(Microsoft Word - Zori\346, M. _2004_. Evalvacija v izobra\236evanju odraslih.doc)

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "(Microsoft Word - Zori\346, M. _2004_. Evalvacija v izobra\236evanju odraslih.doc)"

Transkripcija

1 EVALVACIJA V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH Pot do večje kakovosti izobraževanja odraslih Milena Zorić (milena.zoric@acs.si), Andragoški center Slovenije Članek objavljen v: Andragoška spoznanja. ISSN : 2 (2004) POVZETEK Kakovost postaja vse bolj pomembna tudi na področju izobraževanja odraslih. V Sloveniji je opazen nagel porast institucij, ki ponujajo odraslim znanje z različnih področij. Vendar pa se institucije razlikujejo po kakovosti svojega dela in na izobraževalnem trgu preživijo le tiste, ki se zavedajo, da morajo nenehno vrednotiti lastno delo tako na institucionalni ravni kot tudi na programski ravni. Ker sistematične evalvacije izobraževanja odraslih v Sloveniji doslej niso bile pogoste, so na Andragoškem centru Slovenije razvili model za presojanje in razvijanje kakovosti Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje POKI. V prispevku avtorica primerja tuje modele evalvacije, ki so se v zadnjih desetletjih uveljavili v svetu, z modelom POKI. V sklepnem delu prispevka pa poda kritično oceno modela POKI, in sicer ali se model POKI lahko vzpostavi na sistemski ravni oz. kako bi ga bilo potrebno nadgraditi, da bi se v Sloveniji vzpostavil sistem ugotavljanja kakovosti izobraževanja odraslih. Ključne besede: evalvacija, samoevalvacija, kakovost, izobraževanje odraslih Uvod V zadnjih letih je izobraževanje odraslih dobilo nove razsežnosti. Zaradi družbenih sprememb in posledično tudi povečane ponudbe izobraževalnih programov za odrasle udeležence, imajo andragoške izobraževalne institucije poleg funkcije izobraževalne organizacije tudi funkcijo organizacije kot poslovnega subjekta. To pomeni, da so postale andragoške izobraževalne organizacije tržno usmerjene in zato morajo razvijati določene konkurenčne prednosti, da bi privabile udeležence ter iskati dodatne vire financiranja programov na trgu (Kovač, 1997). Iz vseh teh razlogov pa morajo za obstoj na trgu imeti kakovostno ponudbo. Zato je z vidika kakovosti dela andragoških izobraževalnih institucij zelo pomembna evalvacija izobraževalnih programov in izobraževalnih institucij. Vendar pa moramo reči, da sistematične evalvacije v izobraževanju odraslih niso pogoste, kar ne pomeni, da niso potrebne, če ne celo nujne. Wolf (1996) navaja kot glavni razlog za evalvacijo in s tem tudi izboljšanje izobraževanja odraslih stroške, ki so v povezavi s časom udeležencev. Udeleženci izobraževalnih programov so ponavadi samoplačniki, ki plačajo udeležbo v programu vnaprej. Zato se je pojavila velika potreba udeležencev, da bi ugotovili učinkovitost programov, saj v primeru, da program ni učinkovit, ne dobijo povrnjenih stroškov. 1

2 Evalvacija na ravni institucije in evalvacija na ravni posameznika Evalvacija lahko poteka v izobraževanju odraslih na več ravneh, in sicer na ravni programa in na ravni institucije. Na kateri ravni bomo izvajali evalvacijo, je odvisno od namenov le-te. Če bo naš namen preverjanje načina, kako se zagotavlja kakovost, bomo izvedli evalvacijo na ravni institucije. Če pa bo naš namen globlje razumeti vsebino in povratne informacije o izobraževalnem programu, bomo izvedli evalvacijo programa (Kump, 2000a). Ali drugače povedano, v programski evalvaciji v izobraževanju odraslih presojamo, kakšna je učinkovitost izobraževalnih programov in jih na podlagi ugotovitev skušamo izboljšati (Knox, 1989). V programsko evalvacijo je potrebno vključevati različne interesne skupine, kot so: udeleženci izobraževanja, delodajalci, strokovna društva, izobraževalci, vodstvo, administracija izobraževalnih institucij ipd. Institucionalna evalvacija pa vključuje programsko evalvacijo in postopno prehaja na raven institucije. Namen institucionalne evalvacije je ugotoviti, ali ima izobraževalna institucija vzpostavljene mehanizme in postopke za notranjo evalvacijo kakovosti poučevanja, učenja, raziskovanja, vodenja, upravljanja itd. Pomanjkljivost se kaže v tem, da ne zagotavlja priporočil za izpopolnjevanje programov. Zato je najbolje institucionalno evalvacijo dopolnjevati s programsko (Kump, 2000a). Zunanja, notranja, formativna in sumativna evalvacija Evalvacija se deli glede na to, kdo izvaja evalvacijo, na zunanjo in notranjo evalvacijo. Zunanjo evalvacijo izvaja evalvator, ki ni iz izobraževalne institucije, kjer se izvaja ali oblikuje program (Macur, 1996) oz. ni član projektne skupine, ki razvija neko programsko novost (Sagadin, 1999). Zunanji evalvator ima neodvisen položaj in prihaja iz vladnih ustanov, različnih neodvisnih inštitutov ali agencij (Kump, 2000b). Notranjo evalvacijo pa izvajajo kar izvajalci programov oz. člani projektne skupine, ki razvijajo programsko novost in opravljajo evalvacijo pri projektu (Sagadin, 1999). Torej, dobro poznajo program, ki ga bodo evalvirali. Glede na to, kdaj se izvaja, se evalvacija deli na formativno in sumativno evalvacijo. Formativna evalvacija se izvaja med potekom izobraževalnega programa z namenom izboljšave le-tega (Možina, 2002). Sumativna evalvacija pa se izvaja ob koncu izobraževalnega programa in se na podlagi ugotovitev odločamo o nadaljnji usodi izobraževalnega programa. Ali ga bomo obdržali, izboljšali ali pa se mu bomo odrekli. Evalvacija izobraževanja odraslih v Sloveniji Da bi v Sloveniji izboljšali kakovost dela organizacij za izobraževanje odraslih, so na Andragoškem centru Slovenije (ACS) razvili model za presojanje in razvijanje kakovosti v organizacijah za izobraževanje odraslih in ga poimenovali model POKI (Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje). Model POKI je pomemben predvsem zato, ker ponuja sistematičen način ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na področju izobraževanja odraslih, kar je bilo večini izobraževalnih organizacij v Sloveniji tuje. 2

