Layout 1

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Layout 1"

Transkripcija

1 MIMI URBANC POKRAJINSKE PREDSTAVE O SLOVENSKI ISTRI

2 1

3 2

4 POKRAJINSKE PREDSTAVE O SLOVENSKI ISTRI

5 4

6 POKRAJINSKE PREDSTAVE O SLOVENSKI ISTRI LJUBLJANA 2011

7 Knji` na zbir ka Geo ri tem, ISSN , UDK 91 POKRAJINSKE PREDSTAVE O SLOVENSKI ISTRI 2011, Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU Ured ni ka: Dra go Klad nik, Dra go Per ko Recenzenta: Milan Oro`en Adami~, Tatjana Resnik Planinc Pre va ja lec: Deks d. o. o. Kar to graf ki: Jer ne ja Frid, Man ca Volk Fo to graf ki: Mate ja Breg Valja vec, Ob li ko va lec: Dra go Per ko Iz da ja telj: Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU Za izda ja te lja: Dra go Per ko Za lo` nik: Zalo` ba ZRC Za zalo` ni ka: Oto Lut har Glav ni ured nik: Voji slav Likar Ra ~u nal ni{ ki pre lom: SYNCOMP d. o. o. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana ( )( ) URBANC, Mimi Pokrajinske predstave o slovenski Istri [Elektronski vir] / ; [prevajalec Deks ; kartografki Jerneja Frid [!], Manca Volk ; fotografki Mateja Breg Valjavec, ]. - El. knjiga. - Ljubljana : Založba ZRC, (Georitem, ISSN ; 15) ISBN (pdf)

8 POKRAJINSKE PREDSTAVE O SLOVENSKI ISTRI AVTORICA mimiazrc-sazu.si banc Ro di la se leta 1969 v Kra nju. Po kon ~a ni gim na zi ji v [kof ji Loki se vpi sa - la na {tu dij geo gra fi in zgo do vi ne na Filo zof ski fakul te ti Uni ver ze v Ljub lja ni in ga kon ~a la leta Za diplom sko nalo go z na slo vom Kme tij sko obre me - n va n oko lja na gorenj skih Dobra vah v ener get ski lu~i: na pri me ru nase lij Gori ~e, Leten ce in Sred nja vas pre la fakul tet no Pre {er no vo nagra do za {tu den te. Leta 2002 na Filo zof ski fakul te ti Uni ver ze v Ljub lja ni zago var ja la magi str sko delo Poskus tipo lo gi kul tur nih pokra - jin v Slo ve ni ji, leta 2007 pa na Fakul te ti za huma ni sti~ ne {tu di Uni ver ze na Pri mor skem dok tor sko diser ta ci jo Vpliv spre mi nja nja dr`av nih mej na kul tur no pokra ji no v slo ven ski Istri. Ta koj po kon ~a nem {tu di ju se kot asi stent ka zapo sli la na Geo graf skem in{ti tu tu Anto na Melika. Od leta 2008 znans tve na sode lav ka. Je pomo~ ni ca pred stoj ni ka, zadol `e na za med na rod no sode - lo va n, in pred stav ni ca Slo ve ni v Per ma nent Euro pean Con fe ren ce for the Study of the Rural Lands ca pe. Od leta 2010 pomo~ ni ca direk tor ja ZRC SAZU za med na rod no sode lo va n. Na nacio nal ni rav - ni aktiv na v Zve zi geo gra fov Slo ve ni. Ukvar ja se s preu ~e va nm kul tur nih pokra jin, histo ri~ no geo gra fi jo, agrar no geo gra fi jo, oko l vars tve ni mi vse bi na mi in regio nal nim raz vo m. IZDAJATELJ Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU giazrc-sazu.si In {ti tut leta 1946 usta no vi la Slo ven ska aka de mi ja zna no sti in umet no sti in ga leta 1976 poi me no va la po aka de mi ku dr. Anto nu Meli ku ( ). Od leta 1981 sestav ni del Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi zna no sti in umet no sti. Leta 2002 sta se in{ti tu tu pri klju ~i la In{ti tut za geo gra fi jo, ki bil usta nov ln leta 1962, in Zem l pi sni muzej Slo ve ni, ki bil usta nov ln leta Ima oddel ke za fizi~ no geo gra fi jo, social no geo gra fi jo, regio nal no geo gra fi jo, narav ne nesre ~e, vars tvo oko lja, geo graf - ski infor ma cij ski sistem in temat sko kar to gra fi jo, zem l pi sno knji` ni co ter zem l pi sni muzej. Na in{ti tu tu sede` Komi si za stan dar di za ci jo zem l pi snih imen Vla de Repub li ke Slo ve ni. Uk var ja se pred vsem z geo graf ski mi razi ska va mi Slo ve ni in n nih pokra jin ter pri prav lja nm temelj nih geo graf skih knjig o Slo ve ni ji. Sode lu pri {te vil nih doma ~ih in med na rod nih pro k tih, orga ni zi ra znans tve na sre ~a nja, izo bra `u mla de razi sko val ce, izme nju znans tve ni ke. Izda ja znans tve no revi jo Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca/geo graf ski zbor nik ter znans tve ne knji` ne zbir ke Geo - gra fi ja Slo ve ni, Geo ri tem, GIS v Slo ve ni ji, Regio nal ni raz voj in Narav ne nesre ~e. 7

9 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri POKRAJINSKE PREDSTAVE O SLOVENSKI ISTRI UDK: (497.4Is tra) COBISS: 2.01 IZVLE^EK Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri Kul tur na pokra ji na kom plek sen pojav in obe nem pro ces, medij in rezul tat ~lo ve ko ve dejav no - sti ter n go ve ga do ma nja. Mono gra fi ja teme lji na post mo der ni sti~ nem gle da nju na pokra ji no, v ka te rem pokra ji na ni ve~ samo mate rial na stvar nost, ampak dru` be ni in kul tur ni doku ment. N - go vo bra n omo go ~a raz krit pomen skih slo v in pro ce sov, ki ta doku ment sestav lja jo. V knji gi pri ka zu mo do ma n in zaz na va n pro stor skih u~in kov posle dic zgo do vin skih dej stev v slo ven - ski Istri v 20. sto let ju. Niso nas zani ma le nepo sred ne spre mem be sesta vin kul tur ne pokra ji ne, ampak odnos lju di do njih, zato smo upo ra bi li teo ri jo dru` be nih pred stav, s ka te ri mi pred stav lja mo pokra - ji no kot kom plek sen pojav. Osre do to ~a mo se na pred sta ve pokra ji ne in zgo do vi ne, kot so zasto pa ne v raz li~ nih pisnih virih: lite rar nih, stro kov nih in znans tve nih. Vsa ka lite ra tu ra lah ko vir znans - tve ne ga prou ~e va nja in omo go ~a ustvar ja n nove ga geo graf ske ga zna nja in véde nja. Pri ~u jo ~o razi ska vo namre~ gra di mo na meta fo ri»po kra ji na bese di lo«, ki ga napi sa la (ob li ko va la) dru` ba. To bese - di lo lah ko bere jo in inter pre ti ra jo tako stro kov nja ki (znans tve ni ki) kot tisti, ki pokra ji no upo rab lja jo. Pokra ji na ni ve~ tisto, kar vidi mo; kon strukt tiste ga sve ta. Em pi ri~ ni del, v ka te rem smo sle di li postop kom ute me l val ne teo ri, smo izved li z ra ~u nal ni{ - kim pro gra mom ATLAS.ti. Ana li zi ra li smo 147 be se dil s skup no 3344 stran mi ozi ro ma zna ki. Kodi ra li smo ve~ kot 1000 poj mov, ki smo jih zdru `e va li v sku pi ne ozi ro ma kate go ri, ki ka`e jo {iroko raz ve no dru` be no pred sta vo o po kra ji ni in pokra jin ski dina mi ki, pri ~emer odra `a jo tesno preple - ta n mate rial ne in nema te rial ne sfe re ter pokra jin skih pro ce sov. Opre de li li smo devet vidi kov pokra ji ne: pokra ji na kot narav no oko l, pokra ji na in sti ki s so sed nji mi obmo~ ji, pokra ji na kot vir pre `i vet ja, pokra ji na kot pri pad nost, odtu nost od pokra ji ne, pokra ji na kot pode `el ska idi la, pokra ji na spo - lov, pokra ji na kot dostop nost in mobil nost ter pokra ji na kot odnos med mestom in pode `e lm. Na teme lju sin te ze ome n nih deve tih vse bin smo pri{ li do sle de ~ih skle pov: Giba lo raz vo ja pokra ji ne v po de `el ski Istri odnos med mestom in pode `e lm, ki obe nem odraz raz mer ja mo~i med nji ma. Naj ve~ spre mem be v po kra ji ni so pov zro ~i le poli ti~ ne raz me re po 2. sve tov ni voj ni, ure sni ~e van idej socia liz ma in odre za nost slo ven ske Istre od Trsta. Spre mem be mej in sprem lja jo ~e dru` be no po li ti~ ne raz me re so odlo ~il no vpli va le na `iv l n ljudi, kar se nav zven odra `a v kul tur ni pokra ji ni. Spre mem be so bile tako hitre in glo bo ke, da jih ljud niso ime li ~asa pono tra nji ti, kar ustvar ja ob~u tek odtu no sti in posle di~ no vodi v kri zo iden ti tete. Me so glo bo ko zare za ne v vsak da n `iv l n Istra nov, zato so izzva le nega tiv ne odzi ve. ^as pomem ben dejav nik v kul tur ni pokra ji ni, saj ima jo spre mem be ~asov no dimen zi jo. KLJU^NE BESEDE geo gra fi ja, slo ven ska Istra, kul tur na pokra ji na, kva li ta tiv na ana li za bese dil, ATLAS.ti, dru` be ne repre - zen ta ci 8

10 POKRAJINSKE PREDSTAVE O SLOVENSKI ISTRI UDC: (497.4Is tra) COBISS: 2.01 ABSTRACT Lands ca pe Repre sen ta tions of Slo ve nian Istria A cul tu ral lands ca pe is simul ta ne ously a com plex phe no me non and a pro cess; it is a me dium and a re - sult of human acti vi ties and per cep tion. This mono graph is based on a post mo dern view of the lands ca pe and it under stands the lands ca pe not only as a physi cal phe no me non, but espe cially as a so cial and cul tu ral docu ment. Rea ding this docu ment disc lo ses the layers of mea ning and pro ces ses that com - pri se it. This study exa mi nes the under stan ding and per cep tion of the spa tial effects from the history of Slo ve nian Istria in the twen tieth cen tury. It does not deal with direct chan ges in cul tu ral lands ca - pe fea tu res, but rat her with peo ple's rela tions hip to them, and so social repre sen ta tion theory is used to repre sent lands ca pe as a com plex phe no me non. The focus is on repre sen ta tions of the lands ca pe and history, such as their appea ran ce in vari ous lite rary, pro fes sio nal, and scho larly texts. Any lite ra - tu re can be a sour ce for scho larly study and can enab le the crea tion of new geo grap hi cal know led ge and awa re ness. This study is con struc ted on the metap hor»the lands ca pe is a text«that is writ ten or sha ped by society. This text can be read and inter pre ted by both scho lars and tho se that use the lands - ca pe. The lands ca pe is no lon ger the thing we see; it is a con struct of this world. The empi ri cal sec tion tra ces the pro ces ses of groun ded theory using ATLAS.ti soft wa re; 147 texts were analy zed, tota ling 3,344 pa ges or 6,189,564 cha rac ters. More than 1,000 con cepts were coded and then com bi ned into cate go ries revea ling a di ver se social con cep tion of Istria's cul tu ral lands ca pe and lands ca pe dyna mics, expres sing the clo se inter con nec ted ness of the mate rial and intan gib le sphe res, as well as their underl - ying pro ces ses. The result is nine aspects of the lands ca pe: the lands ca pe as a na tu ral envi ron ment, the lands ca pe and links with neigh bo ring areas, the lands ca pe as a li ving sour ce, belon ging to the lands - ca pe, alie na tion from the lands ca pe, the lands ca pe as a ru ral idyll, the gen de red lands ca pe, the lands ca pe as acces si bi lity and mobi lity, and the lands ca pe as a ru ral ur ban rela tion. The fol lo wing conc lu sions were reac hed based on a tho rough synthe sis of the nine aspects men tio ned abo ve: The dri ver of deve lop ment in rural Istria is the rela tions hip bet ween town and coun try si de, which is also an expres sion of the power rela tions hip bet ween the two. The poli ti cal situa tion after World War II, the imple men ta tion of com mu nism, and the iso la tion of Slo ve nian Istria from Trie ste cau sed the grea test chan ges to the lands ca pe. Bor der chan ges and the accom pan ying social and poli ti cal con di tions had a de ci si ve impact on peo ple's lives, which is out wardly expres sed in the cul tu ral lands ca pe. The chan ges were so sudden and wide-ran ging that peo ple did not have time to inter na li ze them, which crea ted fee lings of alie - na tion and sub se quently led to an iden tity cri sis. Bor ders cut deeply into Istrians' every day lives, and so they led to nega ti ve reac tions. Time is a sig ni fi cant fac tor in cul tu ral lands ca pes becau se chan ges have a tem po ral dimen sion. KEY WORDS geo graphy, Slo ve nian Istria, cul tu ral lands ca pe, qua li ta ti ve text analy sis, ATLAS.ti, social repre sen - ta tions 9

11 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri Vse bi na 1 Uvod Ter mi no lo{ ka in meto do lo{ ka izho di{ ~a Kul tu ra Kul tur na pokra ji na Pokra ji na in iden ti te ta Pokra ji na bese di lo Pokra ji na pro ces Preu ~e va n pokra ji ne Teo ri ja dru` be nih pred stav zastop ni {tev ^asov na in pro stor ska opre de li tev, izbor bese dil ter meto da Slo ven ska Istra ~asov na in pro stor ska opre de li tev Izbor bese dil Meto da ute me l val na teo ri ja Pri pra va bese dil za ana li zo Ana li ti~ no orod pro gram ATLAS.ti Pokra jin ska dina mi ka v slo ven ski Istri Pokra ji na kot narav no oko l Pokra ji na in sti ki s so sed nji mi obmo~ ji Pokra ji na kot vir pre `i vet ja Pokra ji na kot pri pad nost Odtu nost od pokra ji ne Pokra ji na kot pode `el ska idi la Pokra ji na spo lov Pokra ji na kot dostop nost in mobil nost Pokra ji na kot odnos med mestom in pode `e lm Sklep Sez nam virov in lite ra tu re Sez nam slik Sez nam pre gled nic

12 1 Uvod» S~a so ma posta la vod na gla di na ~udo vi ta knji ga knji ga, ki bila nera zum - lji va za nepos ve ~e ne ga pot ni ka, ki pa meni odpi ra la svo jo du{o brez pri dr` kov in mi izro ~a la svo naj bolj dra go ce ne skriv no sti tako jasno, kakor bi jih pri po ve do va la na glas. In to ni bila knji ga, ki jo pre be re{ in potem vr`e{ pro~, zakaj vsak dan pri po ve do va - la novo zgod bo. Vseh dol gih dva najst tiso~ milj ni bilo niko li ene same stra ni, ki bi bila prazna, nobe ne stra ni, ki bi jo `elel pre sko ~i ti, misle~, da bo{ na pri hod nji stra ni na{el kaj bolj zabav ne ga ali dru ga~ ne ga Zdaj, ko sem obvla dal govo ri co vode in sem spoznal vsak naj manj {i obris na n nih bre go vih kakor abe ce do, sem veli ko pri do bil «(Twain 1961, 55). Po kra ji na Zem lji ne ga povr{ ja, ki se po svo m vide zu in zna ~a ju lo~i od okoli - ce (Klad nik s so de lav ci 2005, 292). Sestav lja jo jo vrste pokra jin skih sesta vin, njih pa poja vi in pro ce si (Per ko 1998, 14). Izraz pokra ji na se na prvi pogled zdi pre prost in jasen, v re sni ci pa zaple ten in kom plek sen (Ol wig 1996, 630). Bolj ko pro di ra mo v n go vo bis tvo, bolj se to odmi ka in pora ja jo se nova in nova vpra {a nja. Odgo vori nan so pogo sto dvoum ni in neza dost ni ter odpi ra jo nove dile me. Jasno, da pokra - ji na ni le kom plek sen sistem narav nih in dru` be nih zna ~il no sti, ampak tudi misel na insti tu ci ja, sim bol, odpr ta knji ga, ki nam omo go ~a, da pro dre mo v n no notra - njost in se sez na ni mo z n no vse bi no. N no pre bi ra n nam odkri va {te vil ne zgod be, pre ple te ne s pre te klost jo, ideo lo gi jo, `iv l nm lju di, prav tako kot plov ba po Misi - si pi ju. Po kra ji na rezul tat odno sa med narav nim oko lm in ~lo ve{ ko dru` bo. Sous - tvar ja li so jo ljud, upo {te va oko l, ki jih obda ja lo. Pri n nem obli ko va nju so ime li klju~ no vlo go dru` be na sesta va, kul tur na tra di ci ja, gos po dar ske dejav no sti in poli ti~ ni vzor ci. Na~in, kako so ljud in oko l okrog njih vpli va li in {e vpli va jo drug na dru ge ga, se spre mi njal in se {e spre mi nja v ~a sov nem, pro stor skem in zgo dovin - skem kon tek stu. Pokra ji na v vsa kem pri me ru dru` be ni kon strukt. ^e jo ho~e mo pra vil no razu me ti, jo mora mo poj mo va ti v kon tek stu n ne last ne narav ne in kul - tur ne zgo do vi ne (Whyte 2002, 7). Po kra ji na vse po vsod okrog nas. V~a sih ima mo z njo vsa kod nev ne sti ke, tako fizi~ ne kot misel ne. Zara di te dina mi~ ne pove za no sti se nepre sta no spre mi nja, ven - dar hitrost spre mi nja nja raz li~ na. Neka te re spre mem be pote ka jo po~a si in so zato komaj zaz nav ne, dru ge so hitre in teme lji te. Rav no zara di ~asov ne dimen zi pokra - ji na odse va vza m no doga ja n v se da njo sti in pre te klo sti ter omo go ~a obli ko va n iden ti te te na oseb ni, kra v ni, regio nal ni in dr`av ni rav ni. Pokra ji ne so ve~ plast ne in vse bu jo spo min na pre te kla obdob ja ~lo ve ko ve ga delo va nja na Zem lji. Ljud ima mo zelo raz li~ ne pogle de na pokra ji no, zato n na nara va pogo sto spor na. Vsak do jo vidi dru ga ~e in ji pri pi su svo jo sim bo li ko. Obdob, ko bila pokra ji na razum l na zgolj kot mate rial ni okvir, v ka te rem so ljud `ive li in dela li, 11

13 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri `e zdav naj mimo. V so dob nem ~asu razu me va n pokra ji ne pove za no s pro stor - sko orga ni za ci jo dru` be (Sa gan 2004, 141). Tudi odnos do n in n na inter pre ta ci ja sta pove za na z last ni mi izku{ nja mi in vred no ta mi: kapi ta list bi na pri mer pokra ji - no oce n val sko zi finan ce, umet nik z es tet ski mi meri li in nara vo slov ni znans tve nik z eko lo{ ki mi meri li. Raz li ke so tudi v po gle dih zuna njih opa zo val cev (out si ders) in ude le `e nih opa zo val cev (in si ders). Prvi `ivi jo in dela jo v neki pokra ji ni in ima jo zato z njo dnev ne sti ke, med tem ko jo dru gi do`iv lja jo bolj obrob no. Spre mem be pokra ji ne smo preu ~e va li s kva li ta tiv no meto do, ime no va no ute me - l val na teo ri ja, ki teme lji na preu ~e va nju bese dil. V ana li zo smo poleg znans tve nih in stro kov nih bese dil vklju ~i li poljud ne ~lan ke ter pro zo in poe zi jo. Naj bolj oseb na bese di la, ki opi su jo dogod ke posa mez ni ka in n gov sub k tiv ni pogled na svet, so ogle da lo ~asa, v ka te rem so nasta la. 147 be se dil s sku paj 3344 stran mi ozi ro ma zna ki smo ana li zi ra li s pro gra mom ATLAS.ti. Z upo rab l no meto do, ki novost v slo ven ski geo gra fi ji, smo `ele li poka za ti ozi ro ma naka za ti sodob ne in v slo ven ski geo gra fi ji {e nepoz na ne na~i ne preu ~e vanja pokra ji ne. Pri delu smo izha ja li iz bis tva kul tur ne pokra ji ne, iz n ne kom plek snosti in raz voj ne dina mi~ no sti ter se naslo ni li na aktual no ide jo v kul tur ni geo gra fi - ji, na razu me va n pokra ji ne kot bese di la. Za ugo tav lja n do ma nja in pred stav o pokra ji ni smo upo ra bi li teo ri jo dru` be nih pred stav ozi ro ma zastop ni {tev. Tako smo pre se gli ozi ro ma nad gra di li doslej uve ljav l no preu ~e va n pokra ji ne z vi di - ka mate rial nih prvin in odpr li pogled v ne ma te rial no, neo tip lji vo sfe ro pokra ji ne. Pome ni, ki jih ljud pri pi su jo pokra ji ni, se po pomemb no sti zago to vo lah ko kosajo z otip lji vi mi sesta vi na mi pokra ji ne, saj ~lo vek nn naj po memb nej {i preob li ko va lec. Upo {te va n do ma nja pokra ji ne ni zgolj aka dem ska dome na, ampak ima tudi prak ti~ no vred nost. Tisti, ki odlo ~a jo, bodo lah ko svo odlo ~i tve o po se - gih v po kra ji no ute me l va li in spre ma li, upo {te va lju di in nji ho vo do ma n pokra ji ne. Za ni ma nas (ob)mej na pokra ji na v 20. sto let ju. Meja kot sti ~i{ ~e dr`av nih oze - melj in poli ti~ nih siste mov vpli va na ~lo ve ko vo `iv l n in na pokra jin ske zna ~il no sti. Mej na pokra ji na se spre mi nja nepo sred no zara di poli ti~ nih, uprav nih in gos po dar - skih ukre pov ter posred no zara di ~lo ve ka in n go ve ga pri la ga ja nja mejam. Meja in pokra ji na sta poja va, ki sobi va ta, se dopol nju ta in si v~a sih tudi nas pro tu ta, nek - nad nji ma pa ~lo vek, ki raz pet med mate rial ne in misel ne ozi ro ma spoz nav ne me ter pokra ji ne. Mate rial ne in spoz nav ne pokra ji ne ter me so pre ple te ne, med - se boj no pove za ne in sood vi sne. Spre mem ba enih vpli va na spre mi nja n dru gih in obrat no; mate rial ne me ustvar ja jo misel ne me, te pa ustvar ja jo nove mate rial ne me. 12

14 2 Ter mi no lo{ ka in meto do lo{ ka izho di{ ~a 2.1 Kul tu ra Izraz kul tu ra znan in pogo sto upo rab ljan. Slo ven ci ga obi ~aj no pove zu mo z na rod no eman ci pa ci jo, ki so jo za~e li»ljud pere sa«(se ton-wat son 1980, 29). Ima - mo dva dr`av na kul tur na praz ni ka in kul tu ro razu me mo kot naj po memb nej {i del narod ne iden ti te te. Tudi v vsak da nm `iv l nju se izraz pogo sto upo rab lja: govo ri - mo o ki taj ski kul tu ri, ali kadar ~esa ne razu me mo, na pri mer spo pa da med Tut si ji in Hutu ji, re~e mo na pri mer:»to nji ho ve kul tu re.«kaj torej kul tu ra? Ivan Gro - har, Fran ce Pre {e ren in Marij Kogoj zago to vo. Pa tudi Na{a mala kli ni ka, Sanj ski mo{ ki in Para da pono sa. So kul tu ra slog obla ~e nja in pre hra n val ne nava de? Celot na naselja, mesta in pokra ji ne? Odgo vor pri tr di len. Vse to in {e mar si kaj dru ge ga. Pogle dov na to, kaj kul tu ra, veli ko. V na da l va nju pred stav lja mo geo graf ski pogled. Izraz izha ja iz latin ske bese de cole re v po me nu ob de lo va ti, nego va ti, skr be ti (Jones 2003, 41). Prvot no se nana {al na ~lo ve ko vo ve{ ~i no obde lo va nja narav ne pokra ji ne. Agri kul tu ra, hor ti kul tu ra in api kul tu ra na pri mer ozna ~u jo ure di tev, udo - ma ~i tev in proi zvod no rabo njiv, vrtov in ~ebel. S spoz na va nm tujih de`el in ljud stev, kate rih teh no lo{ ke ve{ ~i ne in teh ni ke so se raz li ko va le od evrop skih, se izraz raz - {i ril na evro po cen tri~ no ozna ~e va n dru ga~ no sti: pri mi tiv ne, ekso ti~ ne, karib ske kul tu re in podob no. V na sled nm kora ku ozna ~e val opre de l va n pro ce sa raz - vo ja dru` be od prvo bit ne div jo sti do splo {no veljav nih na~el in norm. Nazad n se za~el upo rab lja ti za dejav no sti, potreb ne ali korist ne pri kul ti vi ra nju ob~ut lji vo - sti ~lo ve ka in n go ve ga vede nja, torej za umet nost: upo dab lja jo ~o umet nost, glas bo, poe zi jo, lite ra tu ro in ples (Cos gro ve 2000, 135). Kul tu ra ena naj po memb nej {ih tem v geo gra fi ji; izraz kul tu ren pogo sto ozna - ~e val dru` be ni del vede. Razum l na kot celo ten na~in `iv l nja dolo ~e ne sku pi ne lju di, na pri mer za pre pri ~a n (ver sko, poli ti~ no), tra di ci jo, delo va n (gos po dar sko), insti tu ci (prav ne, vlad ne, dr`av ne) in teh no lo gi jo (ve{ ~i ne, zna n, opre ma) (Ur - banc 2002, 21). Sestav ni deli kul tu re so, ~e na{te mo le naj po memb nej {e, vera, zik, arhi tek tu ra, kuli na ri ka, teh no lo gi ja, glas ba, ples, {port, medi ci na, moda, vlo ga spo lov, zako no da ja, izo bra `e va n, vla da n, kme tijs tvo, gos po dars tvo, vred no te, delov na etika, vede n, snu bi tev, rekrea ci ja, geste (Heat wo le 2006). Kul tu ra ni ome na le na material - no sfe ro, ampak vklju ~u tudi manj otip ljiv svet zave sti in izku {enj (Jack son 1989, 48). 2.2 Kul tur na pokra ji na Pred met na{e ga preu ~e va nja pokra ji na. Red ko ka te ri izraz v geo gra fi ji in tudi dru gih vedah pred met toli kih raz prav in se pona {a s to li ki mi raz li~ ni mi pome ni. Angle{ ki izraz lands ca pe v sred n ve{ ki Angli ji pome nil vpliv no obmo~ fev dal - 13

15 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri ne ga gos po da ali obmo~, pose l no s sku pi no lju di. Od 17. sto let ja po zaslu gi nizo - zem skih sli kar v izraz landsc hap pome nil videz dolo ~e ne ga ozem lja ozi ro ma pred sta vo o sli ki. V za ~et ku 20. sto let ja se ter min uve lja vil za ozna ~e va n ozem - lja ozi ro ma teri to ri ja, ki ga lah ko zaob ja me oko (The dic tio nary 2000, ), in bil kot vid ni izraz ~lo ve ko ve ga oko lja uve den v geo gra fi jo. Od takrat {e ve~ krat spre mi njal pomen in dobi val nove pomen ske dimen zi. Izraz kul tur na pokra ji na rezul tat preu ~e va nja pokra ji ne kot pred me ta kul tur - ne geo gra fi. Prvi ga uve del Carl Ort win Sauer ( ) in ob tem podal {e ved no upo rab no kla si~ no opre de li tev (Sa uer 1963, 343):» Kul tur no pokra ji no iz narav ne pokra ji ne obli ko va la dru` be na sku pi na. Dru` ba pov zro ~i telj, narav no oko - l sreds tvo in kul tur na pokra ji na rezul tat «. Sauer va ber ke leyj ska pokra jin ska {ola geo gra fi kul tur no pokra ji no opre de l va la kot dom ljiv ozi ro ma vid ni del zemelj ske ga povr{ ja (Sa uer 1963). Sa uer va mor fo lo{ ka meto da {e ved no aktual na in upo rab na, ~eprav v zad - njih deset let jih ve~ pozor no sti name n ne meta fo ri~ ni, ideo lo{ ki, vred nost ni ali kak {ni dru gi neo pri m lji vi kako vo sti pokra ji ne. S sim bol nim pri sto pom se raz {i ril tudi krog preu ~e va nja pokra jin skih oblik, ki vklju ~u pokra ji ne, izra `e ne v glas bi, lite - ra tu ri na film skem plat nu, tele vi zij skih zaslo nih, inter ne tu, sli kar skem plat nu in dru ge. Pomemb no, da ima jo vse rabe izra za pokra ji na pro stor sko kom po nen to, saj ta bis tve na sesta vi na geo graf ske ga preu ~e va nja. Pod vpli vom huma ni sti~ nih in beha vio ri sti~ nih idej Cos gro ve (1998, 13) pokra - ji no opre de lil kot»na ~in vide nja«in ne ve~ zgolj kot podo bo ali pri zor. S tem pokra ji na dobi la novi kog ni tiv no in izkus tve no dimen zi jo, ki sta posta li sreds tvo ter proi zvod pokra jin ske dina mi ke, urav no te `e no sti, sim bo liz ma, ideo lo gi in iden ti - te te (Ter ken li 2001, 201). Kom plek sne mu pome nu pokra ji ne se mo~ no prib li `al umet nost ni zgo do vi nar Mitc hell, ki pra vi (Mitc hell 1994, 5):» po kra ji na sli ka nara ve, ki jo posre du dru` ba (kul tu ra). Je tako zasto pan kot pri ka zan pro stor, tako ozna - ~e va lec kot ozna ~e nec, tako okvir kot vse bi na zno traj okvi ra, tako rea len pro stor kot n gov pri vid, tako zavi tek kot bla go v nm «. V Slo ve ni ji ima preu ~e va n kul tur ne pokra ji ne dol go tra di ci jo, pri ~emer so bile v os pred ju tako raz li~ ne prvi ne pokra ji ne kot tudi pokra ji na kot celo ta (Ur banc 2002; Klad nik, Per ko in Urbanc 2009). 2.3 Pokra ji na in iden ti te ta Bis tvo pokra ji ne so ljud, ki so jo ustva ri li in obli ko va li s po mo~ jo seki re. S tem posta la del njih in oni del n. Zato kon cept pokra ji ne nad vse pri me ren za preu - ~e va n regio nal ne iden ti te te (Bu fon 1992; Bufon 1993). Pokra ji na pre skr bi fizi~ no pod po ro (sreds tva), nudi neo tip lji vo povra ~i lo (po men) in obe nem raz kri va pro ce - se med nji mi (Marsh 1987). 14

16 Re gio nal na iden ti te ta `e dol go pred met geo graf ske ga preu ~e va nja, saj so `e tra - di cio nal ni pri sto pi preu ~e va nja regij in regio na liz ma pogo sto pou dar ja li prvo bit no nara vo regij, to nji ho vo»oseb nost«ter har mo ni jo ozi ro ma enot nost med regi jo in n ni mi nase ln ci (Paa si 2003, 476; Kle men ~i~ 2005). Regio nal ni iden ti te ti se priz - na va klju~ no mesto v ob li ko va nju regi kot dru` be ne ga ozi ro ma poli ti~ ne ga pro sto ra, {e zla sti v zad njih letih pa dobi la vodil no vlo go v boju pro ti glo ba liz mu. Zato posta ja pred met tako znans tve nih dis ci plin kot poli ti~ nih pro gra mov, raz li~ - nih raz voj nih agen cij in zbor nic. Regio na li zem tudi eno klju~ nih na~el Evrop ske zve ze, kr»evro pa regij«nasto pa kot model pri hod n ure di tve (Go sar 2005, 11). ^e upo {te va mo ~lo ve{ ko dimen zi jo, regio nal na iden ti te ta dia lek ti~ ni sistem, ki zdru `u pers pek ti vi»mi«in»oni«. Ta dvoj nost dvo di men zio nal na. Hori zon - tal na raven, za kate ro zna ~il no raz li ko va n med zuna nji mi in ude le `e ni mi opa zo val ci, se kri `a z ver ti kal no rav njo, ki jo opre de lju boj, teme l~ na mo~i. Ver - ti kal na raven torej lo~i dve pers pek ti vi, to»zgo raj«in»spo daj«, in tesno pove za na z ideo lo gi jo, gonil no silo, ki jasno lo~u lju di od»spo daj«in lju di od»zgo - raj«(paa si 2003). Do ma n kon cep ta regij teme lji na razu me va nju pove za no sti obeh dimen zij in nju ne ga mate ria li zi ra nja v po kra ji ni. Van 'T Klo ster, van Aselt in Koe nis (2002) ter Paa si (2003) so opre de li li regio - nal no iden ti te to kot dru` be ni pro ces vza m ne ga delo va nja in repre zen ta ci, ki vse bu tako kul tur noz go do vin ski kot poli ti~ no gos po dar ski kon tekst. Sled nji na iden ti fi ka - ci jo ne vpli va nepo sred no, ampak posred no sko zi kul tu ro in zgo do vi no. Ideo lo gi ja tista, ki lah ko spod bu ja ali zavi ra obli ko va n iden ti te te na mate rial ni in sim bol - ni rav ni. Ven dar ideo lo gi ja sama po sebi ne zavi ra, ampak defor mi ra n stran ski u~i nek pogo stih ideo lo{ kih spre memb. V obrav na va nem pri me ru se fizi~ ni okvir regi ~e me razu me mo kot najo ~it nej {o mani fe sta ci jo poli ti~ ne iden ti te te pogo - sto spre mi njal in obe nem s tem so pote ka le spre mem be v iden ti te ti. Pokra ji na shram ba naj raz li~ nej {ih podob, pome nov, vpli vov. Vsa ka ideo lo gi ja bri {e vpliv ozi - ro ma ostan ke prej{ njih ideo lo gij in jih nado me{ ~a s svo ji mi. ^e nova ideo lo gi ja pre te klim prvi nam ne pri pi {e ustrez ne ga pome na, za~ no pro pa da ti ozi ro ma izgi nja ti (Ur banc s so de lav ci 2004; Palang s so de lav ci 2006). 2.4 Pokra ji na bese di lo» Ka dar ko li gre mo v so dob no pokra ji no, nale ti mo na zna ke, me, ceste, zbir - na mesta. Takoj jih pre be re mo in ne samo, da jih pre be re mo, tudi sami jih ustvar ja mo, pri ~emer se sko raj ne zave da mo, da bi brez njih ne mogli delo va ti kot ~la ni dru` be «(Jack son 1984, 46). Tako kot so raz li~ ni pogle di, kaj pokra ji na sploh, so raz li~ ni tudi pri sto pi k n - ne mu preu ~e va nju. Nad vse upo ra ben pri stop razu me va nja pokra ji ne kot bese di la. Uvod ni Jack so nov oris pokra ji ne kot ber lji ve eno te naka zu vzpo red ni ce med pokra - 15

17 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri ji no in bese di lom ter nami gu na meta fo ro»po kra ji na bese di lo, ki ga napi sa la (ob li ko va la) dru` ba«. To bese di lo bere jo in inter pre ti ra jo tako stro kov nja ki (znan - s tve ni ki) kot tisti, ki pokra ji no upo rab lja jo. Ide ja v ozad ju ome n ne meta fo re, da ljud v po kra ji no vti sne jo svo mi{ l n in vred no te prav tako, kot zli jo svo ja ~us - tva na papir. Posle di~ no pokra ji no mogo ~e bra ti ena ko, kot mogo ~e pre bi ra ti knji go. Cos gro vo va (1989, 1993, 1998, 2000 in 2002) ter Dun ca no va (1993 in 2005) dela pre ve va ide ja, da de{i fri ra n pokra jin ske sim bo li ke raz kri povsem ideo lo{ ka in poli ti~ na spo ro ~i la, vtis n na v po kra ji no. Bis tvo do ma nja pokra ji ne kot bese di la, da pokra ji na vse manj kon kret na in vid na ter vse bolj sub k tiv na, saj se fizi~ ni in struk tur ni vidi ki umi ka jo sim bol - nim vred no tam. V tem smi slu pokra ji na zuna nji svet, kot ga posre du ~lo ve ko va izku{ nja (Whyte 2002, 17). Pokra ji na ni sestav l na le iz tiste ga, kar se raz kri va pred na{i mi o~mi, ampak tudi tiste ga, kar v na {ih gla vah (Whyte 2002, 7), torej ni ve~ tisto, kar vidi mo; kon strukt tiste ga sve ta. Pokra ji na zato dru` be ni in kul tur ni proi zvod, na~in vide nja, pro ji ci ra ne ga na svet. Zato nas v tem delu zani ma, kako pokra - ji ne do`iv lja mo, inter pre ti ra mo in pred stav lja mo. Bra n odvi sno od gle dal ca, od n go ve ga oseb ne ga pogle da in kul tur ne ga oko lja, iz kate re ga izha ja (Whyte 2002, 188). Vsak posa mez nik ima svo jo oseb nost in pogled na svet, ki fil tri ra in izma li ~i infor ma ci, kar vodi v se lek ti ven vtis pokra jin ske ga vide za. Pogled lah ko zelo bli - zu resni~ no sti ali pa zelo odda ln (Whyte 2002, 7). Vzpo red ni ce med pokra ji no in bese di lom sta nad gra di la Bar nes in Dun can (1992, 5):» poj mi, kot so bese di lo, diskurz in meta fo ra, so se za~e li pojav lja ti kot mo~ ni kon - cep ti v zad njih dveh deset let jih. Prvot no so se pojav lja li v li te rar ni kri ti ki, zdaj pa ima jo dosti {ir {i pomen v ve dah, kot geo gra fi ja «. Pove za va, ki jo Bar nes in Dun can raz kri va ta med ustvar ja nm geo graf ske ga zna nja in lite rar ni mi {tu di ja mi, se ne kon - ~a pri vred no te nju pokra ji ne kot bese di la. Po nju nem»bra n«ni edi na vzpo red ni ca med geo gra fi jo in lite rar ni mi {tu di ja mi, ampak tak {no tudi»pi sa n«(bar nes in Dun can 1992, 6). Izraz geo gra fi ja dejan sko pome ni opi so va n Zem l, saj v sta ri gr{ - ~i ni ge pome ni Zem lja, grap ho pa gla gol ska izpe ljan ka v po me nu pi {em, ri{em, sli kam, vkle {em (Snoj 1997). Poleg pokra jin skih ana liz so tudi lite rar ne stva ri tve eden od na~i nov spoz na va nja pokra ji ne ozi ro ma n ne ga razu me va nja. Crang (1998, 49) meni, da lite rar ne pri po ve di lah ko raz kri jo, kako pro stor ure n in kako odnos do pro sto ra obli ku dru` be no delo va n. Tako geo gra fi ja kot knji `ev nost obse ga ta pisa n o kra jih in pro sto rih. Obe sta pro ces ozna ~e va nja, ki kra m pri pi su pomen v do lo ~e nem dru` be nem kon tek stu (Crang 1998, 44). S po kra ji no kot bese di lom pove za na tudi ide ja, da ima pokra ji na ~asov no dimenzi jo, ki vklju ~u inte rak ci jo med pre te klost jo in seda njost jo. Pokra ji na zato ve~ sloj na; vsak sloj nosi zapis obdob ja, v ka te rem nastal. Prav tako so posa mez ne prvi ne slo ji pokra ji ne. ^asov ni in vse bin ski slo ji pokra ji ne so palimp se sti, mlaj {i zapi - si nad zbri sa ni mi prvot ni mi.»pra va«pokra ji na ved no shra n na v mi slih, nato 16

18 fil tri ra na sko zi slo mitov in spo mi na ter {ele zatem pre ne se na na popi sa no stran (Pals dot tir 2002). Spo min in pokra ji na sta tesno pre ple te na; vizi ja pokra ji ne ved - no posre do va na sko zi ~lo ve ko vo izku{ njo. Scha ma (1995, 6) trdi, da ~etu di smo va ni lo~e va ti do ma n nara ve in ~lo ve ka v lo ~e ni sfe ri, sta ti dejan sko nelo~ lji vi. [e pre - den pokra ji na oddih za ob~ut ke, rezul tat duha:» N na podo ba zgra na tako iz slo v spo mi na kot iz slo v kam ni ne «. Po kra ji na ena od osred njih prvin v kul tur nem siste mu. Kot bese di lo delu kot zna ko ven sistem, s ka te rim se izra `a, repro du ci ra, izku {a in razi sku dru` be ni sistem. Da bi razu me li to struk tu ri ra no in struk tu ral no last nost pokra ji ne, mora mo naj prej ugo to vi ti, kaj pokra ji na sploh pred stav lja (Dun can 2005, 17), torej nn pomen. Poleg tega tre ba preu ~i ti na~in, v ka te rem se ta pomen izra `a, to reto ri ko pokra ji ne (Dun can 2005, 17). ^e pokra ji na bese di lo, potem so pomemb ni meha niz mi, s ka te ri mi se pome - ni ume{ ~a jo vanjo. Podro~ reto ri ke pokra ji ne zani mi vo, ker spro `a vpra {a nja o pro ce sih, s ka te ri mi pokra ji no bere mo kot bese di lo. Pokra ji na torej komu ni ka - cij sko sreds tvo, ki repro du ci ra dru` be ni red. Obsta ja ve~ na~i nov preu ~e va nja. Prvi razi sku vpliv ute le {e nja (kon kre ti zi ra nja), to u~in ko vi tost pokra ji ne kot kon kret - ne ga, vid ne ga sreds tva komaj opaz ne ga in postop ne ga vcep lja nja. Dru gi prou ~u tro pe, ki jih nek do v po kra ji ni naj de. Ti tro pi (gr{ ko tro pos v po me nu obrat ) ozi ro ma figu - re raz kri va jo in spo ro ~a jo infor ma ci, ki bral ce pre pri ~a jo, ali pa tudi ne, o na tan~ no sti, narav no sti in legi tim no sti vla da jo ~e ga diskur za. S tro pi, to reto ri~ ni mi figu ra mi, pokra ji na delu kot sistem zna kov. Prva med nji mi ale go ri ja. Ob upo {te va nju tega pokra ji na ne izpol nju le o~it nih, vsak da - njih funk cij skih zah tev (su bur ba ni nasel bin ski raz voj ustvar ja oko l, v ka te rem se lah ko ure sni ~u av ski raz red), niti ne pred stav lja zgolj loka li zi ra nih kul tur nih stva - ri tev (»alp ski«bal ko ni, ki so se raz {i ri li po vsej Slo ve ni ji). Bolj kot to ljud, {e zla sti pomemb ne `i, pri po ve du jo mora le pol ne zgod be o sebi, dru` be nih odno sih v skup - no sti in svo m odno su do koz mi~ ne ga reda. Dru gi pomem ben trop, ki se pojav lja, meta fo ra ali pris po do ba. Ozna ~u rabo besed v pre ne se nem pome nu, to poi - me no va n neke ga poja va z izra zom, ki raz {ir n za opi so va n dru ge ga poja va. Tret ji trop per so ni fi ka ci ja ali poo seb lja n, ozna ~e va n zunaj~ lo ve{ kih (na rav nih, rast - lin skih, `ival skih) poja vov z izra zi iz ~lo ve{ ke ga sve ta (Dun can 2005, 19 22). 2.5 Pokra ji na pro ces Po kra ji na kul tur ni izde lek in kul tur ni pro ces obe nem. Po defi ni ci ji pro ces giba n (la tin sko pro ces sus v po me nu gi ba n ), ki ga dolo ~a dina mi ka. Temelj na zna - ~il nost pokra ji ne torej spre mi nja n, ven dar kot celo ta kljub temu dokaj sta bi len feno men. Te` ko namre~ govo ri mo o po pol ni spre mem bi pokra ji ne, ~e se popol no - ma spre me ni na pri mer raba tal. Spre mem ba posa mez ne prvi ne ne pome ni nove 17

