Microsoft Word - Iljevec-Nejc.doc

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Microsoft Word - Iljevec-Nejc.doc"

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA Produkti bančnega sektorja: nedepozitni investicijski produkti bank in skladi (Banking sector products: bank s nondeposit investment products and funds) Kandidat: Nejc Iljevec Študent rednega študija Številka indeksa: Program: univerzitetni Študijska usmeritev: Finance in bančništvo Mentor: dr. Mejra Festić Študijsko leto: 2008/2009 Lektorirala Katja Vajda Ptuj, avgust, 2009

2 2 PREDGOVOR Bančništvo se je začelo razvijati že v starih civilizacijah. Izredno hiter razvoj bančništva pa so v zadnjih desetletjih povzročile nove tehnologije, še posebej informacijsko komunikacijska tehnologija, ki omogoča hiter prenos podatkov in dokumentov. S tem so banke in bančni sistem poslali učinkovitejši. Tudi število različnih storitev in produktov se je začelo povečevati. Banke svojim komitentom ponujajo vse več produktov, ki ne vsebujejo elementov depozita. Gre za tako imenovane nedepozitne produkte bank, ki so zadnja leta v porastu. Banke so se za tako vrsto produktov odločile zaradi želje po uresničevanju želja komitentov, povečevanja dobička in konkurenčnosti. V delu diplomskega seminarja sem se osredotočil na najbolj pogoste nedepozitne produkte, ki jih danes banke ponujajo svojim komitentom. Ti produkti namreč postajajo vedno bolj priljubljeni, saj z investiranjem vanje dosegamo višje dobičke, kot bi jih ustvarili z varčevanjem v depozitih. Opisal sem investicijske sklade, produkte bančnega zavarovalništva in trgovanje z vrednostnimi papirji. Prišel sem do ugotovitve, da so vsi ti produkti z davčnega vidika ugodnejši od varčevanja v depozitih, v kolikor so naše investicije dolgoročne. V času pisanja diplomskega seminarja sem ugotovil tudi, da sodobne banke svojim komitentom nudijo najrazličnejše produkte finančnega trga. S tem banke ustvarjajo večje neobrestne prihodke, ki imajo vse večji vpliv na izkaz poslovnega izida. Prav tako sem ugotovil, da se vse več bank ukvarja s trženjem zavarovalnih polic, kar jim prav tako povečuje neobrestne prihodke, komitentu pa banka s tem prihrani čas, saj lahko ta na enem mestu kupi več različnih produktov in storitev. Večina bank se ukvarja tudi z borznim posredništvom, kar omogoča komitentu še lažji dostop do različnih vrednostnih papirjev. Usposobljeni bančni uslužbenci svojim strankam nudijo najrazličnejše informacije in s tem omogočajo nakup vrednostnih papirjev tudi strankam, ki tega področja najbolje ne poznajo. Ugotovil sem tudi, da je v porastu individualno upravljanje premoženja. Ta storitev stranki za plačano provizijo omogoča strokovno upravljanje njenega premoženja v skladu z njenimi željami in cilji. V delu diplomskega seminarja sem skušal s pomočjo zbrane literature in virov teoretično obdelati najpogostejše nedepozitne produkte. Za lažje razumevanje sem teorijo podkrepil s primeri produktov, ki jih ponujajo v Novi Ljubljanski banki. Za moje boljše razumevanje le-teh so mi pomagali prijazni uslužbenci v poslovalnici Ptuj.

3 3 KAZALO 1 UVOD Opredelitev področja in opis problema Namen, cilji in osnovne trditve Predpostavke in omejitve raziskave Uporabljene raziskovalne metode NEDEPOZITNI INVESTICIJSKI PRODUKTI Univerzalne banke Opredelitev nedepozitnih investicijskih produktov INVESTICIJSKI SKLADI Kaj so investicijski skladi Nastanek Delitev Zaprti investicijski skladi investicijske družbe Odprti investicijski skladi vzajemni skladi BANČNO ZAVAROVALNIŠTVO Opredelitev Zgodovina in razvoj Prednosti in ovire Prednosti, ki vplivajo na uspeh bančnega zavarovalništva Ovire, ki zavirajo uspeh bančnega zavarovalništva Koristi uvedbe bančnega zavarovalništva za stranke Vzroki za pojav bančnega zavarovalništva Bančno zavarovalništvo v NLB Zavarovalni produkti NLB Vite NLB Naložba Vita Mega NLB Naložba Vita Multi NLB Naložba Vita plus NLB Naložba Vita 1, 2, NLB Varčevanje Vita plus NLB Vita Senior NLB Vita Razigrana Življenjsko zavarovanje kreditojemalcev... 33

4 4 4.8 Obdavčitev VREDNOSTNI PAPIRJI Osnovni vrsti Delnica Obveznica Borzno posredovanje Individualno upravljanje premoženja Obdavčitev SKLEP POVZETEK S KLJUČNIMI BESEDAMI SUMMARY WITH KEY WORDS SEZNAM LITERATURE IN VIROV KAZALO SLIK... 47

5 5 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Osnove bančništva najdemo že v starih civilizacijah, skozi zgodovino pa se je bančništvo vse bolj razvijalo. Hiter razvoj bančništva se je pričel v 18. in 19. stoletju kot posledica industrijske revolucije in razvoja trgovine. V 20. stoletju pa je k izredno hitremu razvoju v bančništvu pripomogel razvoj informacijske tehnologije. Ta je omogočila večjo učinkovitost bank in celotnega bančnega sistema. Banke so se v vse večji meri začele ukvarjati z novimi, bolj zapletenimi in kompleksnimi produkti. Prav tako se je na finančnem trgu začela zaostrovati konkurenca, kar je banke sililo v hitrejši razvoj njih samih in tudi njenih produktov. Komitenti bank postajamo iz dneva v dan bolj zahtevni, saj zaradi pomanjkanja časa iščemo institucije, ki bodo lahko zadovoljile čim več naših potreb. Prav zaradi močne konkurence in želje ugoditi komitentu so banke razširile svojo ponudbo s produkti, ki ne sodijo med tradicionalne, torej tiste, ki so vezani na depozite. Začele so uvajati nove, sodobne produkte, ki so zanimivi za človeka 21. stoletja. Sodobni produkti pokrivajo mnogo širše področje kot je bančništvo, zato so se poslovne banke začele povezovati in združevati z drugimi finančnimi institucijami. Na osnovi tega smo dobili nov pojem: univerzalna banka; ta omogoča komitentu, da v banki opravi mnogo različnih finančnih storitev (od odprtja osebnega računa pa vse do najrazličnejših varčevanj in investiranj). 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen Za obravnavo nedepozitnih bančnih produktov smo se odločili zato, ker so ti vse bolj razširjeni in tudi vse bolj pomembni za poslovne banke. Prav tako so zanimivi za širše prebivalstvo. Ti produkti so vse bolj popularna oblika plemenitenja premoženja vlagateljev predvsem zaradi donosnosti, ki naj bi bila večja v primerjavi z bančnimi vlogami in ostalimi oblikami varčevanja. Z investiranjem v te produkte se lahko izognemo tudi obdavčitvi, kar je še dodaten razlog za njihovo priljubljenost. Cilji Cilj dela je predstaviti osnovne značilnosti posameznih nedepozitnih produktov, še posebej tistih, ki so bolj razširjeni. Prav tako je naš cilj ugotoviti, ali se splača investirati v nedepozitne produkte bank z vidika obdavčitve. Pri vseh teoretično obravnavanih produktih bomo ob koncu poglavij za lažje razumevanje in predstavo navedli produkte, ki nam jih ponujajo v največji slovenski banki Novi Ljubljanski banki, d. d. Osnovne trditve Sodobna poslovna banka mora komitentu nuditi najrazličnejše produkte finančnega trga. Likvidnost odprtih skladov je večja kot likvidnost zaprtih skladov. Banke se ne ukvarjajo s trženjem zavarovanj. Banke se le redko ukvarjajo z borznim posredništvom. Povpraševanje po individualnem upravljanju premoženja stagnira.

6 6 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljamo, da bomo v tem delu zajeli le najbolj pogoste nedepozitne investicijske produkte bank. Omejitev nam predstavlja ogromno strokovne literature, ki med avtorji ni povsem usklajena. Pri davčni obravnavi se bomo omejili samo na fizične osebe, obravnavali pa bomo trenutno veljavne zakone, ki veljajo v Sloveniji. 1.4 Uporabljene raziskovalne metode Podatke za diplomski seminar smo zbrali s pomočjo strokovne literature, veliko podatkov je dostopnih na internetu, posluževali pa smo se tudi primarnih virov. Tako zbrane podatke smo nato smiselno uredili in jih ustrezno obdelali. Povzeli smo stališča, spoznanja in sklepe različnih domačih in tujih avtorjev ter jih medsebojno primerjali.

7 7 2 NEDEPOZITNI INVESTICIJSKI PRODUKTI 2.1 Univerzalne banke Zgodovina bančnega poslovanja pozna v svojem dolgoletnem obstoju veliko različnih tipov bank, ki so se razvili glede na želje in potrebe njihovih komitentov. Iz posameznih, specializirano usmerjenih bančnih institucij kot so poslovne, depozitne, investicijske in druge banke, se je v zadnjem času izoblikoval model univerzalne banke, ki deluje po načelu univerzalnosti izvora sredstev in njihovem nadaljnjem plasmaju (Jagodič 2005, 21). Takšen model banke, ki ponuja pester izbor bančnih storitev, kot so sprejemanje depozitov, in drugih denarnih vlog, posojila, leasing, opravljanje plačilnega prometa, izdajanje in upravljanje plačilnih sredstev, garancije, trgovanje za svoj račun ali za račun strank z instrumenti denarnega trga, tujimi valutami, finančnimi terminskimi pogodbami in opcijami, obrestnimi in tečajnimi instrumenti, prenosljivimi vrednostnimi papirji in drugimi prenosnimi instrumenti, sodelovanje pri izdajanju vrednostnih papirjev in nudenje storitev v zvezi z izdajami, svetovanje podjetjem glede kapitalske strukture, industrijske strukture in sorodnih vprašanj ter v zvezi s spojitvami in nakupi podjetij, denarno posredništvo, vodenje premoženja in svetovanje, storitve hrambe vrednostnih papirjev, storitve v zvezi s kreditnimi referencami, storitve hrambe in posredništva, predstavlja po Drugi bančni smernici (89/646/EEC) prototip konkurenčne evropske banke (ibid., 21). Banke so namreč predvsem podjetja, ki s ponujanjem finančnih storitev zagotavljajo nemoten pretok finančnih sredstev na finančnem trgu. Poslovna strategija današnjih bank je usmerjena k doseganju čim večjega dobička, da bi si tako zagotovile dolgoročen obstoj in razvoj v konkurenčnem okolju ostalih finančnih institucij. Zato morajo banke oblikovati svojo poslovno politiko tako, da privabljajo sredstva čim več varčevalcev in jih kasneje plasirajo na trg tako, da ustrežejo kar se da največjemu številu tistih, ki bi si jih radi sposodili (ibid., 21). Že dolgo časa se banke ne ukvarjajo več le z osnovno bančno storitvijo, to je prejemanje depozitov in na osnovi teh dajanje kreditov, saj so obrestni prihodki iz naslova razlike med aktivno in pasivno obrestno mero vedno nižji. Zaradi vse večje konkurence na finančnih trgih se razlike med aktivnimi (obresti, ki jih banka plačuje) in pasivnimi (obresti, ki jih banka prejema oziroma zaračunava osebam, ki si pri njej sposodijo denarna sredstva) obrestnimi merami iz dneva v dan zmanjšujejo. Ti trendi silijo banke, da se preusmerjajo v povečanje neobrestnih prihodkov kot dodatnega pomembnega vira svojih prihodkov. 2.2 Opredelitev nedepozitnih investicijskih produktov Točne definicije nedepozitnih investicijskih produktov ne poznamo. Opredelitev nedepozitnih investicijskih produktov pa prav tako ni vključena v nobenega izmed zakonskih ali podzakonskih aktov. Rečemo lahko le, da med nedepozitne investicijske produkte uvrščamo vse tiste produkte, ki ne vsebujejo elementov depozita, imajo pa elemente investicijskih naložb. Tovrstnih

8 8 produktov dandanes ne presojamo več glede na institucijo, ki jih ponuja, temveč na njihovo vsebino. Rose pravi (2002, 426), da med nedepozitne investicijske produkte sodijo delnice, obveznice, vzajemni skladi, vzajemni pokojninski skladi in podobni finančni instrumenti, ki prinašajo večje dobičke od različnih vrst depozitov. V nadaljevanju si bomo pogledali osnovne značilnosti investicijskih skladov, produktov bančnega zavarovalništva ter osnove vrednostnih papirjev in trgovanja z njimi.