3 Analiza samoevalvacijskih procesov v modelu POKI O učinkih vpeljevanja modela POKI v organizacijah za izobraževanje odraslih je bila v študijskem letu 2002/2003 opravljena analiza. Temeljni cilj analize je bil ugotoviti, kakšni so odzivi zaposlenih na model POKI ter kako vpliva na nadaljnje delo izobraževalne organizacije pri ugotavljanju kakovosti izobraževanja odraslih. Metodologija V analizo so bile vključene štiri srednje šole, ki so v šolskem letu 2001/ 2002 začele vpeljevati model POKI v lastno organizacijo. Te šole so: Srednja trgovska šola Ljubljana, Srednja agroživilska šola Ljubljana, Šolski center za ekonomijo, pošto in telekomunikacije Ljubljana in Šolski center Rudolfa Maistra Kamnik. Kot pripomoček za analizo je bil uporabljen anketni vprašalnik in strukturirani intervju. Intervjuji so bili izvedeni ločeno, in sicer s člani samoevalvacijske skupine, ki so sodelovali v projektu POKI. Na vsaki šoli je bila vzpostavljena ena samoevalvacijska skupina, katere člani so bili: ravnatelj, vodja izobraževanja odraslih in trije učitelji, ki poučujejo odrasle (ponekod je bilo tudi več učiteljev). Tako, da je vzorec vključeval 22 oseb (100%) in lahko rečemo, da je vzorec analize reprezentativen. Anketni vprašalniki pa so bili posredovani vodjem samoevalvacijskih skupin, ki so jih razdelili učiteljem, ki poučujejo odrasle. Vsega skupaj je bilo razdeljenih 200 anketnih vprašalnikov, od tega jih je bilo vrnjenih 67 (33.5%), kateri so bili tudi vključeni v obdelavo podatkov. Na podlagi tega vzorca rezultatov ni bilo moč posploševati, saj vzorec ni reprezentativen (Zorić, 2003). Samoevalvacijski procesi v modelu za presojanje in razvijanje kakovosti POKI Model POKI temelji na metodi notranje evalvacije, t.j. samoevalvaciji, s pomočjo katere izobraževalne organizacije same načrtno in sistematično pridobijo podatke o kakovosti svojega dela z namenom, da bi ga izboljšale. Samoevalvacijo izvajajo kar zaposleni v organizaciji, in sicer predavatelji, organizatorji izobraževanja odraslih, vodstvo, administracija ipd. Prav zato je to ena izmed najprimernejših metod za ugotavljanje kakovosti dela izobraževalnih organizacij in programov, saj ostanejo podatki znotraj organizacije in ne sledijo nikakršne sankcije od zunaj, tako za organizacijo kot tudi za zaposlene ne. Pri tem pa je zelo pomembno, da vodstvo podpre tovrstne samoevalvacijske aktivnosti in zagotovi vsem zaposlenim, da v primeru ugotovljenih slabosti njihovega dela, ne bo sledilo kaznovanje (Musek-Lešnik, 2001). To je bilo ugotovljeno tudi v analizi samoevalvacijskih procesov v modelu POKI (Zorić, 2003), saj na neki instituciji, ki je bila zajeta v analizo, zaposleni niso hoteli sodelovati pri ugotavljanju slabosti svojega dela, ker vodstvo na začetku ni vidno podpiralo takšnih samoevalvacijskih aktivnosti v njihovi organizaciji. Strokovna literatura (Kump, 1995, Medveš, 2000, Musek-Lešnik, 2001) o samoevalvaciji svetuje, da je najustreznejša rešitev vzpostavitev samoevalvacijske skupine, ki bi ugotavljala stanje v organizaciji in katere člani naj bi bile tiste osebe, ki jim zaposleni v organizaciji zaupajo. Da bi se to zaupanje ohranilo skozi celoten potek samoevalvacije, morajo biti vsi udeleženci samoevalvacije (učitelji, samoevalvacijska skupina, udeleženci) seznanjeni z njenimi nameni in cilji. Ker izvajajo samoevalvacijo osebe, ki so laiki na tem področju, jih je potrebno v prvi vrsti ustrezno usposobiti. Ob 3

4 tem je pomembno vedeti, da je poleg samoevalvacijske skupine potrebno ponuditi izobraževanje oz. usposabljanje celemu kolektivu. Samoevalvacija naj bi zajela čisto vse zaposlene, saj lahko le s skupnimi močmi vseh zaposlenih dosežemo neke vidne rezultate na področju kakovosti dela. Vse to bi moralo veljati tudi pri vpeljevanju modela POKI, saj temelji na samoevalvaciji. Nasprotno je bilo v analizi samoevalvacijskih procesov v modelu POKI ugotovljeno, da so se usposabljali le člani samoevalvacijske skupine in ne tudi ostali zaposleni. To bi bilo potrebno v prihodnje popraviti, saj so bile nekatere osebe slabo informirane o poteku samoevalvacije. Poleg tega nekateri tudi niso vedeli, zakaj je samoevalvacija sploh potrebna in kaj samoevalvacijska skupina dela, saj se predhodno niso udeležili izobraževanja o samoevalvaciji ter niso sodelovali pri izvedbi le-te (Zorić, 2003). Primerjava modela POKI s tujimi modeli evalvacije V nadaljevanju bomo primerjali model POKI z nekaterimi tujimi modeli, ki so se v zadnjih desetletjih uveljavili v svetu, in sicer responzivno evalvacijo, participativno evalvacijo in evalvacijo z okrepitvijo moči 1. Na osnovi primerjave modela POKI z obravnavanimi tujimi modeli evalvacije bomo skušali ugotoviti, v kolikšni meri se model POKI približa tujim modelom, v čem se od njih razlikuje ter kaj bi bilo potrebno izboljšati. V responzivni evalvaciji (Stake, 1983) se izobraževalna organizacija pri evalvaciji programov usmerja predvsem k aktivnostim programa, se odziva na predloge udeležencev izobraževanja ter pri poročilu o uspešnosti programa upošteva različne vrednote udeležencev. Ti elementi so v nekoliko drugačnih oblikah vidni tudi pri vpeljavi modela POKI. Evalvator znotraj modela POKI upošteva predloge vseh udeležencev evalvacije (zaposleni, vodstvo, udeleženci izobraževanja, zunanji partnerji) ter različne vrednote le-teh. To pride do izraza predvsem na začetku, ko se na osnovi mnenja udeležencev evalvacije izobraževalna organizacija odloči, za katera področja znotraj modela POKI bodo ugotavljali šibke točke in jih tudi skušali v prihodnje izboljšati. V ta namen izpolnijo udeleženci evalvacije anketni vprašalnik, v katerem podajo svoje mnenje o delu predavateljev, organizaciji predavanj, kakovosti učnih gradiv, vsebinah izobraževanja, sodelovanju z zunanjimi partnerji ipd. Nato izobraževalna organizacija izbere nekaj področij modela POKI, ki so bila najslabše ocenjena oz. bi jih bilo potrebno, po mnenju udeležencev evalvacije, izboljšati. Izbirajo lahko med naslednjimi področji: doseganje ciljev, izobraževalni proces, udeleženci, učitelji, šola in partnerji ter vodenje in upravljanje. Model evalvacije z okrepitvijo moči kot tudi model POKI temeljita na metodi notranje evalvacije, in sicer samoevalvaciji. Zato sta si modela podobna predvsem v poteku samoevalvacije oz. vpeljavi modela v organizacijo. Znotraj evalvacije z okrepitvijo moči je Fetterman (2001) razvil tri korake, s pomočjo katerih pomagamo udeležencem evalvacije, da se naučijo evalvirati izobraževalne programe. Ti koraki so: oblikovanje 1 Znotraj slovenskega prostora ni moč najti enotnega prevoda za angleški izraz empowerment. Mnogi ga prevajajo opolnomočenje, opolnomočiti nekoga, mu dati moč, okrepiti ga. Kar zadeva izraza empowerment evaluation se mi zdi še najboljši prevod evalvacija z okrepitvijo moči, ki ga je deloma tudi uporabila Tanja Možina (2002). Zato bom v nadaljevanju govorila o evalvaciji z okrepitvijo moči, ko obravnavala Fettermanov model. 4

