UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO DIPLOMSKO DELO Barbara Brežnik

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO DIPLOMSKO DELO Barbara Brežnik

2

3 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Diplomsko delo visokošolskega strokovnega programa Gospodarska in tehniška logistika ANALIZA UČINKOVITOSTI SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA V ŠPEDICIJSKEM PODJETJU Mentor: red. prof. dr. Iztok Potrč Kandidatka: Barbara Brežnik Somentor: doc. dr. Tone Lerher Lektor: prof. Amalija Kožuh Celje, julij 2009

4 UNIVERSITY OF MARIBOR FACULTY OF LOGISTICS A thesis submitted for the degree of Bachelor of Science in Economic and Technical Logistics of Professional Higher Education Programme WAREHOUSE EFFICIENCY ANALYSIS IN THE FORWARDING COMPANY by Barbara Brežnik Supervisor: Prof. Potrč Iztok, Ph. D. Co-Supervisor: Ass. Prof. Tone Lerher, Ph.D. Proofreader: prof. Amalija Kožuh Celje, July 2009

5 ZAHVALA Za pomoč pri nastajanju diplomskega dela se zahvaljujem mentorju red. prof. dr. Iztoku Potrču in somentorju doc. dr. Tonetu Lerherju. Zahvala tudi ge. Ireni Jančič, ki je omogočila ogled skladišča in prisostvovala pri zagotovitvi literature. Zahvaljujem se lektorici prof. Amaliji Kožuh za skrben pregled diplomskega dela. Posebna zahvala pa gre mojim staršem in fantu Martinu za vso podporo med študijem in vzpodbudo pri izdelavi diplomskega dela.

6 IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Barbara Brežnik, roj , študentka Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru, program Gospodarska in tehniška logistika, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju pri mentorju red. prof. dr. Iztoku Potrču in somentorju doc. dr. Tonetu Lerherju, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni: teksti niso uporabljeni brez navedbe avtorjev. Barbara Brežnik Celje, julij 2009

7 POVZETEK Ko se podjetje odloči za gradnjo novega skladišča ali pa celovito prenovo starega, mora najprej opraviti analizo obstoječega stanja in temeljito premisliti, preden se odloči za ustrezno skladiščno opremo, tehnologijo, delovna sredstva itd. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljena izhodišča skladiščnega poslovanja, skladiščnih tehnologij, transportno-skladiščnih sredstev in informacijske podpore skladiščnim procesom. V drugem, praktičnem delu diplomskega dela je podrobno opredeljeno obstoječe stanje obravnavanega podjetja ter njegovi procesi: prevzem in odprema blaga, skladiščenje, komisioniranje in njihova informacijska podpora ter sledenje blaga. Ker blago po prevzemu, ki poteka ročno, ni potrebno oblikovati v skladiščne enote, se blago uskladišči na prosto talno mesto v skladišču. Izbirajo predvsem strategijo prostega skladiščnega mesta, ki je na razpolago. Po tem načinu maksimalno izkoristijo razpoložljiv prostor, vendar je skladiščno poslovanje izrazito nepregledno. Glede na analizo obstoječega stanja je opravljena kritična analiza s pomočjo vzročno-posledičnega diagrama. V okviru obravnavane tematike diplomskega dela je predstavljena tudi rešitev glede uporabe nove skladiščne osnove in nov način skladiščenja. Na osnovi analize predlaganih rešitev v diplomski nalogi ocenjujemo, da predlagane rešitve omogočajo učinkovitejše skladiščno poslovanje v podjetju, saj zagotavljajo večjo izkoriščenost skladiščnega prostora, zmanjšajo transportne poti in manipulacijski čas. Zaključni del diplomskega dela predstavlja oceno učinkov predlaganih rešitev, pogoje za uvedbo ter možnost nadaljnjega razvoja. KLJUČNE BESEDE Skladiščno poslovanje, regalno skladišče, skladiščne tehnologije, sledenje blaga. Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju VI

8 ABSTRACT When a company decides to build a new warehouse or completely rebuild it, it has to analyze its state and choose the correct warehouse equipment, technology, work instruments etc. This diploma paper consists of two parts. The first part is theoretical and introduces the basics of warehousing operations, technologies, transporting and warehousing resources, and informational support for warehousing procedures. The second part of the diploma paper defines the existing state of the chosen company and its processes: receiving and dispatching of goods, storage, commissioning, information support and tracking of goods. After manual reception, the goods do not need to be sorted into storing units and are stored on the floor of a warehouse. The company uses a strategy of available free warehousing space. This ensures the best possible use of warehousing space but the operations are very difficult to follow. After the analysis of the current state the critical analysis is made, which implements the diagram of cause and effect. The diploma paper introduces a solution with a new warehousing schematic and a new way of storing goods. The analysis of suggested solutions in this diploma paper proposes that these solutions enable better warehousing operations for the company, ensure better exploitation of storage space, reduce the travel time and routes of goods. The conclusion of the diploma paper proposes the results of suggested solutions, conditions of implementation and possibilities of future development. KEY WORDS Warehousing operations, shelf storage, warehousing technologies, tracking of goods. Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju VII

9 KAZALO VSEBINE 1 UVOD OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA SKLADIŠČNO POSLOVANJE OPREDELITEV IN NAMEN SKLADIŠČ OPREDELITEV SKLADIŠČNIH TEHNOLOGIJ TRANSPORTNO-SKLADIŠČNA SREDSTVA INFORMACIJSKA PODPORA SKLADIŠČNIM PROCESOM DISKUSIJA PREDSTAVITEV OBSTOJEČEGA STANJA PREVZEM IN ODPREMA BLAGA SKLADIŠČENJE BLAGA KOMISIONIRANJE BLAGA INFORMACIJSKA PODPORA IN SLEDENJE BLAGA KRITIČNA ANALIZA DISKUSIJA PREDLOG PRENOVE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA PREDLOG UVEDBE NOVIH SKLADIŠČNIH TEHNOLOGIJ PREDLOG UVEDBE REGALNEGA SKLADIŠČNEGA SISTEMA ANALIZA PREDLAGANIH REŠITEV STROŠKOVNA UPRAVIČENOST PREDLAGANIH REŠITEV DISKUSIJA ZAKLJUČKI OCENA UČINKOV POGOJI ZA UVEDBO MOŽNOST NADALJNJEGA RAZVOJA VIRI IN LITERATURA Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju VIII

10 KAZALO SLIK Slika 1: Simbol črtne kode... 8 Slika 2: Pomen črtne kode... 8 Slika 3: Diagram poteka prevzema Slika 4: Diagram poteka odpreme Slika 5: Obstoječi regal v skladišču Slika 6: Grafični prikaz vrste blaga v skladišču Slika 7: Tloris skladišča Slika 8: Ročni paletni viličar Slika 9: Dizelski čelni viličar Slika 10: Notranja sledljivost Slika 11: Zunanja sledljivost Slika 12: Vzročno- posledični diagram prevzema blaga Slika 13: Vzročno-posledični diagram izdaje blaga Slika 14: Skladiščna osnova Slika 15: Regalno okno Slika 16: Zadnja stran regalnega okna Slika 17: Prenovljen regal v skladišču Slika 18: Tloris prenovljenega skladišča Slika 19: Prenovljeno obstoječe skladišče KAZALO TABEL Tabela 1: Prikaz vrste blaga v skladišču Tabela 2: Karakteristike viličarja Tabela 3: Prikaz celotne investicije Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju IX

11 KRATICE IN AKRONIMI EAN (ang. European Article Numbering ) črtna koda RFID (ang. Radio Frequency IDentification) identifikacija z radijskimi valovi IT (ang. Information technology ) informacijska tehnologija TSE transportno-skladiščna enota CMR (fr. Convention relative au contrat de Transport international des Marhandises par route) mednarodni tovorni list EDI (ang. Electronic Data Interchange) računalniška izmenjava podatkov FIFO (ang. first in first out) sistem skladiščenja prvo noter prvo ven w (mm) širina zaboja g (mm) dolžina /globina zaboja h (mm) višina zaboja n / število TSE v regalnem oknu L (mm) dolžina skladišča W (mm) širina skladišča H (mm) višina skladišča b 1 (mm) varnostni dodatek za širino med zaboji v regalnem oknu b 2 (mm) varnostni dodatek za višino v regalnem oknu b 3 (mm) razmak med regali v skladišču b 4 (mm) debelina stranice b 6 (mm) debelina police b 8 (mm) odmik od tal L ro (mm) dolžina regalnega okna H ro (mm) višina regalnega okna G ro (mm) globina regalnega okna L sr (mm) dolžina skladiščnega regala Š h,d (mm) širina hodnika po dolžini Š h,w (mm) širina hodnika po širini G sr (mm) globina skladiščnega regala W sr (mm) širina skladiščnega regala H sr (mm) višina trenutnega skladiščnega regala H sr(celotna) (mm) celotna višina skladiščnega regala Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju X

12 1 UVOD Logistika je danes prisotna skoraj na vseh področjih sodobne družbe. Kot predmet intenzivnega proučevanja je postala šele v 20. stoletju. Zato se v današnjem času dogaja, da posamezno vedo, tudi logistiko, različni avtorji različno opredeljujejo. Kaltnekar (1993) pravi, da logistika izhaja iz grške besede»logos«(misliti) in besede»logicos«(računati, pravilno misliti) ter francosko besedo»loger«(nastanitev, namestitev, preskrbovanje). Logistiko danes opredeljujemo kot znanost, aktivnost, dejavnost, ki se ukvarja z upravljanjem toka materialov od virov do porabnikov, tako znotraj enega podjetja kot med več podjetji. Logistika zajema fizični tok materiala in tok informacij od dobavitelja, preko proizvajalca in trgovca do končnega potrošnika in pomeni prostorske spremembe, poleg tega pa tudi skladiščenje (premagovanje časa). Cilj logistike je zagotoviti prave dobrine in storitve na pravem mestu ob pravem času, količini in kakovosti, z najnižjimi stroški in vplivi na okolje, skladno s sklenjeno pogodbo. Kot navaja Ogorelc (1985), so logistični objekti pasivne prvine logističnih sistemov in procesov, in sicer so to: blago, energija in informacije. Pojem skladiščenje lahko opredelimo kot pomembno področje v gospodarjenju vsakega proizvodnega podjetja (Potrč, 2008). Njihova osnovna naloga je spremljanje, varovanje, prevzem in izdaja surovin, polproizvodov, proizvodov in drugega blaga. To dejavnost lahko opravljajo specializirane skladiščne organizacije (ang. warehouses). Bistveno je, da gre za strokovno hranjenje tujega blaga proti izvedbi plačila. Smoter uskladiščenja je, da omogočajo enakomernejšo oskrbo tržišča in pomagajo premostiti nihanja v proizvodnem procesu. Tukaj naj še omenimo, da je zelo pomembna tudi lokacija podjetja, ki predstavlja odločitev, ki podjetje spremlja od ustanovitve naprej. Pri izbiri optimalne lokacije so odločujoči predvsem transportni stroški. 1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA Podjetje Jančič, d.o.o., je transportno podjetje, ki se nahaja v Štorah. S prevozništvom se ukvarjajo že od leta Kot družba z omejeno odgovornostjo pa je bila registrirana 28. septembra leta Njihova glavna dejavnost zajema cestni tovorni promet. Imajo 17 pol-priklopnikov, od tega 3 kamione za prevoz pokvarljivega blaga. Polpriklopniki so znamke Volvo in Mercedes ter so sodobno opremljeni z različnimi napravami (navigacija). Prevoze opravljajo predvsem v ZR Nemčijo, Francijo, Italijo ter države Beneluxa (Nizozemska, Belgija, Luksemburg). Poleg lastnih prevozov opravljajo tudi vulkanizerska in mehanična dela ter posredujejo prevoze ostalim podjetjem oziroma prevoznikom. Poleg nabave rezervnih delov se ukvarjajo tudi s poprodajnimi servisnimi storitvami. Organiziranost njihove logistike rezervnih delov je odvisna predvsem od pričakovanj Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 1 od 56