9 9 3 INVESTICIJSKI SKLADI 3.1 Kaj so investicijski skladi S pojavom vrednostnih papirjev ter z ugotovitvijo, da so tovrstne naložbe prihrankov na eni strani lahko bolj donosne kot vezava gotovine v banki (depozit), po drugi strani pa povezane z manjšim ali večjim tveganjem, predvsem v odvisnosti od vrste vrednostnega papirja, ki je predmet nakupa, so se v razvitih ekonomijah pojavili investicijski skladi. To so posebne finančne institucije, ki so in se razvijajo s ciljem doseganja učinkovitega in uspešnega upravljanja, ki omogoča plemenitenje vloženih denarnih sredstev (Žnidaršič Kranjc 1999, 17). Poglejmo si definicijo investicijskega sklada, ki je zapisana v Zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-1). 2. člen tega zakona pravi, da je investicijski sklad podjem, katerega edini namen je javno zbiranje denarnih sredstev fizičnih in pravnih oseb in nalaganje teh sredstev v vrednostne papirje in druge likvidne finančne naložbe po načelih razpršitve tveganj. Zbiranje denarnih sredstev je dovoljeno samo z javno prodajo enot premoženja vzajemnih skladov in z javno prodajo delnic investicijskih družb (Uradni list RS, št. 110/2002). Povedano drugače, gre za institucijo, ki združuje denarna sredstva številnih vlagateljev. Ta denarna sredstva pa institucija vlaga v različne naložbe v skladu s politiko investiranja, ki jo je opredelila ob pričetku poslovanja. Zaradi velikega števila investitorjev predstavlja tak način vlaganja razmeroma majhno tveganje, ker so vložki razpršeni med različne vlagatelje. Namen ustanovitve investicijskih skladov je zadovoljiti različne potrebe, ki jih navadno ni mogoče zadovoljiti z neposrednim investiranjem v posamezne vrednostne papirje. Investicijske potrebe posameznikov so lahko zelo različne. Upokojenec daje na primer prednost naložbam, ki mu zagotavljajo tekoče dohodke, študent stremi k zagotavljanju dolgoročne rasti kapitala, cilj tretjega je lahko zmanjšanje oziroma razpršitev rizika investiranja, varnost oziroma zavarovanje itd. V skladu s tem, kakšne investicijske potrebe težijo posebej zadovoljevati in v povezavi s tem, kakšni bodo investitorji, ki bodo pretežno kupovali njihove vrednostne papirje, razlikujemo več oblik investicijskih skladov (Žnidaršič Kranjc 1999, 17). Preko investicijskega sklada se malemu nepoučenemu investitorju ponuja možnost, da v zamenjavo za svoj denar dobi delnico oziroma certifikat (kupon) investicijskega sklada in s tem z nakupom enega samega vrednostnega papirja doseže večjo diverzifikacijo naložb, razpršitev in s tem zmanjšanje tveganja in raznovrstnost naložbe (ibid., 17). Investicijski skladi (ang. investment funds) so navadne finančne institucije. Njihovi ustanovitelji so razni subjekti kot na primer druge družbe, zlasti finančne na primer banke, pokojninski in zavarovalni skladi pa tudi premožni posamezniki. Praviloma je takšen sklad samostojna pravna oseba. V primeru, da tako družbo oz. sklad ustanovi poslovna investicijska banka sama, je tak sklad lahko tudi del banke, vsekakor pa banka upravlja sklad (ibid., 17).

10 10 Investicijski skladi se podobno kot finančni posredniki vrivajo med organizacije, ki izdajajo posamezne vrednostne papirje in posameznike, ki investirajo svoje prihranke v vrednostne papirje. Investicijski skladi nudijo posameznemu investitorju z majhnimi prihranki možnost, da postane posredno solastnik določenega podjetja, ne da bi se pri tem kot investitor izpostavil tveganju, ki je sicer za to potrebno. Kljub temu da je znesek prihrankov lahko sorazmerno majhen, postaja tak mali investitor preko investicijskega sklada lastnik oziroma solastnik večjega števila podjetij. To mu investicijska družba omogoča tako, da zbere prihranke večjega števila posameznikov ali družb in z njimi ob znanju, ki ga imajo njeni upravitelji kupi vrednostne papirje različnih izdajateljev. Zato posamezniku ob takšni naložbi ni potrebno nobeno znanje o investiranju v vrednostne papirje in njihovem upravljanju, saj sklad zagotavlja upravljanje portfelja vrednostnih papirjev (ibid., 17 18). Finančna sredstva, ki jih investicijski sklad pridobi z izdajo delnic oziroma prodajo kuponov, niso namenjena za nabavo produkcijskih sredstev. S temi finančnimi sredstvi kupijo vrednostne papirje, ki so jih izdale druge družbe. To pomeni, da imajo tako v pasivi kot v aktivi bilance stanja, vrednostne papirje. V aktivi so vrednostni papirji različnih podjetij in državnih institucij, ki jih je sklad z denarjem, ki ga je dobil od investitorjev, kupil. Na pasivni strani bilance so delnice ali investicijski kuponi, ki jih je sklad izdal. Njihovi lastniki so tisti investitorji, ki so denar zamenjali za te delnice. Vlagatelj, ki investira v sklad, nima pravice upravljati s skladom, tako kot sklad ne more upravljati s podjetji, katerih delničar je. Delež v teh podjetjih je zaradi diverzifikacije po navadi majhen. Z investicijskih skladom upravlja izključno družba, ki ga je ustanovila (ibid., 18 19). Odnosi med finančno institucijo, ki ustanavlja ter vodi sklad, in skladom so v posameznih državah različni, vendar pa je sklad ločeno premoženje od institucije, ki ga vodi. Z upravljanjem premoženja investicijskih skladov se ukvarjajo profesionalni upravitelji, ki s pomočjo analitske službe in na podlagi predhodnih raziskav, sprejemajo odločitve v skladu s temeljnimi investicijskimi cilji in politiko sklada (Hribernik 2008, 45). Pri investicijskih skladih vrednostnih papirjev gre za portfelj, ki ga upravitelj sestavi za člane sklada. Stranka upravitelju nakaže določeno vsoto denarja in tako postane član sklada oz. imetnik kuponov, točk ali delnic sklada v velikosti svojega vložka glede na skupno vrednost vseh vložkov. Upravitelj sklada z denarjem kupuje vrednostne papirje po načelu diverzifikacije premoženja sklada in tveganja, pri čemer upošteva svojo strategijo vlaganja. Poznamo tvegane strategije, ki so donosnejše, in manj tvegane strategije, ki ne prinašajo velikih donosov (ibid., 45 46). Prednost vlaganja v sklade je, da v kolikor vlagatelj vloži v sklad sorazmerno majhno vsoto denarja, lahko postane preko investicijskega sklada solastnik večjega števila podjetij, če je sklad z zbranimi denarnimi sredstvi kupil delnice različnih podjetij. Vlagatelj ne potrebuje znanja o nalaganju v vrednostne papirje in njihovem upravljanju, saj sklad zagotavlja upravljanje portfelja vrednostnih papirjev (ibid., 46).

11 Nastanek Nastanek investicijski skladov sega že v začetek 19. stoletja. Leta 1822 je namreč nastal prvi investicijski sklad zaprtega tipa, njegov ustanovitelj pa je bil nizozemski kralj William I. Ustanovil je namreč prvo investicijsko družbo, ki se je imenovala»societe General des Pays Bas pour Favoriser L`indusrtie Nationale«. Nizozemcem so sledili Angleži, ki so leta 1868 ustanovili»foreign and Collonial Government Trust«, ki je tako tudi malim investitorjem prvič zagotovil manjše tveganje pri investicijah v tuje in kolonialne vrednostne papirje, kar je bilo do tistega časa rezervirano samo za velike delničarje (Herzfeld 1993, 2). Ob koncu 19. stoletja so se prvi investicijski skladi zaprtega tipa pojavili tudi v Ameriki. Investicijski skladi odprtega tipa so se pojavili šele leta 1920 (Rowland 1996, 139). Vse do borznega zloma, 24. oktobra 1929, so prevladovali zaprti investicijski skladi, po borznem zlomu pa se je večina investitorjev obrnila k odprtim investicijskim skladom, ki so kljub borznemu zlomu zagotavljali rast in visok nivo storitev investitorjem. To jih je povzdignilo na prevladujoč tip investicijskih skladov (Žnidaršič Kranjc 1999, 19 26). Skozi zgodovino se je priljubljenost zaprtih in odprtih investicijskih skladov menjavala. Danes so bolj priljubljeni odprti investicijski skladi. 3.3 Delitev Investicijske sklade delimo na odprte in zaprte, kar prikazuje tudi Slika 1. Glavna razlika med obema vrstama investicijskih skladov je v tem, da je kapital vzajemnega sklada spremenljiv, investicijske družbe pa nespremenljiv. Investicijske družbe imenujemo zato zaprti skladi. Vanje denarja ne moremo vplačati, pač pa lahko kupimo na borzi njihove delnice. Pri tem se zamenja le lastnik delnic, družba pa ne pridobi novega denarja. Delnice investicijske družbe lahko kupimo po tržni ceni, ki se lahko bistveno razlikuje od knjigovodske vrednosti delnic (Ljubljanska borza 2009, 3). Slika 1: Delitev investicijskih skladov Vir: Lasten. Lastnosti enih in drugih si bomo pogledali v nadaljevanju.