5 vizije izobraževalnih programov, ugotavljanje prednosti in slabosti izobraževalnega programa ter določitev ciljev in oblikovanje strategije za dosego teh ciljev izobraževalnega programa v prihodnosti. Model POKI po drugi strani zajema korake, ki se nanašajo na delo institucije kot celote: odločitev za vpeljavo modela POKI, vzpostavitev samoevalvacijske skupine, oblikovanje vizije razvoja izobraževanja odraslih, zagotovitev potrebnih pogojev za delo, načrt informiranja zaposlenih ter akcijski načrt uvajanja izboljšav. Pri obeh modelih je skupno oblikovanje vizije razvoja kakovosti izobraževanja odraslih, kjer poudarjata, da jo morajo oblikovati vsi udeleženci evalvacije, od vodstva do ostalih zaposlenih ne glede na status. Delo znotraj obeh modelov temelji predvsem na skupinskem delu, skupina pa je sestavljena zelo raznovrstno, tako da so zajeta mnenja vseh udeležencev evalvacije. Pri naslednjem koraku se pri obeh modelih udeleženci evalvacije odločijo, katere aktivnosti oz. področja so šibka in bi jih bilo potrebno izboljšati. Skupen pa je tudi načrt za prihodnost, kjer se udeleženci odločijo, katere akcije bodo potrebne, da bi se kakovost sedanjega dela izboljšala. Ker oba modela temeljita na metodi samoevalvacije, opravljajo večino dela udeleženci (oblikujejo vizijo, ugotavljajo stanje organizacije, določijo cilje, ki jih nameravajo doseči s pomočjo modela ipd.), evalvator pa je zgolj v vlogi svetovalca, usmerja delo skupine in jih spodbuja. Tako pridemo tudi do podobnosti modela POKI s participativno evalvacijo (Easton, 1996), ki prepušča osrednjo vlogo pri evalviranju dela izobraževalnih programov in institucij udeležencem evalvacije. Da bi lahko dosegli visoko stopnjo aktivnosti udeležencev v evalvaciji, jih je potrebno najprej usposobiti oz. jim razložiti procese evalvacije na njim razumljiv način. Easton (1996) tako poudarja, da so se udeleženci evalvacije sposobni naučiti procesov in postopkov evalvacije, le da jim moramo stvari predstaviti na njim razumljiv način. Udeležence je potrebno postopno uvajati v terminologijo evalvacije, statistične postopke, uporabo metod ipd. Tudi Fetterman (2001) znotraj evalvacije z okrepitvijo moči govori o demistifikaciji evalvacije, kar pomeni, da morajo udeleženci najprej pridobiti določena znanja o evalvaciji programov in lastnega dela, da bi lahko kasneje samostojno izvajali evalvacijo. V okviru modela POKI imajo udeleženci evalvacije (samoevalvacijska skupina) možnost izobraževanja o osnovah samoevalvacije, kazalnikih kakovosti, statistični obdelavi podatkov, timskem delu itd. S tem se model POKI še najbolj približa modelu evalvacije z okrepitvijo moči, saj skuša ravno tako usposobiti udeležence evalvacije za kasnejše samostojno delo. Vendar pa so zaenkrat udeleženci evalvacije mnenja, da po dveh letih sodelovanja pri uvajanju modela POKI v izobraževalne organizacije še ne bi mogli samostojno izpeljati evalvacije. Polovica članov samoevalvacijske skupine meni, da bi potrebovali vsaj svetovalca za izvedbo evalvacije. Ko govorimo o izobraževanju in usposabljanju za evalvacijo, se ob zgoraj opisanih podobnostih s tujimi modeli pojavi tudi ena razlika. In sicer so se pri vpeljevanju modela POKI v organizacije za izobraževanje odraslih imeli možnost izobraževati o določenih temah v povezavi z evalvacijo le udeleženci v okviru samoevalvacijske skupine, ki pa so bili predstavniki vodstva organizacije in nekateri zaposleni. Nasprotno tuji modeli gledajo na to nekoliko širše ter nudijo možnost izobraževanja in vključevanja v evalvacijo tudi predstavnikom lokalne skupnosti, financerjem, delodajalcem, širši javnosti ipd. V naslednji fazi vpeljevanja modela POKI bi bilo tako 5

6 potrebno upoštevati napotke tujih modelov in ponuditi izobraževanje za evalvacijo vsem zainteresiranim interesnim skupinam. Pri participativni evalvaciji in evalvaciji z okrepitvijo moči zelo izstopa temeljni cilj evalvacije. Easton (1996) znotraj participativne evalvacije nenehno poudarja, da je potrebno opolnomočiti udeležence ter omogočiti pridobitev spretnosti in samozavesti, da bi lahko imeli bolj aktivno vlogo pri usmerjanju lastne in kolektivne usode. Fetterman (2001) pa za evalvacijo z okrepitvijo moči pravi, da je glavni namen pomagati ljudem, da si sami pomagajo in izboljšati izobraževalne programe z uporabo samoevalvacije in refleksije. Znotraj modela POKI je ravno tako cilj opolnomočenje udeležencev evalvacije, le da ni tako poudarjen oz. v ospredju kot pri prejšnjih dveh. V zvezi s tem je eden izmed temeljnih ciljev, ki naj bi se dosegel z uporabo modela POKI, participativno odločanje o razvoju izobraževanja odraslih (Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje interno gradivo, 2003). To pomeni, da bi o usodi izobraževanja odraslih znotraj izobraževalne organizacije odločali tudi ostali zaposleni in ne le vodstvo, seveda pod pogojem, da bi bili zaposleni usposobljeni za takšne odločitve. Tukaj pa nastopi vloga izobraževanja bodisi znotraj evalvacije bodisi je že sama evalvacija oblika izobraževanja, kot meni Easton (1996). Nadaljnja podobnost modela POKI s tujimi modeli evalvacije je v načinu komuniciranja med evalvatorjem in udeleženci evalvacije oz. interesnimi skupinami. Znotraj participativne evalvacije govori Easton (1996) o treh načinih komunikacije med evalvatorjem in interesnimi skupinami, in sicer o vertikalni (informacije prehajajo od nacionalnih institucij za izobraževanje odraslih do lokalnih institucij in obratno), horizontalni (udeleženci s podobnimi problemi se med seboj pogovarjajo, izmenjavajo mnenja ipd.) in eksterni komunikaciji (vključevanje čim več interesnih skupin - širitev mreže). Fetterman (2001) pa znotraj evalvacije z okrepitvijo moči pravi, da je dialog najpomembnejši del evalvacije z okrepitvijo moči, saj s pomočjo dialoga steče komunikacija med nadrejenimi in ostalimi zaposlenimi brez kakršnihkoli možnosti za sankcije. V modelu POKI je zajeta tako vertikalna komunikacija (Andragoški center Slovenije predstavlja nacionalno institucijo za izobraževanje odraslih, ki komunicira znotraj projekta POKI z lokalnimi institucijami za izobraževanje odraslih in obratno) kot tudi horizontalna komunikacija (med seboj komunicirajo zaposleni iz različnih izobraževalnih institucij, ki sodelujejo pri vpeljevanju modela POKI in se srečujejo s podobnimi problemi), ki ju predlaga Easton znotraj participativne evalvacije. Prav tako pa je prisoten tudi dialog, ki je pomemben del evalvacije z okrepitvijo moči. Model POKI zajema dialog med zaposlenimi ter med zaposlenimi in njihovimi nadrejenimi. Vsi imajo pravico do svojega mnenja in vsi so enakopravni člani samoevalvacijske skupine. Ponekod pa so vključili v samoevalvacijo tudi zunanje partnerje ter javno predstavitev rezultatov, kar se uvršča med eksterno komunikacijo znotraj participativne evalvacije. Sklenem lahko, da ima model POKI kar nekaj podobnosti s tujimi modeli evalvacije, ko govorimo o poteku in izvajanju le-te. Če pa se osredotočimo na samo strukturo modela, lahko ugotovimo, da ima model POKI dokaj kompleksno strukturo v primerjavi z ostalimi modeli evalvacije. Model responzivne evalvacije (Stake, 1983) nima strogo določene strukture, evalvator si zastavi raziskovalne probleme, ko se seznani s programom evalvacije, deloma tudi v pogovorih s študenti, starši, z 6