19 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri pokra ji ne, seve da pa spre mem ba neka te rih prvin bolj opaz na in glob l zaz nav na kot dru gih. Mo~ spre mi nja nja pove za na z raz li ko med vide zom ali podo bo na eni stra ni in»biti«ozi ro ma iden ti te to na dru gi. Antrop to nazor no pona zo ri, ko pra vi, da» pre cej podob no sta ra nju ~lo ve ka, kate re ga zuna nji videz se bo dra sti~ no spre - me nil tekom n go ve ga `iv l nja, on pa bo v ve ~i ni pri me rov {e ved no ena ka oseb nost «(An trop 1998, 157). V na da l va nju pra vi, da z upo ra bo te ana lo gi ugo to vi mo, da:» lah ko izm ni dogod ki raz tr ga jo ~lo ve ko vo oseb nost, tako da v re sni ci posta ne nek - do drug. Podob ni udar ci se lah ko zgo di jo tudi v po kra ji ni, ko spre mem be pre tr ga jo obsto ~e struk tu re in ustva ri jo popol no ma novo pokra ji no, med tem ko ve~i na dru gih spre memb iden ti te te ali tipa pokra ji ne ne uni ~i povsem «(An trop 1998, 157). Spre mem be pokra - ji ne so raz no smer ne in ve~ plast nost ne, zato jih te` ko (iz)me ri ti. Mer lji ve so spre mem be posa mez nih prvin, pri ~emer pomemb no to, da ima jo pra vi pomen le v kon tek stu pokra ji ne kot celo te. Celot na spre mem ba ve~ kot le se{te vek posa - mi~ nih spre memb in zato lah ko govo ri mo o en tro pi ji (An trop 1998, 155). Te melj no goni lo spre memb torej ~lo ve ko vo delo, ki so ga usmer ja li ob~e gos - po dar ski, dru` be ni in poli ti~ ni odno si. V pre te klo sti se pokra ji na spre mi nja la mno go po~a sne, saj imel ~lo vek ome na sreds tva in ob upo {te va nju tra di ci vsak poseg spro ti pri la ga jal narav nim raz me ram. Taka pokra ji na med geo gra fi pogo sto ime - no va na tra di cio nal na (Jack son in Hud man 1990, 213; Antrop 2000, 21; Nohl 2001, 234) ima izra zi to in pre poz nav no zgrad bo, ki odra `a jasen odnos med sestav ni mi deli, ima regio na len pe~at in jo odli ku narav na, kul tur na in estet ska vred nost. Zato tra di cio nal ne pokra ji ne da jo vtis sta bil no sti in ima jo izra zi to iden ti te to. S po kra ji no se spre mi njal tudi ~lo vek, saj tudi pokra ji na vpli va na ~lo ve ka (Mitc - hell 2000, 102). Zato pokra ji na ni»za mrz n na sli ka«, ampak raz kri va nene hen odnos med ljud mi in ozem lm (Ro bert son in Ric hards 2003, 1), kar potr ju tudi seman - ti~ na zgrad ba izra zov zanjo v ger man skih zi kih. Izra zi lands ca pe v an gle{ ~i ni, Landsc haft v nem{ ~i ni, land skab v dan{ ~i ni, landsc hap v ni zo zem{ ~i ni in lands ci pe v sta - ri angle{ ~i ni zdru `u jo dve bese di, in sicer land v po me nu kraj, pa tudi v nm `ive ~e lju di, ter sca pe ozi ro ma shaf fen v po me nu ob li ko va ti (Spirn 1998, 16). 2.6 Preu ~e va n pokra ji ne Preu ~e va n pokra ji ne izziv, ki se ga mogo ~e loti ti na veli ko raz li~ nih na~i - nov. Kei ste ri va (1990) raz vi la nad vse pri me ren model (sli ka 1). V nm pokra ji na raz de l na na tri dele; vid ni mate rial ni ozi ro ma obk tiv ni del, kot ga vidi ~lo vek, nevid - ni dom lji vi ozi ro ma sub k tiv ni del, kot ga ustva ril ~lo ve kov duh, ter aktiv no sti, ki ju usmer ja jo, ozi ro ma narav ne in dru` be ne pro ce se z vse mi nji ho vi mi med se - bojnimi pove za va mi. Sub k tiv ni in obk tiv ni vidik si ne nas pro tu ta, ampak dopol nju ta. Vred no te in pomen sestav lja jo»ne vid no«pokra ji no, zuna nji videz pokra ji ne pa tisto, kar dejan sko vidi mo. Vez med obe ma sesta vi na ma pokra ji ne 18

20 Sli ka 1: Model pokra ji ne, ki pri ka zu pro ce se. Pokra ji na raz de l na v do m - lji vi, sub k tiv ni del in la` izmer lji vi, obk tiv ni del. Za vsa ke ga so zna ~il ni svojs tve ni pro ce si (Kei ste ri 1990, 48). procesi materialni vidni del nematerialni domljivi del pa n na funk ci ja, ki vpli va na vred no te in pomen na eni stra ni ter na vid no pokra - ji no na drugi. Po Dun ca no vem mne nju pomen pokra ji ne tre ba preu ~e va ti tri plast no. Naj - prej tre ba razi ska ti, kako lokal no pre bi vals tvo vidi pokra ji no, kak {ne ozi ro ma kate re pome ne ji pri pi su in kako n go vo»bra n«pris pe va k na ~i nu inter pre ta ci, ki usmer - ja dru` be ne odno se ali jih preob li ku (Dun can 2005, 17). Tukaj nasto pi vpra {a n her me nev ti ke (raz la ga n ali tol ma ~e n kake ga zapi sa) in razi sko val ~e ve inter pre - ta ci, kaj pokra ji na pome ni tistim, ki jo proi zva ja jo, repro du ci ra jo ali preob li ku jo. Her me nev ti~ ni pri stop priz na va zgo do vin ske, kul tur ne in inte lek tual ne okvi re virov, ki jih razi sko val ci upo rab lja jo pri svo jih inter pre ta ci jah, in vlo go, ki jo ima jo v zgo - do vin skem preu ~e va nju. Prav tako upo {te va vidik»zdra ve ga razu ma«, to vred no te, pre pri ~a nja in raz la Gid dens (1976, 316) zapi sal, da ti niso doda tek ~lo ve - ko vim dejav no stim, ampak nji hov sestav ni del. V na da l va nju nava ja, da lai~ no mne n sicer ni opis dru` be ne ga sve ta, pa kot orga ni zi ran proi zvod ~lo ve ko vih dejav no - sti dober temelj za obli ko va n tega sve ta. Lo kal no gle da n, ki ume{ ~e no v splo {no kul tur no logi~ no in razum sko podro~, se lah ko raz li ku bodi si zno traj posa mez ne sku pi ne bodi si med sku pi na - mi. Zato vse lej mogo ~e pri ~a ko va ti nas pro to va nja v po gle dih. Poleg tega lokal ni pogled tre ba ma ti s kri ti~ no raz da ljo, ki neob ho den del znans tve ne ga pri sto pa. Pogled od zunaj dopol ni lokal ni pogled, ki kot»su ro vi na«, iz kate re obli ku mo her me nev ti~ no inter pre ta ci jo. Cilj kul tur ne ga geo gra fa torej, da poka `e, kako se lokal na zgod ba ume sti v si stem pome nov, pove za nih z dru gi mi prvi na mi v kul tur - nem siste mu, proi zve de nem zno traj dru` be ne ga reda (Dun can 2005, 18). Dru gi na~in preu ~e va nja pome na pokra ji ne pogled od zunaj. Zani ma nas raz - li ka med na~i nom, kako pokra ji no inter pre ti ra jo zuna nji opa zo val ci in notra nji 19

21 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri opa zo val ci. Zuna nji opa zo va lec jo opa zu s kri ti~ ne raz da l in dobi dru ga ~en pogled na nekaj, kar notra nji opa zo va lec mor da razu me kot samou mev no. Pri mer ja n pogle - da od zunaj in zno traj poma ga razu me ti odnos med pokra ji no, vla da jo ~o ideo lo gi jo ter raz ni mi poli ti~ ni mi in dru` be ni mi prak sa mi. Tret ji na~in preu ~e va nja zade va kul tur ne ga geo gra fa in n go vo inter pre ta ci jo siste - ma pome nov, ki tvo ri teme l pokra ji ne same. Raz da lja, ki jo zuna nji razi sko va lec pri ne se v in ter pre ta ci jo, ponov no nudi vpo gled v od nos med raz li~ ni mi prvi na mi v kul tur nem siste mu. Pri tem pomem ben na~in, kako pokra ji na repro du ci ra pome - ne, nav zo ~e v dru gih sfe rah kul tur ne ga siste ma. Nada l pomemb no, kako se ti pome ni preob li ku jo, ko se iz lite rar nih oblik spre me ni jo v iko ne (Dun can 2005, 19). 2.7 Teo ri ja dru` be nih pred stav zastop ni {tev Za ugo tav lja n do ma nja in pred stav pokra ji ne smo upo ra bi li teo ri jo dru` be - nih pred stav (so cial repre sen ta tions). Poli~ (2002, 24) jih ime nu zastop ni{ tva, ki vse bu jo kon cep te in ide za preu ~e va n dru` be nop si ho lo{ kih zna ~il no sti sodob - nih dru`b. Teo ri ja teme lji na pre pri ~a nju, da te zna ~il no sti mogo ~e razu me ti samo z nji ho vim ume{ ~a nm v dru` be no, zgo do vin sko in kul tur no oko l (Wag ner s so - de lav ci 1999, 96). Teo ri ja izha ja iz pred po stav ke, da vsak posa mez nik dru` be no bit, kate re ga obstoj zako re ni nn v sku pin sko sti. Dru` be ne pred sta ve lju dem pomagajo, da pred me te, ose be in dogod ke, ki jih sre ~u jo v `iv l nju, nare di jo za obi ~aj ne in zna - ne. So pred pi su jo ~e, kar pome ni, da se nam»vsi li jo«z neu stav lji vo mo~ jo. Za sodobno dru` bo so dru` be ne pred sta ve tisto, kar so bili miti in vred nost ni sistem v tra di cional - ni dru` bi, zato lah ko re~e mo, da so sodob na raz li ~i ca zdra ve ga razu ma (med mre` 1). Dru` be no pred sta vo razu me mo kot ob~e zna n o zi ku, podo bah, ide jah, vredno - tah, odno sih, aktiv no stih, nor mah in vede nju, ki ga ima dolo ~e na dru` be na sku pi na (Wag ner 2003; pov ze to po Ambro` in Mavri~ 2007). To zna n vse `iv l n obli ku - mo z dru` be ni mi pred sta va mi in diskur zi (Mos co vi ci 2000; pov ze to po Ambro` in Mavri~ 2007). Ta teo ri ja torej teme lji na pred sta vah lju di o oko lju, ki jih obda ja. Mos co vi ci pra vi (Mos co vi ci 1963; pov ze to po Wag ner s so de lav ci 1999, 96):» Dru` - be na pred sta va sistem vred not, idej in praks z dvoj no vlo go: prvi~, da vzpo sta vi red, ki posa mez ni kom omo go ~a, da se orien ti ra jo v svo m mate rial nem in dru` be nem sve - tu ter ga obvla du jo; in dru gi~, da omo go ~i komu ni ka ci jo «. Dru` be ne pred sta ve so men tal ne stvar no sti, ki zdru `u jo kon kret ne in abstrakt - ne poj me, to poj me, pred sta ve, sim bo le (Ule 2002, 64). So rezul tat dru` be ne inte rak ci, komu ni ka ci, u~in ko va nja vla da jo ~ih struk tur, nji ho ve ga vred nost ne - ga siste ma, `iv lnj ske orien ta ci in podob no. Z nji mi ~lo vek gra di svoj vsak da nji svet, naj prej dru` be ne ga in v na sled nm kora ku {e mate rial ne ga. Pred stav lja jo teo ri jo ozi - ro ma»ve zna nja«, zato teo ri ja dru` be nih pred stav dru` be na teo ri ja zna nja (Am bro` in Mavri~ 2007). 20

22 3 ^asov na in pro stor ska opre de li tev, izbor bese dil ter meto da 3.1 Slo ven ska Istra ~asov na in pro stor ska opre de li tev Slo ven ska Istra manj {i del Istr ske ga polo to ka, ki z geo graf ske ga vidi ka zara - di polo to{ ke lege in narav nih ovir (U~ ka in ^i~a ri ja) sko raj da homo ge na oze melj - ska in narav na eno ta, po kul tur nih in etni~ nih zna ~il no stih pa obmo~ pre ple ta nja raz li~ nih naro dov in kul tur. Istro opre de lju n na lega na sti ku Bal kan ske ga polo - to ka in sred n Evro pe, kar nare ku dve popol no ma raz li~ ni poli ti~ ni tra di ci ji. Istra bila nekak {en bra nik pred Bal ka nom in obe nem most do n ga. Do kon ca 1. svetov ne voj ne bila namre~ del dr`av nih tvorb, ki so bile organ sko pove za ne z Bal ka nom. Med tem ko narav no geo graf ska ome ji tev Istr ske ga polo to ka rela tiv no pre - prosta, zgo do vin ska toli ko zah tev nej {a. Zgo do vin ske me se z na rav no geo graf ski - mi ne u ma jo. Obseg Istre kot uprav no po li ti~ ne eno te se sko zi sto let ja pogo sto spreminjal, saj vse do dru ge polo vi ce 19. sto let ja ni bila niko li samo stoj na uprav na eno ta. Is tro zaz na mu jo mul tiet ni~ nost, mul ti kul tur nost in raz no li kost, zato zani - mi va za preu ~e va n dru` be nih in kul tur nih poja vov. V pri ~u jo ~i mono gra fi ji obrav na va mo slo ven ski del Istre, in sicer zgolj n gov kopen ski del. Na treh stra neh so n go ve me ned voum ne; na jugu ga ome ju hrva{ ka meja, na seve ru ita li jan - ska in na zaho du Tr`a{ ki zaliv. Za vse bi no te mono gra fi za zdaj nedo lo ~e na mej na ~rta med Slo ve ni jo in Hrva{ ko ni pomemb na. Pri opre de l va nju ome ji tve obmo~ - ja na vzhod u smo se opr li na narav no geo graf ska meri la in se odlo ~i li za sever ni rob Slav ni{ ke ga pogor ja in ^i~a ri (Gams 1991, 9; Ogrin 1995, 13). Ob zbi ra nju gra di - va za ana li zi ra n smo ugo to vi li, da ve~i na bese dil, ki se nana {a na Istro (ne gle de na aktual no poi me no va n), govo ri zgolj o delu Istre zahod no od Kra{ ke ga roba ozi ro - ma zahod no od nek da n me med Habs bur{ ko monar hi jo in Bene{ ko repub li ko. Zato smo obmo~ preu ~e va nja ustrez no skr ~i li. Argu ment, ki pod pi ra tak {no izbi - ro, smo na{ li tudi v li te ra tu ri. Kljub temu, da gre za relikt no mejo, so n ne sle di {e ved no pri sot ne. Eden od raz lo gov ver t no oko li{ ~i na, da se v tem pri me ru poli - ti~ na meja u ma la z na rav no mejo. Baskar (2002b, 25) zapi sal:» V neki vasi, ki sto ji malo nad to nek da njo mejo, {e zme raj re~e jo za sosed njo vas, ki sto ji pod nji mi, onstran nek da n me:»oni izpod Mar ka«(t. j. Sv. Mar ka, torej Bene ~a ni) «. V na da l vanju pi{e, da ta nek da nja meja pri sot na le v kra jih prav na meji ali zahod no od n, med - tem ko ljud v no tra njo sti Slo ve ni ne do ma jo. Otip lji vej {a posta ne v iz ja vi, ki jo v~a sih sli {a ti, da bi bilo tre ba mejo posta vi ti na ^rnem Kalu (Ba skar 2002b, 49). Slo ven ska Istra obmo~ med Kra{ kim robom in Piran skim zali vom tudi za Vida - li ja (1996, 351). 21

23 r Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri ITALIJA Ljubljana Gorizia (Gorica) Nova Gorica SLOVENIJA Trieste (Trst) Koper/ Capodistria I s t Rika (Reka) HRVAŠKA J a d r a n s k o m o r j e a km meja med Bene{ko republiko in Habsbur{ko monarhijo pred letom 1797 meja med Habsbur{ko monarhijo in Kralvino Italijo v letih meja med Kralvino Italijo in Kralvino SHS leta 1920 meja med cono A in cono B STO leta 1947 Vsebina: Kartograf: Jerneja Fridl Vir: Dolenc, E., Gabri~, A. 2002: Zgodovina 4: u~benik za 4. letnik gimnazi, stran 214; Zwitter, F. 1947: Julijska krajina po drugi svetovni vojni, stran 32. Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2011 Sli ka 2: Istra in spre mi nja n dr`av nih meja. 22

24 3.2 Izbor bese dil Sklad no s pred stav l ni mi izho di{ ~i razu me mo pokra ji no zelo {iro ko, torej z vsemi mate rial ni mi in nema te rial ni mi prvi na mi. Zato bil zelo {irok tudi izbor bese dil. Temelj no meri lo bilo, da vse bu jo pro stor sko kom po nen to ozi ro ma so na tak ali dru ga ~en na~in pove za na z ob mo~ m razi sko va nja. Nasled n vse bin sko meri lo bilo, da govo ri jo o meji, n nem spre mi nja nju in vpli vu na `iv l n lju di. Be se di la smo iska li s si ste mom Cobiss in splet nim brskal ni kom. Ome ji li smo se na nasled nja gesla: Istra, Istra ni, s(s)lo ven ska Istra, Pri mor, Pri mor ci, Kopr sko pri mor, Kopr sko, o(o)bala ter [avri ni ja in izpe ljan ke. Po leg tega smo siste ma ti~ no pre gle da li nasled n revi in zbir ke, ki obrav na va - jo slo ven sko Istro: Pri mor ska sre ~a nja, Anna les, Acta Histri ae, Braz de s tr mu na in Istr ske teme. Osre do to ~a mo se na spre mem be pokra ji ne v 20. sto let ju, ki bilo tur bu lent no obdob istr ske zgo do vi ne in dobro zabe le `e no v {te vil nih pisnih virih. V ce lo ti smo digi ta li zi ra li 147 enot bese dil, ki sku paj obse ga jo 3344 stra ni ozi ro ma znakov. Pre gled ni ca 1: Sez nam ana li zi ra nih bese dil ( * del). za po red na ana li zi ra no bese di lo {te vi lo {te vi lo {te vil ka stra ni zna kov 1 An ti~, I. 1995: Pre klets tvo Istre: Edel man Jurin ~i~: Istri ja no va moli tev, Koper, Lipa Pri mor ska sre ~a nja , Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 2 Ar zen {ek, M. 1997: Braz de pre te klo sti in seda njo sti za bodo~ nost. Braz de s tr mu na 2, 7 9. Lopar, Koper. 3 Ba skar, B. 2002a: Med regio na li za ci jo in nacio na li za ci jo: iznajd ba {avrin ske iden ti te te. Anna les. Series histo ria et socio lo gia 12-1, Koper. 23

25 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri 4 Ba skar, B. 2002b: Dvoum ni Medi te ran: {tu di o re gio nal nem pre kri va nju na vzhod no ja dran skem obmo~ ju. Koper. 5 Bel tram *, J. 1986: Pom lad v Is tri: Istr sko okro` cone B Svo bod ne ga tr`a{ ke ga ozem lja Zbir ka Pri mor ski por tre ti. Koper. 6 Bel tram, V. 1990: Ljud ska oblast in ita li jan ski `ivelj v Slo ven ski Istri v pr vem povoj nem obdob ju. Pri mor ska sre ~a nja 15, , Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 7 Biz jak, D. 2002: O Is tri. Braz de s tr mu na Lopar, Koper. 8 Bo gliun, L. 1989: Pesmi. Pri mor ska sre ~a nja 13, 91-92, Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 9 Bo nin, F. 1989: Tra kt na lini ja Koper Trst. Pri mor ska sre ~a nja 13, 100, Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 10 Bre~ ko Gru bar, V. 2001: Geo graf ska prob le ma ti ka obmej ne ga nase lja Dvo ri pri Movra `u. Social no geo graf ska prob le ma ti ka obmej nih obmo ~ij ob slo ven sko-hr va{ ki meji. Dela 16, Ljub lja na. 11 Bri celj, M., Rec Bran celj, I. 1990: Oskr ba z vodo v Ko pr skem Pri mor ju. Pri mor : zbor nik 15. zbo ro va nja slo ven skih geo gra fov, Ljub lja na. 12 Bri{ ki, A. 1956: Agrar na geo gra fi ja [avrin ske ga gri ~ev ja Geo graf ski zbor nik 4, Ljub lja na. 13 Bru men *, B. 2000: Sv. Peter in n go vi ~asi: social ni spo mi ni, ~asi in iden ti te te v is tr ski vasi Sv. Peter. Ljub lja na. 14 Br `an *, A. 1997: ^ista voda. Tri ban Br `an *, A. 2002: Ud kap ca du mur ja. Koper Br `an, A. 1999: Vane. Braz de s tr mu na 4, Lopar, Koper. 17 Br `an, A. 2003: Istra Aloj za Koc jan ~i ~a. Braz de s tr mu na 8, Lopar, Koper. 18 Bu fon, M. 1996: Narav ne, kul tur ne in dru` be ne me Anna les 6, 8, Koper. 24

26 19 Bu fon, M. 2001: Koper in Trst v lu ~i evrop ske inte gra ci : med kom pe ti ci jo in sode lo va nm /144, Ljub lja na. 20 Bu fon, M. 2001: Obli ko va n ~ez mej nih vezi na tro me ji med Slo ve ni jo, Hrva{ ko in Ita li jo v Is tri. Social no geo graf ska prob le ma ti ka obmej nih obmo ~ij ob slo ven sko-hr va{ ki meji. Dela 16, Ljub lja na. 21 Bu ze ~an, I. 1999: Zna ~il no sti izse lns tva po 2. sve tov ni voj ni v vasi So~er ga. Istr ske teme 2, 5-6, 7. Koper. 22 ^ok, L. 1989: Dvo zi~ nost v slo ven ski Istri. Pri mor ska sre ~a nja , Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 23 Da ro vec *, D. 1992: Pre gled zgo do vi ne Istre. Knji` ni ca Anna les 1. Koper. 24 Da ro vec, D. 1996: De`e la refo{ ka: vino grad ni{ tvo in 91 vinars tvo slo ven ske Istre. Knji` ni ca Anna les 10. Koper. 25 Da ro vec, D., Gosar, A. 2004: Bor ders in Istria. Me v ju govz hod ni Evro pi: kul tu ra in poli ti ka od XVIII. do XXI. sto let ja, Ljub lja na. 26 Do bri nja, L. 1995: Lopar vas na oslo vem hrb tu Pri mor ska sre ~a nja , Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 27 Do bri nja, L. 1996: Iz Istre z lju bez ni jo. Pri mor ska sre ~a nja , 285. Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 28 Do bri nja, L. 1999: Stre ha. Pri mor ska sre ~a nja , Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 29 Do bri nja, [. 1999: Poti v Trst. Istr ske teme 2, 5-6, Koper. 30 Du lar, A. 1995: Vino grad ni{ tvo Slo ven ske Istre v ar hi vih slo ven ske ga Etno graf ske ga muze ja. De`e la refo{ ka. Knji` ni ca Anna les 10, Koper. 31 Fer le ti~, Z. 1995: Vina ko per nasta nek in raz voj De`e la refo{ ka. Knji` ni ca Anna les 10, Koper. 32 Fran ca, M. 1992: [avrin ske zgod be 2. Koper Fran ca, M. 1995: [avrin ske zgod be 3. Koper Fran ~i~, F. 1989: Pesmi za Istro. Pri mor ska sre ~a nja , Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 25

27 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri 35 Fran ~i~, F. 1993: Istra, gea mea. Ljub lja na Ga berc, S. 1990a: Ov~ars tvo tra di cio nal na gos po dar ska pano ga na Kra su in v Is tri neko~. Pri mor ska sre ~a nja , Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 37 Ga berc, S. 1990b: Zani mi vo sti iz slo ven ske Istre: »{ol ne mi kupi, pa te bom rada ime la«(spo mi ni Mari ja Pece moj stra ~ev ljar ja iz Deka nov). Pri mor ska sre ~a nja , Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 38 Ga berc, S. 1993: Sim bol ni in gos po dar ski pomen olj ke Pri mor ska sre ~a nja , Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 39 Ga bri~, A. 1990: O`iv lja n kul tur ne dejav no sti na Pri mor skem v o~eh slo ven ske kul tur ne poli ti ke. Pri mor ska sre ~a nja /105, Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 40 Go sar, A. 2001: U~in ki slo ven sko-hr va{ ke me in osa mos vo ji tve na turi zem v hr va{ ki in slo ven ski Istri. Social no geo graf ska prob le ma ti ka obmej nih obmo ~ij ob slo ven sko-hr va{ ki meji. Dela 16, Ljub lja na. 41 Gra fe na uer, B. 1993: Miti o»is tri«in resni ca istr ske ga polo to ka. Acta Histri ae 1, Koper, Mil Gre go ri~, M. 1999: Dva ekso du sa: dve dra mi dva raz li~ na odno sa do spra ve: pri mer ja va dveh ekso du sov. Pri mor ska sre ~a nja /220, Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 43 Gre go ri~, M. 1999: Pri ~e va n stri ca Gusti na Gre go ri ~a iz Trsta. Istr ske teme 2-7/8, Koper. 44 Hab jan *, V. 2003: Zgo do vin ska zasi dra nost Slo ven cev v Is tri. Ljub lja na. 45 Hr va tin, M. 1998: Nekaj spo mi nov. Istr ske teme 1-3/4, 19. Koper. 46 Ja ko min Koc jan ~i~, T. 2003: Spo min moj bri dek: `iv lnj ska zgod ba Ro`e Ber tok [te fan ~i~. Braz de s tr mu na 8, Lopar, Koper. 47 Ja ko min Koc jan ~i~, T. 1996: Si ju`i na la ~a, [avrin ki ca?: kako Kar li na iz Kube da hodi la po jaj ca v Is tro. Braz de s tr mu na 1, Lopar, Koper. 26

28 48 Ja ko min, F. 1996: Kubej ski zidar / Istr ski kopa~ Braz de s tr mu na 1, 21. Lopar, Koper. 49 Ja ko{, A. 1990: Pre bi vals tve na prob le ma ti ka Kopr ske ga Pri mor ja. Pri mor : zbor nik 15. zbo ro va nja slo ven skih geo gra fov, Ljub lja na. 50 Ju rin ~i~, E. 1987: Istr ska baru fa. Pri mor ska sre ~a nja , Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 51 Ju rin ~i~, E. 1988: [avrin ke III: Tr`a{ ke bala de Pri mor ska sre ~a nja 12-84/85, Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 52 Ju rin ~i~, E. 1989: Osnut ki {avra ni : Mar ja nu poz ne Pri mor ska sre ~a nja 13-91/92, Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 53 Ju rin ~i~, E. 1989: Tri istr ske sli ke. Pri mor ska sre ~a nja , Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 54 Ju rin ~i~, E. 1989: Varia ci na Istro. Pri mor ska sre ~a nja 13-97, Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 55 Ju rin ~i~, E. 1990: Spoz na va n Istre. Pri mor ska sre ~a nja 15, 106/107, Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 56 Ju rin ~i~, E. 1994: Nevid ne me Istre. Pri mor ska sre ~a nja , Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 57 Ju rin ~i~, E. 1996: Sim bo li~ na pris po do ba tre nut ka Pri mor ska sre ~a nja /86, Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 58 Ju rin ~i~, E. 2001: Fore {ti /144, Ljub lja na Ju rin ~i~, E., [tu cin, J. 1990: Edel man Jurin ~i~ raz mer ja do Istre: poe zi ja, ki i{~e pre kri ta raz mer ja med pesni kom in magi~ no Istro. Pri mor ska sre ~a nja , Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 60 Ju rin ~i~, E., Ber ne ti~, L. 1999: Dre vo. Braz de s tr mu na 4, Lopar, Koper. 61 Kle men ~i~ *, V. 2001: Slo ven sko hrva{ ka obmej na regi ja in n ne funk ci v po ve zo va nju med Hrva{ ko in Slo ve ni jo in v lu ~i evrop ske inte gra ci. Social no geo graf ska prob le ma ti ka obmej nih obmo ~ij ob slo ven sko-hr va{ ki meji. Dela 16, Ljub lja na. 27

29 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri 62 Kle men ~i~, V. 1990: Kopr sko kot obmej no, narod nost no me{a no in ter cia ri zi ra no obmo~. Pri mor : zbor nik 15. zbo ro va nja slo ven skih geo gra fov, Ljub lja na. 63 Kle va, L., Gre go ri~, M. 1999: Istra te neneh no pri vla ~i in osva ja. Pri mor ska sre ~a nja , Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 64 Koc jan ~i~ *, A. 2001: [avrin ske pesmi. Koper Koc jan ~i~, A. 1988: Istran. Slo ven ska Istra, 88. Ljub lja na Koc jan ~i~, A. 1990: Kamen, trn in brin Kole dar, 67. Gori ca. 67 Koc jan ~i~, A. 1990: Man dlv cvet. Kole dar, 152. Gori ca Koc jan ~i~, A. 1997: Sre ~a n v Ko {ta bo ni. Braz de s tr mu na 2, Lopar, Koper. 69 Koc jan ~i~, A. 1998: Sre ~a n na Pu~ah. Braz de s tr mu na 3, Lopar, Koper. 70 Koc jan ~i~, K., Rojac, N. 2003: ^ez dve meji v Trst Braz de s tr mu na 8, Lopar, Koper. 71 Kralj, D. 1991: Dr`av na meja: mikro dram {t Pri mor ska sre ~a nja , 918. Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 72 Kr nel-umek, D. 1998: Raz voj etni~ ne podo be Istre Vpra {a n obli ko va nja slo ven ske ga etni~ ne ga in dr`av ne ga pro sto ra s po seb nim pou dar kom na slo ven sko-hr va{ ki meji v Is tri, Ljub lja na. 73 Kr nel-umek, D. 1999: Meja v Is tri. Istr ske teme 2-5/6, 6 7. Koper. 74 Le di nek Lozej, [., Roge lja, N. 1996: [avrin ke, [avri ni, [avri ni ja. Pri mor ska sre ~a nja /86, Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 75 Le di nek Lozej, [., Roge lja, N. 2000: Pote pa nja po poteh [avrin ke Mari. Knji` ni ca Gla sni ka Slo ven ske ga etno lo{ ke ga dru{ tva 32. Ljub lja na. 76 Lo vec, Z. 1989: Slo ven ska Istra. Pri mor ska sre ~a nja /96, 307. Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 77 Lo vre ~i~, D. 1998: Zakaj te ne lju bim? Braz de s tr mu na 3, Lopar, Koper. 28

30 78 Mal ni~, D. 1987: Gos po dar ski del Osim skih spo ra zu mov: neiz ko ri{ ~e na prav no-in sti tu cio nal na osno va za obmej no gos po dar sko sode lo va n. Pri mor ska sre ~a nja 74/75, Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 79 Mal ni~, D. 1994: Bodo ~e sode lo va n pri sta ni{~ Koper in Trst. Pri mor ska sre ~a nja /154, Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 80 Ma rin, L. 1994: Nere {e na vpra {a nja `iv l nja ob slo ven sko-hr va{ ki meji. Pri mor ska sre ~a nja , Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 81 Ma rin, L. 1998: Dogo vor o or ga ni za cij sko-te ri to rial ni (vo ja{ ko prav ni) raz me ji tvi ostal temelj za poz nej {o mejo med repub li ka ma. Vpra {a n obli ko va nja slo ven ske ga etni~ ne ga in dr`av ne ga pro sto ra s po seb nim pou dar kom na slo ven sko-hr va{ ki meji v Is tri, Ljub lja na. 82 Mar ko vi}, I. 1994: Ozko tir na `elez ni{ ka pro ga Trst Po re~: ( ). Pri mor ska sre ~a nja , Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 83 Ma ru {i~, B. 1993: Od kdaj ime»pri mor ska«. Pri mor ska sre ~a nja , 7 8. Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 84 Me di ca, K. 1998:»Ka te go ri ja istri jans tva«izme u »cen tra«i»pe ri fe ri «. Anna les. Series histo ria et socio lo gia 8-12, Koper. 85 Me di ca, K. 2002: Od etni~ no sti do regio na liz ma, v po go jih obmej no sti pri mer Istre. Dok tor ska diser ta ci ja. Fakul te ta za podi plom ski huma ni sti~ ni {tu dij. Ljub lja na. 86 Mi he li~, M. 1989: Istr ski begun ci se `eli jo vrni ti v Is tro Pri mor ska sre ~a nja , Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 87 Mi hevc, P. 1990: Pomen pode `e lja in vasi za raz voj Kopr ske ga Pri mor ja. Pri mor : zbor nik 15. zbo ro va nja slo ven skih geo gra fov, Ljub lja na. 88 Mli nar, Z. 1998: Bival no oko l in dru` be no-pro stor ske spre mem be: socio lo{ ki vidi ki pro stor ske orga ni za ci v Mest ni ob~i ni Koper. Anna les. Series histo ria et socio lo gia 8-12, Koper. 29

31 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri 89 Mo ra to *, N. 2002: Po sle deh Andre ja Nart ni ka in Fra na Orla. Braz de s tr mu na 26-7, Lopar, Koper. 90 Mo ra to *, N., Pahor, [. 2002: Mrak eno jutr nja: {tor iz Slo ven ske Istre. Ljub lja na. 91 Mo ra to, N. 1987: [ola na meji: Spo mi ni na repen ta bor sko {olo. Pri mor ska sre ~a nja 11-73, Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 92 Mu `i na, D. 1995: Izbra ne social no geo graf ske zna ~il no sti pode `e lja Kopr ske ga Pri mor ja. Diplom ska nalo ga. Filo zof ska fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. 93 Na tek, M. 1990: Sesta vi ne pre bi vals tve ne rasti po nase ljih Kopr ske ga Pri mor ja v ob dob ju Pri mor : zbor nik 15. zbo ro va nja slo ven skih geo gra fov, Ljub lja na. 94 Na tek, M. 1990: Zem lji{ ko-po sest na struk tu ra in veli kost kme~ kih gos po dar stev v Ko pr skem Pri mor ju leta Pri mor : zbor nik 15. zbo ro va nja slo ven skih geo gra fov, Ljub lja na. 95 No vak, A. 1999: Za upo ra bo zem l pi sne ga ime na »Slo ven ska Istra«. Istr ske teme 2-9/10, 6 7. Koper. 96 Os tan, I., Pole{-Bro zo vi}, I. 1991: Obal no kme tijs tvo kako naprej. Pri mor ska sre ~a nja /120, Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 97 Pa vlin, B. 1990: Sodob ne spre mem be v kme tij ski rabi tal v Ko pr skem Pri mor ju. Pri mor : zbor nik 15. zbo ro va nja slo ven skih geo gra fov, Ljub lja na. 98 Pi {tan, P. 1998: Istra pod avstro-ogr sko oblast jo Istr ske teme 1-3/4, 7. Koper. 99 Pla hu ta, S. 1989: Kul tur no-pros vet no delo va n: Kul tur no-pros vet no delo va n na Pri mor skem med obe ma voj na ma. Pri mor ska sre ~a nja 13-89/90, Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 100 Ple ti ko si}, I. 2000: Migra ci v Pi ra nu med dru go sve tov no voj no in nepo sred no po nj. Anna les. Series histo ria et socio lo gia 10-1=20, Koper. 101 Presl, I. 1995: Vino grad ni{ tvo v Tru{ kah po 2. sve tov ni voj ni. De`e la refo{ ka. Knji` ni ca Anna les 10, Koper. 30

32 102 Presl, I. 1995: Vino grad ni{ tvo v va seh kopr ske ga zaled ja od sre di ne 19. sto let ja do pet de se tih let 20. sto let ja. De`e la refo{ ka. Knji` ni ca Anna les 10, Koper. 103 Presl, I. 1996: Pogo vor z po sle deh tiso~ let nih dejav no sti v Slo ven ski Istri. Pri mor ska sre ~a nja /86, Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 104 Pri bac, B. 2001: Vrni tev v de `e lo [avri nov: pri mer jal na repor ta `a nazaj v ~as /144, Ljub lja na. 105 Pri mo `i~ Uma ri L. 2001: Moj dra gi Tinjan. Braz de s tr mu na 6, Lopar, Koper. 106 Pro dan, S. 1999: S tre bu hom za kru hom. Istr ske teme 2-5/6, Koper. 107 Pu cer *, A. D. 1998a: Afe ra Bri~ psi laja jo, kara va na gre dal. Istr ske teme 1-2, 3 5. Koper. 108 Pu cer, A. D. 1998b: Vin ska trta. Istr ske teme 1-3/4, Koper. 109 Pu cer, A. D. 1998c: Nekaj pogle dov na doga ja n sedem let po suve re no sti. Istr ske teme 1-3/4, 4. Koper. 110 Pu cer, A. D. 1999a: Jako Braz de s tr mu na 4, Lopar, Koper. 111 Pu cer, A. D. 1999b: Po{te nost in zlo ra ba. Istr ske teme 2-7/8, 6 7. Koper. 112 Ra do slav *, K., Biz jak, D. 1999: Pastir / Skri ta j ca Braz de s tr mu na 4, Lopar, Koper. 113 Ra do slav, K. 2000: Bu{ ca moja mal va {i ja. Braz de s tr mu na 5, Lopar, Koper. 114 Re c Bran celj, I. 1990: Pokra jin ski u~in ki kme tijs tva v Ko pr skem Pri mor ju. Pri mor : zbor nik 15. zbo ro va nja slo ven skih geo gra fov, Ljub lja na. 115 Repe, B. 1998: Slo ven ska zahod na meja in eko nom sko vpra {a n. Acta Histri ae 6, Koper, Mil. 116 Re po lusk, P. 1990: Spre mi nja n narod nost ne struk tu re pre bi vals tva kot ele ment demo graf ske ga raz vo ja v Ko pr skem Pri mor ju. Pri mor : zbor nik 15. zbo ro va nja slo ven skih geo gra fov, Ljub lja na. 117 Ro jac, N. 1999: Moj rojst ni kraj. Braz de s tr mu na 4, Lopar, Koper. 31

33 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri 118 Ro jac, N. 2003: Ga`on{ ca Kar li na v izol ski tovar ni za pre de la vo rib. Braz de s tr mu na 8, Lopar, Koper. 119 Ro `ac-da ro vec, V. 2003: Neka te ri vidi ki regio nal ne iden ti te te Slo ven ske Istre v lu ~i jav ne ga mne nja. Anna les. Series histo ria et socio lo gia 13-2, Koper. 120 Sed mak, M. l n z mejo. Me in kon fi ni Knji` ni ca Anna les Majo ra, Koper. 121 Smot lak, L., Sla vec Smot lak, K. 2003: Tiho taps tvo s to ba kom = Kun tra bant s ta ba kon. Braz de s tr mu na 8, Lopar, Koper. 122 [av, V. 1989: Zdru `i tev pre te klo sti, seda njo sti in pri hod no sti: Ob usta no vi tvi Kul tur ne ga klu ba Istra. Pri mor ska sre ~a nja 13-98, Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 123 [av, V. 1996: Avten ti~ nost istr ske kul tu re: sever noi str ski kul tur ni pro stor o~rt zgo do vin skih sil nic in sodob nih raz me rij. Pri mor ska sre ~a nja , Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 124 [i{ ko vi~, R. 1998: Zem l pi sni polo `aj in pre bi vals tvo slo ven ske Istre. Slo ven ska Istra v boju za svo bo do, Koper. 125 [pes, M. 2001: Odnos pre bi val cev obmej nih obmo ~ij Slo ve ni do slo ven sko-hr va{ ke dr`av ne me. Social no geo graf ska prob le ma ti ka obmej nih obmo ~ij ob slo ven sko-hr va{ ki meji. Dela 16, Ljub lja na. 126 [tok-voj ska *, N. 2002: Antónci v Prid vo ru, Istrjáni na Oba li: zgod be, humo re ske in igri ce. Mare zi ge. 127 [tok-voj ska, N. 1995: Rod na de`e la / Late prnas Fon ta na 22/23, [tok-voj ska, N. 1996: Kapot. Braz de s tr mu na 1, Lopar, Koper. 129 [tok-voj ska, N. 1999: Vin taj gor, vin taj dol / Pone sre ~e na {ala. Braz de s tr mu na 4, 60. Lopar, Koper. 130 [tok-voj ska, N. 2003: Moja de{tra Istra: o n nih lju deh, lepo tah, poseb no stih. Mare zi ge. 131 [tu dij ski kro `ek Bese da slo ven ske Istre (1998) Istr ske teme 1-3/4, 14. Koper. 32

34 132 Ter ~on, N *. 2004: Z bar ko v Trst: pomors tvo v Pi ra nu, Izo li in Kopru ter gos po dar ska vlo ga seve ro za hod ne Istre v od no su do Trsta: ( ). Knji` ni ca Anna les Majo ra. Koper. 133 Titl, J. 1965: Social no geo graf ski prob le mi na kopr skem pode `e lju. Koper. 134 Tom {i~, M. 1986: [avrin ke. Ljub lja na Tom {i~, M. 1992: Od ripe do ripe: odlo mek iz dalj {e ga tek sta. Pri mor ska sre ~a nja /129, Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 136 Tom {i~, M. 2004: Zrno od frmn to na. Ljub lja na Va to vec, N. 1997: ^e`ar ji in Lopar. Braz de s tr mu na 2, Lopar, Koper. 138 Va to vec, Z. 1992: Istra mila. Pri mor ska sre ~a nja /135, 462. Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 139 Vel ka verh, G. 1998: Meja med Slo ve ni jo in Hrva{ ko v Is tri na kop nem in na mor ju. Vpra {a n obli ko va nja slo ven ske ga etni~ ne ga in dr`av ne ga pro sto ra s po seb nim pou dar kom na slo ven sko-hr va{ ki meji v Is tri, Ljub lja na. 140 Ver gi nel la, M. 1998: Istr sko pode `e l v vr tin cu revo lu ci. Acta Histri ae 6, Koper, Mil. 141 Vi da li R. 1988: Slad ko sti Istre. Slo ven ska Istra, Ljub lja na. 142 Vi da li R. 1996: Slo ven ska Istra. Pri mor ska sre ~a nja , Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 143 Vi da li R. 1998: Meja. Braz de s tr mu na 3, Lopar, Koper. 144 Vi da li R. 1999: Va{ ke naga jiv ke. Braz de s tr mu na 4, Lopar, Koper. 145 Vran, B., Gu{tin, V. 1993: ^iga va Istra. Pri mor ska sre ~a nja , Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 146 Zon ta, E. 1996: Od ben di me do sta re ga vina. De`e la refo{ ka. Knji` ni ca Anna les 10, Koper. ko, S. 1989: Slo ven ska Istra: Kul tur ni in zgo do vin ski raz gled. Pri mor ska sre ~a nja , Nova Gori ca, Koper, Idri ja. 33

35 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri 3.3 Meto da ute me l val na teo ri ja Groun ded theory ozi ro ma ute me l val na teo ri ja, ime no va na tudi induk tiv na teo - ri ja (Me sec 1998, 33), razi sko val na meto da, s ka te ro raz vi ja mo teo ri jo, ki teme lji na zbra nih in ana li zi ra nih podat kih. V geo gra fi ji ta teo ri ja nad vse upo rab na, {e zla - sti za razi sko va n kom plek snih poja vov, kakr {na kul tur na pokra ji na. Gre za poglob l no iska n in preu ~e va n pove zav med poj mi v po dat kih. N na sla ba stran, da zah te va natan~ no in zelo zamud no delo, dobra stran pa, da usmer na v od - kri va n nove ga in v ob li ko va n teo ri. To jo lo~i od preo sta lih metod, saj teme lji na nepre sta nem pove zo va nju in pre ple ta nju zbi ra nja podat kov ter nji ho ve ga ana lizi - ra nja. Ute me l val no teo ri jo lah ko razu me mo tako kot meto do kot teo ri jo. Upo ra bi mo jo lah ko za ana li zo vrste bese dil nih (in terv ju ji, teren ski zapi ski, arhivski doku men - ti, raz li~ no objav l no gra di vo) in vizual nih podat kov, zbra nih na raz li~ ne na~i ne. Pogo sto se jo napa~ no zame nju z vse bin sko ana li zo (con tent analy sis), ~eprav se raz - li ku ta v ci ljih in postop kih. Vse bin ska ana li za namre~ vse bu {tet pojavlja nja vna prej dolo ~e ne prvi ne (be sed, kon cep tov, tem, fraz, zna kov ali stav kov) v po dat - kih (med mre` 6), ute me l val na teo ri ja pa, kot smo `e ome ni li, iz zbra nih ter ana li zi ra nih podat kov obli ku hipo te ze in teo ri. N na temelj na nalo ga ni {tet poja vov, ampak razi sko va n pove zav. Nasled nja zna ~il nost ute me l val ne teo ri tudi `e ome n no pre ple ta n zbi ra nja in ana li zi ra nja podat kov, kar pome ni, da ves pro ces ponav lja jo~ ali ite ra ti ven, saj na zbi ra n podat kov vpli va teko ~a ana li za (Ga rau 2003, 102). Glav ne prvi ne ute me l val ne teo ri so kon cep ti, kate go ri in trdi tve. Kon cept pom ozi ro ma temelj na eno ta ana li ze, ki izha ja iz kon cep tua li za ci podat kov, ne pa iz podat kov samih (Me sec 1998, 101). ^e v be se di lu napi sa no (Pri bac 2001, 116):» In vse obra{ ~e no in zara{ ~e no. Ni ve~ ste zic doli ob Drni ci ali Dere{ nja ku. Sama robi da in sro bot in kve~ mu aka ci. ^ez nekaj let, ~e ne bomo posa di li vseh teh hri bov in bre gov vsaj z olj ka mi, bo Istra podob na Notranj ski «, potem to kodi ra mo kot zara{~an. zbiran podatkov kodiran pisan zanamkov razvr{~ an oblikovan teori Sli ka 3: Zapo red postop kov pri ute me l val ni teo ri ji. 34