12 Zaprti investicijski skladi investicijske družbe Splošno Zaprti skladi (ang. closed-end investment funds) so najstarejša oblika investicijskih skladov, katerih značilnost je fiksni obseg kapitala. Ob nastanku izdajo fiksno število delnic, ki jih prejmejo vlagatelji kot nadomestilo za vložena sredstva. Število delnic se lahko poveča le v primeru, ko se upravitelj sklada odloči za izvedbo nadaljnje javne ponudbe delnic (SLONEP 2009). Zaprti skladi svojih delnic ne odkupujejo in ne trgujejo z njimi, ampak to prepuščajo brokerjem na sekundarnem trgu kapitala. Vrednost portfelja oziroma premoženja se spreminja s spremembami tečajev vrednostnih papirjev, ki jih imajo v aktivi ali pa se povečajo z občasnim izdajanjem novih delnic. Investitor lahko kupi delnice zaprtega sklada ob ustanovitvi sklada oziroma ob začetni prodaji novih delnic (ang. initial public offer) ali pa na sekundarnem trgu od drugega imetnika teh delnic, ki jih želi prodati. Delnice takih skladov kotirajo na borzah in na trgu prek okenc (OTC trg ang. Over The Counter Market), kjer se oblikujejo njihove tekoče cene. Tržni tečaj delnice zaprtega sklada ni enak vrednosti aktive na delnico, ampak je odvisen o ponudbe in povpraševanja na trgu (Žnidaršič Kranjc 1999, 33). Slika 2: Shematski prikaz investicijske družbe zaprti sklad INVESTITOR ID 2. DELNICE 1. DENAR 2. DENAR INVESTITOR 1. DELNICE BORZA oblikovanje tržne cene ID-u se kapital ne poveča Vir: Ljubljanska borza 2009, 3. Zaprtim skladom, za razliko od vzajemnih, ni potrebno obdržati dela premoženja v gotovini, saj niso dolžni izplačati vlagatelja, ko ta proda svoj delež v skladu. Zaradi fiksnega števila delnic k njim ne priteka nov kapital, temveč gospodarijo s kapitalom, pridobljenim ob ustanovitvi, oz. z dobički, ki jih ustvarjajo na podlagi vlaganj (SLONEP 2009). Pritisk na upravitelje zaprtih skladov je manjši, saj se jim ni treba ukvarjati s skrbjo, da bi jim delničarji ušli. Prav tako se upravitelji teh skladov ne ukvarjajo s stalnimi nakupi in prodajami vrednostnih papirjev, ki jih imajo v portfelju, kot je to nujno pri odprtih skladih,

13 13 kjer investitorji dnevno vstopajo in izstopajo v in iz sklada ter povzročajo nastanek presežka sredstev, ki ga je potrebno dodatno investirati, ali primanjkljaja, ki ga morajo kriti s prodajo dela vrednostnih papirjev. Tako imajo upravljavci več časa za ustrezne analize vrednostih papirjev in določanje časovnih terminov nakupov in prodaj vrednostnih papirjev in imajo zato mnogokrat tudi ugodnejše investicijske rezultate (Žnidaršič Kranjc 1999, 33). Tako so zaprti investicijski skladi po svojem ustroju zelo podobni delniškim družbam, le da je njihova izključna dejavnost nalaganje premoženja v finančne naložbe po načelih razpršitve tveganj (SLONEP 2009). Danes zaprti investicijski skladi predstavljajo le skromen delež sredstev vloženih v sklade. Skladi se med seboj razlikujejo po področju vlaganja, bodisi v obveznice ali delnice različnih subjektov, različne gospodarske panoge in različne dele sveta. Zaprte sklade delimo v tri večje skupine (ibid.): diverzificirani zaprti skladi (ang. diversified closed-end funds): vlagajo v širok krog vrednostnih papirjev; skladi z dvojnim namenom (ang. dual-purpose funds ali leverage funds): imajo enak delež kapitalnih in dohodkovnih delnic. Lastniki kapitalnih delnic dobijo vse neto kapitalske dobičke portfelja, lastniki dohodkovnih delnic pa ves dohodek portfelja. Ti skladi so časovno omejeni; specializirani zaprti skladi (ang. specialized closed-end funds): imajo portfelje omejene glede na tip vrednostnih papirjev, gospodarsko panogo, skupino panog ali geografsko okolje Odprti investicijski skladi vzajemni skladi Splošno Odpri skladi (ang. open-end investment funds), ki so po naravi skladi s spremenljivim obsegom kapitala, so se razvili iz zaprtih investicijskih skladov. Po zakonu je vzajemni sklad premoženje, ki je ločeno od premoženja družbe za upravljanje, ki upravlja ta sklad, in je v lasti imetnikov investicijskih kuponov 1 vzajemnega sklada (SLONEP, 2009). Vzajemni skladi so v zadnjem času najpopularnejši nedepozitni investicijski produkti, ki jih tržijo banke. Nastali so v Veliki Britaniji že v 19. stoletju. V Združenih državah Amerike so se pojavili v dvajsetih letih 20. stoletja (Rose 2002, 427). Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila vlagateljev in omogoča enostavno varčevanje v vrednostnih papirjih. Tako pri nas kot v tujini so vzajemni skladi čedalje bolj razširjena oblika varčevanja v vrednostnih papirjih. Vzajemni sklad je pojem, ki združuje denarna sredstva velikega števila vlagateljev in jih zanje nalaga v različne vrednostne papirje v okviru investicijskih ciljev in politike, ki jih sklad vnaprej opredeli in so zapisane v prospektu in izvlečku prospekta vzajemnega sklada (NLB Skladi, 2009). 1 Investicijski kupon je neprenosljiv imenski vrednostni papir, izdan v nematerialni obliki, ki se glasi na eno ali več enot vzajemnega sklada. Investicijski kuponi so evidenčno hranjeni pri upravitelju.

14 14 Premoženje vzajemnega sklada je razdeljeno na točke vzajemnega sklada oziroma kupone. Investicijski kuponi se glasijo na določeno število enot premoženja oziroma točk vzajemnega sklada, točka pa vsebuje enakovredne deleže naložb, ki sestavljajo premoženje vzajemnega sklada. Denar vlagatelja je tako razpršen v enakih deležih v vrednostne papirje kot celotna naložba vzajemnega sklada (Mramor 2000, 98 99). Slika 3: Shematski prikaz vzajemnega sklada odprti sklad 1. DENAR INVESTITOR 2. Kupon VS (po knjigovodski vrednosti na dan nakupa) VZAJEMNI SKLAD 3. DELNICE BORZA Vir: Ljubljanska borza 2009, 1. Vzajemni sklad je premoženje vlagateljev, ki ga družba za upravljanje razporeja v različne vrednostne papirje in podobne naložbe. Sklad ima spremenljiv kapital, kar pomeni, da z vplačili novih vlagateljev raste tudi sam. Vzajemni skladi lahko vlagajo denar v domače ali tuje vrednostne papirje (delnice, obveznice in druge vrednostne papirje). Glede na naložbe sklada je različno tudi tveganje in donos. Ko vanj vplačamo denar, se mu za ta znesek poveča kapital, z drugimi besedami: sklad dobi svež denar za nakup novih vrednostnih papirjev. Točke vzajemnega sklada vedno kupimo in prodamo po knjigovodski vrednosti točke (VEP vrednost enote premoženja oziroma ang. NAV net asset value). Tako je trgovanje s točkami vzajemnih skladov nekoliko varnejše od delnic investicijskih družb, a prinaša tudi nekoliko nižji potencialni donos. Vlagatelj v vzajemni sklad prosto pristopa in iz njega izstopa z nakupom ali prodajo enot vzajemnega sklada. Z nakupom vlagatelj pridobi investicijski kupon in postane lastnik dela vzajemnega sklada, sorazmerno s svojim vložkom (SLONEP, 2009). Število enot vzajemnega sklada ni omejeno, izdajajo se dnevno glede na povpraševanje. Odprti investicijski skladi nudijo investitorjem možnost diverzifikacije vrednostnih papirjev (različne vrste in oblike), kar sicer manjšim investitorjem ni dostopno. To zmanjšuje tveganje naložbe (ibid.). Na osnovi donosa in tveganja lahko vzajemne sklade razdelimo v tri skupine (ibid.): skladi agresivne rasti (ang. agressive growth funds): ti skladi vlagajo sredstva predvsem v visoko tvegane vrednostne papirje, kar jim omogoča doseganje visokih donosov; takšne sklade imenujemo delniški vzajemni skladi; skladi zmerne rasti (ang. moderate growth funds): pri teh skladih gre za povprečno rast kapitala, investitorji pa so pripravljeni nositi zmerno tveganje, sredstva se nalagajo v kombinacijo bolj tveganih in visoko donosnih in manj tveganih ter nižje donosnih vrednostnih papirjev; takšne sklade imenujemo mešani oziroma uravnoteženi vzajemni skladi;

15 15 skladi zadržane rasti (ang. conservative growth funds): sredstva so naložena predvsem v nizko donosne in manj tvegane vrednostne papirje, ker je težnja investitorjev predvsem k izenačevanju tveganja oz. minimizacijo le-tega; v tem primeru gre za obvezniške sklade. Ustanovitev vzajemnega sklada je dovoljena samo družbam za upravljanje (DZU). V kolikor želi posamezna družba za upravljanje pridobiti dovoljenje za ustanovitev vzajemnega sklada, mora za to zaprositi ustrezen nadzorni organ. Pri nas v Sloveniji se ta organ imenuje Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) (Jerman 2008). Vzajemne sklade upravljajo za to posebej plačani in usposobljeni strokovnjaki. Primerni so za vsakogar, ki ima na voljo presežna denarna sredstva, ki jih želi investirati, a se hkrati ne čuti dovolj sposobnega oziroma nima dovolj znanja, da bi to počel sam. Vzajemni skladi tako potencialnemu investitorju omogočajo, da svoja presežna sredstva nakaže skupini upravljavcev in ti nato namesto njega poskrbijo za njihovo plemenitenje. Njihova prednost je tudi v tem, da svoja sredstva sistematično razpršijo in s tem dodatno znižujejo tveganje (ibid.) Vrednotenje točk Vrednost enote premoženja (VEP) vzajemnega sklada se izračunava po naslednji enačbi: Postavke iz zgornje enačbe se izkazujejo na dve decimalni mesti natančno. Število enot vzajemnega sklada v obtoku je enako seštevku števila enot vzajemnega sklada v obtoku predhodnega dne in številu prodanih enot vzajemnega sklada, od katerega se odšteje število odkupljenih enot vzajemnega sklada. Število prodanih enot vzajemnega sklada je tisto število enot, ki je na dan izračuna VEP v celoti vplačano, na podlagi naročila za nakup enot, prejetega najkasneje predhodnega dne, ne glede na dejanski priliv sredstev iz tega naslova. Število odkupljenih enot vzajemnega sklada je tisto število enot, ki je na dan izračuna VEP dejansko izplačano po veljavni vrednosti enote tega dne, na podlagi naročila za prodajo, prejetega najkasneje dan pred izplačilom enot (Uradni list RS, št. 5/1995). Razlika med tržno vrednostjo sredstev in obveznostmi sklada je čista tržna vrednost vzajemnega sklada. Sredstva vzajemnega sklada so sestavljena iz naložb, ki se nahajajo v premoženju le-tega. Te naložbe so: gotovina, kratkoročni vrednostni papirji, dolgoročni vrednostni papirji, depoziti, posojila in terjatve. Obveznosti pa so sestavljene iz obveznosti od nakupa investicijskih kuponov in vrednostnih papirjev, obveznosti do DZU 2, obveznosti za plačilo davkov in druge obveznosti (Dimovski, Gregorič 2000, ). 2 DZU družba za upravljanje. DZU je gosdpodarska družba, ki je pridobila dovoljenje za upravljanje investicijskih skladov in lahko opravlja tudi storitev upravljanja premoženja dobro poučenih vlagateljev.