7 davkoplačevalci ipd. Nato problem raziskuje s pomočjo opazovanj in intervjujev. Evalvator se odziva na vnaprej zastavljene probleme in na tiste, ki se pojavljajo sproti. Da bi evalvator lažje prišel do odgovorov, oblikuje Stake matriko za vodenje evalvatorjevega dela. Model responzivne evalvacije je uporaben tako za formalne oblike izobraževanja kot tudi za neformalne. Participativna evalvacija (Easton, 1996) pa je v prvi vrsti namenjena neformalnim oblikam izobraževanja, saj je tam ključnega pomena, da zna udeleženec sam presoditi dobre in slabe lastnosti programov, kjer ni nikakršnega zagotovila za kakovost. Struktura modela je sestavljena iz odločitev o nalogah udeležencev oz. v kolikšni meri bodo aktivni, katero skupino bomo vključili v evalvacijo (srednji management, lokalno skupnost itd.) ter raven vprašanj, o katerih lahko udeleženci povedo svoje mnenje. Tukaj evalvatorje predvsem zanima, ali udeleženci lahko sprejemajo odločitve le na lokalni ravni ali morebiti tudi na regionalni in nacionalni ravni. Pri evalvaciji z okrepitvijo moči (Fetterman, 2001) smo strukturo spoznali že poprej, ko smo govorili o korakih, s pomočjo katerih se naučijo evalvirati izobraževalne programe. Ti so: oblikovanje vizije, presojanje prednosti in slabosti izobraževalnega programa ter oblikovanje strategijo za dosego ciljev v prihodnosti. Model evalvacije z okrepitvijo moči je uporaben za izobraževalne programe (tako formalne kot tudi neformalne), z določenimi prilagoditvami pa je uporaben tudi za posameznike, društva, organizacije ipd. Model POKI ima natančno določeno strukturo z vsebinskimi področji, ki se nanašajo na kakovost dela organizacije za izobraževanje odraslih. Ta področja so: doseganje ciljev kurikuluma (v kolikšni meri izobraževalni program dosega zastavljene cilje), izobraževalni proces (kako se načrtuje in izpeljuje izobraževalni proces), udeleženci (kakovost dela z udeleženci), učitelji (aktivnosti učitelja ter profesionalni razvoj), šola in partnerji (odprtost v lokalna in širša okolja) ter vodenje in upravljanje (urejenost področja izobraževanja odraslih v izobraževalni organizaciji). Pri tem so področja razdeljena še na podpodročja ter navedeni kazalniki kakovosti za vsako podpodročje (Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje interno gradivo, 2003). To kaže na zelo kompleksno strukturo, če upoštevamo, da je model POKI oz. uvajanje le-tega namenjeno laikom. Če želi izobraževalna organizacija vpeljati celoten model POKI oz. zagotavljati kakovost na vseh področjih modela POKI, je tako potrebno kar nekaj časa in motivacije za delo interesnih skupin, seveda poleg redne zaposlitve in ostalih obveznosti. Ob tem ne moremo tudi mimo dejstva, da tudi po dveh letih dela na vpeljevanju modela POKI v organizacije za izobraževanje odraslih udeleženci še vedno ne morejo samostojno izpeljati evalvacije. Prav tako tudi niso vpeljali celotnega modela POKI, temveč bodo v letošnjem šolskem letu (2003/2004) pričeli z izboljševanjem dela le na določenih področjih kakovosti. Model POKI - sistemska rešitev? Če želimo v Sloveniji vzpostaviti nek sistem ugotavljanja kakovosti, je potrebno gledati na izobraževanje odraslih celostno in izboljševati kakovost na več področjih. Da bi olajšali celostno vpeljevanje modela POKI v organizacije za izobraževanje odraslih, bi bilo tako potrebno strukturo modela v določeni meri poenostaviti. Zanimiv primer sistema za ugotavljanje kakovosti izobraževanja so razvili na Finskem, ki so se v devetdesetih srečevali s podobnimi problemi kot v Sloveniji. Toivianinen (2000, str. 7

8 47-48) opredeljuje ugotavljanje kakovosti izobraževalnih učinkov z naslednjimi kategorijami: Učinkovitost. Izobraževanje je učinkovito, če so delovanje, prilagodljivost in časovno usklajevanje izobraževalnega sistema, izobraževalne uprave in organiziranega izobraževanja čim ustreznejši in če je kakovost izobraževanja zadovoljiva. Uspešnost v širšem smislu. Izobraževanje je uspešno, če so doseženi cilji, določeni na nacionalni in mednarodni ravni za vse vrste organizacij, izobraževalne institucije in posamezne učne aktivnosti. Uspešnost v ožjem smislu. Če veščine in kvalifikacije, ki jih zagotavlja izobraževanje, količinsko in kakovostno pospešujejo intelektualno rast posameznika ter razvoj družbe, kulture in delovne sfere. Gospodarnost. Če so sredstva optimalno razporejena glede na cilje izobraževanja in če so bili zneski primerni glede na količino zagotovljenih storitev, strukturo in organizacijo zagotavljanja storitev. Poleg učinkov ima zgornji model opredeljene tudi cilje, kazalce in merila za določanje izobraževalnih učinkov. Finski model zajema pomembna področja kakovosti izobraževanja odraslih, ima izoblikovan sistem financiranja ter upošteva vse izvajalce izobraževanja odraslih v sistemu. Vsekakor je tudi v Sloveniji nujno potreben model za ugotavljanje kakovosti izobraževanja odraslih, ki bi deloval na sistemski ravni. Analiza o učinkih vpeljevanja modela POKI v izobraževalne organizacije (Zorić, 2003) je sicer pokazala, da zaposleni v izobraževalnih organizacijah menijo, da model POKI spodbuja povečano skrb za kakovost izobraževanja odraslih v njihovi instituciji in da so bili določeni pozitivni učinki glede razmišljanja zaposlenih o kakovosti lastnega dela, kar seveda ni zanemarljivo. Vendar bi bilo potrebno v primeru vzpostavitve sistema za ugotavljanje kakovosti izobraževanja odraslih vanj vključiti vse izvajalce izobraževanja, ki obstajajo v našem sistemu, pri čemer ne bi smeli zanemariti neformalnih oblik izobraževanja. Poleg tega bi bilo potrebno določiti sistem razporejanja denarnih sredstev ter oblikovati kazalce kakovosti, ki bi bili merilo za ugotavljanje kakovosti. Model POKI sicer že ima opredeljene kazalce kakovosti, vendar ne omogočajo ugotavljanja kakovosti institucij celostno, torej skupaj za vsa področja. Po dveh letih vpeljevanja modela POKI so tako izobraževalne institucije za določena področja v okviru projekta POKI uspele ugotoviti, ali delajo kakovostno ali ne, še vedno pa ne vedo, kaj je s kakovostjo celotnega izobraževalnega programa in institucije. Potrebno je torej oblikovati celostno sliko o tem, kaj vse bi bilo potrebno izboljšati, da bi lahko rekli, da ponujajo kakovostne izobraževalne programe. Literatura Easton, P. A. (1996). Sharpening our tools: Improving evaluation in adult and nonformal education. Hamburg: UNESCO Institute for Education: German Foundation for International Development. Fetterman, D. M. (2001). Foundations of empowerment evaluation. Thousand Oaks, London, New Delhi: SAGE Publications. 8

9 Knox, A. B. (1989). Developing, administering and evaluating adult education. San Francisco, London: Jossey-Bass Publishers. Kovač, B. (1997). Kakovost v izobraževalni dejavnosti. Andragoška spoznanja, 3-4, str Kump, S. (1995). Samoevalvacija v visokem šolstvu. Ljubljana: ACS. Kump, S. (2000a). Konceptualni in metodološki pristopi v evalvaciji visokega šolstva. V: Štrajn, D. (ur.): Evalvacija. Ljubljana: Pedagoški inštitut, str Kump. S. (2000b). Paradigme, koncepti in metode v evalvaciji izobraževanja. V: Štrajn, D. (ur.): Evalvacija. Ljubljana: Pedagoški inštitut, str Macur, M. (1996). Evalvacija kulturne politike na področju gledališke dejavnosti. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Medveš, Z. (2000). Kakovost v šoli. Sodobna pedagogika, 4, str Možina, T. (2002). Evalvacija in razvoj izobraževalnih programov za odrasle. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. Musek-Lešnik, K., Bergant, K. (2001). Samoevalvacija v vzgojno-izobraževalnih organizacijah. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti. Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje POKI: model za menedžment kakovosti izobraževanja odraslih na srednji šoli (interno gradivo). (2003). Ljubljana: ACS. Sagadin, J. (1999). Programska evalvacija. Sodobna pedagogika, 2, str Stake, R. E. (1983). Program evaluation, particularly responsive evaluation. V: Madaus, G. F.,... (ur.). Evaluation models: Viewpoints on educational and human services evaluation. Boston, Dordrecht, Lancaster: Kluwer-Nijhof Publishing, str Toivianinen, T. (2000). Sodobni razvoj kakovosti v izobraževanju odraslih na Finskem. Andragoška spoznanja, 4, str Wolf, R. M. (1996). Evaluation concepts and principles. V: Tuijnman, A. C. (ur.). International encyclopedia of adult education and training. Oxford: Pergamon Press, str Zorić, M. (2003). Učinki vpeljevanja samoevalvacijskega modela POKI v organizacijah za izobraževanje odraslih. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. 9

