji praktično neuporaben, če ni ustrezno obdelan in pripravljen za nadaljnjo obdelavo. Hlodovino se vzdolžno razreže na posebnih tračnih žagah, pri čemer se je potrebno držati ustreznih standardov za mere žaganega lesa. Razrez se opravi tako, da je izkoristek hlodovine kolikor mogoče velik. Logistični center za lesno biomaso Puščava bo vseboval tračno žago za razrez večje količine hlodovine. Žaga bo omogočala neodvisnost centra, saj se bo ves les razžagoval v lastni režiji. Žagarski obrat bo omogočal razrez lesa na različne standardne debeline za potrebe centra in širšega naročila. Celoten žagarski obrat bo omogočil devet novih delovnih mest. Razžagan les gre naprej v sušilnico. Odpad, ki nastane na obratu, gre v predelavo v drobljenje za lesne sekance, žaganje pa se uporabi za stiskanje v pelete in brikete. Tak način ravnanja je prednost logističnega centra, saj se bo celoten odpadni material predeloval v koristni material oz. material za nadaljnjo uporabo. Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 52

62 Slika 11: Sodobni žagarski obrat Pokrit prostor z dvema tračnima žagama bi v dolžino meril 100 m, širok bi bil 30 m in bi zavzemal približno m 2 površine. S svojo velikostjo bi pokrival približno 20 % površine celotnega obrata. Primarni stroj bi bila velika tračna žaga, katere kapaciteta bi bila okoli m 3 razžagane hlodovine. Hlodovina bi se do žage dostavljala s pomočjo prečnega verižnega transporterja. Prav tako bi se transport žaganic do čelilnika in robilnega stroja vršil s pomočjo verižnih transporterjev in se nato nadaljeval do linije za sortiranje desk. Povprečna letna kapaciteta žagarskega obrata bi bila približno m 3 razžagane hlodovine. Predviden izkoristek pri razžagovanju bi se gibal med 69 in 70 %. Ostali del, 21 %, bi predstavljali kosovni ostanki, kot so očelki, krajniki, žamanje, 9 % pa žagovina, ki bi potovala v silose za nadaljnjo predelavo. Sušilnica Pravilno sušenje in skladiščenje lesa bistveno vpliva na vsebnost vode v lesu in na njegovo ohranjenost. Ko je les že razžagan na ustrezne formate, še ni pripravljen za uporabo, ker vsebuje preveč vode. Potrebni ga je osušiti. Lahko ga sušimo v posebnih sušilnicah po umetni poti ali pa na zraku po naravni poti. Umetni način sušenja lesa je hitrejši od naravnega sušenja. Les po poseku vsebuje takšno količino vode, ki ne zagotavlja dimenzijske stabilnosti in biološke odpornosti. Sušenje je zato nujna in največkrat celo prva faza tehnološkega procesa izdelave končnih izdelkov iz lesa. Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 53

63 S sušenjem dosežemo veliko izboljšanje lastnosti lesa kot so: krčenje lesa se konča pred predelavo in uporabo lesa, pri čemer se tako preprečijo napake, ki spremljajo krčenje lesa; boljše mehanske lastnosti (trdnost, trdota); zmanjšana teža (boljša in lažja mehanska obdelava); odpornost proti glivam; povečana kalorična vrednost; sprememba toplotnih, akustičnih in električnih lastnosti. Slika 12: Sodobna sušilnica lesa Naloga sušenja je osušiti les do vlažnosti, ki je primerna za nadaljnjo predelavo in uporabo, oziroma do vlažnosti, ki ustreza ravnovesni vlažnosti mesta vgraditve. Kvaliteta lesa mora med sušenjem ostati enaka ali se celo izboljšati, sam postopek pa mora biti izveden s čim manj stroški. Ko govorimo o kvaliteti osušenega lesa, moramo razlikovati med napakami, ki nastanejo zaradi kvalitet lesa, in tistimi, ki nastanejo zaradi neustreznega sušilnega postopka. Količina toplotne energije, ki jo sušilnica potrebuje za sušenje lesa, bo v celoti proizvedena iz centralne kurilnice. Tako bodo stroški sušenja lesa relativno nizki. Kapaciteta sušilnice bo okoli 1000 m 3 in bo omogočala sušenje večje količine lesa in večjih kosov lesa. Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 54