13 uporabnika. Zato z dobrimi servisnimi storitvami prepričajo uporabnika proizvodov, da tudi pri nabavi v prihodnosti poseže po proizvodih istega podjetja (s tem skrbijo tudi za stalne stranke). V okviru diplomskega dela bomo obravnavali analizo učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Jančič International transport, d.o.o. Problem, s katerim se bomo soočili pri izdelavi diplomskega dela, je obstoječe skladišče rezervnih delov za tovorna vozila, kjer se vrši tehnologija talnega odlaganja transportno skladiščnih enot (TSE). Glede na posnetek obstoječega stanja je sedanji način skladiščnega poslovanja neučinkovit ter potreben temeljite prenove. V podjetju nimajo vnaprej določene strategije, kako skladiščiti posamezno blago, npr.: po skupinah artiklov, po proizvajalcu, po kupcih itd. Uporabljajo predvsem strategijo prostega skladiščnega mesta, ki je trenutno na razpolago. Po tem načinu sicer maksimalno izkoristijo razpoložljiv skladiščni prostor, vendar je skladiščno poslovanje izrazito nepregledno. Posledice omenjenega se kažejo v daljših transportnih poteh, daljših manipulacijskih časih, težavah pri prevzemu blaga, skladiščenju in odpremi blaga, neučinkovitosti dela zaposlenih v skladišču. Omenjeni problem bomo skušali rešiti s primernejšimi skladiščnimi tehnologijami in uvedbo regalnega skladišča za rezervne dele. Na podlagi predlaganih rešitev bi izboljšali skladiščno poslovanje in omogočili podjetju manjše stroške skladiščnega poslovanja. 1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE Glavni namen diplomskega dela je predstavitev in analiza obstoječega stanja v izbranem podjetju. Cilj diplomskega dela je predlagati rešitve, ki se bodo navezovale na predstavitev novih skladiščnih tehnologij ter skladiščenje blaga v regalih. Cilji diplomskega dela so: - opis obstoječega stanja v izbranem podjetju, - podroben opis stanja na področju skladiščenja blaga v izbranem podjetju, - podroben opis skladiščnih procesov v izbranem podjetju, - predstavitev novih skladiščnih tehnologij, - analizirati učinkovitost obstoječega stanja skladiščnega poslovanja, - predstaviti nove rešitve skladiščnega poslovanja v izbranem podjetju, - izdelati primerjavo in analizirati učinkovitost skladiščnega poslovanja. Teze: - Obstoječ način skladiščnega poslovanja na prevzemu in izdaji blaga je neučinkovit. - Uporaba ustrezne skladiščne tehnologije omogoča hitrejše, kakovostnejše skladiščno poslovanje. - Obstoječ način skladiščenja ne omogoča hitrega dostopa do blaga (rezervnih delov). - Uporaba predlaganih rešitev omogoča učinkovitejše vodenje podatkov o stanju zalog oziroma materiala v skladišču. Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 2 od 56

14 - Uporaba predlaganih rešitev omogoča večjo konkurenčnost podjetja. - Uporaba predlaganih rešitev omogoča večjo storilnost zaposlenih. - Uporaba predlaganih rešitev bo zmanjšala stroške poslovanja. 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Pri izdelavi diplomskega dela bomo izhajali iz naslednjih predpostavk: - za blago (rezervne dele) se uporablja tehnologija talnega odlaganja TSE in strategija naključnega načina skladiščenja TSE; - v praksi obstaja ustrezna skladiščna tehnologija za sledenje dražjih rezervnih delov; - obstoječe skladiščno poslovanje podjetja povzroča dodatne manipulacije z blagom in daljše transportne poti; - dobra preglednost skladišča omogoča lažje in hitrejše manipulacije z blagom; - pri izdaji blaga so zaradi dodatnih ročnih manipulacij možne poškodbe embalaže blaga. Omejitve pri izdelavi diplomskega dela so naslednje: - v diplomskem delu se bomo omejili na konkreten primer skladiščenja rezervnih delov v podjetju Jančič, d.o.o., - omejitve glede velikosti skladiščnega objekta, - omejen dostop do internih podatkov in informacij podjetja. 1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA Vsebina diplomskega dela zajema teoretični in praktični del. Pri teoretičnem delu bosta uporabljeni naslednji metodi: - metoda kompilacije postopek povzemanja stališč in spoznanj drugih avtorjev, - deskriptivna metoda z njo bomo opisali različne pojme. Praktični del bo zajemal analitični pristop, v okviru tega bodo uporabljene izključno izkušnje iz praktičnega usposabljanja v podjetju, ogled skladišča ter podatki, ki so bili pridobljeni na osnovi pogovorov z vodstvenimi delavci v podjetju. Poleg omenjenih metod raziskovanja pa bodo nekatera pojasnila predstavljena pisno s pomočjo slik. Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 3 od 56

15 2 SKLADIŠČNO POSLOVANJE 2.1 OPREDELITEV IN NAMEN SKLADIŠČ Ko govorimo o skladišču, običajno mislimo na prostor, kjer shranjujemo različne vrste materiala oziroma blaga. V ožjem smislu je skladišče prostor, v katerega so vštete vse naprave, ki omogočajo sprejemanje, čuvanje in izdajanje blaga. Vključujemo torej ves potreben manipulacijski prostor, prostor za vodstvo, pripravo skladiščnega dela, evidenc ter skladiščne naprave, od navadnih polic do avtomatiziranih naprav (Andolšek, 1975). Na način poslovanja in tudi na vse skladiščne naloge bistveno vplivajo tudi vrste skladišč. Izbrana vrsta skladišča mora omogočiti: - ohranitev količine in kakovost uskladiščenega blaga, - čim nižje stroške shranjevanja in čuvanja blaga ter - varnost dela v skladišču. Od lastnosti blaga mislimo predvsem na občutljivost zunanjih vplivov. Od vrednosti blaga je tudi odvisen način gradnje skladišča. Razlikujemo: - odprta skladišča za manj vreden material (neobčutljivost na zunanje vplive); - pokrita skladišča za manj vreden material, ki ga je potrebno zaščititi le pred zunanjimi vplivi (temperatura, vlažnost); - zaprta skladišča za vrednejši material (v to skupino spada tudi obravnavano podjetje, kjer skladiščijo rezervne dele za tovorna vozila). Celotno skladiščno dejavnost je primerno razdeliti na tri sektorje, in sicer (Andolšek, 1975): - prevzem blaga, - uskladiščenje in obdelava naročil, - odprema blaga. V prvem sektorju je treba poskrbeti najprej za nadzor nad blagom, ki se uskladiščuje. Pri tem je treba najprej poskrbeti za identiteto blaga, to je, ali ustreza prejeto blago temu, ki je navedeno v dokumentaciji (naročilnica, dobavnica, tovorni list itd.). Nato je treba ugotoviti, ali se ujemajo v listinah navedene količine z dejansko prispelimi količinami. Drugi sektor predstavlja skladiščenje blaga ter po potrebi tudi obdelava naročil. Po sprejemu blaga, katerega količino in kakovost je treba preveriti, se sprejeto blago uskladišči. V skladišču je treba imeti pregled nad blagom, zato poleg podatkov, ki se nanašajo na blago, opremimo skladiščne enote še s podatki, ki se nanašajo na skladiščenje in na podlagi katerih ugotovimo skladiščno mesto. Prav tako so pri skladiščenju pomembne tudi strategije skladiščenja, in sicer vodoravno ali navpično skladiščenje. Pri vodoravnem načinu skladiščenja je omogočena lažja manipulacija z blagom, saj ni potrebna uporaba transportnih sredstev. Pomanjkljivost tega načina pa so dolge transportne poti ter visoki stroški uporabe velikih skladiščnih površin. Pri Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 4 od 56

16 navpičnem skladiščenju pa je omogočena racionalnejša izraba skladišča. Torej so prednosti v manjših gradbenih stroških za zemljišče, krajše transportne poti, mehanizacija omogoča hitrejše, učinkovitejše in cenejše poslovanje, zato imamo majhne stroške na enoto opravljenega dela. Slabost tega pa so naložbe v transportnoskladiščno opremo. Poleg teh naj še omenimo (zapiski predavanj Skladiščno poslovanje, 2008): - strategijo naključnega polnjenja in praznjenja skladišča (TSE je uskladiščena ali odpremljena kjerkoli v skladiščnem regalu, regalna okna morajo biti prilagojena TSE, dobro izkoriščen prostor skladišča, zagotavljanje sledljivosti enotam); - strategija namenskega polnjenja in praznjenja (TSE je uskladiščena ali odpremljena na točno določenem mestu, regalna okna so prav tako prilagojena TSE, manj izkoriščen prostor v primerjavi s prejšnjo strategijo, zagotavljanje sledljivosti enotam); - strategija uporabe skladiščnih con ABC (TSE je uskladiščena v določeni skladiščni coni, kar pomeni: za cono A se smatrajo izdelki, katerim v skladišču posvečajo največ pozornosti, torej izvajajo pogostejše kontroliranje izdelkov, večkratno nabavljanje le-teh itd., za cono B in C pa se smatrajo izdelki, ki jih skladiščni delavci proučujejo manj skrbno in bolj poredko, torej nabavljajo enkrat letno, občasno kontroliranje dokumentacije, decentralizirano skladiščenje itd). Tretji in seveda zadnji sektor v skladišču predstavlja odprema blaga. V tem sektorju je treba poskrbeti za pripravo listin (CMR, potni nalog, dobavnica itd.), za pravilno odpremo blaga po identiteti, količini in uporabljivosti, treba je poskrbeti za primerno pakiranje, v kolikor te niso enake skladiščnim enotam. Embalaža je torej pomembna pri odpremi in namenjena varovanju blaga pred razsipanjem, poškodbami in zunanjimi vplivi, lažjega rokovanja in dostave. Ima tudi velik vpliv na estetski videz blaga, omogoča označevanje blaga s črtno kodo ali RFID nalepko. Primerni materiali za izdelavo embalaže so pločevina, steklo, plastika, les in karton (zapiski predavanj SP, 2008). Andolšek (1975) pravi, da ima skladišče veliko kulturno in humanitarno funkcijo. Kakršnokoli je že skladišče, je za današnjo ekonomiko nepogrešljivo. Skladišče blaga niti ne proizvaja niti ga ne predeluje. Njegov pomen je v tem, da je prepotrebna vez med proizvodnjo in potrošnjo. Poleg omenjenih funkcij pa so potrebne tudi ekonomske funkcije, ki izhajajo iz smotra skladiščenja in vloge te dejavnosti v družbeni delitvi dela. Te so: - časovna skladiščenje omogoča premoščanje časovne razlike med proizvodnjo in porabo blaga. (Do teh razlik prihaja predvsem, kadar je: proizvodnja neenakomerna, poraba pa je enakomerna skozi vse leto in kadar je proizvodnja enakomerna skozi leto in je takrat poraba neenakomerna); - prostorska s skladiščenjem različnega blaga se zmanjšuje prostorska oddaljenost med proizvodnjo in končno porabo; Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 5 od 56

17 - kakovostna skladiščenje lahko omogoča doseganje hitrejšega ritma proizvodnje, njeno povečanje (lahko omogoča tudi enakomernejšo in popolnejšo porabo); - količinska s skladiščenjem večjih količin blaga je dana možnost posredovanja na tržišču (torej pomeni, da lahko podjetje kupuje blago, gotove izdelke od velikih proizvajalcev in jih naprej prodaja v manjših količinah ter ima zadostno zalogo za ostala povpraševanja); - zaščitna s skladiščenjem zaščitijo blago pred zunanjimi vplivi ter s tem ohranijo njihovo prvotno vrednost. Med funkcije lahko prištejemo tudi svetovalno in informacijsko ter kreditno funkcijo. Kar pomeni, da lahko podjetje informira svoje kupce oziroma odjemalce o različnih novostih, s tem jim pravzaprav povečuje pregled nad svojo ponudbo. Podjetje lahko nudi tudi različne načine plačila. Z izdajo skladiščnice za skladiščeno blago je možno dobiti kredit (lombardni kredit). Zato je zelo pogosto obročno poslovanje. S tem podjetje omogoči nakup tistim odjemalcem, ki ne razpolagajo z gotovino (zapiski vaj Poslovanje logističnih podjetij, 2007). Takšne funkcije se poslužuje tudi podjetje v našem primeru. Skladišče pripomore tudi k temu, da delovni procesi v najrazličnejših gospodarskih ter družbenih dejavnostih potekajo načrtno, smotrno in brez zastojev. Torej je naloga skladišč kroženje dobrin (surovin, polizdelkov, gotovih proizvodov, pomožnih materialov itd.) ter pravilen potek v okviru organizacije. Upoštevati je potrebno tudi dolgoročne načrte za skladišče, saj so naložbe vanj redke. Skladišče mora biti zgrajeno in zasnovano glede na njegove potrebe. Tako je pri skladiščenju zelo pomembna tudi izbira optimalne lokacije. Ta mora omogočati (Internet 1): - hitrejši proizvodni proces, - krajše notranje poti ter odpravo ozkih grl, - fleksibilnejšo oskrbo, - večjo prilagodljivost skladiščenja, - manjša investicijska vlaganja na enoto površine, - boljšo izrabo razpoložljivega prostora in lažje delo zaposlenih. Pomembno je tudi ali je skladišče centralizirano ali decentralizirano. Pri centralizaciji skladišč je omogočeno lažje poslovanje, saj je enotno za vsa skladišča. Omogoča tudi hitrejši pregled nad zalogo blaga, kompleksnejše obravnavanje celotne problematike, boljše izkoriščanje naprav, enotne evidence o stanju in toku blaga, manj zaposlenih. Seveda imajo vsake prednosti tudi svoje slabosti, to sta npr. manjša fleksibilnost in preveč pisnih nalogov. Decentralizacija pa omogoča fleksibilnejšo in bolj neposredno povezavo z enotami. Ta oblika je pogostejša v bolj oddaljenih proizvodnih obratih, in sicer s specifičnim proizvodnim programom. Tukaj se pomanjkljivosti kažejo v nepreglednem nadzoru nad zalogo blaga, slabši izkoristek delovnih sredstev in delovne sile, omejenost pri reševanju kompleksnih nalog (Internet 1). Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 6 od 56