Microsoft Word Navotnik-Anita

Microsoft Word Navotnik-Anita UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA PEDAGOGIKO IN ANDRAGOGIKO DIPLOMSKO DELO VPELJEVANJE MODELA SAMOEVALVACIJE V SVETOVALNO SREDIŠČE KOROŠKA Študijski program: pedagogika andragoška smer

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL Pedagoško-andragoški dnevi 2018 25. januar 2018 SVETOVANJE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA: VLOGA PEDAGOGA IN ANDRAGOGA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJAH

Prikaži več

Letni posvet o IO 2018 in letna konferenca projekta EUPO

Letni posvet o IO 2018 in letna konferenca projekta EUPO 23. in 24. oktober, Kongresni center Habakuk, Maribor RAZVOJNI KORAKI DO LETA 2020 IN NAPREJ VIDIK ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE Andrej Sotošek, Andragoški center Slovenije Vsebina predstavitve Ključni

Prikaži več

Univerza v Mariboru

Univerza v Mariboru Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja

Prikaži več

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana   Izhodišč 20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo

Prikaži več

20. andragoški kolokvij

20. andragoški kolokvij 21. andragoški kolokvij in sklepni dogodek projekta EPUO Neformalno izobraževanje odraslih kot strategija odzivanja na spremembe 3. in 4. oktober 2017 Stavba Vertikala (Pipistrel Vertical Solutions), Vipavska

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx

Microsoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx RAZISKAVA OB PREDVIDENI SELITVI KNJIŽNIC OHK Raziskava je potekala v okviru predmetov Raziskovalne metode in Uporabniki informacijskih virov in storitev pod mentorstvom treh profesorjev (dr. Pisanski,

Prikaži več

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne

Prikaži več

Microsoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa

Microsoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Osnovna šola bratov Letonja telefon/fax: (03) 8965300, 8965304 Šmartno ob Paki 117 e-pošta: os-bl-smartno@guest.arnes.si 3327 Šmartno ob Paki spl. stran: www.ossmartno.si SAMOEVALVACIJSKO POROČILO SODELOVANJE

Prikaži več

86 dr. Sonja Kump Filozofska fakulteta v Ljubljani v EVALVACIJA IZOBRAZEVANJA ODRASLIH Nekateri novi pristopi k evalvaciji izobraževalnih projektov od

86 dr. Sonja Kump Filozofska fakulteta v Ljubljani v EVALVACIJA IZOBRAZEVANJA ODRASLIH Nekateri novi pristopi k evalvaciji izobraževalnih projektov od 86 dr. Sonja Kump Filozofska fakulteta v Ljubljani v EVALVACIJA IZOBRAZEVANJA ODRASLIH Nekateri novi pristopi k evalvaciji izobraževalnih projektov odraslih Evalvacija kvalitete izobraževanja odraslih

Prikaži več

(Microsoft Word - Izvedbeni kurikul za SSI PRT november 2010-PRIMER DOBRE PRAKSE PATRICIJA PAVLI\310)

(Microsoft Word - Izvedbeni kurikul za SSI PRT november 2010-PRIMER DOBRE PRAKSE PATRICIJA PAVLI\310) IZVEDBENI NAČRT ZA IZOBRAŽEVALNI PROGRAM Srednjega strokovnega izobraževanja PREDŠOLSKA VZGOJA Šolsko leto 2010/2011 IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA: 1. PODLAGE IN VIRI ZA OBLIKOVANJE: 2. Šolska pravila ocenjevanja

Prikaži več

erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje

erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014 2020. Namenjen je krepitvi kompetenc in zaposljivosti

Prikaži več

Na podlagi 35. člena Statuta Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS, št. 4/2017) in ob soglasju Senata UL, pridobljenega na 39. seji senata UL z dne

Na podlagi 35. člena Statuta Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS, št. 4/2017) in ob soglasju Senata UL, pridobljenega na 39. seji senata UL z dne Na podlagi 35. člena Statuta Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS, št. 4/2017) in ob soglasju Senata UL, pridobljenega na 39. seji senata UL z dne 27.6.2017, rektor Univerze v Ljubljani sprejema naslednja PRAVILA

Prikaži več

POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u

POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo učbenik in delovni zvezek, ki sta obvezna učna pripomočka

Prikaži več

1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost

1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost 1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis 16052016 2. IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnostni razvoj (drugo) 0909 Novi Klasius P bo 0922 Skrb

Prikaži več

PEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog

PEDAGOŠKO  VODENJE, kot ena od nalog Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede

Prikaži več

PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI

PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom je urejeno organiziranje in delovanje tutorskega sistema na Filozofski fakulteti v Ljubljani (v nadaljevanju:

Prikaži več

POROČILO O DELU KOMISIJE ZA KAKOVOST NA ŠCV

POROČILO O DELU KOMISIJE ZA KAKOVOST NA ŠCV POROČILO O DELU KOMISIJE ZA KAKOVOST NA ŠCV, RUDARSKI ŠOLI V ŠOLSKEM LETU 2011/2012 1. Predstavitev šole V šolskem letu 2011/2012 so bili na Rudarsko šolo vpisani 204 dijaki. Razporejeni so bili v 6 oddelkov

Prikaži več

AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna

AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna vsebina: Ustno seštevanje in odštevanje do 20 sprehodom

Prikaži več

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na:   Kontakt: Referat Pedagoške fakultete 21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Jelka_predstavitev_13_11_18

Microsoft PowerPoint - Jelka_predstavitev_13_11_18 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V POSTOPKIH PREVERJANJA IN POTRJEVANJA NPK - ČLANI KOMISIJ Mag. Jelka Kozjak Jezernik Ljubljana, 13.11.2018 DEMINGOV KROG KAKOVOSTI ameriški fizik in statistik, med 2. svetovno

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Kokolj

Microsoft PowerPoint - Kokolj REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Sektor za strukturno politiko in podeželje RAZVOJ PODEŽELJA ELJA Ljubljana, 13.2. 2006 Janja Kokolj Prošek I. NAČRTOVANJE II. RAZVOJNI

Prikaži več

Microsoft Word Okolju prijazno vrtnarstvo

Microsoft Word Okolju prijazno vrtnarstvo Naziv programske enote Okolju prijazno vrtnarstvo Program Vrtnarstvo Področje KMETIJSTVO SPLOŠNI DEL Utemeljenost Program usposabljanja za odrasle osebe s področja Vrtnarstva je zasnovan na podlagi povpraševanja

Prikaži več

Microsoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx

Microsoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx številka 13, 15. dec.2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! Danes nadaljujemo z vprašanji, s katerimi vrednotite konkretne lastnosti in sposobnosti posameznega kandidata. V prejšnjih

Prikaži več

PowerPoint Template

PowerPoint Template IV. Strateško planiranje v splošnem Strateško planiranje ni izolirano področje od managementa Dve vrsti managementa: Strateški management Operativni management Strateški managemenet šele v zadnjem obdobju

Prikaži več

Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr

Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Prešerna, Kranj (ponovitev izvedbe 23. oktobra na OE

Prikaži več

untitled

untitled Pri pripravi priporočil so sodelovali: Darko Mali, mag. Albin Vrabič, Marija Pevec, Miran Papež, dr. Klara S. Ermenc, mag. Slava Pevec Grm. Jezikovni pregled: Tanja Modrijan Idejna zasnova: Saša Kerkoš

Prikaži več

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2014, Grand hotel Union Ljubljana Letni posv