36 Dru ga prvi na kate go ri so na vi{ ji rav ni in zato bolj abstrakt ne kot kon cep ti. So rezul tat ana li ti~ ne ga pro ce sa in temelj nasta ja jo ~e teo ri (Strauss, Cor bin 1990; povze - to po Mesec 1998, 101). ^e nada lju mo s prej{ njim pri me rom, lah ko ome n no eno to kodi ra mo {e s kon cep to ma»na rav na suk ce si ja«ozi ro ma»tra di cio nal no kme tijs tvo pro pad«. V na da l va nju ugo to vi mo, da so vsi ti kon cep ti pove za ni s poj mom»od - nos ~lo vek : zem lja«. Abstrakt na kate go ri ja na vi{ ji rav ni bi bila»`iv l n v na ra vi«. Tret ja prvi na meto de ute me l val ne teo ri so trdi tve, ime no va ne tudi sod be ali pro po zi ci (Me sec 1998, 102), ki opre de lju jo odno se med dolo ~e no kate go ri jo in n ni mi kon cep ti ter med lo~e ni mi kate go ri ja mi (»manj {a vod na tost«je POSLEDICA»za ra{ ~a nja«,»`iv lnj ski stil«je POVEZAN z»od mi kom od nara ve«, "pre `i vet IZHAJA iz»nek me tij skih dejav no sti«). Ute me l val na teo ri ja pro ces kon cep tua li za ci in abstrak ci, ki vklju ~u raz - bit temelj nih podat kov ter nji ho vo ponov no zdru `e va n, ven dar na drug na~in. Ana li ti~ ni pro ces sestav lja jo {ti ri faze: dolo ~i tev enot kodi ra nja, odpr to kodi ra n, osno kodi ra n in izbir no kodi ra n. Prva in dru ga faza pote ka ta so~a sno. Pre ple ta ta se tudi preo sta li fazi, ~eprav njun namen raz li ~en. Zbra no gra di vo naj prej raz ~le ni mo na smi sel ne sestav ne dele, ki jih ime nu mo eno te kodi ra nja. To so fra ze, stav ki, odstav ki, poglav ja, dogod ki, zaklju ~e ne anek do - te, misli in podob no (Me sec 1998, 104). Po sto pek kon cep tua li za ci suro vih podat kov odpr to kodi ra n, s ka te rim odkri - mo dolo ~e ne ide, ki jih podat ki vse bu jo. Ta faza obse ga obli ko va n poj mov, to pri pi so va n poj mov ozi ro ma kon cep tov empi ri~ nim opi som iz enot ozna ~e ne ga bese di la. Poj me obli ku mo tako, da po~a si in s pre mi sle kom bere mo bese di lo, ob tem pa vsa ki eno ti kodi ra nja pri pi {e mo ustre zen pom ali poj me. V tem prvem koraku gre za posto pek kate go ri zi ra nja in raz vr{ ~a nja podat kov, v ka te rem {e ne ustvar jamo novih pome nov. Temu postop ku sle di mikroa na li za, ki vse bu natan ~en pre gled in pri mer ja vo kon cep tov. Podob ne ali logi~ no sorod ne kon cep te zdru `i mo v bolj abstrakt - ne eno te ana li ze, ime no va ne kate go ri. Pri tem si poma ga mo z zaz nam ki in preb li ski o tem, kako bi bile pojav lja jo ~e se kate go ri opre de l ne in med seboj pove za ne. Postop - ki, ki jih izva ja mo v tem delu, so kate go ri zi ra n, dopol n va n kla si fi ka ci in obli ko va n nadre ne ga poj ma. Pri kate go ri zi ra nju damo isto ime ve~ raz li~ nim opi - som, ki ima jo skup ne pote ze, pri ~emer upo ra bi mo abstra hi ra n. Pri dopol n va nju kla si fi ka ci poi{ ~e mo dru ge raz re de, ki kla si fi kacijo dopol nju jo. Tret ji posto pek pred - stav lja obli ko va n nadre nih poj mov (Me sec 1998, 109). Osno kodi ra n v ute me l val ni teo ri ji pred stav lja pojav. Pojav prob lem, vpra - {a n ali dogo dek. Namen osne ga kodi ra nja obli ko va n natan~ nej {e raz la ge poja va, n go va nalo ga pa uva ja n odno sov v po sa mi~ ni kate go ri ji, to med kate go ri jo in n ni mi pod ka te go ri ja mi ter kon cep ti. Pri tem pomemb no pove za ti struk tu ro s pro - ce som. Struk tu ra se nana {a na oko li{ ~i ne, ki raz la ga jo, zakaj se dogod ki zgo di jo, pro ces pa na to, kako se odzo ve jo na oko li{ ~i ne (Ga rau 2003, 105). 35

37 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri Zad nja faza ana li ze izbir no ali odno sno kodi ra n (Me sec 1998, 118), s ka te - rim se klju~ ne kate go ri, defi ni ra ne v os nem kodi ra nju, pove `e jo, izpo pol ni jo in obli ku jo v teo ri jo ozi ro ma za~a sni teo re ti~ ni okvir. Naj prej obli ku mo zgod bo, ki ni~ dru ge ga kot opi sna pri po ved o osred nm poja vu razi ska ve, potek zgod be pa n na kon cep tua li za ci ja. Ana li zi ran potek zgod be glav na kate go ri ja (Pan dit 1996). Klju~ na nalo ga torej iden ti fi ci ra n glav ne kate go ri, ki osred nja, abstrakt na in opi sna. Pove za na tudi z ve ~i no dru gih kate go rij in dovolj abstrakt na, da jih pove - zu. V na {em pri me ru glav na kate go ri ja»`iv l n v na ra vi«. Kon cep tual na she ma razi sko val cu omo go ~a, da siste ma ti~ no raz mi{ lja o po dat - kih in jih pove zu na kom plek sen na~in. Glav na ide ja obli ko va n vezi in iska n podat kov, s ka te ri mi se potr ju veljav nost, pri ~emer se razi sko va lec giba med zastav - lja nm vpra {anj, obli ko va nm trdi tev in pri mer ja nm. Po memb na in nuj na aktiv nost v pro ce su kodi ra nja pisa n opom ni kov. Prvo teh ni~ no pra vi lo meto de ute me l val na teo ri ja po~a kaj in zapi {i (ori gi nal no stop and memo). To pome ni, da si spro ti zapi {e mo vsa ko misel, ki se nam utr ne. 3.4 Pri pra va bese dil za ana li zo Upo ra ba ra~u nal ni{ ke ga pro gra ma zah te va zelo obse` no in zamud no pred hod - no pri pra vo bese dil, to nji ho vo pre tvar ja n v elek tron sko obli ko. Pri tem smo si poma ga li s pro gra mom, ime no va nim Recog ni ta, ki upo ra ben v ve ~i ni zna nih sve - tov nih zi kov. To pro gram ska opre ma, ki z op ti~ nim pre poz na va nm zna kov OCR (op ti cal cha rac ter recog ni tion) omo go ~a pre tvar ja n tiska nih doku men tov v be se di - lo, ki se ga da ure ja ti. V pr vem kora ku mora mo vsa bese di la stran za stra njo ske ni ra ti z op ti~ nim ~ital - ni kom, ki podob no kot foto ko pir ni stroj pre sli ka bese di lo iz pred lo ge. Dob l no sli ko bese di la v na sled nm kora ku v RTF-for ma tu (obo ga te no bese di lo) shra ni mo v ra - ~u nal ni ku. Ta for mat ne vse bu izvr {nih makrov, ohra nja pa ve~i no vid nih last no sti doku men ta. Sla ba stran pro gra ma, da tako dob l no bese di lo v»su ro vem«stanju, zato zah te va ob{ir no in zelo zamud no ure ja n. [e ve~ ji prob lem nepre poz na van neka te rih ~rk ozi ro ma nji ho vo zame nja va n. Mali»c«se na pri mer spre me ni v mali»e«in podob no. Pose bej prob le ma ti~ no ske ni ra n sta rej {ih doku men tov, ki so lahko ali del no po{ ko do va ni ali pa ima jo tako obli ko va ne ~rke, da jih pro gram ne pre - poznava. 3.5 Ana li ti~ no orod : pro gram ATLAS.ti V pre te klo sti so bili pri tovrst nih ana li zah edi ni pri po mo~ ki {kar, kopir ni stroj in kup praz ne ga papir ja. V zad nm ~asu za izpe lja vo kva li ta tiv ne ana li ze na voljo vrsta ra~u nal ni{ kih pro gra mov, med nji mi tudi ATLAS.ti. Naj po memb nej {a in tudi 36

38 edi na pred nost upo ra be pro gra ma, da olaj {a in pos pe {i mehan ski vidik ana li ze podat - kov, ne da bi pri tem trpe la flek si bil nost. Zato se razi sko va lec lah ko bolj spro{ ~e no poglo bi v us tvar jal ni vidik obli ko va nja teo ri. Pro gram ATLAS.ti nudi ra~u nal ni{ ko pod po ro inter pre ta tiv nim ana li zam, {e pose - bej pa pri la go n za izva ja n ute me l val ne teo ri. N go vi za~et ki sega jo v zgod nja devet de se ta leta prej{ n ga sto let ja in so pove za ni z ra zi sko val nim pro k tom na Teh - ni~ ni uni ver zi v Ber li nu. Za komer cial ne name ne ga raz vil Nemec Tho mas Muhr, ki ga tudi vse sko zi izbolj {u. Pri ro~ nik o upo ra bi nava ja, da se upo rab lja v vr sti razi - sko val nih podro ~ij, medi ci ni, arhi tek tu ri, zi ko slov ju, kri mi no lo gi ji, tr` nih razi ska vah, medij skih {tu di jah in tudi geo gra fi ji. Na pod la gi splet ne ga iska nja ozi ro ma na sple - tu dostop nih ~lan kov in diser ta cij smo ugo to vi li, da pro gram naj po go ste upo rab lja jo socio lo gi in psi ho lo gi, med tem ko so geo graf ske razi ska ve, ki ga upo rab lja jo, le red - ke (med mre` 7; med mre` 8; van Elzak ker 2004; Ohn macht 2006), ~eprav ome nn v ~lan kih o kva li ta tiv nih meto dah in u~be ni kih o kva li ta tiv nih meto dah (Bhow - mick 2006), pri {tu dij skih vse bi nah pred me tov, pove za nih s kva li ta tiv ni mi meto da mi v geo gra fi ji (med mre` 2; med mre` 5), in med ve{ ~i na mi, ki jih obvla da jo posa - mez ni geo gra fi (med mre` 3; med mre` 4). V slo ven ski geo gra fi ji pro gram novost, znan pa v ne ka te rih dru gih stro kah. ATLAS.ti orod za uprav lja n z zna nm, ki upo rab ni kom omo go ~a opre del - va n odno sov med raz li~ ni mi poj mi in deli infor ma cij. Omo go ~a kva li ta tiv no ana li zo nestruk tu ri ra nih podat kov, torej podat kov, ki jih ne more mo ana li zi ra ti s sta ti sti~ - ni mi meto da mi. Temelj no na~e lo delo va nja pro gra ma opre de lju akro nim VISE, to visua li za tion ( vi zua li za ci ja, inte gra tion ( po ve zo va n v ce lo to ), seren di pity ( sre~ - no naklju~ no odkrit ) in explo ra tion ( ra zi sko va n ; Muhr in Frie se 2004, 4). Poja sni lo ome n nih vidi kov pov ze ma mo iz pri ro~ ni ka za upo ra bo pro gra ma ATLAS.ti (Muhr in Frie se 2004). Vi zua li za ci ja omo go ~a risa n spoz nav nih zem l vi dov, ki pri ka zu jo odno se med posa mez ni mi deli podat kov in infor ma cij, zato vse bu dobre pla ti kon cep tual nih zem l vi dov. Zem l vi di delu jo po podob nem na~e lu kot ~lo ve{ ki mo` ga ni in omo - go ~a jo, da impli cit no ozi ro ma naka za no zna n in misel ni mode li posta ne jo eks pli cit ni ozi ro ma ned voum ni ter s tem la`e razum lji vi za dru ge razi sko val ce. Vpo - gled v zbra ne podat ke omo go ~a pove zo va n v ce lo to, saj vse podat ke, ki sestav lja jo pro kt, pove `e mo v ce lo to in jih shra ni mo. To omo go ~a nji ho vo obde lo va n iz raz - li~ nih pers pek tiv, bodi si glo bal ne bodi si natan~ ne z do lo ~e ne ga vidi ka. Pri natan~ nih obde la vah pa ne izgu bi mo pre gle da nad celo to. Sre~ no naklju~ no odkrit pome ni naj ti stva ri, ne da bi jih iska li, pri ~emer pomemb no, da odkrit dra go ce no. Gre za intui ti ven pri stop k ana li zi podat kov. Zna ~il na ope ra ci ja, ki se skli cu na naklju~ no odkrit,»br ska n«, ki tudi sicer zelo zna ~il no za razi sko val no delo. Na samem za~et ku za~ ne mo iska ti knji ge (pra vi lo ma pa {e prej klju~ ne bese de) in ~ez ~as se zaple te mo v br ska n po lite ra tu ri, ki spr va nismo name ra va li preu ~i - 37

39 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri Sli ka 4: Dolo ~i tev enot kodi ra nja in kodi ra n sta uvod ni, pra vi lo ma zah - tev ni in zamud ni fazi ana li zi ra nja bese di la (Pro gram ATLAS.ti). ti. Z vse mi temi na~e li pove za no razi sko va n. S si ste ma ti~ nim pri sto pom do podat - kov dom ne va mo, da bodo zelo korist ne zla sti kon struk tiv ne aktiv no sti, kot obli ko va n teo ri. Celo ten pro gram vodi k ra zi sko val ne mu in v od krit ja usmer - ne mu pri sto pu. Po stop ki v pro gra mu pote ka jo na treh rav neh: bese dil ni, kon cep tual ni in uprav - ljal ni. Bese dil na raven obse ga temelj ne funk ci, kot so raz ~le n va n podat kov, kodi ra n in pisa n opom ni kov. Kon cep tual na raven obse ga obli ko va n mode la in pove zo va n kodi ra nih poj mov v omre` ja. Tret ja raven omo go ~a uprav lja n s po - dat ki. Bese dil na raven se za~ ne s shra n va nm temelj nih doku men tov (pri mary Sli ka 5: Naj kom plek snej {i iskal ni na~in pov pra {e val no orod, saj teme lji na kombi na ci jah kod (Pro gram ATLAS.ti). 38

40 docu ments) v her me nev ti~ no eno to (her me neu tic unit). Her me nev ti~ na eno ta v bis - tvu»shram ba«, v ka te ri se pro kt struk tu ri ra. Ko so temelj ni doku men ti shra n ni v her me nev ti~ ni eno ti, za~ ne mo s ko di ra - nm. S ko di ra nm bese di la pre ne se mo na abstrakt no raven, ki omo go ~a pri mer ja ve. Kode mora jo biti natan~ ne in krat ke. Z nji mi opi {e mo in pov za me mo naved ke, to eno te kodi ra nja. Dol `i na naved kov raz li~ na, od ene same ~rke do ve~ odstav - kov. Za~e tek in konec naved ka ozna ~u jo iden ti fi ka tor ji. Za obli ko va n teo ri so pomemb ni opom ni ki. Vse bu jo lah ko bese di lo, sli ke, tabe le, lah ko so pri pe ti k na - ved kom, kodam ali dru gim opom ni kom. ATLAS.ti ponu ja ve~ oro dij za iska n in pri klic kodi ra nih bese dil. Ta orod ja omo - go ~a jo odkri va n podob no sti in raz lik, razi sko va n celot ne her me nev ti~ ne eno te in pri klic dolo ~e nih naved kov, ki pod pi ra jo obli ko va n teo ri. Pre pro sto orod, ki i{~e samo po temelj nih bese di lih, iska n bese di la (text search). Poleg stan dard ne - ga iska nja obsta ja ta {e vrst no iska n (ca te gory) in GREP. Pri prvem ve~ iskal nih poj mov zdru `i mo v ka te go ri jo ali vrsto, ki jo shra ni mo za poz nej {e iska n. Iska n GREP i{~e in pri kli ~e bese dil ne groz de, ki ustre za jo iskal ne mu vzor cu. Tako na pri mer iska - n pri kli ~e vsa leta med 2001 in Za pre pro sto kvan ti ta tiv no ana li zo pri me ren Word crunc her v po me nu be sed - ni hru sta~, ki {te {te vi lo besed v do lo ~e nem bese di lu ali ve~ temelj nih bese di lih. Orod omo go ~a obli ko va n tako ime no va ne ga stop sez na ma, ki omo go ~a izklju - ~e va n vezni kov, med me tov, ~le nov in podob no. Rezul ta te lah ko izvo zi mo v ob li ki exce lo ve dato te ke, ki omo go ~a nadalj njo obde la vo (Muhr in Frie se 2004, 155). Obct craw ler v po menu pred met ni pla zi lec i{~e po vseh doku men tih, tudi kodah, opomni kih, naved kih, dru`inah (Muhr in Frie se 2004, 158). Query tool ozi ro ma pov pra {e val no orod omo go ~a kom plek snej {e iska n, saj iskal ni poj mi teme lji jo na kom bi na ci jah kod. Rezul tat iska nja so naved ki, ki so pri pe ti k do lo ~e nim kodam. Iskalno zah te vo obli ku mo z ope ran di (kode in dru `i ne kod) in ope ra tor ji. Sled nji se deli jo na boo lo ve, seman ti~ ne in sosed ske. V pr vo na ve de ni sku pi ni so {tir, in sicer AND, OR, XOR, NOT. AND v po me nu IN pri kli ~e naved ke, v ka te rih sta oba opre - de l na ope randa, kar pome ni, da natan ~en. OR v po me nu ALI pri kli ~e vse naved ke, v ka te rih se pojav lja en sam ali tudi oba ope ran da. XOR ozi ro ma XALI stro` ji in izklju ~i naved ke, kr se poja vi ta oba ope ran da. NOT v po me nu NE izbra ni ope - rand izlo ~i. Se man ti~ ni ope ra tor ji omo go ~a jo iska n po omre` jih. Ope ra tor SUB v po me - nu POD pri kli ~e vse naved ke, z do lo ~e nim poj mom pove za ne navz dol, UP v po me nu GOR pa vse naved ke, z do lo ~e nim poj mom pove za ne navz gor. SIB ozna ~u sib lings ( brat in sestre ), kar pome ni, da pri kli ~e»star {e in nji ho ve potom ce«. Pro stor ska raz mer ja med naved ki opi su jo nasled nji sosed ski ope ra tor ji: WITHIN v po me nu ZNOTRAJ, ENCLOSE v po me nu VSEBOVATI, OVERLAPPED BY v po me nu PREKRITI Z, OVERLAP v po me nu PREKRIVAJO, FOLLOWS v po - 39

41 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri Sli ka 6: Kon cep tual na raven teme lji na raz mer jih (Pro gram ATLAS.ti.). me nu SLEDI, PRECEDES v po me nu BITI PRED in CO-OCCURRENCE v po me - nu SO^ASNO NAJDI[^E, ki vklju ~u vse razen SLEDI in BITI PRED. Kon cep tual na raven omo go ~a inter pre ta ci jo podat kov in obli ko va n teo ri. Pri tem v po mo~ orod omre` ja ali net works. Omre` ja so sestav l na iz to~k in povezav, ki raz la ga jo odno se med to~ ka mi. Te pred stav lja jo naved ke, kode, kod ne dru `i ne, opom ni ke, opom ni{ ke dru `i ne, preo sta la omre` ja, temelj ne doku men te in podobno. Ne ka te ra raz mer ja, kot na pri mer is-a v po me nu, is-cau se-of v po me nu posle - di ca, so dolo ~e na vna prej, ven dar pro gram omo go ~a tudi obli ko va n last nih raz me rij. Z do dat ni mi, na novo obli ko va ni mi last ni mi raz mer ji smo v ana li zi ra nih bese di lih zaob li {iro ko pale to raz me rij. Pro gram omo go ~a avto ma ti~ no obli ko va n omre`ij po seman ti~ nem in po topo lo{ kem na~r tu. Prvi raz po re di to~ ke sklad no z al go rit - mom, ki posku {a za vsa ko to~ ko naj ti naj bolj {i polo `aj ter pre pre ~i ti pre kri va n to~k in seka n pove zav. Zato so naj ve~ krat pove za ne to~ ke v sre di{ ~u omre` ja. Pri topo - lo{ kem na~r tu si to~ ke sle di jo od zgor n ga leve ga kota pro ti spod n mu desne mu. Naj manj krat pove za ne to~ ke so na za~et ku (Muhr in Frie se 2004, ). Obli - ko va n omre `ij raz me ro ma pri la go dlji vo orod, ki omo go ~a tudi pre no se kod in omre `ij v dru ge pro k te, s tem pa tudi nji ho vo ponov no upo ra bo. Sklad no s po stop ki v ute me l ni teo ri ji kodi ra ne poj me zdru `u mo v ka te go ri -. Iz dob l nih kate go rij opre de li mo glav ne kate go ri in okrog njih obli ku mo teo ri jo, ki jo obli ku mo s kon cep tual ni mi omre` ji. Ta so bis tve ne ga pome na, saj omo go ~a - jo orga ni zi ra n in pred sta vi tev zna nja ter obli ko va n sin te ze (na pri mer sli ka 7). Vsa ko omre` teme lji na glav ni ozi ro ma klju~ ni kate go ri ji, ki se obli ko va la v zad - nji fazi kodi ra nja, to med postop kom izbir ne ga kodi ra nja. Okrog glav ne kate go ri nani za mo kon cep te, ki so z njo vse bin sko pove za ni. To pome ni, da smo v omre` vne sli vse kon cep te iz tistih enot kodi ra nja, v ka te rih tudi glav na kate go ri ja, in kon - cep te iz sosed njih enot kodi ra nja. Raz mer ja (tudi trdi tve) med kate go ri ja mi in kon cep ti ter med raz li~ ni mi kon cep ti smo opre de li li gle de na vse bi no, izha ja jo ~o iz bese dil ozi - ro ma enot kodi ra nja. Iz tega teo re ti~ ne ga okvi ra obli ku mo potek zgod be, iz ~esar nasta ne opi sna pri po ved. 40

42 4 Pokra jin ska dina mi ka v slo ven ski Istri Raz mer ja, ki `e obsta ja jo v pro gra mu, smo pre ved li v slo ven{ ~i no in doda li nova. Pogo sto se v {te vi lu, spo lu in sklo nu ne u ma jo s kon cep tom, ki ju pove zu, ker so zapi sa na v tret ji ose bi edni ne. Pu{ ~i ce ka`e jo sme ri raz me rij. Pu{ ~i ce in ime na raz - me rij smo zara di ve~ pre gled no sti obar va li z raz li~ ni mi bar va mi. 4.1 Pokra ji na kot narav no oko l Med sve tov ni ma voj na ma se do ma n narav ne pokra ji ne nave zo va lo na pre - `i vet ozi ro ma zem ljo, ki to omo go ~a la. Ve~i na pode `el ske ga pre bi vals tva se ukvar ja la s kme to va nm in zato z zem ljo ~lo vek raz vil tesen odnos, ki iz polja za{~ita virov inovacija prebivalstvo kmetijska dejavnost narodnost izkori{~an virov POKRAJINA IN STIKI S SOSEDNJIMI DE@ELAMI politika razvoj ob~utek kraja POKRAJINA KOT NARAVNO OKOLJE POKRAJINA KOT VIR PRE@IVETJA poimenovan upravna razdelitev POKRAJINA KOT DOSTOPNOST IN MOBILNOST promet in komunikaci tok POKRAJINA POKRAJINA KOT PRIPADNOST migracija osebna strategija ODTUJENOST OD POKRAJINE kulturno pravilo biolo{ki zakon neotipljiva prvina kulturne pokrajine popa~en idile POKRAJINA KOT ODNOS MED MESTOM IN PODE@ELJEM nasprotu POKRAJINA KOT PODE@ELSKA IDILA POKRAJINA SPOLOV mesto nevarnost mesto vpliv otipljiva prvina kulturne pokrajine mesto prilo`nost `enska pokrajina polo`aj spolov Sli ka 7: Kon cep tual no omre` kate go rij, ki so se izob li ko va le iz ana li zi ra nih bese dil. 41

43 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri nazadovan proda drv posledica elektrifikacija kurjava oglarstvo nabiralni{tvo nevihta do`ivi nekmetijska dejavnost prodaja drv NARAVNA NESRE^A kal pran perila su{a upan Drnica krava Ri`ana mlinarstvo omogo~a pozeba 1929 omogo~a voda Dragonja omogo~a hidrolo{ka prvina ODNOS ^LOVEK/@IVAL reakcija na naravne nesre~e Rokava reka nemo~ ISTRA 2 osel povr{ lov razumln IZKORIŠ^ANJE NARAVNIH VIROV 2 Istra suha ljudska modrost mor podnebna prvina huda zima razumln gri~ev zdravilna mor sin sonce veter omogo~a povr{ kra{ko mor tu posledica pomanjkan vode trdo`ivost kamen samotna dolina IDEJE O NARAVI omogo~a po gradbeni material sinonim beli kamen pepel pralni pra{ek omogo~a ~e{nja murva trebln kamenja ruj hrast brin strah nabiran drv omogo~a omogo~a oljka smokva RASTLINSTVO 42

44 VREDNOSTNI SISTEM za{~ita pred vetrom neugodna naravna razmera pomanjkan spomladi koza posledica gozd o~i{~en nasel skromnost ga prizadane var~nost POTREBA oskrba z vodo posledica posledica kmetijska dejavnost omogo~a PRE@IVETJE omogo~a ODNOS V NARAVI plodna zemlja divjad vol posledica vztrajnost RAVNANJE Z ODPADKI garan PRILAGODITVENA STRATEGIJA posledica POKRAJINA KOT NARAVNO OKOLJE obliku ZEMLJA pa{nik travnik {kr`at njiva kmetovan zdrav pre`ivetvena strategija posledica gnoj GOZD zemlja negativen odnos vezan z razumln divjina kulturna terasa razumln skrita pot pomanjkan kultiviran zeml skupno zemlji{~e suhi zid zeli{~e melioracija obliku terasiran nevarnost samotna pot zemlja pozitiven odnos nevarna pot 43

45 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri str Sli ka 8: Kon cep tual no omre` kate go ri pokra ji na kot narav no oko l v ob dob ju med sve tov ni ma voj na ma. p eko nom ske vred no te pre ra sel v po l dru` be ne ter kul tur ne vred no te (ve~ v po glav - ju Pokra ji na kot pri pad nost). Zara di viso ke ga polo `a ja v dru` bi zem lja lah ko spod bu di la vrsto nega tiv nih pome nov: mali last ni ki na robu pre `i vet ja so jo pogo - sto do`iv lja li kot suho in bor no. Kljub trde mu delu so le s te `a vo pre `iv lja li veli ko dru `i no, zato so iska li dodat ne mo` no sti zaslu` ka. Ve ~i na dopol nil nih dejav no sti pove za na z goz dom. Poleg n go vih eko nom skih vred not se v ana li zi ra nih bese di lih pojav lja jo {e eko lo{ ke, dru` be ne in kul tur ne. Goz - du so pri pi so va li nevar nost, {e zla sti pono ~i, ko so lah ko posa mez ni ki (ali sku pi na) do`i ve li rop, napad ali {e kaj huj {e ga. V gozd no»div ji no«, kr ne velja jo zako ni civi li zi ra ne dru` - be, so vodi le skri te, nevar ne in samot ne poti. Med kate go ri ja mi rabe tal so poleg goz da pogo sto ome n ni kon cep ti nji va, trav nik, vino grad in pa{nik, ve~i no ma kot okvir ~loveko - ve dejav no sti v po kra ji ni in kot vir n go ve ga pre `i vet ja. Pa{ni ki ima jo {e kul tur ni, dru` be ni ter eko lo{ ki pomen, pra vi lo ma v ob dob ju otro{ tva. Otro kom pa{a ponuja la ne le prvo - vrst no zaba vo in obi li co mo` no sti za igra n, tem ve~ tudi mo` no sti za tka n tesnih vezi z na rav nim oko lm. Takrat so otro ci samo stoj no razi sko va li in pro di ra li v skriv no sti nara ve. Nara vo so spo {to va li in jo varo va li ter z njo sple ta li sko raj intim ne vezi. V od no su do narav ne ga oko lja se pojav lja tudi kon cept Istra. Pogo sto se nava ja, da Istra kra{ ka, ~emur sle di namig na rev{ ~i no. Ena ko velja za pom»tu` na«istra, ki se nepo sred no nave zu na rev{ ~i no in zara di pogo ste omem be pre ha ja v po l dru` - be ne (anti)vred no te. Tu` nost Istre opre de lju ta ~as in kraj; zgo do vin ske oko li{ ~i ne in zna ~il no sti pokra ji ne. Sino nim za kra{ ko Istro bil beli kamen, s ka te rim se pove - zu eko nom ska vred nost goz da. Iz lesa, zra sle ga na apnen ~a sti pod la gi, po gore nju ostal pepel, ki veljal za naj ka ko vost nej {e pral no sreds tvo. S po vr{ m ozi ro ma kam - nin sko sesta vo pove zan pom kamen, ki razum ln kot grad be ni mate rial, ki dal Istri zna ~il no podo bo. Med hidro lo{ ki mi prvi na mi so ome n ni reke, zla sti Ri`a na, mor in pit na voda. Reke so bile narav ni vir, ki omo go ~al pra n tako last ne ga peri la kot tudi peri la tr`a{ - kih dru `in. Mor ima, razen v na ved ku, ki govo ri o tem, da ob pli mi popla vi lo pot, po kate ri so Istran ke hodi le na kopr sko tr` ni co, bolj sub ti len pomen. Pou dar - ja ta se n go va lepo ta in sinja bar va, ki pa sta `al zble de li zara di odtu no sti od istr ske ga ~lo ve ka. Voda ni omo go ~a la le dodat ne ga zaslu` ka, ampak bila temelj ni pogoj za `iv l n. V po let nem ~asu bila v Is tri na raz po la go le v majh nih koli ~i nah in zato nad vse cen na, {e zla sti v kra{ kem delu. Oskr ba z njo zah te va la veli ko ~asa in energi -. Pom zdra vil na voda se nana {a na minu lo véde n o zdra vil no sti vode v ne ka te rih izvi rih. Po zgra di tvi vodo vo da to véde n zamr lo. Med pod neb ni mi prvi na mi se naj ve~ krat pojav lja veter, ki pov zro ~al te`a ve ozko - tir ni istr ski `elez ni ci Paren ca ni in bil eden od raz lo gov za n no nedo no snost. Pogo sto 44

46 ome n na huda zima, zla sti v po ve za vi z go nm oljk. Zima bila obdob, ko bilo manj dela in zato ve~ ~asa za po~i tek. Obe nem bil to ~as za popra vi lo hi{e in gos po dar ske ga poslop ja, zara di splo {ne ga pomanj ka nja pa tudi obdob, ko naj - bolj cve te lo ile gal no trgo va n. Z vre me nom pove za na ljud ska modrost napo ve do va nja vre men skih poja vov ([tok-voj ska 2003, 32):» Ka dar pr{i mi vod Trsta, zmo ~i samo za dva prsta «. Z na rav nim oko lm pove zan pom narav ne nesre ~e. V ana li zi ra ni lite ra tu ri veli ko naved kov o na rav nih nesre ~ah, naj ve~ o po ze bi leta 1929 in n nih posledicah, o na za do va nju olj kars tva, pro pa du oljarn, zara{ ~a nju kul tur nih teras ter o krat ko - traj nem pove ~a nju pome na oglars tva zara di ve~ koli ~i ne lesa. Ome n na tudi su{a. Iz bese dil raz be re mo na eni stra ni strah, zau pa n v cerk ve no zvo n n in nemo~, Sli ka 9: V rim skem obdob ju se Koper ime no val Capris v po me nu koza. Od takrat dal ta `ival sim bol Istre. Istr ski grb izha ja iz obdob ja, ko Istra posta la samo stoj na de`e la zno traj Habs bur{ ke monar hi (levo zgo raj) zla ta koza z rde ~i mi rogo vi in par klji (levo spo daj) na{ la svoj pro stor tudi v so dob nem grbu, ta pa postal del grba in zasta ve samo stoj ne hrva{ ke dr`a ve (de sno). V Slo ve ni ji se ta sim bol ne pojav lja ve~, razen ime Capris v ime nu raz li~ nih orga ni za cij v Ko pru (med mre` 10; medmre` 11). Sli ka 10: Kon cep tual no omre` kate go ri pokra ji na kot narav no oko l v ob dob ju med leto ma 1945 in p str

47 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri vodovod ne povsod izguba tr`i{~a razvoj gospodarstva nasprotu vodovod opu{~an sredozemskih posebnosti voda oskrba z vodo VREDNOSTNI SISTEM tihi olj~ni gaj kmetijska dejavnost razvoj industri pozidava zemlja 2 ga prizadane mno`i~na stanovanjska gradnja omogo~a nekmetijska povezan dejavnost z 2 omogo~a PRE@IVETJE onesna`evan sprememba naravnega okolja odnos narava/~lovek posledica do`ivi posledica odpadek hidromelioracija nasprotu namakan kamen toplina obliku nasprotu PRILAGODITVENA uporaba za{~itnih sredstev ODMIK OD NARAVE hi{a na samem do`ivi do`ivi do`ivi POKRAJINA KOT NARAVNO OKOLJE `ivlnjski stil omogo~a Dvori dolina Bada{evice varovan naravnih virov podlaga za trto ~lovek uni~evalec narave do`ivi Istra kra{ka komasacija Bada{evica razumln melioracija zaliva razumln do`ivi zatiran mr~esa ~lovekova krivda zavarovalnica dolina Ri`ane posledica Koper meja Šavrini zmanj{an biodiverzitete gradnja pristani{~a neupo{tevan naravnih razmer Dragonja manj{a prizadetost reakcija na naravne nesre~e tihotapstvo 46

48 deagrarizacija spalno nasel srobot manj{a vodnatost severno pobo~ posledica robida posledica posledica posledica ga prizadane posledica akacija divjad posledica zara{~an zemlja re{itev posledica zmanj{an pomena zeml odselvan dolina Dragon hrepenen do`ivi do`ivi ODNOS ZEMLJA/^LOVEK propad tradicionalnega kmetijstva zemlja mo~ nasprotu pre`ivetvena strategija vikend hi{a ZEMLJA propad drena`nega sistema posledica neusmilna narava zemlja navezanost (ne)varovan plodne zeml razumln slab pridelek JE V NARAVI propad teras IDEJE O NARAVI 2 kmetovan obliku posledica pomanjkan slana 1957 GOZD 2 lastnina pozeba 1956 posledica nazadovan oljkarstva zasebnost omogo~a plodna zemlja obliku navezanost na zemljo razgled omogo~a pot skrita omogo~a NARAVNA NESRE^A omogo~a omogo~a travnik razpr{ena poselitev posledica pozeba 1985 polkmet Ri`ana ISTRA meja Istre omogo~a ve~ja parcela POTREBA gri~ev njiva motorizacija raba tal pa{nik meja ilegalen prehod vinograd meja lo~nica Rokava podnebna prvina veter 47

49 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri na dru gi pa prag ma ti~ nost Istra nov, ki se ne ukvar ja jo z vzro ki in ne i{~e jo zuna n pomo ~i, ampak izko ri sti jo last ne sile ([tok-voj ska 2002, 43):» Nono skle nil uni ~e ni olj~ nik takoj obno vi ti, da bi tako ~im prej zali zal bole ~o rano «. V sre di{ ~u odno sa med ~lo ve kom in `iva ljo sta dve `iva li: vol in osel. Prvi bil delov na `ival in poma gal pri obde lo va nju zem l. Istra ni so ga ime li za pono sno, mo~ no in ubog lji vo `ival, vse te last no sti so pri pi so va li tudi sebi. V nas prot ju z vo - lom bil osel svo glav, muhast in nepred vi dljiv, ven dar prav tako pomem ben del istr ske ga vsak da n ga `iv l nja. Bil pred met pre sti `a in n gov pomen segal prek eko nom ske ga polja v dru` be no pol (ve~ v po glav ju Pokra ji na spo lov). Na odnos do tovor nih `iva li vpli va la tudi dr`a va, ko uza ko ni la huma no rav na n z nji mi. Dr`av ni uslu` ben ci so ob~a sno pre gle do va li nji ho vo oskr bo va nost in zdrav ; last - nik `iva li, ki ni ustre zal zah te vam, moral pla ~a ti stro{ ke zdrav l va li so bile tesno vpe te v Is tra nov vsak da njik. Med nji mi in ~lo ve kom so se splet li tesne vezi, sim bio za in spo {to va lim so pogo sto pri pi so va li ~lo ve{ ke last no - sti. Kozo, ki sicer red ko ome n na, so opi so va li kot ~isto, dru `ab no, pri za dev no, pri jaz no, zgo vor no in potr pe` lji vo `ival. V pre te klo sti bila koza mno go bolj cen - na, saj upo dob l na celo v grbu Istre (sli ka 9) in dala ime Kopru. ^lo vek spo {to val in cenil tudi dru ge `iva li, od kate rih ni imel nobe nih nepo sred nih gos po dar skih kori - otro ci so se na pa{i u~i li, da `iv l n sve to in vsa ko `ivo bit na sve tu z do lo ~e nim name nom. Gle de na pomanj ka n hra ne bi pri ~a ko va li, da bo lov pogo - ste zaz nan pom, ven dar ni. V obrav na va nem obdob ju se poja vi tri krat, ved no v po ve za vi z div jim lovom na zaj ce in nastav lja nm zank. Od nos do nara ve se ka`e tudi v rav na nju z od pad ki. Tra di cio nal ne kme tij ske dru` - be so svo kme to va n gra di le na rav no te` ju med `ival sko in rast lin sko pri de la vo, saj to zago tav lja lo traj nost no in sta bil no kme tijs tvo. Kmet v Is tri, zla sti v ne po - sred ni bli `i ni oba le, so se zgo daj usme ri li v pri de lo va n zele nja ve. Isto ~a sno sta naza do va li ov~e re ja in gove do re ja, zara di zmanj {e va nja {te vi la vpre` ne `ivi ne v Tr - stu pa se mo~ no zmanj {a la doba va gno ja istr skim kme tom. V tem ~asu sta namre~ za~e li zma go vi ti pohod elek tri~ na ener gi ja in ener gi ja fosil nih goriv, ki sta delov ne `iva li s~a so ma povsem izri ni li iz mesta. Zara di pomanj ka nja gno ja bil pri - de lek slab, kar v tem obdob ju dodat no pri po mo glo k pro pa du kme l n v na ra vi tesno pove za no s pri la go di tve ni mi stra te gi ja mi, kate rih bis - tvo bilo pre `i vet, ki v tem obdob ju zara di ome n nih dru` be nih in narav nih zna ~il no sti zah te va lo anga `i ra ne lju di. Raz gi ba ne mu tere nu slo ven ske Istre se ~lovek pri la ga jal z raz li~ ni mi melio ra cij ski mi pose gi, kot so tera si ra n, treb l n kame nja in n go vo zla ga n v suhe zido ve. Obe nem bil kamen pomem ben grad be ni mate - rial. Tera si ra n in kul tur ne tera se kot otip lji va posle di ca teh dejav no sti ter suhi zido vi so pri po mo gli k ob li ko va nju zna ~il ne podo be sre do zem ske kul tur ne pokra ji ne. Po 2. sve tov ni voj ni pre `i vet ni bilo ve~ tako tesno pove za no z na rav nim okolm. Tudi pom zem lja gara n se poja vi le enkrat. Povoj ne spre mem be so pov zro ~i le, 48

50 da se istr ska dru` ba za~e la hitro spre mi nja ti, s tem pa tudi istr ska pokra ji na. Odmik od nara ve in spre me nn odnos med ~lo ve kom in nara vo sta pov zro ~i la spre mem - be narav ne ga oko lja. V tem obdob ju se naj po go ste pojav lja pom zara{ ~a n, ki posle di ca sou ~in ko va nja narav nih, gos po dar skih in dru` be nih spre memb. Zara di opu{ - ~a nja kme tijs tva sta obde lo val no zem ljo za~e la pre ra{ ~a ti tra va in trn, pa{na zem lji{ ~a pa grmi ~ev in manj vre den gozd. Zara{ ~a n naj bolj pri za de lo osoj na sever na pobo~ ja. Obe nem se ure n in vzdr `e van gozd s pot mi za~el spre mi nja ti v ne pre hod ne ga. S tem se pokra ji na odtu ji la lju dem, ki ima jo v gla vi vizi jo idi li~ne pokra ji ne: obde la ne, s pot ka mi med nji va mi, vonm po polen ti in oku som po vinu. Po sle di ca zara{ ~a nja zmanj {a n vod na to sti istr skih rek in poto kov ter nara{ - ~a n {te vi la div ja di, saj se pove ~al nn `iv lnj ski pro stor. Z na za do va nm obde lo val nih zem lji{~ so za~e le pro pa da ti kul tur ne tera se, kar pa ni nov pro ces, saj se za~el `e po veli ki poze bi leta 1929, poze ba leta 1956 ter gos po dar ske in pre bivals - tve ne spre mem be pa so ga {e pos pe {i le. Naj prej in najin ten ziv ne zal sever na pobo~ ja. Poleg teh»ve li kih«narav nih nesre~ so se pojav lja le {e nesre ~e manj {e ga obsega. Leta 1957 ves pri de lek v do li ni Roka ve uni ~i la sla na. Tudi v tem obdob ju pom Istra vse bo val {te vil ne pokra jin ske prvi ne, poveza - ne z na rav nim oko lm: vino gra de, kamen, gri ~ev, reke Roka vo, Dra go njo, Ri`a no ter Bada {e vi co in podob no. Poleg vino gra dov se pojav lja jo dru ge kate go ri rabe tal, zla - sti pa{ni ki, trav ni ki in goz do vi. Goz do vi so obdr `a li del skriv nost ne ga pri di ha iz prej{ n ga obdob ja in ponov no odi gra li pomemb no vlo go pri pre `i ve tve nih stra te gi jah ter pri kr{e - nju pra vil in zako nov. Omo go ~a li so ile gal no pre ha ja n me in tiho tap l n, tako ime no va ni kon tra bant. V tej pre po ve da ni, ven dar dru` be no spre m lji vi dejav no sti, so svo mesto dobi le tudi nji ve (Tom {i~ 2004, 17):» nji va bila z mejo pre re za na na pol, in ko koru za zra sla dovolj viso ko (tam jo seve da nala{~ posa dil), se sko zi to koruzno go{ ~a vo tiho ta pi lo sem in tja mar si kaj «. Poseb no mesto sta kot mej ni reki dobi li Ri`ana in Dra go nja. Bili sta tako fizi~ ni kot men tal ni meji. Po izgrad nji vodo vo da pomen Ri`a - ne pre sto pil v po l varo va nja nara ve. Med pod neb ni mi prvi na mi se pojav lja veter. Izpo stav ln kot gro` nja go nju oljk, zato olj ke sadi jo na pred vetrom zava ro va nih legah. V po voj nem obdob ju so prvi~ ome n ne narav ne nesre ~e kot posle di ca neu strez - nih pose gov ~lo ve ka v na ra vo. Kme tij ske zadru ge in teda nja poli ti ka so spod bu ja le ve~ pose ge v zem lji{ ko sesta vo, kar se v~a sih poka za lo za neu strez no. Tako se - ni leta 1953 bur ja v oko li ci ^rne ga Kala na novih vino grad ni{ kih zem lji{ ~ih potr ga la nezre lo grozd. V ~a su po 2. sve tov ni voj ni se za~e lo mo~ ne raz vi ja ti zava ro valni{ - tvo, kar pri tistih, ki so vanj zau pa li, spre me ni lo odnos do vre men skih nev {e~ no sti in zmanj {a lo odvi snost od njih. V tem obdob ju ~lo vek nasto pil kot uni ~e va lec nara - ve. Z upo ra bo za{ ~it nih sred stev `elel zase ustva ri ti pri t nej {e bival no oko l, pri ~emer se ni zave dal more bit nih nega tiv nih posle dic svo ga delo va nja. Ob se` ni ukre pi pri la ga ja nja so pove za ni s po voj nim dru` be no-po li ti~ nim siste - mom. Kul ti vi ra n mo~ no pre se glo raven pred 2. sve tov no voj no, ko bilo pri - 49