18 Če povzamemo, to pomeni, da z naraščanjem števila skladišč, naraščajo tudi stroški (stroški vzdrževanja, upravljanja, naložbe v investicije). Eden od odločujočih stroškov so tudi transportni stroški (vozila, delovna sila, gorivo). Ti so z manjšim številom skladišč večji, saj so transportne poti med skladišči in odjemalci dolge. Z večanjem števila le-teh se izboljša pokrivanje tržišča, s tem padajo stroški do te meje, dokler ni doseženo optimalno število skladišč (Internet 1). Stroške skladišč predstavljajo: gradnja novega ali prenova obstoječega skladišča, najem skladišča, outsourcing (pomeni, da lastni viri ne zadostujejo za rast, zato nekateri razmišljajo o strateškem partnerstvu. Odločitve so vedno individualne in odvisne od posameznega podjetja), varovanje blaga in njegovo zavarovanje, možni stroški poškodb na blagu, ki so nastali med skladiščenjem, oportunitetni stroški, ki jih povzročajo vezana finančna sredstva v zalogah (PLP vaje, 2007). 2.2 OPREDELITEV SKLADIŠČNIH TEHNOLOGIJ Delo v skladiščih danes zahteva vse večjo natančnost ter tekoče opravljanje dela, ki bi potekalo brez napak. Prav tako v zahtevnih pogojih, kot je komisioniranje. Skladiščne tehnologije pomenijo tudi osnovo za prihodnji razvoj tehnološke podpore učinkoviti skladiščni logistiki. Poznamo več vrst skladiščnih tehnologij. Med najbolj pogoste uvrščamo črtno kodo, RFID tehnologijo,»pick to light«in glasovno izbiranje. V nadaljevanju bomo vsako tehnologijo predstavili. V današnjem času podjetja po vsem svetu iz različnih panog, vključno z maloprodajo, transportom, proizvodnjo, skladiščenjem in nenazadnje tudi z informatiko, izrabljajo prednost sistema EAN.UCC (enoten zapis številke artikla). Uporaba tega sistema prinaša prednost, saj je te standarde sprejela tudi večina tujih prevoznikov. Prednosti tega sistema so (Logistični priročnik, 2004, str. 9): - enotno procesiranje podatkov med različnimi partnerji, - medsebojna povezljivost, - uporaba obstoječih komunikacijskih sistemov in identifikacije, - avtomatizacija izmenjave podatkov, - odziv na tržne priložnosti, - manjši stroški transakcij. Najprej naj omenimo, da je sistem GS1 zbirka standardov, ki omogočajo učinkovito upravljanje preskrbovalne verige z edinstvenim označevanjem proizvodov, transportnih enot, lokacij in storitev. Osnova sistema je globalno enolična identifikacijska številka, s katero pospešujemo procese elektronske trgovine, sledenja in izsledovanja. Zaradi avtomatskega zajema podatkov se identifikacijska številka zapiše v obliki črtne kode. Črtna koda se uporablja za mednarodni način označevanja, s pomočjo katerega je možno identificirati katerikoli izdelek. Najpogostejše aplikacije so: označevanje blaga (vhodnih surovin in materialov, polizdelkov, končnih izdelkov, palet in drugih logističnih enot), inventure (v skladišču, osnovnih sredstev, v trgovini, mobilno skladišče), skladiščno poslovanje, mobilna prodaja oziroma prodaja na terenu, ki ji rečemo tudi»ambulantna«prodaja, zagotavljanje sledljivosti v preskrbovalni verigi, Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 7 od 56

19 spremljanje proizvodnje, izdaja blaga v trgovinah, označevanje laboratorijskih vzorcev, označevanje oskrbovancev v bolnišnicah in domovih za ostarele, izdaja in prevzem knjižničnega gradiva, evidenca prisotnosti (na parkiriščih, na delovnem mestu, dogodkih in konferencah, na delovnem nalogu), kontrola dostopa idr. Najboljši primer je uporaba črtne kode, ki v povezavi z različnimi brezžično povezanimi terminali (čitalci) zagotavlja hiter in zanesljiv prenos podatkov v centralni računalnik v nadaljnjo obdelavo. Najbolj pogost način zapisa številke EAN/UCC-13 je 13-mestna EAN črtna koda, ki je prikazana na sliki 1. Poleg nje so prikazane tudi osnovne mere velikosti. Ko se odločamo med različno namestitvijo, moramo upoštevati predvsem (Internet 2): - prostor, ki je na voljo na artiklu, - vrsto informacij, - delovno okolje, v katerem se odčitava simbol črtne kode (maloprodajno mesto razmeščanje na police v skladišču). Slika 1: Simbol črtne kode (Vir:Internet 2) Iz slike 2 so razvidni simboli črtne kode, ki označujejo (Internet 3): - (A) prvi številki označujeta državo, v kateri je bila črtna koda sestavljena, ne označujeta pa porekla izdelka, - (B) šifra proizvajalca, dobavitelja, - (C) šifra izdelka, - (D) kontrolna cifra, ki omogoča preverjanje pravilnosti na prodajnem mestu. Slika 2: Pomen črtne kode (Vir: Internet 3) Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 8 od 56

20 Čitalci črtne kode lahko tipično hkrati preberejo le po eno nalepko, medtem ko jih lahko RFID čitalci preberejo več hkrati. Torej je bistvena razlika v tem, da črtne kode vsebujejo le statično informacijo, medtem ko so dinamične RFID nalepke opremljene z drobnim čipom in lahko informacije tudi zapisujemo. RFID dejansko predstavlja tehnološko nadgradnjo črtne kode. Nekateri jo uporabljajo vzporedno s črtno kodo. Torej ta sistem omogoča učinkovito, hitro in točno upravljanje z izdelki, ki se skozenj gibljejo. Celoten proces (sprejem blaga, odlaganje, vzdrževanje skladišča, izdaje blaga itd.) se spremlja z brezžičnimi terminali in seveda ustrezno računalniško podprto podporo. Torej to poteka tako, da čitalnik ustvarja šibko radiofrekvenčno magnetno polje. Ko se priponka približa čitalniku ter vstopi v njegovo polje, elektronsko vezje odda svoj podatek (lastno identifikacijsko kodo) v obliki radijskega signala. Čitalnik ta signal sprejme in ga v primerni obliki posreduje računalniku. In tako lahko v kratkem času identificira veliko več izdelkov kot pa črtna koda. Menimo pa, da bo potrebno še veliko časa, preden bodo artikli v trgovinah opremljeni z RFID oznakami. Najprej se bo ta povečala za označevanje transportnih enot (palete, kontejnerji). Prednosti RFID tehnologije pred črtno kodo so (PLP, vaje 2007): - ni potrebe po vidnem polju (ne zahteva, da je priponka na vidnem polju); - prilagojenost zahtevnemu okolju (ekstremne temperature, vlaga, jedke snovi itd.); - dolga življenjska doba (čitalniki ne vsebujejo nobenih premikajočih delov, zato zelo redko potrebujejo vzdrževanje); - zaščita podatkov (za razliko od črtne kode je tukaj kopiranje priponk skoraj nemogoče, zato je ta tehnologija zelo primerna za aplikacije (podatki oseb, predmetov zaupnejše narave); - hitrost zajema (RFID priponke zaključijo proces veliko hitreje kot črtna koda). Slabosti pa predstavljajo, da še standardi niso v veljavi in da je prenos podatkov moten, če je v bližini železo ali kakšna tekočina. Naslednja skladiščna tehnologija, ki jo bomo predstavili, je»pick to light«ali komisioniranje s pomočjo lučk. Vsako skladišče, ki se poslužuje te tehnologije, je opremljeno s ploščico, na kateri je zaslon, svetlobni indikator ter najmanj en gumb. Skladiščni delavec vnese ali odčita oznako naročila. Aktivirajo se svetlobni indikatorji ob tistih skladiščnih lokacijah, s katerih je potrebno vzeti izdelke. Na teh zaslonih se izpiše tudi količina izdelkov. Nato skladiščni delavec odide do svetlobnih indikatorjev, pobere na zaslonu potrebno količino izdelkov ter jih odloži v zaboj. Potem pritisne na gumb in sistemu potrdi, da je zahtevana količina izdelkov dodana k naročilu. Tudi ta tehnologija ima določene prednosti, in sicer informacijski sistem ni potreben, saj rešitev vključuje programsko opremo za usmerjanje prikaza informacij na ploščicah, prav tako niso potrebni mobilni terminali s signalom. Slabosti se odražajo predvsem v človeškem faktorju. Med najbolj pogoste uvrščamo tudi glasovno izbiranje. Je zelo enostavno, saj je komisionar opremljen s slušalkami in mikrofonom. Sistem mu pove, kaj je predmet Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 9 od 56

21 komisiona, ta pobere ustrezen predmet, sporoči sistemu, ki zaključi pozicijo iz naloge. Prednosti so predvsem v tem, da je sistem hitro priučljiv, enostaven za uporabo, omogoča popolno sledenje procesov (naročilo je hitro in zanesljivo preverjeno), zmanjšanje človeških napak. Ne smemo pa mimo tehnologije, v kateri prisotnost človeka ni potrebna, saj njegovo nalogo prevzamejo stroji (avtomatizirana tehnologija). Z uvedbo te tehnologije stroj prevzame izvrševalno funkcijo, medtem ko človek obdrži nadzorovalno in načrtovalno funkcijo. To pomeni, da nevarno in zahtevno delo opravljajo stroji, cene izdelkov se s tem znižajo, zaposlenim pa omogočajo opravljanje drugih nalog. 2.3 TRANSPORTNO-SKLADIŠČNA SREDSTVA Ena od pomembnih sestavin vsakega skladišča so tudi transportna sredstva. Godnič (2006) pravi, da je transportno sredstvo vsako tehnično sredstvo, ki je namenjeno prevozu ljudi ali stvari. Omogočajo torej lažje manipulacije s tovorom, hitrejše in zanesljivo delo v skladiščih. Med različnimi vrstami transportnih naprav je potrebno izbrati tisto, ki bo najbolj prilagojena zahtevam transportnih in skladiščnih nalog, hkrati pa bo zagotavljala najvišjo stopnjo ekonomičnosti v svoji uporabi. Učinkovit notranji transport je odvisen od (Potrč, 2008): - prevoznih enot, - količine materiala, - ureditve notranjih transportnih poti, - časa, ki je potreben za transport. Torej je temeljna naloga zagotavljanje vseh premikov surovin, polizdelkov, gotovih proizvodov znotraj podjetja. V skladiščih se uporabljajo tako naprave s cikličnim (prekinjenim, periodičnim, nezveznim, diskontinuiranim) in zveznim (neprekinjenim, kontinuiranim) delovanjem. Naprave za zvezno delovanje se uporabljajo predvsem v velikoserijski proizvodnji, saj omogočajo visoke zmogljivosti. Tipični predstavniki tega delovanja so: valjčni, tračni, členkasti transporterji, elevatorji (tekoče stopnice, primeren za sipki tovor). Naprave za ciklično delovanje pa se uporabljajo predvsem v skladiščnih prostorih. To so: škripci, vitle, žerjavi, elektro vozički, ki so namenjeni za prevažanje materiala po nestalnih poteh. Gibljejo se s pomočjo lastnega motorja, ki ga poganja električna baterija. Uporabljajo jih na različnih transportnih linijah, ki niso vezane na prometnice. Njegove prednosti: ne potrebuje veliko prostora, ekološko primerno transportnoskladiščno sredstvo, dolga življenjska doba, cenejše vzdrževanje. Njegove slabosti: ne dosega visoke hitrosti (hitrost se giblje okoli 10 do 15 km/h), delujejo lahko v glavnem le do 10 % nagiba transportne poti (primerni za delo v eni etaži oziroma v več etažah v kombinaciji z dvigali) in za delovanje potrebuje trdna in gladka tla, ki morajo biti praviloma ravna (Godnič, 2006). Kakšna transportna sredstva uporabljamo, je odvisno od naslednjih dejavnikov (Godnič, 2006): 1. vrste in količine blaga, 2. vrste in količine pakiranja blaga, 3. števila pretovornih mest, Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 10 od 56