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2014, Grand hotel Union Ljubljana   Letni posv 26. november 2014, Grand hotel Union Ljubljana KLJUČNI RAZVOJNI DOSEŽKI IN IZZIVI ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE Mag. Andrej Sotošek Raziskave in razvoj 1. Raziskava PIAAC (OECD): rezultati: glavna raziskava

Prikaži več

Microsoft Word - Intervju_Lebar_SID_banka

Microsoft Word - Intervju_Lebar_SID_banka INTERVJU: Leon Lebar, direktor oddelka za zavarovanje kreditov in investicij SID banke, d.d. G. Leon Lebar je bil kot gost iz prakse letos povabljen k predmetu Mednarodno poslovanje. Študentom je na primerih

Prikaži več

Microsoft Word - Analiza evalvacije.doc

Microsoft Word - Analiza evalvacije.doc Analiza evalvacije Konference Ogljični odtis kot merilo uspešnosti Z analizo evalvacijskih vprašalnikov smo ugotavljali zadovoljnost udeležencev z izvedeno konferenco glede na različne vidike in kateri

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V VRTCE IN ŠOLE Mag. Katica Pevec Semec katica.pevec@zrss.si Kaj so Smernice? So okviren dokument, ki lahko s splošnimi usmeritvami za delo z otroki priseljenci

Prikaži več

Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa

Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika (Ur. l. RS št. 47/1994),

Prikaži več

Samoevalvacijsko porocilo

Samoevalvacijsko porocilo POROČILO KOMISIJE ZA KAKOVOST ZA ŠOLSKO LETO 2015/ 2016 NA ŠOLSKEM CENTRU SLOVENSKE KONJICE-ZREČE Svet zavoda sprejel na svoji redni seji dne, 26. 9. 2016 Pripravila: Maja Dragan, univ. dipl. prev. 1 1.

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Povezani gradimo skupnost Rimske Terme, 6. in 7. junij 2017 SVETOVANJE ZA ZNANJE, ZNANJE ZA RAST VSEH V SKUPNOSTI mag. Tanja Vilič Klenovšek, Andragoški center Slovenije tanja.vilic.klenovsek@acs.si Vsebina

Prikaži več

Projekt: Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISME

Projekt: Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISME Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISMENOSTI V uvodu delavnice bodo udeleženci osvežili pojmovanja o bralni pismenosti in se seznanili z opredelitvijo, ki ji sledimo v projektu

Prikaži več

Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto STRATEGIJA Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO No

Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto STRATEGIJA Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO No inženiring Novo mesto STRATEGIJA 2011-2015 Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO 2011-2015 Novo mesto, februar 2011 inženiring Novo mesto STRATEGIJA 2011-2015 Stran:2/9 1

Prikaži več

Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje assessment tool Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mre

Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje assessment tool Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mre Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže 1 Kolofon Naslov : spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže Avtorji Erin Safarjan, magistra javnega zdravja Goof Buijs,

Prikaži več

Stran1 POROČILO KOMISIJE ZA KAKOVOST ZA LETO 2010/2011 Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šol

Stran1 POROČILO KOMISIJE ZA KAKOVOST ZA LETO 2010/2011 Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šol Stran1 POROČILO KOMISIJE ZA KAKOVOST ZA LETO 2010/2011 Stran2 Kazalo 1. MATERIALNI POGOJI ŠOLE 2. KADROVSKA ZASEDBA. 3. RAZREDI.. 4. REALIZACIJA UČNEGA PROGRAMA. 4.1. SODELOVANJE S STARŠI. 5. KOMISIJA

Prikaži več

Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za

Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom

Prikaži več

Microsoft Word - GG_Toolbox-exc_si _todo p17.doc

Microsoft Word - GG_Toolbox-exc_si _todo p17.doc Orodja / Metode Golden Goal Osnovne spretnosti & Učenje komuniciranja z vključenimi športnimi aktivnostmi (Slovenian version) 1 Projekt Golden Goal je bil ustanovljen s pomočjo SOCRATES-GRUNDTVIG programa

Prikaži več

Erasmus+ mag. Robert Marinšek

Erasmus+ mag. Robert Marinšek Erasmus+ mag. Robert Marinšek Program Erasmus+ Uredba št. 1288/2013 (11. dec. 2013) Področje izobraţevanja, usposabljanja, športa in mladine trajanje: 2014 2020 proračun: 14,7 G Pričakovanja: >4 M mobilnosti

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Osnovnošolsko izobraževanje Dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica Osnovnošolsko izobraževanje 2017/2018 Vzgojno izobraževalni zavodi Osnovne šole Osnovne šole s prilagojenim programom Glasbene šole Zavodi

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and le

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and le Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and level Študijska smer Study field Letnik Academic year

Prikaži več

NASLOV PRISPEVKA

NASLOV  PRISPEVKA 26. november 2014, Grand hotel Union Ljubljana MJU NEVLADNE ORGANIZACIJE ReNPIO Erika Lenčič Stojanovič, Ministrstvo za javno upravo Operativni program razvoja človeških virov 2007-2013 Prednostna usmeritev

Prikaži več

Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede POROČILO O SPREMLJANJU IN ZAGOTAVLJANJU KAKOVOSTI FAKULTETE ZA DRUŽBENE VEDE ZA LETO 2008 Ljubljana, m

Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede POROČILO O SPREMLJANJU IN ZAGOTAVLJANJU KAKOVOSTI FAKULTETE ZA DRUŽBENE VEDE ZA LETO 2008 Ljubljana, m Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede POROČILO O SPREMLJANJU IN ZAGOTAVLJANJU KAKOVOSTI FAKULTETE ZA DRUŽBENE VEDE ZA LETO 2008 Ljubljana, marec 2008 POROČILO O KAKOVOSTI za leto 2008 1. Delovanje

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Ključne kompetence za uspešno delo knjižničarja Kako jih razvijati? Dr. Vlasta Zabukovec Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF, UL Kompetence Študij, vseživljenjsko učenje

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev OD STRATEGIJ DO RECEPTA ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Samo Hribar Milič, Gospodarska zbornica Slovenije Andragoški kolokvij, Ljubljana, 31.5.2019 KAJ JE POMEMBNEJŠE ZA NAČRTOVANJE: - Tisto kar vemo - Tisto

Prikaži več

Univerza v Mariboru

Univerza v Mariboru VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM PREDŠOLSKA VZGOJA Prerazporeditev ur med semestri štud. programa Predšolska vzgoja je bila potrjena na 9. izredni seji Senata PEF dne 14. 9. 2007 in na 1. korespondenčni

Prikaži več

Poročilo anket

Poročilo anket POROČILO ANKET Zadovoljstvo zaposlenih 2016 V času od 10. 6. do 30. 6.2016 je med zaposlenimi na Univerze v Mariboru, Fakulteti za zdravstvene vede potekala anonimna anketa»zadovoljstvo na delovnem mestu«.

Prikaži več

PROJEKT RAZVOJA MLADIH PERSPEKTIVNIH KADROV V BANKI KOPER D.D. mag. Katja Sabadin, vodja projekta razvoja kadrov v Banki Koper, d.d "Vse organizacije,

PROJEKT RAZVOJA MLADIH PERSPEKTIVNIH KADROV V BANKI KOPER D.D. mag. Katja Sabadin, vodja projekta razvoja kadrov v Banki Koper, d.d Vse organizacije, PROJEKT RAZVOJA MLADIH PERSPEKTIVNIH KADROV V BANKI KOPER D.D. mag. Katja Sabadin, vodja projekta razvoja kadrov v Banki Koper, d.d "Vse organizacije, podjetja in ustanove danes rutinsko zatrjujejo, da

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Zapisovanje učnih izidov Bled, 21.1.2016 Darko Mali ECVET ekspert, CPI Pojmi: Kvalifikacija Kompetenca Učni cilji Učni izidi Enote učnih izidov Kreditne točke Programi usposabljanja NE! 2 Učni cilji kompetence