51 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri do bi va n nove zem l ena izmed `iv lnj skih stra te gij posa mez ni ka. Po nj posta lo del dr`av ne stra te gi in zato veli ko po tez no. Obe nem sov pa da lo z zmot - nim pre pri ~a nm, da raz voj zna no sti in teh ni ke ~lo ve ku omo go ~a ta nad zor in popol - no nad vla do nad nara vo. Tako so nove vino gra de v enem kosu (10ha) ure di li na sever ni stra ni pobo~ ja Boni nov, kr so bili prej trav ni ki in pa{ni ki. V do li nah Ri`a ne in Bada - {e vi ce bila izve de na koma sa ci ja, v kra{ kem zaled ju Istre, natan~ ne v Dvo rih, pa v se dem de se tih in osem de se tih letih hidro me lio ra ci ja. Med pri la go di tve ne stra te gi - tega obdob ja spa da jo melio ra ci ja [koc jan ske ga zato ka pri Kopru in pri pra ve na grad njo pri sta ni{ ~a. Samo pri sta ni{ ~e bil velik pro stor ski poseg, z njim ~lo vek del mor ske oba le in n ne ga nepo sred ne ga zaled ja preu re dil v so dob no pri sta ni{ ko obmo~. V tem obdob ju se poja vi edi ni nave dek o us trez nih tleh za dolo ~e no sor to vin - ske trte, kar pre se net lji vo gle de na pomen vino grad ni{ tva. Opo zar ja, da ima jo le sta rej {i ustrez no zna n o pri mer no sti sort za posa mez no vrsto pod la ge in ome nja zavest no sa n neu strez nih sort. Povoj no obdob in napre dek nista bila naklo n - na upo {te va nju sta rih modro sti in véde nja izku {e nih kra ja nov. Dru ga ~en odnos do narav ne ga oko lja odra `a jo pom one sna `e va n ter z njim pove za na kon cep ta sme ti in voda. One sna `e va n na eni stra ni posle di ca potro - {ni{ ke dru` be in ve~ pora be, na dru gi stra ni pa tudi odmi ka od narav ne ga oko lja. Sled n pove za no s spre me n nim `iv lnj skim slo gom. Pomem ben raz log, da grad be ni{ tvo mo~ no pose glo v oko l, so potre be po zaseb no sti in raz gle du. Z opu{ - ~a nm kme tijs tva se spre me nil odnos do zem l. Kmet ni ve~ tisti, ki zara di pri de lo val nih na~el varu kme tij sko zem lji{ ~e, zato str n no pose li tev zame nja la raz pr {e na; cen na sta posta la raz gled in zaseb nost. Pro da ja zem l za sta no vanj sko hi{o ali vikend bila mno go dono snej {a kot pa n no obde lo va n. Nek da nja kme~ ka nase - lja so posta la spal na nase lja lju di, zapo sle nih v me stih. Nase lja so se iz nek daj ostro za~r ta nih meja raz {i ri la na oko li{ ka kme tij ska zem lji{ ~a. Raz pr {e na grad nja pre - cej spre me ni la podo bo Istre. Na vred no te in rabo pro sto ra vpli va veli ko dejav ni kov, med dru gim tudi raz mah pro sto ~a snih dejav no sti. Geo mor fo lo{ ka obli ka, ki bila v pre te klo sti z vi di ka pri de lo va nja hra ne poj mo va na kot popol no ma neko rist na, z dru` be nim raz vo m dobi la novo vse bi no. Tako Kra{ ki rob ozi ro ma Breg, kot ga ime nu jo doma ~i ni, v ob dob ju po 2. sve tov ni voj ni postal cenn, obi sko van in kot tak vir dohod ka. Na vedb, ki bi se nana {a le na odnos do narav ne ga oko lja, v ob dob ju po osa mos - vo ji tvi Slo ve ni ni. 4.2 Pokra ji na in sti ki s so sed nji mi obmo~ ji Med sve tov ni ma voj na ma so se novo sti iz Trsta nepo sred no pre na {a le v slo vensko Istro, ven dar pri na {al ci spre memb niso bili vsi pre bi val ci, ampak izbra ni posa mez - 50

52 odnos mladi/stari kru{arica prevoznik sena mlekarica tovornik jaj~arica perica drugi preprodajalec nasprotovan inovacijam medij Italija obalno mesto dav~na ugodnost pesem nasprotu moda fa{izem Trst vir inovacij giban znanja {irn idej nova navada na pode`elju posledica hrana kmetijska novost narodnostno zatiran Trst sredi{~e nedeljsko/prazni~no delo {olstvo posledica surov paradi`nik iredentizem Piran {irn idej 2 izpostavln zmanj{an lakote uvajan novih kultur nova obdelovalna tehnika italijanski zik italijanizacija komunizem kolobar san v vrste izpostavln izpostavln ga prizadane breskev `elezni plug vinska trta nova sorta cepln trte izpostavln cerkev sodstvo dr`avna ustanova sprememba osebnih imen do`ivi»paga debiti«sorta kravno preimenovan nara{~an gonja breskev Sli ka 11: Kon cep tual no omre` kate go ri pokra ji na in sti ki s so sed nji mi obmo~ ji v ob dob ju med sve tov ni ma voj na ma. ni ki, pri vi le gi ra ni ali pri si l ni v na ve zo va n sti kov in nji ho vo ohra nja n. Hie rar - hi~ ni sti ki so pote ka li ve~i no ma prek `ensk, ki so dnev no ali teden sko poto va le v Trst. Bile so medij pre na {a nja prvin dru ge kul tu re. Med mo{ ki mi ta vlo ga pri pad la pro - da jal cem sena in tovor ni kom. Jaj ~a ri ce so oprav lja le vlo go dvoj ne ga medi ja, ne zgolj za last no dru` bo, ampak tudi za dru` bo hrva{ ke Istre. Zanjo so bile edi ni vir novo - sti, infor ma cij in trgov ske ga bla ga ter vez z raz vi tim sve tom. Is tra ne so s Tr stom pove zo va le raz no vrst ne in dol go traj ne vezi. Tr`a{ ki utrip bil zara di narod nost ne pestro sti in raz ve no sti gos po dar skih dejav no sti Istra nom bli zu, zato so se v me stu po~u ti li doma ~e. V nas prot ju z me sti na dana{ nji slo ven ski oba li bil zara di {te vil nih pro da jal cev bolj»kme~ ki«, poleg tega tr`a{ ko nare~ 51

53 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri zve ne lo podob no istr ski govo ri ci. Zato bil vpliv tr`a{ ke dru` be na istr sko mo~an, saj velja, da ima jo podob no sti ve~ ji vpliv kot raz li~ no sti (Axe lrod 1997, 207). Tako se v Is tro naj ve~ novo sti raz {i ri lo iz Trsta, ~eprav izvo ra ne more mo vse lej natan~ - no ugo to vi ti, ker ome n na Ita li ja na splo {no. Novo sti iz Ita li so bile ideo lo{ ke in gos po dar ske, zla sti kme tij ske. Med prvi mi sta bili mo~ no zasto pa ni ideo lo gi ji, ki sta celot no med voj no obdob usmer ja li ita li jan sko poli ti ko v Is tri, torej fa{i zem in ire den ti zem, pa tudi komu ni zem. Kot posle di ca ideo lo gi in sprem lja jo ~ih ire den - ti sti~ no-na cio na li sti~ nih te`enj se poja vi la obli ka pri si l ne ga raz pr {e va nja, ko neka kul tur na sku pi na svo nava de vsi li la dru gi (med mre` 1). To se poka za lo v uva ja nju ita li jan ske ga zi ka v vse sfe re jav ne ga `iv l nja in posle di~ no v iz ga - njanju slo ven ske ga zi ka, vklju~ no s spre mi nja nm oseb nih in kra v nih imen. Ker so avtor ji ana li zi ra nih bese dil izklju~ no Slo ven ci, ne pre se ne ~a izm no nega ti ven odnos do ome n nih novo sti. Dru ga ~en bil odnos do novo sti na kme tij skem podro~ - ju. Raz de li li smo jih na uva ja n novih kul tur in novih obde lo val nih teh nik. Med prvi mi {lo tako za dejan sko uva ja n novih kul tur, to bre skev, ki so se med obema svetov ni ma voj na ma mo~ no raz {i ri le po Istri, kot tudi za {ir n novih sort `e uveljav - l nih kul tur, zla sti vin ske trte. Tu velja ome ni ti paga debi ti ( pla ~a dol go ve ), sor to, ki daja la obi lo pri del ka sla be kako vo sti. Nove obde lo val ne teh ni ke so obse ga le novosti na podro~ ju vino grad ni{ tva, zla sti sa n v vr ste in cep l n po»trie {tin sko«, ki so ga u~i li le v Tr stu. Zna n na podro~ ju vinars tva na sploh pri ha ja lo zla sti iz Trsta. No vo sti na podro~ ju pols tva so obse ga le upo ra bo `elez ne ga plu ga in uva - ja n kolo bar ja. V nas prot ju s prvo, ki se hitro pri la, uva ja n kolo bar ja nale te lo na nas pro to va n. Nezau pa n do ino va cij in nji ho vo odkla nja n sta bila posle di ca sta ro sti gos po dar ja (Fran ca 1995, 66):» ko lo bar nja niso poz na li. Mlaj {i so zah te - va li in pro si li, naj jim dovo li jo pre ko pa ti trav nik. Toda sta ra mati bila koman dant, rekla :»Ne daj Bog, da bi mo o~i to vide le!«n na bese da mora la dr`at «. Pra - vi lo ma so novo sti na kme tij skem podro~ ju na istr sko pode `e l pri ne sle napre dek (Fran ca 1995, 68):» Nau ~i li so nas bolj modro kme to va ti in potem ni bilo ve~ tak - {ne lako te in vses plo {ne sti ske «. Trst se ome nja kot sre di{ ~e ino va cij na podro~ ju ljud ske in popu lar ne kul tu re, to pesmi in pre hra n va nja. Pro da jal ke so se tam sre ~a le s hra no, ki doma niso ime li ozi ro ma niso poz na li. Pri vo{ ~i le so si jo ob poseb nih pri lo` no stih ali kadar so bile uspe {ne ([tok-voj ska 2002, 44):» pri ne sla baka la ali pre ka no, mo~ no naso - l no ribo ostre ga oku sa in vonja, ki so ji rekli ren ga, in so jo cma ri li na pla ki. Vsa ko krat nona pri ne sla tudi ano kar to gor gon zo la sira za bar ba Vit ka ta. Otro ke raz ve se li la z na ran ~o, ro`i ~i ali man do la to «. Trst vpli val tudi na mod ne smer ni ce, ven dar so te v obrav na va nem obdob ju zara di pomanj ka nja ime le dokaj obrob no vlo go. Mod ne smer ni ce so obli ko va la tudi obmor ska mesta. Od tam so pri{ le tudi dru ge novo sti in pose gle v do te da nji tra di cio nal ni na~in raz po re ja nja delov nih obvez no sti. Za kme~ ke ga ~lo ve ka so bili 52

54 nede l in praz ni ki sve ti in razen nuj nih opra vil z `i vi no dela pro sti dne vi. Zgod - nja industria li za ci ja pa zah te va la nedelj sko in praz ni~ no delo. Bru men (2000, 244) ugo tav lja, da se raz kroj tra di cio nal ne kme~ ke dru` be za~el z de lom v izol skih rib - jih tovarnah. Ne po sred no po 2. sve tov ni voj ni Trst obdr `al vlo go sre di{ ~a ino va cij, ven dar se sklad no z novo dr`av no tvor bo in uprav no ure di tvi jo n go va vlo ga za~e la nasil - no manj {a ti. Zida ni {te dil ni ki, ki so bili v modi takoj po 2. sve tov ni voj ni, so se iz mest na pode `e l {iri li v kon cen tri~ nih kro gih. Nova pri do bi tev se naj prej uve lja vi la v va - seh v ne po sred ni bli `i ni mest in se posto po ma hie rar hi~ no {iri la v za led. Tako so jih na pri mer prej ime li v Sv. Anto nu in Pobe gih kot v Novi vasi in Pom ja nu. Koper obalno mesto nova govorica notranja oprema omogo~a {olstvo ideologija izpostavln povra~ilni ukrep nasprotu glasba zidani {tedilnik fa{izem giban znanja razru{itev zapora do`ivi Trst dru`bena ureditev inovacija nasprotu nasprotu skupinska emancipacija stik obliku nasprotu posledica obdelovalna zadruga celinski Slovenec ideolo{ka lo~nica zaprta meja osebna emancipacija `ivlnjski stil arhitekturna prvina nova zgradba posledica posledica nasprotu nasprotu zadru`ni dom kultiviran zeml novost sprememba `ivlnjskega stila skupni hlev posledica angloameri{ki kapitalizem nova arhitekturna prvina vinograd Sli ka 12: Kon cep tual no omre` kate go ri pokra ji na in sti ki s so sed nji mi obmo~ ji v ob dob ju med leto ma 1945 in

55 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri Zgod nji pos vo ji te lji, kot ime nu Rogers v svo ji teo ri ji o {ir nju ino va cij (med - mre` 1) lju di, ki hitro prev za me jo novost, so bili posa mez ni ki v na se ljih bli zu mest. Bili so pre mo` nej {i kot ljud v bolj odda l nih vaseh. Vsaj delo ma gre to pri pi sa ti oko - li{ ~i ni, da se narav ne raz me re za kme to va n z od da l nost jo od oba le na splo {no slab {a jo. Obe nem bli `i na mest zago tav lja la ve~ mo` no sti dodat ne ga zaslu` ka, lah - ko pa {lo zgolj za misel ni kon strukt in pove zo va n mest z bo gas tvom. Samou mev no so bile torej tudi vasi v nji ho vi nepo sred ni bli `i ni boga tej {e. Obe nem so se tam kaj{ - nji pre bi val ci `e zara di bli `i ne prej sez na ni li z no vost mi. V poz nej {ih deset let jih so se pri notra nji opre mi hi{ zgle do va li po tr`a{ kih domo vih. Medij teh ino va cij so bile pra vi lo ma `en ske, ki so dela le pri tr`a{ kih dru `i nah. Po dob no kot {te dil ni ki se {iri la kme tij ska meha ni za ci ja, ki na istr sko pode - `e l pro di ra la od za~et ka {est de se tih let prej{ n ga sto let ja. Zgod nji pos vo ji te lji so bili ve~ ji kmet, saj so ime li sreds tva za nakup in obe nem dovolj zem l, da se jim inve - sti ci ja spla ~a la. Z no vost mi so se sez na nja li v Ko pru in Ita li ji. Nakup so obi ~aj no opra vi li v Ita li ji, ker so bili tam pri la go dlji vej {i gle de pla ~i la in so `e upo rab lja li sodob ne na~i - ne finan~ ne ga poslo va nja, na pri mer pla ~e va n na obro ke, s ~e ki in podob no. Nova meja kot ideo lo{ ka ovi ra naj bi pre pre ~i la pre hod sta rih fa{i sti~ nih in uve - ljav lja n novih idej anglo-ame ri{ ke ga kapi ta liz ma. Cilj bila popol na nepro pust nost, ki ne bo dovo l va la nika kr {ne ga pre ha ja n vpli vov, idej in ino va cij. Vlo go Trsta so za~e la prev ze ma ti obal na mesta, zla sti Koper kot regio nal no sre di{ ~e. Nave dek o pr - vih ukre pih, ki so sle di li kon cu {ti ri let ne voj ne, ome nja prav Koper. Gre za povra ~il ne ukre pe nove obla sti, ki se v za ~et nem povoj nem obdob ju osre do to ~i la na sim bo - le fa{iz ma ozi ro ma med voj ne ita li jan ske obla sti v Is tri. Tako bil kot vir zla naj prej na uda ru kopr ski zapor. Ru{e vi ne so Slo ven ci upo ra bi li za obno vo svo jih v voj ni poru - {e nih hi{. S tem so si na mate rial ni rav ni vsaj delo ma povr ni li {ko do. Upo ra ba mate ria la, ki nastal ob uni ~e nju zapo ra, se zde la samou mev na. To bil zgolj obli` na rano zara di pre ga nja nja zaved nih Istra nov. Sre di pet de se tih let 20. sto let ja Koper postal izo bra `e val no sre di{ ~e, v ka te rem so se izo bra zi li prvi Istra ni. Z izo braz bo pove za na oseb na in sku pin ska eman ci - pa ci ja, ki Istra nom dala samo za vest in zau pa n v last ne spo sob no sti. Gos po dar sko zao sta lost obmo~ ja so namre~ pri pi so va li prav pomanj ka nju izo bra `en cev. Zato so po 2. sve tov ni voj ni pri {ir nju idej nove ideo lo gi in utr va nju dru` be ne ure di - tve sode lo va li fore {ti ozi ro ma»tuj ci«: Kranj ci, Kra {ev ci in Brkin ci. Nova oblast s svo ji mi ukre pi bolj ali manj ostro zare za la v pre vla du jo ~e kme~ ko `iv l n Istranov. Obde lo val ne zadru ge s skup ni mi hle vi in novi mi, veli ko po tez ni mi nasa di vino gra - dov so pome ni le pra vo revo lu ci jo v kme tijs tvu, zadru` ni domo vi pa novo arhi tek tur no prvi no, saj so spre me ni li podo bo va{ kih sre di{~ ter obe nem dru `ab no in kul tur no `iv l n Istra nov. Prev zem nove kul tu re obi ~aj no sprem lja zami ra n sta re (Heat wo le 2006). V Is - tri po 2. sve tov ni voj ni zamr la tra di ci ja jaj ~a ric, naj prej zara di zapr te me in poz ne 54

56 zara di {ir nja dru ga~ ne ga na~i na `iv l nja. Pos pe {en gos po dar ski raz voj obal nih mest od kon ca pet de se tih let dal ustvar jal toli ko delov nih mest, da jih istr sko pode - `el sko pre bi vals tvo ni moglo zapol ni ti. Istra ni so pri se l va n celin skih Slo ven cev in lju di iz dru gih repub lik nek da n Jugo sla vi do`iv lja li kot gro` njo za uni ~e n ve~ sto le tij dol ge kul tur ne tra di ci nji ho ve ga slo ga `iv l nja in biva nja. Nav zven so {e naj - bolj opaz ne nove arhi tek tur ne prvi ne, ki so spre me ni le podo bo istr skih nase lij. Mo to ri za ci ja omo go ~i la pre se ga n me ozi ro ma raz lik med mestom in pode - `e lm, tako da mest no mno go la` in hitre pro di ra na pode `e l. V ana li zi ra ni lite ra tu ri ome n na glas ba, ki se iz obal nih mest {iri na pode `e l. Glas ba v ka varnah obal nih mest ni ne slo ven ska ne ita li jan ska, ampak bal kan ska ali ame ri{ ka. Bal kan - ska glas ba pove za na z no vi mi pre bi val ci v obal nih mestih. Prav tako sta zna ~il no mest no govo ri co zame nja li me{a ni ci ju` no slo van skih zi kov in raz li~ nih slo ven skih nare ~ij, zla sti kra{ ke ga, brkin ske ga in gori{ ke ga, sled nja obo ga te na s po sa mez ni mi ita li jan ski mi in srb ski mi izra zi. O ino va ci jah v ob dob ju po letu 1991 ni naved kov, z iz mo ene ga, ki govo ri o raz - pro da ji slo ven ske ga pre mo `e nja, kar avtor ozna ~i kot ire den ti zem. Avtor upo ra bil izraz ire den ti zem, ~eprav urad no ne obsta ja ozi ro ma ima dru ga ~en pomen. Ka`e se v fi nan~ nih pri li vih iz Ita li ter kupo va nju slo ven skih pod tij in nepre mi~ nin na oba li s stra ni Ita li ja nov. 4.3 Pokra ji na kot vir pre `i vet ja To poglav se v ve li ki meri nana {a na kme tijs tvo, saj bila vlo ga kme tijs tva pri obli ko va nju kul tur ne pokra ji ne odlo ~il na, poleg tega pa bila istr ska dru` ba vsaj do 2. sve tov ne voj ne izra zi to agrar na. Zara di pre `e to sti dru` be in n ne ga na~i na `iv - l nja s kme tijs tvom le-to sega v vse vidi ke kul tu re. Med sve tov ni ma voj na ma bila slo ven ska Istra {e izra zi to kme tij ska. To veljalo {e zla sti za gri ~ev na to notra njost, kr sko raj ni bilo dru gih virov dohod ka. Kme tij - s tvo ni bilo povsem brez pome na niti v obal nih mestih, saj zago tav lja lo vir dohod ka mest nim kme tom, tako ime no va nim pao la nom. Poleg tega so se mest ni pre bi val ci ukvar ja li s so li nars tvom, ribi{ tvom, trgo vi no in obrt jo. V tem ~asu so `e obsta ja li manj{i indu strij ski obra ti za pre de la vo rib in izde la vo mila, izol ska lad ni ca, pre mo gov - nik v Se ~ov ljah, na dru gi stra ni zdaj{ n me pa lad ni ca v Mi ljah. V sre di{ ~u kmet kot obde lo va lec zem l. N gov mate rial ni in dru` be ni polo`aj v agrar ni dru` bi dolo ~a ta last ni{ tvo zem l in pri de lek, ki, kljub mile mu sre do zem - ske mu pod neb ju, ni samou me ven. Zara di raz li~ nih dejav ni kov, tako narav nih kot dru` be nih, `iv l n na zem lji pove za no z ga ra nm in kul ti vi ra nm. Zem lja kljub Sli ka 13: Kon cep tual no omre` kate go ri pokra ji na kot vir pre `i vet ja v ob dob ju med sve tov ni ma voj na ma. p str

57 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri jajce perutninarstvo smokva ~e{nja povezava Trst/zaled francosko ol mleko nazadovan sadjarstva pa{ni{tvo elektrifikacija do`ivi sadjarstvo do`ivi obliku posledica izguba tr`i{~a posledica posledica omogo~a seno prodaja `ivinoreja oljkarstvo do`ivi posledica do`ivi plinska razsvetljava nazadovan proda sena ov~arstvo poldelstvo do`ivi do`ivi razvoj nara{~an gonja breskev posledica mlekarstvo do`ivi nazadovan ov~arstva motorizacija vrsta kmetijske dejavnosti breskev razvoj kmetij zemlja 2 KMETIJSKA DEJAVNOST nasprotu kultiviran zeml urbano sredi{~e materialna varnost omogo~a p{enica velika dru`ina omogo~a obliku spodbujan neustreznih kultur POKRAJINA KOT VIR PRE@IVETJA otrok razporeditev kmetijskih dejavnosti posledica raz{irna dru`ina materialni polo`aj propad kmetij dedovan nara{~an kolonata omogo~a posledica dru`beni polo`aj obliku obliku agrarna gostota bolj{i pridelek do`ivi kolon omogo~a agrarna prenaselnost po pridelek PREBIVALSTVO izobra`enost lastnika investicijska sposobnost lastnika 56

58 nazadovan `ivinore malvazija posledica pomanjkan gnoja vinogradni{ka povr{ina nespremenna refo{k nov tr`ni prim italijansko ol visok stro{ek pridelave posledica nasprotu vino pene~i refo{k posledica slab pridelek pinela nazadovan vinogradni{tva nazadovan oljkarstva posledica italijansko vino posledica razvoj mlekarstva posledica spodbujan belih sort tr`ne razmere do`ivi obdelovalna tehnika do`ivi obliku nerazvito kletarstvo ideologija vinogradni{tvo 2 kolobar italijanski vinski zakon iz 1931 ga prizadane konkurenca nazadovan vrtnarstva zaviran pridelovanja posledica do`ivi ga prizadane tradicija vrtnarstvo vino neprodano nizka cena pridelkov POLITIKA obliku politi~na sprememba `gankuha MIGRACIJA gospodarska politika italijanizacija vezan z NARODNOST delovna sila GOSPODARSTVO pomanjkanovnih mest zunaj kmetijstva `enska delovna sila delitev dela znotraj dru`ine dnina 2 zaposlitev zunaj kmetijstva uradni ukrep omogo~a dav~na politika zadol`evan kmetov ohranitev kmetij omogo~a nasprotu omogo~a dav~na ugodnost nemilostna dr`ava Avstro-Ogrska bolj{i materialni polo`aj 57

59 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri trde mu delu le red kim omo go ~a la ve~ kot golo pre `i vet, veli kim dru `i nam pa zago - tav lja la eko nom sko var nost. Se stav ni del istr ske ga `iv l nja so bile veli ke dru `i ne, ki so tesno pove za ne s pojmom agrar na gosto ta. Na rod nost ne vzor ce vpli va la tudi dr`a va s svo ji mi spod bu da mi; pom spod bu ja n roj stev se nave zu na pom sino vi za`e le ni. Otro ci so bili nalo` - ba za pri hod nost, ven dar nji ho vo (pre)ve li ko {te vi lo zara di deli tve pre mo `e nja ob dedo va nju kme ti jo lah ko osla bi lo, zato ni ~ud no, da se pom rev{ ~i na pogo sto nave - zu na veli ke dru `i ne. Pre `i vet bilo tesno pove za no s splo {ni mi poli ti~ ni mi usme ri tva mi dr`a ve, ki jih ozna ~u jo kon cep ti gos po dar ska poli ti ka, delov na sila in dav~ na poli ti ka. Obdob - zaz na mo va la odsot nost ustrez ne in v raz voj usmer ne gos po dar ske poli ti ke. Ita li ja gos po dar ske zade ve ure ja la sklad no s po li ti~ ni mi smer ni ca mi, zato bila Istra v za - ti{ ju, zunaj vses plo {ne ga gos po dar ske ga raz vo ja in indu stria li za ci. V lu ~i poli ti~ nih te`enj Ita li ja leta 1931 usta no vi la finan~ no usta no vo Ente per la Rinas ci ta Agra ria del le tre Vene zie (Za vod za agrar no pre no vo treh Bene ~ij), kate re temelj ni namen bil finan~ no osla bi ti slo ven ske ga kme ta in potem po niz ki ceni odku pi ti n go vo posest. Za gos po dar sko podo bo med voj ne ga obdob ja v slo ven ski Istri pomemb no tudi gos - po dar sko sta n v Tr stu ozi ro ma n go vo naza do va n, saj odlo ~il no vpli va lo na gos po dar sko podo bo Istre. Z gos po dar sko poli ti ko tesno pove zan pom dav~ na poli ti ka, ki bila v tem obdob ju goni lo vseh spre memb na gos po dar skem podro~ ju. Pove za na z ma te rialnim polo `a m, narod nost jo, s po li ti~ ni mi spre mem ba mi, z urad ni mi ukre pi in s pro pa - dom kme tij. Leta 1924 bil uve den strog dav~ ni re`im, ki pred vi de val viso ke dav ke in {estod stot no glo bo za zamud ni ke. Dav ki so se pove ~a li {ti ri krat no, dav~ ni ura di pa so dali pobi ra n dav kov v za kup ban kam in zava ro val ni cam, ki so doda le {e dese - tod stot no pro vi zi jo za krit svo jih stro{ kov. Nova dav~ na poli ti ka kme te {e bolj pri za de la, ker so bili vse do vklju ~i tve v Ita li jo dav~ no za{ ~i te ni. Is tra ni so to obdob do ma li izm no nega tiv no. Pogo sto zaz na ven pom pro - pad kme tij. Glav no kriv do pri pi su jo `e ome n ni dav~ ni poli ti ki, izgu bi tr`i{ ~a in niz kim cenam pri del kov. Avtor ji ana li zi ra nih bese dil kate go ri~ no trdi jo, da ita lijanska dr`a va sku {a la spre me ni ti narod nost no podo bo Istre z naj raz li~ nej {i mi gos po dar - ski mi pri mi; dav~ na poli ti ka bila zgolj en seg ment. Leta 1933 ban kro ti ra lo 974 kme~ kih gos po dar stev, nasled n leto 900 in podob no v na sled njih letih. Gos - po dar ski pri tisk tra jal celo deset let. Samo leta 1933 so dav~ ni orga ni izved li rube `ev. Ve~i no kme tij so poku pi li Ita li ja ni. Zani mi vo, da za nasta li polo `aj ni nih - ~e pri pi sal kriv de sve tov ni gos po dar ski kri zi, ki sov pa da la z ob dob m naj hi trej {e ga pro pa da nja kme tij. To obdob ozna ~u jo migra ci in porast kolo na ta, ki bil raz log in obe nem posle di ca zasta re lih odno sov med last ni kom zem l in n nim obde lo val cem. Nek - da n ple me ni ta {e so zame nja li trgov ci, advo ka ti in ban kir ji, ki so z na ku pom zem l 58

60 posta li vele po sest ni ki pol ka pi ta li sti~ ne ga tipa. Kmet so pogo sto kar sami pro da li posest in nato na nj dela li kot kolo ni. V so cial nem smi slu so naza do va li, saj so iz samo stoj nih in svo bod nih kme tov posta li gos po dar sko veza ni na last ni ka zem lji{~. S tem so se re{i li dav kov in neka te ri so si celo popra vi li mate rial ni polo `aj, saj so zara - di izo bra `e no sti last ni kov in nji ho vih inve sti cij skih spo sob no sti pri de la li ve~, kar pome ni, da jim kljub»spo lo vi nar ske mu«odno su zase osta lo ve~ kot prej. Po leg `e ome n nih migra cij in obli ko va nja slo ja kolo nov so obu bo `a ni kmet obli ko va li agrar ni pro le ta riat, sloj kme tij skih delav cev brez last ne zem l, ki se dnev - no ali sezon sko udi njal pri ve~ jih kme tih. Na n go vo obli ko va n vpli va la agrar na gosto ta, pove za na z `e ome n ni mi kon cep ti: veli ka dru `i na, mate rial ni polo `aj in dedo va n. Rezul tat bila agrar na pre na se l nost in posle di~ no raz po lo` lji va delov - na sila brez ustrez nih mo` no sti za zapo sli tev. Tako sta bili za ve~i no, zla sti mo{ kih, edi na mo` nost zaslu` ka tako ime no va na batu da (iz ita li jan ske ga bat tu ta v po me nu udar ja n ), drob l n kame nja za nasi pa va n cest, in dni na. Poleg kme~ kih delav - cev brez zem l so z dnev nim delom na ve~ jih poses tvih slu `i li tudi majh ni kmet. Dela li so na ve~ jih kme ti jah v vasi, pred vsem pa na poses tvih na obrob ju Kopra in Trsta. Osred nji kon cept tega poglav ja so kme tij ske dejav no sti. Pove za ne so s po li ti ko, ki usmer ja la raz voj kme tijs tva z raz ni mi ukre pi in zako ni. Sklop kme tij skih dejav - no sti se deli na obde lo val ne teh ni ke, vrste in raz po re di tev kme tij skih dejav no sti ter tr` ne raz me re. Pri obde lo val nih teh ni kah ome nja mo kolo bar, ki se le po~a si uve - ljav ljal. Tudi zato bil pri de lek slab, kar dodat no zao stro va lo dru` be ne raz me re. Raz po re di tev kme tij skih dejav no sti se nave zu na admi ni stra tiv no dolo ~a n kme - tij skih obmo ~ij. V slo ven ski Istri so se vino gra di pre ple ta li z olj~ ni mi nasa di, sadov nja ki, manj {i mi nji va mi, trav ni ki in vrto vi. Nji ho va raz {ir nost bila pove za na z na rav - ni mi raz me ra mi in odda l nost jo od mest nih sre di{~. Poseb no mesto v zaz nav nem sve tu Istra nov sta zav ze ma la vino grad ni{ tvo, ki leta 1929 obse ga lo 10,8 % zem lji{~ v za led ju obal nih mest (Fer le ti~ 1996, 268), in olj kars tvo. Prav ti dejavno sti med - voj na poli ti ka {e naj bolj pri za de la. Obe zara di tr` nih raz mer, vino grad ni{ tvo pa {e zara di admi ni stra tiv ne ga obli ko va nja kme tij skih obmo ~ij. Na raz po re di tev vino grad - ni{ kih zem lji{~ so Ita li ja ni vpli va li z vin skim zako nom iz leta 1931, ki ni dovo l val pro da rde ~e ga vina z manj kot 10 % alko ho la. Ukrep pri za del zla sti zaled Kopra, kr so pri de lo va li lah ka vina. Med vin ski mi sor ta mi se ome nja jo refo{k, pine la, mal - va zi ja in pene ~i refo{k, ki so ga v manj {ih koli ~i nah pri de lo va li v oko li ci Izo le in edi ne ga v tem ~asu tudi dobro pro da ja li. Vino grad ni{ tvo trpe lo zara di sla bo raz vi te ga kle - tars tva in posle di~ no zara di vin slab {e kako vo sti, pa tudi zara di viso kih stro{ kov pri de la ve, pove za nih z raz gi ba nost jo tere na in raz drob l nost jo pose sti. Sli ka 14: Kon cep tual no omre` kate go ri pokra ji na kot vir pre `i vet ja v ob dob ju med leto ma 1945 in p str

61 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri mehanizacija preusmeritev na jugoslovanski trg nazadovan `ivinore nazadovan gonja breskev RAZVOJ preusmeritev na slovenski trg administrativno dolo~ena cena organiziran odkup do`ivi do`ivi delovno intenzivna panoga `ivinoreja breskve do`ivi razvoj kmetijstva opu{~an kmetijstva motorizacija omevan obsega trgovanja konkurenca odselvan posledica obdelovalna tehnika upad {tevila prebivalcev manj{an dru`ine velika dru`ina takoj po vojni 2 tr`ne razmere poroka materialni polo`aj `ivlnjska mo`nost LJUDSKA IN POPULARNA KULTURA PREBIVALSTVO deagrarizacija arhitektura propad vasi opu{~an istrske arhitekture dru`beni polo`aj rodnostni vzorec nova arhitekturna prvina priselvan omogo~a ilegalno trgovan MIGRACIJE KMETIJSKA POKRAJINA 2 razvoj industri hrana zdravln obliku prehrambena navada NARODNOST 2 nasprotu olj~no ol hi{a zadru`ni dom takoj po vojni 60

62 hobby kmetijstvo {estdeseta leta finan~na ugodnost osemdeseta leta do`ivi do`ivi do`ivi omogo~a obliku do`ivi vrtnarstvo oljkarstvo vrsta kmetijske dejavnosti KMETIJSKA DEJAVNOST agrarna reforma nazadovan oljkarstva nara{~an vinogradni{tva POLITIKA posledica omogo~a obliku nasprotu nasprotu odnos do kmeta obvezna oddaja razporeditev kmetijskih dejavnosti zemlji{ki maksimum urbano sredi{~e razvoj oljkarstva nazadovan vinogradni{tva meja nasprotu uradni ukrep dvolastni{tvo neustrezna kmetijska politika vinogradni{tvo lastninsko razmer komasacija melioracija povpra{evan neureno lastninsko razmer dovolilnica kolektivizacija odprava kolonata nacionalizacija obdelovalna zadruga ideologija kmetijska zadruga ideolo{ka lo~nica GOSPODARSTVO 2 urbanizacija pre`ivet tradicija 2 industrijski obrat NASELBINSKA MRE@A delovna sila po letu 1960 do`ivi pozidava plodne zeml uni~en industri brezposelnost 61

63 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri Dru gi ukrep, ki pa ni imel zakon ske pod la ge, bil spod bu ja n dru gih za istr - ske narav ne raz me re neu strez nih kul tur. Tako naj bi vin sko trto zame nja la p{e ni ca. Raz log bil v vklju ~i tvi v vi no rod no Ita li jo, kr bilo seve ro vz hod no obrob Jadra - na pred vi de no za pri de la vo belih vin. Ita li ja ime la namre~ dovolj rde ~ih vin, v Is tri pa pre vla do va lo prav go n rde ~ih sort. Po leg nave de nih panog so bile raz {ir ne mle kars tvo, vrt nars tvo in sad jars tvo. Red - ke so ome n ne pols tvo, `ivi no re ja, {e zla sti perut ni nars tvo in ov~e re ja. Perut ni nars tvo bilo usmer no pred vsem v pri re jo jajc, `ivi no re ja v go n gove `ivi ne in posle di~ no v pri re jo mle ka. Ov~ars tvo v tem ~asu `e naza do va no - re ja bila tesno pove za na s pa {o, zato bilo v Is tri veli ko pa{ni kov. Med kme tij ski mi pri del ki se na od oba le bolj odda l nih obmo~ jih ome nja {e seno. N go va pro da ja zamr la zara di naza do va nja sta le `a `ivi ne v Tr stu. Sle di la preu sme ri tev v mle kar - s tvo ali v pri de la vo krom pir ja. Kme tijs tvo so zama ja le spre me n ne tr` ne raz me re. Na eni stra ni {lo za izgu - bo veli ke ga tr` ne ga zaled ja, to celot ne ga avstrij ske ga dela monar hi. Na dru gi stra ni so bili pri za de ti dejav no sti in obmo~ ja, ki tr`i{ ~a v fi zi~ nem smi slu niso izgu bi li, vendar so se soo ~i li z no vi mi raz me ra mi na trgu. Po vklju ~i tvi v sko raj povsem sre do zem - sko dr`a vo se kon ku ren ca istr skim pri del kom zao stri la, kar pov zro ~i lo zmanj {a n zaslu` ka in dohod kov ni pri manj kljaj. Pose bej se ome nja jo ~rno kal ski in {mar ski vino - grad ni ki. Prvi so se preu sme ri li v mle kars tvo, sled nji pa v go n vrt nin. Ven dar se povr {i na vino gra dov ni zmanj {a la, saj so pri de lo val ci vztra ja li in uva ja li neka te re nove tr` ne pri me, kot so doma ~e»os mi ce«in pro da ja vina»na uro«. Tovrst ne akci so ime le ome n uspeh, saj bila kup na mo~ lokal ne ga pre bi vals tva kot cilj ne sku pi - ne teh pri mov skrom na. Dru ga pomemb na dejav nost bilo olj kars tvo, ki so ga pesti li podob ni prob le - mi kot vino grad ni{ tvo, v po drob no stih so se seve da raz li ko va li. Olj kars tvo ob~ut lji vo za vre men ske raz me re, zato so k n go ve mu naza do va nju pri po mo gle zmr za li. Velik uda rec bila vpe lja va plin ske raz svet lja ve v Tr stu in elek tri fi ka ci ja mesta `e pred 1. sve - tov no voj no, s ~i mer se mo~ no zmanj {a lo pov pra {e va n po olju. Ve~ ji del istr ske ga olja se namre~ pro dal kot stroj no in sve til no ol. Po oce ni (Titl 1965, 16) naj bi zgolj odsto tek istr ske ga olja pro da li za dil no ol. Go n zele nja ve bilo raz {ir no zla sti v ne po sred ni bli `i ni mest. Zara di nave - za no sti na Trst so poli ti~ ne spre mem be manj vpli va le nanj, pri za de li pa so ga pred vsem kon ku ren ca, ni` cene in gos po dar sko naza do va n mesta. Kljub te`a vam pri de - lo va n zele nja ve osta lo pomemb na kme tij ska pano ga. Edi na kul tu ra, ki v tem obdob ju napre do va la, so bile bresk ve. Naj ve~ bre sko vih nasa dov bilo pri Anka ra - nu in Laza re tu. Ta koj po kon cu 2. sve tov ne voj ne so ljud nada l va li z us ta l ni mi pre `i ve tve - ni mi prak sa mi, obde lo va nm zem l in trgo va nm. Ven dar so nov ~as, dru ga~ na ideo lo gi ja, spre mem be na poli ti~ nem podro~ ju in med na rod na poli ti ka zgo daj pose - 62

64 gli v kme tov vsak dan. Dru` be ne raz li ke so se zmanj {a le na ra~un nacio na li za ci in agrar ne refor me, odse l va nja v Trst in dru ga obal na mesta ter spre me n nih gos po - dar skih raz mer. Bru men (2000, 303) pi{e, da so se naj ve~ ji kmet v Sv. Petru hitro pri la go di li novim raz me ram; nji hov polo `aj, teme l~ na veli ko sti kme ti, {e vsaj dve deset let ji ostal nes pre me nn. V tem obdob ju ni ve~, razen nepo sred no po kon ~a ni voj ni, pove za ve med kon - cep to ma mate rial ni polo `aj in veli ka dru `i na. Prav tako ni ve~ naved kov o agrar ni gosto ti. Posa mi~ ni naved ki govo ri jo o manj {a nju dru `in zara di zmanj {e va nja rod - no sti in odse l va nja. Depo pu la ci ja posle di ca ve~ dejav ni kov in vzrok opu{ ~a nja obde lo va nja zem l ter pro pa da vasi. Mla di so se v is ka nju bolj {ih `iv lnj skih raz - mer izse l va li, osta li so ve~i no ma sta ri. Depo pu la ci ji sle di la dea gra ri za ci ja, pove za na z raz li~ ni mi urad ni mi ukre pi, urba ni za ci jo in indu strij skim raz vo m obal - nih mest. De set let po kon ~a ni voj ni bilo gos po dar sko vpra {a n v sen ci poli ti~ nih in ideo lo{ kih vpra {anj ter orga ni za cij ske ga in uprav ne ga orga ni zi ra nja nove dr`a ve. K temu dodat no pri po mo gla nego to vost med leto ma 1947 in V ob dob ju, ko v zra ku vise lo vpra {a n dr`av ne pri pad no sti ne le Trsta, ampak tudi Kopra, Izo - le in Pira na, so red ke indu strij ske obra te v ome n nih mestih uki ni li in jih pre sta vi li na obmo~ ja v za led ju, ki so bila trd no v ro kah Jugo sla vi. Uni ~e n proi zvod nih obra - tov dodat no poslab {a lo sta n na trgu delov ne sile, {e bolj krni lo ugled ljud ske obla sti in pov zro ~a lo neza do voljs tvo lju di v coni B Svo bod ne ga tr`a{ ke ga ozem lja (STO). Zara di brez po sel no sti se ohra ni la dni na, ~eprav si zasta re le odno se na pode `e - lju oblast pri za de va la uki ni ti. Opu{ ~a n kme tijs tva naj bolj pri za de lo vino grad ni{ tvo in olj kars tvo. Obe dejav - no sti sta med seboj pove za ni in odraz povoj nih dru` be nih ter poli ti~ nih spre memb, ki niso pos pe {e va le go nja olj ke, tra di cio nal no vino grad ni{ tvo pa so spre me ni le. K temu so pri po mo gli {e odnos do kme ta, raz li~ ni urad ni ukre pi na podro~ ju ure - ja nja kme tijs tva, ideo lo gi ja in meja. Prej{ njo ideo lo gi jo zame nja la nova, ki spro `i la vrsto ukre pov za odpra vo zasta re lih odno sov v kme tijs tvu, za n go vo moder ni za - ci jo in posle di~ no ve~ jo dono snost. [te vil ni ukre pi so bili usmer ni pro ti kme tu kot zaseb ne mu pri de lo val cu. [e zla sti pri za de ti so bili veli ki kmet, ki so bili zara di last - ni ne nez dru` ljiv ~len s si ste mom, teme l ~em na dr`av ni ozi ro ma dru` be ni last ni ni. Bis tvo povoj ne poli ti ke bilo uve ljav lja n revo lu cio nar nih idej v vseh porah poli - ti~ ne ga, dru` be ne ga in gos po dar ske ga `iv l nja. V be se di lih se pojav lja jo nasled nji ukre pi: agrar na refor ma, nacio na li za ci ja, zem lji{ ki mak si mum, obde lo val na zadru - ga, pri sil na kolek ti vi za ci ja, obvez na odda ja, uved ba dovo lil nic za pre hod me in za pro da jo kme tij skih pri del kov, melio ra ci ja, koma sa ci ja ter neu strez na kme tij ska poli ti ka kot kon cept, ki obse ga vse prej na{te te. Naj ve~ krat ome n na agrar na refor ma kot ukrep, ki naj bolj pre tre sel last - ni{ ka raz mer ja na pode `e lju. Za la vso zem ljo, pro da no na pri sil nih dra` bah po 63