64 Sočasna proizvodnja toplote in električne energije (SPTE) Evropska unija je kot najpomembnejši ukrep za zmanjševanje onesnaževanja okolja izbrala kogeneracijo oziroma soproizvodnjo toplote in električne energije. Koristi, ki jih prinaša kogeneracija, so za vsako državo neizmerne. S soproizvodnjo toplote in električne energije se v primerjavi s termoelektrarno poraba goriva zniža za približno tretjino, emisije ogljikovega dioksida za več kot polovico, celotni izkoristek energije pa je za dvakrat večji. Soproizvodnja je tehnologija za hkratno pridobivanje toplotne in električne ali mehanske energije z uporabo istega goriva. Pri sistemih soproivodnje pretvarjamo notranjo energijo goriva v električno energijo preko vmesne energije. Prvotno je to mehanska energija vrtečih se delov motorjev oz. turbin. Le-ti poganjajo električni generator, ki proizvaja električno energijo. Pri pretvorbi notranje energije goriv v mehansko energijo se sprosti velika količina toplote, ki jo zajamemo in koristno uporabimo. To je tudi osnovna razlika med soproizvodnjo in ločeno proizvodnjo električne energije: zajetje in koristna uporaba toplote. V napravah z električno močjo nad 200 kw je uporaba lesne biomase že preverjena in se čedalje pogosteje uporablja. V mikronapravah (do 50 kw), ki bi bile primerne za individualne hiše in tudi za večstanovanjske bloke, pa je tehnologija sicer že razvita, vendar je naložba v naprave za zdaj še precej visoka. Tehnologija, ki jo lahko uporabljamo v soproizvodnji toplote in elektrike iz lesne biomase, je odvisna predvsem od potrebne moči naprave in vrste goriva. Pri tem pa v splošnem ločimo dva razreda moči: mikro enote do 50 kw in enote z večjo močjo. V prvi razred sodijo naprave, ki so primerne za delovanje v individualnih hišah, večstanovanjskih blokih oziroma tam, kjer je potreba po toploti manjša. Naprave z večjo močjo pa uporabljajo v industrijskih objektih, večjih poslovnih in javnih objektih ter stanovanjskih naseljih, kjer je daljinsko ogrevanje. Poleg fosilnih goriv ter bioplina je za soproizvodnjo primerno gorivo tudi lesna biomasa. Če le-ta izgoreva direktno, je uporabna zgolj parna turbina. Lesno biomaso pa lahko uplinimo in tako pridobljen plin uporabimo za zgorevanje v plinskih motorjih ali turbinah. Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 55

65 Proces kogeneracije lahko v grobem razdelimo na nekaj korakov: pripravo, manipulacijo in skladiščenje biomase; dovajanje goriva v kotel; gorenje biomase v biomasnem kotlu; pretvorbo mehanske energije v električno; distribucijo električne in toplotne energije končnim porabnikom. Razlike pri tehnoloških rešitvah kogeneracije so predvsem pri načinu izgorevanja biomase in sistemu pretvorbe mehanske energije v električno. Kogeneracija na lesni plin Na osnovi pirolitičnega procesa se v reaktorju uplinjevalne naprave iz lesne biomase pridobi gorljiv lesni plin. Zaradi prisotnosti nečistoč v obliki prahu in katrana se mora pridobljen lesni plin pred nadaljnjo uporabo očistiti. Ravno v tem delu prihaja do največjih razlik med različnimi ponudniki tehnologij. Očiščen in ustrezno pripravljen lesni plin se potem uporabi za pogon kogeneracijske naprave za soproizvodnjo električne in toplotne energije SPTE (plinski motor + generator). Inovativna prednost sistema soproizvodnje električne in toplotne energije iz lesnega plina pred drugimi sistemi soproizvodnje, ki bazirajo na osnovi izgorevanja lesne biomase, je v tem, da ta sistem ne potrebuje posrednega medija, kot na primer pare pri parnih turbinah ali termo olja pri organskih Rankinovih sistemih. Zaradi direktne uporabe lesnega plina za pogon motorja z notranjim izgorevanjem je izkoristek celotne naprave višji. Kogeneracija na lesni plin se uporablja v širokem razponu moči, od mikro naprav (< 50 kw) pa vse do velikih sistemov soproizvodnje električne in toplotne energije (> 10 MW). Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 56

66 Slika 13: Sočasna proizvodnja toplotne in električne energije (kogeneracija) Sistemi s Stirlingovim motorjem Tehnologija, ki se uporablja v mikro soproizvodnih napravah na lesno biomaso, temelji na Stirlingovem motorju z zunanjim izgorevanjem. Ta tehnologija je za zdaj edina primerna za individualne objekte z manjšimi toplotnimi potrebami, kar pomeni, da je v prvi vrsti namenjena ogrevanju prostorov in pripravi tople sanitarne vode, elektrika pa je pri tem tako rekoč stranski proizvod. Za Stirlingov motor je značilno, da se toplota ne dovaja v proces z zgorevanjem goriva znotraj valja, temveč je prenesena iz zgorevalne komore skozi prenosnik toplote. Gre za zaprt krožni proces, v katerem se delovni plin izmenično stiska v hladnem in ekspandira v vročem valju. Tehnologija tudi v praksi že obstaja, vendar je treba pri tem opozoriti, da naj bi se v teh napravah uporabljali le lesni Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 57