22 4. transportnih razdalj, 5. natovorne opreme, 6. načina transporta blaga, 7. razpoložljivih finančnih sredstev za nakup transportno-skladiščnih sredstev. Za najbolj pogosto skladiščno sredstvo lahko rečemo, da je to viličar. Ta se je razvil iz elektro vozička z dvižno ploščadjo. Uporablja se predvsem pri različnih tehnikah tovornih enot (paletizacija). Oblikovane morajo biti tako, da lahko viličar z vilicami seže pod tovor ali vanj. Njegova bistvena prednost je opravljanje vseh manipulacij s tovorom. Torej sam natovori, prepelje tovor na določeno skladiščno lokacijo in ga tudi sam odloži. Delo z njim je opravljeno hitro in ekonomično, če je razmerje 60 % dviganja in 40 % vožnje in če razdalja, na kateri se opravlja transport, ne presega 80 m. Torej lahko rečemo, da viličar ni naprava za transport na večje razdalje, ni pa tudi izkoriščen, če je namenjen le zlaganju TSE v skladišču (Godnič, 2006). Pogoni viličarjev so lahko različni. Naj omenimo le najpogostejše: - viličarji na bencinski, dizelski pogon (Prednosti: doseganje višje hitrosti, večja moč motorja, delo v več izmenah. Slabosti: možna vnetljivost in eksplozivnost pogonskega goriva, izpušni plini, hrupnost.); - viličarji na akumulatorski pogon (Prednosti: brez izpušnih plinov, nizka stopnja hrupa, okretnost, cenejše obratovanje. Slabosti: niso primerni za vožnjo po slabih transportnih poteh in večjih strminah, ne morejo obratovati kombinirano zaradi akumulatorjev, ki so sposobni dajati električno napetost približno pet efektivnih ur, pri polnjenju se sprošča vodik, zato so potrebni dodatni, posebni prostori za polnjenje). Ponekod so v uporabi tudi že avtomatski viličarji, kar pomeni, da je viličar popolnoma računalniško krmiljen in izključuje možnost napake voznika. Slabost je le v tem, da uvedba predstavlja velik finančni zalogaj. Prav tako je pomembna tudi nosilnost viličarja, ki je v glavnem med 500 in kg. Obstajajo tudi posebne izvedbe viličarjev, ki se uporabljajo v težki industriji, kjer viličarji potrebujejo veliko večjo nosilnost. Ker je blago različno oblikovano, ima lahko viličar razne druge naprave, ki so potrebne, da lahko zgrabi tovor. Te dodatne naprave so lahko razne klešče za prevoz embaliranega tovora, razni trni za prevoz votlih predmetov itd. Pri izvedbi viličarja lahko izbiramo med bočno in čelno. Bistvena razlika med izvedbama je v tem, da bočne uporabljamo predvsem tam, kjer so transportne poti relativno ozke, transportirani tovor pa širok. Regalna dvigala so primerna za vsako višino dviga. Delimo jih glede na način upravljanja (avtomatska in ročna) in glede na to, v koliko hodnikih lahko delajo. Ravninska dvigala delajo samo v enem hodniku, krivinska pa v dveh ali več. Ločujejo se tudi po številu stebrov (imajo lahko enega ali dva), glede na tip bremena (ločimo paletna dvigala, dvigala za škatle, kolute) in težo bremena (lahka regalna dvigala dvignejo do 250 kg, srednja do 500 kg, najzmogljivejša pa tudi več kot tono in pol težka bremena). Poleg tega se razlikujejo tudi po tem, s kakšno napravo prevzemajo breme (najpogosteje so to teleskopske vilice, lahko pa je tudi izvlečna naprava ali satelitski voziček). Regalno dvigalo moramo prilagoditi velikosti Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 11 od 56

23 skladišča in vrsti blaga, ki se v njem skladišči, intenzivnosti pretoka blaga skozi skladišče in morebitnim arhitektonskim oviram. Pri dvigalih so potrebni tudi vzdrževalni pregledi, ki so odvisni od tipa dvigala: - krivinska dvigala (pregledi na vsake tri mesece), - ravninska dvigala (pregledi vsakih šest mesecev do enega leta, kjer se preveri predvsem stanje glavnih nosilnih sklopov (vrvi). Resnejša vzdrževalna dela (menjava koles, ležajev) so potrebna šele po izteku življenjske dobe regalnih dvigal (10 do 15 let). Poleg tega pa je danes večina dvigal že avtomatskih, ročna se uporabljajo še tam, kjer je potek komisioniranja v regalih ročen (Internet 4). 2.4 INFORMACIJSKA PODPORA SKLADIŠČNIM PROCESOM Informacijska tehnologija zajema področja zajemanja, obdelovanja, shranjevanja in prenašanja vseh vrst informacij (Internet 5). Informacijsko tehnologijo delimo na strojni in programski del. Da ta področja povežemo, mora biti prisotna še informacijsko- komunikacijska tehnologija. Informacijska tehnologija v sodobni informacijski družbi nastopa z vlogo dostopnosti informacij, krajšanja poslovnih ciklusov in povečanja konkurenčnosti. Je pa tudi dovolj fleksibilna, da zadovolji individualne potrebe pri zbiranju informacij. Delovni procesi so središče dogajanja v vsakem podjetju. Zato je njihovo stalno izboljševanje in inoviranje ključno za uspeh vsakega podjetja, tudi v današnjem času, času t. i. krize. IT pridobiva tako na pomenu kot zmanjševanju in obvladovanju stroškov. Torej informatizacija skladišča omogoča avtomatski prenos podatkov. Informacije so posredovane hitro, učinkovito in točno v primerjavi z ročnim vodenjem skladišča. Osnova za učinkovito organizacijo skladiščnega poslovanja so zanesljive in pravočasne informacije o stanju blaga v skladišču. Informacijska podpora skladišča v skladiščnemu procesu omogoča (Potrč, 2008): - nadzor nad logističnimi dogodki, ki zahtevajo določene aktivnosti v skladišču blaga, - nadzor nad delovnimi nalogi, - nadzor nad blagom (kjer so potrebni posebni pogoji skladiščenja), - nadzor nad razporeditvijo blaga glede na razpoložljiv prostor, - nadzor nad materialnimi sredstvi in delovno silo. Da bi zagotovili ustrezno logistično podporo na pravem mestu in ob pravem času, moramo stalno zbirati, obdelovati, urejati, izmenjavati različne informacije. Za to potrebujemo tudi zmogljiv informacijski sistem, ki bi povezoval vse udeležence. Velika večina današnjih podatkov na komercialnih papirnih dokumentih izvira iz že obstoječih računalniških sistemov. Podjetja te dokumentacije tiskajo, kopirajo, pošiljajo po faksu ali elektronski pošti. Na drugi strani se proces ponovi, ampak v obratnem vrstnem redu, pri čemer se podatki ponovno ročno vpisujejo. Iskanje hitrejše, cenejše in natančnejše oblike izmenjave podatkov je ob takih procesih postala zelo pomembna prednostna naloga. Govorimo o računalniški izmenjavi Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 12 od 56

24 podatkov ali krajše RIP ali angleško EDI Electronic Data Interchange. Ta računalniška izmenjava podatkov se ukvarja s pretokom informacij znotraj sistema in je nepogrešljiva za podjetje, ki želi povečati svojo učinkovitost in produktivnost. Omogoča poslovanje brez uporabe papirja, prenašanje podatkov na podlagi sprejetih standardnih sporočil iz enega računalniškega sistema na drugega, in sicer brez človeškega posredovanja (Logistični priročnik, 2004, str. 45). V današnjem času si vodstva podjetij zaradi vse večje konkurence ne morejo več privoščiti nepoznavanja sodobnih orodij in tehnologij, ki omogočajo boljši način obvladovanja informacij. Kar pomeni, da bi lahko kakršna koli fizična prekinitev toka blaga ali informacijskega pretoka preprečila tekoče delovanje celotne oskrbne verige, s tem pa bi se dodatno povečali stroški. Za fizično preprečitev toka blaga se morata določeni podjetji praviloma dogovoriti le o tipu podatkov, ki jih bosta izmenjavali, in o načinu, kako bodo predstavljeni. Podatki so prepoznavni po vsebini, pomenu in formatu. Torej je skrb podjetij zaradi različnih nezdružljivih računalniških sistemov odveč, saj se izmenjujejo v predpisani obliki. Priprava takšnih podatkov pa ni odvisna od strojne, ampak od programske opreme. RIP tvorijo tri glavne komponente, in sicer so to standardna sporočila, konvertorska programska oprema in komunikacije ter omrežja (Logistični priročnik, 2004, str. 45). Standardna sporočila Računalniške komunikacije in aplikacije potrebujejo skupni jezik za medsebojno delovanje. Sporočilo je torej dogovorjen format, ki vsebuje vse podatke na takšen način, da je berljiv za vse udeležene subjekte, pišejo pa ga lahko s svojimi informacijskimi sistemi. Konvertorska programska oprema Osnovna naloga te opreme je prevajanje oziroma pretvarjanje prispelih sporočil iz standardnega v interni zapis podjetja. Poskrbi torej, da se podatki preslikajo v standardno sporočilo, ki ga sistem pošlje po elektronski pošti drugemu podjetju, ta pa vsebino sporočila pretvori v svoj informacijski sistem. Komunikacije in omrežja Takoj po pretvorbi podatkov v elektronsko standardno obliko je potrebno sporočilo poslati naslovniku. Sporočila se izmenjujejo po omrežjih. (omrežje VAN naj bi bilo najvarnejše in najzanesljivejše). Seveda pa je poleg omenjenega omrežja mogoč prenos podatkov tudi po kateri koli drugi poti (Logistični priročnik, 2004, str. 46). Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 13 od 56

25 2.5 DISKUSIJA V teoretičnem delu je predstavljeno skladiščno poslovanje ter kakšen je predvsem namen skladišč. Skladiščna dejavnost torej zavzema tri sektorje, od katerih je zelo pomemben prevzem in ohranitev skladiščenega blaga v stanju, kakršnem je prispel v skladišče. Sicer urejeno skladišče ne more uspešno opravljati svojih operacij, postopkov in vseh ostalih aktivnosti, če ni dobro organizirano. Poleg osnovnih nalog skladiščenja (prevzem, skladiščenje, odprema) je nekako pomembna tudi informacijska podpora v skladišču, saj omogoča bolj zanesljivo, učinkovito podporo skladišču in hitrejše delo zaposlenih. To je samo nek splošen okvir, ki seveda ne velja za vsako skladišče, vsako blago in tehnologijo. Ta teorija nam bo v oporo pri predstavitvi obstoječega stanja. Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 14 od 56

26 3 PREDSTAVITEV OBSTOJEČEGA STANJA 3.1 PREVZEM IN ODPREMA BLAGA Tudi v analiziranem podjetju se srečujejo s skladiščnimi procesi, kot so: prevzem, uskladiščenje, komisioniranje in odprema blaga (manjših in večjih rezervnih delov, maziv, orodij, delovnih oblek ipd). V podjetju imajo dobro urejeno dovozno pot, kar omogoča enostaven dostop tovornih vozil do skladišča. Pred naročanjem in kasneje pred prevzemom blaga se v skladišču najprej opravi ročni popis zalog. Določena naročila ostanejo odprta, saj je potrebno najprej preveriti, ali blago sploh potrebujejo. Že naročena pa lahko v določenem roku tudi prekličejo. Zgodi pa se, da pride tudi do nepotrebnih novih nabav zaradi površnega popisa zalog skladiščnega delavca in nenatančnosti referenta. S tem podjetju povzročijo dodatne stroške. Ko je popis opravljen, ga skladiščnik v papirni obliki fizično odnese (maziva, rezervni deli, orodje) v pisarno, kjer te podatke vnašajo v računalnik. Sam postopek pridobitve dela se začne s sprejemom naročila tako transporta kot tudi naročila za dobavo rezervnih delov. Naročila v podjetju so lahko ustna ali pisna, sprejme jih referent v pisarni oziroma disponent. Naročila za material lahko pridobi preko stalnih, pogodbenih strank, nenazadnje lahko naročajo tudi fizične osebe. Potreben material naročijo pri različnih proizvajalcih: cenejše in večje rezervne dele naročajo pri slovenskih proizvajalcih, dražje dele pa uvažajo predvsem iz ZR Nemčije. Skupaj z blagom običajno prispe tudi skladiščna dokumentacija dobavitelja. Prevzem opravijo količinsko in kakovostno. Vodja skladišča opravi ročni prevzem. Pri kakovostnem prevzemu temeljijo predvsem na ogledu materiala (videz materiala, različne poškodbe itd). Preverijo, ali prejeto blago ustreza blagu, ki je navedeno na dobavnici. Včasih nabavljajo tudi količinsko, zato preverijo, če se tudi te ujemajo z dokumentacijo. Opravijo ga s štetjem, občasno tudi s tehtanjem. Če je količina dobavljenega blaga večja, se višek vrne dobavitelju. Blago, ki količinsko ni pravilno dobavljeno, se od dobavitelja zahteva manjko. Torej, če pride do kakršnih koli odstopanj na osnovi zapisnika, sprožijo reklamacijski postopek. Reklamacija je ugovor, naslovljen na dobavitelja, in instrument za popravljanje napak. Tako v podjetju na podlagi nje zahtevajo, da dobavitelj naknadno izpolni zahteve naročila in prevzame odgovornost za škodo. Reklamirano blago se torej vrne, naročeno pa prispe z naslednjo pošiljko istega dobavitelja, razen če ni dogovorjeno drugače. Naročilnico odnese v pisarno, kjer jo podpišejo in dodajo žig podjetja. Referent pregleda, ali se naročilnica sklada z naročenim blagom. Ker so podatki na papirju statični, je potrebno veliko dodatnega časa za spremembo ali popravek podatkov. Postopek prevzema v obravnavanem skladišču: - skladiščnik najprej usmeri tovorno vozilo na lokacijo razkladanja, - razkladanje vozila na prevzemnem mestu, - ročni prevzem blaga (količinsko in kakovostno), - priprava dokumentacije in vpisovanje podatkov o blagu, - izbira prostega talnega mesta v skladišču. Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 15 od 56

