Microsoft Word - DRUZOVIC-ROSVITA.doc

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO KRATKOROČNO FINANCIRANJE IN ZAVAROVANJE IZVOZA Kandidatka: Rosvita Druzovič Drbetinci 66a, 2255 Vitomarci Študentka rednega študija Številka indeksa: Program: univerzitetni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: dr. Dušan Zbašnik, izr.prof. Vitomarci, Avgust,2004

2 PREDGOVOR Sposobnost države za povečanje življenjskega standarda in gospodarske rasti neposredno povezujemo s sposobnostjo izvažati, sposobnostjo privabiti tuje investicije in s sposobnostjo strukturnega prilagajanja. Slovensko gospodarstvo se je od osamosvojitve dalje ter z vstopom v tržni način delovanja ves čas trudilo približevati se razvitim državam. Napredek nam je na gospodarskem področju omogočil širitev dejavnosti tudi z moderniziranim načinom financiranja izvoza, saj je slovensko gospodarstvo zelo odvisno od njega, čeprav je bilo potrebno veliko prilagajanj, preusmeritev, ter spreminjanja v načinu razmišljanja in delovanja. Le z modernizacijo in povezovanjem z drugimi evropskimi institucijami se lahko uspešno kosamo z konkurenčnimi državami. Danes si v Sloveniji večja podjetja ne morejo predstavljati več poslovanja zgolj na domačem trgu, zaradi svojih potencialov ter neprestanega boja za tržni delež. Izvoz je zelo pomembna dejavnost za slovensko gospodarstvo, saj je tako po geografskem obsegu kot po družbenem produktu majhno v primerjavi z ostalimi tujimi razvitimi državami. Zato smo se odločili za vstop v EU, da olajšamo mednarodno trgovino. Z izvozom (prodajanjem blaga in storitev na tuji trg) je povezano njegovo financiranje, ki je v današnjih časih zelo pomemben dejavnik, ko se podjetje odloča vstopiti na tuji trg. V mednarodnem poslovanju je vse več tveganj, ki lahko podjetja privedejo v propad, zato se je treba pred njimi ustrezno zaščititi in s tem omogočiti potek normalnega poslovanja. Druga težava pri poslovanju je tudi, da podjetja zelo težko pridobijo sredstva, namenjena povečanju proizvodnje, oziroma jih z klasičnimi bančnimi krediti drago plačajo Zato se podjetja poslužujejo raznih novih različnih oblik financiranja, ki jim olajšajo poslovanje ter s tem napredek v prodaji na tujih trgih ter v osvajanju novih trgov. V Sloveniji je najpomembnejša institucija za financiranje ter zavarovanje Slovenska izvozna družba, ki ponuja za financiranje ter zavarovanje različne možnosti, hkrati pa je primerljiva z ostalimi tujimi izvozno kreditnimi agencijami po ponudbenih zmožnostih, kar slovenskim podjetjem olajšuje financiranje. Sprejela je nov zakon, s katerim je povečala pestrost oblik financiranja ter zavarovanja izvoza. Podjetja se lahko odločijo za financiranje tudi preko bank. Poznamo različne oblike kratkoročnega, ki ga bom obravnavala v diplomski nalogi, ter srednje- in dolgoročnega financiranja izvoza, katera lahko slovenska podjetja koristijo v mednarodnem poslovanju. Tudi pri bankah se je pestrost oblik financiranja povečala, zaradi povečanja obsega poslovanja ter zaradi zmožnosti konkurenčnega nastopanja na tujih tržiščih. V diplomski nalogi bom obravnavala tudi Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj, saj je le-ta zelo pomembna za financiranje izvoza. V tej organizaciji deluje poseben odbor (komite), ki stalno spremlja ter analizira vse dejavnosti, ki so povezane z financiranjem ter zavarovanjem, hkrati pa je usmerjen v takšno delovanje, ki omogoča višji življenjski standard, veliko pa da na projekte, ki niso okoljsko degradirani. Slovenija z oblikami financiranja ter zavarovanja stremi k takšnemu delovanju, kot ga imajo države članice te organizacije, saj to pomeni napredek v delovanju financiranja ter zavarovanja izvoza in konkurenčnost z ostalimi izvozno usmerjenimi institucijami. 2

3 KAZALO 1. UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Namen, cilji in osnovne trditve Predpostavke in omejitve raziskave Uporabljene raziskovalne metode MEDNARODNO SODELOVANJE IN PRAVILA O IZVOZNIH KREDITIH Temeljne usmeritve slovenske zunanje politike Sodelovanje Republike Slovenije z ostalimi tujimi organizacijami za financiranje ter zavarovanje izvoza Bernska unija Svetovna trgovinska organizacija Evropska Unija Multilateralna agencija za zavarovanje investicij Evropska banka za obnovo in razvoj BAS program FINANCIRANJE POSLOV V MEDNARODNI TRGOVINI POSLOVNA TVEGANJA V MEDNARODNEM POSLOVANJU Komercialni riziki Nekomercialni riziki FINANCIRANJE IZVOZNIH POSLOV PRI SLOVENSKI IZVOZNI DRUŽBI Načini financiranja pri Slovenski izvozni družbi Posli financiranja mednarodne trgovine pri SID ZAVAROVANJE IZVOZNIH POSLOV PRI SLOVENSKI IZVOZNI DRUŽBI Zavarovanje kreditov Zavarovanje terjatev Zavarovanje investicij Pomen Slovensko izvozne družbe FINANCIRANJE PREKO POSLOVNIH BANK Značilnosti kratkoročnega zadolževanja pri banki: Oblike kratkoročnega financiranja Ostale oblike financiranja mednarodne trgovine Mednarodni faktoring ORGANIZACIJA ZA EKONOMSKO SODELOVANJE IN RAZVOJ (OECD) Predstavitev OECD Smernice OECD Izvozni krediti Temelj uradno podprtih izvoznih kreditov Skupna pravila OECD Določitev glavnih pravil v Dogovoru o izvoznih kreditih Slovenija in Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj Razvoj odnosov med Slovenijo in OECD Sodelovanje Slovenije z OECD SKLEP POVZETEK LITERATURA IN VIRI PRILOGE

4 1. UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Globalizacija svetovnega gospodarstva se iz dneva v dan povečuje in posledica tega je močna konkurenca, ki kaže, da bodo morala podjetja povečati svoje izvozne napore, da se bodo lahko merila s konkurenčnimi državami, zato je namen diplomske naloge proučiti vse dejavnike, ki so povezani z financiranjem izvoza, jih analizirati in razjasniti. V diplomski nalogi bom opredelila ključne dejavnike financiranja izvoza ter tako poskusila priti do cilja, to je do razširjenega znanja o problematiki financiranja in zavarovanja izvoznih poslov. Financiranje mednarodne trgovine je širok pojem, ki obsega splošne okvire financiranja (mednarodni plačilni sporazumi, dogovori, konvencije, aranžmaji), finančne ustanove, oblike in instrumente financiranja ter neposredne subjekte financiranja. Ne glede na pestrost pogojev, ki se pojavljajo pri mednarodnih poslih, razvrstimo oblike financiranja poslov mednarodne trgovine na različne oblike, med katerimi bom v diplomski nalogi opisala različne bančne kreditne oblike, saj se te najpogosteje ponavljajo. Ker financiranje izvoza obsega več korakov, bom v diplomski nalogi proučevala izvozna kreditiranja ter zavarovanja izvoznih kreditov, kajti konkurenčni boj sili izvoznike posameznih produktov k temu, da ne vztrajajo pri takojšnjem plačilu, marveč privolijo v kreditiranje izvoznih poslov za določeno dobo, s tem pa se pojavi tveganje, da posel ne bo plačan. Kreditne posle bom opredelila tudi iz vidika ročnosti. V veliko pomoč našemu gospodarstvu pri transakcijah s tujino je Slovenska izvozna družba, katere poslanstvo je, da z zavarovanjem in financiranjem slovenskim podjetjem omogoča konkurenčno nastopanje doma in v tujini. V hitro razvijajočem se mednarodnem poslovanju in razvoju sistemov zavarovanja in financiranja izvoza v svetu ter v EU so zadnje čase močno opazni trendi, ki jih bomo morali upoštevati in se jim prilagajati tudi v Sloveniji. V svetu prihaja do pomembnih sprememb na področju financiranja in zavarovanja izvoza, tako na strani izvoznikov, kot na strani zavarovateljev in na pozavarovalnem trgu, kot tudi glede vloge držav pri tem. Tradicionalno ločevanje med zavarovanjem domačih in izvoznih posojil izgineva, vse bolj zamegljeno pa je tudi tradicionalno ločevanje med komercialnimi in nekomercialnimi tveganji. Trendi v svetu so usmerjeni k enotnemu in paketnemu zavarovanju teh poslov in tveganj. V času, ko Slovenija posveča največ pozornosti Evropski uniji ter potrebnim prilagoditvam, se v manjši meri posveča pozornost Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj, katere članstvo bi bilo za Slovenijo pomembno, saj je njeno delovanje tudi delovanje evropskega trga. OECD je organizacija 30 držav, med katerimi so tudi članice Evropske Unije. Najpomembnejša naloga organizacije je koordinacija ekonomskih in socialnih politik med državami. Za usklajevanje na posameznih sektorjih obstoja v okviru OECD vrsta komitejev (za kmetijstvo, industrijo, razvoj, ). Na razpravah organizacije se premeščajo razlike in konflikti v gospodarski politiki držav članic ter prizna in uveljavlja nek splošni interes, ki ga imajo države članice. Tudi zaradi tega bi bilo članstvo Slovenije v OECD dobro. Trenutno naša država v čim večji meri izkorišča možnosti, ki jih omenjena organizacija ponuja državam nečlanicam. Z OECD sodeluje na področju preprečevanja 4

5 podkupovanja (polnopravna članica), mednarodnih investicij in večnacionalnih družb, jedrske energije, financ, izobraževanja in javne uprave. V okviru Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj je pomemben Dogovor o uradno podprtih izvoznih kreditih, ki je sodobna smernica, kateri se Slovenija prilagaja, zato bom v diplomski nalogi natančneje opisala. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen: - predstaviti problematiko kratkoročnega financiranja in zavarovanja mednarodnih poslov - analizirati kakovost posameznih vrst financiranja ter zavarovanja kreditov - primerjati aktivnosti ter ponudbo Slovenske izvozne družbe z ostalimi evropskimi Izvozno kreditnimi agencijami (IKA). - predstaviti razlike, ki se pojavljajo ob ročnosti financiranja - prikazati delovanje Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj in njenega pomena na področju zavarovanja izvoznih kreditov Cilji: - predstaviti oblike kratkoročnega financiranja - predstaviti možne oblike zavarovanja kreditnih poslov - raziskati možnosti financiranja, ki jih ponujajo banke ter Slovenska izvozna družba - analizirati pogoje, ki jih imajo slovenske banke v primerjavi z evropskimi - ugotoviti, katere so najpogostejše oblike financiranja in zavarovanja pri nas in v EU - ugotoviti namen zavarovanja finančnih poslov - ugotoviti pomen Dogovora o uradno podprtih izvoznih kreditih Trditve: - v sodobnem gospodarstvu posla skoraj ni mogoče več dobiti, če prodajalec kupcu ne nudi možnosti prodaje na kredit, kar pa prinaša rizike. Zaradi vedno več stečajev in zamud plačil se je pred njimi potrebno ustrezno zavarovati. - banke ponujajo vse več različnih oblik kreditov, s tem povečujejo konkurenčnost, pa tudi pestrost ponudbe - na voljo imajo različne instrumente zavarovanja, ali pa sodelujejo z Slovensko - izvozno družbo - zavarovanje kreditov daje podjetjem možnosti zaščite pred riziki plačil - Slovenska izvozna družba je slovenska izvozno kreditna agencija (IKA) in je registrirana za širok spekter dejavnosti, s katerimi pospešuje prodajo blaga in storitev ter investicije slovenskih podjetij v tujini - država lahko s svojo politiko pospešuje ali ovira poslovanje s tujino - poleg klasičnih oblik financiranja so se razvile tudi dopolnilne oblike, ki so v tujih finančnih sistemih že tradicionalnega pomena, pri nas pa šele v zadnjih letih pridobivajo na pomenu - v hitro razvijajočem se mednarodnem poslovanju in razvoju sistemov zavarovanja in financiranja v svetu ter v EU se pojavljajo trendi, ki jih bomo morali upoštevati ter se jim prilagajati tudi v Sloveniji 5

6 - Slovenija ob vstopu v EU prilagaja in uvaja nove instrumente financiranja ter zavarovanja ter s tem povečuje konkurenčnost ter pestrost oblik financiranja - Članstvo v OECD bi prineslo Sloveniji razmah poslovanja ter nove oblike financiranja 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke: - Slovenska izvozna družba z zavarovanjem in financiranjem poslovnih transakcij slovenskim podjetjem omogoča konkurenčno nastopanje na trgih v tujini in doma - ustrezno financiranje omogoča in povečuje proizvodnjo, omogoča nastop na tujem trgu, pospešuje razvoj, zmanjšuje povečane stroške prodaje - z ustreznim zavarovanjem se zmanjšujejo riziki, ki so v mednarodni trgovini navadno večji - zaradi premajhne lastne akumulacije marsikdo ni sposoben sam financirati izvoza, zato je najem kredita lahko ugodna rešitev, kredit pa je lahko tudi cenejša oblika financiranja od drugih oblik financiranja sredstev - da bi se motivi poslovnih transakcij lahko uresničili, morajo imeti podjetja izdelano poslovno politiko zaščite pred riziki, zato se pogosto zavarujejo pri Slovenski izvozni družbi Omejitve: Poleg instrumentov monetarne politike, kjer je še posebej pomembna politika deviznega tečaja, fiskalna politika, npr. subvencioniranje, davčne oprostitve ter olajšave pri zaščitni politiki in instrumentov drugih makroekonomskih politik, so za vzpodbujanje izvoza pomembni ukrepi harmoniziranja pravnih in ekonomskih sistemov ter pravil, razvoj informacijskih, transportnih, bančnih in zavarovalnih sistemov. Posebej je pomembna vloga države, ne le zaradi organizacije izobraževanja vzpostavljanja mednarodnih gospodarsko političnih stikov in oblik sodelovanja, promocije države, pomoči gospodarstvu, pač pa je pomembna vloga države pri kreditiranju izvoza, refinanciranju izvoznih kreditov in zavarovanju izvoza. 1.4 Uporabljene raziskovalne metode Diplomska naloga je dinamična ekonomska raziskava, saj proučuje proces nastajanja in širjenja sprememb, ki ga je povzročila začetna sprememba določene spremenljivke, t.j. ukrep financiranja. Financiranje izvoza zahteva deskriptivno metodo raziskovanja, saj daje prednost opisu delovanja in razvoja financiranja izvoza. V okviru deskriptivnega pristopa sem se odločila za metodo deskripcije, saj bom v diplomski nalogi dejstva, procese in pojave opisovala brez znanstvenega tolmačenja in pojasnjevanja. Po končanem opisu bom postavila osnovne hipoteze. V določenih poglavjih bom uporabila tudi metodo kompilacije, saj bom določena stališča in sklepe povzela od drugih avtorjev. Upoštevala bom pravila citiranja. S to pomočjo bom na osnovi številnih povzetih spoznanj prišla do novih in samostojnih sklepov. 6

7 2. MEDNARODNO SODELOVANJE IN PRAVILA O IZVOZNIH KREDITIH Razvite države in njihove institucije na področju zavarovanja in financiranja izvoza tesno sodelujejo. Glavni cilji tega sodelovanja so: - ohranitev in krepitev gospodarskega in političnega vpliva držav - regionalno usmerjanje gospodarskega sodelovanja - ohranjanje prevlade posameznih držav pri dobavah nekaterih storitev ali izdelkov - zmanjšanje pretirane obremenitve državnih proračunov - izenačevanje pogojev za odobravanje izvoznih kreditov - povečanje varnosti poslovanja 2.1 Temeljne usmeritve slovenske zunanje politike Slovenija utrjuje svoj mednarodni položaj in ugled kot demokratična, stabilna in uspešna evropska država. Slovenija je članica Združenih narodov, Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije, Cefte, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ter mnogih drugih mednarodnih organizacij. Zaradi vse tesnejšega gospodarskega in varnostnoobrambnega povezovanja evropskih držav se je Slovenija priključila Evropski uniji, njen strateški razvojni in varnostni interes pa je članstvo v NATO. Prizadeva si tudi za članstvo v Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Slovenija je tudi članica protiteroristične koalicije, ki je bila oblikovana po terorističnih napadih 11. septembra 2001 v Združenih državah Amerike. Med temeljnimi cilji slovenske zunanje politike so stabilni dobrososedski odnosi z Avstrijo, Italijo, Madžarsko in Hrvaško, pri čemer posveča Slovenija še posebno skrb položaju narodnih manjšin. S svojimi sosedami sodeluje v okviru kvadrilateralnih povezav, aktivna pa je tudi pri sodelovanju z državami Srednje Evrope v okviru Srednjeevropske pobude (SEP) ter pri stabilizaciji jugovzhodne Evrope v okviru Pakta stabilnosti. 2.2 Sodelovanje Republike Slovenije z ostalimi tujimi organizacijami za financiranje ter zavarovanje izvoza V želji, da se krepi gospodarski in politični vpliv posameznih držav v mednarodnem gospodarstvu, da se zmanjša prekomerne obremenitve državnih proračunov oziroma davkoplačevalcev in medsebojna konkurenca držav izvoznic, ki je v preteklosti vodila do kreditnih vojn, da se uvede "mednarodna disciplina" in se na primer harmonizirajo pogoji dajanja "s strani držav uradno podprtih izvoznih kreditov" (officially supported export credits) in njihovi pogoji za kredite z ročnostjo nad dvema letoma v določeni meri izenačijo s tistimi na mednarodnih finančnih trgih, ki so dani pod tako imenovanimi komercialnimi pogoji, da se dosežejo učinki specializacije, ekonomije obsega, vzajemnosti, solidarnosti in zakona velikih števil, zlasti razvite države in njihove institucije tudi na tem področju dokaj tesno sodelujejo, države in IKA pa sklepajo medsebojne sporazume o zavarovanju in financiranju. 7