67 peleti s standardizirano kakovostjo, ki med drugim pomeni tudi čistost lesa. Predvsem je pomembno, da pri izgorevanju ne nastajajo nečistoče, ki so lahko značilne za lesne sekance slabše kakovosti in lesne odpadke, pri katerih ni vedno znano, kaj vse vsebujejo. Druga pomanjkljivost, ki jo bodo v prihodnje proizvajalci gotovo odpravili, pa so nizki izkoristki električne moči, ki so pod 20 odstotkov, kar je še posebno pomembno v stavbah, ki potrebujejo malo toplote za ogrevanje. Po navedbah proizvajalcev naprav so skupni izkoristki tudi 90 odstotkov, naprave pa naj bi delovale 5500 ur letno, vendar se v praksi običajno izkaže, da so ti izkoristki nižji (Poredoš, 2010, str. 22). Preden se odločimo za mikro sočasno proizvodnjo toplote in električne energije (SPTE) na lesno biomaso, je treba premisliti o številnih dejavnikih. Predvsem je pomembno, kolikšne so toplotne potrebe stavbe, od česar sta odvisna toplotna moč naprave in število ur, ko bo naprava delovala. Načeloma velja, da večja ko je toplotna in s tem tudi električna moč, manj obratovalnih ur bo potrebnih za proizvodnjo določene količine elektrike in toplote, kot če so moči manjše. Pri načrtovanju je treba uskladiti razmerje med potrebno toploto in proizvedeno elektriko, ki jo v omrežje prodajamo po subvencionirani ceni, da se naložba še izplača. Slika 14: Primer delovanja Stirlingovega motorja Vir:»Stirlingov motor«[delovanje motorja], 2014 Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 58

68 Dvobatni Stirlingov motor Gretje Stirlingov motor je motor z zunanjim izgorevanjem. Začnimo z zgornjo mrtvo točko vročega bata. Ta bat se prične premikati dol, hladni bat pa je na poti k vrhu. Vroči bat prehiteva hladnega za 90 stopinj. Plin se spodriva iz hladnega v vroči valj. Tlak zaradi zagrevanja plina narašča. Raztezanje V fazi naslednjih 90 stopinj delovanja se oba bata pomikata navzdol, kar je seveda v skladu z naraščajočim tlakom plina. Motor v tem delu cikla opravi mehansko delo. Hlajenje V fazi naslednjih 90 stopinj se gred vrti naprej zaradi vztrajnosti vztrajnika. Vroči bat se premika od spodnje mrtve točke proti vrhu valja, hladni pa potuje proti spodnji mrtvi točki. Plin se spodriva iz vročega v hladen valj, pri čemer začne pritisk padati. Krčenje Oba bata se v naslednji fazi 90-tih stopinj gibljeta navzgor, gnana od krčenja plina. Tudi iz tega dela cikla stroj proizvede mehansko delo. Nato pa dvobatni Stirlingov motor zopet nadaljuje s svojim ponovnim ciklom. Regenerator V vezni kanal med oba valja se lahko vstavi regenerator. Ta je lahko naprimer bakrena ali železna volna. Ko vroč plin prehaja iz vročega v hladen valj, to volno segreje na račun lastnega hlajenja. V ciklu ko prehaja hladen plin nazaj v vroč valj, pa pobere plin volni prej oddano energijo nazaj. Na ta način se zelo dvigne izkoristek tega motorja. Prednosti kogeneracije: veča učinkovitost pretvorbe energije in njeno uporabo; prinaša nižje emisije v okolje, zlasti CO2, glavnega toplogrednega plina; kjer je gorivo iz biomase in odpadnega materiala (kot so plini iz rafinerije, predelani ali kmetijski odpadki), se lahko gorivo uporabi za kogeneracijo. S tem se poveča stroškovna učinkovitost in zmanjša potreba za odlaganje odpadkov; Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 59

69 veliki prihranki pri stroških, ki zagotavljajo dodatno konkurenčnost za industrijske in komercialne uporabnike, ter dostopnost uporabe toplote za domače uporabnike; priložnost za premik v smeri bolj decentralizirane oblike električne energije; kogeneracija je zasnovana za potrebe lokalnih potrošnikov, zagotavlja visoko učinkovitost, onemogoča izgube pri prenosu energije in povečuje fleksibilnost; izboljšana lokalna in splošna zanesljivost oskrbe z energijo. Zmanjša tveganje, da lahko potrošniki ostanejo brez dobave električne energije. Poleg tega se zmanjša potreba po gorivu in tako zmanjšuje odvisnost od uvoza, kar je ključni izziv za Evropsko energetsko politiko; kogeneracija je priložnost za povečanje raznolikosti in zagotavljanje konkurence na področju proizvodnje energije; večja zaposljivost, saj so številne študije pokazale, da je kogeneracija generator novih delovnih mest. Zalogo sekancev, ki jih potrebujemo za proizvodnjo toplote in električne energije, lahko skladiščimo na več načinov (slika 15). S proizvedeno toploto bi daljinsko ogrevali več stavb. Ogrevali bi delavnice, dovajali toplotno energijo sušilnici, dovajali toploto za sušenje lesnih sekancev v pokrito skladišče, prav tako bi ogrevali pisarne in tehnološki center. Slika 15: Način skladiščenja in transport sekancev do kotla Vir:»Skladiščenje«[O lesni biomasi], b. d. Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 60