65 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri 4. ja nuar ju 1919, ter vsa poses tva, na kate rih so dela li kolo ni. Prvot nim last ni kom bila vrn na brez od{kod ni ne. Agrar na refor ma se pove zu s kon cep tom odpra ve kolo - na ta. Kolo ni niso dobi li vse zem l, ki so jo prej obde lo va li, ampak samo polo vi co ali dve tret ji ni, preo sta lo zem lji{ ~e pa bilo raz de l no med naj manj {e kme te, ude - le `en ce NOB in kme tij ske delav ce. Dru gi naj po go ste ome njan pom nacio na li za ci ja, ki eden od pov zro ~i te lv migra cij skih gibanj. Takoj po voj ni se zara - di odpr tih mej nih vpra {anj ni izva ja la, po pari{ ki mirov ni pogod bi leta 1947 pa v coni B sle di la splo {nim slo ven skim smer ni cam. Izv ze ta so bila pod t ja v la sti optan - tov, `e izse l nih Ita li ja nov, saj so bila po dolo ~i lih prej ome n ne mirov ne pogod be zava ro va na. Nacio na li za ci ja ni pri za de la zgolj veli kih zem lji{ kih posest ni kov in tovar nar v, ampak zara di podr `av lja nja skup ne ga zem lji{ ~a, v Is tri ime no va ne ga komu ne la, tudi manj pre mo` ne kme te. Naj bolj znan pri mer komu ne le Vrh Bri~a, nek daj v la sti agrar ne skup no sti Ko{ta bo na-pu ~e, ki {e ved no ni raz re {en. Melio raci - in koma sa ci sodi jo med teh ni~ ne ukre pe, s ka te ri mi so hote li izbolj {a ti u~in ko vi tost in dono snost kme tijs tva, ki ju ome va la raz drob l na posest. Koma sa ci so bile izve de ne le na rav ni ni, to v do li nah Bada {e vi ce (od Van ga ne la do tovar ne Stil pri Kopru) in Ri`a ne (od Deka nov do izli va Ri`a ne, vklju~ no z gri ~em Srmin). Skup na povr {i na koma si ra ne ga zem lji{ ~a bila 1220 ha, od ~esar bilo 16 % v la sti optan - tov, prib li` no tret ji na bilo splo {ne ga ljud ske ga pre mo `e nja, preo sta nek pa bil v la sti doma ~i nov. Na men koma sa cij bil dvo n: poleg zao kro `e va nja pose sti naj bi koma si ra na zem lji{ ~a na pod la gi rajo ni za ci omo go ~a la siste ma ti~ no go n naju strez nej {ih kul - tur gle de na narav ne raz me re. Koma sa ci so vpli va le na vrste kme tij skih dejav no sti. Na obeh prej ome n nih koma si ra nih obmo~ jih, ki sta bili na izra zi tem vrt nar sko-sad - jar skem obmo~ ju, so pred zlo` bo goji li raz li~ ne kul tu re, celo `ita. Koma sa ci ja omo go ~i la melio ra ci jo zem lji{~ in s tem poso dab lja n kme tijs tva. Med vse mi obrav - na va ni mi ukre pi pov zro ~i la naj ve~ spre mem be v kul tur ni pokra ji ni. Drob no kme~ ko posest z me {a ni mi kul tu ra mi zame nja la nova zem lji{ ka deli tev, ki v po - kra ji no vne sla nov pro stor ski red. Izraz melio ra ci razu me mo kot hidro me lio ra ci, ki se pojav lja jo v po ve za vi z re gu la ci ja mi vodo to kov in nama ka nm. Tako kot koma - sa ci so tudi melio ra ci pote ka le ve~i no ma na rav nin skih obmo~ jih v do li nah (na anka ran ski boni fi ki, v do li nah Dra go n in Ri`a ne), ob tem pa {e v Mo vra{ ki in So~er{ - ko-gra ~i{ ki vali. Za sled nji dve obmo~ ji so bile melio ra ci v prvi polo vi ci osem de se tih let pre poz ne, saj bilo tam kaj{ n kme tijs tvo `e v za to nu. Na cio na li za ci ja in koma sa ci so odpr le pot obde lo val nim zadru gam, iz kate rih so se pone kod raz vi la dr`av na poses tva. Obli ko va le so se iz nacio na li zi ra ne vele po - sest ni{ ke zem l ali z zdru `e va nm zaseb ne zem l, kot velja lo za Kme~ ko obde lo val no zadru go z ome nim jams tvom v Pu ~ah. Vanjo so zadru` ni ki vlo `i li vso svo jo zem ljo, razen zem l okrog sta no vanj skih hi{ in gos po dar skih poslo pij, tisti brez zem l pa po 500 lir. Zadru ge raz li~ ne ga tipa so nasta ja le po vsej Istri, tudi v coni B 64

66 Julij ske kra ji ne ozi ro ma poz nej {i coni B STO, ki ni bila del jugo slo van ske dr`a ve, ven - dar so vodil ni v Is tr skem okro` ju v `e lji, da bi la` uve ljav lja li svo zah te ve pri zdru `i tvi obeh con STO, posne ma li gos po dar sko poli ti ko Jugo sla vi. Neka te ri kmet so se van vklju ~e va li pro sto volj no, neka te ri so bili v to pri si l ni, tret ji so vztra ja li pri indi vi - dual nem, zaseb nem kme to va nju. Kme tij ske obde lo val ne zadru ge so bile po skle pu jugo slo van ske ga vods tva kma lu uki n ne. Zad nja obrav na va na ukre pa, ki sta zape ~a ti la nega ti ven odnos kme ta do oblastnih struk tur, sta bila obvez na odda ja in dovo lil ni ca. Prvi se nave zo val na nabav no-pro - daj ne zadru ge, trgov sko-po sred ni{ ke orga ni za ci kot pred hod ni ce kme tij skih zadrug. Ude le `e ni stro kov nja ki so pou dar ja li nji hov pozi tiv ni pomen za raz voj kme - tijs tva, kmet pa so ime li o njih izm no odklo nil no mne n. Sti mu la tiv ne odkup ne cene za ene so bile za dru ge niz ke ozi ro ma»mi `er ne«. Odkup na cena olj~ ne ga olja bila na pri mer ni` ja od nakup ne cene za kilo gram kru ha. [e hu kot cene kme te pri za de la obvez na odda ja ve~ ga dela pri del kov. Pri - sil ni odkup nega tiv no vpli val na zadru` ni{ tvo. Kme te naj bolj pri za del obvez ni odvzem olj~ ne ga olja, saj so ga na dru `i no lah ko obdr `a li le 30 li trov. Ob upo {te vanju pome na olja v vsak da nm `iv l nju posta ne jasno, da so pose gli v samo bis tvo istr - ske ga na~i na `iv l nja. Vsak da n `iv l n male ga ~lo ve ka dodat no ote `il zad nji obrav na va ni ukrep, to uved ba dovo lil nic. Kmet so potre bo va li dovo lil ni ce za pre ~e n meja (med Jugo - sla vi jo in cono B Julij ske kra ji ne ozi ro ma STO, med cono B in cono A Ju lij ske kra ji ne ozi ro ma STO) ter za pro da jo pri del kov na tr`a{ ki tr` ni ci, kar so do ma li kot kra te - n neod tuj lji ve pra vi ce v pri za de va njih za pre `i vet in bolj {e `iv l n. Doda ten kamen spo ti ke bilo dejs tvo, da so dovo lil ni ce izda ja li poli ti~ ni akti vi sti. Zara di odre - za no sti od obeh nek da njih sre di{~ Trsta in Kopra bil pri za det zla sti jugo slo van ski del Istre. Polo `aj se za~el izbolj {e va ti {ele po pod pi su Lon don ske ga spo ra zu ma leta Vr sto prav kar obrav na va nih ukre pov bi lah ko zdru `i li v po m neu strez na kme - tij ska poli ti ka. ^e odmi sli mo ne`iv lnj ske admi ni stra tiv ne ukre pe, na polo `aj kme tijs tva vpli va la tudi neu strez na splo {na poli ti ka, pri ~emer bilo bis tve no zapo stav lja n kme tijs tva na ra~un indu strij ske ga raz vo ja. Zad nji vse bin ski sklop v po voj nem obdob ju, to so kme tij ske dejav no sti, se pove - zu z vr sto prav kar pred stav l nih urad nih ukre pov. Na pode `e lju bilo kme tijs tvo naj po memb nej {a dejav nost. Kot dejav nost, ki teme lji na zaseb ni last ni ni, bilo v nas - prot ju z ide ja mi nove ga dru` be ne ga reda. Zato mu komu ni sti~ na poli ti ka name ni la veli ko pozor nost. Neka te ri ukre pi, pove za ni z od prav lja nm zasta re lih obli ga cij skih raz me rij, so sicer poma ga li majh nim kme tom in kme~ kim delav cem brez zem l, ven - dar so postav lja li tudi nove ome ji tve in z nji mi pri za de li kme ta. Sklop kme tij skih dejav no sti se deli na kate go ri : vrste kme tij skih dejav no sti, tr` - ne raz me re, obde lo val ne teh ni ke, raz po re di tev kme tij skih dejav no sti in last ni{ ka 65

67 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri raz mer ja. Raz po re di tev kme tij skih dejav no sti se tako kot v prej{ nm obdob ju nave - zu na admi ni stra tiv no dolo ~a n kme tij skih obmo ~ij. Koma sa ci v do li nah Bada {e vi ce in Ri`a ne so bile izve de na tudi z na me nom, da se obli ku jo pri de lo val ni»ra jo ni«, ~esar prej{ nja raz drob l na posest ni omo go ~a la. Med vrsta mi kme tij skih dejav no sti se naj po go ste ome nja jo vino grad ni{ tvo, oljkars tvo, vrt ni nars tvo ter sad jars tvo, zla sti pri de lo va n bre skev. Poleg tega se kot dejav nost, ki kma lu po voj ni za~e la zami ra ti, pojav lja `ivi no re ja v po ve za vi z mle - kars tvom. Pri za de li so jo uved ba nove me, raz li~ ni ukre pi, pomanj ka n kme~ ke delov ne sile kot posle di ca odse l va nja, depo pu la ci ja, neu re na last ni{ ka raz mer ja in slab {i zaslu `ek kot v dru gih dejav no stih, ki so vse po vrsti inten ziv ne in zah te va - jo veli ko vlo `e ne ga dela, {e zla sti, ~e so veza ne na tera se. Vino grad ni{ ka zem lji{ ~a so se za~e le zmanj {e va ti takoj po 2. sve tov ni voj ni. Poleg prav kar na{te tih splo {nih razlo - gov na to vpli va la kon ku ren ca, saj sta bili v coni B STO poleg zdaj{ n ga kopr ske ga vino rod ne ga oko li {a {e mo~ ni in raz vi ti vino grad ni{ ki obmo~ ji v za led ju Uma ga in Buj. Pri tem tre ba pou da ri ti, da bila cona B STO vse do leta 1954 zapr ta, tako da so bili sti ki z zu na njim sve tom ome ni, zato tudi ni bilo pra ve ga tr`i{ ~a. Opu{~a - n naj prej za lo naj bolj odda l ne par ce le in zem lji{ ~a na naj bolj str mih pobo~ jih. V Tru{ kah so na pri mer vino gra de za~e li zasa ja ti bli `e vasi, da so jih lah ko nad zo rova li od doma. Naza do va lo tudi go n bre skev, saj bre sko vih nasa dov niso obnav lja li. V {est de se tih letih se za~e lo vino grad ni{ tvo zno va {iri ti, vsaj tako pra vi jo naved - ki iz knji ge Sv. Peter in n go vi ~asi (Bru men 2000). Avtor to pri pi su spro sti tvi cen in bolj {i pro da ji vina zara di turi sti~ ne ga raz vo ja obal nih mest. Podo ben raz voj do`i - ve lo go n oljk in pri de lo va n olj~ ne ga olja, s to raz li ko, da se ta dejav nost za~e la obnav lja ti poz ne, {ele v osem de se tih letih, ko pora ba olj~ ne ga olja v Slo ve ni ji za~e - la nara{ ~a ti in istr sko ol posta lo nad vse cen no. Nekaj zaslug gre tudi kopr ski Agra rii, ki pri de lo val ce opo gum lja la s fi nan~ ni mi spod bu da mi. Naved ki o vrt nars - tvu se nave zu jo v glav nem na pro da jo zele nja ve na tr`a{ kem tr`i{ ~u ozi ro ma na n no one mo go ~a n. [ele poz ne, ko si Istra dodo bra opo mo gla od nove uprav no po - li ti~ ne deli tve, se pojav lja jo naved ki o go nju zele nja ve in n nem gos po dar skem pome nu. V is tem ~asu kot vino grad ni{ tvo za~e lo napre do va ti tudi vrt nars tvo, ki se iz pre pro ste ga lju bi telj ske ga kme to va nja raz vi lo v kme tijs tvo s tr` nim zna ~a m. O ob de lo val nih teh ni kah ni veli ko govo ra. Takoj po voj ni so bili postop ki podob - ni pred voj nim, kar pome ni, da so bili zara di raz li~ nih gos po dar skih in dru` be nih razlogov zasta re li. Prve obse` nej {e spre mem be so se pri ~e le z agrar no refor mo in koma - sa ci ja mi. Sled n so vsaj v do li nah, kr so bile izve de ne, poma ga le zmanj {a ti raz drob - l nost zem lji{~ in s tem dvig ni ti pri de la vo na vi{ jo raven. K raz vo ju kme tijs tva sta pri po mo gli uved ba meha ni za ci in z njo pove za nih sodob nih pri de lo val nih teh nik. V Sv. Petru so se prve kosil ni ce poja vi le konec pet de se tih let, v na sled nm deset let - ju bilo stro v `e pre cej ve~. Zna nil ka nove dobe bila uved ba trak tor v, ki pov - zro ~i la izgi nja n volov in konj. 66

68 Na obli ko va n odno sa do pokra ji ne kot vira pre `i vet ja so vpli va la tudi last ni{ - ka raz mer ja. Ome nja jo se neu re na last ni{ ka raz mer ja, ven dar brez natan~ nih opi sov, kaj kon kret no naj bi to pome ni lo. Ved no nasto pa jo v po ve za vi s kme tijs tvom in se ome nja jo kot eden izmed raz lo gov za n go vo naza do va n. Veli ko ve~ naved kov o dvo last ni{ tvu. Meja ozi ro ma me so raz de li le kata str ske ob~i ne, nase lja, kme ti in celo posa mi~ ne nji ve. Dvo last ni ki so za pre hod me izklju~ no v kme tij ske name - ne dobi li dvo last ni{ ko izkaz ni co. V bor bi za pre `i vet so izko ri sti li novo na sta li polo `aj in raz vi li vrsto stra te gij za ile gal no pre ha ja n me ter ile gal no pre pro da ja n raz - li~ nih pri del kov in izdel kov. V zad nm obdob ju, to po osa mos vo ji tvi Slo ve ni, naved kov o od no su do pokra ji ne kot vira pre `i vet ja ob~ut no manj. Poli ti ka za ma samo pom meja, pove - zan s kon cep tom dvo last ni{ tvo. Meja se {e enkrat ve~ zare za la v Is tro. Neke vrste mej na ~rta obsta ja la `e prej, kot tudi raz li ke med jugo slo van ski ma repub li ka ma Slo ve ni jo in Hrva{ ko, ven dar spre mem ba repub li{ ke me v dr `av no z vse mi posle - di ca mi odpr la nove rane. Ka te go ri ja kme tij ske dejav no sti se deli na dva kon cep ta, na last ni{ ka raz mer ja in opu{ ~a n kme tijs tva. Prvi se naprej deli na neu re na last ni{ ka raz mer ja in dvo last - ni{ tvo, pove za no s kon cep tom me. Nave dek o neu re nih last ni{ kih raz mer jih se nana {a na Dvo re in izpo stav lja prob lem, ki v Is tri ni osam ln in pove zan s pol - pre te klo zgo do vi no. Last ni{ tvo hi{ ni zna no ali pa last ni ki `ivi jo v tu ji ni, kar pov zro ~a te`a ve pri izva ja nju komu nal nih in dru gih ure di tev v do lo ~e nem nase lju. Dru gi nave - dek, pove zan z last ni{ ki mi raz mer ji, se nana {a na pro da jo zem l tuj cem, pri ~emer obvez no sti do nek da njih raz la{ ~e nih last ni kov niso ure ne. Prob lem se nana {a tudi na nek da n skup no zem lji{ ~e agrar ne skup no sti Vrh Bri ~a, za kate ro se last ni ki {e ved no neus pe {no bori jo in uve ljav lja jo svo pra vi ce. Last ni{ ka raz mer ja so pove za na tudi z dvo last ni{ tvom, ven dar se tokrat ni naved - ki nana {a jo na novo slo ven sko-hr va{ ko mejo. Govo ri jo o po dalj {a nju poti do par cel na dru gi stra ni me, ker ne sme jo upo rab lja ti naj kraj {ih poti. Dalj {a pot pome ni izgu - bo ~asa in ve~ pri de lo val ne stro{ ke. Neka te ri naved ki govo ri jo, da pre hod me za solast ni ke ni olaj {an, saj mej na kon tro la ne upo {te va nji ho ve ga poseb ne ga polo `a - ja. To eden od raz lo gov za opu{ ~a n obde lo va nja zem l na nas prot ni stra ni dr`av ne me med Slo ve ni jo in Hrva{ ko. Dru gi naved ki trdi jo prav nas prot no, ~e{, da obla - sti ne dela jo prob le mov niti pri pre ~e nju me zunaj mej nih pre ho dov. 4.4 Pokra ji na kot pri pad nost Pri pad nost sestav lja ta kon cep ta ob~u tek kra ja (an gle{ ko sen se of pla ce) ter nave - za nost. Oba teme lji ta na poseb nih kako vost nih prvi nah pokra ji ne, na kate rih zgra n Sli ka 15: Kon cep tual no omre` kate go ri pokra ji na kot pri pad nost. p str

69 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri trebln kamenja terasiran ustvarjalnost obliku sredozemska kulturna pokrajina kultiviran zeml povezanost z `ivlnjskim okolm izku{nja PRE@IVETJE biografski odnos garan 2 ponos nad lastni{tvom spomin odvisen odnos trpln obdelana zemlja ob~utek pripadnosti dobrota OB^UTEK KRAJA rev{~ina igra prednik hi{a ZEMLJA `ivlnjski stil ideolo{ki odnos razumln otro{tvo dom pripoveden odnos ljud razumln dru`ina hrepenen Trst kulturna korenina Istra vas domovina nare~ NAVEZANOST reliefna sestavina edinstvenost TOPOFILIJA skromnost psiholo{ko udobno okol idealiziran preteklosti tradicija 2 omogo~a omogo~a estetska vrednota omogo~a stik razli~nih kultur dru`benoekonomski polo`aj ob~utek lepote mo`nost osebnostna zna~ilnost ob~utek bogastva burna zgodovina trma trdo`ivost iznajdljivost 68

70 ~lo ve kov odnos do kra ja. Nave za nost se deli na dom, vas, domo vi no in zem ljo. Dom temelj na celi ca vsa ke ga ~lo ve ka, prvo oko l, ki ga kot otrok ob~u ti in do`iv lja. Na splo {no za Istra ne dom tam, kr nji ho va dru `i na, kar sov pa da z ob ~e~ lo - ve{ kim do ma nm doma. Dom so tudi zem lja in `iva li, ki so ime le pomemb no vlo go v pre `i vet ju. Star {i so dom ena ~i li s svo ji mi otro ki ter z nji ho vim odra{ ~a nm in spre - ma nm dru` be nih vlog. Za odra sle sta bila dom pre bi va li{ ~e star {ev in skrb, pove za na z nji mi. Dom pogo sto pove zu jo s po kra ji no pred ni kov. Ti so jo ustva ri li, obli ko - va li in nare di li pri ljud no za `iv l n. Do ma n pokra ji ne pove za no z do ma nm trde ga dela nji ho vih pred ni kov. Pokra ji na torej ni dana, ampak bila ustvar na. Po leg dru `i ne klju~ na to~ ka vsa ke ga doma hi{a, ki omo go ~a obli ko va n notra - n ga pro sto ra, kot ga ime nu Wat kins (1992; pov ze to po Pals dot tir 2002). Hi{a, s ka te ro posa mez nik stkal vrsto vezi, posta la dom. Istra no va hi{a majh na, nizka, rev na, kam ni ta, ven dar naj lep {a, ker n go va in ker ga pove zu z otro{ tvom ter mla dost jo, s star {i, z `iv l nm. S hi {o, ki obe nem odraz mate rial ne ga polo `aja, so pove za ne neka te re arhi tek tur ne prvi ne, zna ~il ne za istr sko pokra ji no. Naj po go - ste ome nja ni so kami ni, {iro ki dim ni ki nad odpr tim ognji{ ~em, ki so bili zla sti pozi mi sre di{ ~e dru `in ske ga `iv l nja. Otro{ tvo obdob brez skrb ne igre in vedo `elj ne ga razi sko va nja bli` n in malo bolj odda l ne oko li ce. V raz li~ nih naved kih bilo ve~ krat naj ti ide o otro{ tvu kot obdob ju, ko ~lo vek nave zal inti men stik s po kra ji no okrog sebe, tako z od kri va - nm n nih zako ni to sti kot s spo {to va nm n nih zna ~il no sti. Otro{ tvo bilo obdob svo bo de ter raz vi ja nja spret no sti in vrlin, ki so ~lo ve ku osta le za vse `iv l n. Na sled nji pom, pove zan z do mom, vrni tev domov. Nave zu se na `en ske, ki so bile kot ve~ ne popot ni ce veli ko zdo ma. Misel na dom in otro ke jim daja la mo~ za oprav lja n napor ne ga in v~a sih tudi nevar ne ga dela. Vrni tev domov se pojav - lja kot naj lep {i tre nut ki v `en skem `iv l nju. Pome ni la vno vi~ no sni de n s svo jo dru `i no, zla sti z otro ci, ki so jo nestrp no pri ~a ko va li. Pom vrni tev domov se ve~ino - ma pojav lja samo v ob dob ju med sve tov ni ma voj na ma, ko bilo `en sko popot ni{ tvo naj bolj raz {ir no. V rah lo spre me n ni obli ki obsta ja lo {e nekaj let po 2. sve tov - ni voj ni, potem pa zamr lo. S tem iz lite ra tu re izgi nil vidik vra ~a nja in podo `iv lja nja vra ~a nja med samo pot jo. Na jo` `iv lnj sko oko l zunaj doma ~e hi{e vas, ki prav tako kot hi{a veza - na na spo mi ne na dom, dru `i no in pred ni ke. Obe nem za ma {e oko li{ ko pokra ji no. Vas, pro stor sre ~e va nja, dru `e nja, skup ni pro stor, za kate re ga mora jo vsi skr be ti. Je pred vsem pove za nost in zato spo min na pre te kle ~ase ter na oma men vonj polen - te in vina. Taka vas ne obsta ja ve~, le {e spo min na pre te klost, na ~as, ko so ljud ~uti li kra v no pri pad nost. Tret ji pom, na kate rem teme lji nave za nost, domo vi na, kr ~lo vek pre sto pi iz notra n ga pro sto ra v zu na n ga. Domo vi na na~in vide nja svo ga zuna n ga pro sto ra. Gre tudi za pre hod iz zaseb ne ga pro sto ra v ab strakt ne ga (Pre ston 1997; pov - 69

71 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri ze to po Pals dot tir 2002). Domo vi na obi ~aj no razum l na kot nacio nal ni pro stor in odkri va odnos naro da do svo ga oko lja, n go ve inte rak ci z na cio nal no pokra - ji no ter n go vo do ma n pro sto ra (Pals dot tir 2002). V Is tri se kon cept domo vi ne ne u ma s kon cep tom nacio nal ne ga pro sto ra. Domo vi na ali rod na de`e la izklju~ - no in jasno ome na zgolj na Istro, in sicer na Istro kot sre do zem sko pokra ji no z vse mi zna ~il nost mi in vse mi ~lo ve{ ki mi ~us tvi, ki jih ta pokra ji na gene ri ra. Na ve za nost na pokra ji no in Istro ter do ma n sled n kot edi ne domo vi ne sta zago to vo pove za na s hi trim menja va nm vla da jo ~ih re`i mov in dr`av. Istra ni so vselej ime li prob le me z iden ti fi ka ci jo s svo jo dr`a vo (glej poglav Odtu nost od pokra - ji ne). Dr`av ni in poli ti~ ni okvir ji so se hitro menja va li, Istra in n ne poseb no sti pa so osta le nes pre me n ne. Nave za nost na reke, poto ke, gri ~e in doli ne traj na, ne gle - de na mejo ali re`im. Poleg teh pokra jin skih sesta vin sta klju~ ni stal ni ci kon cep ta domo vi na ljud in Trst. Ljud so bili pogo sto odlo ~il ni dejav nik, da nek do ni od{el v tu ji no. So nelo~ lji vi del te pokra ji ne in tako, kot ona poseb na in dru ga~ na, so samos - vo ji tudi ljud. Trst v tem siste mu nave za no sti razum ln kot kraj, ki omo go ~a obli ko va n nave za no sti na Istro. Odnos do Trsta tr` ni odnos, obe nem pa mesto zara di pre `i ve tve nih mo` no sti omo go ~a lo obli ko va n ~us tve ne ga, intim ne ga odno - sa do svo domo vi ne. Zad nji pom, na kate rem teme lji nave za nost, zem lja, ki smo jo v prej{ njih poglav - jih `e ve~ krat ome ni li. Omo go ~a la pre `i vet in pred stav lja la trd no vez z Is tro. Tako kot zem lja tudi Istra nudi obi lo mo` no sti. Kme~ kost bila tako zako re ni n na, da zem lja posta la sino nim za Istro. Zasi dra na bila tudi v in te lek tual cih, ki niso ve~ `ivi jo v do ma ~i pokra ji ni, ven dar so jih na zem ljo veza li nji ho vi otro{ ki in mla dost - ni spo mi ni. Zem lja vse, dom, dru `i na, vas, v ka te ri nek do `ivi ali `ivel, spo min na otro{ tvo in pred ni ke, ener gi ja, pre ta ka jo ~a se iz roda v rod. Zato klju~ ni kon - cept v zaz nav nem sve tu Istra nov (Br `an 2001, 162):» Ej, zem lja mati: ve~ da kakor vza me, in ved no pusti, da se nanjo use de{, ule `e{, zas pi{, po tem pa se mo~ nej{ zbu di{ «. Na ve za nost na zem ljo se ohra ni la tudi po 2. sve tov ni voj ni pri tistih, ki so osta li v do ma ~i pokra ji ni. Omo go ~i la nasta nek slo ja polk me tov in odi gra la klju~ no vlo - go pri vzdr `e va nju kul tur ne pokra ji ne. Ohra ni la se v so do ben ~as, kot bere mo v knji gi Anton ci v Prid vo ru, Istr ja ni na Oba li ([tok-voj ska 2002). Dar jo bil mlad, zapo - slen v Ko pru, ven dar `ivel za svoj novo na sa ni olj~ ni nasad ([tok-voj ska 2002, 43):» Dar jo s po gle dom obl zem lji{ ~e z dre ves ci. Kon~ no ima olj~ ni nasad, ki si ga 70

72 `e leta `elel! Hodil od sadi ke do sadi ke, se jih bo`a jo ~e doti kal in zado volj no po` vi` - ga val «. Dru gi vse bin ski sklop v tem poglav ju, to ob~u tek kra ja, omo go ~a defi ni ra n sebe s kra m in pokra ji no. Pri obli ko va nju na{e ga do ma nja pro sto ra pokra ji na delu - namre~ kot u~i te lji ca (med mre` 9), ki nas vodi in nam odpi ra nova obzor ja. Ob~u tek kra ja se obli ku z od no som do n ga, ki obse ga {ti ri tipe: bio graf ski, odvi - sen, ideo lo{ ki in pri po ve den. Na nek na~in gre za {ti ri rav ni odno sa ali za mo~ odno sa. Te rav ni pogo sto te` ko lo~i ti, saj odnos do kra ja ni enoz na ~en in eno sta ven, ampak kom plek sen. Naj po go ste se pojav lja bio graf ski odnos, ki obse ga oseb no zgo do vi no, pove za - no s kra m. Pri tem odno su kraj inte gral ni del oseb ne zgo do vi ne, zato gre za dol go tra n odnos, v ka te rem se pre ple ta jo kog ni tiv na, fizi~ na in ~us tve na nave za - nost (Cross 2006). Zgra n na spo mi nih, ustvar jal no sti, pono su nad last ni{ tvom, pove za no sti z `iv lnj skim oko lm in izku{ nja mi. Naj po go ste se pojav lja pom spo - mi ni, ki obse ga nasled n kon cep te: obde la na zem lja, gara n, trp l n, pred ni ki in rev{ ~i na. Zani ma nas spo min, vezan na pokra ji no, `iv lnj sko oko l posa mez ni ka in dru` be ne sku pi ne. Nasla nja mo se na delo Scha me, ki zapi sa la, da pokra ji na zgra na iz slo v kam nin in slo v spo mi nov (Scha ma 1995, 7). Gre za spo min na na~in `iv l nja in z njim pove za ne dejav no sti, spo min na prvi ne pokra ji ne in ~lo ve - kov odnos do njih, spo min na pre te kle dogod ke, med kate ri mi sta naj po memb nej {i obe sve tov ni voj ni in sklop spre memb po nji ju. Gre za povsem ose ben odnos do doga - ja nja v pre te klo sti, ki obli ko va lo ~lo ve kov odnos do pokra ji ne. In for ma ci, shra n ne v is tr skem spo mi nu in pove za ne z od no som do pokra - ji ne, so infor ma ci o rev{ ~i ni, obde la ni zem lji, trp l nju, praz no va nju, dobro ti, gara nju in pred ni kih, ki smo jih `e ome ni li, ko smo obrav na va li nave za nost na dom. Spomin na pred ni ke izpo stav lja {e eno kom po nen to, to, da so ljud, ki `ivi jo v do - lo ~e ni pokra ji ni, v nj dela jo in jo (pre)ob li ku jo, na nek na~in ve~ ni. Gene ra ci se sicer menja va jo, ven dar se odno si, zna n in véde n pre na {a jo iz roda v rod. S tem sta zago tov l ni kon ti nui te ta in sta bil nost v po kra ji ni, ki se odra `a ta v ob de la ni zem - lji. Spo min nanjo spo min na treb l n, zla ga n kame nja v suhe zido ve, tera si ra n. Gara n in trp l n zase da ta pomemb no mesto v spo min skih vred no - tah Istra nov, pri ~emer ima trp l n {e dodat ne pome ne. Prvi se nave zu na trp l n v ob dob ju Kra l vi ne Ita li, ko se trde mu delu in te` ke mu `iv l nju pri dru `i lo narod nost no zati ra n. Naj brid kej {i spo mi ni so veza ni na slu `e n voja{ ke ga roka ter z njim pove za ni ma lako to in {ika ni ra nm. Dru gi pomen se nave zu na 2. sve - tov no voj no in na gro zo te sve tov ne mori, tret ji pa na obdob po nj. Ved no bila v ozad ju ideo lo gi ja, ki si pri za de va la pre tr ga ti ute ~e ne tra di cio nal ne vezi med ljud mi in nji ho vo pokra ji no. Pose gla v ute ~e ne `iv lnj ske tir ni ce in jih preu sme - ri la, pri ~emer pri za de la Istra ne v nji ho vi najob ~ut lji vej {i to~ ki, to nave za no sti na zem ljo. 71

73 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri Zad nji pom v sku pi ni spo mi na rev{ ~i na, ki zaz na mo va la vsak da n `iv l - n male ga ~lo ve ka, zato osta ja ohra n na na n go vem misel nem zem l vi du. Pri sot na bila kljub trde mu delu in mile mu pod neb ju. Raz lo gi, opi sa ni v prej{ njih poglav jih, izha ja jo iz dru` be nih in gos po dar skih raz l n male ga ~lo ve ka bilo z rev{ ~i no tako tesno pre `e to, da ni bilo mogo ~e poza bi ti niti po pre se li tvi in v spo mi nu na rod ni kraj vztra ja la {e leta. Po odho du Ita li ja nov in dru` be no po li - ti~ nih spre mem bah po 2. sve tov ni voj ni se rev{ ~i na sicer zmanj {a la, ni pa povsem izgi ni la. Pri pi su jo jo pred vsem novo na sta li meji in pre pre ~e va nju sti kov s Tr stom. Rev{ ~i na posta la del idea li zi ra ne ga kolek tiv ne ga spo mi na. Dru gi pom v ok vi ru bio graf ske ga odno sa ustvar jal nost, ki se nana {a na obli - ko va n kul tur ne pokra ji ne. Sem pri {te va mo `e nekaj krat ome n ne kon cep te kul ti vi ra n zem l, treb l n kame nja in tera si ra n. Istra ni so pono sni na delo svo - jih pred ni kov, zato jih `alo sti, ko opa zu jo, da trud pre te klih gene ra cij izni ~en v po dr tih suhih zido vih in zara slih tera sah, ob tem pa plod no zem ljo uni ~u jo novo - dob ne pro stor ske potre be. Na sled nji pom ponos nad last ni{ tvom. Last ni{ tvo nad zem ljo opre de lju mesto ~lo ve ka v dru` be ni ter eko nom ski struk tu ri in ima pomemb no, ~e ne odlo ~il no vlo - go pri obli ko va nju odno sa do kra ja. Poleg tega bilo ovi ra pri povoj nem pre se l va nju (Koc jan ~i~ in Rojac 2003, 113):» In naj bi jaz potem be`al v Ita li jo! Doma sem imel majh no kme ti jo, nekaj glav `ivi ne in mi ni bilo tre ba iti po sve tu ter biti dru gim hla - pec. Ra sem ostal doma na svo m «. Po ve za nost z `iv lnj skim oko lm pove za nost s sre do zem sko pokra ji no z zna - ~il nim rast li nm, reka mi, viju ga jo ~i mi med gri ~ev ji, milim pod neb m in mor m v da lja vi. Ta pokra ji na rodo vit na in pri jaz na do lju di ter `iva li, zato omo go ~a sre~no `iv l n. Med njo in ~lo ve kom se raz vi la tesna ~us tve na vez. Koc jan ~i~ jo per so - ni fi ci ra in razu me kot `en sko, ki ga rodi la, hra ni la in vzgo ji la, ter `en sko, ki n go va `iv lnj ska dru `i ca. Pokra ji na n go va naj te snej {a dru `i ca vse `iv l n (Koc jan - ~i~ 2001, 61):» pri vi la si me sina na srce `e v prvi zar ji mo ga `iv l nja «. Zad nji pom v sfe ri bio graf ske ga odno sa so izku{ n, ki jih posa mez nik prido - bil med `iv l nm v do lo ~e ni pokra ji ni. V slo ven ski Istri se izku{ n nave zu jo ve~i no ma na pre `i vet, to pa na `e ome n na gara n in trp l n (Koc jan ~i~ 1990a, 67):» Ko grem prek tvo jih goli ~av, o Is tra, prek o`ga nih trav, ~ez kamen, trn, prit li kav brin, te kli ~em kakor mater sin; ko zrem v raz bi ~an tvoj obraz, za vem se: tak sem tudi jaz «. Gre za neke vrste okolj ski deter mi ni zem, ven dar na vi{ ji duhov ni rav ni. Pesnik se poi sto ve ti s po kra ji no in n no bole ~i no ter per so ni fi ci ra trp l n. In nas prot no, svo jo intim no bole ~i no a pli ci ra na div ji, neob de lan del istr ske kme tij ske pokra ji ne. 72

74 Gra di namre~ na goli ~a vah, kam nih, trnu in bri nju, torej na manj lepi pla ti istr ske pokra ji ne. Goli ~a va aso cii ra na praz ni no, na notra njo praz nost ali iztr ga nost, kamen, trn in brin pa lah ko s svo ji mi ostri mi robo vi in bodi ca mi ~lo ve ka po{ ko du jo; rane so sr~ ne in du{ev ne. Dru ga vrsta odno sa, odvi sni odnos, se obli ku takrat, ko ljud nima jo mo` nosti, da bi `ive li drug, ali ko zara di spre mem be ideo lo gi `iv l n v do lo ~e ni pokra ji - ni posta ne te`av no. V tem pri me ru se ob~u tek kra ja pok va ri ozi ro ma pre sto pi iz polja abso lut no pozi tiv ne ga v po l nega tiv no sti. Pri de do popa ~e nja odno sa ozi ro ma do odtu ji tve od pokra ji ne, o ~e mer govo ri mo v po glav ju Odtu nost od pokra ji ne. Z vklju~i tvi jo Istre v Kra l vi no Ita li jo se odnos spre me nil v od vi sen odnos. Nova domo vi na Istra nov bila tuja, s {te vil ni mi ome ji tva mi in brez pet ja, ki bilo njihov neod tuj ljiv del. Pri po ved ni odnos teme lji na zgod bah, ki jih nek do poz na o kra ju: mitih o na - stan ku, zgod bah o dru `in skih zgo do vi nah, lokal nem izro ~i lu, moral nih zgod bah. Tovrst ne zgod be raz kri va jo zgo do vi no kra ja in nave za nost lju di nanj. Stal ni ca vseh teh zgodb tiso~ let na zgo do vi na Istre, z vse mi zavo val ci ter dr`av ni mi tvor ba mi, ki so nasta ja le in izgi nja le. Dru ga stal ni ca so zgod be o de mon skih bit jih, vor ko tih, voklod la kih in {tri gah, ki so bili zlob ni in so pri na {a li nesre ~o. Ta demon ska bit ja se pogo sto ome nja jo pri povoj nem ekso du su in so sino nim za takrat no gos po dar sko ter poli ti~ no podo bo. Pri pri po ved nem odno su ima pomemb no vlo go zik, ne knji` - ni, ampak pogo vor ni zik dru `i ne, v ka te ri posa mez nik `ivi. Da istr sko nare~ pomemb no za obli ko va n ob~ut ka kra ja, pri ~a jo lite rar na dela, nasta la v zad njih deset - let jih. Veli ko pesmi in zgodb izpod pere sa doma ~i nov, lai~ nih pisa te lv, namre~ napi sa nih v na re~ ju, ki odra `a duh pokra ji ne, v ka te ri `ivi jo. Nare~ klju~ do zgo - do vi ne in iden ti te te. Zad nji, ideo lo{ ki odnos teme lji na zavest nih vred no tah in pre pri ~a nju, kak {en odnos bi ljud mora li ime ti do kra ja. Pove zu se z od vi snim odno som ozi ro ma odgo vor nanj (Kr nel-umek 1998, 30):» Od pam ti ve ka bila na{a ta tu` na, a sve - ta, z zno m pre po na istr ska zem lja, na{e to lepo, sin mor in na{e mora osta ti na veke «. Ideo lo{ ki odnos se izob li ko val na pod la gi zgo do vin ske ga spo mi na in izku - {enj, zato sta vse sko zi pri sot na strah pred zavo val ci in potre ba po ustrez nem rav na nju z do ma ~o zem ljo (Br `an 2001, 160):» Vi di{ te hrib~ ke, te doli ne, ta svet? Otrok moj, da bi kupil te kra, to zem ljo ne bi smel ime ti 73

75 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri nih ~e in niko li do volj denar ja, za nobe no nji vo, za noben bared «. V zad nm ~asu se za opre de l va n odno sa med ~lo ve kom in n go vim oko lm pogo sto upo rab lja izraz topo fi li ja. Izraz, ki zi kov na novost ali neo lo gi zem, zdru - `u lepo to in edins tve nost. Pogo sto se obli ku kot lep kraj ali pokra ji na, kar nape lju k ra zu me va nju este ti ke kot glav ne pove za ve med ljud mi in nji ho vim oko lm. Ven - dar este ti ka le eden od na~i nov pove za ve. Tuan razu me estet sko pove za vo kot hip no, ki jo posa mez nik do`i vi naklju~ no ob pogle du na izm no, doslej nez na no lepo to. Pro tiu te` tej pove za vi dol go traj na vez, ki ustvar ja topel ob~u tek poz na ne ga kra ja (Tuan 1990, 94). Estet ski ob~u tek pove zan s spo mi ni in izku{ nja mi, ki jih ima posa - mez nik s ti stim kra m. Istra ni do ma jo svo jo pokra ji no kot lepo, kar ka`e pogo sta upo ra ba nare~ ne ga izra za de{tra v po me nu lepa, kadar govo ri jo o Is tri. Po mem ben ob~u tek, ki obli ku odnos do kra ja, edins tve nost. Istr ska poseb - nost teme lji na sre do zem ski kul tur ni pokra ji ni, `iv lnj skem slo gu, ki iz n izha ja, nare~ ju, kul tur nih kore ni nah, sti ku raz li~ nih kul tur in s tem pove za no bur no zgo - do vi no. Istr ska pokra ji na pokra ji na oljk, smo kev, grozd ja in dru gih sre do zem skih rast lin. Pokra ji na so tudi bur ja, veli ke moti ke in prid ne roke. Veli ko naved kov govo - ri o ga ra nju, zato mno ge boli, da se Istra zara{ ~a, da pro pa da delo pred ni kov in s tem pokra ji na izgub lja svo jo edins tve nost in mili no. Mili na rezul tat ~lo ve ko ve ga dela in n go vih dejav no sti. Edins tve nost ustvar ja ta {e med seboj pove za na kon cep ta stik raz li~ nih kul tur in bur na zgo do vi na. Na obli ko va n topo fi li vpli va jo tudi oseb nost ne zna ~il no sti lju di. Tako kot poseb na istr ska pokra ji na, pose ben Istran, saj sta `ive la v med se boj ni sood vi sno - sti in drug dru ge ga obru si la. Kate re so glav ne last no sti Istra nov? Rekli bi lah ko, da skrom nost, trma, trdo `i vost in iznaj dlji vost. Vse izha ja jo iz pokra ji ne, v ka te ri `ivi - jo, in odra `a jo odnos do n. Skrom nost se nave zu na potro{ njo pri de la nih virov. Trma jih pove zu z os lom, `iva ljo, ki bila v Is tri pomemb na in pogo sta vse do 2. sve - tov ne voj ne. Trdo `i vost se nave zu na bur ne zgo do vin ske dogod ke, {te vil ne spre mem be in na menja jo ~e se vla dar. Ljud pa so osta li. Poleg tega trd nost pome ni pri la go - nost na narav ne raz me re. V li te ra tu ri sta dve sesta vi ni nara ve, ki nasto pa ta kot sino nim narav ne odpor no sti Istra nov: hrast in ska le. Istran tako kot hrast zako re ni nn glo - bo ko v is tr sko zem ljo in odpo ren pro ti vsem ujmam, ob tem pa trden kot ska le. Med vse mi zna ~aj ski mi last nost mi Istra ni naj bolj cen na iznaj dlji vost, kar gle - de na na~in `iv l nja, mo` no sti, ki so se jim nudi le, in {te vil ne spre mem be na poli ti~ nem podro~ ju ni pre se net lji vo. Biti fur bast bila last nost, ki so jo spod bu ja li in goji li, saj jim omo go ~a la pre `i vet. Do izra za pri{ la {e zla sti po 2. sve tov ni voj ni. Zao bi ti zakon pome ni lo biti pamet nej {i od obla sti, ki s celo vrsto nesmi sel nih ukre pov 74

76 MIMI URBANC Sli ka 16: Zgo vo ren gra fit iz sre di{ ~a Ljub lja ne. ^iga va Istra? vse sko zi pose ga la v `iv l n male ga ~lo ve ka. Kr{e n zako na ni bilo samo dru` be no spre m lji vo, ampak ime lo celo izm no pozi tiv no kono ta ci jo. Bilo popol no ma legi ti men del stra te gi pri la ga ja nja na nov mej ni re`im. To po fi li ja odvi sna tudi od dru` be noe ko nom ske ga polo `a ja lju di. Tuan (1990, 97) trdi, da se lju be zen do kra ja spre mi nja gle de na dru` be noe ko nom ski polo `aj kme - ta. Na pod la gi ana li zi ra nih bese dil temu ne more mo z go to vost jo pri tr di ti, ker nima mo podat kov o po lo `a ju kme ta, lah ko pa poteg ne mo neka te re zaklju~ ke. Ana li za kon - cep tov, ki se nave zu jo na zem ljo, ka`e, da kon cep tov z ne ga tiv no kono ta ci jo manj in se v pri mer ja vi s kon cep ti s po zi tiv no kono ta ci jo red ke pojav lja jo. Nega ti ven odnos pove zan z ga ra nm; le v enem naved ku ned voum no izra `e no, da to gara n pove za no s kul ti vi ra nm zem l. Jasnej {a pove za va med gara nm in bor - no zem ljo. O~it no sovra{ tvo do zem l izra `e no v na ved kih o dni nar jih. ^e poz na mo sta n na podro~ ju kme tijs tva in k temu pri {te mo {e pomen zem l v mi sel nem sve tu Istra nov ter n no vlo go pri obli ko va nju mate rial ne ga in dru` be ne ga polo `aja na pode `e lju, ni pre se net lji vo, da ta nega tiv ni odnos do zem l pove zan z last - ni{tvom zem l. Zem lja bila kru ta in sovra` na do kme tij ske ga delav ca in male ga kme ta, ki se kljub gara nju te` ko pre `iv ljal. Pri obeh gre za odnos lju be zen : so - vra{ tvo. 75