16 Donos in tveganje Donos 3 in tveganje 4 obravnavamo skupaj zato, ker sta pojma medsebojno odvisna. Načeloma velja, da večji kot je donos, nižja je varnost in obratno. Prav tako velja, da višji kot je pričakovani dolgoročni donos, večja je volatilnost 5 sklada, kar je razvidno tudi iz Slika 4. Prvi element varnosti je razpršitev naložb. Sredstva vzajemnega sklada so naložene v različne naložbe, so razpršena, zato nihanje vrednosti posamezne naložbe vpliva na vrednost enote vzajemnega sklada samo v tolikšni meri, kolikšen delež omenjene naložbe predstavlja v portfelju vzajemnega sklada (Lubej 2005, 80 81). Slika 4: Razmerje: tveganje donos Vir: Lubej 2005, 81. Večja kot je razpršitev v različne vrednostne papirje, večja je tudi varnost naše naložbe. Manjša kot je povezanost različnih naložb, večja je njihova varnost. Enako je iz varnostnega vidika dobrodošla tudi geografska razpršitev naložb. Strokovno upravljanje vzajemnega sklada povečuje varnost investiranega premoženja. Upravljalske družbe s svojimi analitiki in upravitelji skrbno in strokovno preučujejo in nato izbirajo naložbe vzajemnih skladov (ibid., 82). Eden prvih korakov pri postopku izbora primernega vzajemnega sklada je zagotovo opredelitev tveganja, ki si ga lahko pri vlaganju privoščimo. Tveganje pri naložbah v vzajemne sklade je verjetnost, da bo izbrani vzajemni sklad v predvidenem obdobju dejansko dosegel donos, ki jih pričakujemo oziroma jih napoveduje upravljavec. Nižje kot je tveganje, večja je verjetnost za realizacijo predvidenih donosov, a so predvidoma ti pričakovani donosi nižji (ibid., 83). Da bi lahko na trgu razpoložljive vzajemne sklade med seboj primerjali po nivoju tveganosti, je Združenje družb za upravljanje investicijskih skladov (ZDU - GIZ 6 ) s 3 Donos je sprememba vrednosti premoženja v določenem obdobju, lahko je pozitivna ali negativna. 4 Tveganje je dejanska izpostavljenost nevarnosti nečesa, kar je za človeka vredno, in se pogosto smatra kot kombiniranje verjetnosti in izgube. Pri izbiri vzajemnega sklada je tveganje verjetnost, da bo pričakovan donos drugačen od dejanskega. 5 Volatilnost ali nihajnost. Gre za statistično mero za verjetnost, da cena delnice ali točke sklada v kratkem času močno zraste ali pade. Izražena je z varianco ali s standardno deviacijo. 6 GIZ gospodarsko interesno združenje.

17 17 soglasjem ATVP pripravilo 10-stopenjsko lestvico za ocenitev tveganosti vzajemnih skladov. Po skupnih merilih družbe za upravljanje same ocenijo tveganost vzajemnih skladov. Vzajemni skladi morajo po zakonu določiti oceno tveganosti in jo objaviti v prospektu sklada. V Tabela 1 je prikazanih vseh 10 stopenj tveganosti. Tabela 1: 10-stopenjska lestvica za ocenjevanje tveganosti vzajemnih skladov. Stopnje si sledijo od najmanjše do največje tveganosti. Stopnja tveganosti Pomen stopnje Izjemno nizko tvegan Umirjen Pretežno obveznice Zelo nizko tvegan Umirjen Pretežno obveznice Nizko tvegan Umirjen Pretežno obveznice Nizko do srednje tvegan Umirjen Pretežno obveznice Povprečno (srednje) tvegan Uravnotežen Delnice in obveznice Srednje do višje tvegan Uravnotežen Delnice in obveznice Višje tvegan Uravnotežen Delnice in obveznice Višje do visoko tvegan Dinamični Pretežno delnice Visoko tvegan Dinamični Pretežno delnice Zelo visoko tvegan Dinamični Pretežno delnice Naložbena politika in vrsta naložb Naložbena politika je netvegana, ker sklad vlaga predvsem v obveznice in bančne depozite ter ostale inštrumente denarnega trga s fiksnim donosom. Naložbena politika je nizko tvegana, ker sklad vlaga predvsem v obveznice in ostale vrednostne papirje s fiksnim donosom. Naložbena politika je nizko tvegana, ker sklad vlaga predvsem v obveznice in ostale vrednostne papirje s fiksnim donosom. Naložbena politika je nizko tvegana, ker sklad vlaga predvsem v obveznice in ostale vrednostne papirje s fiksnim donosom. Naložbena politika je uravnotežena, po načelu varnosti, donosnosti in likvidnosti. Naložbena politika je uravnotežena, po načelu varnosti, donosnosti in likvidnosti. Naložbena politika je uravnotežena, po načelu varnosti, donosnosti in likvidnosti. Naložbena politika je usmerjena predvsem v delnice, po načelu čim višjega donosa. Naložbena politika je usmerjena predvsem v delnice, po načelu čim višjega donosa. Naložbena politika je usmerjena predvsem v delnice, po načelu čim višjega donosa. Vir: Prirejeno po Predlogu za razvrščanje skladov glede na tveganost naložbene politike (ZDU-GIZ 2003) in Lubej 2005, stran 84.

18 18 Vlagatelj ima možnost izbrati vzajemni sklad s takšno stopnjo tveganosti, kot je zanj še spremenljiva. Tisti, ki si želijo in seveda zmorejo prevzeti večje tveganje, lahko vložijo v tvegane vzajemne sklade, torej delniške vzajemne sklade, medtem ko lahko tisti, ki tveganja nočejo ali ne morejo prevzeti, vlagajo premoženje v mešane in obvezniške sklade. Na velikost tveganja vzajemnega sklada lahko vplivajo trije dejavniki (Zobavnik 1997, 6 7): vrsta vrednostih papirjev v skladu delnice so bolj tvegane kot obveznice. Prav tako pa so delnice velikih delniških družb s tradicijo varnejše od hitro rastočih in na novo nastalih družb; stopnja, po kateri vzajemni sklad razpršuje svoje finančno premoženje kot je verjetno logično bo tveganje večje pri premoženju, ki ga sestavlja le deset delnic, kot tisto, ki vsebuje vrednostne papirje stotih delnic; obseg, do katerega se upravljalec trudi predvideti tržna gibanja oziroma se zavarovati pred tveganjem upravljalec lahko zmanjša tveganje s tem, da poveča delež denarja v aktivi vzajemnega sklada, in če pričakuje, da bodo cene delnic padle, lahko tako zmanjša tveganje vzajemnega sklada Izbira sklada 7 Najpomembnejša odločitev vsakega vlagatelja je, kako finančno premoženje dolgoročno razporediti v posamezno glavno skupino naložb: delnice, obveznice in denarne rezerve (depozite in druge nizko tvegane finančne naložbe). Od te odločitve bosta namreč najbolj odvisna prihodnja donosnost in tveganje prihrankov. Različni avtorji navajajo različne značilnosti in kriterije za izbiro vzajemnega sklada. V nadaljevanju si bomo pogledali značilnosti posameznega vlagatelja (ki so opisane na spletni strani NLB Skladi), ki oblikujejo njegov finančni profil: finančni cilji, vključno z njihovo ročnostjo (daljša, kot je načrtovana doba varčevanja, večji delež premoženja lahko posameznik razporedi v vzajemne sklade in večji delež premoženja lahko razporedi v nadpovprečno tvegane vzajemne sklade, kot so delniški skladi); finančne razmere posameznega gospodinjstva (bolj kot so ugodne, večji delež prihrankov lahko posameznik razporedi v bolj tvegane vzajemne sklade, kot so delniški, saj si lahko privošči več tveganja); odnos do tveganja (osebe, ki se tveganja močno bojijo, naj bi v delniške vzajemne sklade razporedile nekoliko manjši delež prihrankov od oseb, ki imajo do tveganja racionalen odnos. Te osebe naj bi v nekoliko večji meri varčevale v obvezniških vzajemnih skladih); izkušnje pri naložbah (osebe, ki so z varčevanjem v vzajemnih skladih in vrednostnih papirjih nasploh že pridobile pozitivne izkušnje, lahko v vzajemne sklade razporedijo nekoliko večji del prihrankov od oseb, ki takšnih izkušenj še nimajo). Pravilno se odloči tisti vlagatelj, ki pri naložbi prihrankov ravno toliko tvega, kot si lahko privošči. Vlagateljem, ki tvegajo preveč, se lahko zgodi, da nujnih finančnih ciljev ne bodo dosegli v potrebnem roku, v najslabšem primeru pa lahko zaidejo v resne finančne težave. 7 Povzeto po NLB Skladi.

19 19 Po drugi strani tisti, ki tvegajo premalo, navadno ustvarijo precej nižjo donosnost prihrankov, kot bi jo glede na objektivne okoliščine lahko. Cilj je torej izbrati takšne vzajemne sklade, ki v največji meri ustrezajo finančnemu profilu vlagatelja. Ustreznost naložbe v posamezni vzajemni sklad pa je v največji meri odvisna od njegove naložbene politike. Ta naložbena politika je zapisana v izvlečku prospekta in prospektu vzajemnega sklada z vključenimi pravili upravljanja oziroma v prospektu krovnega sklada 8 in izvlečkih prospekta posameznega podsklada krovnega sklada. Koristen pripomoček pri določanju finančnega profila predstavlja poseben vprašalnik (Profil vlagatelja), ki nam lahko pomaga pri sprejemanju pomembne odločitve, koliko premoženja razporediti v delniške, mešane in obvezniške vzajemne sklade. Naj še enkrat omenimo, da je to pripomoček in da rezultati, ki jih z njegovo pomočjo dobimo, niso vedno zanesljivi Pristop in vplačila v sklad 9 Preden se odločite za pristop k vzajemnemu skladu in prvemu vplačilu je dobro, da se še enkrat seznanimo s pravili upravljanja in prospektom vzajemnega sklada. Po seznanitvi s skladom je potrebno najprej pristopiti k vzajemnemu skladu oziroma izpolniti in oddati pristopno izjavo. Ob pristopu potrebujemo: osebni dokument (za identifikacijo); bančno kartico (za številko računa, kamor se bodo nakazala sredstva ob izplačilu); davčno številko (za davčno napoved). Po uspešno opravljenem pristopu k vzajemnemu skladu lahko opravimo prvo nakazilo oziroma vplačilo v vzajemni sklad s plačilnim nalogom BN 02, ki ga prejmemo ob pristopu. V roku nekaj dni nam bo družba za upravljanje poslala izpisek našega investicijskega računa ter novi plačilni nalog za naslednje vplačilo. Najmanjše možno vplačilo v vzajemni sklad je navadno vrednost ene točke/enote premoženja (VEP) izbranega vzajemnega sklada, ki je povečana za stroške provizije. Nekateri vzajemni skladi pa imajo določen minimalni prvi znesek, ki ga mora vlagatelj vplačati ob pristopu v vzajemni sklad (na primer NLB Skladi). V vzajemni sklad vplačujemo v skladu s svojimi finančnimi zmožnosti takrat, kadar nam to ustreza. To pomeni, da k vplačilu nismo zavezani ne z višino vplačanih sredstev niti z datumskim rokom. Kljub temu pa je dobro vedeti, da bodo naši donosi iz sklada temu 8 Krovni sklad je vzajemni sklad, sestavljen iz dveh ali več podskladov, ki so oblikovani kot ločeno premoženje, pri čemer vsak podsklad opredeljujeta poseben naložbeni cilj in naložbena politika. Podsklad krovnega sklada je ločeno premoženje v lasti imetnikov investicijskih kuponov podsklada (vlagateljev), razdeljeno na enote, katerih vrednost je na zahtevo vlagatelja izplačljiva iz tega premoženja. Podsklade krovnega sklada upravlja družba za upravljanje po načelu razpršitve tveganj v izključnem interesu imetnikov investicijskih kuponov podskladov. 9 Povzeto s spletne strani SLONEP.