8 Za razvoj sistema zavarovanja in financiranja izvoza v Republiki Sloveniji so nedvomno pomembni mednarodni sporazumi v okviru Svetovne trgovinske organizacije, dogovori članic Mednarodne zveze zavarovateljev kreditov in investicij (Bernska unija), ter tudi pravila o izvoznih kreditih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (zlasti Konsenz OECD), katerega pravila upošteva tudi Slovenska izvozna družba, čeprav zaenkrat Slovenija še ni članica te mednarodne organizacije, vključno s t.i. Knaepen paketom in procesom harmonizacije premijskih stopenj OECD. Strategija razvoja Slovenske izvozne družbe med drugim upošteva potrebe in možnosti slovenskega gospodarstva, razvitost domačega finančnega sektorja, sedanjo in bodočo notranje pravno ureditev, omenjena mednarodna pravila na področju izvoznih kreditov ter sodobno prakso in trende na področju zavarovanja in financiranja mednarodnih gospodarskih poslov. (Povzeto po Poročilo o poslovanju SID 2003) Bernska unija Poenotenje pogojev kreditiranja in zavarovanja izvoza opravlja od leta 1934 Mednarodno združenje zavarovateljev izvoznih kreditov, bolj znano pod imenom Bernska unija. Izvozno kreditne agencije (v nadaljevanju IKA) v okviru Bernske unije (leta 2001 je npr. 51 IKA in drugih zavarovateljev članic iz 41 držav in teritorijev zavarovalo 472 milijard USD izvoznih kreditov in investicij), skrbijo za uveljavljanje zdravih načel zavarovanja kreditov ter investicij, medsebojno informirajo o zavarovanju in odobravanju nekaterih izvoznih kreditov, izmenjujejo informacije o plačanih škodah in sklenjenih bilateralnih sporazumih, skupno definirajo določene pojme (na primer začetek in potek kreditnih rokov pri raznih poslih), unificirajo določene pogoje (na primer določajo maksimalne roke kreditiranja glede na kategorijo posameznega blaga, odplačilne roke in obroke, dobe mirovanja, avanse, ), izmenjujejo informacije o kreditni sposobnosti ter plačevanju dolžnikov in garantov, deželnih rizikih, zavarovalno-tehničnih vprašanjih, proučujejo trende pri pogojih plačil na svetovnem trgu in podobno. Članice sklepajo tudi medsebojne sporazume o sozavarovanju in pozavarovanju, njen sekretariat pa na podlagi informacij članic vodi register virov kreditnih informacij ter agentov (izterjevalcev dolgov). Slovenija je bila sprejeta leta 2000 kot polnopravna članica. Bernska unija tudi tesno sodeluje s sekretariatom Pariškega kluba, ki jo informira o sporazumih o reprogramih dolgov. Pomembno pa je tudi članstvo Slovenske izvozne družbe v Praškem klubu, ki ga sestavlja 24 članic in tri opazovalke v glavnem novoustanovljene agencije, zlasti iz držav Srednje, Vzhodne in Jugovzhodne Evrope, ki predstavljajo agencije iz držav, ki so med najpomembnejši za posle slovenskega gospodarstva, ki so zavarovani za račun države. Članstvo v tej zvezi in tesno sodelovanje med članicami omogoča vsaki od izvozno kreditnih agencij, da lahko uspešno opravljajo svoje dejavnosti in da so stalno v toku informacij vodilnih finančnih institucij v tej industriji v svetu, brez česar bi bile njihove možnosti za uspeh na svetovnem trgu precej omejene. Tudi tako velika organizacija, kot je Bernska unija, ni imuna na vpliv svetovne recesije. To lahko opazimo iz tabele 1, kjer je opaziti padec obsega zavarovanj v letu 2001 in 2002 in 8

9 s tem prisilitev izvozno kreditnih agencij, da so začele uvajati nove storitve in se povezovati s privatnim sektorjem zavarovalcev. Tabela 1: Zavarovan izvoz in prejete premije: Izvozni krediti in zavarovanje investicij (v mlrd USD) Vir: Berne Union Yearbook,2003, str. 189 Članice Bernske Unije pokrivajo tako kratkoročne kot srednje- in dolgoročne izvozne posle, vendar je opaziti trend upadanja deleža srednje- in dolgoročnih poslov, kar lahko vidimo v tabeli 2. Tabela 2: Kratkoročni ter srednje- in dolgoročni izvozni posli (v mlrd USD) Vir: Berne Union Yearbook 2003,str

10 2.2.2 Svetovna trgovinska organizacija V Svetovno trgovinsko organizacijo je vključenih 134 držav, tudi Republika Slovenija. Obseg nalog Svetovne trgovinske organizacije je številen, saj je forum za meddržavna trgovinska pogajanja o liberalizaciji mednarodne trgovine, poleg tega pa se v okviru te organizacije obravnavajo trgovinski spori med državami in nadzoruje zunanjetrgovinska politika posameznih držav. Pravila Svetovne trgovinske organizacije prepovedujejo izvozne subvencije, če so dana izvozna posojila cenejša od posojil, ki jih najemajo države. Prav tako določajo, da morajo biti zavarovalne premije komercialne premije, ki odsevajo dejanske rizike in stroške zavarovanja, tako da bi moral biti zavarovalni rezultat za državni račun dolgoročno izravnan Evropska Unija Za Slovenijo so seveda zelo pomembna pravila in trendi pri financiranju in zavarovanju izvoza, pa tudi sodelovanje na tem področju med državami in izvozno-kreditnimi agencijami iz držav Evropske unije. EU je na primer sprejela pravila OECD, opredeljuje državno pomoč (Rimska pogodba)1, prepoveduje subvencioniranje obrestnih mer v trgovini znotraj skupnega trga, oblikovala je enotna načela pri izvoznih kreditih v okviru skupne trgovinske politike. EU želi urediti zavarovanje izvoznih kreditov tudi s harmonizacijo pravil in standardov, zlasti pri srednjeročnih in dolgoročnih kreditih, kar naj bi povečalo transparentnost nacionalnih sistemov zavarovanja izvoza, spodbuja pa tudi sodelovanje in izmenjavo informacij med izvozno-kreditnimi agencijami iz držav članic EU. V EU poznajo določene minimalne pogoje in določena enotna načela za izvozne kredite v okviru skupne trgovinske politike. Dogovorjena so pravila in postopki posvetovanj ter izmenjav informacij s področja izvoznih kreditov in zavarovanj (Council Decision z dne , s katero je bila oblikovana Skupina za usklajevanje politike kreditnega zavarovanja, garancij in finančnih kreditov), ter Council Decision, 73/391/EEC. Določena so pravila za kritje podizvajalcev/dobaviteljev iz držav članic oziroma nečlanic EU ter pravila o sozavarovanju oziroma pozavarovanju (Council Decision 82/854/EEC). Nadalje gre v EU tudi za 'harmonizacijo pravil in standardov s področja tega zavarovanja, na primer Council Directive 87/343/EEC, ki je dopolnila prvo direktivo o Credit and Suretyship Insurance 73/239/EEC, dopolnjeno z direktivo 76/580/EEC - zavarovanja izvoznih kreditov za državni račun sicer ostajajo izven področja omenjene direktive, odpravlja pa se nemška zahteva o ločenosti opravljanja kreditnih in drugih zavarovanj. Zahtevajo se na določen način oblikovane posebne ekvalizacijske rezerve za določen obseg kreditnih zavarovanj. 1 Rimska pogodba: Namesto Rimska pogodba je bolje uporabljati naziv Pogodba o ustanovitvi EGS. Če govorimo skupaj o EGS in Euratomu, uporabljamo izraz Rimska pogodba. 10

11 Na področju harmonizacije kreditnih zavarovanj proces v EU še ni končan, čeprav to harmonizacijo predvideva tudi Amsterdamska pogodba 2 (112 in 113. člen o skupni trgovinski politiki). Direktiva (Council Directive 98/29/EC z dne ), naj bi predstavljala prvi korak k harmonizaciji glavnih določil glede pogojev in politike zavarovanja ter premij pri srednjeročnem in dolgoročnem zavarovanju in s tem prispevala k večji transparentnosti nacionalnih sistemov zavarovanja izvoza v EU. Direktiva definira med drugim zgolj nekaj skupnih načel, sestavine zavarovalnega kritja, ki se nanašajo na vrste zavarovanj, daje določene definicije (kredit dobavitelja/kredit kupcu ipd.), ureja določanje premij ter drugih pogojev zavarovanja in obseg zavarovalnih kritij, lastni delež, zavarovanje v tuji valuti in plačila zavarovalnine (izključitve odgovornosti zavarovatelja, čakalna doba za plačilo škode, subrogacija...). Hkrati direktiva daje tudi jasnejše definicije pogodbenih strank, posameznih rizikov (komercialni, politični, proizvodni, kreditni), pokritih rizikov in obsega kritja, ter zasebnega ali javnega statusa dolžnikov, kupcev ali posojilojemalcev oziroma garantov. Premije za zavarovanje izvoznih kreditov v EU naj bi odražale pokrite rizike, status dolžnika, zavarovalno dobo ter obseg in kvaliteto kritja in raznih varščin ter naj bi vedno na daljši rok pokrivale izplačane in neregresirane škode ter stroške storitev. Direktiva ureja tudi oblikovanje politike zavarovanj, izmenjavo informacij ter poročanje izvozno - kreditnih agencij o poslovanju, predvideva pa se tudi postopek prilagajanja tem pravilom in nadaljnje ukrepe na tem področju. (Ob tem EU tekoče v komunitarne predpise uvaja dogovore, ki so v OECD sprejeti na področju izvoznih kreditov - t.i. Konsenz OECD, ki ureja minimalne zahteve oz. pogoje za financiranje izvoznih poslov pri kreditih nad dvoletno ročnostjo, določa najdaljšo možnost ročnosti kreditov glede na vrsto izvoza, avanse, minimalne obrestne mere, premije zavarovanja, itd.). Vsaj zaenkrat ostajajo izvozni krediti v EU v domeni nacionalnih IKA (pri teh gre v veliki meri za t.i. tied financing), pri čemer proces harmonizacije v EU teče relativno počasi, države in IKA iz EU pa na tem področju dokaj intenzivno sodelujejo. Svojo vlogo pri tem pa ima v okviru acquis communautaire tudi Evropska komisija Multilateralna agencija za zavarovanje investicij Večstranska agencija za zavarovanje investicij MIGA (v nadaljevanju Agencija) je bila ustanovljena leta 1988, kot afiliacija skupine Svetovne banke. Ustanovilo jo je 29 držav, danes pa jih šteje kar 157. Njena bistvena naloga oz. cilj je spodbujati tuje neposredne investicije v države v razvoju ob zagotavljanju: 2. Amsterdamska pogodba:podpisana 17. julija Z njo naj bi oblikovali bolj demokratično Evropo s poudarkom na spoštovanju človekovih pravic in demokratičnih načel v državah članicah. Glavni cilji Amsterdamske pogodbe so: dokončno odpraviti še zadnje ovire svobodi gibanja ter krepiti varnost s konsolidacijo in sodelovanjem držav članic na področju pravosodja in notranjih zadev,omogočiti Evropi, da glasneje izrazi svoje mnenje o problemih za opredelitev skupnih strategij, ki naj bi jih uresničile ter doseči večjo učinkovitost institucionalne strukture v luči širitve Unije, še posebno proti državam vzhodne Evrope 11

12 - zavarovanja investicij zasebnim vlagateljem pred političnimi riziki prepovedi transferja valute, nacionalizacije, razdrtja pogodbe ter civilnih nemirov v državi gostiteljici; - tehnične pomoči državam gostiteljicam investicij s sredstvi, ki povečujejo njihovo zmožnost vzbujanja pozornosti in interesa pri tujih vlagateljih. Ustanovitev Agencije je vzpodbudila predvsem dolžniška kriza v 80-ih letih, ko (socialistične) države niso bile sposobne odplačevati zunanjega dolga. Ker je problem tujih investicij v državah v razvoju prav negotovost investitorjev v zvezi s političnim tveganjem, je Agencija (tudi s pritiskom na vlade) precej spodbudila privatno investiranje v države v razvoju in je močno vplivala tudi na aktivnosti skupine Svetovne banke za promocijo razvoja zasebnega sektorja. Čeprav obstajajo v razvitih državah nacionalni programi zavarovanja investicij pred nekomercialnim tveganjem, ti ponekod niso zadostni ali dovolj celostni, da bi pokrili vse potrebe investitorjev. Agencija je bila ustanovljena z namero dopolnjevati nacionalne sisteme zavarovanja prek dodatnih zavarovanj ter pozavarovanj, zato z njimi sodeluje ter tako povečuje njihovo učinkovitost. Agencija varuje investicije pred izgubami, ki nastajajo na podlagi naslednjih vrst tveganj: - transfera valute (nekonvertibilnosti valute) oziroma varuje investitorje pred uvajanjem določenih omejitev na transfer valute (v konvertibilno ali kakšno drugo valuto, sprejemljivo za uporabnika garancije) in pred izgubami, ki lahko nastanejo na tej podlagi; - nacionalizacije, razlastitve in podobnih ukrepov oz. varuje tuje investitorje pred vsemi pravnimi ali administrativnimi ukrepi, napakami ali dejavnostmi domačih oblasti, ki lahko pripeljejo do razveljavitve lastninskih pravic ali kontrole nad lastništvom in ki v določenem obsegu omejujejo pridobljene lastninske pravice; - kršitev (prekinitev) pogodbe oziroma vsakršno negiranje ali kršitev pogodbe z uporabnikom garancije ali v primerih, ko uporabnik nima dostopa do sodnih ali arbitražnih organov, ki bi ugotovili pravno utemeljenost, in če odločitev tega organa ni sprejeta v razumnem roku oz. ni uresničljiva. Tako je Agencija zavarovana pred nastalimi izgubami v primerih, ko investitor nima možnosti zaščititi svojih pravic ali interesov zaradi odpovedi ali prekinitve investicijske pogodbe; - vojne ali državljanskih (socialnih) nemirov oz. vsake vojaške akcije ali socialnih nemirov na ozemlju države članice, ki poškoduje ali uničuje lastništvo investitorja in na tak način vpliva na njegovo celotno poslovanje. Agencija tako ne krije rizikov naravnih katastrof in ne ožjega rizika znotraj rizika kršitve pogodbe to je t.i. rizik denial of justice, kar Slovenska izvozna družba krije. Agencija zavaruje le nove investicije, vključujoč razširitev, prenovitev, lastninjenje ali finančno prestrukturiranje obstoječih investicij. Kot razvojna institucija Agencija zahteva, da njeni projekti prispevajo k državi v razvoju - gostiteljici investicije prek kreiranja novih delovnih mest, transferja tehnologije in/ali generiranja izvoza. Vsekakor mora biti projekt okolju neoporečen in finančno soliden. Še posebej velja omeniti, da zavarovanja Agencija ne more prekiniti, razen če zavarovanec ne izpolni svojih obveznosti, nasprotno pa zavarovanec lahko prekine zavarovanje na obletnice sklenitve zavarovanja. 12

13 Tabela 3: Poslovanje Agencije na področju zavarovanja investicij Število zavarovalnih polic Skupni znesek (v mio ) Vir: West, Graf 1: Poslovanje Agencije na področju zavarovanja investicij Skupni znesek - (v mio ) Število zavarovalnih polic Časovno obdobje 0 Vir: West,

14 2.2.5 Evropska banka za obnovo in razvoj Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je bila ustanovljena leta 1991 kot mednarodna finančna institucija, ki pomaga pri prestrukturiranju gospodarstev nekdanjih socialističnih držav. Vanjo je sedaj vključenih 26 držav, med članicami pa je tudi Slovenija. EBRD, s katero ima Slovenska izvozna družba podpisan sporazum o sodelovanju, pa ni zanimiva samo kot pomemben vir posojil, ampak tudi zaradi svojega katalizatorskega učinka:vsak evro, ki ga je leta 1997 vložila v določen projekt, je pritegnil še 1,8 evra od drugih zunanjih partnerjev. Hkrati z napovedanimi gospodarsko-političnimi spremembami je tudi EBRD dopolnila svoje področje delovanja, saj se je odločila, da bo okrepila svojo tehnično pomoč, ki jo nudi državam, ki se vključujejo v Evropsko unijo BAS program Program poslovnega svetovanja je bil vzpostavljen z namenom podpiranja razvoja in rasti slovenskih malih in srednje velikih podjetij v pred-pristopnem obdobju. Izvajanje programa se financira iz sredstev Srednjeevropske pobude (CEI) in Evropske Unije (Phare), vodi pa ga Evropska Banka 14

15 3. FINANCIRANJE POSLOV V MEDNARODNI TRGOVINI Financiranje mednarodne trgovine je širok pojem, ki obsega: - splošne okvire financiranja, katerih osnova so mednarodni plačilni sporazumi, dogovori, konvencije, aranžmaji itd., - finančne ustanove, ki s svojim aparatom in preizkušeno tehniko posredujejo financiranje, hkrati pa kontrolirajo izvajanje financiranja - oblike in instrumente financiranja - neposredne subjekte financiranja Kdo bo financiral posamezne uvozne ali izvozne posle, je odvisno od vsakokratnega dogovora med kupcem in prodajalcem, vendar se v njunih odločitvah izražajo številni objektivni pogoji in okoliščine. Če financira posel kupec, mislimo na financiranje iz njegovih lastnih sredstev ali na podlagi bančnega kredita. Podobno velja, kadar posel financira prodajalec. V praksi pa nastopajo primeri, ko financirata posel oba. Dejavniki, ki vplivajo na izbor osebe financiranja, so: tržne tendence, sezonski značaj proizvodnje in sezonski značaj porabe, tradicije in običaji, vpliv države, razpoložljivost kreditov in obrestne mere, nihanje deviznih tečajev, konkurenca itd. (Povzeto po Hrastelj, 1990,str. 234) 3.1 POSLOVNA TVEGANJA V MEDNARODNEM POSLOVANJU Vsako izvozno aktivno podjetje je hkrati z drugimi dejavniki financiranja izvoza povezano z vrsto tveganj. Organizacije v mednarodni trgovini tvegajo več, zato so pomemben segment mednarodnih gospodarskih poslov riziki mednarodnih poslovnih transakcij, ki so pomemben element poslovnih odločitev o posameznih transakcijah poslov. Ob raznih definicijah rizikov se zdi najbolj primerna klasifikacija rizikov, ki jo pogosto uporabljajo tudi razne zavarovalne organizacije, in sicer delitev rizikov na komercialne in nekomercialne. (Jus, 1992, str. 11) Komercialni riziki Komercialni riziki so v mednarodni trgovini bolj ali manj tradicionalni in jih predstavljajo zelo različni škodni dogodki ali ravnanja, ki za eno ali drugo poslovno stranko nastanejo v glavnem zaradi subjektivnih razlogov na strani dolžnika in onemogočajo ali otežujejo izpolnjevanje njegovih obveznosti. Ti riziki so lahko odraz dolžnikovih moralnih načel in poslovnih navad ter v veliki meri vplivajo na njegov poslovni ugled in boniteto. Nastopijo lahko tudi brez ali proti dolžnikovi volji, vendar pa mora biti njegov razlog za neizpolnitev pogodbenih obveznosti pod njegovim nadzorom ali vsaj v njegovi sferi. Delimo jih na: - rizik plačil: glavna nevarnost pri izpolnjevanju pogodbenih dolžnosti je, da plačilni zavezanec ne bo izpolnil svoje glavne dolžnosti, to je plačilo kupnine, ne glede na to, ali gre za gotovinski ali kreditni posel. Sem spadajo tudi neplačila zaradi insolventnosti, nelikvidnosti, nepravočasnega ali kako drugače nepravilnega plačila. - rizik prevzema/dobave blaga ali dokumentov - transportni ali manipulativni riziki - procesni riziki 15