77 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri Pre gled ni ca 2: Opre de li tev kon cep ta zem lja. nev tra len {te vi lo ne ga ti ven {te vi lo po zi ti ven {te vi lo pomen naved kov/ pomen naved kov/ pomen naved kov/ po ve zav po ve zav po ve zav zem lja 27/46 zem lja bor na 2/3 zem lja lju ba 2/2 zem lja ambi va len ten 5/1 zem lja gara n 12/6 zem lja mati 1/2 odnos zem lja 4/12 zem lja gren ka 1/1 zem lja mila 1/2 kul ti vi ra n zem lja 1/3 zem lja 2/1 zem lja mo~ 5/4 niko gar{ nja hudi ~e va zem lja 1/2 zem lja 7/6 zem lja 29/15 pre pro da ja nacio na li za ci ja nave za nost zem lja 1/2 zem lja 2/2 zem lja plod na 15/9 raz po lo` lji va neob de la na zem lja rde ~a 1/2 zem lja 1/2 zem lja re{i tev 6/2 istr ska pre kle ta zem lja 1/3 zem lja rev na 1/1 zem lja 1/1 zmanj {a n samo stoj nost pome na zem lja 5/4 zem lja sve ta 2/3 sovra` ni ca zem lja suha 2/3 zem lja var nost 2/3 zem lja 1/1 zem lja 1/0 `alost na varo va n zem lja zavet 1/1 zem lja dedov 1/2 sku paj 41/71 36/29 67/ Odtu nost od pokra ji ne» Vsa ta pokra ji na, stka na s pre te klost jo, z ma gi~ no iden ti te to, z ne ra zum lji vo in nedo stop no glo bi no: le`i pred menoj in me sili v bo le ~a emo cio nal na sta nja samo te in stra hu! «(Ju rin ~i~ 1990, 301). 76

78 V Is tri so glav ni vzrok odtu ji tve od pokra ji ne poli ti~ no moti vi ra ne ideo lo gi dru` - be noe ko nom skih ure di tev, ki so se tod menja va le. Ideo lo gi ja dolo ~e ne ure di tve sama po sebi ne pov zro ~i odtu ji tve, mar ve~ ta stran ski u~i nek pogo stih preo bra - tov. Bourassa (1991; pov ze to po Urbanc s so de lav ci 2004, 124) opi su tri raz li~ ne rav ni pokra jin ske izku{ n: bio lo{ ki zakon, kul tur na pra vi la in oseb ne stra te gi. Prva se nana {a na nei zo gi ben gene ra cij ski konf likt (Koh li 1996; pov ze to po Urbanc s so - de lav ci 2004, 124); ne more mo namre~ pri ~a ko va ti, da bodo na{i otro ci ceni li ena ke stva ri kot mi. Dru go stop njo odtu ji tve (kul tur na pra vi la) umet no pov zro ~a jo dru` - be ne pred sta ve, to pri pi so va n novih pome nov sta rim prvi nam ter nas prot ja med urad ni mi ideo lo gi ja mi in tra di cio nal nim na~i nom `iv l nja. Tret ja raven odtu ji tve (in di vi dual ne stra te gi ) nasto pi, kadar so ljud zara di ukre pov obla sti lo~e ni od pokra - ji ne; lokal ni pre bi val ci zapu sti jo ozi ro ma so pri si l ni zapu sti ti dom, na izpraz n no obmo~ pa se nase li jo dru gi ljud (Ur banc s so de lav ci 2004, ). V ob dob ju med sve tov ni ma voj na ma imel bio lo{ ki zakon pri ustvar ja nju ob~ut - ka odtu no sti manj pomemb no vlo go. Med ge ne ra cij sko nas prot smo zaz na li samo v na ved ku, ki govo ri o uva ja nju kolo bar ja. Mla di so bili naklo n ni spre mem bam, ven dar so bili dokaj nemo~ ni. Pogo ste zasto pa na dru ga raven pokra jin ske izku{ - n, to so kul tur na pra vi la. Prav nan ime la vla da jo ~a ideo lo gi ja naj ve~ ji vpliv. Med voj na ita li jan ska poli ti ka Istri pri pi sa la pomemb no vlo go pri ude ja nja nju svo - nacio na li sti~ ne poli ti ke. Pred tem bilo gri ~ev na to pode `e l zgolj zaled obal nih mest, vir kme tij skih pri del kov in rezer voar delov ne sile, nakar zara di slo ven ske ga zna ~a ja posta lo poli gon za izva ja n ideo lo{ kih ukre pov. Kul tur na pra vi la teme lji jo na ita li ja ni za ci ji ter odno su med ideo lo gi jo in tra di - ci jo. Ita li ja ni za ci ja bila usmer na pro ti trem cilj nim sku pi nam, govor cem slo ven ske ga zi ka, raz li~ nim dru{ tvom in izo bra `en cem. Avtor na~r ta izgo na slo ven - ske ga zi ka iz {ol, ura dov in cerk va bil ita li jan ski {ol ski mini ster Gen ti le. V ta namen so uki ni li vsa pros vet na dru{ tva in pre po ve da li pet. Duhov ni ki in u~i te lji so bili izg - na ni pod pre tve zo, da niso bili ro ni v Is tri. Po m odnos ideo lo gi ja : tra di ci ja se nana {a na odnos urad ne ideo lo gi do tra - di ci. En vidik tega smo `e ome ni li v prej{ nm stav ku, to pre po ved ljud ske ga pet ja. Pri tem ideo lo gi ja zavest no pose gla v tra di ci jo in s tem v mi sel ni svet Istra na ter n go ve ga odno sa do pokra ji ne. Istra bila nena zad n tudi»zvo~ na pokra ji na«, pet - lju di sprem lja lo na vsa kem kora ku in daja lo pokra ji ni pose ben pe~at. Od nos med ideo lo gi jo in tra di ci jo obse ga dva kon cep ta, pro pad kme tij in spod - bu ja n neu strez nih kul tur. O obeh smo `e govo ri li, tu ju pred stav lja mo {e z vi di ka odtu no sti, k ~e mur pri po mo glo pro pa da n kme tij. Ponos nad last ni{ tvom sta zame nja la zagre n nost zara di neus pe ha in srd nad siste mom kot kriv cem za nasta li Sli ka 17: Kon cep tual no omre` kate go ri odtu nost od pokra ji ne v ob dob ju med sve tov ni ma voj na ma. p str

79 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri upravnoteritorialni vidik medgeneracijski odnos Istra»Istra«ime Istra dvoumno nasprotu ime Istra zgodovinsko Julijska krajina BIOLOŠKI ZAKON prisvajan imena Istra Istra razumln kontinuiteta z rimskim imperim slovenski zik `elja po omogo~a ime obmo~ja omogo~a prosvetno dru{tvo priselvan afirmacija italijanstva iredentizem nasprotu kravno preimenovan nasprotu cerkev ga prizadane italijanizacija osebno preimenovan izpostavln KULTURNO PRAVILO nasprotu Slovenec izobra`enec ga prizadane ga prizadane Trst preganjan pode`el razumln OSEBNA STRATEGIJA priselnec iz Itali POIMENOVANJE posledica posledica priklju~itev Italiji ODTUJENOST OD POKRAJINE spodbujan neustreznih kultur odselvan ga prizadane ISTRA 2 do`ivi propad kmetij ga prizadane Hrvat push dejavnik Trst delo odnos idelogija/tradicija nazadovan gospodarstva {olan posledica gospodarski dejavnik `elja po ga prizadane ekonomska migracija»caput Istriae«dru`beni dejavnik narodnostno zatiran posledica posledica duhov{~ina agrarna prenaselnost nasil posledica gospodarska kriza izgon izobra`encev posledica Jugoslavija politi~ni dejavnik italijanizacija 2 prekomorska de`ela deportacija etni~no ~i{~en politi~no preganjan posledica politi~na migracija narodnostno nasprot do leta 1918 navezanost Trsta na Podonav in srednjo Evropo Amerika 78

80 neza vi dlji vi polo `aj. Podob ne reak ci do`i ve lo tudi vzpod bu ja n neu strez nih pol - del skih kul tur, zla sti spod bu ja n p{e ni ce na ra~un vin ske trte, ki bila na naj vi{ m mestu v Is tra no vem spoz nav nem sve tu. Tret ja raven odtu ji tve teme lji la na oseb nih stra te gi jah, pove za nih z mi gra ci ja - mi. Vse bu dva kon cep ta: odse l va n in pri se l va n. Migra ci so obli ka fizi~ ne odtu ji tve od pokra ji ne, kar dru ga ~e kot pri prej{ njih dveh rav neh, kr ~ut no doma n kva ri lo nepo sre den fizi~ ni stik. Pogo sta kon cep ta v ok vi ru migra cij sta gos - po dar ska kri za in narod nost no zati ra n, na kate ra se nave zu jo vsi dru gi kon cep ti. ^e skle pa mo po pogo sto sti pojav lja nja, kon cept narod nost ne ga zati ra nja mo~ nej - {i in, kot ka`e pove za va na kon cep tual nem omre` ju, gos po dar ska kri za n go va posle di ca. Po neka te rih podat kih (Vran in Gu{tin 1993, 612), emi gri ra lo prib li` - no slo ven sko in hrva{ ko govo re ~ih Istra nov. Slo ven ci, ~e se osre do to ~i mo le nan, so ve~i no ma `ive li na pode `e lju, zato so migra cij ski toko vi za li le zaled Istre, ne pa obal nih mest, ki so bila takrat {e povsem ita li jan ska. Istra ne so tako kot do pri klju ~i tve k Ita li ji zaseb ne in gos po dar ske vezi naj po go ste vodi le v Trst. Naj po - go stej {i raz log za migra ci bila `elja po pre `i vet ju ozi ro ma bolj {e mu `iv l nju. V~a sih bila raz log za odse li tev v Trst tudi `elja ozi ro ma potre ba po izo bra `e va nju, zla sti poklic nem. V tem obdob ju Trst za kme~ ko pre bi vals tvo slo ven ske Istre zadr `al vlo go zapo - sli tve ne ga sre di{ ~a. Ljud so se vanj pri se l va li, ker bil v nji ho vem kul tur nem mil ju, zato so ime li v nm stka ne poslov ne in zaseb ne sti ke. Zara di vezi z ju` nim zaled m in pri klju ~i tve Istre ter dela zahod ne Slo ve ni Trst postal pra vi caput Istri ae ( gla - va Istre ), saj mesto svoj vpliv raz {i ri lo na ve~ ji del Istr ske ga polo to ka. Del lju di se ni usta vil v Tr stu, ampak {el glob l v Ita li jo. Tudi Trst namre~ do`iv ljal glo boko kri zo, pove za no z vklju ~i tvi jo v novo dr`av no tvor bo in odre za nost jo od sred n - evropske ga in bal kan ske ga pro sto ra. Del izse l nih Istra nov se podal na drugi konec polob le, v Ame ri ko. Ve~i na ~ez cean skih tokov bila usmer na v Ju` no Ame ri ko, saj bilo za izse li tev v Zdru `e ne dr`a ve Ame ri ke te` ko dobi ti doku men te. Del izse ln - ske ga toka se obr nil pro ti slo ven skih de`e lam, ki so okr n ne posta le del Kra l vi ne Srbov, Hrva tov in Slo ven cev ozi ro ma poz nej {e Kra l vi ne Jugo sla vi. Tret ji raz log za pre se l va n bil poli ti~ ni. Z do bro pre mi{ l no poli ti ko Kra - l vi na Ita li ja `ele la Istro ita li ja ni zi ra ti, zato spre la vrsto ukre pov, ki so delo va li kot tako ime no va ni push dejav ni ki. Poli ti~ na migra ci ja ni bila le posle di ca nestri nja - nja z re `i mom, ampak zla sti posle di ca na~rt ne ga zati ra nja, pre ga nja nja, depor ta cij Slo ven cev in Hrva tov ter izgo na izo bra `en cev v ime nu ita li ja ni za ci. Pri ti ski so se stop n va li in dose gli vrhu nec ob napa du Ita li na Jugo sla vi jo ter z us ta no vi tvi jo tako ime no va ne Ljub ljan ske pokra ji ne in n no pri klju ~i tvi jo k Ita li ji. Zara di narod nost - Sli ka 18: Kon cep tual no omre` kate go ri odtu nost od pokra ji ne v ob dob ju med leto ma 1945 in p str

81 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri Slovenec iz notranjosti Jugoslovan prebivalstvena sprememba priselvan Zemlja izgublna, re{imo du{e medgeneracijski odnos posledica priselnec do`ivi Italijan do`ivi eksodus 2 BIOLOŠKI ZAKON ga prizadane OSEBNA STRATEGIJA izpostavln izkoreninnost ga prizadane ODTUJENOST OD POKRAJINE obalno mesto odselvan tujina privla~nost prosto delovno mesto izselncev ga prizadane KULTURNO PRAVILO do`ivi zagrennost lo~itev od zeml Slovenec izpostavln mi/oni razlikovan obliku `alost posledica italijanizacija identiteta propad stavbne dedi{~ine ga prizadane do`ivi negativno ~ustvo Trst biti pravi Istran posledica ostarevan ga prizadane push dejavnik bole~ina izpostavln gnev izpostavln pode`el nasprotu depopulacija pode`elja posledica vojne izpostavln posledica ga prizadane ga prizadane ideologija obmo~ ob meji deagrarizacija obliku razumln zaposlen v Trstu hriboviti predeli do 1954 v coni B propad vasi revolucija posledica 80

82 sprememba narodnostne sestave italijanizacija 2 jugoslovanski del Istre do 1954 vrednota do`ivi odrezanost od Trsta ga prizadane dvolastni{tvo Trst 2 odrezanost od Kopra jugoslovansko italijanska meja Evropa/svet razumln posledica posledica Italija prijateljski stik ga prizadane ga prizadane gospodarski stik `ivlnjska mo`nost meja lo~nica ekonomska migracija agrarna reforma nacionalizacija Trst pull dejavnik odnos idelogija/tradicija komunisti~no nasil meja nasil onemogo~an stikov gospodarski dejavnik stik kolektivizacija ga prizadane brezposelnost uni~en industri sorodstveni stik delovni sloj prizadet menjava valute izpostavln prisilno delo politi~na negotovost politi~na migracija zapiran me jugoslovanska propaganda Jugoslavija obvezna oddaja ideolo{ki nasprotnik politi~ni dejavnik razumln tr`a{ka kriza intelektualec politi~na propaganda razumln italijansko fa{izem ga prizadane ga prizadane ga prizadane politi~na {koda razumln razumln zaznamovanost `elja po slovensko komunizem trgovec razumln medetni~ni spor velik kmet italijanska propaganda `elja po materialna {koda 81

83 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri nih nas pro tij so Istro zapu sti li ljud, ki so na last ni ko`i ob~u ti li pre ga nja n, {e posebno poli ti~ ni nas prot ni ki fa{iz ma. Pot jih vodi la ali v Kra l vi no SHS ozi ro ma Jugo sla - vi jo ali v ~ez mor ske de`e le. V tret m deset let ju prej{ n ga sto let ja na pri zo ri{ ~e sto pil nov push dejav nik, to mobi li za ci ja v ita li jan sko voj sko. Voj na v Etio pi ji in {pan - ska dr`av ljan ska voj na sta namre~ mo~ no pove ~a li potre be po voja{ kih nabor ni kih. Da bi hitre in u~in ko vi te spre me ni la narod nost no podo bo Istre, Ita li ja vanjo na~rt no nase l va la svo dr`av lja ne, ki so ve~i no ma pri ha ja li z juga Ape nin ske ga polo - to ka. [lo za lju di, zapo sle ne zla sti v dr `av nih orga nih, in veli ke kme~ ke dru `i ne, ki so se nase li le na poses tvih, za kate ra ni bilo kup cev. Na ome n no zi kov no poli ti ko se nave zu oseb no in kra v no poi me no va n. Oseb na ime na ure jal odlok iz leta 1927, kra v na pa odlok iz leta Pri pra ve na te pose ge so bile dol go traj ne, saj rim ska usta no va Socie ta di geo gra fia (Geo graf - sko dru{ tvo) za~e la pri prav lja ti ita li jan ska ime na za slo ven ske kra `e pred 1. sve tov no voj no. Poseb no mesto zav ze ma zem l pi sno ime za celot no obrav na va no obmo~, ki {e dan da nes spor no in pred met {te vil nih pole mi~ nih raz prav. Po vklju ~i tvi v Ita - li jo so Ita li ja ni nek da nja ime na Pri mor, Lit to ra le in Küsten land zame nja li z ime nom Vene zia Giu lia (Ju lij ska kra ji na). Nova admi ni stra tiv na eno ta obse ga la Gori{ ko, Pulj - sko, Tr`a{ ko in Re{ ko pokra ji no ozi ro ma pro vin co. Po povr {i ni pre se ga la nek da n Avstrij sko pri mor na ra~un Re{ ke pro vin ce in neka te rih pre de lov biv {e Kranj ske (Ma ru {i~ 1993, 8). Istr ski polo tok se ime no val Istra. To ime so si od sre de 19. sto - let ja u~in ko vi to pris va ja li istr ski ire den ti sti. Mus so li ni ve mu re`i mu ime ustre za lo, saj izra `a lo zgo do vin sko kon ti nui te to z an ti~ nim Rimom in tako pou dar ja lo n - go vo ita li jans tvo (Ba skar 2002a, 117). Kljub upo ra bi zgo do vin ske ga ime na Istra so se v zve zi z njim odpr le neka te re dile - me, ki so se po 2. sve tov ni voj ni {e dodat no zao stri le. Ime Istra bilo spor no `e v ~a su ita li jan ske vla da vi ne. Pom Istra»Is tra«ozna ~u neja snost ozi ro ma prob le ma - ti~ nost. Tako so na pri mer jaj ~a ri ce cilj svo jih teden skih poto vanj ime no va le Istra, ~eprav so se zave da le, da tudi nji ho va vas v Is tri. Tudi v ob dob ju med leto ma 1945 in 1991 se prva raven, to bio lo{ ki zakon, nana - {a na odnos do spre memb. Posle di ce okle pa nja tra di cio nal ne ga na~i na `iv l nja in dela so se poka za le v gos po dar skem naza do va nju ter nezain te re si ra no sti mla dih za kme tijs tvo, o ~e mer govo ri nave dek iz knji ge Sv. Peter in n gov ~as (Bru men 2000, 306). Neko~ mo~ na in ugled na kme ti ja zara di tra di cio nal ne ga okle pa nja na `ivi - no re jo naza do va la, ker o~e ni dou mel sodob nih potreb in pre poz nal pri lo` no sti, ki jih nudi go n zele nja ve. Konec {est de se tih let se za~el spre mi nja ti vred nost ni sistem v kme tijs tvu. Prej bila `ivi na nad vse cen na in nuj no potreb na, saj so z njo obde - lo va li polja, zago tov l no pa bilo tudi gno ji lo. V tem ~asu so za~e li vole nado me{ ~a ti trak tor ji, ob tem pa pri de lo va n zele nja ve pri na {a lo bolj {i zaslu `ek. ^as po 2. sve tov ni voj ni zara di izra zi tih poli ti~ nih, dru` be nih in gos po dar skih spre memb mo~ no vpli val na vred nost ni sistem. Zem lja kot sre di{ ~e pove za no sti s po - 82

84 kra ji no ta pri mat izgu bi la pri pri pad ni kih mlaj {e gene ra ci, ki so se pre `iv lja li z dru - gi mi dejav no sti. Gos po dar ski raz voj bil pove zan s spre mi nja nm kme tij skih zem lji{~ v po zi da ni pro stor, kar pri sta rej {ih lju deh pora ja lo ob~ut ke izgub l no sti, odtu - no sti. Poz nan in doma~ svet izgi njal. Zgled no obde la na kme tij ska zem lji{ ~a, tera se s ka me nm, zlo `e nim v suhe zido ve, so se umi ka le novim dejav no stim in potre bam sodob ne ga ~asa: indi vi dual ni pozi da vi, cestam in dru gim infra struk tur nim obktom. Dru ga raven pokra jin ske izku{ n, kr ima pogla vit no vlo go ideo lo gi ja, po pri - ~a ko va njih dobro zasto pa na. Prej{ nji tota li tar ni re`im zame njal nov tota li tar ni re`im, ki prav tako brid ko zare zal v ute ~e ne tra di cio nal ne vzor ce. Na neka te rih podro~ - jih zelo izra zi to, saj pose gel v pre `i ve tve ne stra te gi. Prvo podro~ last ni{ kih odno sov in kme tijs tva nas ploh, ki bilo naj vi{ na vred nost ni les tvi ci, dru go pa podro~ mobil no sti. V sku pi ni kul tur na pra vi la sta kon cep ta poli ti~ na nego to vost in komu ni sti~ no nasi l. Podro~ last ni{ kih odno sov in kme tij ske poli ti ke smo ime - no va li agrar na refor ma, ~eprav nima mo v mi slih samo tega ukre pa, ampak vse ukre pe povoj ne poli ti ke spod bu ja nja kolek ti vi za ci, ki so tako ali dru ga ~e zaz na mo va li kme - tijs tvo. Temelj ni namen teh ukre pov bil vzpo sta vi ti pra vi~ ne odno se v kme tijs tvu in pos pe {i ti n gov raz voj. Kljub neka te rim dobrim pri mom, so dru gi ukre pi ustvar - ja li vrsto nepra vil no sti, kri vic, kar pri lju deh vzbu ja lo {te vil ne trav me, zagre n nost, sovra{ tvo, saj so jih odtu ji li od zem l ali pa so nji hov odnos do n teme lji to prevred - no ti li. Dru gi pom meja lo~ ni ca se nana {a na jugo slo van sko-ita li jan sko mejo. Pre - se ka la kme tij sko zem ljo, kar ime lo za posle di co pojav dvo last ni{ tva. Meja pre se ka la tudi usta l ne poti in odre za la istr sko pode `e l od svo ga glav ne ga tr`i{ - ~a, mesta Trsta. Prej svo bod na pot in mo` no sti naku po va nja so po voj ni posta li nad zo ro va ni, kar so Istra ni do ma li kot kra te n oseb ne svo bo de. Zato meja ni pomeni - la zgolj fizi~ ne lo~ ni ce; z njo bilo pove za no nasi l, ki so ga do`i ve li tisti, ki so kljub vse mu mejo `ele li pre~ ka ti. Pre ha ja n me bilo pove za no s po ni `e va nm in sra - mo te nm tudi po raz de li tvi Svo bod ne ga tr`a{ ke ga ozem lja na coni A in B ter nastan ku me med Jugo sla vi jo in Ita li jo. Ob dob nepo sred no po kon ~a ni 2. sve tov ni voj ni bilo zaz na mo va no s po li - ti~ no nego to vost jo in nasi lm, ki lju dem nista dovo l va la, da bi si ure di li `iv l n sklad no s svo ji mi `elja mi in potre ba mi. Ideo lo gi ja vna {a la v pro stor nove vse bi - ne, tu in nera zum lji ve, ki so v lju deh pora ja le strah in dvo me. Oseb ne stra te gi vse bu jo kon cep te odse l va n, pri se l va n in zapo sli tev zunaj kme tijs tva. Poli ti~ na nego to vost, spre mi nja n uprav ne raz de li tve ter nape to sti med Jugo sla vi jo in Ita li jo so pov zro ~i li inten ziv ne seli tve pre bi vals tva. Prvi vzrok bila veli ka rev{ ~i na, ki sle di la sve tov ni mori ji. Za mno ge, zla sti za mla de, bila takrat edi ni izhod seli tev v Trst. Mesta na zdaj{ nji slo ven ski oba li takrat {e niso bila zanimi - va, saj so zla sti zara di uki nja nja proi zvod n in seli tve indu strij ske opre me v no tra njost Slo ve ni prav tako do`iv lja la gos po dar sko kri zo. 83

85 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri Slo ven sko pode `e l se za~e lo praz ni ti. Ko so se me za~e le zapi ra ti, se seli - tve ni tok iz cone B STO usme ril pro ti obal nim mestom. Migra cij ski toko vi so do`i ve li vrhu nec ob pri klju ~i tvi cone B Jugo sla vi ji in cone A Ita li ji. Zara di poli ti~ ne nego to - vo sti, mo~ ne pro ti ju go slo van ske pro pa gan de ter ukre pov s po dro~ ja ure di tve me, agrar ne poli ti ke in last ni{ kih raz mer Izo lo, Por to ro` in Piran zapu sti la ve~i na ita - li jan skih sta ro sel cev. Nase li li so se ve~i no ma v Tr stu in n go vi oko li ci; zara di njih se Trst spre me nil iz mul ti kul tur ne ga mesta v pre vla du jo ~e ita li jan sko mesto. V li te - ra tu ri se za izse li tev Ita li ja nov ve~i no ma pojav lja izraz ekso dus, za izse li tev Hrva tov in Slo ven cev pa se obi ~aj no upo rab lja izraz izse l va n. Se li tve Slo ven cev so bile manj inten ziv ne. Zara di tra di cio nal ne nave za no sti in sorod ni{ kih sti kov bil Trst tudi zan samou mev na izbi ra. Sle dil mo~an val poli - ti~ nih migra cij po pod pi su Lon don ske ga spo ra zu ma, ko so se sku paj z Ita li ja ni odse li li tudi mno gi Slo ven ci. Odha ja li so iz istih vzgi bov kot Ita li ja ni, v prvi vrsti zara di poli - ti~ nih ozi ro ma ideo lo{ kih in z nji mi pove za nih gos po dar skih raz lo gov. Pose bej so izpo stav l ni tri kon cep ti, to obli ko va n dr`av ne me (po li ti~ na nego to vost, zapi - ra n me, menja va valu te, tr`a{ ka kri za), indu strij ska poli ti ka (brez po sel nost, uni ~e n indu strij ske proi zvod n, nacio na li za ci ja) in agrar ni ukre pi (ko lek ti vi za ci - ja, agrar na refor ma, obvez na odda ja). Ve~i na nave de nih ukre pov naj bolj pri za de la delov ne slo pre bi vals tva, na kate re se opi ra la nova ljud ska oblast. Za vse mi temi kon cep ti sto ji ideo lo gi ja kot gonil na sila povoj ne ga obdob ja v Is tri. Z ideo lo gi jo pove - za na revo lu ci ja in mo~ na pro pa gan da pro ti raz red nim nas prot ni kom sta pri za de li zla sti veli ke kme te, Istra ne, zapo sle ne v Tr stu, duhov{ ~i no in izo bra `en ce. Naj mo~ - nej {o depo pu la ci jo sta do`i ve li obmo~ ob meji z Ita li jo in hri bo vi to obmo~, ki bilo do leta 1954 v coni B STO. Med naj po go ste ome n ni mi poj mi sta emi gra ci ja in ekso dus. Opre de lju ju mo~ na ~us tve na kom po nen ta, {e zla sti prve ga. Z njim so pove za ni kon cep ti kot so gnev, zagre n nost, `alost, bole ~i na in lo~i tev. ^e bi ana li zi ra li bese di la izpod pere - sa ita li jan skih izse ln cev, bi bil ver t no tudi pom ekso dus pod krep ln s po dob ni mi kon cep ti iz skla di{ ~a nega tiv nih ~us tve nih kon cep tov. Bole ~i na izha ja iz lo~i tve od zem l in odtu ji tve od pokra ji ne. Ni~ manj bole ~a ni bila diskri mi na ci ja na poli ti~ - ni ozi ro ma ideo lo{ ki pod la gi na eni stra ni in na etni~ ni pod la gi na dru gi. Od sre di ne pet de se tih let, ko so se poli ti~ ne raz me re umi ri le, bila emi gra ci ja samo {e gos po dar ska. Prej agrar no pode `e l za~e lo inten ziv no spre mi nja ti podo bo. Zaz - na mo va li so ga osta re va n, depo pu la ci ja in dea gra ri za ci ja, pro ce si, ki so sprem lja li gos po dar sko in dru` be no preo braz bo. Tok seli tev se usme ril v me sta na slo ven ski oba li, kr bilo po odho du Ita li ja nov obi lo pro stih sta no vanj, obe nem pa hitrej - {i gos po dar ski raz voj odprl {te vil na delov na mesta, seve da pa bilo tre ba zapol ni ti tudi izpraz n na delov na mesta odse l nih lju di. Poleg Istra nov iz notra njo sti Istre so se v obal na mesta nase l va li Slo ven ci iz notra njo sti in pri se ln ci iz dru gih repub - lik nek da n Jugo sla vi. Zla sti mo~an bil tok sled njih, zato so obal na mesta lah ko 84

86 ohra ni la svo jo mul tiet ni~ no in mul ti kul tur no vlo go, ven dar z dru ga~ no vse bi no. Zara - di inten ziv ne ga pri se l va nja v obal nih mestih velik dele` pri se l nih pre bi val cev. Po razi ska vi iz leta 1998 jih bilo v ko pr ski ob~i ni ve~ kot polo vi co, v sta rem mestnem dru Kopra pa kar ve~i na. Ta sko raj popol na pre bi vals tve na spre mem ba v obal nih mestih se nav zven kaza la v pro pa du stavb ne dedi{ ~i ne v sta rih mest nih drih, {e bolj pa v spre mem bi `iv lnj ske ga slo ga me{ ~a nov. Ljud so odha ja li in pre tr ga li nevid no vez s po kra ji no, saj to ni bila ve~ nji ho va pokra ji na. Bila nova pokra ji na, ki niso poz na li ozi ro ma niso hote li spoz na ti. To ozna ~u pom izko re ni n nost. Odtu nost od pokra ji ne lah ko tudi del na. Za lju di, ki so se pre se li li v me sta, bil dom {e ved no v gri ~ev ju, kamor so jih vle kli pet - {kr `a tov, di{e ~e brni stre, Dra go nja z be lim pro dom. Pri se l va n se ve~i no ma nana {a na obal na mesta in le v manj {em obse gu tudi na pode `el ska nase lja. Za nove nase ln ce bila Istra nova, nepoz na na. Bili so neve{ - ~i poseb ne ga na~i na obde lo va nja zem l, zato ni ~ud no, da so pov zro ~i li spre mem be v po kra ji ni ([tok-voj ska 2003, 123):» S po voj no nase li tvi jo novih pre bi val cev, neva - nih take ga na~i na obde lo va nja zem l, se pri ~e la spre mi nja ti tudi ta doli na. Mno gi nasa di oljk, fig in trt so pad li pod seki ra mi ali pa jih zara slo robi dov. Kana li med polji, ki jih nih ~e ve~ ni vzdr `e val, so se pri ~e li ma{i ti, bre go vi pa podi ra ti; voda se zopet pro sto raz li va la nao ko li «. Tret ji pro ces, ki na rav ni oseb ne ga do`iv lja nja pora jal ob~u tek odtu no sti, zapo slo va n zunaj kme tijs tva. Kmet zapo sli tev v to var ni ob~u til kot fizi~ no odtu nost. Mno gi, za kate re bila zem lja del nji ho ve ga bis tva, so se le s te `a vo vda li bre zo seb ni indu strij ski proi zvod nji. Zad nji sklop odtu no sti se nave zu na poi me no va nja. Prvi obrav na va ni pom so ledin ska ime na, ki izgi nja jo. Zara di odse l va nja in opu{ ~a nja kme tijs tva to véde - n za~e lo zami ra ti. Dru gi obrav na va ni pom, prei me no va n kra v nih imen, nepo sred na posle di ca ideo lo gi, n ne ga raz ka zo va nja mo~i in nove ga opre de l va - nja odno sa do pro sto ra. Pri tem tr~i la ob ve~ sto let no tra di ci jo, ki opre de lju odnos posa mez ni ka do `iv lnj ske ga oko lja in s tem iden ti te to. V Is tri bilo kar pre cej tak - {nih imen: Sv. Peter (Ra ven), Ceto re (Vi ni ca, poi me no va na ~i ~e vi Vini ci), Kor te (Dvo ri), Sve ta Luci ja (Lu ci ja), Sv. Anton (Prid vor), Sv. Mar ko (Mar ko vec) Spre mem be dolo ~i la in vsi li la oblast, tako da jih doma ~i ni ve~i no ma niso mogli pre pre ~i ti. Zara di vsi l no sti, ne`iv lnj sko sti in pomanj ka nja iden ti tet nih vezi z no - vi mi ime ni so ta ljud le te` ko spre li ali pa jih sploh niso. V vsa kem pri me ru so pov zro ~i la zo in nera zu me va n. Pri poi me no va njih naj ve~ ja pozor nost name n na ime nu celot ne ga obmo~ ja. Naj sta rej {e ime Istra bilo spor no zara di zgo do vin ske, poli ti~ ne in etni~ ne vse bi - ne. Na opu{ ~a n zgo do vin ske ga ime na vpli va la pove za nost ozi ro ma pre `e tost z ita li jan skim zi kom, ita li jan sko kul tu ro in ita li jan sko zgo do vi no. Baskar (2002a, 118) ta pro ces ime no val dei stri za ci ja, raz log zanjo pa bil strah, da bi raba histo - 85

87 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri ODTUJENOST OD POKRAJINE meja ovira zanemarjan pode`elja KULTURNO PRAVILO dvolastni{tvo Sli ka 19: Kon cep tual no omre` kate go - ri odtu nost od pokra ji ne v ob dob ju po letu Buzet meja lo~nica ga prizadane slovensko-hrva{ka meja ri~ ne ga ime na med doma ~i ni lah ko vodi la v iz gu bo pokra ji ne. Name sto ime na Istra se poja vi la vrsta povsem novih alter na tiv nih poi me no vanj, na pri mer Oba la, Kopr - sko pri mor, Slo ven sko pri mor, ki so bila v prvi vrsti plod znans tve ne ga rezo ni ra nja, ven dar niso na{ la poti v mi sel ni svet Istra nov na pode `e lju. Slo ven ska geo gra fi ja ime la pri tem vid no vlo go. Do da ten raz log, da se po 2. sve tov ni voj ni ime Istra dol go ni uve lja vi lo, n na poli ti~ na ozi ro ma uprav na deli tev. Bila raz de l na med Jugo sla vi jo ter coni A in B Julij ske kra ji ne, od avgu sta 1947 med Jugo sla vi jo ter coni A in B Svo bod ne ga tr`a{ - ke ga ozem lja (STO). Zato ni bilo nobe ne potre be po enot nem ime nu, kaj ti ime STO pre vla do va lo v vseh sfe rah jav ne ga in poli ti~ ne ga `iv l nja. Kljub novim ime nom trd no zako re ni n no ime Istra ni izgi ni lo. Baskar (2002a, ) pi{e, da n go va upo ra ba ver t no ni bila pre po ve da na, ven dar zara di zgo - do vin skih in poli ti~ nih vzro kov ni bila za`e le na. To se ka`e v be se di lih povoj nih geo gra fov, ki v na slo vu nosi jo alter na tiv na ime na, v sa mem bese di lu pa ob~a sno upo - ra bi jo ime Istra ali vsaj pri dev nik istr ski. Za konec si poglej mo {e ime ni [avrin ke in [avri ni ja. Njun izvor v {a vrin kah, popot ni cah, ki so jih tako ime no va li v hr va{ kem delu Istre. Same se tako niso opre de l va le. Doma ~i ni obe ime ni odkla nja jo, ker ima - ta nega ti ven pri zvok, ven dar sta se kljub temu uve lja vi la, {e zla sti pri poi me no va nju etno lo{ kih sku pin. Za naj no vej {e obdob le malo naved kov, ki se nave zu jo na odtu nost od pokra ji ne. Na dru gi rav ni pokra jin skih izku {enj, to pri kul tur nih pra vi lih, mogo - ~e zasle di ti pom meja lo~ ni ca, ki se tokrat nana {a na slo ven sko-hr va{ ko mejo. Zara di Sli ka 20: Depo pu la ci ja notra njo sti slo ven ske Istre se ka`e tudi v pro pa da nju stavb ne dedi{ ~i ne. p 86

88 MIMI URBANC 87

89 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri nastan ka dveh novih nacio nal nih dr`av bila nek da nji repub li{ ki meji pri pi sa na vlo - ga lo~ ni ce med dve ma dr`a va ma in dve ma naro do ma. Nova meja pri za de la `e tako red ko pose l ni in gos po dar sko slab {e raz vi ti del kra{ ke Istre, kar zanj pome ni lo doda ten uda rec. Meja okr ni la svo bo do giba nja lju di, delov ne sile, bla ga, sto ri tev in posta la tudi ovi ra za pre mo `enj ske in denar - ne toko ve. Ogro `a tudi posre do va n infor ma cij in kul tur no izme nja vo. Uve ljav lja n nacio nal ne ga inte re sa zmanj {a lo `iv lnj ski pro stor lju di in nji ho vo giba n v nm. Meja popa ~i la pokra ji no in okr ni la mo` no sti za raz voj n nih gos po dar skih dejav no sti, pre se ka la pro met ne pove za ve ter infor ma cij sko in komu nal no infra - struk tu ro. Nasled nji vidik zade va pom odnos ideo lo gi ja : tra di ci ja, pove zan s kon cep tom zane mar ja n pode `e lja. 4.6 Pokra ji na kot pode `el ska idi la Ana li za izbra nih bese dil poka za la, da so v ob dob ju med sve tov ni ma voj na ma med otip lji vi mi prvi na mi kul tur ne pokra ji ne poleg obde la ne zem l naj bolj idea li - zi ra ne str n ne vasi in majh na, kam ni ta hi{a. Temelj ni ele ment idi li~ no sti plod na zem lja, ki nosi pe~at trde ga dela ne samo sodob nih gene ra cij, ampak tudi pred ni - kov. K n go vem obli ko va nju zago to vo pri po mo glo to, da zem lja nudi mo` nost za pre `i vet. Pri obli ko va nju pode `el ske idi le mate rial ni del kul tur ne pokra ji ne pri zo ri{ ~e sku pin ske ga `iv l nja. Za samo obli ko va n idi le neo tip lji vi del pokra ji ne pomemb - nej {i, saj obse ga social ne vezi, ki obli ku jo skup nost, in ob~u tek pri pad no sti. Prvi obrav na va ni in ve~ krat pou dar ni pom dru `ab nost. Obse ga ve~ kon cep tov: ljud - sko pet, praz no va n, sku pin sko delo in ve~er na sre ~e va nja. Ve~er na sre ~e va nja se nana {a jo na red no dru `e n fan tov (v~a sih tudi deklet) ob ve~e rih, zago to vo pa na praz ni~ ne dni in ob sobo tah. Dru `e nja so mine va la ob spon ta nem pre pe va nju, pogo - vo rih o ak tual nih dogod kih in, ~e bila dru{ ~i na fan tov ska, seve da o de kle tih. Pet bilo pomem ben del dru `ab ne ga `iv l nja, ver t no kar naj po memb nej {i. Sprem - lja lo praz ni ke, dru `in ske moli tve in sku pin sko delo, ki ponu ja jo obi lo mo` no sti za dru `e n. Sku pin sko delo se veza lo na oprav lja n rabu te, to skup ne ga vzdr - `e va nja komu nal ne infra struk tu re, in na kme~ ka opra vi la. Sku pin sko delo bilo pomemb no, saj neko~ {e ni bilo ustrez nih stro v, s ka te - ri mi bi si lah ko poma ga li pri delu. Zato so ljud, ~e so hote li zado vo lji ti last ne potre be, mora li upo {te va ti potre be preo sta lih in jim poma ga ti pri nji ho vem zado vo l va nju. Pri lo` nost za dru `ab nost so bila tudi raz li~ na praz no va nja, pove za na s cerk ve ni mi praz - ni ki. Obi ~aj no so jim sle di le mno `i~ no obi ska ne vese li ce, kr se ple sa lo. Pomemb na vidi ka pode `el ske idi le sta bila ~ut za skup nost in umir no `iv l n, kr sta ~as opre - de l va la zgolj menja va n dne va in no~i ter menja va n let nih ~asov z vme sni mi mej ni ki, praz ni ki. 88

90 obdelana zemlja hi{a stik z naravo ritem narave mirno `ivln vas otipljiva prvina kulturne pokrajine neotipljiva prvina kulturne pokrajine POKRAJINA KOT PODE@ELSKA IDILA povezava Trst/zaled ~ut za skupnost nasprotu sem oblast popa~en idile gonilna sila va{ka komuna dru`abnost posledica uradni ukrep priselnec iz Itali karabinr narodnostno zatiran rabota skupinsko delo pode`elski ostali ljudsko pet kme~ko opravilo nasprotu gospodarska politika dav~na politika praznovan Sli ka 21: Kon cep tual no omre` kate go ri pokra ji na kot pode `el ska idi la v ob dob ju med sve tov ni ma voj na ma. Na do ma n idi le pode `e lja in `iv l nja na nm so vpli va li red ni sti ki s Tr stom. Pove za ve zaled ja s Tr stom so bile pred po goj, da pode `e l sploh lah ko `ive lo. Dru gi pom, ki ga uvr{ ~a mo h go nil nim silam, va{ ka samou pra va kot meha ni zem za dolo - ~e va n na podro~ ju vzdr `e va nja komu nal ne infra struk tu re. Zad nji pom v sku pi ni neo tip lji vih prvin kul tur ne pokra ji ne sem. Sej mi so bili pomemb ni za gos po dar - sko `iv l n in so poleg tega omo go ~a li dru `ab no `iv l nju zunaj obi ~aj ne ga radi ja sti kov. Ime li so regio nal ni zna ~aj, {e zla sti `ivin ski, na kate rih bil v os pred ju trgov ski vidik. Na sej mih, ki so sprem lja li cerk ve na praz no va nja, se trgo va n pre ple ta lo z za ba vo. Idi la pove za na z vklju ~e va nm za`e le ne ga, dobre ga, spo {to va ne ga ter izklju - ~e va nm neza `e le ne ga in sla be ga. Kdo ozi ro ma kaj ni bilo vklju ~e no v po de `el sko 89

91 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri idi lo ozi ro ma kaj jo popa ~i lo? V prvi vrsti to bila oblast, ki lju dem gre ni la `iv - l n s {te vil ni mi ukre pi, zla sti na podro~ ju narod nost ne ga zati ra nja in gos po dar ske poli ti ke (glej poglav Pokra ji na kot vir pre `i vet ja). Oblast so pred stav lja li kara bi nr - ji, ki so bili kot rural others ozi ro ma po de `el ski dru gi (dru ga~ ni') izklju ~e ni iz `iv l nja na vasi. Pode `el ska idi la bila»re zer vi ra na«le za Slo ven ce. Med otip lji vi mi prvi na mi kul tur ne pokra ji ne v be se di lih, ki opi su jo obdob med leto ma 1945 in 1991, zasle di mo kon cep ta obde la na zem lja in zadru` ni dom. Prvi se red ko pojav lja in {e to posred no v no stal gi ji ter spo mi nih na minu le ~ase in nek - da njo pokra ji no. Pom zadru` ni dom se pojav lja pogo sto, naj ve~ v po ve za vi z udar ni{ kim delom. Zadru` ni domo vi so zani miv feno men va{ ke ga `iv l nja po 2. sve - tov ni voj ni. Doka zu jo, da oblast uspe la svo jo (Kar de l vo) ide jo pred sta vi ti v taki obdelana zemlja zadru`ni dom kulturna prireditev udarni{ko delo otipljiva prvina kulturne pokrajine izgradnja infrastrukture dru`abnost propad stavbne dedi{~ine neotipljiva prvina kulturne pokrajine skupinsko delo popa~en otipljivih prvin POKRAJINA KOT PODE@ELSKA IDILA nasprotu ~ut za skupnost praznovan zara{~an popa~en idile kme~ko opravilo komunisti~no nasil propad skupinskega dela do`ivi popa~en neotipljivih prvin oblast nasprotu osovra`enost motorizacija agrarna reforma pode`elski ostali policist sodoben na~in `ivlnja carinik uradni ukrep tuc obliku Neslovenec individualizacija nacionalizacija vikenda{ celinski Slovenec mi/oni razlikovan Sli ka 22: Kon cep tual no omre` kate go ri pokra ji na kot pode `el ska idi la v ob dob ju med leto ma 1945 in