20 20 primerno manjši, če ne bomo v vzajemni sklad vplačevali skladno z načrtom varčevanja oziroma investiranja, ki smo si ga zadali. Večina vzajemnih skladov kot dodatno storitev ponuja izgradnje varčevalnih načrtov. Če se odločimo zanj, nas ta v določeni meri zavezuje k vplačilom, vendar pa nam ob tem prinaša tudi določene ugodnosti. Ta t. i. neobveznost vplačevanja v vzajemni sklad je tudi ena največjih prednosti, ki jih imajo vzajemni skladi pred drugimi oblikami varčevanja. Nekateri skladi omogočajo tudi t. i. obročno vplačevanje sredstev v vzajemni sklad, bodisi prek bančnega trajnika ali prek administrativne prepovedi oziroma s pooblastilom delodajalcu. Plačevanje preko trajnika uredimo osebno, v poslovalnici naše banke, če pa se odločimo za administrativno prepoved, pa pri pooblaščenem predstavniku na vpisnem mestu dobimo obrazec, ki ga izpolnimo in podpisanega predamo svojemu delodajalcu. V kolikor vzajemni sklad zaračunava vstopno provizijo, nam jo družba za upravljanje zaračuna na dan, ko naše vplačilo pretvori v točke vzajemnega sklada. Naš vložek je tako dejansko zmanjšan za stroške provizije Obdavčitev V dohodninski zakonodaji, ki je veljala do konca leta 2004, je bil dobiček, dosežen s prodajo točk vzajemnega sklada, obdavčen na enak način kot pri prodaji delnic. Prav tako je veljalo, da če je vlagatelj 3 leta imetnik točk sklada, ni obdavčen. Po dohodninski zakonodaji, ki je bila sprejeta v maju 2004 in se je začela uporabljati v letu 2005, pa se je položaj investitorja nekoliko zapletel. Pri vsaki prodaji točk se je ugotavljalo, na kakšne zneske (za štiri različne vrste dobička: kapitalski, obrestni, dividendni, drugo) se je razdelil dobiček od prodaje točk in vsaka od teh vrst je bila obdavčena po svoje, vse skupaj pa seveda znotraj dohodnine. Od 1. januarja 2006 dalje pa je davčna slika postala najbolj enostavna doslej. Dobički iz prodaje točk vzajemnih skladov ali delitve dobička vzajemnih skladov so obdavčeni ločeno od dohodnine in ne povečujejo dohodninske osnove ter imajo svojo lastno, vnaprej znano stopnjo davka (Vister 2006, 6). Investicijski kupon vzajemnega sklada oziroma podsklada se v skladu s 93. členom Zakona o dohodnini (Ur. l. RS, št. 117/06 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDoh- 2) šteje za kapital, tako da je v primeru odsvojitve (unovčenja, prodaje) investicijskega kupona oziroma likvidacije vzajemnega sklada oziroma posameznega podsklada vlagatelj obdavčen v okviru pravil o dobičku iz kapitala po ZDoh-2. Davčna osnova za določitev zneska davka se ugotovi kot razlika med vrednostjo investicijskega kupona ob odsvojitvi in vrednostjo investicijskega kupona ob pridobitvi (NLB Skladi 2009). Vrednost investicijskega kupona ob pridobitvi se ugotovi kot znesek vplačila v vzajemni sklad oziroma podsklad, zmanjšan za znesek vstopnih stroškov (torej zmnožek števila enot premoženja in vrednosti ene enote premoženja). Tako ugotovljena vrednost se nato poveča za normirane stroške v zvezi s pridobitvijo investicijskega kupona, ki se priznajo v višini 1 % od nabavne vrednosti investicijskega kupona (ibid.,).

21 21 Pri tistih vlagateljih, ki so investicijski kupon vzajemnega sklada pridobili pred 1. januarjem 2003, se za nabavno vrednost investicijskega kupona šteje vrednost na dan 1. januarja 2006 (ibid.,). Od tako ugotovljene davčne osnove se izračuna in plača dohodnina po stopnji 20 %. Stopnja dohodnine se znižuje vsakih pet let imetništva investicijskega kupona in znaša po dopolnjenih: petih letih imetništva investicijskega kupona: 15 %; desetih letih imetništva investicijskega kupona: 10 %; petnajstih letih imetništva investicijskega kupona: 5 %. Po dvajsetih letih imetništva investicijskega kupona je vlagatelj oproščen plačila dohodnine od dobička iz kapitala. Investicijski kuponi vzajemnega sklada oziroma podsklada se vodijo po metodi zaporednih cen (FIFO 10 ), po kateri se kot vrednost investicijskega kupona ob pridobitvi šteje vrednost investicijskega kupona, ki je najprej pridobljen (ibid.,). Obdavčitev v primeru prehajanja med podskladi istega krovnega sklada Pri zamenjavi investicijskega kupona podsklada za investicijski kupon drugega podsklada istega krovnega sklada se uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti, razen v delu, v katerem se investicijski kupon unovči za poravnavo stroškov prehoda med podskladi. V primeru uveljavitve odloga ugotavljanja davčne obveznosti se le-ta ugotavlja šele ob prvi naslednji obdavčljivi odsvojitvi investicijskih kuponov, pri čemer se: za čas pridobitve investicijskega kupona šteje datum, ko so bili pridobljeni prvi zamenjani investicijski kuponi, ugotovljen v skladu s pravili ZDoh-2; za nabavno vrednost šteje nabavna vrednost prvih zamenjanih investicijskih kuponov, ugotovljena v skladu s pravili ZDoh-2 (ibid.,). Po ZDoh-2 velja, da so obresti, dividende in kapitalski dobički obdavčeni posebej, to je cedularno, se pravi izven dohodnine. Pri obdavčitvi obresti ni bistvenih sprememb, saj so v letu 2007 obdavčene po 15 % stopnji, vsa nadaljnja leta pa velja 20 % davčna stopnja. Tudi pri dividendah ni sprememb, saj ostaja 20 % davčna stopnja. ZDoh-2 prinaša največ sprememb pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov. Spreminjajo se davčno priznani stroški, uvedeno je prenašanje izgub v naslednja leta, odpravlja se revalorizacija in razdelan je način pobota različno starih dobičkov in izgub (Baša 2007, 19) NLB Skladi 11 NLB Skladi, upravljanje premoženja, d. o. o., je v 100 % lasti Nove Ljubljanske banke d. d., Ljubljana. Družba ima dovoljenje ATVP za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov. 10 First In, First Out. V primeru prodaje točk vzajemnega sklada se najprej prodajo točke vzajemnega sklada, ki so bile kupljene prve in tako naprej. 11 Povzeto s spletne strani NLB Skladi

22 22 Družba NLB Skladi upravlja krovni sklad NLB Skladi in vzajemni sklad NLB Skladi Globalni delniški. Trenutno število skladov in podskladov, ki jih trži, je 16. Krovni sklad NLB Skladi sestavljajo: 1. delniški podskladi; 2. obvezniški podskladi; 3. uravnoteženi podskladi. 1. Delniški podskladi omogočajo varčevanje v delnicah domačih in/ali tujih izdajateljev. Njihova ključna značilnost je, da na dolgi rok prinašajo najvišjo pričakovano donosnost ob višjem sprejetem tveganju. Delniški podskladi so: NLB Skladi Dinamični delniški; NLB Skladi Evropski delniški; NLB Skladi Visoka tehnologija delniški; NLB Skladi Farmacija in zdravstvo delniški; NLB Skladi Slovenski delniški; NLB Skladi Visoko rastoča gospodarstva delniški; NLB Skladi Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški; NLB Skladi Svetovni razviti trgi delniški; NLB Skladi Zahodni Balkan delniški; NLB Skladi Naravni viri delniški. 2. Tveganje obvezniških podskladov je manjše od tveganja delniških podskladov, temu ustrezno nižja pa je tudi njihova pričakovana donosnost. Obvezniški podskladi so tudi zelo koristno dopolnilo delniškim podskladom, saj so običajno najbolj donosni ravno v obdobjih, ko so delniški podskladi najmanj donosni. Obvezniški sklad je: NLB Skladi Obvezniški EUR. 3. Uravnoteženi podskladi sredstva nalagajo tako v delnice kot v obveznice in kot takšni po svojih značilnostih sodijo med delniške in obvezniške sklade. Še posebej primerni so za vlagatelje, za katere je ustrezno, da v delnice in obveznice razporedijo približno enako vsoto svojih prihrankov. Uravnotežena sklada sta: NLB Skladi Kombinirani globalni; NLB Skladi Nova Evropa Uravnoteženi. Zraven že zgoraj naštetih skladov nam v Skupini NLB ponujajo še vzajemni sklad NLB Skladi Globalni delniški, ki zbrana sredstva investira na raznolika geografska področja (ciljna razporeditev sredstev: 30 % razvite evropske države, 30 % razvite države severne Amerike, 13 % razvite države Azije in Oceanije, 12 % porajajoči se kapitalski trgi; 10 % južna, srednja in vzhodna Evropa ter 5 % denarna sredstva). Gre za enega najbolj razpršenih vzajemnih skladov na slovenskem trgu. V svoji bogati ponudbi pa imajo še garantirana investicijska sklada odprte investicijske družbe Fund Partners, ki zbrana sredstva vlagateljev nalagata tako, da ob zapadlosti zagotavljata ohranitev nominalne vrednosti vloženega zneska (brez upoštevanja vstopnih stroškov) in omogočata možnost udeležbe v donosnosti določenega delniškega borznega indeksa.