Prikaži več

Microsoft Word - polensek-1.doc

Microsoft Word - polensek-1.doc Spletna učilnica športne vzgoje res deluje? Janja Polenšek OŠ Dobje janja.polensek@gmail.com Povzetek S pospešenim uvajanjem informacijsko-komunikacijske tehnologije v proces izobraževanja na OŠ Slivnica

Prikaži več

ŠPORTNA VZGOJA V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE

ŠPORTNA VZGOJA V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE UČNI NAČRT ZA ŠPORTNO VZGOJO - OSNOVNA ŠOLA DR. MARJETA KOVAČ DR. JANKO STREL SPLOŠNI PODATKI Sprejet na 21. seji Strokovnega sveta za splošno izobraževanje dne 12. 11. 1998. Kupite ga lahko v založni

Prikaži več

08_03

08_03 OBVESTILO O RAZPISU ZA OBLIKOVANJE REZERVNEGA SEZNAMA Naziv delovnega mesta Funkcionalna skupina/razred AD 6 Vrsta pogodbe Sklic Rok za prijavo Kraj zaposlitve Veljavnost rezervnega seznama do Število

Prikaži več

Magistrska naloga

Magistrska naloga Program: management kakovosti Smer: management kakovosti storitev PRIMERJAVA DVEH MODELOV KAKOVOSTI V IZOBRAŽEVANJU Mentor: red. prof. dr. Robert Leskovar Kandidatka: Maja Zalokar, univ. dipl. org. Kranj,

Prikaži več

POKLICNO IZOBRAŽEVANJE IN SPLOŠNA ZNANJA

POKLICNO IZOBRAŽEVANJE IN SPLOŠNA ZNANJA ZAGOTAVLJANJE IN IZBOLJŠEVANJE KAKOVOSTI V PSIU (Usposabljanje timov za kakovost izvajalcev PSIU) Gradivo je nastalo v okviru projekta Finančna podpora nacionalnim referenčnim točkam EQAVET 2017 (Project

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko

Prikaži več

SPLOŠNE INFORMACIJE

SPLOŠNE INFORMACIJE »PSIHOLOŠKI DIFERENCIALNI MODUL«(PDM) V ŠTUDIJSKEM LETU 2016/17 1 VSEBINA: 1. Namen Psihološkega diferencialnega modula (PDM)... 2 2. Predmeti PDM... 2 2.1 Predmeti... 4 2.1.1 Diferencialna psihologija...

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - 9 Trzenje bancnih storitev ppt

Microsoft PowerPoint - 9 Trzenje bancnih storitev ppt Trženje bančnih storitev ŠC PET Višja šola Smer ekonomist (modul bančništvo) prosojnice predavanj Jožica Rihter, univ.dipl.ekon E.naslov: jorko.rihter@gmail.com november 2018 1 Načelo tržnosti Oziroma

Prikaži več

POSLOVNO OKOLJE PODJETJA

POSLOVNO OKOLJE PODJETJA POSLOVNO OKOLJE PODJETJA VSI SMO NA ISTEM ČOLNU. ACTIVE LEARNING CREDO (adapted from Confucius) When I hear it, I forget. When I hear and see it, I remember a little. When I hear, see and ask questions

Prikaži več

LISTINA »OBČINA PO MERI INVALIDOV« MESTNI OBČINA NOVA GORICA

LISTINA »OBČINA PO MERI INVALIDOV« MESTNI OBČINA NOVA GORICA OBRAZLOŽITEV ZA PODELITEV LISTINE "OBČINA PO MERI INVALIDOV" ZA LETO 2012 MESTNI OBČINI NOVA GORICA Spoštovani svečani zbor! Prisrčen pozdrav v imenu Projektnega sveta»občina po meri invalidov«zveze delovnih

Prikaži več

ATS STEM Assessment of Transversal Skills in STEM

ATS STEM Assessment of Transversal Skills in STEM ATS STEM Assessment of Transversal Skills in STEM Vrednotenje prečnih veščin na področju naravoslovja, tehnologije in matematike Predstavitev mednarodnega projekta ATS STEM in povabilo k prijavi Bernarda

Prikaži več

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA IZVEDBO ŠPORTNO-NARAVOSLOVNEGA TABORA

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA IZVEDBO ŠPORTNO-NARAVOSLOVNEGA TABORA POROČILO O KAKOVOSTI ZA ŠOLSKO LETO 2013/14 Ljubljana, oktober 2014 VEGOVA Ljubljana: Poročilo o kakovosti za šolsko leto 2013/14 1 Osnovni podatki o šoli: Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in

Prikaži več

Microsoft Word - Brosura neobvezni IP

Microsoft Word - Brosura  neobvezni IP Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča

Prikaži več

DNEVNIK

DNEVNIK POROČILO PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA Z DELOM PRI DELODAJALCU DIJAKA / DIJAKINJE. ( IME IN PRIIMEK) Izobraževalni program FRIZER.. Letnik:.. oddelek:. PRI DELODAJALCU. (NASLOV DELODAJALCA) Šolsko leto:..

Prikaži več

ZELENA DOLINA

ZELENA DOLINA REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE ZELENA DOLINA Evalvacija programa dr. Janez Drobnič Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje

Prikaži več

Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENO

Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko   ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENO Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko www.trojina.si ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENOSTI PISA 2009 TEMA POROČILA PISA (The Programme for

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 PREDSTAVITEV FORMALNIH OPRAVIL PRI USPOSBLJANJU PROSTOVOLJNIH GASILCEV EVIDENCE: - Razpis izobraževanj OGZ Ptuj 2016/2017 - Formalna prijava preko Vulkana ( prijavijo PGD preko testa za usposabljanje)

Prikaži več

SISTEM VODENJA KAKOVOSTI V VSŠ

SISTEM VODENJA KAKOVOSTI V VSŠ E PUBLIKACIJA SISTEM VODENJA KAKOVOSTI ZA VIŠJE STROKOVNE ŠOLE Zahteve Skupnost višjih strokovnih šol, 2017 Izdaja 2, december 2017 1/18 CIP Kataložni zapis o publikaciji 2/18 Vsebina PREDGOVOR... 4 UVOD...

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev U K 20 P K U P M 2 0 1 2 12 M OBLIKOVANJE POJMA ŠTEVILO PRI OTROKU V 1. RAZREDU Sonja Flere, Mladen Kopasid Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta 2 0 1 2 Oblikovanje

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Samoevalvacija: POČUTJE UČENCEV V ŠOLI IN OCENA RAZLIČNIH ŠOLSKIH DEJAVNOSTI TER POGOJEV ZA DELO Šolsko leto 2018/19 PREDSTAVITEV REZULTATOV ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ZA UČENCE OD 4. DO 9. RAZREDA IN UGOTOVITVE

Prikaži več

Kadrovski načrt in plan dela 2017

Kadrovski načrt in plan dela 2017 KADROVSKI NAČRT in PLAN DELA za 2017 mag. Tilka Jakob, OŠ Vitanje REDNI ODDELKI ODDELEK 2016/17 ODDELEK 2017/2018 1. razred 1. a 25 1.a 26 2. razred 2. a 18 2.a 25 3. razred 3. a, b 30 3.a 18 4. razred

Prikaži več

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na:   Kontakt: Referat Pedagoške fakultete 21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)

Prikaži več

AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj

AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarja 2019 v Skladu Viljem Julijan podajamo pobudo za izboljšanje

Prikaži več

Arial 26 pt, bold

Arial 26 pt, bold 3 G MATEMATIKA Milan Černel Osnovna šola Brežice POUČEVANJE MATEMATIKE temeljni in zahtevnejši šolski predmet, pomembna pri razvoju celovite osebnosti učenca, prilagajanje oblik in metod poučevanja učencem

Prikaži več

2019 QA_Final SL

2019 QA_Final SL Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem

Prikaži več

Microsoft Word - Brosura neobvezni IP 2018

Microsoft Word - Brosura  neobvezni IP 2018 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Po 20. a člen ZOoš šola ponuja za učence 1.razreda, 4. 9. razreda neobvezne izbirne predmete. Šola bo za učence 1. razreda izvajala pouk prvega tujega jezika