16 3.1.2 Nekomercialni riziki V poslovni praksi jih imenujemo tudi politični riziki. Mednje štejemo politične ukrepe, ki onemogočajo razpolaganje s premoženjem ter naravne katastrofe, skupna značilnost vseh pa je, da so zunaj domene poslovnega partnerja in neodvisni od njegove volje ter ukrepov. Glede zavarovanja pred njimi so zavarovalnice precej zadržane, saj so riziki veliki ter specifični. Ocena nekomercialnih rizikov je otežena, njihova nepredvidljivost pa je dolgoročno zelo velika. Pri zavarovanju pred nekomercialnimi riziki gre navadno za omejenost premijskih prihodkov, neravnotežje med višino škod, maso premij in akumulacijo rizikov, ki hkrati prizadenejo vse terjatve do neke države. Za te rizike so tudi omejene možnosti pozavarovanja na zasebnem trgu. Zato je vloga države (proračuna) in njenih supergarancij za zavarovanje red nekomercialnimi riziki zelo velika. (Gale Robežnik,1999, str. 92) Nekomercialne oziroma politične rizike delimo v tri glavne skupine: 1. Politični rizik v ožjem pomenu - nacionalizacija 3, ekspropriacija 4, konfiskacija 5 ali drugi ukrepi, ki se enačijo z nacionalčizacijo ali ekspropriacijo - vojna, revolucija, oboroženi spopadi, upori - drugi politični ukrepi, ki onemogočajo razpolaganje s premoženjem 2. Monetarni rizik kot politični rizik v širšem pomenu: - transferni rizik (moratorij odlog plačil brez soglasja upnika, embargo plačil državni ukrep deviznih omejitev pri poslovanju s tujino, na katerega stranke nimajo vpliva, nemožnost konverzije in transferja posledica deviznih omejitev države, v kateri ima dolžnik svoj sedež) - valutni rizik in tečajni rizik (štejemo jih tudi med komercialne): posledica nestabilnosti in fluktuacije vrednosti posamezne valute ter so stalno prisotna v poslovnih transakcijah. Tečajno tveganje opredeljujemo kot možnost spremembe vrednosti premoženja, ki izhaja iz gibanja deviznega tečaja. 3. Rizik naravnih katastrof::nastopajo zlasti tedaj, ko gre za terjatev iz naslova joint venture (potresi, poplave, itd.) 3.2 FINANCIRANJE IZVOZNIH POSLOV PRI SLOVENSKI IZVOZNI DRUŽBI Po osamosvojitvi Republike Slovenije in sprejetem Zakonu o družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije je oktobra 1992 začela delovati Slovenska izvozna družba, družba za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije (v nadaljevanju: SID), kot posebna zasebnopravna finančna institucija izvozno-kreditna agencija (v nadaljevanju: IKA), kakršne poznajo številne druge razvite in tudi manj razvite države v svetu. SID z 3 Nasilen odvzem sredstev, bodisi v last fizične ali pravne osebe 4 Razlastitev ali omejitev lastninske pravice s strain iz razlogov splošne koristi proti odškodnini 5 Odvzem premoženja v korist države brez odškodnine 16

17 zavarovanjem in financiranjem izvoznih poslov ter investicij in opravljanjem drugih dejavnosti pospešuje gospodarske odnose slovenskega gospodarstva s tujino in slovenskim podjetjem glede na možnosti zagotavlja konkurenčne pogoje za nastopanje na tujih trgih, pri čemer določene posle opravlja za račun države in z garancijami Republike Slovenije za obveznosti iz teh poslov. Slovenska izvozna družba sledi načelom zdravega zavarovalniškega poslovanja. Ob upoštevanju drugih pozitivno pravnih predpisov, ki veljajo za njeno zavarovalniško in bančno poslovanje, ter načelom varnosti, likvidnosti in rentabilnosti poslovanja, je SID v relativno kratkem času svojega obstoja povečevala obseg poslovanja na vseh področjih dejavnosti, razvijala svoje storitve in produkte ter uvajala nove, ob tem pa je širila krog svojih komitentov, tako da danes s svojimi storitvami pokriva že 17 odstotkov vsega slovenskega izvoza. Ob intenzivnem vlaganju v znanje, razvoj informacijskega sistema in vzpostavljenih mednarodnih povezavah, danes slovenskemu gospodarstvu praktično ponuja že vse klasične storitve zavarovanja in financiranja mednarodnih gospodarskih poslov, ki jih imajo po bolj ali manj primerljivih pogojih na razpolago tudi njihovi konkurenti v svetu. Priznanje razvitosti sedanjega sistema zavarovanja in financiranja izvoza v Sloveniji je SID dosegla tudi s sprejemom v polnopravno članstvo v Mednarodni zvezi zavarovateljev kreditov in investicij (Bernska unija) 18. oktobra Pravni predpisi, ki so bili podlaga za ustanovitev in dosedanje delovanje SID, spadajo večinoma v začetni čas sprejema lastne slovenske zakonodaje, ki se je kasneje postopno dograjevala in tudi prilagajala predpisom Evropske unije - acquis communautaire (v nadaljevanju: EU). Pri tem so za poslovanje SID in nadaljnji razvoj sistema zavarovanja in financiranja mednarodnih gospodarskih poslov v Republiki Sloveniji pomembni predvsem kasneje sprejeti predpisi o gospodarskih družbah in vrednostnih papirjih ter zakon o poroštvih Republike Slovenije za zadolževanje za potrebe financiranja izvoza, ki je SID omogočil najemanje finančnih virov za financiranje izvoza z garancijami Republike Slovenije, predpisi o državnih pomočeh, predpisi, ki veljajo za poslovanje bank in zavarovalnic, zlasti pa tudi novi zakon o zavarovalništvu ZZAVAR 6. Vlada Republike Slovenije je na osnovi opravljene primerjalne analize, ocen potreb, možnosti in sodobnih trendov na področju zavarovanja in financiranja izvoza doma in v svetu, pri čemer so bile tuje izkušnje ustvarjalno preslikane v naše razmere, ter ob upoštevanju drugih pozitivnih predpisov, poleg sprejema tega novega zakona pa kot cilje te strategije določa tudi rast obsega poslovanja SID in razvoj njenih storitev, ustanovitev specializirane kreditne zavarovalnice, privatizacijo SID in sklenitev novih pogodb o izvajanju storitev izvozno-kreditne agencije v imenu in za račun države oziroma z njenimi garancijami. Vse to pa je tudi v skladu s sprejeto Strategijo gospodarskega razvoja Slovenije. Nov zakon ureja zgolj tisto poslovanje SID, kjer gre za zavarovanje in financiranje mednarodnih gospodarskih poslov kot instrumentov trgovinske politike države, ne pa tudi drugega zavarovalniškega in finančnega poslovanja, ki ga bo SID za lasten račun še naprej izvajala na podlagi drugih predpisov. Nov zakon omogoča nadaljevanje državnega 6 Potreba po novem zakonodajnem okviru je nastala iz naslednjih razlogov: velike spremembe in sodobni trendi na področju izvoznih kreditov v svetu, uspešnega razvoja SID ter hitrega razvoja zavarovanja ter financiranja v Sloveniji ter dograjevanja slovenskega pravnega reda.. 17

18 spodbujanja slovenskega izvoza in investicij z instrumenti zavarovanja in financiranja SID, ki so primerljivi instrumentom drugih izvozno kreditnih agencij in slovenskim podjetjem ter bankam omogočajo konkurenčne pogoje zavarovanja in financiranja na zahtevnih tujih trgih. Slovenska izvozna družba financira izvozne posle v tako imenovani fazi priprave na izvoz, prav tako pa tudi po dobavi v domači ali tuji valuti (evrih ali ameriških dolarjih). Možne so tri oblike financiranja refinanciranje kreditov bank ali drugih finančnih institucij, sofinanciranje izvoznih kreditov in neposredno samostojno financiranje. Sofinanciranje je oblika financiranja, pri kateri dobi dobavitelj (izvozni/investitor) posojilo za financiranje komercialnega posla sočasno od svoje poslovne banke in neposredno od Slovenske izvozne družbe. SSID neposredno prevzame največ 80-odstotni delež skupnega posojila. Banka, ki sodeluje pri financiranju, pa svojega, najmanj 20. odstotnega deleža ne more refinancirati pri SID. Pri refinanciranju izvoznih posojil v domači valuti je izvoznik upravičen tudi do izravnave obresti (regresiranja). Program izravnave obresti (PIO) je storitev, ki jo SID izvaja kot agent države. V času, ko so obresti na slovenskem trgu še vedno visoke, to marsikateremu izvozniku onemogoča, da konkurenčno nastopa na tujih trgih. Do povračila dela obresti so upravičeni tisti izvozniki, katerih izvozna posojila v domači valuti refinancira, sofinancira ali neposredno financira SID. Slovenska izvozna družba za uspešno nastopanje slovenskega gospodarstva zagotavlja ugodne vire predvsem domačim podjetjem oziroma izvoznikom (kredit dobavitelju) in tujim kupcem slovenskega blaga in storitev ali njihovim bankam (kredit kupcu), skupaj z kreditnimi linijami. 1. ) Kredit dobavitelju Pri posojilih dobavitelju SID financira posle izvoza, priprave na izvoz ali izhodne investicije v obliki financiranja slovenskih podjetij dobaviteljev, podobno pa tudi investitorjev v tujini v domači ali tuji valuti tako, da te posle skupaj z bankami sofinancira ali samostojno financira. Praviloma financiranje poteka tako, da SID bankam ali drugim finančnim institucijam refinancira kratkoročne ali dolgoročne kredite, ki jih te odobrijo izvoznikom oziroma investitorjem. Tako SID omogoči izvoznikom in investitorjem najem posojil in drugo zunanje financiranje njihovega poslovanja ob konkurenčnih pogojih. 2. ) Kredit tujemu kupcu Pri tej storitvi SID financira izvozne posle v obliki posojil tujemu kupcu ali njegovi banki, skupaj s kreditnimi linijami, in to v domači ali tuji valuti. Posli, ki se financirajo tako, so predvsem gradnja objektov, investicijska dela, dobava in montaža opreme v tujini ter druge projektne storitve velike pogodbene vrednosti, izvoz kapitalskih in kvazikapitalskih dobrin (strojev, opreme, prevoznih sredstev), dajanje kapitalskih dobrin v zakup (lizing v tujino z 18

19 možnostjo dokončne prodaje po izteku zakupa, neposredne investicije v tujini ter izvoz drugega blaga in storitev. 3. ) Kreditne linije Razširjena oblika kreditov kupcem so kreditne linije, ki so dogovorjene med uvoznikovo in izvoznikovo banko. Vzpostavile so se zaradi omejitev (deželno tveganje, tveganje nezmožnosti konverzije lokalne valute) z namenom, da bi uvoz in izvoz normalno potekala. Nanašajo se na večjo število pogodb in ne samo na eno pogodbo, ki vključujejo različne uvoznike in izvoznike. Banka v državi uvoznika vodi linijo in uvoznikom ponudi ločena posojila iz skladov, ki so na razpolago. Izvoznik dobi plačilo v trenutku odpreme blaga, banke pa potem urejajo odnose med seboj. Večina elementov transakcije je standardiziranih, kar je tudi eden glavnih razlogov, da je ta oblika transakcije izredno priljubljena. Poleg tega skrajšuje roke pogajanj, administrativno delo in proces odobritve Načini financiranja pri Slovenski izvozni družbi Pri financiranju izvoznih poslov s strani SID so možni naslednji načini financiranja: 1.) Pri financiranju domačih podjetij - refinanciranje kreditov, ki jih banke in druge finančne institucije odobravajo izvoznikom in investitorjem v tujini - delno neposredno financiranje domačega izvoza in izhodnih investicij v obliki vzporednega sofinanciranja s strani banke in SID - samostojno neposredno financiranje domačega izvoznika oziroma investitorja s strani SID 2.) Pri financiranju tujega kupca - refinanciranje kreditov, ki jih banke in druge finančne institucije odobravajo tujim kupcem ali tujim bankam za nakup slovenskega blaga in storitev - sofinanciranje s stani banke in SID - samostojno neposredno financiranje tuje banke ali tujega kupca s strani SID Pri oblikovanju poslovne politike financiranja izvoznikov in njihovih kupcev v tujini SID upošteva načela in pogoje, ki jih svojim izvoznikom zagotavljajo podobne ustanove v tujini, in deluje v skladu s pravili Bernske Unije ter z Dogovorom OECD za uradno podprte izvozne kredite. 19

20 3.2.2 Posli financiranja mednarodne trgovine pri SID Posli financiranja mednarodne trgovine in investicij, ki jih opravlja Slovenska izvozna družba, so: 1.) Kreditni posli Z njimi pooblaščena institucija udeležencem mednarodne menjave in finančnim institucijam omogoča financiranje mednarodnih gospodarskih poslov; Sem spadajo: - dajanje komercialnih in finančnih kreditov ter investicije v tujini za delno ali popolno financiranje ali refinanciranje poslov mednarodne menjave in investicij; - druge oblike financiranja mednarodnih gospodarskih poslov. Instrumenti, ki se uporabljajo v zvezi s posli iz prejšnjega odstavka, so: - najemanje kreditov in izdajanje dolžniških vrednostnih papirjev; - zavarovanje pred obrestnimi, tečajnimi in drugimi riziki, ki izhajajo iz najetih posojil ali izdanih vrednostnih papirjev ter poslov financiranja mednarodne menjave. Za najete kredite in izdane dolžniške vrednostne papirje iz 1. alinee prejšnjega odstavka lahko Republika Slovenija daje poroštva pod naslednjimi pogoji: - višina najetih kreditov in vrednost izdanih dolžniških vrednostnih papirjev se določi v vsakoletnem zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije; - ročnost kreditov in vrednostnih papirjev ne sme biti daljša od dvajsetih let; - stroški in obrestne mere najetih kreditov in izdanih vrednostnih papirjev morajo biti primerljivi s stroški in obrestnimi merami enakovrstnih kreditov, ki jih najema oziroma vrednostnih papirjev, ki jih izdaja Republika Slovenija - za zavarovanje poroštvenih obveznosti po tem zakonu pooblaščena institucija in ministrstvo, pristojno za finance, skleneta pogodbo o izdaji poroštva. 2.) Program izravnave obresti Program izravnave obresti, s katerim Republika Slovenija pooblaščeni instituciji in drugim udeležencem programa jamči za kritje obrestnih in tečajnih rizikov pri financiranju mednarodnih gospodarskih poslov. Za zagotavljanje konkurenčnih pogojev pri nastopanju slovenskih izvoznikov na tujih trgih izvaja Slovenska izvozna družba kot agent države (v okviru razpoložljivih sredstev državnega proračuna za tekoče leto) program izravnave obresti PIO ( izravnava obrestne mere pri kreditih v domači valuti). Do povračila dela obresti iz naslova programa izravnave obresti so upravičeni vsi izvozniki, katerih izvozna posojila v domači valuti so refinancirana, sofinancirana ali neposredno financirana s strani Slovenske izvozne družbe. 20

21 Sredstva rezerv PIO se dopolnjujejo z vplačili udeležencev programa (posojilodajalcev ali izdajateljev vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov), ki financirajo mednarodne gospodarske posle, če to narekujejo potrebe, pa tudi iz proračuna Republike Slovenije ali drugih rednih in izrednih virov. Sredstva rezerv PIO se uporabljajo za pokrivanje morebitnih izgub udeležencev programa izravnave obresti zaradi sprememb variabilnih pasivnih in fiksnih aktivnih obrestnih mer ter izgub zaradi tečajnih in drugih rizikov sprememb vrednosti valut. Program izravnave obresti je storitev, ki jo SID kot agent izvaja v imenu in za račun Republike Slovenije, tako da so vsakoletne stopnje izravnave odvisne od proračunskih možnosti. V času, ko so obrestne mere za kredit v domači valuti še vedno razmeroma visoke, to marsikateremu izvozniku omogoča dostop do cenejših bančnih posojil. Do povračila dela obresti iz naslova programa izravnave obresti so (po pravilih, ki jih sprejema Komisija za pospeševanje mednarodne menjave) upravičeni tisti izvozniki, katerih izvozni posli oziroma krediti so refinancirani, sofinancirani ali neposredno financirani s strani SID. Tabela 4: Izravnava obresti pri SID Ročnost izravnava temeljne obrestne mere izravnava nominalne obrestne mere do 180 dni do 15 % Do 12 % od 181 do 365 dni do 25 % Do 20 % nad 1 letom do 2 let do 40 % Do 25 % nad 2 letoma do 3 let do 44 % Do 30 % nad 3 leti do 5 let do 48 % Do 35 % nad 5 let do 50 % Do 40 % Vir: SID, Letno poročilo 2003,2004 Obrazložitev: V skladu s spremembo zakonodaje (uvedba nominalne obrestne mere za financiranje plasmajev do 1 leta) na področju obrestnih mer in poslovne politike (ukinitev seznama namena financiranja po prioritetah), se spreminjajo dosedanji način obračunavanja izravnave obresti ter odstotki izravnave. Odstotki izravnave in po njih izdelan hipotečni izračun izravnav je primerljiv z obsegom do sedaj izplačanih sredstev izravnave obresti. SID obračuna in izplačuje sredstva po programu izravnave obresti četrtletno za minulo četrtletje neposredno na transakcijske račune izvoznikov. Podatke o plačanih revalorizacijskih obrestih s strani izvoznikov SID posredujejo njihove banke - kreditodajalke, in sicer na posebnih obrazcih. 21