23 23 Garancija velja, če vlagatelj vloži sredstva v začetnem vpisnem obdobju in jih prejme izplačana ob zapadlosti. Če vlagatelj vplača sredstva po izteku začetnega vpisnega obdobja, se garancija nanaša na vračilo začetne nakupne vrednosti delnice in ne na ceno delnice podsklada ob vplačilu. Ta sklada sta: Fund Partners NLB Skladi Garantirani sklad Azija 1; Fund Partners NLB Skladi Garantirani sklad Evropa 1. Konec leta 2008 je čista vrednost sredstev slovenskih vzajemnih skladov znašala skupaj evrov, kar je 48 % manj kot konec leta Razlog za to gre iskati v padcu cen vrednostnih papirjev na kapitalskih trgih, gibanju deviznih tečajev in neto odlivih iz vzajemnih skladov (ATVP 2009, 25). NLB Skladi so konec leta 2008 upravljali s 15,68 % čiste vrednosti sredstev vzajemnih skladov, kar znaša evrov. S slabimi 16 % so se NLB Skladi uvrstili na 3. mesto (oziroma na 1. mestu med DZU-ji, ki so jih ustanovile slovenske banke). Pred njimi so Triglav DZU z 22,45 % in KD Skladi s 17,78 % (ibid., 26). V Sloveniji v vzajemnih skladih prevladujejo naložbe v lastniške vrednostne papirje (pri nas je bilo konec leta 2008 kar 63 % skladov delniških, 34 % mešanih, v Evropi pa je bilo delniških le 31 %, mešanih pa 16 %), s katerimi se trguje na organiziranih trgih vrednostnih papirjev. Teh je bilo ob koncu leta 2008 nekaj več kot milijardo evrov, kar predstavlja 68 % vseh naložb. 703 milijone evrov oziroma 46 % vseh sredstev vzajemnih skladov je bilo naloženo v lastniške vrednostne papirje tujih izdajateljev. Delež le-teh se iz leta v leto povečuje in je konec leta 2008 znašal 58 % vseh naložb vzajemnih skladov (ibid., 26 27).

(Microsoft PowerPoint - 5 Depoziti in var\350evanja pptx)

(Microsoft PowerPoint - 5 Depoziti in var\350evanja pptx) DEPOZITI IN VARČEVANJA ŠC PET Višja šola Smer ekonomist (modul bančništvo) Jožica Rihter, univ.dipl.ekon. E.naslov: jorko.rihter@gmail.com oktober 2018 1 Razvrstitev bančnih poslov Z vidika funkcionalnosti:

Prikaži več

Nerevidirano polletno poročilo za leto 2006

Nerevidirano polletno poročilo za leto 2006 Nerevidirano polletno poročilo za leto 2006 1 PREDSTAVITEV SKLADA...3 2 OPOZORILO IMETNIKOM INVESTICIJSKIH KUPONOV...4 3 POSLOVANJE SKLADA V OBDOBJU 01.01. DO 30.06.2006...5 4 NEREVIDIRANI RAČUNOVODSKI

Prikaži več

DELOVNI LIST 2 – TRG

DELOVNI LIST 2 – TRG 3. ŢT GOSPODARSKO POSLOVANJE DELOVNI LIST 2 TRG 1. Na spletni strani http://www.sc-s.si/projekti/vodopivc.html si oglej E-gradivo z naslovom Cena. Nato reši naslednja vprašanja. 2. CENA 2.1 Kaj se pojavi

Prikaži več

Modra zavarovalnica, d.d.

Modra zavarovalnica, d.d. Srečanje z novinarji Ljubljana, 17. 1. 2013 Poudarki Modra zavarovalnica je največja upravljavka pokojninskih skladov in največja izplačevalka dodatnih pokojnin v Sloveniji. Modra zavarovalnica med najboljšimi

Prikaži več

prospekt_spremembe

prospekt_spremembe ABANČNA DZU, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o. Prospekt krovnega sklada Krovni sklad Abančna DZU z vključenimi pravili upravljanja Datum izdaje dovoljenja Agencije za trg vrednostnih

Prikaži več

POLLETNO POROČILO O POSLOVANJU

POLLETNO POROČILO O POSLOVANJU ALTA Skladi, družba za upravljanje, d.d. Železna cesta 18 SI - 1000 Ljubljana T:+386 080 10 60 +386 (0)1 3 200 400 F:+386 (0)1 3 200 401 skladi@alta.si www.alta.si POVZETEK NEREVIDIRANEGA POLLETNEGA POROČILA

Prikaži več

PROSPEKT Z VKLJUČENIMI PRAVILI UPRAVLJANJA Krovni sklad Infond oktober 2017 Agencija za trg vrednostnih papirjev je dne izdala dovoljenje z

PROSPEKT Z VKLJUČENIMI PRAVILI UPRAVLJANJA Krovni sklad Infond oktober 2017 Agencija za trg vrednostnih papirjev je dne izdala dovoljenje z PROSPEKT Z VKLJUČENIMI PRAVILI UPRAVLJANJA Krovni sklad Infond oktober 2017 Agencija za trg vrednostnih papirjev je dne 28.08.2017 izdala dovoljenje za objavo prospekta z vključenimi pravili upravljanja.

Prikaži več

PROSPEKT KROVNEGA SKLADA INFOND Z VKLJUČENIMI PRAVILI UPRAVLJANJA Agencija za trg vrednostnih papirjev je dne izdala dovoljenje za objavo p

PROSPEKT KROVNEGA SKLADA INFOND Z VKLJUČENIMI PRAVILI UPRAVLJANJA Agencija za trg vrednostnih papirjev je dne izdala dovoljenje za objavo p PROSPEKT KROVNEGA SKLADA INFOND Z VKLJUČENIMI PRAVILI UPRAVLJANJA Agencija za trg vrednostnih papirjev je dne 23.01.2019 izdala dovoljenje za objavo prospekta z vključenimi pravili upravljanja. Pravila

Prikaži več

NUMERICA PARTNERJI družba za upravljanje d.o.o. Dalmatinova 7 Ljubljana PROSPEKT vzajemnega sklada Organic High Yield, mešani fleksibilni globalni skl

NUMERICA PARTNERJI družba za upravljanje d.o.o. Dalmatinova 7 Ljubljana PROSPEKT vzajemnega sklada Organic High Yield, mešani fleksibilni globalni skl NUMERICA PARTNERJI družba za upravljanje d.o.o. Dalmatinova 7 Ljubljana PROSPEKT vzajemnega sklada Organic High Yield, Z VKLJUČENIMI PRAVILI UPRAVLJANJA Agencija je izdala dovoljenje za objavo prospekta

Prikaži več

Prospekt_čistopis

Prospekt_čistopis ABANKA SKLADI, družba za upravljanje, d.o.o. Prospekt krovnega sklada Krovni sklad ABANKA SKLADI z vključenimi pravili upravljanja Datum izdaje dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev za objavo

Prikaži več

Bilanca stanja

Bilanca stanja Krka, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto, skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana in Zakonom o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1, Ur. l. RS št. 56/99) objavlja REVIDIRANE

Prikaži več

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/ z dne 24. aprila o spremembi Smernice ECB/ 2013/ 23 o statistiki državnih

SMERNICA  EVROPSKE  CENTRALNE  BANKE  (EU)  2018/ z dne  24. aprila o spremembi  Smernice  ECB/  2013/  23  o statistiki  državnih 15.6.2018 L 153/161 SMERNICE SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/861 z dne 24. aprila 2018 o spremembi Smernice ECB/2013/23 o statistiki državnih financ (ECB/2018/13) IZVRŠILNI ODBOR EVROPSKE CENTRALNE

Prikaži več

31

31 Hram Holding, finančna družba, d.d. Vilharjeva 29, Ljubljana, skladno z Zakonom o trgu finančnih instrumentov ter Sklepom o izvajanju obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij, objavlja podatke iz

Prikaži več

Microsoft Word - Primer nalog_OF_izredni.doc

Microsoft Word - Primer nalog_OF_izredni.doc 1) Ob koncu leta 2004 je bilo v Sloveniji v obtoku za 195,4 mrd. izdanih bankovcev, neto tuja aktiva je znašala 1.528,8 mrd. SIT, na poravnalnih računih pri BS so imele poslovne banke za 94 mrd. SIT, depoziti

Prikaži več

15. junij 2019 Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) vrsta storitv

15. junij 2019 Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) vrsta storitv Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) 1. Trgovanje s finančnimi instrumenti 1.1 Opravljanje investicijskih storitev in

Prikaži več

(pravna oseba) IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN (kratka shema) v tisoč EUR ZNESEK Zap. Oznaka VSEBINA štev. postavke POSLOVNEGA PREJŠNJEGA LETA LETA 1

(pravna oseba) IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN (kratka shema) v tisoč EUR ZNESEK Zap. Oznaka VSEBINA štev. postavke POSLOVNEGA PREJŠNJEGA LETA LETA 1 IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN (kratka shema) Zap. Oznaka štev. postavke POSLOVNEGA PREJŠNJEGA 1 A. 1. in del A. 5. Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah

Prikaži več

VZAJEMNI SKLADI KOT ALTERNATIVNA MOŽNOST VARČEVANJA

VZAJEMNI SKLADI KOT ALTERNATIVNA MOŽNOST VARČEVANJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO VZAJEMNI SKLADI KOT ALTERNATIVNA MOŽNOST VARČEVANJA Študent: Fani Cerar Naslov: Spodnje Prapreče 10, 1225 Lukovica Številka indeksa:

Prikaži več

CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) = =

CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) = = CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) =1.1+1.2+1.3+1.6 =1.4+1.5+1.6 1.1 TEMELJNI KAPITAL =1.1.1+ 1.1.2+1.1.4+1.1.5 Znesek

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 SKUPINA SAVA RE NEREVIDIRANI REZULTATI 2017 23. MAREC 2018 a 2017 KLJUČNI POUDARKI LETA Kosmata premija skupine Sava Re je v letu 2017 prvič presegla 500 milijonov EUR. Čisti poslovni izid in donosnost

Prikaži več

Pomurska družba za upravljanje d

Pomurska družba za upravljanje d PUBLIKUM PDU, družba za upravljanje, d. d. PROSPEKT MEŠANEGA VZAJEMNEGA SKLADA PRIMUS Z VKLJUČENIMI PRAVILI UPRAVLJANJA Datum izdaje dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev: 24.12.2003 11.08.2008

Prikaži več

BILTEN JUNIJ 2019

BILTEN JUNIJ 2019 BILTEN JUNIJ 2019 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI 2X Razmnoževanje

Prikaži več

PROSPEKT NOTRANJEGA SKLADA KSN3 GENERALI zavarovalnica d.d. Ljubljana

PROSPEKT NOTRANJEGA SKLADA KSN3 GENERALI zavarovalnica d.d. Ljubljana PROSPEKT NOTRANJEGA SKLADA KSN3 GENERALI zavarovalnica d.d. Ljubljana DOSTOPNOST PROSPEKTA NOTRANJEGA SKLADA Prospekt notranjega sklada KSN3 je brezplačno dostopen javnosti na spletni strani www.generali.si

Prikaži več

NUMERICA PARTNERJI družba za upravljanje d.o.o. Dalmatinova 7 Ljubljana PROSPEKT vzajemnega sklada Diversified Growth Fund, mešani fleksibilni globaln

NUMERICA PARTNERJI družba za upravljanje d.o.o. Dalmatinova 7 Ljubljana PROSPEKT vzajemnega sklada Diversified Growth Fund, mešani fleksibilni globaln NUMERICA PARTNERJI družba za upravljanje d.o.o. Dalmatinova 7 Ljubljana PROSPEKT vzajemnega sklada Z VKLJUČENIMI PRAVILI UPRAVLJANJA Agencija je izdala dovoljenje za objavo prospekta z vključenimi pravili

Prikaži več

DELAVSKA HRANILNICA d

DELAVSKA HRANILNICA d S K L E P O VIŠINI OBRESTNIH MER ZA POSAMEZNE VRSTE VLOG, DEPOZITOV IN KREDITOV Sprejela:Uprava hranilnice Renato Založnik, predsednik uprave Jasna Mesić, članica uprave Sprejeto: 15.12.2017 Velja od:

Prikaži več

VELJA OD DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) Izobraževalna hiša Cilj

VELJA OD DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) Izobraževalna hiša Cilj VELJA OD 1. 1. 2016 DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) RAZKRITJA 69. ČLEN ZGD- 1 (OD 1.1.2016 DALJE) da pogojno ne Člen ZGD- 1 OPIS VELIKOST DRUŽBE VELIKA SREDNJA MAJHNA MIKRO (70a. člen)

Prikaži več

Microsoft Word - SRS A.doc

Microsoft Word - SRS A.doc Slovenski računovodski standard 23 (2016) OBLIKE IZKAZA GIBANJA KAPITALA ZA ZUNANJE POSLOVNO POROČANJE A. Uvod Ta standard se uporablja pri sestavljanju predračunskih in obračunskih izkazov, v katerih

Prikaži več

Predloga za oblikovanje navadnih dokumentov

Predloga za oblikovanje navadnih dokumentov Politika izvrševanja naročil strank NLB d.d. 1. Namen 1.1 Zakon o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju: ZTFI-1) od Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: Banka), zahteva, da vzpostavi

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice,

Prikaži več

Microsoft Word - odlok 2005.doc

Microsoft Word - odlok 2005.doc Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02, 56/02-ZJU in 110/02-ZDT-B) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska HLADILNA TEHNIKA MILAN KUMER s.p. Izdano dne 18.6.2018

Prikaži več

2019 QA_Final SL

2019 QA_Final SL Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem

Prikaži več

Stran / Št. 86 / Uradni list Republike Slovenije Priloga 6 OPREDELITEV DRUŽBE, ZADRUGE Na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (Ur

Stran / Št. 86 / Uradni list Republike Slovenije Priloga 6 OPREDELITEV DRUŽBE, ZADRUGE Na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (Ur Stran 13006 / Št. 86 / 29. 12. 2016 Priloga 6 OPREDELITEV DRUŽBE, ZADRUGE Na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 odl. US, 82/13 in 55/15:

Prikaži več

Sklep_april_2019

Sklep_april_2019 S K L E P O OBRESTNIH MERAH Sprejela: Uprava hranilnice Renato Založnik, predsednik uprave Jasna Mesić, članica uprave Sprejeto: 15.3.2019 Velja od: 1.4.2019 1. VLOGE FIZIČNIH OSEB 1.1. VLOGE NA VPOGLED

Prikaži več

Microsoft Word - pika-lp-2001.doc

Microsoft Word - pika-lp-2001.doc V skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah je uprava družbe Primorski skladi, upravljanje z investicijskimi skladi, d.d. Koper sestavila LETNO POROČILO O POSLOVANJU V LETU 2001 ZA VZAJEMNI SKLAD

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska LIBELA ORODJA, Izdelovanje orodij in perforiranje

Prikaži več

MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV April 2019

MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV April 2019 MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV April 1 TRG FINANČNIH INSTRUMENTOV Tabela 1: Splošni kazalci Splošni kazalci 30. 9. 2018/ sep. 2018 31. 10. 2018/ okt. 2018 30. 11. 2018/ nov. 2018

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska JELE KITT proizvodno podjetje d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

Prospekt_spremembe

Prospekt_spremembe ABANKA SKLADI, družba za upravljanje, d.o.o. Prospekt krovnega sklada Krovni sklad Abančna DZUABANKA SKLADI z vključenimi pravili upravljanja Datum izdaje dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev

Prikaži več

Letno poročilo za leto 2017

Letno poročilo za leto 2017 LETNO POROČILO 2018 KROVNI SKLAD PSP S PODSKLADI: PSP PIKA MEŠANI SKLAD RAZVITIH TRGOV PSP ŽIVA DELNIŠKI SKLAD PSP MODRA LINIJA DELNIŠKI SKLAD RAZVITIH TRGOV PSP OPTIMA MEŠANI SKLAD, SKLAD SKLADOV Koper,

Prikaži več

Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarova

Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarova Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarovalni nadzor izdaja SKLEP o omejitvah glede sredstev

Prikaži več

ALTA Skladi, družba za upravljanje, d.d. Železna cesta 18 SI Ljubljana T: (0) F:+386 (0)

ALTA Skladi, družba za upravljanje, d.d. Železna cesta 18 SI Ljubljana T: (0) F:+386 (0) ALTA Skladi, družba za upravljanje, d.d. Železna cesta 18 SI - 1000 Ljubljana T:+386 080 10 60 +386 (0)1 3 200 400 F:+386 (0)1 3 200 401 skladi@alta.si www.alta.si NEREVIDIRANO POLLETNO POROČILO ZA LETO

Prikaži več

EY Slovenija Davčne novice – 10. julij 2019

EY Slovenija Davčne novice – 10. julij 2019 10. julij 2019 EY Slovenija Davčne novice Davčne novice julij V julijski številki Davčnih novic vam pošiljamo pregled zadnjih predlogov za spremembo davčne zakonodaje in predstavljamo predlog uvedbe davka

Prikaži več

Letno poročilo Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav, d.d., 2016 Finančni rezultat Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav Poslovno poročilo Uprav

Letno poročilo Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav, d.d., 2016 Finančni rezultat Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav Poslovno poročilo Uprav Kazalo > 8 Finančni rezultat Skupine Triglav in Skupina Triglav je ustvarila 82,3 milijona evrov čistega dobička in dosegla 11,4-odstotno dobičkonosnost kapitala. Čisti poslovni izid je za 29 odstotkov

Prikaži več

POLLETNO NEREVIDIRANO POROČILO 2004

POLLETNO NEREVIDIRANO POROČILO 2004 POLLETNO NEREVIDIRANO POROČILO 2004 PREDSTAVITEV VZAJEMNEGA SKLADA Naziv: VZAJEMNI SKLAD SKALA Sedež: SLOVENSKA ULICA 17, 2000 MARIBOR Matična številka: 1510690 Dejavnost SKD: J/ 65.230 Telefon: (02) 22

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska MULTILINGUAL PRO prevajalska agencija d.o.o. Izdano

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska RCM špedicija, gostinstvo, trgovina in proizvodnja

Prikaži več

RAZKRITJA INFORMACIJ 2018

RAZKRITJA INFORMACIJ 2018 RAZKRITJA INFORMACIJ 2018 KAZALO - RAZKRITJA INFORMACIJ LETNO POROČILO CRR Stran 1 UVOD 156 2 CILJI IN POLITIKE UPRAVLJANJA TVEGANJ 156 2.1 Pristop institucije k upravljanju tveganj Člen 435 156 2.2 Informacije

Prikaži več

SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle

SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/17 08.12.2015 Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz člena 23 Direktive 2014/59/EU Smernice organa EBA o določitvi

Prikaži več

PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0

PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0 PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0 O PROGRAMU Partner program Poslovanje 2.0 deluje pod okriljem Ljubljanske borze d. d. in je namenjen vsem ambicioznim podjetnikom, managerjem in lastnikom, ki stremijo k

Prikaži več

Microsoft Word - Izvleček - IVE - čistopis - STAR-ILIRIKA.doc

Microsoft Word - Izvleček - IVE - čistopis - STAR-ILIRIKA.doc IZVLEČEK PROSPEKTA DELNIŠKEGA VZAJEMNEGA SKLADA ILIRIKA VZHODNA EVROPA Ljubljana, JULIJ 2008 Opomba: Izvleček prospekta vsebuje samo ključne informacije o vzajemnem skladu. Obsežnejše informacije, pravice

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 Ljubljana, maj 2006 K A Z A L O Stran

Prikaži več

LADIHA53

LADIHA53 UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE TRŽENJE VZAJEMNIH SKLADOV IN MEDNARODNI VPLIV NA RAZVOJ VZAJEMNIH SKLADOV V SLOVENIJI PETRA LADIHA IZJAVA Študentka

Prikaži več

SKLEP O OBRESTNIH MERAH V PRIMORSKIH HRANILNICI VIPAVA D.D. Veljavnost od: Vipava,

SKLEP O OBRESTNIH MERAH V PRIMORSKIH HRANILNICI VIPAVA D.D. Veljavnost od: Vipava, SKLEP O OBRESTNIH MERAH V PRIMORSKIH HRANILNICI VIPAVA D.D. Veljavnost od: 01.05.2019 Vipava, 01.05.2019 S Sklepom o višini obrestnih mer za posamezne vrste vlog, depozitov in kreditov (v nadaljevanju:

Prikaži več

v sodelovanju z S.BON-1 [-] S.BON AJPES za podjetje: Podjetje d.o.o. Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: ID za DDV / davčna številka:

v sodelovanju z S.BON-1 [-] S.BON AJPES za podjetje: Podjetje d.o.o. Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: ID za DDV / davčna številka: v sodelovanju z S.BON AJPES za podjetje: Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: 1234567000 ID za DDV / davčna številka: SI12345678 BONITETNA OCENA PO PRAVILIH BASEL II BONITETNA OCENA PODJETJA NA DAN

Prikaži več

Priloga_AJPES.xls

Priloga_AJPES.xls 1. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV - DOLOČENIH UPORABNIKOV PODSKUPIN KONTOV NAZIV PODSKUPINE KONTOV Plan Ocena realizacije Plan 2014 2014 2015 Plan 2015 / Plan 2014 Plan 2015 / Ocena realizacije 2014 Razlika

Prikaži več

Javna objava podatkov poslovanja Abanke d.d. v prvem trimesečju leta 2018 s priloženimi konsolidiranimi računovodskimi izkazi

Javna objava podatkov poslovanja Abanke d.d. v prvem trimesečju leta 2018 s priloženimi konsolidiranimi računovodskimi izkazi ABANKA d.d. Slovenska 58, 1517 Ljubljana T 01 47 18 100 F 01 43 25 165 www.abanka.si JAVNA OBJAVA PODATKOV POSLOVANJA ABANKE D.D. V PRVEM TRIMESEČJU LETA 2018 S PRILOŽENIMI KONSOLIDIRANIMI RAČUNOVODSKIMI

Prikaži več

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščina 3. ID za DDV/Davčna številka SI68911564 4. Datum

Prikaži več

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščina 3. ID za DDV/Davčna številka SI68911564 4. Datum

Prikaži več

Finančni načrt 2011 Ljubljana, september, 2010

Finančni načrt 2011 Ljubljana, september, 2010 Finančni načrt 2011 Ljubljana, september, 2010 Vsebina 1 UVOD 3 2 ANALIZA KONCESIJSKIH DAJATEV 4 2.1 IGRE NA SREČO, OD KATERIH DOBIVA SREDSTVA FUNDACIJA 5 2.2 KONCESIJSKI VIRI 6 2.3 KONCESIJSKE DAJATVE

Prikaži več

Uradni list RS, št

Uradni list RS, št Uradni list RS, št. 9-361/1998 1. člen S tem odlokom ustanovi Republika Slovenija fundacijo za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Ustanoviteljske pravice uresničuje Državni zbor Republike

Prikaži več

BONITETNO POROČILO ECUM RRF d.o.o. Izdano dne Izdano za: Darja Erhatič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POR