70 Tedensko ali mesečno zalogo skladiščimo v tako imenovanih zalogovnikih v neposredni bližini kotla. Prenosni polžasti sistem samodejno transportira lesne sekance iz zalogovnika v kotel. Zalogovnik za lesne sekance je lahko s predelno steno ločen del kurilnice ali posebno izdelan kovinski zabojnik, v katerem skladiščimo manjšo količino lesnih sekancev (tedenska ali mesečna zaloga). Zalogovnik naj bi bil po možnosti ob zunanji steni in pravokotne oblike. Stene in nosilni deli morajo biti vključeni v okoliško zidovje in prenesti večjo statično obremenitev. Izgradnja zalogovnika ter polžast prenosni sistem povišata začetno investicijo. Skladiščenje sekancev je ključno za ohranjanje njihove kakovosti. Zalogovnik mora biti suh in zračen. Pomembno je vedeti, da se sekanci v skladišču ne sušijo. Za suhe sekance je potrebno sesekati zračno suh les. Pri sekancih iz svežega lesa nevarnosti za samovžig načeloma ni, se pa hitro začne proces kompostiranja. Lesni lepljeni lamelirani konstrukcijski elementi Les je eden najstarejših gradbenih materialov, ki ima v moderni arhitekturi in gradbeništvu pomembno vlogo. Lesene konstrukcije so vse vrste lesenih konstrukcij iz masivnega lesa in lameliranega lesa, kjer je spajanje posameznih konstrukcijskih elementov izvedeno z veznimi sredstvi. Mednje spadajo: enostavni in sestavljeni nosilci, stebri, okvirji, različna vešala, palični nosilci in paneli, ki so lahko sestavljeni iz elementov iz masivnega lesa, lameliranega lesa in industrijsko izdelanih lesnih plošč. Moderne lesene konstrukcije so po navadi prostorske po svojem delovanju, pri njih se uporabljajo sodobna spojna sredstva in lepljen les, večslojne furnirske plošče in drugi kompozitni materiali. Leseni lepljeni lamelirani konstrukcijski elementi s svojo trdnostjo pri majhni lastni teži in gospodarnosti vplivajo na vsestransko uporabo lesa. Skrbna izbira lesa in ustreznih lepil ter pravilno sušenje temeljita površinska zaščita skoraj izničijo naravne slabosti lesa, kot so pokanje, krčenje, zvijanje. LLLKE (lesni lepljeni lamelirani konstrukcijski elementi) so kljub dobrim gradbenim lastnostmi lesa v našem okolju še vedno premalo uporabljeni. Lameliran lepljen les Lameliran lepljen les je sodobno kompozitno gradivo, ki ga sestavljajo tanke lamele, pri katerih je potek vlaken v glavnem vzporeden. Lamele so ploskovno zlepljene z lepili za konstrukcijsko uporabo, ki imajo visoko trdnost in trajnost, so odporni proti vodi, povišani vlažnosti in temperaturi ter biološkim dejavnikom. Tako sestavljeno gradivo Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 61

71 ima bolj enakomerne in boljše mehanske lastnosti kot les. Leseni lepljeni lamelirani konstrukcijski elementi so industrijski gradbeni elementi, za katere je značilna velika stopnja prefabrikacije. So med najlažjimi konstrukcijskimi materiali, poleg tega pa se lahko zaradi svojih dobrih elastomehanskih lastnosti uporabljajo kot samostojni nosilci za ravninske in prostorske konstrukcije velikih razponov. Dimenzije in oblike LLLKE Dimenzije nosilnih gradbenih elementov so odvisne od statičnega sistema konstrukcije, nosilnosti gradiva, tehnologije proizvodnje in vgraditve ter pričakovanega učinka arhitektonske kompozicije zgradbe. Z uporabo LLLKE lahko sestavimo konstrukcije različnih oblik. Omogočajo praktično neomejeno izbiro dimenzij prečnih prerezov elementov, pokrivanje velikih površin, velike razpone in lahko, enostavno prilagajanje sodobnim arhitektonskim zahtevam. Nosilne sisteme lahko delimo v skupine: nosilci, tročlenski loki, okvirji, ukrivljeni nosilci, konzole, viseči sistemi. Razvrščeni so glede na prevladujoče obremenitve. Med prostorske konstrukcije prištevamo kupole, prostorske okvirne konstrukcije, prostorsko paličje, brane, lupine. Slika 16: Lepljen lameliran strešni element Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 62