22 3.3 ZAVAROVANJE IZVOZNIH POSLOV PRI SLOVENSKI IZVOZNI DRUŽBI Prvo varovanje pred komercialnimi in nekomercialnimi tveganji si zagotovimo s preučevanjem potencialnega dolžnika in njegove države. Te postopke lahko razvrstimo v različne kategorije: študije možnosti, trženjske raziskave, klasificiranje tveganj, raziskovanje deželnega tveganja, podnebja naložb in bonitete partnerja. Zavarovalništvo je pomembna gospodarska dejavnost, ki nam z izravnavanjem nevarnosti ustvarja potrebno gospodarsko varnost, s pozavarovanjem in retrocesijo po je izredno močno vpeto v globalni trg. Zato je stanje na globalnem pozavarovalnem trgu pomembno za vsa nacionalna gospodarstva, hkrati pa so razmere na pozavarovalnem trgu zelo pomembne tudi za kreditno zavarovanje. Po 13 letih mehkega trga, ko so se premije pogosto znižale za 70 in več odstotkov, se je zaradi 11. septembra ter eskalacij nasilja na Bližnjem Vzhodu začel trdi trg. Ti dogodki so močno vplivali na mednarodne odnose in svetovno gospodarstvo, hkrati pa tudi na pozavarovalni trg in kreditno zavarovanje ter na percepcijo rizikov in močneje izraženo potrebo po gospodarski varnosti. Obrestne mere in tečaji na kapitalskih trgih so začeli močno naraščati, razlogov za to pa je veliko: plačila velikih škod, povečevanje rezervacij, nizke premije iz obdobja mehkega trga, zmanjšanje vrednosti premoženja pozavarovalnic, padanja tečajev delnic, nizke obrestne mere,itd. Ti vplivi in njihov neto učinek imajo pomemben vpliv na nadaljnji razvoj kreditnega zavarovanja v Sloveniji. Slovenska izvozna družba, kot družba za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije, ki deluje po lani sprejetem Zakonu o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (ZZFMGP), se uspešno vključuje v razburkan evropski ter svetovni trg. S prenosom rizikov poslovnih transakcij na specializirano kreditno zavarovalnico (ki te rizike nedvomno lažje nosi kot posamezno podjetje) si prodajalci blaga in storitev olajšajo upravljanje s komercialnimi in nekomercialnimi riziki ter tako zagotovijo potrebno gospodarsko varnost svojega poslovanja na zahtevnih trgih v tujini in doma. Podjetja lahko pri SID zavarujejo različne transakcije, posle izvoza in domače prodaje na kredit, investicije v tujini itd. Glede na to, da so lahko predmet zavarovanja različne transakcije in da so pri prodaji dobrin običajni različni roki kreditiranja, zavarovalni produkti SID ščitijo zavarovance pred različnimi komercialnimi in nekomercialnimi riziki kratkoročnih ali srednjeročnih izvoznih ali domačih kreditov ter drugih transakcij. Pri Slovenski izvozni družbi zavarovalni posli predstavljajo 17 odstotkov izvoza. Precejšen delež slovenskega izvoza blaga in storitev, zlasti na bolj rizične trge, brez zavarovanja gotovo ne bi bil realiziran oziroma izvozniki za prodajo svojih izdelkov brez zavarovanja Slovenske izvozne družbe ne bi mogli zagotoviti konkurenčnih pogojev kreditiranja. Slovenska izvozna družba ima torej zelo pomembno vlogo pri odpiranju nekaterih trgov za slovensko gospodarstvo in s tem prispeva k ugodnejšim plačilnobilančnim učinkom in k tudi večji zaposlenosti v narodnem gospodarstvu. 22

23 Tabela 5: Zavarovanje za račun Slovenske izvozne družbe in za račun Republike Slovenije: Obseg kratkoročnih in srednjeročnih zavarovanih poslov v mio EUR Vir: Letno poročilo SID, Zavarovanje kreditov Konkurenčni boj sili izvoznike posameznih blag ali blagovnih vrst k temu, da ne vztrajajo pri takojšnjem plačilu, marveč privolijo v kreditiranje izvoznih poslov za določeno dobo. Na pojav kreditiranja v večjem obsegu vpliva med drugim tudi uvozna politika držav uvoznic, ki ne razpolagajo z zadostnimi takojšnjimi tujimi plačilnimi sredstvi za uvoz opreme, na drugi strani pa so njihov gospodarski potencial in odplačevalne možnosti razporejeni na daljšo dobo v sorazmerju z iskanimi krediti. Takoj ko izvoznik blago kreditira, nastane dodatno tveganje, najpogosteje tveganje bonitete stranke (solventnost) in politično tveganje. Slovenska izvozna družba kot agent države za zavarovanje kreditov nudi: 1. Zavarovanje pred nekomercialnimi riziki SID kot pooblaščena slovenska izvozno-kreditna agencija zavaruje srednjeročne in dolgoročne izvozne kredite v imenu in za račun Republike Slovenije (kot tudi kratkoročne izvozne terjatve) pred naslednjimi nekomercialnimi riziki: neplačilo dolga v 6 mesecih po dospelosti, če je dolžnik ali garant država, državna ali javnopravna inštitucija; politični dogodki, kot so vojne, revolucije in generalne stavke, v dolžnikovi državi ali državi edinih možnih transportnih poti; splošni de iure/de facto moratorij; prepoved konverzije/transferja; prepoved uvoza s strani tuje države; enostransko razdrtje pogodbe s strani države kot kupca ali naročnika; 23

24 zaplemba, rekvizicija, nacionalizacija, ekspropriacija, poškodovanje blaga/dokumentov s strani države; katastrofalne naravne nesreče, kot so potresi, poplave, orkani, vulkanski izbruhi. Ko izvoznik prodaja tujim državnim organom, za kritje morebitnega neplačila navadno poskrbi z zavarovanjem pred političnimi in drugimi nekomercialnimi riziki. Pri slednjem loči SID dve vrsti rizikov, ki so odvisni od statusa dolžnika oziroma garanta. Pri tako imenovanem riziku suverenosti za nakupe jamči centralna banka ali ministrstvo za finance, če pa dolžnik ali garant vladna ali kakšna druga javnopravna ustanova, gre za zavarovanje rizika javnega kupca. Zavarovanje pred nekomercialnimi riziki se izdaja za kratko-, srednje- in dolgoročne izvozne posle (pri določanju ročnosti se SID drži Konsenza OECD), pri čemer je mogoče zavarovati rizike po dobavi in pred njo. Zavarovalna polica, ki krije politične rizike, je instrument, ki nudi visoko stopnjo varnosti, zato je Banka Slovenije to zavarovanje opredelila kot prvovrstno. Pogoji zavarovanja: zavaruje se lahko le tisto blago, ki je pretežno slovenskega izvora (praviloma najmanj odstotkov) in pri katerem čas kreditiranja ne presega rokov, ki izhajajo iz določil Dogovora OECD: kupec mora izvozniku nakazati praviloma najmanj 15-odstotni predujem, če gre za kredit, daljši od 24 mesecev, pri poslih, daljših od enega leta, je lahko zapadlost prve anuitete največ šest mesecev po zadnjem črpanju posojila, kredit se lahko vrača v največ polletnih obrokih, najdaljši možni čas odobravanja dolgoročnega posojila (razen v primerih projektnega financiranja, ko gre za brezregresno ali omejeno regresno financiranje) je 5 oz. 8,5 let za izvoz v razvite države in 10 let za izvoz v manj razvite države (po razvrstitvi OECD), za financiranje kredita tujemu kupcu, daljšega od 24 mesecev, se upoštevajo najnižje obrestne mere CIRR (Commercial Interest Reference Rates), obrestne mere so nespremenljive za čas veljavnosti posojilne pogodbe. Na stopnjo tveganja, od katere je odvisno, ali in pod kakšnimi pogoji bo SID posel sploh lahko zavarovala, vplivata v prvi vrsti ocena deželnega tveganja države uvoznika in ročnost kreditiranega izvoznega posla. Deželno tveganje deli SID po seznamu držav po rizičnih razredih v devet skupin od 1a do 7b. 2. Zavarovanje bančnih garancij Slovenska izvozna družba od nudi zavarovanje bančnih garancij po novih Splošnih pogojih za zavarovanje bančnih garancij zaradi prilagoditev zavarovanja bančnih garancij, ki ga je SID sicer za račun Republike Slovenije izvajala tudi že prej, njenim uporabnikom - slovenskim izvoznikom in njihovim bankam ter drugim finančnim institucijam, tako z vidika vsebine in kvalitete tega zavarovanja oziroma zavarovanih rizikov, jasnejših in tej storitvi posebej prilagojenih pogojev zavarovanja 24

25 V mednarodnem poslovanju je, še posebej pri izvozu opreme, izvajanju investicijskih del ipd., uveljavljena praksa, da poleg tega, da izvoznik oz. kreditodajalec zahteva od kupca ustrezne varščine za kritje njegovih rizikov (neplačilo dolga, itd.), tudi kupec zahteva od izvoznika ustrezne varščine za kritje rizikov na strani izvoznika (rizik nesklenitve posla, ko je bil izvoznik že izbran s strani investitorja, rizik nevračila avansa, neizvršitve ali nepravilne izvršitve pogodbe, rizik neodprave napak, rizik nevračila zadržanih zneskov, itd.). Te garancije so, zlasti na trgih, kjer gre danes večinoma za t.i. trge kupcev, dostikrat nujen pogoj, da izvoznik pridobi posel; garancije, ki jih po nalogu nalogodajalcev večinoma izdajajo prvovrstne banke in druge finančne institucije, pa so izdane v vsebini in obliki, ki jih zahtevajo koristniki (navadno gre za brezpogojne garancije, ki so izdane in se honorirajo na prvo ali preprosto zahtevo koristnika, ne glede na to ali so bile obveznosti izvoznika po osnovni pogodbi (ne)pravilno izvršene in ki jih tako učinkovito ščitijo pred poslovnimi riziki, zagotoviti pa jih mora nasprotna stranka iz osnovne pogodbe - izvoznik. Poleg bank izdaja take garancije v Sloveniji tudi Slovenska izvozna družba, ki nudi: Tenderske garancije - garant v skladu s pogoji tenderske dokumentacije jamči koristnikom, da ponudnik, ki je nalogodajalec za izdajo garancije, ne bo umaknil svoje ponudbe in da bo, če bo na tenderju izbran, s kupcem ali investitorjem sklenil ustrezno pogodbo ter da bo po podpisu pogodbe, če se to zahteva, priskrbel tudi ustrezno garancijo za dobro izvršitev pogodbe. Performance garancije (za dobro izvedbo del) - po nalogu dobavitelja ali izvajalca investicijskih del garant s to garancijo njegovemu partnerju - koristniku doma ali v tujini - jamči, da bo le-ta pravilno izvršil pogodbo oziroma izpolnil svoje pogodbene obveznosti in da bo v nasprotnem primeru na zahtevo koristnika v skladu s pogoji garancije temu izplačal garantirani znesek. Garancije za vračilo avansa - s temi garancijami garant jamči kupcu - koristniku, da bo dobil povrnjeno predplačilo, če dobavitelj ali izvajalec investicijskih del - nalogodajalec svojih pogodbenih obveznosti ne bi izpolnil. Garancije za odpravo napak v garancijski dobi - s tako garancijo, izdano s strani tretje osebe ugledne finančne institucije, je kupec/investitor uspešno zavarovan pred rizikom, če prodajalec v garancijski dobi ne bi odpravil pomanjkljivosti na opremi ali pomanjkljivosti nastalih pri izvajanju investicijskih del, dobavi opreme ali prodaji storitev) Garancije za vračilo zadržanih zneskov - s temi garancijami kupci ne bodo vztrajali, da se določen del plačila za izvoženo opremo, drugo blago ali storitev, določen čas zadrži. (SID,2004) 3. Zavarovanje izvoznih kreditov ter domačih terjatev pred komercialnimi riziki Z zavarovanjem izvoznih in domačih kreditov, ki so v mednarodni trgovini običajni ter dostikrat nujen element konkurenčnosti pri nastopanju na trgih, so podjetja zavarovana pred riziki, ki so v domači in mednarodni trgovini bolj ali manj tradicionalni, marsikje pa je opazno njihovo naraščanje. SID slovenskim podjetjem poleg zavarovanja kratkoročnih izvoznih kreditov pred komercialnimi riziki (praviloma do 180 dni) nudi tudi možnost zavarovanja domačih terjatev. SID praviloma sklepa pogodbena (obnovljiva) zavarovanja celotne prodaje oziroma izvoza in le izjemoma posamična zavarovanja. Pri vsakem riziku, ki ga SID zavaruje, nosi določen delež rizika (škode) zavarovanec sam. Tako imenovani lastni delež izvoznika pri 25

26 zavarovanju pred komercialnimi riziki znaša najmanj 15 odstotkov. Pogoji zavarovanja SID so konkurenčni in primerljivi s pogoji drugih kreditnih zavarovalnic. Kadar se izvoznik poteguje za večje in zahtevnejše mednarodne posle (zlasti izvoz opreme, investicijska dela ipd.), pri katerih kupec od ponudnika zahteva financiranje posla, ima izvoznik bistveno več možnosti za sklenitev posla, če mu v ponudbi zagotovi ugodno financiranje. Ker so taki posli navadno preobsežni, da bi lahko izvoznik prevzel kreditiranje kupca na svoja pleča, je zanj takrat najbolj priročna shema kreditiranja tujega kupca (buyer s credit), vključno s kreditnimi linijami. Gre za obliko kreditiranja, ki se poleg financiranja na podlagi kredita dobavitelja (supplier's credit) in kreditnimi linijami, pogosto uporablja kot priročen način financiranja poslov izvoz opreme in drugih kapitalskih ter kvazikapitalskih dobrin, investicijskih del v tujini ipd Zavarovanje terjatev Predmet zavarovanja Slovenske izvozne družbe so izvozne in domače terjatve za dobavljeno blago oziroma opravljene storitve z odloženim plačilom (na kredit) s plačilnim rokom do 180 dni, izjemoma do 360 dni. SID t.i. nemarketabilne rizike kot pooblaščena izvozno-kreditna agencija zavaruje v imenu in za račun Republike Slovenije. Terjatve do kupcev navadno predstavljajo pomemben del bilanc in premoženja, še posebej ob marsikje slabi plačilni disciplini in številnih stečajih, ki pretresajo tudi najbolj razvita gospodarstva. Razlogi za zavarovanje: Možnost povečevanja prodaje (na kredit oz. odloženo plačilo) znanim kupcem in hitrejše ter lažje odločanje pri načrtovanju prodaje novim kupcem. Varnost za podjetje (zavarovanca): zmanjšanje tveganja, lažje načrtovanje denarnih tokov (namesto kupca, ki vaše terjatve ne poravna, to škodo nadomesti SID), izboljšanje vaše bonitete in kreditne sposobnosti, kreditni pogoji pri bankah so tako lahko ugodnejši, večja kredibilnost pri dobaviteljih. Varnost za zavarovančevo banko: zaradi zavarovanja vaše celotne prodaje izboljšana boniteta vašega podjetja, banke zato vaše poslovanje lažje financirajo. Enostavnost in cenovna konkurenčnost: zavarovanje je v primerjavi z drugimi instrumenti zavarovanja plačil (akreditiv, garancija...) razmeroma enostavno in cenovno konkurenčno, vašega kupca pa ne bremenijo stroški teh varščin. Ugodnejši pogoji kreditiranja: po sklenitvi zavarovanja izvoznih in/ali domačih terjatev lahko podjetje pravice iz zavarovanja v celoti ali delno prenese (asignira) na svojo poslovno banko ali drugo finančno inštitucijo (na primer faktorinško družbo kot je Prvi faktor) in tako delno ali v celoti nadomesti druge oblike zavarovanja, ki jih banke ali druge finančne inštitucije navadno zahtevajo. Zavarovanje terjatev podjetju lahko olajša in v povezavi z refinanciranjem izvoznih poslov preko bank tudi dodatno poceni dostop do bančnih kreditov, upravičeno pa je tudi do povračila dela obresti iz naslova programa o izravnavi obresti. Zavarovanje domačih kupcev: Podatki o številu stečajev, prisilnih poravnavah ter likvidacijskih postopkih iz sodnega registra Slovenije za leto 2002, 2003 ter za 26

27 januar 2004, so sami po sebi dovolj zgovorni, da je zavarovanje terjatev nujno. (SID, 2004) Tabela 6: Podatki o številu stečajev, prisilnih poravnavah ter likvidacijskih postopkih iz sodnega registra Slovenije za leto 2002, 2003 ter za januar 2004 UKREP jan začetek likvidacijskega postopka začetek prisilne poravnave začetek stečajnega postopka začetek in takojšen zaključek stečajnega postopka SKUPAJ Vir: GVIN, Zavarovanje investicij Ker gre pri vseh investicijah v tujino za zahtevne in dolgotrajne projekte, ki jih na poti do uresničitve spremljajo raznovrstni dejavniki tveganja, se večina investitorjev odloči za njihovo zavarovanje. Slovenski vlagatelji lahko zavarovanje pred političnimi in drugimi nekomercialnimi riziki sklenejo pri SID. SID neposredne izhodne investicije slovenskega gospodarstva zavaruje v imenu in za račun Republike Slovenije - kot njen agent. zavarovanje vlaganj v tujino zagotavlja (praviloma»v paketu«) kritje za rizike vojne in civilnih nemirov, odklonitev pravnega varstva, prepovedi konverzije in prenosa valut, zavarovancu pa je povrnjena tudi škoda, ki bi mu nastala z razlastitvijo oz. odvzemom premoženja ali pravic, ki izhajajo iz lastništva. V posameznih primerih, torej izven paketne ponudbe, se je mogoče dogovoriti za zavarovanje pred rizikom enostranskega razdrtja oziroma prekinitve pogodbe, za katerega je odgovorna država gostiteljica naložbe, pa tudi pred rizikom naravnih nesreč. Ker SID zavaruje pred bodočimi dogodki, ki so predvsem politične narave, se pri oceni tveganosti osredotoča na oceno okolja, torej na investicijsko klimo v državi gostiteljici in na razmere v njej. Od teh je praviloma odvisna višina premije, na premijsko stopnjo pa vplivajo tudi morebitni sozavarovalni oziroma pozavarovalni sporazumi, sklenjeni med SID in tujimi izvozno-kreditnimi agencijami. Zavarovalni pogoji pa niso odvisni le od okoliščin v tujini, temveč tudi od vrste in sektorja vlaganj. Splošni pogoji zavarovanja vlaganj domačih oseb v tujini pred nekomercialnimi riziki namreč določajo, da so predmet zavarovanja lahko vseh vrst lastniški deleži, tako denarna sredstva kot naložbe v obliki nepremičnin, opreme in pravic (patenti, licence, blagovne znamke, drugo znanje), pa tudi vrednostni papirji in ustvarjeni dobiček, kakor tudi delničarska in druga dolgoročna posojila projektnemu podjetju. Najvišji odstotek kritja praviloma ne more preseči 90 odstotkov vrednosti investicije, doba zavarovanja pa ne more biti krajša od treh let in ne daljša od 15 let. 27