BONITETNO POROČILO ECUM RRF d.o.o. Izdano dne Izdano za: Darja Erhatič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POR BONITETNO POROČILO Izdano za: Darja Erhatič Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska www.bisnode.si, tel: +386 (0)1 620 2 866, fax: +386 (0)1 620 2 708 Bonitetno poročilo PROFIL PODJETJA

Prikaži več

Microsoft Word doc

Microsoft Word doc MESTNA OBČINA NOVA GORICA Na podlagi 4. člena Zakona o javnih skladih (Ur. list RS, št. 22/00) in svojih statutov so občine sprejele: na podlagi 11. člena statuta mestni svet Mestne občine Nova Gorica

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska KAPI IN PARTNERJI d.o.o. posredništvo in druge

Prikaži več

Firma: SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Naslov: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: Davčna

Firma: SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Naslov: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: Davčna Firma: SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Naslov: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: 5665493 Davčna številka: SI 82155135 Telefon (h.c.): 01/ 200 75 00

Prikaži več

Uradni list RS - 102/2015, Uredbeni del

Uradni list RS - 102/2015, Uredbeni del PRILOGA 6 NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE OD OBRESTI ZA LETO (razen od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Republiki Sloveniji ter v drugih državah članicah EU) OZNAKA STATUSA

Prikaži več

Obvestilo za poročevalce z dne 10

Obvestilo za poročevalce z dne 10 Obvestilo za poročevalce z dne 10.04.2019 Obvezniki poročanja oddajo poročilo SFR (statistike finančnih računov) preko spletne strani AJPES (Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve),

Prikaži več

(Microsoft Word - Diploma-KON\310NA doc)

(Microsoft Word - Diploma-KON\310NA doc) UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO BRANKO ZALOKAR UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija dela DELOVANJE SLOVENSKEGA TRGA DENARJA IN KAPITALA

Prikaži več

SI057 OK KAPITAL Period SI057 NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D. (NLB d.d.) Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastnišk

SI057 OK KAPITAL Period SI057 NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D. (NLB d.d.) Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastnišk SI57 OK 1. KAPITAL Period SI57 Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastniški kapital pred odbitnimi postavkami (Temeljni kapital brez hibridnih instrumentov in državnih ukrepov pomoči,

Prikaži več

Microsoft Word - ZMAVC-ALEKSANDRA.doc

Microsoft Word - ZMAVC-ALEKSANDRA.doc UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO VPLIV VKLJUČEVANJA SLOVENIJE V EVROPSKO UNIJO NA RAZVOJ TRGA KAPITALA V SLOVENIJI Študentka: Aleksandra Žmavc Naslov: Sp. Jakobski

Prikaži več

BANKA SLOVENIJE BANK OF SLOVENIA EVROSISTEM / EUROSYSTEM FINANÈNI RAÈUNI SLOVENIJE FINANCIAL ACCOUNTS OF SLOVENIA NOVEMBER/NOVEMBE

BANKA SLOVENIJE BANK OF SLOVENIA EVROSISTEM / EUROSYSTEM FINANÈNI RAÈUNI SLOVENIJE FINANCIAL ACCOUNTS OF SLOVENIA NOVEMBER/NOVEMBE BANKA SLOVENIJE EVROSISTEM / FINANÈNI RAÈUNI SLOVENIJE 2004-2009 FINANCIAL ACCOUNTS OF SLOVENIA 2004-2009 NOVEMBER/NOVEMBER 2010 2 Finančni računi Slovenije/Financial Accounts of Slovenia 2004-2009, november/november

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ZELEN IN PARTNERJI, Podjetniško in poslovno svetovanje

Prikaži več

(Microsoft Word - Razvoj konkuren\350nega gospodarstva in internacionalizacija.docx)

(Microsoft Word - Razvoj konkuren\350nega gospodarstva in internacionalizacija.docx) Razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacija Posredno financiranje NAZIV PRODUKTA: Razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacija NAČIN FINANCIRANJA posredno financiranje preko

Prikaži več

Politike in postopki razvrščanja strank

Politike in postopki razvrščanja strank Na podlagi prvega odstavka 160. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 77/11, 10/12 - ZPre-1C in 55/12; ZISDU-2) v povezavi z določbo 210. člena Zakona o trgu

Prikaži več

Microsoft Word - Redzic-Rene-mag

Microsoft Word - Redzic-Rene-mag REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO MERJENJE USPEŠNOSTI UPRAVLJANJA VZAJEMNEGA SKLADA Kandidat: Rene Redžič, univ. dipl. ekon. Rojen: leta 1979 v Mariboru

Prikaži več

NUMERICA PARTNERJI družba za upravljanje d.o.o. Dalmatinova 7 Ljubljana REVIDIRANO LETNO POROČILO vzajemnega sklada Numerica Emerging Frontiers, delni

NUMERICA PARTNERJI družba za upravljanje d.o.o. Dalmatinova 7 Ljubljana REVIDIRANO LETNO POROČILO vzajemnega sklada Numerica Emerging Frontiers, delni NUMERICA PARTNERJI družba za upravljanje d.o.o. Dalmatinova 7 Ljubljana REVIDIRANO LETNO POROČILO vzajemnega sklada Numerica Emerging Frontiers, v upravljanju družbe NUMERICA PARTNERJI družba za upravljanje

Prikaži več

poročilo o poslovanju Skupine Nove KBM 4/4Nerevidirano in Nove KBM d.d. JANUAR - DECEMBER 2014 FEBRUAR 2015

poročilo o poslovanju Skupine Nove KBM 4/4Nerevidirano in Nove KBM d.d. JANUAR - DECEMBER 2014 FEBRUAR 2015 poročilo o poslovanju Skupine Nove KBM 4/4Nerevidirano in Nove KBM d.d. JANUAR - DECEMBER 2014 FEBRUAR 2015 Organi upravljanja na dan 31.12.2014 Uprava banke Aleš Hauc Robert Senica mag. Sabina Župec Kranjc

Prikaži več

BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5

BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5 BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI

Prikaži več

ALTA Skladi, družba za upravljanje, d.d. Železna cesta 18 SI Ljubljana T: (0) F:+386 (0)

ALTA Skladi, družba za upravljanje, d.d. Železna cesta 18 SI Ljubljana T: (0) F:+386 (0) ALTA Skladi, družba za upravljanje, d.d. Železna cesta 18 SI - 1000 Ljubljana T:+386 080 10 60 +386 (0)1 3 200 400 F:+386 (0)1 3 200 401 skladi@alta.si www.alta.si NEREVIDIRANO POLLETNO POROČILO ZA LETO

Prikaži več

Univerza na Primorskem FAMNIT, MFI Vrednotenje zavarovalnih produktov Seminarska naloga Naloge so sestavni del preverjanja znanja pri predmetu Vrednot

Univerza na Primorskem FAMNIT, MFI Vrednotenje zavarovalnih produktov Seminarska naloga Naloge so sestavni del preverjanja znanja pri predmetu Vrednot Univerza na Primorskem FAMNIT, MFI Vrednotenje zavarovalnih produktov Seminarska naloga Naloge so sestavni del preverjanja znanja pri predmetu Vrednotenje zavarovalnih produktov. Vsaka naloga je vredna

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ARNE Računalniški sistemi d.o.o. Izdano dne 8.1.2016

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska KARBON, čiste tehnologije d.o.o. Velenje Izdano

Prikaži več

1/18 SI BONITETNO POROČILO (c) Coface Slovenia d.o.o. office-sl

1/18 SI BONITETNO POROČILO (c) Coface Slovenia d.o.o.   office-sl 1/18 SI BONITETNO POROČILO (c) Coface Slovenia d.o.o. email: office-slovenia@coface.com 14.12.2016 22:11(+1) POROČILO O PODJETJU IZMIŠLJENO PODJETJE D.O.O. Druga imena: IZMIŠLJENO d.o.o. Sedez podjetja:

Prikaži več

(Borzno posredovanje - bro\232irana \(18. 6.\).pdf)

(Borzno posredovanje - bro\232irana \(18. 6.\).pdf) U beniki FKPV Borzno posredovanje Boris Gramc, mag. posl. ved red. prof. dr. Marijan Cingula doc. dr. Marina Kla mer alopa Celje 2013 Boris Gramc, mag. posl. ved; red. prof. dr. Marijan Cingula; doc.

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ZEL-EN, razvojni center energetike d.o.o. Izdano

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska INŽENIRING TELEKOMUNIKACIJ 100 d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

DELNICE V SLOVENSKEM FINANČNEM PROSTORU

DELNICE V SLOVENSKEM FINANČNEM PROSTORU UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DELNICE V SLOVENSKEM FINANČNEM PROSTORU Natalija Kramperšek Štore, junij 2006 2 PREDGOVOR Tema diplomske naloge je preučitev slovenskega trga kapitala z

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska HALDER norm+technik d.o.o. Izdano dne 5.8.2014

Prikaži več

Letno poročilo za leto 2017

Letno poročilo za leto 2017 LETNO POROČILO 2017 KROVNI SKLAD PSP S PODSKLADI: PSP PIKA MEŠANI SKLAD RAZVITIH TRGOV PSP ŽIVA DELNIŠKI SKLAD PSP MODRA LINIJA DELNIŠKI SKLAD RAZVITIH TRGOV PSP OPTIMA MEŠANI SKLAD, SKLAD SKLADOV Koper,

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ŠTERN, proizvodnja in trgovina, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska IRMAN trgovina, razvoj, optika, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠ

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠ AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠKI REGIJI V LETU 2010 Postojna, maj 2011 KAZALO I.

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska NARVIS, napredne računalniške storitve, d.o.o.

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska LIBELA ORODJA, Izdelovanje orodij in perforiranje

Prikaži več

Microsoft Word - Povzetek revidiranega letnega porocila 2006.doc

Microsoft Word - Povzetek revidiranega letnega porocila 2006.doc CINKARNA Metalurško kemična industrija Celje, d.d. Kidričeva 26, 3001 Celje OBJAVA POVZETKA REVIDIRANEGA LETNEGA POROČILA ZA LETO 2006 V skladu z ZTVP-1 ter Sklepom o podrobnejši vsebini in načinu objave

Prikaži več

MESEČNO POROČILO December 2007 Krekova družba za upravljanje investicijskih skladov d.o.o. Slovenska ulica 17, 2000 Maribor tel.: ,

MESEČNO POROČILO December 2007 Krekova družba za upravljanje investicijskih skladov d.o.o. Slovenska ulica 17, 2000 Maribor tel.: , MESEČNO POROČILO December 2007 Krekova družba za upravljanje investicijskih skladov d.o.o. Slovenska ulica 17, 2000 Maribor tel.: 080 23 57, 059 080 561, fax.: 059 080 556 info@krekova-druzba.si, www.krekova-druzba.si

Prikaži več

NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE UGOVORA ZOPER INFORMATIVNI IZRAČUN DOHODNINE Če davčni zavezanec ugotovi, da so podatki v informativnem izračunu nepravilni

NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE UGOVORA ZOPER INFORMATIVNI IZRAČUN DOHODNINE Če davčni zavezanec ugotovi, da so podatki v informativnem izračunu nepravilni NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE UGOVORA ZOPER INFORMATIVNI IZRAČUN DOHODNINE Če davčni zavezanec ugotovi, da so podatki v informativnem izračunu nepravilni ali nepopolni, v 15 dneh od vročitve informativnega

Prikaži več