72 Slika 17: Primer prečnega loka Za vsestransko uporabo lepljenih konstrukcij imajo velike zasluge tudi statična lepila, ki se odlikujejo po odpornosti proti najtežjim klimatskim pogojem, temperaturi, kemikalijam ter mikroorganizmom. Uporaba takih lepil zagotavlja lesenim lepljenim konstrukcijam v določenih primerih prednost pred železnimi oz. betonskimi konstrukcijami. Za vgrajene materiale v nosilne konstrukcije je pomembno, da so odporni proti ognju. Leseni lepljeni nosilci imajo odlične ognjeodporne lastnosti in so slabi prevodniki toplote. Za napredovanje ognja je odločilno, kako hitro se prevaja temperatura s površine proti notranjosti nosilca. Les prevaja toploto krat počasneje kot jeklo. Nosilci, vezniki oz. podporniki zoglenijo počasi s površine proti notranjosti, pri čemer nezogljeneli presek ohranja prvotno nosilnost. Zogljenelost še zmanjša prevajanje toplote, poleg tega pa preprečuje dostop kisika do lesa. Leseni lepljeni nosilci pri gorenju ne spreminjajo obliko. Ker se les pri gorenju ne deformira, nosilci ne povzročajo pritiska na obodne stene in ne povzročajo njihove porušitve. Arhitektonska oblika dvorane mora zagotavljati premostitve večjih razponov brez vmesnih podpor, poleg tega pa mora biti prijetna za bivanje. Tu pride vsestranskost lesene lepljene konstrukcije v celoti do izraza, kar potrjuje cela vrsta športnih objektov pri nas in po svetu. Zaradi natančne izdelave in skrbne površinske zaščite oz. obdelave je lesena lepljena konstrukcija odporna proti vsem obremenitvam, tudi če je poleti in pozimi izpostavljena različnim vremenskim vplivom. Boljše rešitve dvoran, racionalna in hitra montaža, enostavno vzdrževanje, tipiziranje določenih športnih dvoran, povečujejo zahtevo po gospodarnosti in zato izbiro lesene lepljene konstrukcije. Lameliran lepljen les predstavlja gospodarno in optimalno uporabo lesa kot odličnega Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 63

73 gradbenega materiala tam, kjer se zahtevajo visoka nosilnost, varnost ter kakovost gradbenih konstrukcij. Prednosti gradnje z lameliranim lepljenim lesom: hitra gradnja; lahke konstrukcije (20 % teže železobetonskih konstrukcij); požarna varnost; možnost premostitve izredno velikih razponov; inovativne arhitekturne rešitve; možnost izvedbe krivljenih oblik; tehnična natančnost; vrhunski design. Z uporabo lepljenih nosilcev pridobimo visok strešni prostor, primeren za skladiščenje in manipulacijo različnih materialov. Križno lepljeni lameliran les Konstrukcijski elementi iz križno lepljenega lesa so sodobno kompozitno gradivo, ki ima bolj enakomerne in boljše mehanske ter deformacijske lastnosti kot konstrukcijski elementi iz masivnega in enosmerno lepljenega lesa predvsem v smeri pravokotno na vlakna lesa. Križno lepljene elemente sestavljajo križno zložene lesene lamele oziroma deske, ki so pod visokim pritiskom ploskovno zlepljene v večji masivni element. Za osnovno surovino se najpogosteje uporablja les iglavcev, ki je tehnično posušen do 12 % (±2 %) vlažnosti, s čimer je omogočena naravna zaščita lesa pred škodljivci kot so glive, insekti in plesni (KLH Massivholz GmbH, marec 2014). Odvisno od vrste uporabe in zahtev po nosilnosti so plošče izdelane v lihem številu slojev 3, 5, 7 ali več, vse do maksimalne debeline 60 cm. Medsebojna orientiranost lamel v posameznih slojih znaša 90, prečni prerez plošče pa je simetričen. Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 64

74 Slika 18: Križno zlepljene lamele v konstrukcijski les leseno vezano ploščo Vir:»Gradnja z lesom«[lesena-gradnja.si], b. d. Za specifične potrebe po nosilnosti v posamezni smeri imata lahko največ dva zaporedna sloja enako orientiranost lamel. Takšne plošče se običajno izdelajo na zahtevo naročnika in se razlikujejo od standardnih proizvodnih plošč. Tako se lahko v posebnih primerih za doseganje višjih upogibnih trdnosti izdelajo plošče z dvojnim zunanjim nosilnim slojem, za doseganje višjih strižnih trdnosti pa plošče z dvojnim osrednjim slojem. Pri tem je potrebno na stiku s prvim prečnim slojem upoštevati računsko strižno trdnost. S kombinacijo tankih vzdolžnih nosilnih slojev in debelejših prečnih slojev lahko dosežemo višjo nosilnost tudi v prečni smeri (KLH Massivholz, marec 2014). Materialne karakteristike križno lepljenih panelov so nekoliko težje določljive predvsem zaradi lastnosti lesa kot nehomogenega naravnega materiala. Eksperimentalno dobljene zveze med napetostmi in deformacijami se namreč pri lesu zaradi njegove anizotropije zelo razlikujejo glede na način obremenitve (tlak, nateg) in glede na smer delovanja napetosti (vzporedno z vlakni, pravokotno na vlakna ali pod določenim kotom glede na smer vlaken). S križnim lepljenjem lesenih lamel dosežemo, da imajo leseni elementi enakomernejše mehanske lastnosti ter se pri obremenitvah bolj homogeno obnašajo, zaradi česar se prerezi tudi manj krivijo in ne pokajo. Materialne karakteristike plošč lahko določimo eksperimentalno ali z ustrezno računsko metodo (Blass & Fellmoser, 2004, str. 17). Križno lepljenje omogoča obojesmerno nosilnost lesenih ploskovnih elementov, povečuje nosilnost in preprečuje cepitev v smeri pravokotno na vlakna lesa, poleg tega pa zagotavlja dimenzijsko stabilnost plošč, kar pomeni, da je delovanje lesa (krčenje, Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 65