28 3.3.4 Pomen Slovensko izvozne družbe Izvozno kreditne agencije igrajo pomembno vlogo v mednarodnem gospodarstvu. Trenutno je v svetu približno 150 IKA, ki precej prispevajo h gospodarski rasti posameznih držav. Nahajajo se v razvitih in manj razvitih državah. Na mednarodno konkurenčnost nacionalnih IKA vplivajo številni faktorji, kot so pripravljenost in sposobnost prevzema rizikov, filozofija obravnavanja jamstev, stroški, dostopnost storitev idr. Obstajajo v različnih oblikah, kot so: vladni oddelki, državne ali paradržavne korporacije, zasebne družbe in banke, uvozno izvozne banke itd.. V primerjavi z ostalimi izvozno kreditnimi agencijami v svetu je Slovenska izvozna družba na podlagi študije First Washington Associates 7 po različnih kazalcih (geografska lokacija, čas obstoja, vrsta programa, lastništvo in obseg poslovanja) konkurenčna z drugimi izvozno kreditnimi agencijami. Pomen Slovenske izvozne družbe na gospodarstvo je velik, kar si je zagotovila v relativno kratkem času z razvojem številnih finančnih instrumentov in storitev, ki jih ponujajo tudi starejše izvozno kreditne agencije. (Jus, 1998). 3.4 FINANCIRANJE PREKO POSLOVNIH BANK Financiranje lahko prevzame uvoznik, izvoznik, banka ali tretja oseba. Vloga bank je pri financiranju mednarodne trgovine zelo različna. Lahko je samo vmesni člen med prenosom plačila z računa uvoznika na račun izvoznika, lahko pa popolnoma prevzamejo financiranje. V praksi je malo primerov, kjer bi bila banka samo posrednik in ne bi sodelovala pri financiranju, saj mora biti danes, glede na naravo dela, izvoznikom in uvoznikom omogočeno, da se lahko pred tveganji zavarujejo in da lahko financiranje blaga v tranzitu prenesejo na koga drugega. Banka za svoje usluge zaračuna maržo ali premijo za tveganje ter nadomestila za upravljanje in stroške. Dodani so tržni obrestni meri, ki je odvisna od zneska, roka in valute v kateri je denominirana obveznost. Kredite uvrščamo med klasične oblike financiranja izvoza. Pri kratkoročnih kreditih običajno uporabljamo kredite poslovnih bank. Za financiranje dolgoročnih izvoznih poslov pa se poslužujemo kreditov specializiranih bank ali agencij za financiranje Značilnosti kratkoročnega zadolževanja pri banki: - Dospelost: najbolj pogost kratkoročni bančni kredit je sezonski kredit, ki se uporablja za nakup gibljivih sredstev. Dospelost teh kreditov se načeloma prilagaja finančnim potrebam vsakega posameznega podjetja, vendar pa obstajajo določeni roki dospelosti, ki so bolj ali manj standardni. V povprečju se ti krediti v razvitih tržnih gospodarstvih odobravajo z ročnostjo približno treh mesecev. V Sloveniji je trenutno kratkoročnih kreditov, ki se sami odplačajo, relativno malo, saj je malo podjetij, ki uspejo plačilo za prodano blago dobiti pravočasno za vračilo kredita za porast gibljivih sredstev, in je t.i. reprogramiranje kreditov (določitev novega roka 7 Ta študija je bila opravljena leta 1998.Študija primerja Slovensko izvozno družbo z osemdesetimi izvozno kreditnih agencij na podlagi poslovnih in finančnih poročil leta Imenuje se Special Report on International Compettitiveness of Slovenias Export Agency. 28

29 dospetja) pogost pojav. Poleg tega pa precej kratkoročnih kreditov nikoli ni vrnjenih in je reprogramiranje stalno. Za te razmere pričakujemo v Sloveniji spremembe v prihodnjih letih. - Zavarovanje: kratkoročni bančni krediti so zavarovani ali pa nezavarovani; slednji so odobreni na podlagi kreditne sposobnosti podjetja in nimajo kritja v kakem določenem sredstvu podjetja. Zelo malo verjetno je, da bo lahko relativno novo podjetje pridobilo nezavarovan kratkoročni bančni kredit. Odobreni krediti so običajno zavarovani z zalogami, terjatvami do kupcev, drugimi sredstvi podjetja, raznimi finančnimi instrumenti (npr. menico, akceptnim nalogom, vrednostnimi papirji), velikokrat pa tudi z osebnim premoženjem lastnikov. Kratkoročni bančni kredit se lahko zavaruje z zalogami, z zastavo terjatev do kupcev ali pa z faktoringom. Bančna obljuba kredita: kadar sta banka in podjetje tesno povezana, lahko na podlagi načrtovanih finančnih potreb (načrt denarnega toka) finančnik podjetja prosi bankirja za zagotovilo, da bo banka odobrila kratkoročni kredit na določen datum v prihodnosti. Obveza banke je lahko tudi takšna, da ima podjetje kadarkoli možnost pridobiti kratkoročni kredit pri banki do določene skupne višine kreditne linije. Obljuba pa je lahko tudi manj formalna na podlagi ustne obljube, kar pomeni, da bo kreditni zahtevek določenega podjetja imel prednostno obravnavo, vendar je gotovost, da bo podjetje dobilo kratkoročen kredit, ko ga bo nujno potrebovala, precej manjša. - Stroški kratkoročne zadolžitve pri banki: odvisni so od vrste faktorjev, med njimi tudi tistih, ki pomembno vplivajo na stroške dolgoročne zadolžitve, vendar so praviloma v povprečju nižji od stroškov dolgoročne zadolžitve. Za oceno kreditne sposobnosti posameznega podjetja in s tem povezane zahtevane obrestne mere in drugih stroškov kratkoročne zadolžitve je ključnega pomena zavarovanje kredita. Če pa kredit ni zavarovan, so pomembni finančna moč podjetja in podatki o preteklem poravnavanju obveznosti do banke in rezultatih poslovanja. Zahtevana obrestna mera je precej odvisna od velikosti kredita. Finančnik podjetja se mora zavedati vseh stroškov kratkoročne zadolžitve pri banki, saj vplivajo na to, da je dejansko plačana obrestna mera tudi bistveno različna od tiste, ki jo sicer banka navaja. Metod obračunavanja obresti je veliko. Tudi v primerih, ko banke same ne prevzemajo obveze plačila, kot je to npr. pri dokumentarnem inkasu, so prav banke tiste, ki s svojim odličnim sistemom medbančnega komuniciranja in s svojo strokovnostjo omogočajo, da se finančni, komercialni in ostali dokumenti ter vrednostni papirji v roku in na pravilen način predložijo dolžniku v plačilo ter istočasno tudi dolžniku omogočajo, da take dokumente odkupi pod dogovorjenimi pogoji. V praksi mednarodnega poslovanja so danes poznane naslednje osnovne oblike plačil: - plačilo ob naročilu (cash with order) ali predplačilo (advance payment) - dobava blaga na odprt račun (open account delivery) - plačilo v okviru dokumentarnega akreditiva (documentary collections) - plačilo v okviru dokumentarnega akreditiva ( documentary credits) - plačilo, zavarovano z bančno garancijo (bank guarantee) ali s standby akreditivom (stand by credits) - plačilo v okviru kompenzacijskih aranžmajev (barter arrangements) 29

30 Vsaka od navedenih vrst plačil ima svoje posebnosti in je povezana z določenim tveganjem. (Falatov,1999, str. 2) Tradicionalni dokumentarni akreditv, moderna bančna garancija s klavzulo plačljivosti na prvi poziv ter standby akreditiv kot ameriški nadomestek za evropske abstraktne garancije so tisti finančni instrumenti, ki jih finančna praksa uvršča med najzaneslivejše oblike plačila. Plačila v okviru kompenzacijskih aranžmajev (barter arrangements) so še vedno specifičen način trgovanja s partnerji iz določenih področij s svojo posebno problematiko in tveganji. Ker so izvozniki zaradi konkurenčnosti prisiljeni svojim kupcem odobravati kratkoročne ali srednjeročne blagovne kredite, se v praksi zelo pogosto pojavlja menica kot klasičen kreditni instrument. Prav tako je bančna praksa vedno bolj soočena z željo izvoznikov, da svoje terjatve iz naslova kreditnih aranžmajev transformirajo v posle s takojšnjim gotovinskim plačilom. Refinanciranje takih kreditnih poslov banke običajno izvajajo z odkupom deviznih terjatev iz naslova eskontiranja ali forfetiranja Oblike kratkoročnega financiranja Kot oblika financiranja poslov mednarodne trgovine se danes predvsem uporabljajo bančne kreditne oblike, kot so akreditiv, remburzni kredit, negociacijski kredit, authority to pay in authority to purchase, bančne garancije itd. (Hrastelj,1990,str. 145) V mednarodno poslovanje se vpletajo tudi druge oblike financiranja poslov oziroma kreditiranja, predvsem bančnega. Le-te niso posebnost mednarodnega poslovanja, marveč nastopajo tudi v domačem poslovanju. Med tradicionalne oblike kratkoročnega kreditiranja prištevamo zlasti: kontokorentne kredite, menične kredite, lombardne kredite, cesijske kredite, mednarodne kredite in factoring. Slednji dve uvrščamo med novejši obliki kratkoročnega kreditiranja mednarodnega poslovanja. Meja ločnice med oblikami kratkoročnega in srednjeročnega kreditiranja je v razvitih državah običajno postavljena pri 360 dneh. Dopolnilna oblika kratkoročnega financiranja je faktoring. Tu gre za nakup kratkoročnejših terjatev, ki jih izvoznik proda faktorju, s katerim v okviru globalne cesije vzpostavi trajnejši odnos. Izvoznik ima tako možnost pridobitve finančnih sredstev v zelo kratkem času, prav tako pa se skoraj v celoti izogne kreditnemu tveganju. 1. PREDPLAČILO Predplačilo je instrument financiranja mednarodne trgovine, kjer uvoznik prodajalcu oz. izvozniku poravna vse obveznosti iz pogodbe še preden mu ta dostavi obljubljeno blago oziroma v skrajnem primeru poravna svoje obveznosti še preden se sama proizvodnja blaga začne. Blagovno vrednost poravna v celoti, delno ali pa dogovorjeni znesek deponira pri banki. 30

31 Vnaprejšnje plačilo uporabljamo takrat ko: - nakazujemo manjše zneske - prodajamo neznanemu ali geografsko oddaljenemu kupcu - kupujemo investicijske dobrine izdelane po individualni specifikaciji - pri izdelavi posebnih vrst blaga, ki se na drugih tržiščih ne prodajajo - prodajalec ne zaupa kupcu - so gospodarske in politične razmere v državi kupca negotove Predplačilo izraža močan položaj prodajalca do kupca in nezaupanje do kupca tako v smislu kreditne sposobnosti kot negotovih političnih in gospodarskih razmer v njegovi državi. Ta oblika je zelo primerna za izvoznika, za uvoznika pa predstavlja najslabšo možnost, saj se s predplačilom izroča na milost dobavitelju, ki mu lahko dobavi neustrezno ali nenaročeno blago. V tem primeru uvoznik prevzema nase celotno tveganje in posel financira sam. 2. PLAČILO BLAGA NA ODPRT RAČUN Plačilo na odprt račun (Open Book Account) je klasična oblika kratkoročnega financiranja poslov, pri čemer izvoznik prevzame celotno tveganje financiranja do trenutka, ko je blago plačano. Prištevamo ga k nedokumentarnim plačilom, saj izročitev blagovnih dokumentov ni povezana s takojšnjim plačilom njihove protivrednosti. Ta oblika poslovanja se danes v največji meri uporablja le še v odnosih matičnega podjetja do hčerinskih podjetij ali podružnic, prav tako s pošiljanjem blaga na konsignacijo 8. Ta oblika je ugodna za kupca, saj lahko pred plačilom preveri kvaliteto in količino dostavljenega blaga in v primeru reklamacij ne nosi stroškov. Vendar pa je ta oblika neugodna za izvoznika, saj s predajo dokumentov in blaga tvega možnost neplačila, ogroža pa ga tudi transferno ter tečajno tveganje. Ta oblika se uporablja v primerih, ko: - prodajalec kupcu zaupa - je njuno sodelovanje trdno in dolgotrajno - ima kupec visoko kreditno sposobnost - v kupčevi državi ni visokega deželnega tveganja Kreditiranje kupca zahteva večja finančna sredstva prodajalca, kar vpliva na njegovo likvidnost. Prodajalec bo zato v večini primerov pokrival svoj kredit z bančnim posojilom. 3. MENICA Menica je z zakonito vsebino in obliko zapisana vrednostna listina, ki vsebuje enostransko abstraktno obljubo izdajatelja, da bo po določbah meničnega zakona plačala denarni znesek osebi, ki je na menici označena kot upnik oz. remitent. (Inhanec,2001, str. 18) 8 Konsignacija: izvoznik lahko pošlje blago tujemu trgovcu, ki je njegov zastopnik (konsignator). Konsignacijska pogodba praviloma predvideva, dab o konsignator plačal konsignantu (tujemu dobavitelju, izvozniku) šele, k obo blago že prodano končnemu porabniku. Konsignant j eves čas lastnik blaga, čaprav konsignator z njim razpolaga. 31

32 Funkcija menice je trojna: 1. kreditno sredstvo 2. sredstvo jamčenja 3. plačilno sredstvo Po ženevskem meničnem konvencijskem pravu ločimo naslednje vrste menic: - Trasirano menico (Bill of Exchange) - Trasirano lastno menico - Trasirano menico po lastni odredbi (Bill of Exchange to the order of our own) - Lastno menico (Promissory Note) (Falatov, 1997,str.43) V praksi se menica uporablja predvsem kot kreditno sredstvo, kar pomeni, da se z njo zagotovi odlog plačila. Gospodarski pomen menice je v tem, da kot kreditno sredstvo omogoča imetniku izkoristiti svoj kredit, upniku pa zagotavlja, da bo menično vsoto ob zapadlosti hitreje izterjal. Menični krediti so kratkoročni bančni krediti, ki jih pridobijo imetniki menic z njihovo prodajo oziroma diskontiranjem pred zapadlostjo. Izvozniki jih uporabljajo predvsem za ugodno refinanciranje kreditov, katere so odobrili uvoznikom. V mednarodnem poslovanju pridobivajo menični krediti vedno bolj na pomenu. Posamezni avtorji razločuejo menične kredite, privatne menične kredite, akceptno-remburzne in negociacijske kredite. Menični eskont oz. diskont in forfetiranje predstavljata prodajo meničnih terjatev pred zapadlostjo. Tovrstni posli se vse pogosteje pojavljajo v praksi izvoznikov in poslovnih enot v tujini. Z omenjenimi posli je bančna praksa izoblikovala širšo paleto poslov, s kateri,i lahko refinancira izvoz blaga in storitev na kredit. Tako pride izvoznik lažje do takojšnjega gotovinskega plačila. 4. KRATKOROČNI KREDIT Oblike kratkoročnega kreditiranja so naslednje: a) Trgovski predujem Predujem je denarni znesek, ki ga da ena stranka drugi ob sklenitvi pogodbe ali med njenim izvrševanjem. Predujem pomeni že delno izpolnitev obveznosti. (Puharič,2000, str. 147) Banka v zameno za obresti in premijo ponudi izvozniku predujem, ki je kratkoročne narave (največ do 180 dni). Obresti so lahko fiksne ali spremenljive. Predujem je lahko denominiran v domači ali prosto konvertibilni valuti. V primeru, da izvoznik pričakuje dohodek v tuji valuti, mu lahko banka na podlagi tega odobri predujem, ki ga zamenja v domačo valuto in si s tem zagotovi domače delovne kapitalne potrebe. Predujem se poplača z dohodkom, ki ga dobi. 32

33 b) Bančni limit Bančni limit predstavlja vrsto kratkoročnega kredita, kjer banka dovoli svojemu komitentu prekoračitev vsote, ki jo ima na računu, za določeno časovno obdobje. Pogoj za tovrstno dejanje je prvovrstna boniteta kreditojemalca. Ta vrsta kredita spada pod likvidnostno posojilo in tako ima komitent možnost za kratek čas priti v negativno stanje na svojem računu. Je najenostavnejša oblika financiranja. Obrestne mere so spremenljive, obračunavajo se dnevno in se dodajajo dolgu, zato ta oblika ni primerna za daljše časovno obdobje. Ta oblika se imenuje tudi»overdraft«. c) Kontokorentni kredit Kontokorentni krediti so bančni krediti. Banke odobrijo in prenesejo sredstva jemalcem kreditov na njihove žiro račune ali na posebne račune. So v pisni obliki, omejeni do dogovorjene višine in oročeni. Stroški teh kreditov so sestavljeni iz obrestne mere, ki je odvisna od eskontne stopnje, raznih provizij za pripravo kredita, posebne kreditne provizije, provizije za morebitno prekoračitev itd. Vsebujejo tudi nekatere gotovinske stroške. Ko so v tuji valuti, vsebujejo tudi stroške zavarovanja valutnih tveganj. d) Lombardni kredit Lombardni krediti so prav tako kratkoročni krediti, ki glasijo na fiksni znesek. Zavarovani so z zastavo tržnih pokretnih dobrin. Višino lombardnega kredita presojajo banke predvsem ob upoštevanju vrste blaga ter pogojev trgovanja z njim. V mednarodnem poslovanju so pogosti lombardni krediti pri poslovanju s kavo, tobakom, bakrom, pšenico itd. Odobravajo se tudi za polizdelke, bolj redko pa za gotove izdelke. Banke se pri lombardnih kreditih zavarujejo z orderskimi vrednostnimi listinami, npr. z nakladnicami ali s skladiščnimi listi itd. Z lombardnimi krediti se neredko premošča čas prevoz in skladiščenj. e).remburzni in negociacijski kredit Danes niso izključno vezani na menično poslovanje neposrednih strank v mednarodnem poslovanju, marveč jih dogovarjajo tudi posamezne banke, neodvisno od dogovorjenih oblik plačila pogodbenih strank. S tem pa se oblikujejo relativno neodvisne kreditne linije med poslovnimi bankami, kar vsekakor spodbujevalno vpliva na potek mednarodnega poslovanja. f) Mednarodni kratkoročni kredit Stranke v mednarodnem poslovanju lahko pridobijo kratkoročne kredite tudi iz tujih finančnih virov. Le-ti so denominirani v domači valuti ali v tujih valutah. Uporabljajo jih pri izvozu, uvozu ter pri reeksportu. Najpomembnejši vir za tovrstne kredite je evrovalutni trg. 33