27 popis zalog preverjanje blaga odprta naročila preveriti ali je bilo naročeno ne preveriti, ali je blago potrebno da ali je blago potrebno ne da dobavitelj dobava blaga dobavnica usmeritev vozila na lokacijo razklada preklic naročila razklad tovora preverjanje dokumentacije reklamacija ne pravilna *OPOMBA: Se nadaljuje da Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 16 od 56

28 od dobavitelja zahtevati manjko manj prevzem (količinski, kakovostni) več višek vrniti dobavitelju naročeno dobavitelj vpis podatkov o prejetem blagu dobavitelj dopis dopis podpis in žig podjetja vračilo dokumentacije vozniku plačilo fakture v dogovorjenem roku izbira prostega talnega mesta v skladišču Slika 3: Diagram poteka prevzema Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 17 od 56

29 Odprema blaga predstavlja zaključni proces v podjetju, pri katerem se TSE naložijo na tovorno sredstvo in se prepeljejo do naročnika. Najprej pripravijo spremne listine. Med pripravljanjem le-teh poiščejo blago za odpremo. Poskrbijo tudi za primerno oblikovanje transportnih enot (primerna embalaža, pakiranje), v kolikor te niso enake skladiščnim enotam. V podjetju poskrbijo tudi za plan prevozov, bodisi z lastnimi prevoznimi sredstvi ali pa jih posredujejo drugim prevoznikom. Skozi celoten potek procesov blago spremljajo tudi listine, in sicer: - potni nalog za voznika, - CMR (mednarodni tovorni list), - dobavnica (nem. Lieferschein), - faktura. Njihova skladiščna cona za odpremo blaga omogoča: - funkcionalno povezavo z dovoznimi cestnimi potmi, - enostaven dostop tovornih vozil do odpremnih mest, - ustrezno površino za odlaganje blaga. Ker se postavke komisiona spreminjajo, se spreminja tudi povprečen potreben čas. Odvisno je tudi od tega, ali gre za ročno nakladanje blaga (manjši, dražji deli), kar še podaljšuje čas celotne odpreme, ali natovarja viličar (večji rezervni deli). Približno enako je, če skladiščnik išče komision sam z manj postavkami, ali če mu pomagajo ostali skladiščni delavci, kjer komision obsega veliko postavk. Ker skladiščne enote vedno niso oblikovane, jih je potrebno prilagoditi transportu, torej iskanje primerne embalaže (karton, zavijanje s folijo). S tem se porabi dodaten čas. Pri ročnem natovarjanju mora skladiščnik vsako posamezno enoto prenesti na vozilo (kombi) čez celo skladišče sam. Približna prehojena pot, ki jo mora skladiščnik opraviti, je 20 m v eno stran. Torej skladiščnik opravi 40 m v obe smeri za prenos enega komisiona. Pri predaji listin gre najprej za ustni dogovor med skladiščnikom in voznikom (ker so vozniki občasno tudi tuji državljani, so potrebna dodatna navodila), kasneje zaradi potrebnih dodatnih informacij, ki zanimajo voznika, tudi telefonski dogovori. Izdaja blaga poteka, če je le mogoče, po sistemu FIFO, kar pomeni prvo noter prvo ven. Zaradi kaotičnega načina skladiščenja je včasih onemogočen dostop do tistih artiklov, ki so prvi uskladiščeni. Če povzamemo: največ časa zavzame ročno iskanje komisiona in ročno natovarjanje. Kot rešitev predlagamo uvedbo regalnega skladišča za manjše in večje dele posebej, uvedbo primerne skladiščne tehnologije in informacijsko podporo, ki bo omogočala izdajo blaga na enem mestu, bližje odpremnemu mestu ter tako skrajšala transportne poti, manipulacijski čas ter omogočila lažje in hitrejše delo zaposlenih v skladišču. Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 18 od 56

30 naročnik izda zahtevo za izdajo referent izpiše komisionirni nalog ga odnese v skladišče sledi komisioniranje blaga obseg komisiona opravi sam manjši velik dodatni delavci priprava komisiona večji deli delo z viličarjem opravi sam manjši deli *OPOMBA: Se nadaljuje priprava blaga na odpremno mesto Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 19 od 56

31 oblikovanje TSE ne da iskanje primerne embalaže / zavijanje s folijo zlaganje blaga natovarja skladiščnik (kombi) manjši nakladanje komisiona velik natovarja viličar (tovornjak) predaja spremnih listin odprema blaga Slika 4: Diagram poteka odpreme Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 20 od 56

32 3.2 SKLADIŠČENJE BLAGA Podjetje ima v lasti centralno skladišče. Skladiščenje blaga v podjetju predstavlja zelo pomemben proces. Ker blaga ni potrebno oblikovati v skladiščne enote, se večji rezervni deli uskladiščijo na prosto talno mesto v skladišču, za manjše dele pa imajo strategijo odlaganja v manjše regale. V skladišču razpolagajo z dvema regaloma, kot je prikazan na sliki 5. Obstoječa regala ne zadoščata za toliko različnih artiklov. Regala sta nepremična, torej brez koles, kar dodatno otežuje delo, saj si ga skladiščnik ne more prepeljati bližje odpremnemu mestu. Poleg tega je regal brez kakšnih premičnih, pomožnih letvic, ki bi se jih dalo enostavno spreminjati, da bi se manjši deli lažje ločili (po namenu uporabe, po velikosti itn). Tako je neposreden dostop do vseh izdelkov onemogočen. Ker se ves material shranjuje tam, je praktično nemogoče, da bi komisioniranje potekalo tekoče brez zastojev. Edina prednost teh regalov je vodoodpornost odlagalne plošče. Omenimo naj še, da sta regala železne konstrukcije, sta trpežna, vendar se na nekaterih mestih že pojavlja rja. Slika 5: Obstoječi regal v skladišču Notranja ureditev mora zagotoviti, da je v skladišču čim manj dodatnih manipulacij, da so čim krajše transportne poti brez zastojev, kar v danem obstoječem stanju trenutno ni možno. Poleg tega material ni uskladiščen pregledno in dosegljivo, zato tudi prevzem in izdaja materiala nista jasna. Tudi skladiščeni material po prevzemu ne ostane v embalaži. Blago se uskladišči na obstoječi regal in tam ostane dokler, skladiščni delavec ne dobi naloga za izdajo. Blago je tako izpostavljeno različnim vplivom (umazanija, maščobe itd). Strategija skladiščenja v podjetju ni vnaprej določena, kako skladiščiti blago, npr.: po skupinah artiklov, po proizvajalcu, po kupcih itd. Blago je v času skladiščenja zaščiteno pred različnimi vplivi (temperatura, vlaga), s čimer preprečijo možnost izgube vrednosti blaga. V grobem Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 21 od 56

33 lahko rečemo, da v skladišču hranijo blago, kot so manjši rezervni deli. Teh je približno polovica vseh materialov v skladišču, saj je poraba in nabava le-teh največja. V skladišču je zaradi kaotičnega skladiščenja povečana možnost izgube dražjih delov, s tem pa podjetju tudi zaradi površnosti skladiščnih delavcev povečujejo stroške. Naslednja skupina so večji rezervni deli, ki predstavljajo manjše število skladiščnih mest. Povpraševanje po njih pa niha glede na sezono. Torej je tudi nabave in porabe manj. Maziva in orodja prav tako predstavljajo manjši obseg skladiščenja. Nabavljajo predvsem na zalogo, in sicer večje količine in manjkrat. Tukaj bi lahko rekli, da to predstavlja določene prednosti in slabosti. Kot prednost bi lahko navedli, da so stroški nabave nižji, kot slabost pa naj omenimo, da to predstavlja visok strošek skladiščenja, denar je vezan v zalogah, možnost poškodovanja blaga. Omenimo naj tudi, da podjetje nabavlja blago za lastno uporabo in jo skladišči v posebnem prostoru izven skladišča za rezervne dele. Torej mora preskrbovati tudi skladiščne delavce z ustreznimi delovnimi oblekami, varnostnimi čeladami (pri vožnji z viličarjem), rokavicami ipd. To je razvidno iz tabele 1 ter grafično prikazano na sliki 6. vrsta blaga manjši rezervni deli (matice, vijaki, pletenice, manjši strojni deli) večji rezervni deli (gume, karoserijski deli, menjalniki, platišča, izpušne cevi) cca. število maziva (1 sod maziva, 2 soda olja) 3 orodje ( izvijači, klešče, moment ključi, ključi raznih 200 velikosti, specialna kladiva) za lastno uporabo (delovne obleke, rokavice, čelade) 12 Tabela 1: Prikaz vrste blaga v skladišču Iz tabele je torej razvidno, da je skupno število skladiščenih delov približno 650. Torej je podjetje kar dobro založeno z vsemi vrstami potrebnega blaga. Tukaj ni šteto blago, ki je za lastno uporabo, maziva in orodje. Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 22 od 56

34 23 % 1 % 0,5 % 12 % 64 % manjši rezervni deli večji rezervni deli maziva orodje za lastno uporabo Slika 6: Grafični prikaz vrste blaga v skladišču Kot je iz grafa razvidno, predstavlja največjo problematiko skladiščenje blaga. Najmanj odstotkov skladiščnega prostora zajemajo maziva in pa sredstva za lastno uporabo. Tehnika talnega odlaganja je torej nefunkcionalna. V podjetju je pomembna funkcija skladiščenja tudi varovalna funkcija, saj ustrezno varovanje zagotovi kakovostno in količinsko neoporečnost proizvodov oziroma v tem primeru rezervnih delov. Prav tako zaradi pravilne izbire lokacije za skladiščenje rezervnih delov kot tudi poslovnih prostorov je njihova povezava z zunanjimi partnerji dobra. Njihovi cilji skladiščenja izhajajo iz celotne logistične dejavnosti v podjetju, ki zahteva zagotovitev preskrbe vseh uporabnikov s potrebnim materialom ob čim večji ekonomičnosti te preskrbe. Za cilj skladiščenja štejemo tudi gospodarjenje brez zalog, kar pa v praksi in tudi v izbranem podjetju ni dosegljivo. Si pa seveda v podjetju prizadevajo, da bi bile zaloge čim manjše. Dejavniki, ki vplivajo na obseg zalog: likvidnost podjetja, razmerje med ponudbo in povpraševanjem, krajevne komunikacijske in transportne možnosti, možen konflikt interesov posameznih poslovnih funkcij itd. Seveda je pri njih poraba materiala oziroma rezervnih delov zelo različna. Cilj skladiščenja v podjetju bi bila popolnoma enakomerna poraba, vendar se ta največkrat iz različnih vzrokov količinsko s časom spreminja. Celoten objekt je razdeljen na tri dele in zajema pralnico, mehanično delavnico, v kateri se izvaja tudi skladiščenje rezervnih delov, in upravo. Skladiščni objekt je bil zgrajen leta Torej je skladišče novejše gradnje, vendar izredno neučinkovito za skladiščenje. Obravnavan skladiščni objekt je prikazan na sliki 7, v celoti pa je širok 20 m, dolg 10 m, v višino meri 7 m. Višina skladiščnega objekta je prilagojena tako, da lahko, če gre za popravilo, vanj zapelje tovornjak, ki v višino meri približno 4 m. Skladiščni objekt je razdeljen na dva dela, ima še prostor, v katerem se talno skladiščijo večji deli ter regal za odlaganje manjših delov, vendar prostor ni popolnoma izkoriščen. Širina tega prostora je 3 m. Za ogrevanje je poskrbljeno, in sicer s kurilnim oljem. Menimo, da je osvetlitev prostora dovolj primerna za nadaljnjo uporabo. Klime v obravnavanem objektu ni prav tako ni zadostno poskrbljeno za požarno varnost uporabljajo le en večji gasilni aparat. Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 23 od 56

35 Slika 7: Tloris skladišča Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 24 od 56

36 3.3 KOMISIONIRANJE BLAGA Pri izvrševanju naročil ali komisioniranju je v podjetju pomembna predvsem hitrost dobave blaga kupcu, vendar ta ob danih pogojih ni možna, in upoštevanju pogoja, da je blago nepoškodovano. V podjetju komisionirajo ročno. Postopek se začne, ko iz pisarne dobijo nalog za komision. Če je komision v manjšem obsegu, ga skladiščnik opravi sam: prenese ga do odpremnega mesta, naloži in nato ga prevozniki prepeljejo do strank. Pri odpremi in nalaganju lahko uporablja ročni paletni viličar z nosilnostjo kg, ki je prikazan na sliki 8. Slika 8: Ročni paletni viličar Če je obseg komisiona velik, potrebuje skladiščnik dodatne delavce, ki mu pomagajo pri iskanju blaga. Priprava blaga je lahko paletizirana in nepaletizirana. Če gre za pelatiziran tovor, najdeno blago zložijo na standardno zamenljivo paleto 800 x 1200 mm. Po potrebi oblikujejo tudi primerno embalažo (karton) za preprečitev poškodb na blagu ali celotno paleto zavijejo z zaščitno folijo. Nato pripravljene komisione z viličarjem naložijo na tovornjak Tukaj je potreben dodaten delavec, ki je usposobljen za vožnjo z viličarjem. Uporabljajo dizelski čelni viličar, ki je prikazan na sliki 9, njegove karakteristike pa so razvidne iz tabele 2. Z vilicami zajame paleto v za to prirejene odprtine, in sicer tako, da je težišče tovora približno v sredini. Vilice nagne k sebi toliko, da se nevarnost padca tovora zmanjša. Pomemben je tudi vrstni red nakladanja. Pazijo, da je težje blago spodaj, lažje zgoraj ter da je transportno vozilo enakomerno obteženo in da ni preobremenjeno. Pri nepaletiziranem tovoru pa gre predvsem za manjše in dražje blago, ki ga prav tako komisionirajo ročno, vendar v manjšem obsegu in količinah. Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 25 od 56