75 nabrekanje) zmanjšano na zanemarljivo vrednost. Tako so deformacije v ravnini takšne plošče dejansko zanemarljive, medtem ko pravokotno na ravnino plošče znašajo približno 2,4 mm/m za vsak % spremembe vlažnosti lesa. Zaradi križno orientiranih lamel lahko elementi obtežbo prenašajo v dveh pravokotnih smereh, kar omogoča njihovo uporabo tako za stenske kot stropne elemente, primarna smer prenosa obtežbe pa ustreza orientaciji vlaken zunanjih plasti desk, kar je slikovno prikazano (slika 18). Paneli lahko dosegajo dimenzije, ki so primerne tudi za gradnjo etažnih sten v enem kosu s predhodno izrezanimi odprtinami in pripravljenimi površinami za stikovanje, največje dolžine elementov pa so prilagojene transportu. Dejstvo je, da se konstrukcije iz križno lepljenih lesenih plošč v Evropi med nosilnimi sistemi vse bolj uveljavljajo. Tako sistemi gradnje iz lesenih križno lepljenih plošč pokrivajo vse večji delež med montažnimi stanovanjskimi objekti, hkrati pa njihova uporaba narašča tudi med večnadstropnimi stavbami in objekti večjih dimenzij. Slika 19: Enodružinska hiša z nosilno konstrukcijo iz križno lepljenih lesenih KLH plošč Vir:»Gradnja z lesom«[lesena-gradnja.si], b. d. Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 66

76 Slika 20: Večnadstropni stavbi z nosilno konstrukcijo iz križno lepljenih lesenih KLH plošč (levo 4-etažni stanovanjski blok v Avstriji in desno 3-etažni v Liechtensteinu Vir:»Gradnja z lesom«[lesena-gradnja.si], b. d. Slika 21: Objekti večjih dimenzij in razponov z nosilno konstrukcijo iz križno lepljenih lesenih KLH plošč (levo proizvodna hala v Avstriji in desno hipodrom na Švedskem) Vir:»Gradnja z lesom«[lesena-gradnja.si], b. d. Uspeh konstrukcijskega sistema iz križno lepljenega lesa temelji na več razlogih, med katerimi pa moramo vsekakor izpostaviti naslednje: metoda križnega lepljenja lamel zagotavlja material visoke stabilnosti, dobrih splošnih mehanskih lastnosti in toplotne izolativnosti, poleg tega pa se konstrukcije iz takšnega materiala zelo dobro obnašajo tudi v primeru potresa in požara; paneli iz križno lepljenega lesa imajo veliko trdnost in togost v ravnini ne glede na kvaliteto lesa, zaradi česar omogočajo tudi uporabo domačega lesa slabše kvalitete; Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 67

77 konstrukcijski sistem izkazuje veliko duktilnost oz. sposobnost plastičnega obnašanja pred porušitvijo in dobre splošne lastnosti disipacije oz. sipanja energije v odvisnosti od sistema in načina mehanskih povezav; sistem omogoča gradnjo tako enostanovanjskih kot tudi večnadstropnih stavb; proces obdelave in izgradnje je izjemno hiter, pri čemer ne potrebujemo visoko kvalificirane delovne sile, predvsem pa je uporabnikom, ki so sicer bolj naklonjeni betonskim in zidanim konstrukcijam, sistem gradnje s križno lepljenimi masivnimi ploščami kot alternativa klasični gradnji, bližje kot okvirni leseni sistem, zato se bodo zanj tudi lažje odločili. Slika 22: Večnadstropni stavbi z nosilno konstrukcijo iz križno lepljenih lesenih KLH elementov, ki sta bili zgrajeni v ožjih mestnih jedrih (levo hotel Lamm v Italiji in desno render že zgrajene 9-nadstropne stavbe v centru Londona, v kateri je 8 zgornjih etaž iz KLH plošč) Vir:»Gradnja z lesom«[lesena-gradnja.si], b. d. Slika 23: Premostitveni nosilec in most iz križno lepljenih lesenih KLH elementov Vir:»Gradnja z lesom«[lesena-gradnja.si], b. d. Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 68

78 Slika 24: Poslovni stavbi z nosilno konstrukcijo iz križno lepljenih lesenih KLH elementov, zgrajeni v zelo kratkem času _nosilna konstrukcija je bila postavljena v manj kot tednu dni (levo poslovni KLH objekt pri Katschu v fazi montaže in desno zaključen biro v Celovcu) Vir:»Gradnja z lesom«[lesena-gradnja.si], b. d. Mizarska obrt V logističnem centru Šentrupert bo prostor tudi za obrti, povezane z lesom. Možna bo proizvodnja izdelkov po naročilu ali serijska proizvodnja, odvisno od povpraševanja. Prednost centra je, da bo nudil različne vrste lesa na enem mestu. V logističnem centru bodo vrata odprta vsem, ki bodo hoteli na tem mestu postaviti svoj proizvodnji obrat, povezan z lesom. V celoti bo to velik center, ki se bo izključno ukvarjal z lesom (industrijski lesni obrati, predelava lesnih ostankov v energente). Skladišče Celoten logistični center bo imel centralno skladišče, v katerem bo možno skladiščiti različne proizvode. Na začetku gre hlodovina v razrez na standardne mere. Ko je les obžagan, gre lahko v sušilnico ali v skladišče. Lahko se naredi tudi zaloga lesa. V skladišču bi skladiščili tudi proizvode iz dejavnosti lepljenih konstrukcij, prav tako tudi končne proizvode lesne obrti. Tako bi imeli eno centralno skladišče za celoten center. Osnovne naloge skladišča: prevzemanje in izdajanje materiala; varovanje materiala; zagotavljanje smotrnega razporeda materiala v skladišču; kontrola stanja zalog. Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 69