34 g) Posebne oblike kratkoročnega kreditiranja: Zapletenost zunanje trgovine, ki jo povzročajo številne nenadzorovljive spremenljivke, je pospešila nastanek novih oblik financiranja. Z njihovo pomočjo izvozniki in uvozniki zmanjšujejo ali odpravljajo tveganja, prisotna pri klasičnih zunanjetrgovinskih poslih. Pri srednje- ter dolgoročnih poslih so to forfaiting, factoring, kompenzacije, switch ter leasing, k kratkoročnim pa spadajo: - okvirni kratkoročni kredit, ki pomeni za kreditojemalca možnost večkratnega koriščenja kredita ob pogoju predčasnega vračila le-tega - kontokorentni kredit oziroma kredit po načelu tekočega računa, ki je namenjen družbam v višjih bonitetnih kupninah in s korektnim poslovanjem ter je odvisen od razsežnosti poslovanja po transakcijskem računu - kratkoročni kredit za izvoz, ki je pogosto predmet refinanciranja pri Slovenski izvozni družbi Ostale oblike financiranja mednarodne trgovine V podporo v mednarodni trgovini so se razvili različni instrumenti, ki ponujajo različne rešitve za prevzemanje bremen financiranja in pokrivanje različnih tveganj. Kateri instrument bo uporabljen v posamezni transakciji je odvisno od številnih mikro- in makro ekonomskih dejavnikov. Pomembni so poslovno zaupanje med strankami, finančna in pogajalska moč, stopnja sodelovanja, višina stroškov financiranja, državne regulacije, stopnja intervencije države itd. Z povečevanjem obsega poslov blagovne menjave so se razvili instrumenti financiranja, ki jih ločimo na instrumente gotovinskih, pol gotovinskih in negotovinskih plačil, ter posebne oblike. Sem spadajo:dokumentarni inkaso, dokumentarni akreditiv, bančna garancija, faktoring, vezani posli (barter, kompenzacija, protinakup, offset sporazumi, sporazumi o povračilnem nakupu), itd. Sem spada kot posebna oblika tudi mednarodni faktoring, ki je oblika kratkoročnega financiranja izvoza Mednarodni faktoring Izvozniki se v poslovanju srečujejo s tveganjem neplačila kupca za že dobavljene in odpremljene dobrine. Osnova faktoringu je prodaja na odprt račun. Redkeje se kot osnova uporabljajo drugi instrumenti plačil (dokumentarni akreditiv, menični akcept). To pa predvsem zato, ker se pojavljajo potrebe po večjih posrednikih, po plačilu na odprt račun in zaradi velike možnosti zakasnitve plačila. Prednost za kupca pri plačilu na odprt račun je takojšnji sprejem izdelkov s kasnejšim plačilom. Pomanjkljivost za izvoznika pa je predvsem v kasnejšem sprejemu likvidnih sredstev, dodatnemu administrativnemu delu in kreditnemu tveganju. Faktoring poskuša te pomanjkljivosti odpraviti, saj izvozniku omogoča, da kljub poslovanju na odprt račun pridobi likvidna sredstva v najmanj mesecu dni brez prevzema kreditnega tveganja. 34

35 Poznamo dve vrsti mednarodnega faktoringa: 1. izvozni ( nakup tujih terjatev na osnovi izvoza proizvodov in opravljanja storitev) 2. uvozni (kadar imajo kupci omejena finančna sredstva in ne dobijo kreditov od bank, jim faktorji odobrijo akreditiv v korist tujega proizvajalca ali faktor jamči zahtevo uvoznika za odprtje akreditiva. Mednarodni faktoring se pojavlja kot popolni, pravi faktoring (faktor prevzame komercialne, kreditne in politične rizike) in temelji na sistemu dveh faktorjev: za razliko od domačega faktoringa, kjer se pojavljajo tri stranke, se pri mednarodnem faktoringu pojavljajo štirje subjekti: - komitent - domači (izvozni) faktor - tuji kupec (uvoznik) - uvozni faktor Izvozni faktor se na podlagi pogodbe, ki jo sklene z izvoznikom, zavezuje obdržati stike z izvoznikom, financirati posel in voditi knjigo terjatev. Uvozni faktor je zadolžen za stike z uvoznikom, vnovčitev terjatve, prevzem tveganja neplačila s strani uvoznika, vodenje knjigovodstva in informiranje o pogojih na tujem trgu. Oba faktorja sta povezana prek svoje pogodbe, v kateri je zapisano, da uvozni faktor prevzame tveganje neplačila terjatve s strani uvoznika, izvozni faktor pa prevzame jamstvo za resničnost in verodostojnost izvoznikove terjatve. Potek poslovanja pri izvoznem faktoringu: Prodajalec (izvoznik) dobavi uvozniku blago in mu izstavi račun prodajalec odstopi terjatev izvoznemu faktorju in mu v ta namen izroči odstopno izjavo skupaj s kopijo računa in drugih dokumentov, ki izkazujejo nastanek terjatve izvozni faktor po vnaprej dogovorjenem formalnem postopku odstopi terjatev uvoznemu faktorju v deželi kupca (uvoznika) izvozni faktor poplača izvoznika v višini vnaprej dogovorjenega zneska nominalne vrednosti fakture ob zapadlosti plačila kupec plača prejeto blago z nakazilom na bančni račun uvoznega faktorja 1. uvozni faktor najkasneje naslednji delovni dan prenakaže sredstva na bančni račun izvoznega faktorja 2. izvozni faktor izvrši poračun plačila za odstopljeno terjatev in nakaže prodajalcu razliko do polne vrednosti fakture, zmanjšano za obresti za dane predujme plačil. Storitve, ki jih opravljajo factoring organizacije so specifične tako z vsebinskega kot kakovostnega vidika, kar privede do večjih stroškov financiranja kot pri običajnih bančnih storitvah. 35

36 4. ORGANIZACIJA ZA EKONOMSKO SODELOVANJE IN RAZVOJ (OECD) 4.1 Predstavitev OECD Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju OECD) je pomemben mednarodni forum na področju zavarovanja in financiranja izvoza v svetu, kjer vlade 30 tržnih demokratičnih vlad delajo skupaj za usmerjanje ekonomskih, socialnih in vladnih izzivov o globalizaciji svetovne ekonomije, kot tudi za izkoriščanje njenih priložnosti. OECD poskuša vladam pospeševati blaginjo ter si priboriti moč z ekonomsko rastjo, finančno stabilnostjo, trgovino, investicijami, tehnologijo inovacijami ter z razvojem kooperacij. OECD pomaga z zagotavljanjem, da ekonomski in socialni razvoj nista dosežena z okoljsko degradacijo. OECD deluje še z več nameni: ustvarjenje službe za vsakogar, socialna varnost in doseganje čiste in učinkovite vlade. OECD ima tudi zunanji program z ne-članicami v pacifiški Aziji, Evraziji, SV Evropi, na Baltiku, v Rusiji in Latinski Ameriki za izmenjevanje informacij in deljenje izkušenj ter boju proti korupciji in v naraščujočih antikorupcijskih standardih. Sem spadajo Argentina, Brazilija, Čile, Estonija, Latvija, Litva in Slovenija. V skladu s 1. členom konvencije, podpisane 14. decembra 1960 v Parizu, ki je začela veljati 30. septembra 1961, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj pospešuje usmeritve za: - doseganje čim višje trajnostne gospodarske rasti in zaposlovanja ter za višji življenjski standard v državah članicah, ki hkrati ohranjajo finančno trdnost in prispevajo k razvoju svetovnega gospodarstva - spodbujanje zdrave gospodarske rasti v gospodarskem razvoju v državah članicah in nečlanicah - spodbujanje širitve svetovne trgovine na večstranski nediskriminacijski podlagi v skladu z mednarodnimi obveznostmi. Prvotne države članice OECD so Avstrija, Belgija, Kanada, Danska, Francija, Nemčija, Grčija, Islandija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Združeno kraljestvo in Združene države. Kasneje so s pristopom postale članice naslednje države: Japonska, Finska, Avstralija, Nova Zelandija, Mehika, Češka, Madžarska, Poljska in Koreja. Slovenija zaenkrat še ni članica. Pri delu OECD sodeluje tudi Komisija evropskih skupnosti (13. člen Konvencije o OECD). Članice OECD proizvajajo 60 % svetovnih dobrin in storitev, a jih v povezani globalni ekonomiji sama ne in ne more delati sama. Strokovna znanja in zamenjave deli z več kot 100 državami po svetu na vrhu medsebojnih koncernov. Sledi OECD segajo že v čas Maršalovega plana po 2. svetovni vojni. To jim prinaša več kot 40 let izkušenj v spretnosti politike in sistema, ki predpostavlja ekonomsko rast, zaposlenost in socialno vključitev. V 4 dekadah je bila organizacija ena izmed svetovno najdaljših in najbolj prilagodljivih glavnih povodov za primerjanje statističnih, ekonomskih in socialnih podatkov. 36

37 Tabela 7: Skupek kratkoročnih polic izvozno kreditnih agencij v tranzicijskih državah konec leta 1993 Odprte brez omejitev Število agencij Odprte z omejitvijo 10 Brez kritja Z varn ostni m načrt om Število agencij (vključujejo vsak tip restrikcije) 9 Zgornj a meja 11 Z reduci ranim %kritj a Case by case Omeje na dospel ost Bosna in Hercegovina / / / / / Bolgarija / Hrvaška / / 1 / Češka / 3 / / Makedonija / Poljska / / / / Romunija / Slovaška 11 / / Slovenija / Vir: Bernska unija in IMF ocenjevanje, 1994 Podatki OECD so raznoliki, kot so narodni proračun, ekonomski indikatorji, labour force, blagovna menjava, zaposlenost, migracije, izobrazba, energija, zdravje, industrija, obdavčenje, turizem in okolje. V članstvu OECD so udeleženci z željo po eliminiranju distorzij, ki jih lahko povzročajo državne subvencije na področju izvoznih kreditov, sprejeli več sporazumov (»soft laws«), ki naj bi pri srednjeročnih in dolgoročnih izvoznih kreditih konkurenčno vojno s področja financiranja izvoznih poslov prenesli na področje cen in kvalitete proizvodov: - že leta 1978 so udeleženci v OECD sprejeli Sporazum OECD o vodilih za uradno podprte izvozne kredite - Arrangement on Guidelines for Officially Supported Export Credits (t.i. "Konsenz" ) - Sporazum o izvoznem kreditiranju za ladjedelništvo - Sporazum o izvoznem kreditiranju za letalski promet - Sporazum o izvoznem kreditiranju za nuklearno industrijo - Dogovor o razvoju disciplin za tied - aid kredite (t.i. Helsinški paket iz leta 1992) 12 - ustrezne smernice za mešane kredite (mixed credits). Teh pravil OECD pri dve- in večletnih kreditih (izvzeta je vojaška oprema in kmetijski proizvodi), ki so deležni uradne podpore v obliki neposrednega financiranja, refinanciranja, podpiranja obrestne mere, finančne pomoči državam ali zavarovanja 9 Ena agencija ima lahko različne tipe restrikcije 10 Vključuje primere, kjer je restrikcija le v privatnem sektorju 11 Vključuje omejitvev individualnih transakcijah 12 Tied aid krediti: posojila ali nepovratna pomoč manj razvitim državam, ki pa se komercialno ne dajo financirati, omejen je na razvojno in socialno utemeljene projekte v manj razvitih državah 37

38 izvoznih kreditov oziroma garancij, glede odpovedi subvencioniranju obrestnih mer in glede minimalnih komercialnih referenčnih obrestnih mer, odvisnih od države uvoznice, ter minimalnih premijskih stopenj (zaenkrat za tveganje suverenosti oziroma t.i. deželno kreditno tveganje), maksimalnih rokov kreditiranja, dob mirovanja, lokalnih stroškov in minimalnih predplačil in drugih, pa se držijo tudi druge države, ne samo članice OECD. V okviru OECD pa potekajo tudi druge in nadaljnje aktivnosti v zvezi z bodočimi revizijami in dopolnitvami takega aranžmana OECD na področju financiranja izvoza (na področju t.i. nepovezane pomoči, kmetijstva, jeklarstva, projektnega financiranja, varstva okolja, borbe proti korupciji, in drugo). Za nadaljnje aktivnosti in pravila OECD na področju izvoznih kreditov je posebnega pomena, da je splošno priznan pomen diverzifikacije premijskih stopenj za zavarovanje srednjeročnih in dolgoročnih izvoznih kreditov, ter problem distorzij, ki jih povzročajo disparitete med premijskimi stopnjami. Tako se nadaljuje s sprejetim t. i. Knaepenovim paketom začeto delo na področju klasifikacije držav v rizične razrede in na tem temelječe harmonizacije premijskih sistemov in drugih pogojev zavarovalnega kritja. Oblike nacionalnih sistemov spodbujanja izvoza po metodologiji OECD Po metodologiji OECD lahko nacionalne sisteme financiranja in izvoza klasificiramo na pet osnovnih oblik glede na način njihovega financiranja: 1. sistemi, v katerih država skrbi samo za zavarovanje pred izvoznimi tveganji 2. sistemi s specializiranimi institucijami za kreditiranje in /ali zavarovanje izvoza 3. sistemi brez specializiranih institucij za financiranje in/ali zavarovanje izvoza 4. sistemi z državnimi agencijami/institucijami za financiranje in/ali zavarovanje izvoza 5. sistemi preferecialnega refinanciranja in/ali subvencioniranja stroškov obresti Tabela 8: Oblike spodbujanja izvoza po metodologiji OECD po državah Sistemi, kjer država skrbi le za zavarovanje pred izvoznimi tveganji Sistemi s special. Institucijami za kreditiranje in/ali zavarovanje izvoza Sistemi brez spec. Institucije za financiranje in/ali zavarovanje izvoza Sistemi z državnimi agencijami/insti tucijami za spodbujanje izvoza Sistemi preferencialnega refinanciranja in/ali subvencioniranja stroškov obresti Avstrija Italija Portugalska ZDA Velika Britanija Nemčija Nizozemska Nova Zelandija Kanada Irska Švica Belgija Avstralija Grčija Španija, Francija Japonska Vir:Jus, 1992, str

39 4.2 Smernice OECD Predstavniki držav članic OECD so leta 1976 prvič objavili neobvezujoče okvirne Smernice, "pravila dobrega poslovanja" za mednarodne družbe, ki poslujejo izven meja države sedeža multinacionalne družbe. Cilj Smernic je promocija in zagotavljanje trajnostnega razvoja pri vodenju družb. Vsebujejo priporočila vlad, ki pomagajo večnacionalnim družbam (MNE - Multinational Enterprises) poslovati v sozvočju z nacionalno politiko držav ob upoštevanju načel družbeno socialne odgovornosti. So edina, vsestransko sprejeta "pravila poslovne odgovornosti" za večnacionalne družbe. Vsebujejo pravno nezavezujoča načela s širokim spektrom vprašanj poslovne etike, vključujoč zaposlovanje in delovno pravno zakonodajo, okolje, komuniciranje z javnostmi, konkurenco, financiranje, korupcijo, vprašanje davkov ter področje znanosti in tehnologije. Čeprav Smernice OECD niso pravno zavezujoče, so države članice OECD in države pristopnice k Smernicam moralno zavezane k izvajanju Smernic. Izvajanje Smernic odobravajo tudi sindikati in gospodarska združenja. V proces posodobitve Smernic leta 2000 so bili aktivno vključeni tudi predstavniki civilne iniciative (NGO - non-government organisation). Spremembe Smernic so potekale postopno, zadnja sprememba iz leta 1998 jih je posodobila v smislu sprememb socialnih, ekonomskih in političnih pogojev v smeri učinkovitejšega izvajanja in odprtega razglašanja. Dokončna vsebina spremenjenih Smernic je bila sprejeta na ministrski konferenci OECD 27. junija Izvozni krediti Vlade predpišejo formalne izvozne kredite, da pomagajo nacionalnim izvoznikom konkuriranje na tujih trgih. OECD dela na izvoznih kreditih z izgradnjo mednarodnih dogovorov o pravilih in smernicah, ki izločajo izkrivljanje blagovne menjave, zmanjšajo potenciale za možnosti za denarno pomoč(subvencija) in spodbujajo tekmovalnost na osnovi kvalitete in cene dobrin ter storitev namesto na formalen podpirajoči način. Vlade držav članic zagotavljajo po uradni poti izvozne kredite prek izvozno-kreditnih agencij (ECAs) v podporo nacionalnim izvoznikom za prodajo prek nacionalnih mej. ECAs upoštevajo kredite k tujim kupcem ali direktno ali prek privatne finančne institucije odvisno ali gre v koristi z njihovega zavarovanja ali garancijskega kritja. ECAs so lahko vladne institucije ali privatna podjetja, ki delujejo prek vlade. Vloga OECD na tem področju vključuje vzdrževanje in razvoj (Dogovor o izvoznih kreditih) disciplin, ki so določene v najpomembnejših finančnih rokih in pogojih za mednarodno podprte izvozne kredite. OECD tudi zagotavlja forume diskusij in koordinacij za izvozne kredite. Glavni smoter Dogovora je priskrbeti»ogrodje«za pravilno uporabo podprtih izvoznih kreditov. V praksi, to pomeni priskrbeti nivoje (s čimer se lahko izvozniki dopolnijo v kvaliteti in ceni njihovih produktov namesto da uporabljajo finančne določbe) in s tem zmanjšajo subvencije in trgovinska izkrivljanja. 39