92 lu~i, da jo pode `el sko pre bi vals tvo pos vo ji lo in vklju ~i lo v last no podo bo idi le. Tako so zadru` ni domo vi posta li nova prvi na, ki naj bi na novo defi ni ra la sre di{ ~a vasi in preu smer ja la toko ve pode `el ske ga pre bi vals tva. Bili so pra vi sim bol pode `el ske ga ~lo - ve ka v po voj nem obdob ju ter odraz moral ne pri la sti tve vasi in `iv l nja v nj. ^ut za skup nost se iz pred voj ne ga obdob ja ohra nil v po voj no, ko ga dr`a va na~rt no raz vi ja la in s tem sku {a la pri do bi ti naklo n nost lju di. Dru `ab nost obse ga dva kon cep ta, sku pin sko delo in kul tur ne pri re di tve. Sled n se le red ko ome nja jo. Ve~ infor ma cij o sku pin skem delu, ki obse ga lo izgrad njo infra struk tu re, kme~ - ka opra vi la in udar ni{ ko delo. Sled n bilo `ivo zla sti prva leta po 2. sve tov ni voj ni. Pode `el sko pre bi vals tvo anga `i ra lo in pove za lo v pri za de va nju po izbolj {a nju `ivl - nja na vasi. Opri m ljiv rezul tat teh akcij so bili zadru` ni domo vi. S tem poli ti ka ustvar ja la svo jo vizi jo pode `el ske idi le. De set let po voj ni bilo sku pin sko oprav lja n kme~ kih del {e `ivo, potem za~e - lo posto po ma zami ra ti. Ro~ no delo so nado me sti li stro ji in potre be po sku pinskem oprav lja nju del so usi ha le. Dl se sku pin sko delo ohra ni lo pri grad nji infra strukture. Kaj v tem obdob ju kva ri lo pode `el sko idi lo? V sfe ri otip lji vih prvin velja izpo - sta vi ti pred vsem pro pad stavb ne dedi{ ~i ne in zara{ ~a n kme tij skih zem lji{~. V sfe ri neo tip lji vih prvin kul tur ne pokra ji ne bila to oblast, ki z raz ni mi ukre pi pose - ga la v struk tu ro pode `e lja, pri ~emer pomemb no, da so bili oblast ni ki nedo ma ~i ni, tuj ci, ki so bili med doma ~i ni pogo sto oso vra `e ni (Ver gi nel la 1998, 207):» so prej bili Sici lja ni in sedaj so pa Kra {ev ci. Ki nas hodi jo koman di ra ti «. [te vil ni ukre pi s po dro~ ja ure ja nja last ni{ kih odno sov, agrar na refor ma in nacio - na li za ci ja, ~e na{te mo samo naj po memb nej {e, so dodo bra raz bur ka li pode `e l ter pre ki ni li usta l ne vzor ce dela in dru `ab no sti. Nede l in praz ni ki, dela pro sti dnevi, dne vi, name n ni moli tvi, pet ju in po~it ku, so bili vklju ~e ni v ur nik»ljud ske izgrad - n«. V prid ohra nja nja in vzdr `e va nja dru `ab no sti, pove za no sti in upo {te va nja rit ma nara ve prav tako nista moto ri za ci ja in indi vi dua li za ci ja. Obe nem so nov na~in `iv l nja, izbolj {a ni sti ki in odpr tost pove ~a li sku pi no»po - de `el ski dru gi«, ki to pot obse ga kon cep te Neslo ven ci, celin ski Slo ven ci, viken da {i, cari ni ki, poli ci sti ter mi/oni raz li ko va n. Cari ni ki in poli ci sti so bili nepo sred no pove za ni z na stan kom nove me. So naj bolj odda l ni od doma ~i nov, ne le zato, ker so tuj ci, pove ~i ni pri pad ni ki naro dov iz dru gih jugo slo van skih repub lik, ampak tudi zara di svo mo~i in vlo ge, ki jo pri na {al nji hov poklic ni polo `aj. Bili so ute le {e - n oso vra `e ne me. K Ne slo ven cem pri {te va jo pri pad ni ke naro dov biv {ih jugo slo van skih repub lik. V Pad ni so ome n ni musli ma ni, ki `ivi jo svo `iv l n, odmak n no od `iv lnj skih in delov nih tokov doma ~i nov, sta ro sel cev. Viken da {i in celin ski Slo ven ci so sicer Slo ven ci, ven dar niso Istra ni. Ja sno izra `e no nas prot med»mi«in»oni«. Oni so vsi, ki nima jo istr skih kore - nin, so fore {ti ozi ro ma tuj ci. Fizi~ na meja med nji mi in Istra ni pove za na z raz li~ ni mi zgo do vin ski mi meja mi. Za mno ge [upe tr ce (pre bi val ce vasi Sv. Peter) meja reka 91

93 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri Ri`a na, ker po nj po 2. sve tov ni voj ni pote ka la meja med cono B STO in Jugo - sla vi jo, za dru ge meja na ~rno kal ski struk tur ni stop nji. Po mne nju Jurin ~i ~a nevid ne me Istre obsta ja jo. Doda ja, da meja (Ju rin ~i~ 1994, 622):» med Istri ja ni in prise - ln ci bila in {e ved no aktual na «. Po n go vem so raz lo gi v in ten ziv nem, ideo lo{ ko pogo nem pri se l va nju lju di, ki se niso mogli vklju ~i ti v is tr sko `iv l n. Raz li ko va n med»mi«in»oni«se ohra ni lo v ob dob samo stoj ne Slo ve ni. Nekaj raz lo gov celo v prid trdi tvi, da se poglo bi lo. V sa mo stoj ni Slo ve ni ji Istra edi na pra va sre do zem ska pokra ji na, zato inte res»ce lin skih Slo ven cev«za nakup po~it ni{ ke hi{e ~eda l ve~ ji. Prav nepre mi~ ni ne so nad vse ob~ut lji va tema (Vi da li 1996, 352):» To se ka`e tudi v bo jaz ni, da bi Slo ven ci iz notra njo sti dr`a ve poku pi li pro sta zem lji{ ~a bli zu mor ja in opu ste le hi{e v no tra njo sti Slo ven ske Istre «. Za obdob po letu 1991 malo naved kov, na pod la gi kate rih bi se dalo skle pa ti o do ma nju pode `el ske idi le. Govo ri jo o iz gub l ni idi li in izra `a jo hre pe ne n po pre te klo sti (Pri mo `i~ Uma ri 2001, 105):» Pred krat kim pa se zasu ka lo na bol: nekaj mla dih iz dru ge ali celo tret gene ra ci se vrni lo ter si popra vi lo hi{o ali zgra - di lo novo. Tinjan se po~a si vra ~a v `iv l n. Teta, zad nja sta rej {a Tinjan ka, mi pra vi, da `al ni ve~ pove za no sti Vsak hiti po svo jih oprav kih ali se ti{ ~i doma pred tele vi - zi jo, prav tako kot v me stu «. Avto ri ca izha ja iz spo mi nov na pre te klost in na njih gra di pri hod nost. Sku paj z no vi mi pri se ln ci, ki niso fore {ti, ampak sino vi in vnu - ki doma ~i nov, se v Ti njan za~e lo vra ~a ti `iv l n. Uto pi~ no pri ~a ko va la, da se bo z nji mi vrnil tudi na~in `iv l nja iz n ne ga otro{ tva. Nova meja med Slo ve ni jo in Hrva{ ko poli ci ste, torej»po de `el ske dru ge«, zane - sla tudi glo bo ko na istr sko pode `e l, ven dar jih doma ~i ni, vsaj v Ra ki tov cu, ne do ma jo kot mote ~e. 4.7 Pokra ji na spo lov Prvi sklop kon cep tov, ki se nana {a jo na obdob pred 2. sve tov no voj no, smo zdru - `i li v kon cept `en ska pokra ji na, kr `en ska glav na akter ka. Bila odgo vor na za pri do bi va n dodat nih sred stev, ki so bila mno go krat odlo ~il ne ga pome na za pre `i - ske so slu `i le kot peri ce, pri de lo val ke in pro da jal ke zele nja ve, mle ka ri ce, jaj ~a ri ce in kru {a ri ce. Poleg teh pogla vit nih dejav no sti bi lah ko na{ li {e dru ge, vse pove - za ne s pro da ja nm. V na ved kih, ki opi su jo dnev ne in teden ske poti»pótovk«, se ves ~as pojav lja jo tri kon cep ti: pre `i vet, gara n in hoja. So kot rde ~a nit nji ho ve ga aktiv ne ga udejs - tvo va nja, na~in `iv l nja, ki jih zaz na mo val in s ka te rim so zaz na mo va le pokra ji no. Hoja sicer ni bila edi na mo` nost, ven dar bila zara di rev{ ~i ne edi na izbi ra. Med leto - ma 1902 in 1935 sicer obra to va la ozko tir na `elez ni ca Trst Po re~, ven dar so jo zara di var ~e va nja red ko upo rab lja le. Za ve~i no bila zunaj nji ho vih obi ~aj nih poti. Tudi avto bus so upo rab lja le le v naj ve~ ji nuji. Pogo ste so upo rab lja le par nik od Kopra 92

94 Izola delo delitev dela znotraj dru`ine tihotapstvo obliku dru`inske finance `enska delovna sila mo{ki/`enske razli~en polo`aj sin za`elen posledica izbira partnerja polo`aj `ensk polo`aj spolov POKRAJINA SPOLOV perica dedovan emancipacija mesto vir pre`ivetja garan 2 omogo~a zelenjavarica `enska pokrajina pe{a~en mlekarica Trst prodaja osel kru{arica razumln hrva{ka Istra jaj~arica varuh zna~aj Trst razumln vzdr`ljivost nasprotu poimenovan 2 odlo~nost hrva{ki Istran dobrota potepu{tvo Dolenja Istra Spodnja Istra globoka Istra Istra»Istra«Notranja Istra pogum Sli ka 23: Kon cep tual no omre` kate go ri pokra ji na spo lov v ob dob ju med sve tov ni ma voj na ma. do Trsta in nazaj. Ve~i no ma so poto va le pe{, saj v tem obdob ju ~as {e ni imel poseb - ne vred no sti, vsa ko liro pa bilo te` ko zaslu `i ti. Kon cep ta gara n in pre `i vet smo sicer `e ve~ krat ome nja li, ven dar ju tu pred stav lja mo {e z vi di ka ske so odlo - ~il no pri po mo gle k pre `i vet ju dru `i ne, saj so domov nosi le denar. Mo{ ki so skr be li za kme tijs tvo, ven dar bila ve~i na pri del kov name n na last ni pora bi. Tako `en - ska ime la dvoj no nalo go: bila mati in gos po di nja ter pótov ka in pro da jal ka. Ta dina mi~ ni na~in `iv l nja bil mogo~ zara di ve~ ge ne ra cij skih in sestav l nih dru - `in ter dina mi~ ne ga med se boj ne ga sode lo va nja. Mo~ no pre vla du dolo ~en vidik `en ske pokra ji ne, kate re ga nosil ke so jaj ~a ri ce ozi ro ma [avrin ke. Zara di pri di ha ekso ti~ no sti so bile pri vla~ na in hva le` na tema za 93

95 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri lite rar no ustvar ja n. Jaj ~a ri ce so teden sko poto va le od doma do hrva{ ke Istre, nazaj domov in nasled n jutro v Trst. Pre bi ra n opi sov nji ho ve ga `iv l nja raz kri va neka - te ra nova ime na za hrva{ ki del Istre in tako dodat no osvet lju ime Istra. Eden od raz lo gov, zakaj nad vse mi dru gi mi ime ni ni povsem pre vla da lo,, da bilo na nek na~in spor no ozi ro ma prob le ma ti~ no `e v ob dob ju med sve tov ni ma voj na ma. Nji - ho vo poi me no va n Istre ni bilo enoz na~ no ozi ro ma ned voum no, saj so govo ri le, da hodi jo v Is tro. V spo mi nih ome n no, da slo ven ska Istra v Is tri, kljub temu so tako ime no va le obmo~ svo ga delo va nja in s tem defi ni ra le slo ven sko Istro kot Nei - stro. Za poi me no va n zdaj{ n hrva{ ke Istre so upo rab lja le tudi izra ze Spod nja Istra, Notra nja Istra, Dole nja Istra in glo bo ka Istra. Ta ime na naka zu jo, da bila slo ven - ska Istra ned voum no del Istre. Z nji mi so Istro raz de li le na pode no te, ki bi jim lah ko pri pi sa li sta tus mezo re gij. Nji ho vo delo pove zo va lo tri raz li~ ne kul tur ne sve to ve, zdaj{ njo hrva{ ko Istro, zdaj{ njo slo ven sko Istro in Trst. Jezi kov na raz li~ nost hrva{ ke Istre ni niko li ome n - na. V bis tvu so jo do ma le kot dru ga~ no zgolj zara di ve~ odda l no sti od Trsta in posle di~ no {e ve~ rev{ ~i ne. Pre pro da jal ke so bile posred ni ce med temi raz li~ ni mi sve to vi, med tr`a{ ko sve tov ljan skost jo in mul ti kul tur nost jo na eni stra ni ter kme~ko pre pro{ ~i no in rev{ ~i no na dru gi. S svo jo dejav nost jo so splet le nevid no pre pro da - jal sko mre `o, vzpo red no z urad nim komu ni ka cij skim omre` m. Kljub red nim sti kom s pro da jal ka mi v Tr stu niso splet le pri ja telj skih vezi. Na Hrva{ kem pa so jih. Kljub hudi rev{ ~i ni so neneh no pou dar ja le dobro to, dare` lji vost in pri jaz skam pótov kam so pri pi so va li vrsto last no sti, zla sti pa odlo~ nost, pote pu {tvo in pogum, saj so bile nji ho ve poti pove za ne z ne var nost mi. Hrva{ ka Istra dejan - sko bila nevar na, saj sta na poteh pre ti la rop in nasi l. Na dru gi stra ni bil Trst neva ren zara di sku{ njav veli ke ga mesta. Kljub temu sta {li Kati na, glav na juna ki nja roma na [avrin ke, in n na sestra prvi~ na pot v hr va{ ko Istro sami, v Trst pa v dru` bi izku - {e ne pro da jal ke. Hrva{ ka Istra bila kljub div jo sti in samot no sti bol poz na no kul tur no oko l, v ka te rem so se mla de jaj ~a ri ce zna{ le brez pomo ~i, mesto pa bila popol na novost in za n go vo obvla do va n so potre bo va le ve{ ~i ne, ki si jih v kme~ - kem oko lju niso mogle pri do bi ti. Mas sey va (1994, 186) pra vi, da sta pro stor in na{e do ma n pro sto ra spol no opre de l na. Spol na opre de li tev pote ka na ve~ na~i nov, ki so v raz li~ nih kul tu rah raz - li~ ni in ima jo ~asov no dimen zi jo. Spol no opre de l va n vpli va na razu me va n in do ma n spol ne dimen zi v dru` bi. Pokra ji na posta la del `ensk pótovk in one so bile del pokra ji ne (Tom {i~ 1986, 61):» Te poti ta roma nja sem in tja so se pre plet la z njo, vse to posta lo del n Poto ki te de`e le so `ubo re li v nj in se pre li - va li. Mno ge se ni so piha le s hlad no bur jo sko zi njo, zmr za li so jo okle pa le, pom la di so se {opi ri le v nj, polet ja so jo raz vne ma la in pre bu ja la «. Pokra ji na, ki sprem lja opi - se nji ho vih poto vanj, ni nev tral na. Je odraz nji ho ve ga `iv l nja in nji ho ve ga tre nut ne ga raz po lo `e nja. 94

96 Dru ge kon cep te, ki se nana {a jo na `en ske in nji hov pro stor v po kra ji ni, smo zdru - `i li v pod ka te go ri jo, ime no va no polo `aj spo lov. Ta se deli v pod sku pi ni `en ske polo `aj ter mo{ ki : `en ske raz li ~en polo `aj. Mo{ ke pra vi ce so mo~ no pre se ga le `en - ske so bile zla sti v rev nej {ih dru `i nah pogo sto razum l ne zgolj kot obkt za gos po di n n in ro va n otrok. Nji ho vo `iv l n pote ka lo sklad no s pri ~a ko va - ni mi dru` be ni mi vlo ga mi. Gos po dar ski polo `aj Istre dekle ta silil v zgod njo zre lost in eman ci pa ci jo. Sled - nja bila nuj na in obe nem cen na, saj so dekle ta s tem sama odlo ~a la o svo ji uso di. Poto va n jaj ~a ric meta fo ri~ no poto va n iz otro{ tva v odra slo dobo. Dekle posta - ne `en ska; izvi se izpod stal ne ga nad zo ra mo{ ke ga (naj prej o~e ta, nato mo`a) in slu `i denar, pomem ben za pre `i vet. Eko nom ska eman ci pa ci ja omo go ~a la ve~ jo oseb no svo bo do pri izbi ri part ner ja in raz {i ri tev radi ja, zno traj kate re ga so si dekleta izbi ra la `eni ne, tudi med Neslo ven ci. Na neki na~in gre za za~e tek raz kro ja tra di cio - nal ne kme~ ke in popol no ma slo ven ske dru` be notra njo sti slo ven ske Istre. Obe nem bil last no pri slu `en denar naj bolj {a refe ren ca. Vred nost osla in bale bila bolj kot v ma te rial nem smi slu pomemb na v mo ral nem. S tem si `en ska pri do bi la spo {to - va n in ob~u do va n tako med mo{ ki mi kot `en ska mi. Dru ga mo` nost zaslu` ka za nepo ro ~e na dekle ta bilo delo v to var nah za pre - de la vo rib v Izo li. Red no delo pome ni lo reden doho dek ne gle de na vre me, narav ne ujme in leti no. To bil tudi eden red kih na~i nov, da so se lah ko re{i le kme to va nja. Kljub svo vrst ni eman ci pa ci ji kot posle di ci eko nom ske uspe {no sti bila v do - ma ~em oko lju `en ska podre na. Mari ja, glav na juna ki nja roma na [avrin ke, za~e la zbi ra ti in pro da ja ti jaj ca pri {ti ri naj stih, pri pet naj stih pa {la prvi~ na ples. Kljub temu da bil ples v do ma ~i vasi, mora la biti do mra ka doma. Gre za dvoj - no razu me va n pro ce sa odra{ ~a nja deklet; doma {e ved no vla dal usta ln re`im s trd no zasi dra ni mi pred sta va mi o vzor nem in spo dob nem `iv l nju dekle ta ter n - nem mestu v dru` ska v nas prot ju z mo{ ki mi ni sme la biti niko li utru na, bol na in brez dela. Prav tako niko li ni bila v go stil ni, razen kadar bila na poti. S tem se zno va poka `e ambi va len ten odnos do `en ske. [lo za nepre sta no pre ha ja n iz jav - ne v za seb no sfe ro in nas prot no. Zaseb na sfe ra bila ne le dom z ome ni mi pra vi ca mi in jasno postav l ni mi meja mi spre m lji ve ga, ampak tudi vas, v ka te ri `ive la. Tisti tre nu tek, ko se poda la na pot, pre sto pi la v jav no sfe ro in s tem pri do bi la nove pra vi ce, saj so v tem sve tu velja le dru ga~ ne dru` be ne nor me. Po m sino vi za`e le ni se nana {a na za`e le nost otrok gle de spo la in dedo val ne prak se. Spol na diskri mi na ci ja se za~e la `e pri rojs tvu, saj so bili sino vi mno go bolj za`e le ni kot h~er ke, zato so bile `en ske pogo sto pod pre cej{ njim pri ti skom pri ~a ko - va nja mo{ ke ga potom ca. Pose bej bila `elja po sinu izra zi ta pri veli kih kme tih. Na za`e le nost sinov vpli va la tudi fa{i sti~ na ideo lo gi ja z urad ni mi ukre pi (Bru - men 2000, 162):» Du ~e za vsac ga fant ka, ki se rodil, dal 2000 lir. Pla ~a pa bla 350 lir za pun ce pa 1500 lir. Fant so za voj sko «. 95

97 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri V Is tri bil v ve lja vi ega li tar ni na~in dedo va nja, ki pa izklju ~e val `en ske ozi - ro ma h~e re. Obi ~aj no so sino vi dobi li ena ke dele `e v na ra vi, h~e re pa dote. Pode do va ni dele` bil pomem ben za social ni in mate rial ni polo `aj posa mez ni ka v dru` bi. Dedova - n pogo sto pov zro ~i lo obu bo `a n dru `i ne, zla sti na majh nih kme ti jah. Posle di ca tovrst ne ga dedo va nja so bile tako ime no va ne raz {ir ne dru `i ne. Da se kme ti ja ne bi raz de li la, so vsi mo{ ki osta li doma in skup no obde lo va li zem ljo. S spo lom bila pove za na deli tev dela. Na majh nih kme ti jah `en ske niso bile zgolj gos po di n in mate re, ampak tudi popot ni ce in trgov ke, mla da dekle ta pa tudi delav - ke v pre bu ja jo ~i se indu stri ji v obal nih mestih. Pri deli tvi del pomemb no dejs tvo, da mo{ ko delo obse ga lo zgolj kme~ ka opra vi la, saj bilo tudi dodat no mo{ ko delo veza no na obde lo va n zem l, razen pre voz ni{ tva in»de la nja batu de«, to drob - l nja kame nja za nasi po va n cest. Dru ga ~e bilo v va seh vzdol` `elez ni{ ke pro ge. Tako so bili na pri mer v Ra ki tov cu mo{ ki zapo sle ni ve~i no ma pri `elez ni ci. Vzgo ja otrok za s spo lom dolo ~e ne obvez no sti se za~e la z vsto pom v {o lo. Takrat so se dekle ta za~e la sez na nja ti z»`en ski mi«, fant pa z»mo{ ki mi«deli. Edi no pa{a `ivi ne bila za oba spo la, ven dar so se dekli ce z njo ukvar ja le naj ve~ do tri naj ste ga leta sta ro sti. Nas ploh bila sta rost zelo pomemb na pri oprav lja nju delov nih obvez - no sti (Vi da li 1998, 78):» Ko naj sta rej {i `e pri l za moti ko in poma gal o~e tu na polju, prev zel skrb za pa{o `ivi ne mlaj {i sin in tako so sle di li nepi sa ne mu zako nu `iv - l nja na vasi «. Na raz li~ no dru` be no dolo ~e no vlo go spo lov ka`e tudi prvi obisk Trsta kot neke vrste ini cia ci ja. Dekle ta so mora la pred njim doka za ti, da so spo sob - na oprav lja ti gos po dinj ska dela, s ~i mer bilo jasno poka za no, da obisk Trsta za dekle ta samo nad grad nja ozi ro ma raz {i ri tev nji ho vih `en skih opra vil. Trst bil razum - ln kot sfe ra nji ho vih obvez no sti, kot delov ni pro stor in pro stor zaslu` ka. Od fan tov se pri ~a ko va lo, da bodo dela li na kme ti ji. Zan obisk Trsta pome nil pred vsem zaba vo in spro sti tev. Na sled nji vidik pokra ji ne spo lov tiho taps tvo, ki pri po mo gli k ohra ni tvi slo - ven ske ga slo ja v po kra ji ni. Med tiho tap ci so pre vla do va le `en ske, ki so to pre po ve da no opra vi lo zdru `i le s svo jo legal no dejav nost jo. Tiho taps tvo bilo dru` be no spre mlji - vo, ker {lo za ene ga izmed na~i nov pre `i vet ske so nele gal no pro da joorga ni zi ra le same, mo{ ka dome na bila le orga ni za cij sko zah tev nej {a pre pro da ja ve~ ga obsega. Drob no tiho taps tvo so dosti krat tole ri ra li celo kara bi nr ji, saj niso mogli spre gle - da ti rev{ ~i ne in sti ske Istra nov. Orga ni zi ra no tiho tap l n in raz boj ni{ tvo, ki sta bila mo{ ki dejav no sti, nista bili dru` be no spre m lji va. Po 2. sve tov ni voj ni pri{ lo do kore ni tih spre memb, ki so vpli va le tudi na podo - bo `en sko sti v kon tek stu pro stor skih ske dejav no sti izpred voj ne so se po iner ci ji sicer obdr `a le, ven dar so tra ja le kra tek ~as in v spre me n ni obli ki. Peri ce niso ve~ pra le v najb li` jih poto kih, ampak so hodi le v Trst in pra le v sta no va njih svo jih delo da jal cev. Jaj ~a ri ce, mle ka ri ce in zele nja va ri ce so pri za de le mej ne kon tro le in ome - ji tve dovo l nih koli ~in, tako da so te dejav no sti po~a si zamr le. Pri za de li sta jih tudi 96

98 takoj po vojni perica jaj~arica mlekarica zelenjavarica `enska pokrajina prilo`nostno delo POKRAJINA SPOLOV omogo~a dr`avljanska nepokor{~ina Trst Trst prodaja posledica delo na ~rno omogo~a polo`aj spolov meja ovira pomo~ v gospodinjstvu mo{ki/`enske razli~en polo`aj Sli ka 24: Kon cep tual no omre` kate go ri pokra ji na spo lov v ob dob ju med leto ma 1945 in pridelek tihotapstvo tihotapln ljudi gradnja dea gra ri za ci ja in depo pu la ci ja. Edi na pre `i ve la dejav no sti bila go n in pro da ja zele nja ve, ki se v {est de se tih letih, ko se omi lil mej ni re`im, {e raz mah ni la. Vendar takrat ni bila ve~ izklju~ no v do me ni `ensk. Ver t no bilo to pove za no z me ha ni - za ci jo in moder ni za ci jo v kme tijs tvu. Ro~ no pri de lo va n zame nja la upo ra ba stro v, pri kate ri so bili v os pred ju mo{ ki. Na ved kov, kodi ra nih s kon cep ti v ka te go ri ji polo `aj spo lov, malo. [e naj ve~ se jih nave zu na tiho taps tvo. Tudi v tem obdob ju bila drob na pre pro da ja `en ska dome - na, ven dar bila vlo ga mo{ kih `e bis tve no ve~ ja, zla sti pri tiho tap l nju lju di. Mo{ ki so dosti krat ome n ni kot orga ni za tor ji in vod tiho tap skih pod vi gov, `en ske pa kot 97

99 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri Sli ka 25: Kip Jo`e ta Poh le na v Hra stov - ljah se ob odkrit ju leta 1990 ime no val Istran ka, zdaj pa se ime nu [avrin ka. Ob kon cu 20. sto let ja izraz [avrin ka dobil izm no pozi tiv no kono ta ci jo, ki teme lji la na mobil no sti, sve tov ljans tvu in pogu mu `ensk pótovk. [avrin ke so posta le eden od sim bo lov slo ven ske Istre. MIMI URBANC izva jal ke, saj so poz na le skri te poti ter ob tem bile va ne ho in samot nih no~i. Pri drob nem pre pro da ja nju se poja vil nov motiv. Pre `i vet kot edi ni motiv v ob dob - ju nepo sred no po 2. voj ni so s~a so ma zame nja li ozi ro ma dopol ni li novi moti vi, pove za ni z no vi mi potre ba mi. V nas prot ju s prej{ njim obdob m, ko ljud niso ime li dovo l nja za trgo va n in so tiho ta pi li bla go v dr `av nem mono po lu, v po voj nem obdob ju posta lo aktual no tiho tap l n arti klov, potreb nih v vsak da nm `iv l nju, na pri mer obla ~il in obu tve, ki jih v Ju go sla vi ji ter v coni B Julij ske kra ji ne ozi ro ma STO ni bilo. Tiho tap l n ni bilo ve~ zgolj na~in pre `i vet ja, ampak tudi zado vo ljitev potreb zunaj okvi ra zado vo l va nja naj nuj nej {ih `iv lnj skih potreb. Ta vidik se okre - pil zla sti potem, ko se Istra za~e la raz vi ja ti in pre `i vet ni bilo ve~ vpra{ lji vo. Zad nji obrav na va ni pom grad nja, ki se nana {a na grad njo sta no vanj skih hi{ v po voj nem obdob ju. Z grad njo hi{e so se ukvar ja li mo{ ki, `en ske aktiv ne {ele pri n nem notra nm oprem lja nju. Pred 2. sve tov no voj no so mar sik pri zida vi odlo - ~a le `en ske. V enem od naved kov povsem jasno izra `e no, da `ena kupo va la grad be ni mate rial in se dogo var ja la z de lav ci. Po voj ni tega ni bilo ve~. O~it no, da takrat `en - ski doho dek ni bil ve~ klju~ ne ga pome na za dru `in sko eko no mi jo, s ~i mer se vlo ga `ensk zmanj {a la. Infor ma ci o tem, da so ime le `en ske glav no bese do pri hi{i, ne naj - de mo ve~ v no be nem naved ku. 98

100 Za obdob po osa mos vo ji tvi Slo ve ni ni nobe nih naved kov, na pod la gi kate rih bi lah ko skle pa li o vlo gi spo lov, {e zla sti `ensk. 4.8 Pokra ji na kot dostop nost in mobil nost Temo pred stav lja mo s tre mi pod ka te go ri ja mi: uprav na raz de li tev, pro met in komu - ni ka ci ter toko vi. Eden prvih ukre pov nove dr`a ve v ob dob ju med sve tov ni ma voj na ma bil uprav na raz de li tev, saj Kra l vi na Ita li ja mora la poka za ti svo jo mo~ in novo pri dob l ne de`e le vpe ti v svoj uprav no po li ti~ ni sistem. Slo ven ski del Istre bil raz de ln med tri pro vin ce. Ob~i ne Koper, Piran, [mar in Mare zi ge so spa - da le v naj ve~ jo, Pulj sko pro vin co, ob~i ne Mate ri ja, Pod grad in Jel {a ne so spa da le v Re{ ko pro vin co, ob~i ni Mil in Doli na pa v Tr `a{ ko. Tako nek da nja avstrij ska uprav na eno ta Istra kot del Avstrij ske ga pri mor ja izgi ni la in z njo vsaj delo ma tudi ime Istra. Vse tri pro vin ce so posta le del novou sta nov l ne Julij ske kra ji ne (ita li jan sko Vene - zia Giu lia). Nova uprav na raz de li tev lju di pri si li la v do dat no mobil nost, ki ni bila pove za na z nji ho vim vsak da nm bom za pre `i vet. Nove poti se z nji ho vi usta - l ni mi trgov ski mi pot mi niso pre kri va le. Tako iz naved ka o na ~r to va ni pre se li tvi na dru go stran Atlan ti ka izve mo, da bilo tre ba doku men te ure di ti v Pu lju, med tem ko sta bila kon zu lat Repub li ke Argen ti ne in Izse l ni{ ki in{ pek to rat v Tr stu. Pot v Pulj bila nova smer na zem l vi du pro stor skih vezi, saj slo ven ska Istra ni niko li gra vi - ti ra la v Do le njo Istro, kot se izra zil Pri bac (2001, 113), ampak ved no v Trst. Dru gi sklop kon cep tov se pove zu s pro me tom in komu ni ka ci ja mi. Istra bila s sve tom pove za na s tre mi `elez ni{ ki mi pro ga mi. Prva vez bila `elez ni ca med Diva - ~o in Trstom, tako ime no va na Istria na pove zo va la Diva ~o s Pu lm, ozko tir na Paren ca na pa Trst s Po re ~em (ita li jan sko Paren zo). Sled njo so zara di neren ta bil no - sti uki ni li leta 1936 (po neka te rih podat kih leta 1935) (Mar ko vi} 1994, 684). S tem so spro `i li val neza do voljs tva zla sti med kme ti. Poleg ome n nih prog obsta ja la pro - ga Trst Hr pe l. Naved ki, ki govo ri jo o vo` nji z vla kom, obrav na va jo raz li~ ne vidi ke. Govo ri jo o n ni nedo stop no sti zara di pomanj ka nja denar ja ali o pro da jal kah, ki so vlak za pre voz svo jih arti klov v Trst le ob~a sno upo rab lja le. Red ni upo rab ni ki `elez - ni ce so bili pri de lo val ci mle ka iz Movra `a in Smok vi ce, ker bila raz da lja do Trsta pre dol ga za pe{a ~e n. Po go ste upo rab lja no jav no pro met no sreds tvo bila pot ni{ ka lad ja na rela ci ji Koper Trst. V pri mer ja vi z vla kom bilo na nj ve~ pro sto ra, ustrez nej {i bil tudi voz ni red. Kljub temu pro da jal ke niso red no upo rab lja le. Tret ja vrsta jav ne ga pre - vo za bil avto bus na rela ci ji Trst Po re~, ki so ga uved li po uki ni tvi Paren ca ne. Vo` nja bila dra ga (za celo raz da ljo prib li` no ena ka zaslu` ku mo{ ke ga na trid nev ni dni - Sli ka 26: Kon cep tual no omre` kate go ri pokra ji na kot dostop nost in mobil nost v ob dob ju med sve tov ni ma voj na ma. p str

101 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri Krkav~e, Nova vas, Padna, Bor{t oskrba Buzeta Sv. Peter, Krkav~e, Nova vas omogo~a Piran omogo~a Izola, Trst, Mil Kubed, Hrastovl U~ka, Limski kanal, Rovinj, Pore~, Reka, Opatija Šmar zbirni center Padna Šmar, Ko{tabona preprodajalci Strunjan kruh trgovski tok Koper Koper 2 Izola mleko Pomjan, Ko{tabona Mil tovorn Smokvice, Movra` zelenjava Babi~i, Marezige prodaja vino sem jajce preusmeritev na tr`a{ki trg Trst 2 olj~no ol Motovun, Hrastovl, Kubed, Buzet, Gra~i{~e, Pazin ^rni Kal, Gabrovica, Sv. Anton, Dekani, Ri`ana Gra~i{~e 2 gospodarsko sredi{~e zaled obale omogo~a Istra kra{ka Sv. Anton 100

102 oskrba Novigrada in Buj slaba letina Furlanija opravljan storitev zaposlitev v industriji TOKOVI tok delovne sile Istra izgine UPRAVNA RAZDELITEV dnina Trst posledica urejan dokumentov Mil in Dolina provinca POKRAJINA KOT DOSTOPNOST IN MOBILNOST Pulj ob~ine Koper, Piran, Šmar in Marezige ob~ine Materija, Podgrad, Jel{ane Reka pot slaba dostop pe{a~en prostorska vez prostorski odnosi pe{a~en nasprotu Koper Šmar Se~oveljska dolina prometna os prostorska diferenciacija Trst nakup PROMET IN KOMUNIKACIJE vpre`ni voz tovorna pot cesta ve~/manjvrednost nakup avtomobil Osapska dolina prometna os Koper nakup ladja Koper Trst `elezni{ka proga javni promet izpostavln avtobus Pazin 2 poslab{an javnega prometa `eleznica Diva~a Pulj `eleznica Trst Hrpel Parencana do`ivi ukinitev leta 1936 nedostopna dobrina 101

103 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri ni) in zato za ve~i no sko raj nedo stop na. Cenov no dostop nej {a posta la {ele tik pred 2. sve tov no voj no. V tem obdob ju se na istr skem pode `e lju prvi~ poja vil oseb ni avto mo bil. Z njim so se vsa ko jutro iz Kopra v Bu zet pelja li dav~ ni urad ni ki, zve ~er pa so se vra ~a li. Avto mo bil spro `il veli ko zani ma n in raz li~ na ugi ba nja. Kljub za~et kom jav ne ga pro me ta sta bila naj po go stej {i na~in pre ma go va nja poti hoja in vo` nja z vpre` ni mi vozo vi. ^as ni imel vred no sti ozi ro ma ni bil meri lo, zato hoja mo~ no pre ka {a la upo ra bo avto bu sa, vla ka ali lad. Bila na~in `iv l nja, pove - zan s pre `i ve tve ni mi stra te gi ja mi. Hodi le so zla sti `en ske, dnev no ali ve~ krat na teden na tr`a{ ko tr` ni co. Pot v Trst iz Gra ~i{ ~a na pri mer tra ja la dobrih pet ur. Kako so `en ske jot ve~ ne popot ni ce do ma le ceste? Ob~u ti le so jih zla sti kot dol ge, kar gle - de na pre ho ne raz da l povsem razum lji vo, in bele. Ob samo stal ni ku cesta se namre~ naj po go ste pojav lja kako vost ni pri dev nik bel. Hoja bila tudi del vsa kod nev nih opra vil. Gle de na to, da bila zara di agrar - ne pre na se l no sti obde la na vsa raz po lo` lji va zem lja, ki bila mo~ no raz drob l na, so bile neka te re par ce le od doma pre cej odda l ne. Hoja v vi no grad lah ko tra ja la do petin {ti ri de set minut. Pe{a ~e n bilo pove za no tudi z is ka nm `iv lnj ske sopot - ni ce (Fran ca 1995, 47):» Ti sti, ki niso na{ li dekle ta doma, so {li pa~ dale~ «. Po vod za zani mi vo pro stor sko dife ren cia ci jo, ki ime la vred nost ni predz nak, sta bili odda l nost od mest in koli ~i na potreb ne ho (tru da) za vzdr `e va n sti kov z nji - mi ([tok-voj ska 2003, 54):» Ker se v Trst {lo k no gam, z mu {o ali brez n, so se tisti iz bolj odda l nih kra v veli ko bolj mu~i ske od Deka nov, Ri`a ne, Brto kov in Pobegov so one iz bolj trde ga pode `e lja, na pri mer tiste od Sve tan to na, iz Mare zig, Bor {ta, posmeh - lji vo ime no va le Brlav ke. Za `en ske iz teh vasi so bile Brlav ke `en ske iz [ma rij, Krkav~, Sve te ga Petra, Nove vasi, za te pa tiste iz Kube da, Gra ~i{ ~a, So~er ge, Topo lov ca «. Na sled nji pom so vpre` ni vozo vi, ki so bili zla sti za mo{ ke in pre bi val ce od Trsta bolj odda l nih vasi pogo sto pre voz no sreds tvo. Vpre` ne `iva li so bili osli, konji, voli in kra ve. V Trst so se red no vozi li poklic ni voz ni ki, za kate re bilo pre voz ni{ tvo dopol - nil na dejav nost. Vo` nja z vo zom bila zamud na, zla sti iz odda l nih vasi. Kljub temu, da med istr ski mi vasmi in Trstom pote kal `iva hen pro met, v ana - li zi ra ni lite ra tu ri le malo naved kov o ce stah in nji ho vem sta nju. Ugo to vi mo lah ko, da so v tem ~asu zara di novoz gra ne ceste vino grad ni ki iz Tru{k, ~e so ime li vpre - go, za~e li sami pro da ja ti vino trgov cem iz mest. Ome n ni sta dve pro met ni pove za vi notra njo sti Istre s Tr stom. Prva cesta po Osap ski doli ni, ki jo ime nu jo glav na istrska cesta; na nj bilo ved no `ivah no. Dru ga cesta iz Kopra ~ez [mar v Se ~o veljsko doli no. Pomanj ka n dobrih cest ovi ra lo pro da jo kme tij skih pri del kov, zato se tako pogo sto ome nja tovor ni{ tvo, saj so ve~i no vasi s Tr stom in Koprom pove zo va le le tovor - ne poti. Tret ji vse bin ski sklop se nave zu na kate go ri jo toko vi, ki jih lah ko raz de li mo na toko ve delov ne sile in trgov ske toko ve. Pri toko vih delov ne sile se odra `a ta agrar na pre na se l nost in pomanj ka nov nih mest zunaj kme tijs tva. Za tiste, ki se niso 102

104 mogli pre `iv lja ti z ob de lo va nm last ne zem l, sta poleg pre se li tve obsta ja li dve mo` - no sti, delo v to var ni in dni na. Toko vi dni nar skih delav cev so bili tako kot ve~i na preo sta lih tokov usmer ni pro ti Trstu. Poleg Trsta se s tem v zve zi ome nja tudi Koper. Mo` iz bolj odda l nih vasi so do dni nar ske slu` be potre bo va li nekaj ur. Vsta ja n kma lu po pol no ~i bilo pogo sto ne le med `en ska mi, ampak tudi mo{ ki mi. Ob sla - bih leti nah, pove za nih z na rav ni mi ujma mi, se radij oprav lja nja kme~ kih del raz teg nil do Fur la ni. Dru gi tok delov ne sile pove zan z de lom v to var nah, ki pa jih bilo pre ma lo, da bi lah ko zapo sli le vso raz po lo` lji vo delov no silo. Smer in raz da lja sta bili okvir no podob ni kot pri dni ni, ven dar pri zapo sle nih v in du stri ji glav ni cilj ni bil Trst, ampak Izo la in Mil. Naj ve~ krat ome n no dnev no migri ra n `ensk v Izo lo, v tam - kaj{ n tovar ne za pre de la vo rib. Edi ni na~in za pot na delo v to var ne bilo pe{a ~e n, zato so bile na naj slab {em delav ke iz bolj odda l nih vasi. Ka te go ri ja trgov ski toko vi se deli na tri kon cep te, pro da jo, nakup in sem, na kate - re se nave zu veli ko naj raz li~ nej {ih kon cep tov, ki ka`e jo na obseg in raz ve nost teh tokov., Kljub dejs tvu, da bilo naj ve~ trgov skih pove zav s Tr stom, bil naj po memb - nej {i kraj za naku po va n Koper. V Tr stu so kupo va li le tisti, ki so tam pro da ja li svo pri del ke, ali tisti, ki so tam oprav lja li raz li~ na dela. ^e bilo naku po va n edi ni namen odho da v me sto, bil pogo stej {i cilj Koper (Bru men 2000, 254):» En krat se v Tr - stu ni kupo va lo. Samo Koper. Pro dat si {el v Trst, kupo vat pa v Ko per «. Koper bil pri vla ~en za naku pe zara di cene nih in dobro zalo `e nih `idov skih trgo vin. Raz li ko v vlo - gi Trsta in Kopra dobro poja sni nasled nji nave dek (Du lar 1996, 217):» V Trst smo {li po d'nar, v Ko per smo ga nesli za dav ke «. Trst ni bil uprav no ali poli ti~ no sre di{ ~e Istre, ampak le n no gos po dar sko sre - di{ ~e ozi ro ma tr`i{ ~e za istr ske kme tij ske pri del ke. Med naved ki, ki obrav na va jo naku pe, se enkrat poja vi tudi Pazin, kr so vino grad ni ki iz Gra ~i{ ~a kupo va li sreds tvo za pre - pre ~e va n vin ske ga vre nja. Na naku po va n v Pa zi nu ver t no vpli val en sam raz log, to lah ka dostop nost zara di pove za no sti z vla kom. Pri vre nju vina bil namre~ ~as izm no pomem ben dejav nik, zato so ljud izbra li naj hi trej {o pot. Naj ve~ kon cep tov v tem poglav ju nave za nih na pom pro da ja. Pro da ja kme - tij skih pri del kov bila o~it no giba lo ve~i ne mobil no sti v tem obdob ju. Vse pro daj ne poti so vodi le v sme ri obal nih mest, zla sti Trsta. Od te splo {ne she me odsto pa la edi no pro da ja kru ha, pred vsem zato, ker so v tem ~asu v Tr stu zra sli elek tri~ ni mli - ni in pri ~e le obra to va ti elek tri~ ne pekar ne. V [mar jah in Ko{ta bo ni so pekli kruh za mesta na zdaj{ nji slo ven ski oba li, v Ku be du in Hra stov ljah za Buzet, v Sv. Petru in Krkav ~ah pa za Novi grad in Bu. Po memb na dejav nost v tem obdob ju bilo mle kars tvo, saj bilo v me stih in pri mest nih pre de lih, kr so se ukvar ja li z in ten ziv no pri de la vo zele nja ve, pov pra {e - Sli ka 27: Kon cep tual no omre` kate go ri pokra ji na kot dostop nost in mobil nost v ob dob ju med leto ma 1945 in p str

105 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri razlika v ceni in ponudbi v primerjavi s Trstom dnevna migracija obliku obliku opravljan storitev mejni prehod povezanost slu`ba omogo~a Ljubljana maloobmejni promet z Italijo tok delovne sile prostorski odnos mejni prehod Koper meddr`avni sporazum po letu 1954 Se`ana Piran nova smer dr`avljanska nepokor{~ina stik prekinitev TOKOVI Trst do leta 1954 onemogo~an stikov ga prizadane ideologija 2 birokracija Izola ga prizadane ovira Trst nakup meja lo~nica carina trgovski tok hrva{ka Istra preusmeritev na slovenski trg Reka prodaja dve meji nakup dvolastni{tvo Pazin Pulj ga prizadane Pulj nakup Koper nakup razlika v ceni v primerjavi s Koprom jugoslovanski del Istre do 1954 Reka nakup ote`en dostop do zemlji{~ preusmeritev na jugoslovanski trg 104

106 zasedba jugoslovanske vojske cona B JK Koprski okraj do`ivi Ajdov{~ina sede` Cone B konec vojne julij 1945 Trst in Istra Julijska krajina Morganova linija UPRAVNA RAZDELITEV september 1947 oktober 1954 julij 1945 september 1947 Jugoslavija posledica Cona A JK urejan dokumentov POKRAJINA KOT DOSTOPNOST IN MOBILNOST prostorska vez STO cona B STO cona A STO posledica zara{~an Ri`ana meja Se`ana sede` ob~ine PROMET IN KOMUNIKACIJE pe{pot cesta opu{~ena pot linija Bu Trst linija So~erga Se`ana osebni promet pristani{~e cesta Koper Seno`e~e javni promet avtobus `elezni{ka proga prostorska diferenciacija pomanjkan avtobusnih povezav linija Koper Sveti Peter linija Koper Trst linija Piran Sv. Peter motorno kolo `eleznica Kozina Koper avtomobil 2 ve~/manjvrednost `eleznica Diva~a Pulj 105