37 kategorija nosilnost znamka viličar s protiutežjo 3,5 t Slika 9: Dizelski čelni viličar tip motorja dvižna višina (mm) prosto dviganje (mm) višina pogona (mm) dvižni drog Linde H 35D-03 dizel trojni Tabela 2: Karakteristike viličarja (Vir:Internet 6) 3.4 INFORMACIJSKA PODPORA IN SLEDENJE BLAGA Osnova za učinkovito organizacijo skladiščnega poslovanja bi bile zanesljive in pravočasne informacije o stanju blaga v skladišču. Vendar v podjetju ne pripisujejo temu veliko pomena. Skladišče ni informatizirano, kar pomeni, da ne uporabljajo črtne kode, RFID tehnologije ali kakršne koli druge tehnologije, ki bi pripomogla k izboljšanju delovnih procesov. Skladiščna regala sta prisotna samo toliko, da lahko tam odložijo manjše dele. Žal ti izdelki oziroma prispelo in skladiščeno blago ni označeno in oštevilčeno. Informatizacija je prisotna le toliko, da skladiščnik v računalniški program, ki je tudi precej neučinkovit in počasen, opravi najprej ročen prevzem blaga, nato pa podatke o blagu vpisuje v računalnik. Tako vedo le, koliko in kateri izdelki se skladiščijo. Ker blago ni označeno, ne vedo, koliko artiklov je še na zalogi, kdaj je bil določen artikel odpremljen, torej je potreben ročen popis zalog. Ker pa se popis ne opravlja pogosto in ne dovolj natančno, večkrat pride do zamud pri dobavi kupcu in nepotrebnih novih nabav. Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 26 od 56

38 Torej bi sledljivost blaga (dražjih delov) omogočala zmožnost ugotoviti, kaj se s posamezno enoto dogaja. Za izvajanje sledljivosti bi morali zagotoviti povezavo med fizičnim tokom dobrin in tokom podatkov, ki se nanje nanašajo. To zahteva upravljanje zaporednih povezav med tem, kaj je prejeto, izdelano, pakirano, hranjeno in odposlano preko celotne preskrbovalne verige. Sledljivost je zmožnost slediti tudi zgodovini, uporabi ali lokacijam raziskovalnega predmeta (Internet 7 in 9). Za zagotavljanje le-te pa bi morali vsi subjekti doseči notranjo in zunanjo sledljivost. Notranja sledljivost, kot je prikazana na sliki 10, bi bila priporočljiva tudi za obravnavano podjetje. Ta je vzpostavljena, ko partner oziroma skladišče dobi enega ali več sledljivih predmetov, za katere se izvajajo notranji postopki, preden se proda naprej. PREVZEM SKLADIŠČENJE ODPREMA sledljiv predmet sledljiv predmet notranji postopek v skladišču sledljiv predmet sledljiv predmet sledljiv predmet Slika 10: Notranja sledljivost (Vir: Internet 7) Notranji postopek mora biti sestavljen iz najmanj ene faze, to je lahko premik, predelava, skladiščenje, nenazadnje tudi uničenje blaga oziroma izdelkov (Internet 7). V našem primeru bi bilo podjetje odgovorno za shranjevanje podatkov v fazi skladiščenja. Zunanja sledljivost pa bi bila dosežena pri fizični predaji (sledljivega) blaga. Menimo, da bi vsak subjekt moral imeti v postopku sledljivosti možnost, da sledi blagu do lokacije neposrednega prejemnika. Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 27 od 56

39 SLEDLJIV PREDMET (odprema) SLEDLJIV PREDMET (prejemnik) prejemnik partner (odjemalec) pri sledljivosti sledljiv predmet prejemnik Slika 11: Zunanja sledljivost (Vir: Internet 7) Partnerji oziroma subjekti pri sledljivosti so lahko različni, in sicer (Internet 7): - subjekt, ki je odgovoren za dostavo, pošiljanje blaga ( prevoznik, ponudnik logističnih storitev), - subjekt, ki sprejema blago in/ali jih predela ( predelovalec, proizvajalec), - subjekt, ki ima končni stik s kupcem (prodaja na drobno, maloprodaja), - subjekt, ki je odgovoren za hrambo in manipulacijo s sledljivim predmetom (skladišča, distribucijski center). Menimo, da je spremljanje od točke do točke najpogostejši način za zagotovitev sledljivosti. Zunanja sledljivost predmetov oziroma blaga je razvidna iz slike 11 in se ponavadi izvaja na osnovi skupine izdelkov, ki so bili transportirani in skladiščeni na enak način. Minimum podatkov, ki je za komunikacijo potreben, so številka serije ali oznaka logistične enote. Preden se podjetje odloči za uvedbo sledenja, mora najprej: - oceniti trenutno stanje in poiskati primerno pomoč pri izdelavi načrta poslovanja, - ohraniti stik s poslovnimi partnerji podjetja, - opraviti analizo med trenutnim in želenim stanjem. Da bi izdelkom lahko sledili, morajo biti tudi kakovostno označeni (npr. s črtno kodo). Te predstavljajo serijske številke izdelkov, s pomočjo katerih lahko izvemo, kam je bil posamezen izdelek odpremljen in kako je bil tja transportiran. Danes je ponekod v podjetjih sledljivost blaga vsakdanja, vendar dokler tega trgovci (nenazadnje tudi kupci) niso»zahtevali«, tudi proizvajalci tega niso upoštevali niti se niso prilagajali. Lahko torej rečemo, da je načrtovanje in obvladovanje logističnih storitev nemogoče brez uvedene informacijske tehnologije. Pri načrtovanju skladišča je to zelo pomembno, saj s tem omogočimo večjo pretočnost blaga z manj napakami. Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 28 od 56

40 3.5 KRITIČNA ANALIZA V današnjem času morajo podjetja zagotavljati učinkovito in nemoteno delovanje, da bi si zagotovili večjo konkurenčnost na trgu. Obravnavano podjetje bi lahko tudi malenkostno poseglo v prenovo procesa skladiščenja, in sicer na tak način, da bi najprej ločili tisto blago, ki je namenjeno nadaljnji odpremi od tistega, ki je za lastno uporabo. Blago bi lahko skladiščili na enem mestu in bližje odpremnemu ter tako zmanjšali transportno pot skladiščnika. Prav tako je pomemben tudi pregled nad skladiščenim blagom. Ta je trenutno onemogočen, saj je večina napak, ki se pojavljajo med izvajanjem procesa prevzema in izdaje oziroma odpreme blaga, posledica talnega odlaganja. Torej je dostop do TSE, ki se skladiščijo spodaj, onemogočen, zahtevajo se dodatne manipulacije, s tem pa povzročijo: - neracionalno porabo časa (daljše transportne poti, prelaganje in možnost poškodbe blaga), - večje stroške, - zamude pri dobavi kupcu. S pomočjo vzročno-posledičnega diagrama bomo poskušali prikazati možne vzroke pri prevzemu in izdaji blaga. Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 29 od 56

41 informacijska podpora oskrba z blagom nepravočasna nabava podpora skladišču ročen popis zalog skladiščna strategija upravljanje z viličarjem prispetje napačnih pošiljk zamude pri prevzemu blaga organizacija dela dobavitelj Slika 12: Vzročno- posledični diagram prevzema blaga Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 30 od 56

42 Skupina A : Informacijska podpora Kot prva skupina je navedena informacijska podpora. Njen podvzrok pa je seveda neustrezna podpora skladišču. Ugotovili smo, da obstoječe skladišče ne razpolaga z nobeno tehnologijo, ki bi na kakršen koli način pripomogla k izboljšavi samega skladiščnega procesa. To se kaže predvsem pri daljšem procesu prevzemanja blaga. Sedanji skladiščni kadri opravljajo prevzem ročno. Skladiščnik dobi na papirju izpisano dobavljeno blago, ki ga ročno prevzame, posamezen že prevzet artikel, pa odkljuka. V dokaj neučinkovit računalniški sistem vpiše vrsto in količino prejetega blaga. Tako v skladišču vedo le, kaj in koliko se skladišči. Če bilo skladišče podprto z ustrezno informacijsko tehnologijo (črtna koda), skladiščniku dejansko tega dela ne bi bilo potrebno opravljati. Trenutno je to dejanje potrebno, a nekoristno. Skupina B: Oskrba z blagom Glavni vzrok druge skupine je oskrba z materialom. Ta se pojavi predvsem najprej zaradi ročnega popisa zalog, posledično pa tudi zaradi nepravočasne nabave. Ker se ročni popis ne opravlja pogosto, pride do zamud pri dobavi blaga kupcu. V nekaterih primerih gre tudi za površen popis le-teh. V skladišču ni posebnega ustreznega nadzora nad zaposlenimi, zato menimo, da delo ne opravljajo dovolj resno in odgovorno. Skladiščnik popis fizično odnese do pisarne, kjer referent vpisuje prejete podatke v računalnik. Če je nakazana potreba po blagu, skladiščnik to ustno ali pisno sporoči v pisarno, kjer blago naročijo. Zaradi nepravočasne nabave pa se zgodi, da blago ni vedno takoj na voljo kupcu, ki v določenem trenutku povprašuje po njem. Zato bi bilo potrebno uvesti ustrezno informacijsko podporo, da ročen popis zalog ne bi bil potreben. In to z namenom, da se zagotovi pravočasna nabava in krajši potek prevzema blaga. Skupina C: Organizacija dela Kot je bilo že omenjeno, delo poteka brez ustreznega nadzora nad zaposlenimi. V skladišču se prav tako ne poslužujejo nobene primerne skladiščne strategije, saj se blago odloži, kjer je prostor. Včasih se zgodi, da se prispelo blago uskladišči tudi na transportno pot viličarja. Torej pomeni, kot je naveden naslednji podvzrok, da je potreben dodaten delavec, ki je usposobljen za vožnjo z viličarjem. Delo v skladišču je s tem oteženo, saj se mora voznik viličarja spretno umikati oviram na transportni poti, da pride do želenega blaga. To so seveda večji in precej težji rezervni deli, ki jih skladiščnik sam ne more prepeljati oziroma prenesti do odpremnega mesta. Trenutno stanje v obravnavanem skladišču je, da je za vožnjo z viličarjem usposobljen le en delavec. Torej, če pride do dveh odprem hkrati, je potrebno počakati, da se natovori naprej tovornjak, ki prispe prvi, nato se razvrstijo ostali. Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 31 od 56

43 Skupina D: Dobavitelj Kot podvzrok smo navedli prispetje napačnih pošiljk. Povedali smo že, da je ročen popis neučinkovit, počasen in nezanesljiv. To se kaže v tem, da dobavitelji pripeljejo tudi napačno blago, čeprav je bilo naročeno. Ker ne izvajajo nekega konkretnega nadzora nad zalogo oziroma verjamejo popisu zalog, ki ga opravi delavec, se blago naroči pri različnih dobaviteljih. Kar lahko pomeni, da skladiščnik pri prevzemu blaga ugotovi, da je bil popis zalog napačen in da je določenega blaga še dovolj na zalogi. Sprožijo postopek reklamacije, blago se vrne dobavitelju, ponovno pravilno naročeno blago pa prispe z naslednjo pošiljko istega dobavitelja, razen če ni dogovorjeno drugače. Pri napačno dobavljenem blagu se postopek reklamacije ne izvršuje vedno, ampak prispelo blago odlagajo na prosta talna mesta v skladišču. Ko so skladiščne kapacitete popolnoma zapolnjene, pa se postopek ponovi. Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 32 od 56

44 dostop do blaga zbiranje blaga ročno prelaganje iskanje embalaže predolga prehojena pot ročno komisioniranje zamude pri izdaji blaga napačen dogovor spremne listine palete, skladiščene zunaj skladišča peš dokumentacija iskanje primerne TSE Slika 13:Vzročno-posledični diagram izdaje blaga Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 33 od 56