79 Osnovni pretok materiala teče v smeri od dobavitelja preko proizvodnje in prodaje do kupca. Obdelava odpadnega materiala Kot vsak logistični center za lesno biomaso bo imel tudi ta svoj zbirni center odpadnega lesnega materiala, kjer bo potekalo drobljenje, stiskanje ter obdelava odpadnega lesnega materiala. Na tem mestu se bo predeloval odpadni material, ki ga bodo proizvedli obrati v samem logističnem centru. Prav tako se bo predeloval odpadni materiala od zunaj (veje, palete, staro pohištvo, odslužen lesni material, gradbeni material). Po izvoru delimo lesna goriva v les iz gozda in plantaž. To je les iz gozdov, parkov, nasadov hitro rastočih drevesnih in grmovnih vrst ter drugih nasadov. V skupino stranskih proizvodov in ostankov iz lesnopredelovalne industrije so razvrščeni lesni stranski proizvodi in ostanki iz industrijske proizvodnje. Ta biogoriva so lahko kemično neobdelana (npr. ostanki pri odstranjevanju skorje, žaganju, razžagovanju, oblikovanju ali stiskanju) ali pa gre za ostanke kemično obdelanega lesa, če ne vsebuje težkih kovin ali halogeniranih organskih sestavin, ki izvirajo iz uporabe lesnih zaščitnih sredstev ali premazov. Skupina odsluženega lesa zajema odslužen les, ki je pri potrošniku oz. uporabniku že zadostil svojemu osnovnemu namenu in ga ta jemlje kot odpadek. Glede obdelave veljajo ista merila kot pri skupini stranskih proizvodov in odpadkov iz lesnopredelovalne industrije. To pomeni, da odslužen les, ki bo uporabljen v energetske namene, ne sme vsebovati težkih kovin ali halogeniranih organskih sestavin, ki izvirajo iz uporabe lesnih zaščitnih sredstev ali premazov. Najpomembnejše lastnosti lesnih goriv so dimenzije, tržna oblika, vsebnost vode, kurilnost in vsebnost za človeka in okolje škodljivih snovi. Poleg teh lastnosti je pomemben še izvor lesnih goriv. Ne glede na to, v kakšni obliki je odpadni material, ga je potrebno ustrezno obdelati, za kar potrebujemo ustrezna orodja. Odpadni material lahko predelamo v različne energente, odvisno od vrste odpadnega materiala. Ti energenti so lahko sekanci, polena, peleti in briketi. Vsaka oblika energenta zahteva za svojo obliko svoj tehnološki proces. Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 70

80 Za sekance potrebujemo drobilce, ki odpadni material drobijo tako, da nastanejo sekanci. Proizvodnja lesnih sekancev: Za proizvodnjo kakovostnih lesnih sekancev, uporabnih za kotle (s fiksno rešetko) majhne in srednje zmogljivosti, uporabljamo naslednjo vhodno surovino (neposredno iz gozdov): okrogli les iglavcev in listavcev slabše kakovosti ter sečne ostanke. Veje manjšega premera (pod 5 cm) so nezaželene zaradi relativno visokega deleža skorje. Večji delež skorje pomeni večji delež pepela. Poseku sledi spravilo, prevoz in izdelava končne oblike lesnega goriva. Kraj, čas in način sušenja lesa, spravila in prevoza je pomemben del načrtovanja logistike od sestoja do končnega uporabnika. Slika 25: Primer drobilca za proizvodnjo lesnih sekancev Proizvodnja peletov Tehnologijo izdelave peletov delimo v več faz. Najprej je potrebno zbrati lesne ostanke. Sledi grobo drobljenje, tako da material ustrezno sesekamo. Če je les vlažen, ga je potrebno ustrezno izsušiti tako, da ne presega 15 % vlažnosti. Les nato fino zdrobimo in zmešamo, da je material pripravljen za stiskanje. Sledi hlajenje in sušenje: vroče, vlažne in mehke pelete se s pomočjo dovajanja hladnega zraka ohlaja in tudi suši. Zaradi relativno visoke absorptivnosti je pomembno pravilno skladiščenje pelet. Skladišči se jih v zaprtih silosih ali zalogovnikih. Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 71