Prikaži več

BV_STANDARDI_SISTEMOV_VODENJA_EN_OK

BV_STANDARDI_SISTEMOV_VODENJA_EN_OK STANDARDI SISTEMOV VODENJA KOT ORODJE ZA IZBOLJŠANJE OKOLJSKE IN ENERGETSKE UČINKOVITOSTI 10.11.2011 Gregor SIMONIČ Sistemi vodenja Kaj so sistemi vodenja oziroma upravljanja? Sistem vodenja oziroma upravljanja

Prikaži več

give yourself a digital makeover

give  yourself  a digital  makeover Prenos znanja v praksi in projekti pametne vasi prof. dr. Janez Bešter 33. Posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, 26.11.2018, Thermana, Laško Načrti in primeri AKIS Od načrtov v izvedbo in praktično

Prikaži več

DOLGOROČNI UČINKI EVROPSKIH PRESTOLNIC KULTURE

DOLGOROČNI UČINKI EVROPSKIH PRESTOLNIC KULTURE GENERALNI DIREKTORAT ZA NOTRANJO POLITIKO TEMATSKI SEKTOR B: STRUKTURNA IN KOHEZIJSKA POLITIKA KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE DOLGOROČNI UČINKI EVROPSKIH PRESTOLNIC KULTURE POVZETEK IP/B/CULT/IC/2012-082 Novembra

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Kultura kakovosti na UL prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, rektor 29.3.2012 Maribor RK RS 01/24/08 Zagotavljanje kakovosti Kultura kakovosti, zagotavljanje kakovosti, notranji / zunanji sistemi zagotavljanja

Prikaži več

Microsoft Word - celota_

Microsoft Word - celota_ Management informacijskih sistemov Sistemi za podporo odločanju VEČPARAMETRSKI MODEL ZA OCENJEVANJE KAKOVOSTI IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH Mentor: zasl. prof. dr. Vladislav Rajkovič Kandidat: Ivan Damjan Mašič

Prikaži več

(Microsoft Word - 39_Vklju\350enost odraslihv formalno izobra\236evanje)

(Microsoft Word - 39_Vklju\350enost odraslihv formalno izobra\236evanje) Andragoški center Slovenije 39. Statistični podatki: Vključenost odraslih v formalno izobraževanje Opomba: Informacijo o vključenosti odraslih v formalno izobraževanje (glej informacijo številka 38) nadgrajujemo

Prikaži več

AKTUALNO: PRIDOBITE CERTIFIKAT Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja Vabimo vas, da se udeležite treh seminarjev in delavnic z n

AKTUALNO: PRIDOBITE CERTIFIKAT Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja Vabimo vas, da se udeležite treh seminarjev in delavnic z n AKTUALNO: PRIDOBITE CERTIFIKAT Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja Vabimo vas, da se udeležite treh seminarjev in delavnic z naslovom Vodenje družbene odgovornosti in trajnostnega

Prikaži več

Poročilo anket

Poročilo anket POROČILO ANKET Zadovoljstvo na delovnem mestu 2018 V času od 11. 6. do 22. 6. 2018 je med zaposlenimi na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za zdravstvene vede potekala anonimna anketa»zadovoljstvo na delovnem

Prikaži več

Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah

Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Pravili ocenjevanja Gimnazije Novo mesto, veljavnim

Prikaži več

Poročilo o merjenju organizacijske klime

Poročilo o merjenju organizacijske klime Str.1/11 Izdelali: izr. prof. dr. Uroš Pinterič, Andrej Kolar (KKE), Katja Krevs (Karierni center in KKE), Mira Kastelic (mednarodna in projektna pisarna) Dne: 2015-09-07 Dostavljeno (e-mail): Senat, AZ,

Prikaži več

Razpis - podiplomski študij

Razpis - podiplomski študij RAZPIS ZA VPIS V MAGISTRSKE ŠTUDIJSKE PROGRAME 2. STOPNJE UNIVERZE NA PRIMORSKEM V ŠTUDIJSKEM LETU 2016/2017 Za vpis v podiplomske magistrske študijske programe 2. stopnje v študijskem letu 2016/2017 Univerza

Prikaži več

Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik Zimski semester Poletni semester # Naziv predme

Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik Zimski semester Poletni semester # Naziv predme Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik 1 Statistika 60 6 6 Uvod v metode družboslovnega raziskovanja 60 6 2 Uvod v družboslovno informatiko

Prikaži več

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Mednarodna raziskava poučevanja in učenja TALIS 2018 Vprašalnik za ravnatelje Srednje šole Glav

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Mednarodna raziskava poučevanja in učenja TALIS 2018 Vprašalnik za ravnatelje Srednje šole Glav Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Mednarodna raziskava poučevanja in učenja TALIS 2018 Vprašalnik za ravnatelje Srednje šole Glavna raziskava Slovenska različica TALIS v Sloveniji

Prikaži več

Zapisnik 1

Zapisnik 1 Letno poročilo o študentski anketi UP FHŠ za študijsko leto 2014/15 Letno poročilo o rezultatih anketiranja se pripravi skladno s Pravilnikom o izvajanju študentske ankete Univerze na Primorskem in vsebuje:

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Akademija upravljanja s človeškimi viri Informativni dan J A S M I N A R I D Z I F R A N J A R I D Z I D R. A L E K S A N D E R Z A D E L P R I M O Ž K O Č A R 0 4. J U L I J, 2 0 0 8 Zakaj HRM Akademija?

Prikaži več

OD PROJEKTNE IDEJE DO NAČRTA Priročnik za pripravo projektnih načrtov študijsko leto 2011/2012 Pripravila: Romana Zidar

OD PROJEKTNE IDEJE DO NAČRTA Priročnik za pripravo projektnih načrtov študijsko leto 2011/2012 Pripravila: Romana Zidar OD PROJEKTNE IDEJE DO NAČRTA Priročnik za pripravo projektnih načrtov študijsko leto 2011/2012 Pripravila: Romana Zidar Uvod Za uspešno delo v socialnem delu morate osvojiti kompetence s področja projektnega

Prikaži več

EVALVACIJSKO POROČILO IZVAJANJE IN SPREMLJANJE PROGRAMOV ANDRAGOŠKEGA SPOPOLNJEVANJA V LETU 2015 ANDRAGOŠKI CENTER SLOVENIJE Ljubljana, 2016

EVALVACIJSKO POROČILO IZVAJANJE IN SPREMLJANJE PROGRAMOV ANDRAGOŠKEGA SPOPOLNJEVANJA V LETU 2015 ANDRAGOŠKI CENTER SLOVENIJE Ljubljana, 2016 EVALVACIJSKO POROČILO IZVAJANJE IN SPREMLJANJE PROGRAMOV ANDRAGOŠKEGA SPOPOLNJEVANJA V LETU 2015 ANDRAGOŠKI CENTER SLOVENIJE Ljubljana, 2016 EVALVACIJSKO POROČILO IZVAJANJE IN SPREMLJANJE PROGRAMOV ANDRAGOŠKEGA

Prikaži več

RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra

RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo mag. Robert Cugelj Generalni

Prikaži več

Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan

Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti

Prikaži več

Novo, certificirano izobraževanje "Fit for Export" Strateško in ciljno vstopiti na nemško govoreče trge regije DACH! Nič ni bolj razburljivo, kot spoz

Novo, certificirano izobraževanje Fit for Export Strateško in ciljno vstopiti na nemško govoreče trge regije DACH! Nič ni bolj razburljivo, kot spoz Novo, certificirano izobraževanje "Fit for Export" Strateško in ciljno vstopiti na nemško govoreče trge regije DACH! Nič ni bolj razburljivo, kot spoznavanje sebe: na začetku izobraževanja boste najprej

Prikaži več

Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi tretje alineje enajstega odstavka 51.h člena Zakona o visokem

Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi tretje alineje enajstega odstavka 51.h člena Zakona o visokem Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi tretje alineje enajstega odstavka 51.h člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 UPB7, 40/12 ZUJF,

Prikaži več