40 Delo OECD je sorodno z uradno izvozno kreditno politiko in prakso. Sekretariat OECD podpira delovno skupino za izvozne kredite in kreditne garancije (izvozno kreditna skupina). 4.4 Dogovor OECD Dogovora OECD, ki zajema razna področja, kot so subvencioniranje obrestnih mer, minimalne obrestne mere, maksimalni roki kreditiranja, dobe mirovanja posojila in minimalni predujmi, se držijo tudi izvozniki iz drugih držav, ne samo iz držav članic OECD. Na samem področju zavarovanja izvoza se aktivnosti OECD osredotočajo na skupno dogovorjene najnižje premijske stopnje za zavarovanje srednjeročnih in dolgoročnih izvoznih kreditov, pa tudi na probleme, ki jih povzročajo razlike med premijskimi stopnjami različnih izvozno-kreditnih agencij. Zato tudi v tej organizaciji težijo k njihovemu harmoniziranju Temelj uradno podprtih izvoznih kreditov 1. Osnovna načela Namen uradno podprtih izvoznih kreditov je pospešiti in povečati državni izvoz. Agencije za izvozne kredite dosežejo ta cilj tako, da neposredno priskrbijo izvozne finance ali pa, bolj pogosto tako, da priskrbijo garancije oziroma zavarovanja transakcij privatnega financiranja. Agencije za izvozne kredite predstavljajo tudi nek kanal oziroma pot za izvozne subvencije. V svojem bistvu je posel agencij za izvozne kredite bolj zavarovalniški posel, in večina terminologije uradno podprtih izvoznih kreditov izhaja iz sveta zavarovanja. Le majhen del svetovne trgovine ima korist od uradno podprtih izvoznih kreditov. Na splošno gledano je finančno tveganje največje s strani uvoznika, izvoznika ali privatnih zavarovateljev ali finančnih institucij, ki delujejo kot posredniki med njima za provizijo. Potreba po uradno podprtih izvoznih kreditih nastane takrat, ko akterji niso pripravljeni kriti vseh tveganj povezanih z izvoznim kreditom po sprejemljivi ceni. Razlog za to uradno pot lahko najdemo v nepopolnem tržnem mehanizmu pri zavarovanju privatnih izvoznih kreditov. Nekatere dobičkonosne transakcije so previsoke, da bi jih zavaroval privatni sektor. V primerih težav v zvezi s servisiranjem dolgov izvozno kreditne agencije delujejo kolektivno v Pariškem klubu, kjer prilagodijo pogoje vračanja potrebam države dolžnice, s tem pa izboljšajo možnosti za vračilo. Vse to omogoča agencijam za uradno podprte izvozne kredite, da nudijo kritje brez premije ali izgube pri poslu, ki se ga zavarovatelji v zasebnem sektorju ne bi mogli lotiti, saj je tveganje preveliko ali pa ga je pretežko napovedati, lahko pa tudi, da je potencialna izguba prevelika. 2. Oblike pomoči Izvozna financiranja vključujejo dve vrsti tveganj: - komercialno tveganje uvoznikov, ki ne morejo zbrati zadostnih lokalnih plačilnih sredstev, da bi kupili tujo valuto za odplačila 40

41 - politično tveganje ali državno tveganje deviznih omejitev (tveganje prenosa valut) ali druga nepričakovana dejanja vlade, ki preprečijo uvoznikom, da bi pravočasno plačevali. Veliko Agencij je vzpostavilo sisteme, s katerimi zagotavljajo in nudijo garancije za politične rizike, vključno z rizikom prenosa valut, veliko pa jih tudi krije komercialne rizike; nekatere od njih pozavarujejo takšna tveganja s strani privatnih institucij. Večina Agencij nudi vsaj eno od treh oblik finančne pomoči: neposredne kredite, refinanciranje ali pa subvencije obresti. Finančna pomoč se lahko nudi z osnovnim zavarovanjem in garancijo kreditnih ugodnosti. Izvozni krediti so razdeljeni na kratkoročne (manj kot eno leto), srednjeročne (od enega do petih let) in dolgoročne (nad pet let). Roki zapadlosti izvoznih kreditov so tesno povezani z vrsti izvoza. Kratkoročni se dajejo za blago široke porabe in surovine, srednjeročni za investicijsko blago in dolgoročni za investicijsko blago, velike projekte in gradbeništvo. Zavarovanje lahko krije tudi tveganje pred odpremo pošiljke, v primeru, da kupec ne uspe izpeljati nakupa kot je bilo dogovorjeno v pogodbi, brez oskrbe s kreditom. Izvozni krediti so lahko v obliki kredita dobavitelja (odobrenega s strani izvoznika) ali v obliki kredita kupca, kjer banka izvoznika ali katera druga finančna institucija ponudi posojilo kupcu (ali njegovi banki). Krediti kupcev pogosto dajejo večjo fleksibilnost uvoznikom, še posebej, če odobreni krediti krijejo raznovrstno blago iz izvozne države. 3. Zahtevki, povračila in premije V primeru, da posojilojemalec ne zmore odplačati dobljenega posojila, se na agencijskem računu pokažejo zamudna plačila kot zaostanek. Če po čakalnem obdobju za zahtevek, ponavadi en ali dva meseca, še vedno ni bilo plačila, mora agencija plačati zahtevek zavarovanemu posojilodajalcu. Od tukaj naprej, dokler niso zamudna plačila odplačana, se to kaže na računu agencije kot nepovrnjeni zahtevek. Enako je tudi v primeru, da se sklene sporazum o reprogramiranju vračila dolgov med državo posojilojemalko in njenim upnikom v Pariškem klubu. Ko je posojilo povrnjeno kot del sporazuma o reprogramiranju vračila dolgov ali z drugimi sredstvi, se to pokaže na agencijskem računu kot vračilo. Večina negativnega denarnega toka agencij je obračunana z zahtevki, z ostanki, ki prihajajo od obresti na posojilo in administrativnimi stroški. Za večino agencij je povrnitev sredstev glavni dejavnik, ki vpliva na denarni tok. Vendar Agencije dobijo tudi velik dohodek od premij, zneskov, ki jih plača zavarovani posojilodajalec kot ceno zavarovanja Skupna pravila OECD Dogovor OECD loči izvoz v sedem skupin, ki vključujejo: - prva skupina: blago in storitve vseh vrst, pri čemer pa veljajo posebna pravila pri nakupu ladij, jedrskih elektrarn in letal (iz pravil so izvzeti vojaška oprema in kmetijski izdelki) - druga skupina: kapitalske dobrine, kadar gre za posamezne predmete 41

42 - tretja skupina: kapitalsko opremo za tovarne (dobavitelj ni zavezan poskrbeti za fizični prevzem) - četrta skupina: gradbene pogodbe (dobavitelj ni zavezan poskrbeti za fizični prevzem) - peta skupina: pogodbe, pri katerih mora dobavitelj poskrbeti za fizični prevzem ali pa ima obveznost, da po končani gradnji ali montaži s predhodnim testiranjem poskrbi, da je objekt usposobljen za proizvodnjo, - šesta skupina: zajema projekte iz druge, tretje in četrte skupine, kadar je projekt razdeljen na več faz, ki se izvajajo ločeno - sedma skupina: vse vrste elektrarn, razen jedrskih Za vse članice veljajo skupna pravila: - 15-odstotni predujem - Čas odplačevanja posojila se ponavadi, ko gre za gradnjo objektov ali naprav, prične med črpanjem posojila ali najkasneje šest mesecev po koncu zadnjega črpanja - Kadar gre za izvoz v države iz kategorije I (gre za lestvico Svetovne banke, ki v prvi razred vključuje države, katerih BDP na prebivalca presega ameriških dolarjev), posojilo ne sme biti daljše od petih let, izjemoma je lahko 8,5 leta - Pri elektrarnah je najdaljša mogoča doba kreditiranja 12 let - Pri izvozu v države iz kategorije II (ta zajema vse druge države, ki niso v prvem razredu lestvice Svetovne banke) je lahko posojilo odobreno za največ deset let - Prvi obrok mora biti nakazan najkasneje šest mesecev po začetku kreditiranja (glavnica se v obdobju kreditiranja odplačuje v enakih, rednih, najmanj šest mesečnih obrokih; obresti se praviloma ne pripisujejo glavnici, temveč se pričnejo odplačevati najkasneje šest mesecev od začetka kreditiranja) - Za najnižje obrestne mere so predpisane obrestne mere CIRR - Najnižje premijske stopnje so odvisne od uvrstitve države v katerega izmed sedmih razredov (države so uvrščene glede na državno tveganje, ki je odvisno od izkušenj članic glede plačilne discipline in od finančnih ter ekonomskih razmer v posamezni državi) - Lokalni stroški ne smejo presegati zneska predujma. Od teh splošnih pravil odstopajo glede začetka kreditiranja skupine od dva do šest. Za kapitalske dobrine iz druge skupine namreč velja, da začne izvoznik naročnika kreditirati v trenutku, ko slednji fizično prevzame blago (oziroma takrat, ko se takšno blago ponavadi prevzema). Pri kapitalski opremi šteje za začetek kreditiranja datum, ko je kupec zavezan fizično prevzeti opremo. V primeru gradbenih pogodb se šteje za začetek kreditiranja datum, ko je kupec zavezan fizično prevzeti opremo. V primeru gradbenih pogodb se šteje za začetek kreditiranja, ko je gradnja končana. Podobno pravilo velja za peto skupino, le da so tam ključnega pomena opravljeni predhodni testi. Pri šesti skupini pa je več možnosti začetek kreditiranja je lahko določen za vsak del projekta posebej, lahko je vzet srednji datum med ločenimi začetki delov projekta, ali pa datum začetka kreditiranja, ki velja za celoten projekt, če ne gre za izvedbo celotnega projekta, temveč za njegov bistveni del. Člani ECG (Export Credit Group izvozno kreditne skupine) OECD sodelujejo v Dogovoru za uradno podprte izvozne kredite, ki predvideva institucionalno zgradbo za urejenost izvozno kreditnih trgov z namenom preprečevati potek izvoznih kreditov, kjer 42

43 izvozne države konkurirajo na osnovi finančnih rokov. (Appendix III). OECD postavlja limite na termine in pogoje za izvozne kredite z trajanjem 2 leti ali več. Najpomembnejši pogoji so: - 15 odstotno gotovinsko plačilo od vrednosti izvozne pogodbe - Poplačilo mora biti urejeno v rednih intervalih, z poplačilom v 5 letih - Minimalna obrestna mera je podobna tržni obrestni meri Določitev glavnih pravil v Dogovoru o izvoznih kreditih Glavni elementi: a) minimalna obrestna mera (MPRs): najpomembnejši temelj pravil v Dogovoru je MPR, kar pomeni, da udeleženci ne smejo naprtiti nič manj kot primerno minimalno obrestno mero za državo in suvereno kreditno tveganje, neodvisno od tega ali je kupec/posojilodajalec privatna ali javna organizacija b) klasifikacija deželnega tveganja: v kalkulacijo MPR za transakcijo, je uporabna klasifikacija kupčeve dežele c) kvaliteta izvozno kreditnih produktov: kvaliteta izvozno kreditnega produkta je funkcija tega, ali je produkt zavarovan, prodan prek garancije ali direktno financiran, in za zavarovane produkte ali kritje traja skozi čakalno obdobje (Obdobje med dnevom plačila pri kupcu in med dnevom, ko je zavarovanec odgovoren izplačati izvozniku) d) Olajševanje rizika in izločitvene tehnike: če je deželno tveganje olajševano ali izločeno za nekatere transakcije, je lahko MPR zmanjšan e) Pregled izenačenosti minimalne obrestne mere 43

44 4.5 Slovenija in Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj Članstvo v OECD sodi med prednostne naloge slovenske zunanje politike. Na Ministrstvu za zunanje zadeve se zavedajo prednosti članstva v tej prestižni organizaciji in zelo aktivno delujejo v smeri za dosego čimprejšnjega članstva v organizaciji. Tabela 9: Nekateri kazalci po skupinah držav OECD in v Sloveniji OECD EU-15 G7 Slovenija Prebivalstvo v (1000) BDP na prebivalca (2000, v USD) - po kupni moči v tekočih tečajih Izdatki za raziskave in razvoj (v % BDP) 2,2 1,8 2,4 1,4 Stopnja brezposelnosti (1999) 6,5 9,3 6,2 7,6 Inflacija (2000) 3,7 2,7 2,6 8,9 Kazalci živ. standarda (na 1000 preb.) - število avtomobilov število telefonov Vir: OECD in Figures (OECD 2001), Eurostat 2001 V tabeli so prikazani statistični podatki primerjave Slovenije in OECD, iz katere lahko razberemo, zakaj je prednostna naloga Slovenije priključitev v OECD. Ukrepi in aktivnosti v Sektorju za multilateralne ekonomske odnose so usmerjeni tudi v razvojno sodelovanje z Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) za aktivno vključitev v tiste odbore in delovne skupine, v okviru katerih lahko Slovenija pridobi ustrezne informacije in znanje, potrebne za njen gospodarski razvoj. Sodeluje tudi v delovnem pododboru CIME (Komite za investicije in multinacionalna podjeja) o Deklaraciji OECD o mednarodnih naložbah in večnacionalnih družbah. Namen aktivnega sodelovanja je članstvo Slovenije v OECD. Glede pravil OECD na področju izvoznih kreditov je v sedanji fazi za Slovenijo pomembno predvsem to, da temu procesu, ki poteka med razvitimi državami v okviru OECD, sledi tudi EU, ki pravila OECD na področju izvoznih kreditov vključuje celo v svoja komunitarna pravila (Council Decision 2001/76/EC ter Council Decision 2001/77/EC z dne ). 44

45 4.5.1 Razvoj odnosov med Slovenijo in OECD Po razpadu Jugoslavije, ki je imela v OECD od leta 1961 status opazovalke, je bil sporazum, ki je urejal ta status razveljavljen. Sukcesija opazovalskega statusa, ki ga je imela bivša država SFRJ po sklepu OECD ni bila možna za nobeno novo nastalo državo na območju bivše SFRJ. OECD je leta 1990 oblikovala Center za sodelovanje z državami na prehodu. V okviru centra so pričeli delovati programi sodelovanja z državami v tranziciji: splošni program (za vse srednje in vzhodnoevropske države), program PIT-"Partners in transition" za Višegrajske države. Slovenija je od osamosvojitve dalje sodelovala v splošnem programu, saj v času oblikovanja programa PIT še ni bila mednarodno priznana samostojna država. Leta 1994 je Slovenija zaprosila za sprejem v program PIT, vendar pa OECD tedaj zaradi finančnih omejitev in reorganizacije programa ni želela širiti na nove države. Program PIT namreč pomeni pripravo na polnopravno članstvo. Za sprejem v program PIT sta kmalu za Slovenijo zaprosili tudi Romunija in Bolgarija. OECD je tako za tri države, ki so izrazile interes za sodelovanje, niso pa bile vključene v program PIT pripravila posebne programe sodelovanja. Češka, Madžarska in Poljska so bile sprejete med članice OECD v letu 1995 oz Slovaška (zadnja iz programa PIT) je članica organizacije postala leta Slovenija je 14. marca 1996 zaprosila za članstvo v OECD, hkrati pa je podpisala tudi sporazum o administrativnem sodelovanju (Administrative Framework Agreement). Namen omenjenega sporazuma je predvsem okrepiti in dvigniti institucionalno raven sodelovanja, ne vsebuje pa klavzul o bodočem članstvu. Prošnja za članstvo še ni bila uradno obravnavana. Organizacija se sedaj nahaja v fazi reorganizacije in države članice se še niso odločile o tem kdaj in kako nadaljevati s širitvijo. Med nekaterimi državami članicami prevladuje mnenje, da bi organizacija s preobsežnostjo izgubila na pomenu. Pomisleki se porajajo tudi glede nadaljnje širitve z evropskimi državami, po mnenju nekaterih je potrebno zagotoviti kontinentalno uravnoteženost. Uradno stališče OECD ob tem je, da organizacija ostaja odprta, vendar na selektivni podlagi Sodelovanje Slovenije z OECD Vlada Republike Slovenije je imenovala Medresorsko delovno skupino za sodelovanje Slovenije z OECD. Njena temeljna naloga je poglobiti sodelovanje z omenjeno organizacijo z namenom doseči čimprejšnje polnopravno članstvo. S tem v zvezi je potrebno vzpodbujanje, organiziranje, usmerjanje, analiziranje in vodenje aktivnosti med OECD in Slovenijo. Posamezni člani delovne skupine so odgovorni za izvajanje tovrstnih aktivnosti na področjih, ki zadevajo delo ministrstva oz. vladne službe, ki jo predstavljajo. Delovno skupino vodi državni sekretar Ministrstva za zunanje zadeve. Glede na to, da organizacija še ni izdelala strategije o nadaljnji širitvi, zaenkrat v čim večji možni meri izkoriščamo možnosti sodelovanja, ki jih organizacija ponuja državam nečlanicam (sodelovanje na "ad-hoc" osnovi, status opazovalke, status polnopravne udeleženke pri delu delovnih teles organizacije). 45

46 Slovenija ima status opazovalke pri Odboru za kemikalije in Delovnem pododboru za kemikalije, pesticide in biotehnologijo, Odboru za izobraževanje, Delovni skupini višjih proračunskih uradnikov ter sedmih odborih, ki delujejo v okviru Agencije za jedrsko energijo pri OECD. Status udeleženke ima Slovenija pri Delovni skupini za smernice v okviru Odbora za mednarodne investicije in večnacionalne družbe ter status polnopravne udeleženke pri Delovni skupini za preprečevanje podkupovanja v mednarodnih poslovnih transakcijah. V sodelovanju z OECD so bile do sedaj za Slovenijo izdelane naslednje študije: Finančni sektor - pregled za Slovenijo (1996), Nacionalne politike izobraževanja - Slovenija (1997), Trg dela v Sloveniji (1996), Gospodarski pregled za Slovenijo (1997), Pregled kmetijskih politik v Sloveniji (2001) in Investicijske politike v Sloveniji (2002). Sodelovanje z OECD na področju preprečevanja podkupovanja Slovenija je maja 2000 vložila prošnjo za pridobitev statusa opazovalca v OECD Delovni skupini za preprečevanje podkupovanja v mednarodnih poslovnih transakcijah. Sodelovanje v delovni skupini je pogoj za pristop k OECD Konvenciji o preprečevanju podkupovanja tujih javnih uradnikov v mednarodnih poslovnih transakcijah. Slovenija je bila 22. junija 2001 povabljena, da postane polnopravna udeleženka (kar je več kot smo zaprosili) omenjene delovne skupine. S sprejemom povabila se je Slovenija zavezala, da bo v najkrajšem možnem času pristopila k OECD Konvenciji o preprečevanju podkupovanja tujih javnih uradnikov v mednarodnih poslovnih transakcijah ter ravnala v skladu s priporočili OECD za področje podkupovanja, aktivno sodelovala v vseh aktivnostih delovne skupine in izpolnjevala finančne obveznosti (članarina). Podelitev statusa polnopravne udeleženke pomeni izjemen uspeh, saj se je delovna skupina odločila, da Svetu OECD predlaga, da morebitne prihodnje prosilke za pristop k Konvenciji in za pridobitev statusa v Delovni skupini za preprečevanje podkupovanja v prvi fazi lahko zaprosijo le za status opazovalca in ne za status polnopravne udeleženke. Sodelovanje z OECD na področju mednarodnih investicij in večnacionalnih družb Glede na prošnjo Slovenije za pridobitev opazovalskega statusa pri Odboru za mednarodne investicije in večnacionalne družbe je Svet OECD 20. decembra 2001 sprejel odločitev, da Slovenijo povabi da postane pristopnica Deklaracije o mednarodnih investicijah in večnacionalnih družbah ter sodeluje z Delovno skupino za smernice v okviru Odbora za mednarodne investicije in večnacionalne družbe (CIME). 22. januarja 2002 je Slovenija pristopila k Deklaraciji in od takrat sodeluje z delovno skupino. Predstavnik Slovenije bo tako prisoten na sestankih skupine, ima možnost sodelovanja, dajanja mnenj in izmenjave izkušenj na področju, ki ga ureja Deklaracija in z njo povezani pravni akti. Poleg 30 držav članic in Slovenije je v sodelovanje vključenih še pet držav nečlanic (Argentina, Brazilija, Čile, Estonija, Litva). 46