45 Skupina A: Dostop do blaga Pri izdaji blaga pa smo kot prvi vzrok navedli dostop. Ker se vrši tehnika talnega odlaganja transportno skladiščnih enot, pomeni, da se podaljšujejo transportne poti, kot podvzrok pa smo navedli tudi ročno prelaganje. Preden skladiščnik začne s procesom komisioniranja, si mora omogočiti dostop do blaga, ki bo predmet odpreme. Za skladiščnika je to dokaj zahtevno delo, saj mora uskladiščen tovor premakniti do te mere, da lahko večje in težje dele do odpremnega mesta prepelje viličar. Ker so občasno zapolnjene tudi vse kapacitete skladišča, je potrebna dolga prehojena pot, da lahko skladiščnik pride do želenega blaga. Ker skladišče ni dobro prostorsko urejeno, se zgodi, da komision čaka skladiščnika, da ga pripravi, s tem pa se podaljšuje čas odpreme blaga in pa tudi dobava kupcu. Skupina B: Zbiranje blaga Kot drugo skupino smo navedli zbiranje blaga. Kot je bilo že omenjeno, se v podjetju poslužujejo ročnega komisioniranja. Iz pisarne dobijo nalog in če je v manjšem obsegu, ga skladiščnik opravi sam, prenese ga do odpremnega mesta, naloži na zbirno paleto, če je to potrebno, in nato ga prevozniki prepeljejo do strank. Če je obseg komisiona velik, potrebuje skladiščnik dodatne delavce, ki mu pomagajo pri iskanju blaga. Poleg tega pa smo kot naslednji podvzrok navedli tudi iskanje primerne embalaže. Kar pomeni, da TSE niso oblikovane v primerne transportne enote in je za to potrebno poiskati embalažo, da se blago med transportom ne bi poškodovalo. Če bi podjetje, ko se blago uskladišči, poskrbelo za primerno embalažo, pri izdaji blaga ta postopek sploh ne bi potrebovali. Torej oba podvzroka pripomoreta, da se podaljšuje čas odpreme, zaposlenim delavcem pa povzroča dodatne manipulacije. Skupina C: Dokumentacija Pod naslednjo skupino smo navedli dokumentacijo, ki je zelo pomembna tako pri prevzemu kot pri izdaji blaga. Kot podvzrok smo navedli dvoje, in sicer napačen dogovor med skladiščnim delavcem in voznikom tovornjaka ter napačne spremne listine. Pomeni, da je ustni dogovor pomembnejši, ker so vozniki večinoma tuji državljani. Zanje je pomembnejši verbalni dogovor kot pa spremne listine. Ker pride tudi do nesoglasja, je ustni dogovor popolnoma brezpredmeten. Kot naslednji podvzrok smo navedli spremne listine. S tem mislimo predvsem, da lahko skladiščni delavec pri veliki papirni dokumentaciji tudi nenamenoma zamenja spremne listine. Kar pomeni, da se čas izdaje blaga podaljša zaradi ponovnega iskanja le-teh ali pa je potrebno v pisarni ponovno najti in predložiti prave spremne listine. Skupina D: Iskanje primerne TSE Kot zadnji vzrok za podaljševanje časa izdaje blaga smo napisali iskanje primerne transportno-skladiščne enote. V tem primeru govorimo za paletiziran tovor. Skladiščni delavec mora sam peš poiskati primerno TSE, le-te so skladiščene zunaj skladišča. Do tega prihaja zato, ker v skladišču ni prostora zaradi talnega odlaganja Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 34 od 56

46 blaga. Delo poteka tako, da skladiščni delavec pripravi komision za izdajo blaga, lažje blago (dele) sam pripravi na odpremno mesto, težje pa prepusti vozniku viličarja. Ker je v skladišču le en delavec, ki je usposobljen za delo z njim, mora vsako delo počakati nanj. Poleg tega je na razpolago le en čelni viličar in pa ročni paletni viličar s katerim razpolagajo v skladišču. V tem času skladiščnik poišče primerno paleto, na katero se zloži tovor. Povzročijo torej dodatne manipulacije z blagom, poleg tega potrebujejo tudi zaščitno folijo ali karton, s katerim zaščitijo tovor. Zamude pri izdaji bi lahko rešili z nakupom dodatnega, zmogljivejšega viličarja in pa z dodatnim izobraževanjem zaposlenih (izpit za upravljanje z viličarjem, redno opravljanje varstva pri delu, obisk seminarjev itd). 3.6 DISKUSIJA V drugem praktičnem delu je podrobno predstavljeno trenutno obstoječe stanje v obravnavanem podjetju. Podrobneje smo opisali, s katerimi skladiščnimi procesi se v podjetju srečujejo. To so: nabava, skladiščenje in odpremljanje blaga. Poleg teh procesov se ukvarjajo tudi s servisnimi storitvami, ki so do sedaj bile dobro»obiskane«. Vendar je v tem času t. i. recesije ta storitev nekoliko upadla. Čeprav so trenutno omejeni na obstoječ objekt, bi kot rešitev bila možna tudi sprememba namembnosti v skladišču (npr. namesto pralnice dodatno skladišče za kosovni material) ali nakup dodatnega zemljišča. Kot smo že omenili, se podjetje večinoma poslužuje talnega načina skladiščenja, kar je do neke mere še sprejemljivo, saj je prostor bolj izkoriščen. Uporabljajo tudi dva manjša regala, na katera odlagajo oziroma skladiščijo manjše dele. Za vsako podjetje bi bilo idealno skladiščenje brez zalog. Kar pa je praktično nemogoče v obravnavanem podjetju, saj povpraševanje iz dneva v dan niha, v nekaterih primerih pa menimo, da je tako stanje mogoče. Seveda pa prihaja v podjetju do kopičenja zalog v skladišču. Zakaj? Naj naštejemo nekaj bistvenih razlogov. Ugotovili smo, da ni nobene ustrezne informacijske podpore, ki bi pripomogla k izboljšavi delovnega procesa. S tem mislimo predvsem na morebitno označevanje blaga s črtno kodo, s katero bi odpravili ročen popis zalog, ročen prevzem in ročno komisioniranje. V trenutnem stanju to pomeni, da ni nadzora nad zaposlenimi, kar ima za posledico nenatančnost opravljanja nalog, ki so jim zaupane. Obstoječe stanje nam bo v oporo pri predstavitvi rešitve. Kot so povedali v podjetju, se denarja za nakup novih, boljših, prilagodljivejših skladiščnih regalov ne najde. Čeprav je njihovo sedanje stanje na trgu dobro, živijo za danes. Torej bomo v naslednjem poglavju Predlog prenove skladiščnega poslovanja poskušali najti primerno optimalno rešitev za obravnavano podjetje, ki jim bo omogočilo poslovanje z nižjimi stroški skladiščenja ter hitrejšim in lažjim delom zaposlenih. Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 35 od 56

47 4 PREDLOG PRENOVE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA V nadaljevanju bodo prikazane možne rešitve z vidika predloga uporabe nove skladiščne tehnologije in uvedbe regalnega skladiščnega sistema. Ker v podjetju skladiščno osnovo ne predstavlja euro paleta, mora biti glede na to, da skladiščijo rezervne dele, regalni sistem prilagojen njihovim razmeram. 4.1 PREDLOG UVEDBE NOVIH SKLADIŠČNIH TEHNOLOGIJ Za tekoče in dobro poslovanje podjetja je pomemben dober vpogled nad stanjem blaga v skladišču. To lahko seveda zagotovimo s hitro in natančno inventuro. Z njo dobimo podatke, ki služijo kot podpora pri nadaljnjem načrtovanju oziroma nadaljnji viziji podjetja. Med pomembnimi nalogami sta tudi nadzor nad zalogo ter boljši pregled nad kupci oziroma odjemalci. Če bi se obravnavano podjetje odločilo za postopek označevanja in sledenja bi najprej moralo uvesti črtno kodo na skladiščenih artiklih. V obravnavanem podjetju smo povprašali, ali je uvedba skladiščnih tehnologij v planu podjetja. Odgovor na to vprašanje je bil, da trenutno tega nimajo v planu je pa po predstavitvi naših rešitev možna. Torej bomo iskali neko optimalno rešitev, ki bo v podjetju zadovoljiva. Ta odgovor smo posredovali podjetju Špica International, d. o. o., tam pa so nam predlagali dve možni rešitvi, in sicer predlagajo osnovno in zmogljivo rešitev. Vsako rešitev bomo opisali. Osnovna rešitev omogoča lažji popis zalog s pomočjo mobilnih terminalov. Delo poteka tako, da uporabnik oziroma skladiščni delavec s programa za evidenco osnovnih sredstev prenese popis sredstev in lokacij, ki jih je potrebno popisati. Popisovanje z zmogljivimi terminali poteka tako, da se podatki o trenutnem stanju osnovnih sredstev prenesejo iz računalnika na terminal. Za prenos podatkov mora skrbeti dober komunikacijski program, ki je tudi del sistema. Vsaka lokacija v skladišču in vsaka transportno-skladiščna enota mora biti označena s črtno kodo. Šele s tem se lahko prične popis osnovnih sredstev. Skladiščnik tako lahko prebere črtno kodo prve lokacije, ki jo namerava popisati. Na lokaciji mora prebrati črtne kode vseh artiklov, ki se tam trenutno nahajajo. Po tem postopku je omogočeno enostavno popisovanje in branje črtnih kod. Popisani artikli so tako že shranjeni v ročnem terminalu. Podatke lahko prav tako že na terminalu pregledamo, spremenimo ali dodamo opis, ali vtipkamo opombo za želeni artikel. Ko popišemo vsa sredstva na vseh lokacijah, moramo zbrane podatke prenesti nazaj v računalnik. S tem načinom bi omogočili: - lažje in hitrejše delo, - krajši čas popisovanja, - manj napak in posegov zaposlenih, - vsi podatki na enem mestu (zaradi avtomatske obdelave je evidenca popisa v računalniku), - hitrejši prevzem in odprema blaga, - hitrejši odgovori na povpraševanja odjemalcev, Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 36 od 56

48 - boljši izkoristek časa, - kvaliteten nadzor nad procesi in stanjem zalog. Izbira ročnih terminalov je velika. V podjetju Špica pravijo, da je za osnovno rešitev zadovoljiv ročni mobilni terminal. Povedo še, da lahko s ponujenim paketom uvedemo sledljivost, urejenost ter izjemno zmanjšamo število napak pri delu. Tudi to je ena izmed rešitev, ki jo iščemo v obravnavnem podjetju. Za omenjeno osnovno rešitev imajo na voljo tudi paket, ki vsebuje (Internet 8): Mobilni terminal Je primeren za delo v zahtevnejših okoljih. Zaslon je občutljiv na dotik, zadovoljiva resolucija. Vgrajen ima laserski čitalec črtne kode standardnega dosega branja. Glava čitalca je vrtljiva, kar bi v obravnavanem podjetju pripomoglo k lažjemu delu. Terminal ima sistem za upravljanje porabe energije. Je spominske izvedbe, kar pomeni, da se podatki prenašajo iz terminala v računalnik preko odložišča po podatkovnem kablu. Namizno stojalo za terminal Stojalo je namenjeno polnjenju baterij in prenosov podatkov. Njihov paket tako vsebuje USB, komunikacijski kabel in napajalnik. Programska oprema Lahko se uporablja za različne naloge pri mobilnem zajemu podatkov (od prevzema, izdaje do inventure v skladiščih). Najpogosteje se vnaša uporabnika, šifro izdelka, količino in lokacijo. Paket vsebuje tudi program za računalnik za nastavljanje programa in prenos podatkov. Za namestitev je poskrbljeno s strani podjetja Špica. Namestitev, zagon opreme in obisk seminarja (črtna koda) V tem paketu je namestitev in zagon opreme na strani strokovnjakov. Poskrbijo tudi za brezplačen obisk seminarja na temo črtne kode ter optimizacije dela v skladiščih. Garancija na mobilni terminal je tri leta, vendar poudarjajo, da je to samo v okviru zgoraj omenjenega paketa. V paketu je en terminal z možnostjo nakupa dodatnih. Prav tako krijejo škodo v primeru poškodb opreme pri njeni normalni uporabi. Poskrbijo za brezplačno obnovo, popravilo ali zamenjavo delov (ohišje, ekran, tipkovnica, sprožilec za čitalec, okence čitalca). Opozarjajo pa, da so te ugodnosti izključene v primeru naravnih nesreč in pa nesreč, pri katerih je kriv človek (kraja, požar). Če povzamemo, osnovna rešitev omogoča določene prednosti za uporabnika. Te so: - popis osnovnih sredstev (Vnos sredstev preko črtne kode je hiter in natančen. Odpade ročno iskanje in popisovanje); Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 37 od 56