81 Pokrit prostor za skladiščenje in sušenje sekancev ter peletov Najboljši prostor za skladiščenje in sušenje lesnih sekancev je pokrita utrjena površina (betonska ali asfaltna) na sončni in zračni lokaciji. Arhitekturna struktura naj bi omogočala maksimalno prezračevanje uskladiščenega materiala in olajšala ravnanje z lesnimi sekanci (višina prostora in višina nasutja sekancev). Slika 26: Pokrito skladišče za skladiščenje lesnih energentov Toplota, ki izvira iz procesov razgradnje lesa v kupih lesnih sekancev, ustvarja konvekcijsko gibanje. Posledica tega je dviganje zraka od spodaj in s strani. Kar zadeva lesne sekance srednje velikosti, ima samoogrevanje precejšnji vpliv na sušenje, če nastopa v kombinaciji s prisilnim ventilacijskim sistemom. Ob tem se namreč dviguje z vodo nasičen zrak, ki izvira iz samoogrevalne toplote lesne mase, posledica pa je ohlajanje lesne mase. V skladiščih, kjer se uporabljajo prisilni sistemi kroženja zraka, se ventilacijski ciklusi uravnavajo s temperaturnimi razlikami. Samo 5 C do 10 C razlike v temperaturi med zunanjim zrakom in temperaturo v kupu sekancev je dovolj, da podpira naravno kroženje zraka in posledično zmanjša količino energije, potrebne, da prisili zrak h kroženju. Lesna biomasa K lesni biomasi uvrščamo gozdne ostanke, ostanke pri industrijski predelavi lesa in kemično neobdelan les. Med gozdne ostanke sodijo vejevje, debla majhnih premerov ter manj kakovosten les, ki ni primeren za nadaljnjo industrijsko predelavo. Ostanki so Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 72

82 posledica rednih sečenj, nege mladih gozdov ter pospravnih in sanitarnih sečenj. Pri industrijski obdelavi lesa nastajajo ostanki primarne in sekundarne predelave (žaganje, krajniki, lubje, prah). Med preostali kemično neobdelan les uvrščamo produkte kmetijske dejavnosti v sadovnjakih in vinogradih ter že uporabljen les in njihove izdelke (gajbice, palete). Prednosti lesne biomase: udobje pri uporabi; kratke transportne poti; obnovljiv in CO2 nevtralen energetski vir; najmodernejše tehnologije izgorevanja, nizke emisije; regionalna razpoložljivost, neobčutljivost na krizne razmere; krepitev nacionalnega gospodarstva (delovna mesta v industriji, obrti, storitvah, gospodarstvu). Oblike lesnega goriva, ki bi se skladiščile v pokritem skladišču Polena so tradicionalne oblike lesnega goriva. To so razžagani in razcepljeni kosi lesa, dolgi od cm, ki jih pridobivamo neposredno iz okroglega lesa slabše kakovosti ali iz predhodno izdelanih metrskih okroglic ali cepanic. Slika 27: Polena Cepanice so 1 m dolgi kosi lesa, ki jih pridobivamo iz okroglega lesa slabše kakovosti s premerom nad 10 cm. Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 73

83 Slika 28: Cepanice Okroglice so 1 m dolgi kosi okroglega lesa, ki jih pridobivamo iz drobnejšega okroglega lesa slabše kakovosti, s premerom do 10 cm. Slika 29: Okroglice Sekanci so kosi sesekanega lesa, veliki do 10 cm. Običajno sekance izdelujemo iz drobnega lesa (les z majhnim premerom, droben les iz redčenja gozdov, veje, krošnje), lesa slabše kakovosti ali iz lesnih ostankov. Kakovost sekancev je odvisna od kakovosti vhodne surovine in tehnologije drobljenja. Velikost sekancev se prilagaja kurilni napravi. Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 74

84 Slika 30: Sekanci Peleti so stiskanci, narejeni iz čistega lesa. Proizvajajo se industrijsko s stiskanjem suhega lesnega prahu in žaganja. So valjaste oblike, premera 8 mm in dolžine do 50 mm. V postopku izdelave se uporablja zgolj visokotlačna para. Za izboljšanje mehanske trdnosti se jim lahko doda še 1 % - 3 % krompirjevega ali koruznega škroba. Lesni prah se stiska v stiskalnicah (paletirkah) pod velikim pritiskom in povečano temperaturo. S tem se zmanjša vsebnost vode in prostornino, poveča pa se gostota. Zaradi večje gostote imajo višjo kurilno vrednost, in sicer 4,9 kwh/kg. Prodajajo se v vrečah ali razsuti. Energijska gostota je večja kot pri sekancih. V Sloveniji je domača proizvodnja še v razvoju. Slika 31: Peleti Briketi so večji stiskanci, ki so narejeni s stiskanjem lubja, suhega lesnega prahu, žaganja, oblancev ter drugih neonesnaženih lesnih ostankov. So različnih oblik. V Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 75

85 postopku izdelave se uporablja zgolj visokotlačna para. Lesni briketi so posebej primerni za majhna oz. redko kurjena ognjišča, kot so kamini, savne in lončene peči. Slika 32: Briketi Lesni ostanki: neonesnaženi ostanki primarne in sekundarne predelave lesa (krajniki, očelki, žagovina, lubje, žagovina, lesni prah, žamanje). Slika 33: Lesni ostanki Franc Judež: Umestitev biomasnega logističnega centra v degradirano območje vojašnice Puščava 76