47 Sodelovanje z OECD na področju jedrske energije Slovenija je decembra 2000 na OECD naslovila vlogo za pridobitev statusa opazovalca pri delu sedmih odborov Agencije za Jedrsko Energijo pri OECD: Odbor za tehnične in gospodarske študije razvoja jedrske energije in energijskih ciklov, Odbor za varnost jedrskih naprav, Odbor za regulacijo jedrskih aktivnosti, Odbor za zaščito pred radiacijo in zdravje, Odbor za upravljanje z radioaktivnimi odpadki, Odbor za jedrsko znanost, Odbor za jedrsko zakonodajo. Svet OECD je 20. decembra 2001 Slovenijo povabil, da kot opazovalka sodeluje pri delu omenjenih odborov. Slovenija je 18. oktobra 2001 postala pogodbenica Pariške konvencije o odgovornosti tretjim na področju jedrske energije. Dogodek je za Slovenijo zelo pomemben, saj gre za prvi primer, da je država, ki ni članica OECD, pristopila k Pariški konvenciji. Po določbah konvencije je bilo za tak pristop potrebno pridobiti soglasje vseh štirinajstih držav pogodbenic. Državni zbor je konvencijo ratificiral 19. julija 2000, objavljena pa je bila v Uradnem listu, št. 18/2000. Konvencija, katere depozitar je Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), je začela veljati 1. aprila 1968, njene pogodbenice pa so poleg Slovenije tudi Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Italija, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Španija, Švedska, Turčija in Velika Britanija. Sodelovanje z OECD na področju financ, izobraževanja in javne uprave Maja 2001 in januarja 2002 je Slovenija na OECD posredovala prošnje za sodelovanje v naslednjih delovnih telesih iz področja financ, izobraževanja in javne uprave: Odbor za finančne trge, Odbor za gibanje kapitala in nevidne transakcije, Odbor za davčne zadeve, Delovne skupina v okviru Odbora za javno upravo, Odbor za konkurenco in Odbor za izobraževanje. Gre za delovna področja Ministrstva za finance, Ministrstva za šolstvo, znanost in šport ter Ministrstva za notranje zadeve. Svet OECD je 20. decembra 2001 Slovenijo povabil, da kot opazovalka sodeluje v Delovni skupini višjih proračunskih uradnikov in Odboru za izobraževanje 47

48 5. SKLEP Zunanjetrgovinsko financiranje in zavarovanje tovrstnih poslov je pomembno za uvoznika, izvoznika in za posrednike komercialnih transakcij. Vsi poskušajo doseči čim boljšo kvaliteto blaga in ugodno ceno, hkrati pa zagotoviti financiranje posla, ki bi kupcu omogočilo nakup, prodajalcu pa zagotovilo časovno ustrezno dinamiko plačila ob minimalnem tveganju. Zato se v mednarodni menjavi pri financiranju in zavarovanju izvoznih transakcij vključujejo banke, druge finančne institucije, zavarovalni zavodi in državne ustanove. Slovenska izvozna družba je od ustanovitve pa do danes storitve financiranja ter zavarovanja uspešno vpeljala v slovenski gospodarski prostor. Sprejela je tudi nov zakon, ki pa pomeni dokončno harmonizacijo pravil tega področja s pravili Evropske Unije in s tem se je za Slovenijo na področju financiranja ter zavarovanja izvoznih poslov začelo novo, Evropski uniji prilagojeno obdobje. Dandanes imamo na voljo različne instrumente kratkoročnega financiranja, ki nam pomagajo pri poslovanju s tujimi kupci. Pestrost oblik kratkoročnega financiranja se vsak dan povečuje, k temu stremi tudi slovensko gospodarstvo, zato nam banke ter zavarovalne institucije zaradi konkurenčnosti, pa tudi zaradi povečanja obsega poslovanja ponujajo nove oblike. Vzrok za pestrost ponudbe je bila tudi vključitev Slovenije v Evropsko unijo ter nov sprejet Zakon o zavarovalništvu. Vendar pa, kljub temu še vedno za Slovenijo ostajajo marsikatere ovire, ki jih bomo morali premostiti. Pri tem nam v veliki meri pomagajo članstva v raznih organizacijah, kot so Bernska unija. Multilateralna agencija, ter povezovanja z drugimi organizacijami za financiranje izvoza ter ostalimi izvozno kreditnimi agencijami Med te nedvomno sodi Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj, h kateri bi se Slovenija rada priključila. Dogovor o uradno podprtih izvoznih kreditih je smernica, h kateri stremi tudi Slovenija. Glavna naloga organizacije je, da pospešuje doseganje visoke in stabilne ekonomske rasti, finančne stabilnosti, medsebojnega sodelovanja držav članic, zaposlitve, življenjskega standarda, ter tudi sodelovanja z nečlanicami. To dosega s stalnim spremljanjem, analiziranjem in ocenjevanjem gospodarskega gibanja držav članic in v svetu. Sodeluje tudi z državami nečlanicami. V ta namen je ustanovila Center za sodelovanje z nečlanicami (CCNM). Pripravljajo različne programe, katerih namen je deliti bogate ter raznolike izkušnje z državami nečlanicami, ki jih takšno sodelovanje zanima. Čeprav se Slovenija uspešno vključuje v mednarodne organizacije za financiranje in zavarovanje izvoza ter z njimi sodeluje, bi dalo članstvo v OECD slovenskemu gospodarstvu še več možnosti aktivnega nastopanja in sodelovanja v svetovni gospodarski prostor, kar pa je dandanes za majhno deželo v razvitem, konkurenčnem svetu zelo pomembno. 48

49 6. POVZETEK Iz diplomske naloge lahko povzamem, da je način izbora financiranja ter zavarovanja izvoza pomembno za uspešno delovanje izvozno usmerjenega podjetja. Za to imamo na voljo veliko različnih vrst kratkoročnega, srednjeročnega ter dolgoročnega financiranja izvoza. V diplomski nalogi sem se zaradi velikega obsega oblik kreditiranja opredelila za kratkoročne kredite. Ker pa obstaja v poslovanju veliko tveganj, se je treba pred njimi ustrezno zaščititi. V Sloveniji je najpomembnejša institucija za zavarovanje pred tveganji Slovenska izvozna družba, ki se povezuje z drugimi tujimi izvozno kreditnimi institucijami. Tudi banke se z različnimi oblikami, kot so menica, akreditiv, bančna garancija, itd. vključujejo v mednarodne gospodarske posle. V slovenskem gospodarstvu se je v zadnjih letih precej spremenilo na področju financiranja izvoza. Možnosti za financiranje ter zavarovanja izvoza so se razširile. Z razširitvijo oblik financiranja in zmanjševanjem obrestnih mer saj smo postali konkurenčni z ostalimi tujimi izvozno kreditnimi institucijami, napredek pa se kaže tudi v povezovanju z drugimi za financiranje izvoza usmerjenimi institucijami, kot so Bernska unija, Svetovna trgovinska organizacija, Evropska banka za obnovo in razvoj, itd. To nam dokazuje podatek,da se iz leta v leto obseg zavarovanih poslov povečuje in je leta 2003 predstavljal že 17 odstotkov slovenskega izvoza. Med drugimi je cilj slovenskega gospodarstva tudi članstvo v Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Z OECD Slovenija zaenkrat sodeluje na področjih, kot so mednarodne investicije, finance, izobraževanje, jedrska energija, Vse to nam omogoča napredek v delovanju našega gospodarstva in k tržni ekonomiji, da bomo lahko postali moderna razvita evropska država in dobro pripravljeni na vse izzive, ki nam jih ponuja svet. KLJUČNE BESEDE financiranje izvoza poslovna tveganja kratkoročno financiranje zavarovanje izvoznih poslov Slovenska izvozna družba Mednarodni faktoring Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj 49

50 ZUSAMMENFASSUNG Aus meiner Diplomarbeit kann man zussamenfassen, dass die Art des Auswahl der Finanzierung und Versicherung des Exports sehr wichtig ist fur eine gunstige Tatigkeit eines export orientirtes Unternehmen. Fur die Finanzierung des Exports haben wir zur Verfugung viele verschiedene Arten von kurzfristigen, mittelfristigen und langfristigen Formen der Finanzierung. In der Diplomarbeit habe ich mich wegen vielen Arten der Finanzierung fur kurzfristige Kredite entschieden. Weil in der Geschaftsfuhrung viele Risiken gibt, muss man sich von denen bescutzen. Die wichtigste Institution in Slowenien fur Versicherung der internationalen wirtschaftlichen Geschafte ist die Slowenische export Institution, die sich mit anderen fremdem export Institutionen verbindet. Auch die Banken mit verschiedenen Formen, wie Wechsel, Bankgarantie, Akreditiv usw.schliessen sich in internationale wirtschaftliche Geschafte ein. Die Banken bedienen auch verschieden Foormen von Krediten. In der slowenischen Wirtschaft hat sich in der letzen Zeit auf dem Gebiet der Finanzierung viel verandert. Moglichkeiten fur die Finanzierung und Versicherung haben sich erweitert. Mit der Erweiterung der Formen fur die Finanzierung und reduktion der Zinsen sind wir fremdem Export Kredit Institution konkuriert geworden. Der Vortschritt zeigt sich auch im Verbindung mit anderen fremden fur finanzierung des Exports orientierte Institutionen, wie Bern Union, Welt geshafts Institution, Europaische Bank fur Entwicklung und Wiederherrstellung. Das beweist uns auch die Angabe, dassder Umfang der versicherte Geschafte vergrosset sich von Jahr zur Jahr in hat in Jahr 2003 versicherter Export 17 % den ganzen Export vor.gezeigt Ausser anderen ist Ziel der Ministerium fur aussere Betreffe Mittgliedschaft in Organisation fur ekonomische Mitarbiet und Entwicklung. Mit OECD am Moment Slowenien arbeitet mit auf Gebiete, wie internationale Investitionen, Finanzen, Ausbildung, Kern energie, usw. Alles dass ermoglicht uns Fortschritt bei Export Investitionen, mit diesem jedoch Fortschritt in ganzen Wirtschaft. STICHWÖRTER Finanzierung des Exports Geschäftliche Riziken Kurzfristige Finanzierung Versicherung von Export Geschäften Die Slowenische Export Gesellschaft Internationaler Faktoring Die Organisation fűr ekonomische Mitarbeit und Entwicklung 50

51 LITERATURA IN VIRI 1. Berne Union Yearbook 2003.London:Newsdesk Communications Ltd, Falatov, Peter Plačila v mednarodnem poslovanju. Ljubljana: Ekonomska fakulteta 2. Falatov, Peter Bančne garancije v mednarodnem poslovanju. Ljubljana:CISEF 3. Gale Robežnik,Suzana: Izvoz in pomen institucij za financiranje in zavarovanje izvoznih poslov vloga Slovenske izvozne družbe d.d. v slovenskem izvozu. Magistrsko delo. Ljubljana:Ekonomska fakulteta, Glogovšek,Jože Z racionalizacijo k večji konkurenčnosti. Zapiski predavanj. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta. 5. GZS - Gospodarska zbornica Slovenije Izvozni priročnik za mala in srednje velika podjetja. Center za mednarodno sodelovanje in razvoj. 6. Hrastelj, Tone Mednarodno poslovanje. Gospodarski vestnik 7. IMF International Monetary Fund Officially Supported Export Credits.Washington. 8. Jus, Miran.(1992a). Financiranje in zavarovanje izvoznih kreditov. Slovenska izvozna družba, družba za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije d.d. Ljubljana. Pravila in akti. Ljubljana: Amalietti 9. Jus, Miran. (1997). Zavarovanje in financiranje izvoza v svetu. IB revija 12: Jus, Miran. (1999). Pred vrati Evrope: V unijo z varnimi koraki. Finance 134:3 11. Jus, Miran. (1997). Zavarovanje in financiranje izvoza ter nadaljnji razvoj tega sistema v Sloveniji. IB revija 7 8: Marcon, Petra, Sonja Šmuc V povezavi z tujimi izvoznimi agencijami. Gospodarski vestnik 26: Mladič, Sonja: Brez izvoznega zavarovanja ne gre več. Gospodarski vestnik,ljubljana,45 (1996),11,str Slovenia in the New Decade:Sustainability, Competitivenes, Membership in the EU: The Strategy for the Economic Development of Slovenia IMAD Institute of Macroeconomic Analiysis and Development, Vršaj, Egidij Slovenija v Evropski uniji. Koper:Ognjišče 16. Zagorac, Željka: SID po vstopu v EU ne bo več dvoživka. Finance,234 (2003),str.6 51

52 17. Zbašnik, Dušan Mednarodne poslovne finance. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta 18. Žižmond, Egon, Kračun, Davorin in Strašek, Sebastjan. (1995). Cene in plače v Sloveniji. Maribor:Studio Linea VIRI 1. MIGA Multirateral Investment Guarantee Agency. (2003). The mission and the Mandate [online]. Available: [ ] 2. Nova KBM Nova kreditna banka Maribor. (2004b). Garancijski posli [ online ]. Available: [ ]. 3. Nova KBM Nova kreditna banka Maribor. (2004a). Skozi labirinte bančne ponudbe [online]. Available: [ ] 4. OECD Organisation for Economic Co-operation and Development (2004). The Participants to the Export Credit Arrangement [Online]. Dostopno na: [ ] 5. OECD Organisation for Economic Co-operation and Development (2004).International Trade in Services [Online]. Dostopno na: [ ] 6. OECD Organisation for Economic Co-operation and Development (2004). Annual Report [Online]. Dostopno na: [ ] 52

53 7. OECD Organisation for Economic Co-operation and Development (2004).Overwiew of the OECD [Online]. Dostopno na: [ ] 8. RS Državni zbor Republike Slovenije.1999e. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije. Ljubljana: Uradni list RS SID Slovenska izvozna družba (2004).Letno poročilo2003 [online].dostopno na: pdf ) 10. SID- Slovenska izvozna družba (2004). Dogovor OECD [online]. Dostopno na: [ ] 11. SID Slovenska izvozna družba (2004). Sporazumi SID z drugimi IKA in finančnimi inštitucijami [online]. Dostopno na: [ ] 12. SID Slovenska izvozna družba (2004). Načela in pogoji, kijih SID upošteva pri sofinanciranju in neposrednem financiranju [online]. Dostopno na: [ ] 13. SID Slovenska izvozna družba (2004).Zavarovanje kreditov. [online]. Dostopno na: [ ] 14. SID Slovenska izvozna družba (2004).Zakon o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov [online]. Dostopno na [ ] 15. SID Slovenska izvozna družba (2004c). Načini financiranja. [online] Available: [ ] 53

54 16. SIGOV Government of the Republic of Slovenia (2003). Temeljne usmeritve slovenske zunanje politike [online]. Dostopno na: [ ] 17. Statistics on Export Credit Activities [Online]. Dostopno na: [ ] 18. Zidar, Bojan. Dokumentarni akreditiv [Online]. Dostopno na: [ ] 19. Zagorac, Željka: SID po vstopu v EU ne bo več dvoživka [online]. Dostopno na: 54

55 PRILOGE PRILOGA1: SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC CCNM Center za sodelovanje z nečlanicami CEFTA Central European Free Trade Agreement Srednbjeevropski prostocarinski sporazum CIRR - Commercial Interest Reference Rates, ECG Export Credit Group izvozno kreditna skupina EBRD European Bank for Reconstruction and Development - Evropska banka za obnovo in razvoj EU European Union Evropska Unija GATT General Agreements on Tariffs and Trade Splošni sporazum o carinah in trgovini IKA- Import Credit Agency - izvozno- kreditna agencija MIGA - Agencija za zavarovanje investicij NGO nevladna organizacija - non-government organisation OECD Organisation for Economic Co-operation and Development Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj PIO program izravnave obresti SID Slovenska izvozna družba WTO World Trade Organisarion Svetovna trgovinaska organizacija ZZAVAR Zakon o zavarovalništvu ZZFMGP - Zakon o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov CCNM Center za sodelovanje z nečlanicami 55

56 PRILOGA 2:Ustanovitve razvitih držav za financiranje in zavarovanje izvoza DRŽAVA USTANOVA KRATICA Avstralija Export Finance and Insurance Corporation EFIC Avstrija Oestereichische Kontrollbank AG OKB Belgija Office National du Ducroire OND Francija Compagnie Francaise d'assurance pour le Commerce Exterieur Banque Francaise du Commerce Exterieur COFACE BFCE Indija Export Credit & Guarantee Corporat.Limited ECGC Izrael The Israel Foreign Trade Risk Insurance Corporation IFTRIC Japonska Export Insurance Division, Ministery of Int.Trade and Industry EID/MITI J.Afrika Credit Guarantee Insurance Corporation of Africa Limited CGIC Koreja The Export-Import Bank of Korea EIBK Nemčija Treuarbeit Aktiengesellschaft Hermes TREUARBEIT HERMES N. Zelandija Export Guarantee Office EXGO Nizozemska Nederlandsche Creditverzekerering Maatschappij NV NCM Norveška Garanti Instituttet for Exportkredit GIEK Švedska Exportkreditnamnden EKN Švica Geschaftsstelle fur die Exportrisikogarantie GERG V. Britanija Export Credits Guarantee Dept. ECGD ZDA Overseas Private Investment Corporation Export Import Bank OPIC EXIM 56

57 PRILOGA 3 Kako plačuje svet Dun & Bradstreet,