49 - uporaba programa in terminala (Enostavna uporaba, hitrost odčitavanja je lahko do 500 osnovnih sredstev na uro. V obravnavanem podjetju razpolagajo s približno 800 različnimi artikli, torej menimo, da je uspeh s to rešitvijo, čeprav ni edina, zagotovljen); - lokacija (Program omogoča beleženje lokacij, v katerem prostoru je bil artikel popisan. Omogoča lažje delo zaposlenih, lažje iskanje artiklov, vodeno evidenco); - možnost opravljanja več delavcev hkrati (Pomeni, da lahko vsak delavec dobi svoj terminal in svoj prostor za popis osnovnih sredstev. To prinaša prednosti, saj se na računalniku združi delo od vseh popisovalcev in se prikaže enoten spisek oziroma enotno poročilo popisanih sredstev. Delo pa je opravljeno v precej krajšem času.); - hranjenje podatkov (Podatki so vedno na voljo, možnost hranjenja velikega števila podatkov.); - možen ročni vpis (Če je črtna koda nedostopna ali nečitljiva, jo lahko vnesemo tudi preko tipkovnice ročnega terminala. Lahko ga tudi izklopimo in tako preprečimo nezaželen vnos in zmanjšamo možnost zlorabe.); - beleženje datuma in razni računalniški izpisi (Vsak zapis vsebuje točen datum in uro popisa. Možna je izdelava in izpis posameznih artiklov ali pa izpis skupnega poročila.). Pri zmogljivi rešitvi pa so omenili, da gre za uporabo naprednih skladiščnih tehnologij, sodobne programske opreme in opreme za delo v skladišču (ročni terminali za mobilno delo, RFID čitalci, oprema za glasovno vodenje, osebni računalniki, tiskalniki za označevanje artiklov). Torej druga možnost vsebuje vse na enem mestu. Ni potrebnih dodatnih nakupov, vendar je ta opcija nekoliko dražja. Omogoča pa, da skladiščno poslovanje lahko poteka popolnoma brezpapirno. Cilj uvedbe take tehnologije je zmanjšati stroške, povečati zanesljivost dobav in zmanjšati človeške napake, razbremeniti delavce in povečati njihovo storilnost. Težava uvedbe RFID tehnologije je predvsem standardizacija in cenovna upravičenost. V podjetju se trenutno ne pripravljajo na uvedbo črtne kode. Vendar bi kot dopolnitev poleg zgoraj omenjenih rešitev namesto ročnih bila tudi smiselna uvedba zapestnih terminalov, ki skladiščnega delavca med izvajanjem procesov prevzema, komisioniranja, izdaje blaga in popisa zalog ne bi oviral. Zaposleni bi na tak način imeli»proste roke«. Torej pomeni, da bi lahko drugo delo opravljali neovirano. Na primer naj omenimo, da podjetje, če je potrebno, oblikuje TSE v primerno embalažo. Zapestni terminal omogoča, da lahko nemoteno poišče primerno embalažo, vendar pri tem terminala ne odloži. Pri ročnem se lahko zgodi, da skladiščni delavec pozabi, kje ga je odložil in tako ustvarja nepotreben čas. Prav tako je pri ročnih terminalih povečana možnost padca, ker se odlaga tam, kjer je prosta odlagalna površina. Zapestni terminal je v bistvu dlančnik, ki se prilagaja roki in omogoča podobne rešitve kot zgoraj omenjeni ročni terminal. Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 38 od 56

50 4.2 PREDLOG UVEDBE REGALNEGA SKLADIŠČNEGA SISTEMA Z uporabo dveh trenutnih skladiščnih regalov in strategije talnega odlaganja je onemogočen boljši izkoristek prostora in hitrejši dostop do skladiščenega blaga. Pri prevzemu prihaja do nepotrebnega iskanja lokacije, pri procesu izdaje blaga pa do nepotrebnih dodatnih ročnih manipulacij, odmikanj nepotrebnih artiklov, s tem pa je povezana izguba časa. Ker skladiščni objekt spada med manjše do srednje velikosti, ni primeren za visokoregalno skladišče. Podjetja morajo danes delovati z maksimalno učinkovitostjo in zagotavljati brezhibno delovanje (Internet 11), zato bomo obravnavani objekt skušali urediti tako, da bo: - omogočen lažji dostop do blaga, - varnejše delo, - hitrejše delo (Pri izvrševanju naročil, je v podjetju pomembna predvsem hitrost dobave blaga kupcu. Ker pa ta ob danih pogojih ni možna, bomo objekt poskušali prilagoditi tudi tem zahtevam.) Ker smo omejeni na skladiščni objekt, bi za obravnavanega bila primerna uporaba skladiščnega sistema: a) Za skladiščenje manjših delov regalni sistem, skladiščno osnovo pa bi predstavljal zaboj iz sintetičnih vlaken. Za skladiščenje res majhnih delov priporočamo dodatke k zabojem, in sicer so to pregradne letvice in pokrovi, da omogočimo lažje ločevanje in preprečimo izgubo le-teh. Skladiščna osnova mora biti prilagojena razmeram v skladišču. S tem bi omogočili preglednost in hitrejši dostop do blaga. Omogočajo enostaven premik skladiščenega blaga v regalih, prav tako pa bi ob možnih naravnih nesrečah, kot je poplava, preprečili izgubo vrednosti blaga, saj je skladiščeno blago dvignjeno od tal in spravljeno v odpornih zabojih. b) Za skladiščenje večjih delov pa morajo regali biti prilagojeni skladiščenju gum, platišč, izpušnih sistemov, vetrobranskih stekel itd. Tukaj prav tako predlagamo uvedbo manjšega regalnega skladišča, ki bo omogočil pregled blaga, lažji in hitrejši popis zalog in lažje komisioniranje. Postavlja pa se vprašanje, kako ugotoviti njihovo intenzivnost transporta. Za obseg skladiščnega dela so pomembne lastnosti, kot so teža materiala, pogostost izdajanja, prostornina materiala ipd. Vse te značilnosti bomo pri prenovi skladišča upoštevali. Skladišča drobnega materiala morajo biti prostorsko ločena od skladišč za velike kose. Obravnavano podjetje ima skladiščni objekt razdeljen na dva dela. V obeh delih izvajajo proces skladiščenja in komisioniranja. Vendar je v slednjem prostor dokaj neizkoriščen. Obstoječ manjši prostor bomo uporabili za skladiščenje manjših delov. S to prenovo bomo bistveno prispevali k hitrejšemu procesu komisioniranja, prostor pa bo bolje izkoriščen. Kot smo že omenili, smo se za manjši prostor odločili zato, ker skladiščijo dele večjih vrednosti in lahko ta prostor tudi zaklenemo. Poleg Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 39 od 56

51 tega bomo upoštevali tudi zahtevo, da lahko lažje dele odlagamo na višje police, težje dele pa nižje. Prenatrpanost skladišča otežuje delo in pravilno funkcioniranje skladiščnih delavcev. Zato bomo poskušali skladišče čim bolj prilagoditi in približati željam podjetja. Predlog uvedbe regalnega skladiščnega sistema za skladiščenje manjših delov Za skladiščenje manjših delov bo namenjena ena skladiščna osnova z možnostjo pregrade. Za to smo se odločili iz razloga, da omogočimo zaposlenim lažje predvsem pa pregledno delo. Ker v skladišču trenutno razpolagajo z dizelskim čelnim viličarjem, v tem prostoru komisioniranje z njim ni priporočljivo. Komisioniranje se bo lahko izvajalo s pomočjo že omenjenega zapestnega terminala in s pomočjo vozička, na katerega bo komisionar lahko odložil blago za odpremo. Prav tako mu bo lahko v pomoč premična lestev, s katero bo omogočen lažji dostop do blaga, ki je skladiščeno višje. Torej, če hočemo zagotoviti notranjo ureditev skladišča, moramo prostor za manjše dele pravilno in smotrno razporediti. Slika 14: Skladiščna osnova Zadovoljiva nosilnost skladiščne osnove bi bila do 10 kilogramov. Menimo, da je dovolj primerna za skladiščenje manjših delov v obravnavanem podjetju. Prav tako je primerna za ročne manipulacije. Na osnovi je tudi prostor za označevanje s črtno kodo. Torej bi skladiščniku precej olajšali delo pri iskanju in popisu blaga. Za manjši prostor smo se odločili predvsem zaradi možne izgube in kraje dražjih delov. Preglednost lahko torej zagotovimo na ta način, da bo blago v skladišču manjših delov sortirano po skupinah, po posameznih artiklih, lahko tudi njegovih podskupinah. Za vsako vrsto določimo njegovo mesto oziroma cono (npr. cona A, cona B itd). Odločili smo se za izvedbo regalnega sistema, ki je primeren za skladiščenje manjših delov. Regal je iz jekla. Zanj smo se odločili, ker ima dolgo življenjsko dobo, bolj nosilno konstrukcijo in enostavno dograjevanje dodatnih kapacitet. Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 40 od 56

52 Oblikovanje regalnega okna Odločili smo se, da bo TSE predstavljal zaboj iz sintetičnih vlaken. Velikosti: h = 149mm (skupna višina zaboja s polico) w = 160mm g = 260mm Obstoječe manjše skladišče razpolaga z merami: L = 10m W = 3m H = 7m Dolžina regalnega okna L L L ro ro ro = b 4 + n w + n + 1) b ( 1 = (4 + 1) 10 = 720mm [1] Dolžina regalnega okna je 720 mm. Debelina ene stranice je 30 mm, kar pomeni, da je skupna debelina obeh stranic 60 mm. Notranja dolžina znaša 690 mm. Razmak med zaboji v regalnem oknu zadošča 10 mm. Višina regalnega okna H H H ro ro ro = b 6 + h + b = = 179mm 2 [2] Debelina police je 20 mm, kar zadošča, da polica prenese 40 kg. Razmak med zabojem in naslednjo polico znaša 30 mm. Globina regalnega okna G ro = g = 260mm [3] Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 41 od 56

53 Slika 15: Regalno okno Slika 16: Zadnja stran regalnega okna Na zadnji strani regalnega okna je 30 mm visoka polica, ki preprečuje zdrs zaboja iz regala. Oblikovanje skladiščnega regala Skladiščni regal bomo oblikovali tako, da bo prilagojen podani geometriji skladiščnega objekta, izbrani transportno-skladiščni enoti in transportnemu sredstvu. V našem primeru je to transportni voziček. Širina hodnika mora znašati minimalno 750 mm. Dolžina skladiščnega regala L L sr sr = n L ro + b 3 = = 7280mm [4] Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 42 od 56

54 Načrtovali smo 10 regalnih oken po dolžini skladišča. Razmak med regali zadošča 10 mm. skupna dolžina desetih regalov znaša 7280 mm. š [5] h, d = L Lsr šh, d = = 2720mm = = 860mm 2 Med regali načrtujemo 3 hodnike. Ker se moramo prilagoditi širini vrat je, srednji hodnik širok 1000 mm, stranska hodnika pa 860 mm. Ugodili smo tudi zahtevi, da je hodnik širši od 750 mm. Širina skladiščnega regala Načrtujemo, da lahko postavimo po širini 4 regalna okna. Poleg tega potrebujemo prostor za hodnike. W W Skupna širina znaša 1040 mm. Tukaj načrtujemo 2 regalna hodnika. š š sr sr h, w h, w = y G ro = = 1040mm = W W sr = = 1960mm = = 980mm Širino hodnika smo prilagodili tako, da so omogočene manipulacije z blagom in pregledno iskanje blaga. [6] [7] Višina skladiščnega regala Ker v podjetju trenutno ne potrebujejo toliko regalnih oken, smo se odločili, da višina regala ne sme presegati 2500 mm. Trenutna višina skladiščnega regala znaša: H H H H sr sr = y H sr ( celotna ) sr ( celotna ) ro = = 1790mm = ( N y H ro ) + b = (10 179) = 2090mm 8 [8] [9] Glede na število skladiščenega blaga zadošča 10 regalnih oken v navpični smeri. Upoštevali smo tudi odmik od tal ter izpolnili zahtevo, da regal ne presega 2500 mm. Globina skladiščnega regala G rs = 260mm [10] Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 43 od 56

55 Slika 17: Prenovljen regal v skladišču Skladišče smo poskušali optimalno razporediti glede na obstoječ prostor. Zadovoljili smo tudi zahtevam, da so hodniki širši od 750 mm, kar omogoča lažji dostop in iskanje blaga. Prav tako pa se lahko skladiščnik giblje po skladišču s transportnim vozičkom. Prenovljeno skladišče je razvidno iz slik 18 in 19 in je razdeljeno na dve coni, in sicer A in B. Coni smo uvedli zaradi možnosti hitrejšega komisioniranja, da skladiščnik takoj zazna, kaj je v kateri coni skladiščeno. Kaj bo skladiščeno v določeni coni, je svobodna odločitev podjetja. Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 44 od 56

56 Slika 18: Tloris prenovljenega skladišča Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 45 od 56

57 Predlog uvedbe regalnega skladiščnega sistema za skladiščenje velikih delov Za ta namen bomo uporabili obstoječe skladišče večje velikosti, ki je prav tako razvidno iz slike 18. Tukaj predlagamo nakup regala, ki bo prilagojen skladiščenju večjih delov. Na ta način bi omogočili pregledno delo, manj manipulacij z blagom, hitrejši popis zalog. Kot vemo, skladiščenje gum, platišč, izpušnih sistemov nikoli ni bilo enostavno. Na trgu obstajajo regali takšne izvedbe, kar pomeni en sistem za vse potrebe. Podjetje lahko najprej opravi nakup enega takšnega regala (obarvan zeleno) z možnostjo kasnejšega dokupa. V tem primeru bomo morali izkoristiti njegov razpoložljivi prostor skladišča, saj večje dele ni primerno skladiščiti na višini zaradi teže, možne poškodbe zaposlenih in blaga. Pri prenovi je delovni pult (obarvan rdeče) ostal nespremenjen. Po prenovi smo pridobili nekaj prostora, ki ga lahko podjetje uporabi po svojih željah (npr. nakup regala za skladiščenje vetrobranskih stekel ipd). Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 46 od 56

58 Slika 19: Prenovljeno obstoječe skladišče Barbara Brežnik: Analiza učinkovitosti skladiščnega poslovanja v špedicijskem podjetju Stran 47 od 56