107 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri va n po mle ku veli ko. Pro da ja mle ka se raz li ku od pro da dru gih kme tij skih pri - del kov, ker zah te va dobro ute ~e no, u~in ko vi to in naj kraj {o mo` no pot od pri de lo val ca do potro {ni ka. To bilo {e zla sti pomemb no za pri de lo val ce iz bolj odda l nih vasi. V [mar jah bil zbir ni cen ter za pri de lo val ce iz Krkav~, Nove vasi, Bor {ta in del no iz Pad ne; od tam so ga delo ma tudi sami tovo ri li v Izo lo. Mle ko iz {mar ske zbi ral ni - ce so na oslih tovo ri li v Ko per in od tam so ga z lad jo pre pe lja li v Trst. Po letu 1931, ko so uved li red no pro go [mar Trst, so ga za~e li pre va `a ti z av to bu som. Razen v [mar jah so veli ko mle ka pri de la li na ^rnem Kalu, v Ga bro vi ci, Sv. Anto nu, Deka - nih in Ri`a ni, od koder so ga pri de lo val ci sami tovo ri li v Trst. Rej ci iz Mare zig in Babi ~ev so mle ko na oslih tovo ri li v Trst, Mil, Koper in Izo lo, iz Pom ja na in Ko{ta bo ne so ga tovo ri li v Ko per, od koder so ga z lad jo pre pe lja li v Trst. Poleg nave de nih tra di - cio nal nih sre di{~ mle kars tva sta se raz vi li novi sre di{ ~i v Smok vi ci in Movra `u. Zara di odda l no sti tovor n do Trsta ni bilo mogo ~e, mle ko pa so tovo ri li do `elez ni{ ke posta v Ra ki tov cu na pro gi Pulj Di va ~a Trst. Dru gi pomem ben tr` ni pri de lek bila zele nja va, {e zla sti v ne po sred nem zaled - ju oba le. Po vklju ~i tvi Istre v Kra l vi no Ita li jo so bile ute ~e ne poti pro da zele nja ve pre tr ga ne. V ana li zi ra ni lite ra tu ri pro daj ne poti pri de lo val cev zele nja ve niso tako natan~ no opi sa ne kot poti pri de lo val cev mle ka. Pose bej sta izpo stav l na le kra ja Sv. Anton, od koder so zele nja vo tovo ri li v Trst, in Stru njan, od koder so jo s ~ol ni vozi li v Pi ran, del no tudi v Trst. Naved ki, ki se nave zu jo na zele nja vo, govo ri jo ve~i no ma o to vor nju v Ko per in nato o plov bi s par ni kom do Trsta. Po odku pu zele nja ve izsto pa la Izo la, kr so jo potre bo va li v to var nah za pre de la vo rib. Pro daj ne poti jajc so bile v ce lo ti usmer ne pro ti Trstu. Pro ti Trstu so bile v ce lo ti usmer ne tudi pro daj ne poti olj~ ne ga olja, toda tam se pora ba zmanj {e va la. [ib ko tr`i{ ~e za olj~ no ol bil {e kra{ ki del Istre ozi ro - ma tisti del polo to ka, kr olj ka ne uspe va ve~. Ljud so ol kupo va li med oprav lja nm obi ~aj nih trgov skih poti ali od `ensk, ki so ga iz olj kar skih pre de lov Istre nosi le v kra{ ko zaled. Tako so na pri mer `en ske iz Sv. Anto na in Koc jan ~i ~ev ob pet - kih pro da ja le ol v Gra ~i{ ~u. Podob no uso do kot olj~ no ol in zele nja va in s tem spre mem bo pro daj nih poti do`i ve lo vino. Pro daj ne poti, ki so bile v ob dob ju Avstro-Ogr ske usmer ne pro ti seve ro vz ho du, so se po letu 1918 preu sme ri le v Trst. Po letu 1945 in se podo ba mobil no sti pre cej spre me ni la. For mal ni raz lo gi so pove za ni z uprav no raz de li tvi jo. Zahod ni del Istre ozi ro ma cona B Julij ske kra ji ne pri {el pod jugo slo van sko upra vo s se de `em v Aj dov{ ~i ni. Cona bila raz de l na na okra ; Istra bila vklju ~e na v Ko pr ski okraj. Po reor ga ni za ci ji sep tem bra 1947 bila iz zahod ne ga dela Julij ske kra ji ne obli ko va na nova uprav no po li ti~ na tvor ba, Svo bod no tr`a{ ko ozem l (STO) s co na ma A in B, preo sta li del nek da n Julij ske kra - ji ne pa bil pri klju ~en k Ju go sla vi ji. Cona B STO ime la sede` v Ko pru, del Istre, ki spa dal pod Jugo sla vi jo, pa imel sede` v Se `a ni. Tako so se poti admi ni stra tiv - nih oprav kov Istra nov v Ju go sla vi ji iz med voj nih, usmer nih v Pulj, obr ni le pro ti 106

108 seve ru, v Se `a no., Tako kot Pulj v prej{ nm obdob ju bila tudi Se`a na dale~ in s te - da nji mi trans port ni mi mo` nost mi raz me ro ma te` ko dostop na. Nova raz me ji tev na novo defi ni ra la pro stor ske vezi. Prej mno gi kra ji, na pri mer Gra ~i{ ~e, niso niko li gra vi ti ra li k Se `a ni. Ko so posta li del se`an ske ob~i ne, so bili nji ho vi pre bi val ci pri - mo ra ni preu sme ri ti del svo jih for mal nih poti, pove za nih na pri mer z ure ja nm doku men tov, poro ka mi ter dru gi mi mati~ ni mi zade va mi in podob no. Dru gi sklop kon cep tov se pove zu s pro me tom in komu ni ka ci ja mi. Takoj po vojni bilo sta n podob no pred voj ne mu ali celo slab {e. Ko se po pod pi su Lon don skega spo ra zu ma v obal nih mestih, {e zla sti pa v Ko pru, za~e la raz vi ja ti indu stri ja, se za~ela izbolj {e va ti tudi pro met na infra struk tu ra. Paren ca ne ni bilo ve~, slo ven ski in hrva{ki del Istre pove zo va la pro ga Diva ~a Pulj. V ana li zi ra ni lite ra tu ri en sam nave dek o `e lez ni{ ki pro gi Diva ~a Ko per. Eden od raz lo gov ver t no ta, da bil leta 1967, ko bila pro ga zgra na, oseb ni pro met `e tako raz vit, da ta pro ga ni ime la pomemb - nej {e ga vpli va na pot ni{ ki pro met Istra nov. Vasi v kra{ kem delu Istre, kr pro ga pote ka la, so `e prej do`i ve le mo~ no depo pu la ci jo. Za od `elez ni ce bolj odda l ne vasi so bile ugod nej {e avto bu sne pove za ve, ki jih poz ne izpo dri nil oseb ni pro met. Gos - po dar sko izm no pomemb na bila izgrad nja pri sta ni{ ~a v Ko pru, na kate ro se nave zu tudi `elez ni{ ka pove za va iz Kopra prek Pre {ni ce do Diva ~e in naprej pro ti Ljub lja ni. V nas prot ju z `e lez ni{ kim pro me tom veli ko krat ome nn avto bu sni pro met. V po ve za vi z uprav no orga ni zi ra nost jo takoj po 2. sve tov ni voj ni ome n na avto - bu sna pove za va med So~er go in Se`a no, ki lju dem zunaj Svo bod ne ga tr`a{ ke ga ozem lja omo go ~a la obisk mati~ ne ob~i ne. [e pogo ste se ome nja avto bu sna pove - za va med Koprom in Trstom, saj bila pomemb na za vzdr `e va n tra di cio nal nih vezi. Nn pomen se okre pil zla sti v {est de se tih letih, ko bila med mesto ma uki n na pomor ska pove za va. Po voj ni avto bu sna vo` nja posta la cenov no doseg lji va, tako da hitro izpo dri ni la nek da n pe{a ~e n in tovor n, ki sta se ohra ni la le {e na rela - ci ji od doma do najb li` ga avto bu sne ga posta ja li{ ~a. Iz prej{ n ga obdob ja se ohra ni la vred nost na les tvi ca gle de na pro stor sko dife - ren cia ci jo, ven dar tokrat ni teme lji la na odda l no sti od mest, ampak na dostop no sti z jav nim pot ni{ kim pro me tom ([tok-voj ska 2003, 54):» Ko pa so pro go podalj {a li do tja, so se Tru sov ci {opi ri li pred Trskov ci «. Ome n na pro stor ska dife ren cia ci ja, ~eprav se na prvi pogled zdi odraz ne~i mr no sti in pred sod kov, ime la impli ka ci v po - kra ji ni. Vasi brez pove za ve z av to bu sni mi lini ja mi pri za de la hitrej {a in inten ziv nej {a depo pu la ci ja. V ana li zi ra ni lite ra tu ri zaz na mo, da so pis ci naj ve~ ji pomen pri propa - da nju istr ske ga pode `e lja pri pi so va li prav pro met ni odre za no sti. Pode `el sko pre bi vals tvo se zave da lo pome na avto bu snih pove zav in zato na pri stoj ne orga ne pri ti ska lo za nji ho vo vzpo sta vi tev. V ne ka te rih pri me rih avto bus pri {el pre poz no, saj bilo nase l `e sko raj praz no ozi ro ma nase l no le {e s sta rej {i mi pre bi val ci. V tem obdob ju so za~e li zma go vi ti pohod oseb ni avto mo bi li. [e zla sti pomembni so bili za tista nase lja, ki niso bila pove za na z jav nim pro me tom. Splo {na moto ri za - 107

109 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri ci ja se za~e la konec pet de se tih let s To mo so vi mi motor ni mi kole si. Mope di so posta li {e pose bej pogo sti, ko tovar na za{ la v te `a ve in so delav ce pla ~e va li v na ra vi. Skraj{a li so raz da l, vasi prib li `a li mestom in obrat no. Za nji mi so se uve lja vi li oseb ni avtomo - bi li. Prvi»fi~ ko«v Sv. Petru bil kup ln leta Last ni{ tvo oseb ne ga avto mo bi la bilo v pet de se tih letih pre sti` no, v {est de se tih letih pa so avto mo bi li `e bili dokaj pogo sti. Konec tega deset let ja so v ne ka te rih {upe tr skih dru `i nah ime li `e dva avtomobila. Mo to ri za ci ja tesno pove za na s ce sta mi. Medre gio nal ne pove za ve sta na novo obli ko va li vklju ~i tev Istre v Ju go sla vi jo in odre za nost Istr ske ga polo to ka od Trsta. Koper bil prej pove zan zgolj s Tr stom ter z Izo lo in Pira nom. N go vi sti ki s preo sta lo Slove - ni jo ozi ro ma vzhod nim delom Julij ske kra ji ne so pote ka li ~ez Trst. Za vklju ~i tev Istre v gos po dar ske vezi preo sta le Slo ve ni bila nuj na pove za nost z osred njo Slo ve nijo. Cesta Koper Se no `e ~e bila zgra na leta Moto ri za ci ja in opu sti tev ho kot na~i na pre ma go va nja poti sta pov zro ~i li opu{ ~a n pe{ po ti ter nji ho vo zara{ ~a n. Tret ji sklop se nave zu na pom toko vi. Deli se na tok delov ne sile in trgov ske toko ve. Obseg delov ne mobil no sti bil maj hen; indu stri ja bila sla bo raz vi ta, me pa so ovi ra le in v do lo ~e nih pri me rih one mo go ~a le pre tok delov ne sile. Takoj po voj - ni so bili toko vi ena ki kot prej, poz ne pa si oblast pri za de va la lju di odvr ni ti od dela in zaslu` ka v Tr stu, s ~i mer spro `i la veli ko neza do voljs tvo in odpor. Obe nem sta se spre me ni la smer in radij poto vanj indu strij ske delov ne sile iz tiste ga dela Istre, ki leta 1947 pri pa del Jugo sla vi ji. Ker bil Koper v dru gi dr`a vi, bila edi na mo` - nost zapo sli tve v Ljub lja ni, tako da bila novo na sta la meja nepo sre den kri vec za pove ~a n raz da l do delov ne ga mesta. Po Lon don skem spo ra zu mu in {e zla sti po letu 1960 se mej ni re`im za~el rah - lja ti, tako da so ponov no o`i ve le neka te re sta re vezi, za~e le pa so se obli ko va ti tudi nove. Trst spet postal cilj dnev nih migra cij. [te vil ni Istra ni so se enkrat ali ve~ krat na teden vozi li v Trst in tam na ~rno oprav lja li raz li~ na dela. Po ure di tvi mej nih vpra - {anj se za~el tudi hiter raz voj indu strij skih in dru gih dejav no sti v Ko pru, Izo li in Pira nu. Kljub inten ziv ni depo pu la ci ji in dea gra ri za ci ji gri ~ev na te ga zaled ja Istre Slo - ven ci niso mogli zado vo lji ti vseh potreb po delov ni sili v hi tro rasto ~ih indu strij skih obra tih. Dru gi sklop kon cep tov se nave zu na trgov ske toko ve, pred vsem na kon cep ta pro - da ja in nakup. Nepo sred no po voj ni so se sta re trgov ske pove za ve obno vi le, poz ne pa so bile spet nasil no pre ki n ne. Nove me in poli ti ka, pod krep l na z ideo lo gi jo, so one mo go ~a le uve ljav l ne tra - di cio nal ne sti ke. Zla sti bil pri za det vzhod ni del nek da n Julij ske kra ji ne, to vzhod no od ~rte Osp Gra din, ki po nastan ku Svo bod ne ga tr`a{ ke ga ozem lja postal del Jugo sla vi. Bil odre zan od kul tur ne ga oko lja, ki mu pri pa dal sto let ja. S to novo raz me ji tvi jo bila Istra pri kraj {a na za dina mi~ nost, ki prej zaz na mo va la n - no `iv l n. Sta ti~ nost pome ni la slab {e `iv l n, saj bila nek da nja dina mi ka posle di ca neneh ne bor be za pre `i vet. Meja one mo go ~a la akti vi ra n last nih poten - 108

110 cia lov, ki bi lah ko omo go ~i li, da bi po voj ni ljud za`i ve li nor mal no. Odpr tost pro ti Se`a ni in Ljub lja ni jim te`av ne ga polo `a ja ni mogla olaj {a ti. Po novem so ljud ve~ - naku pe oprav lja li na Reki in v Pu lju. Poleg raz da l in dostop no sti bil prob lem raz li ka v ceni. Tako bil na pri mer na Reki kruh ve~ kot pet krat dra` ji kot v Ko pru. Kljub vsem pre pre kam so obsta ja le nevid ne vezi s Tr stom. Ljud ska iznaj dlji vost in seve da pre `i ve tve ni nagon sta bila mo~ nej {a od biro krat skih in ideo lo{ kih meja. Nave za nost na Trst bila tako mo~ na, da one mo go ~a n sti kov (za pi ra n me, vpo klic v de lov ne bri ga de, zmanj {a n {te vi la dovo lil nic, biro kra ci ja, cari na) spro `i - lo raz li~ ne obli ke dr`av ljan ske nepo kor{ ~i ne. Po letu 1954 se Istra, zla sti obal ni in prio bal ni pas, za~e la gos po dar sko hitro raz vi ja ti ter pove zo va ti s Slo ve ni jo in preo sta lo Jugo sla vi jo. Ve~i na kme tij skih pri delkov iz dru` be ne ga sek tor ja {la na slo ven ski in jugo slo van ski trg. Obe nem Trst spet za~el posta ja ti pre skr bo val no sre di{ ~e za posa mez ni ke, pri ~emer so bili pomemb ni med dr `av ni spo ra zu mi o ma loob mej nem pro me tu in mej nih pre ho dih. Slo ven ska Istra v do lo ~e ni meri ohra ni la posred ni{ ko vlo go med Trstom in hrva{ ko Istro. Leto 1991 in osa mos vo ji tev Slo ve ni nista pri ne sla ob~ut nej {ih spre memb v do - stop no sti in mobil no sti. Na podro~ ju uprav ne raz de li tve smo zaz na li eno samo spre mem bo, to vklju ~i tev Raki tov ca in Zazi da v Mest no ob~i no Koper. Pre bi val - ci teh kra v so zato del svo jih poti preu sme ri li iz Se`a ne v Ko per. Sklop pro met in komu ni ka ci obse ga zgolj kon cep te dvo last ni{ tvo, `elez ni ca Kozi na Ko per, asfal ti - ra ne ceste in hoja. Dvo last ni{ tvo, tokrat ob slo ven sko-hr va{ ki meji, ote `i lo dostop do obde lo val nih zem lji{~. Zara di dr`av ne me se nek da n polj ske poti niso sme le ve~ upo rab lja ti, vo` nja po cesti ~ez mej ni pre hod pa pot do obde lo val nih zem lji{~ onstran dr`av ne me pra vi lo ma znat no podalj {a la. Dodat na ~asov na izgu ba gre tudi na ra~un gne ~e na mej nih pre ho dih, zla sti ob kon cih ted na in praz ni kih. Mar si ko - ga to odvr ni lo od nadalj n ga obde lo va nja zem l. Po m `elez ni ca Kozi na Ko per se nave zu na dru gi `elez ni{ ki tir na tej rela ci ji, ki nun za nadalj nji raz voj Luke Koper. Avtor pris pev ka nami gu na nega ti ven odnos slo ven skih obla sti do tega prob le ma in s tem na odre ka n raz voj nim pri lo` - no stim (Hab jan 2003, 48). Zara di dobro raz vi te ga oseb ne ga pro me ta so tudi ceste med naj bolj odda l ni mi nase lji asfal ti ra ne. Pe{a ~e n kot na~in pre ma go va nja ovir povsem zamr lo. Ve~ kon cep tov se nave zu na kate go ri jo toko vi. Nova dr`av na meja, tokrat slo - ven sko-hr va{ ka, posta la lo~ ni ca med obmo~ ma, ki prej nista bila niko li lo~e na. Med ljud mi na obeh stra neh me so se pred osa mos vo ji tvi jo obeh dr`av izob li ko - va le sorods tve ne, pri ja telj ske in gos po dar ske vezi, ki jih nova poli ti~ na stvar nost ~e `e ne povsem pre re za la, pa vsaj mo~ no okr ni la. Sli ka 28: Kon cep tual no omre` kate go ri pokra ji na kot dostop nost in mobil nost v ob dob ju po letu p str

111 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri prekinitev gospodarskih stikov medsebojna vez do osamosvojitve vklju~itev v MO Koper prijateljski stik sorodstveni stik birokracija ustalna trgovska pot Rakitovec UPRAVNA RAZDELITEV Zazid omogo~a obliku Trst 3 do`ivi upravna reorganizacija menjava valute TOK prostorska vez ga prizadane Buzet nazadovan stikov POKRAJINA KOT DOSTOPNOST IN MOBILNOST KRAŠKA ISTRA prizanesljivost mejnih organov nova smer prostorski odnos PROMET IN KOMUNIKACIJE ga prizadane gravitiran k obali ga prizadane dvolastni{tvo `eleznica Pre{nica Koper asfaltirana cesta {olan Koper nakup drugi tir ote`en dostop do zemlji{~ Koper delo Koper 2 meja lo~nica opu{~an kmetijstva stik {ibek mesto pre`ivljan prostega ~asa razlika Slovenija/Hrva{ka slovensko hrva{ka meja do osamosvojitve 2 prometna odrezanost pove~an razdal slab{an odnosa do Hrvatov 110

112 Naj bolj pri za det bil kra{ ki del Istre, torej del, ki bil naj bolj odda ln od sre - di{~ na oba li in z naj slab {i mi narav ni mi raz me ra mi za kme tijs tvo. Prej bil tesno pove zan z re pub li ko Hrva{ ko, {e zla sti z Bu ze tom. Osa mos vo ji tev Slo ve ni in obli - ko va n nove me sta pre ki ni la uve ljav l ne in usta l ne gos po dar ske, social ne ter dru ge sti ke. Pri ja telj ski in sorods tve ni sti ki so se ohra ni li, ven dar v okr n nem obse gu. Vsa ka meja pove za na z ad mi ni stra tiv ni mi biro krat ski mi opra vi li, ~eprav na podla gi ana li zi ra nih naved kov lah ko ugo to vi mo, da so mej ni orga ni pri za nes lji vi in tole ri ra jo pre ha ja n me celo zunaj urad nih mej nih pre ho dov. Meja posta la pomem ben del misel ne ga sve ta. Ni~ manj pomemb na od vlo ge me kot fizi~ ne lo~ - ni ce ni n na vlo ga kot posle di ca obli ko va nja dveh samo stoj nih dr`av. Prej raz me ro ma enot ni obmo~ ji se raz vi ja ta ozi ro ma stag ni ra ta vsa ko v svo jo smer, zato se raz li ke med nji ma pove ~u jo. Pri tem ima jo pomemb no vlo go tudi nere {e ni med so se ski prob - le mi vpra {a nja, zato se v Slo ve ni ji odnos do Hrva tov slab {a. To ko vi, ki so prej vodi li v Bu zet, so se obr ni li pro ti Kopru. Celo ten kra{ ki del slo - ven ske Istre za~el gra vi ti ra ti k obal nim mestom; takoj po osa mos vo ji tvi zara di pomanj ka nja mej nih pre ho dov, zara di gos po dar ske ga in sicer{ n ga sta nja na Hrva{ - kem, po letu 1994 pa zara di vklju ~i tve v ob ~i no Koper. Obal na mesta v pre te klo sti niso ime la vid nej {e vlo ge v `iv l nju Rakit lja nov. Dol ga in sla ba pot bila po obli - ko va nju jav ne ga pro me ta dra ga, zato so bili sti ki {ib ki (Sed mak 2005, 125):» Jaz nisem bil u Kopru, niti enkrat dol. Sem hodu v Se `a no in potem na Kozi no, ko smo ime li ob~i no na Kozi ni. Po naku pih se v Bu zet naj ve~ hodi lo «. Meja, nasta la po osa mos vo ji tvi Slo ve ni, pa ni vpli va la na obseg in pogo stost sti - kov s Tr stom. Istran ke {e ved no hodi jo enkrat ali ve~ krat na teden v Trst k svo jim»{jo ram«ali»ba bam«. Mla de prev ze ma jo stran ke svo jih mater in ta{~. Raz li ka v tem, da se zdaj tja vozi jo z oseb ni mi avto mo bi li. Zmanj {al se tudi obseg naku pov, saj se v tem ~asu izbolj {a la ponud ba bla ga v slo ven skih trgo vi nah. 4.9 Pokra ji na kot odnos med mestom in pode `e lm Naj po memb nej {a vlo ga mesta v in te rak ci ji mesto po de `e l v us tvar ja nju mo` - no sti za pre `i vet. Vlo ga mest, {e zla sti Trsta, ki ga ime nu jo obljub l na de`e la, bila v ob dob ju med sve tov ni ma voj na ma toli ko pomemb nej {a, ker bilo mesto veli - ko in gos po dar sko dobro raz vi to, oko li{ ko pode `e l pa rev no in zao sta lo. Vlo ga mest mno go stran ska in raz ve na. Bila so tr`i{ ~a za istr ske pri del ke in obe nem zapo sli tve na sre di{ ~a. Z no vost mi so vpli va la na gos po dar ski in dru` be ni raz - voj pode `e lja, ime la pa so tudi klju~ no vlo go pri n go vi oskr bi. Pode `e la ni so obi ~aj no zdru `i li pro da jo in nakup, torej so pode `el ski pre bi val ci nave zo va li sti ke z mest ni - Sli ka 29: Kon cep tual no omre` kate go ri pokra ji na kot odnos med mestom in pode `e lm v ob dob ju med sve tov ni ma voj na ma. p str

113 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri priselvan oblast kaznovan davek mesto oblast odnos do oblasti prostorska diferenciacija mesto izhod v sili mesto sovra`nik zaposlitev propad kmetij mesto vir pre`ivetja tr`i{~e prepleten sistem razumln odnos mor/zaled razumln omogo~a Izola delo Izola prodaja povezanost POKRAJINA KOT ODNOS MED MESTOM IN PODE@ELJEM Izola povezanost Izola mesto vir inovacij higiena stabilnost materialni polo`aj vpliv mesta na vedenjske vzorce oskrba pode`elja mesto zani~evan Slovencev oblikovan in vzdr`evan dru`benih kategorij me{~an prodajalec kmet/me{~an Slovan/Roman reven/bogat vladajo~i/podreni razred nakupi v mestu 112

114 storitvena dejavnost Piran odtunost Piran»grad«Piran delo Piran povezanost omogo~a Piran prodaja Piran Koper opravki omogo~a Koper prodaja zaposlitev v industriji Koper delo omogo~a Trst prodaja Koper Koper povezanost Koper davki mesto Koper nakup Bu delo Bu Bu povezanost dnina Bu prodaja dru`benoekonomski polo`aj Trst Trst sredi{~e Trst delo Trst ob~utek doma~nosti Trst stagnacija Trst nakup Trst vir inovacij 113

115 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri mi. Le red ko bilo nas prot no, da so pro da jal ci iz mesta pri ha ja li na pode `e l. Pom mesto izhod v sili se nana {a na razu me va n mesta kot pri be `a li{ ~a ob eko nomskem pro pa du na pode `e lju. Ko kmet izgu bil last no zem ljo, ostal brez sred stev za pre - `i vet in mo` no sti, da bi se sam pre `iv ljal, zato zanj na pode `e lju ni bilo ve~ obstan ka. Kljub {te vil nim mo` no stim mesto v~a sih razum l no kot sovra` nik. V ne kate - rih naved kih izra zi to namre~ odnos do n ga nega ti ven. Med sve tov ni ma voj na ma, ko so zara di zadol `e va nja {te vil ne kme ti pro pad le, bilo mesto ute le {e n obla sti, ki ho~e uni ~i ti male ga istr ske ga kme ta. Pre bi val ci Sv. Petra so ~uti li velik odpor do Pira na tudi zato, ker so ga pove zo va li z dr `av ni mi orga ni, ki med [upe tr ci niso bili niko li cen ni in spo {to va ni. Zani mi vo, da so edi no Pira nu rekli»grad«, za vsa osta - la mesta pa so upo rab lja li nji ho va ime na. Ob li ko va n in vzdr `e va n dru` be nih kate go rij teme lji na odno su med mestom in pode `e lm, pri ~emer nas zani ma vlo ga pokra ji ne pri obli ko va nju ter vzdr `e vanju odno sov mo~i vzdol` raz red ne in narod nost ne lo~ ni ce. V me stih, zla sti Pira nu, so pode `el ski Istra ni ob~u ti li social ne in kul tur ne raz li ke, ki so izha ja le iz nji ho ve ga na~i - na `iv l nja. Kme te zaz na mo va la vsa kod nev na bit ka za pre `i vet, ki opre de l va la tudi nji hov stik z mest nim oko lm. Raz li ke med mestom in pode `e lm so teme lji - le tako na dejav no sti kot v ob se gu dela in posle di~ no na~i nu `iv l nja. Slo ven ska pokra ji na od lju di zah te va la neneh no aktiv nost, delo; mla di so si pri vo{ ~i li zaba - vo edi no zve ~er in ob praz ni kih. V mi sel nem sve tu pode `e la nov bila ita li jan ska pokra ji na pokra ji na brez de lja, spre ha ja nja po man dra ~u in pose da nja po kavar nah. Kmet so bili tudi neka te ri me{ ~a ni, ven dar so se raz li ko va li od kme tov na pode - `e li so v me stih in na nji ho vih pose stih a la na ta delov na sila. Tak sistem bil mogo~ zara di posest nih odno sov na pode `e lju, ki so zago tav lja li cene no raz - po lo` lji vo kme~ ko delov no silo. To omo go ~a lo vzdr `e va n obsto ~ih odno sov in na~i na dela na pode `e lju, saj so majh ni zem lji{ ki last ni ki lah ko zdru `e va li in uskla - va li delo na last ni in tuji zem lji. [e bolj {i pri mer so bili dni nar ji, ki so hote li biti kmet. Nede lo bilo zan raz log za `alost in obe nem sra mo to. Zem lja soob li - ko va la social ne kate go ri, saj omo go ~a la ohra nja n raz me rij mo~i med rev ni mi in boga ti mi kme ti, me{ ~a ni in pode `e la ni, nena zad n tudi Slo ven ci in Ita li ja ni. Kljub ome n nim nas prot m so bili mesta tesno pove za na s po de `e lm. Nji ho - ve dejav no sti so se pre ple ta le in dopol n va le ter tako omo go ~a le `iv l n lju dem v obeh sve to vih. Ta pre ple te nost ustva ri la dobro ute ~e no, sta bil no sobi va n. Tudi zato so ime la mesta velik vpliv na vedenj ske vzor ce pode `el ske ga pre bi vals tva. N go va zna - ~il nost o~it no bila pomanj klji va oseb na higie na, zato so se pro da jal ke tru di le za ~ist in ure n videz, ki bil obe nem zago to vi lo dobre pro da. Pono sne pro da jal ke z vi so ko raz vi tim samos po {to va nm niso hote le velja ti za uma za ne. Za to sta dva raz lo ga. Mesto so pove zo va le s ~i sto ~o in ure nost jo, obe nem pa so hote le poka za ti na neu te me l nost pred sod kov pro ti Slo ven kam. Tudi med Slo ven ci uma za ni ja velja - la za manj vred no in bila o~i ten znak rev{ ~i ne. 114

116 Slo ven sko istr sko pode `e l bilo pove za no s {ti ri mi mesti, Koprom, Izo lo, Pira - nom in Trstom. Kljub dolo ~e nim podob no stim bila med Trstom in preo sta li mi mesti pre cej{ nja raz li ka, ne le v ve li ko sti, ampak tudi v nji ho vi struk tu ri. Kako so te raz li - ke do`iv lja li ljud s kme~ ke ga pode `e lja? Trst veljal za gos po dar sko sre di{ ~e, za mesto, v ka te rem Istra ni slu `i jo denar. Zdaj{ nja slo ven ska mesta, {e zla sti Koper, so do ma li kot sre di{ ~e obla sti, ki jih iz`e ma. V Tr stu so se tudi bol po~u ti li, zara di n go ve mul - tiet ni~ ne in mul ti kul tur ne sesta ve pa tudi bolj doma ~e. Od nos med mestom in pode `e lm raz kri va {e eno raz se` nost, to odnos med mor m in zaled m. Mor bilo pove za no z me sti in zato tu, tako kot so bila tuja zla sti zdaj{ nja slo ven ska mesta (Vi da li 1996, 353):» Is tra le`i ob mor ju, toda to mor - bilo za na{e ga kme ta tu, sko raj sovra` no. Tam v me stih bila oblast, ki mu nala ga la dav ke in kro ji la uso do «. Za ra di kore ni tih spre memb po 2. sve tov ni voj ni se na novo obli ko val odnos med mesti in pode `e lm. Pre te kla raz mer ja nova oblast razu me la kot zasta re la in ime la za raz voj no ovi ro, zato spre mem be niso pri za de le zgolj sme ri ter obse ga vezi, ampak tudi pode `e l samo. V prej{ nm obdob ju odnos mesto : po de `e l teme ljil na mo` no stih, ki so jih ponu ja la mesta, gonil na sila tega odno sa pa bila agrar na pre na se l nost. Prav v tej sfe ri so se zgo di le teme lji te spre mem be. Del Istre bil do leta 1954 odre zan od vseh mest, del Istre samo od Trsta. Po letu 1954 so mesta na slo ven ski oba li ponov no pred - stav lja la eno ten in z Is tro pove zan pro stor, s~a so ma pa se spro sti la tudi dr`av na meja med Ita li jo in Jugo sla vi jo. Tako so se odno si v rah lo spre me n ni in okr n ni obli ki lah ko obno vi li. Od nos med mestom in pode `e lm pri za de la nasil na odre za nost kot posle dica ideo lo gi. Ljud so jo do`iv lja li kot poseg v svo jo temelj no pra vi co pri pri za de va - njih za pre `i vet in bolj {e `iv l n. Da bi ohra ni li ozi ro ma ponov no vzpo sta vi li svo tra di cio nal ne pra vi ce, so se upa li jav no izpo sta vi ti in tudi odlo~ no bori ti. Nji ho va volja bila mo~ nej {a od ideo lo{ kih ovir. Potre ba po ohra ni tvi usta l nih vzor cev v od - no su do mesta bila ve~ ja od umet no za~r ta ne me in mo~ nej {a od revo lu cio nar ne vne me. Urad na oblast hote la pre pri ~a ti lju di, da bi na novo obli ko va li podo bo svo - domo vi ne, brez pove zav s Tr stom. [lo za ideo lo{ ki boj, ki pri do bi tve revo lu ci postav ljal pred usta l ne tra di cio nal ne vzor ce na~i na dela in `iv l nja nas ploh. Nek - do»od zgo raj«, ki obi ~aj no pri pa dal sku pi ni»oni«(v nas prot ju z»mi«), hotel lju di pri si li ti, da bi priv ze li nove misel ne vzor ce. Ob odsot no sti ustrez nih alter na tiv so se ljud seve da upi ra li. Tako kot pro da ja mimo urad nih pred pi sov pote ka la tudi oskr ba pode `e lja (Mo ra to in Pahor 2002, 157):» ^e prav bila meja zelo zastra - `e na, so ljud tve ga li pot ~ez njo s svo ji mi pri del ki, da so si tam potem kaj kupi li «. Sli ka 30: Kon cep tual no omre` kate go ri pokra ji na kot odnos med mestom in pode `e lm v ob dob ju med leto ma 1945 in p str

117 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri slab revolucionarni naboj delo na ~rno razvoj gospodarstva Slovenec selitev v mesto tradicija navezanost zaposlitev v industriji tr`i{~e ga prizadane storitvena dejavnost ideologija nasprotu ilegalno trgovan zaposlitev mesto vir pre`ivetja priselvan 2 mesto nedosegljivo oskrba pode`elja koncentracija prebivalstva v obalnih mestih ga prizadane razumln povezanost do leta 1954 polkmet POKRAJINA KOT ODNOS MED MESTOM IN PODE@ELJEM razumln mesto sovra`nik priselnec mesto/pode`el razli~nost oblikovan in vzdr`evan dru`benih kategorij odnos Slovenec/Istran neprilagajan kulturna razlika {avrinizacija istrsko manjvredno doma~in/tuc razlikovan odnos mor/zaled mi/oni razlikovan vikenda{ odnos do celinske Sloveni ime Obala vsilno ime Koprsko primor vsilno {avrinija nakup nepremi~nin negativen odnos do tujcev zavra~an narodotvorne vloge ime obmo~ja slovenizacija Istre 116

118 Ljud so tve ga li, ker v coni B Julij ske kra ji ne (poz nej {e ga Svo bod ne ga tr`a{ ke - ga ozem lja), {e bolj pa v Ju go sla vi ji, vla da lo pomanj ka n. Edi na mo` nost, da so se oskr be li z do lo ~e ni mi izdel ki, bil Trst. Po uki ni tvi Svo bod ne ga tr`a{ ke ga ozem lja Koper postal sre di{ ~e slo ven ske Istre in s tem kraj za oprav lja n naku pov. Pri tem bila pomemb na oko li{ ~i na, da so bile v nm v pri mer ja vi s Pu lm ali Reko ni` cene, bolj {a pa bila tudi izbi ra. Odnos mesto : po de `e l vzdr `e va lo prav drob no pre - kup ~e va n. Zara di dr`av ne me in nele gal ne ga sta tu sa so bile poti rah lo spre me n ne, sama vse bi na pa osta la ena ka ali vsaj podob na. V Tr stu so kupo va li bla go in ga, tokrat po ile gal nih poteh, nosi li v hr va{ ko Istro. Spre me ni la se vrsta kup l ne ga bla ga, name - sto bla gov ne menja ve pa se uve lja vi la denar na. Na razu me va n mesta kot posle di co za `iv l n ugod nih oko li{ ~in se nana {a pom mesto `iv lnj ska pri lo` nost. Mesta so se v ce lot nem obdob ju, {e zla sti po letu 1954, pode `el ske mu pre bi vals tvu zde la pri vla~ na za nase li tev, kar vodi lo v zgo{ ~a n pre bi vals tva v njih. K temu naj ve~ pris pe val gos po dar ski raz voj z raz - ma hom indu stri, turiz ma in dru gih sto ri tve nih dejav no sti, ki so zapo slo va le tudi pode `el sko delov no silo. Kme tijs tvo velja lo za manj pers pek tiv no in bilo zapo - stav l no na ra~un nek me tij skih dejav no sti. Mesta so posta la cilj seli tve nih tokov s pre naselne ga in sla bo raz vi te ga pode `e lja. Poseb no mesto ima Trst, kamor so se poleg pri se ln cev ita li jan ske ga pore kla pri se l va li tudi Slo ven ci z oko li{ ke ga pode`e lja. Trst, Izo la in Piran so napol ni li eko nom ski migran ti, Trst pa poleg teh {e poli ti~ni. Na men tal ni rav ni so mesta posta la dostop na Slo ven cem {ele po 2. sve tov ni voj - ni. Prej so bila samo cilj dnev ne ali teden ske migra ci, zdaj so posta ja la tudi dom. Lah ko bi rekli, da {lo za neke vrste kul tu ro lo{ ki deter mi ni zem. Hri bov ci velja jo za roba te, pre pro ste, ven dar tudi manj spo sob ne lju di. Doli ne in kot li ne ozi ro ma v na - {em pri me ru oba la pa so kul tur na sre di{ ~a, kr so osre do to ~e ni raz voj, zna n, denar. Zato bila seli tev pro ti mor ju za`e le na in cen na. V tem obdob ju so mesta dobi la nove vse bi ne in raz vi le so se dodat ne vezi med mestom ter pode `e lm. Z gos po dar skim in dru` be nim raz vo m, ko kme tijs tvo naza do va lo in pode `e l posta lo `iv lnj sko oko l od kme tijs tva neod vi snih lju - di, so mesta {e zla sti za mla di no posta la pri vla~ na za pre `iv lja n pro ste ga ~asa. Tovrst ne sti ke omo go ~il raz voj oseb ne ga pro me ta, pove zan z vses plo {no moto ri za ci jo. Pove - za nost med mestom in pode `e lm se obli ko va la na novih teme ljih. Manj {i del pre bi vals tva se ukvar jal s kme tijs tvom in zanj so bila mesta tr`i{ ~e za pro da jo pri - del kov. Ve~ mu delu pre bi vals tva pode `e l ni zago tav lja lo mo` no sti za pre `i vet, ampak bilo le pri vla~ no oko l za biva n. V tem obdob ju se obli ko va n dru` be nih kate go rij ome ji lo na obli ko va n sloja polk me tov. Gonil na sila sta bila nave za nost na zem ljo in nada l va n dru `in ske tra - di ci, omo go ~i li pa so ga ugo den delov ni ~as, izbolj {a ne pro met ne pove za ve in nagla moto ri za ci ja. 117

119 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri S pre te kli mi izku{ nja mi pove zan pom mesto sovra` nik. Nega ti ven odnos teme lji na nek da njih raz li kah ter nas prot jih med slo ven skim pode `el skim kme~ kim in ita li jan skim mest nim pre bi vals tvom. Sim bol podre no sti in trp l nja Slo ven cev so bile neka te re stav be, na pri mer zapor na Bel ve de ru, ki so bile tar ~a ma{ ~e va nja. Ome n ni zapor so par ti za ni poru {i li, oko li{ ki kmet pa so kame n odpe lja li in upo - ra bi li pri obno vi vasi. Na sled nji obrav na va ni pom odnos mor : za led. Kljub pri ~a ko va nm, da bo mor, tako kot mesta, posta lo del spoz nav ne ga sve ta pode `el skih Istra nov, se to ni zgo di lo. Mor pra vi lo ma {e ved no do`iv lja jo kot nekaj tu ga, nekaj, kar se ble{~i v da lja vi. Zato mor ni del nji ho ve ga spoz nav ne ga zem l vi da ([tok-voj ska 2003, 122):» Is tr ja ni ima mo mor zato, da ga s hri bov hva le` ni gle da mo «. Tudi Koc jan ~i~ (1988, 1990a, 1990b in 2001) ga red ko ome nja; mor mu bli zu in hkra ti dale~, saj ga zgolj opa zu z gri ~ev ja, kr n gov dom. ^e upo {te va mo to ome n no miselno raz da ljo do mor ja in zgo do vin ska dejs tva, jasno, zakaj avtoh to ni pre bi val ci iz notra - njo sti slo ven ske Istre s tako gore~ nost jo in gne vom zavra ~a jo ime Oba la, ki se v raz {i ri lo v zad njih deset let jih. Uve lja vi li so ga pri se l ni me{ ~a ni s sreds tvi jav ne ga obve{ ~a nja in lokal ni mi oblast ni mi struk tu ra mi. Ena ko velja za ime Kopr sko pri mor -, ki so si ga pri za de va li uve lja vi ti zla sti geo gra fi (Gams 1991). Kot pro tiu te` obe ma ime no ma se pojav lja ime [avri ni ja, ven dar tako zgo do vin sko kot vse bin sko spor - no. Kljub temu se dokaj na {iro ko uve lja vi lo; ver t no zato, ker ozna ~u samo pode `el ski del Istre in jasno poka `e na raz li ko med mesti ozi ro ma prio bal nim pasom in pode `el skim zaled m. Baskar (2002a, 130) uve ljav lja n imen [avri ni ja in [avrin - sko gri ~ev razu mel kot ma{ ~e va n sta ro sel skih pode `e la nov novo dob nim me{ ~a nom. Po n go vem ho~e ime ti pode `e l svo last no ime, ki ga no~e deli ti z me{ ~a ni. V prej{ nm odstav ku smo se dotak ni li bis tva {e ene ga kon cep ta, to kul tur nih raz lik, ki teme lji jo na avtoh to no sti ozi ro ma neav toh to no sti. Nek da n Ita li ja ne so zame - nja li Slo ven ci in pri se ln ci iz dru gih repub lik nek da n Jugo sla vi. Pode `el sko pre bi vals tvo na pod la gi med se boj ne ga poz na va nja in pred vi dlji vo sti z Ita li ja ni splet - lo nevid no mre `o pove zav in sti kov. Novo dob ni me{ ~a ni so za pode `el sko pre bi vals tvo tuji in nera zum lji vi. Po mne nju pode `el ske ga pre bi vals tva niso hote li do ti bis tva te pokra ji ne in se zato se ji niso zna li pri la go di ti. Zato so mesta pro stor tu ga. Po 2. sve tov ni voj ni eno tujo prvi no (tujo z vi - di ka Slo ven cev) zame nja la dru ga. Ven dar pa so bili Ita li ja ni avtoh to ni in Slo ven ci so jih dobro poz na li in zlah ka spre ma li, med tem ko pri se l nih Jugo slo va nov niso. Po ana li zi ra nih naved kih sode~ zato, ker so izbri sa li sre do zem ski duh mest. Poseb na katego ri ja v sku pi ni»oni«so viken da {i, tako pre bi val ci obal nih mest kot pri{ le ki iz notra njo sti Slo ve ni, pri ~emer pose bej izra `e na boja zen pred raz pro da jo nepre - mi~ nin. Od nos mesto : po de `e l se ne nana {a zgolj na odnos med istr skim pode `e lm ter obal ni mi mesti s Tr stom, ampak se raz {ir ja na odnos do celin ske Slo ve ni z Ljub - 118

120 lja no kot n no pre stol ni co. V tej sfe ri se pojav lja odnos Slo ven ci : Is tra ni, ki, ~eprav gre le za do ma n Istra nov, izpo stav lja pod ce n va n Istra nov in Istre s stra ni celin - skih Slo ven cev. Istra nom se zde lo, da so jih ime li dru gi Slo ven ci za manj vred ne in da vse, kar istr ske ga, samo dej no dobi lo nega ti ven pri zvok. Del kriv de za tak {en ob~u tek odri n no sti ima tudi dr`a va, saj Istra ni kljub obvez ne mu pla ~e va nju naro~ - ni ne dol go niso spre ma li sig na lov nacio nal ne ga radia in tele vi zi. V Ra ki tov cu so si na pri mer lah ko prvi~ ogle da li osred nji dnev nik nacio nal ne tele vi zi {ele konec osem de se tih let, po uspe {no izpe lja nem»va{ kem upo ru«. 5 Sklep Sre do zem l tra di cio nal no obmo~ inten ziv nih sti kov med raz li~ ni mi naro - di. Prvi ne slo van ske, roman ske in del no ger man ske kul tu re so se v Is tri pre plet le v mul ti kul tur no dru` bo, ki, ~eprav pre cej spre me n na, {e ved no pri sot na. Do 1. sve - tov ne voj ne bila slo ven ska Istra prek Trsta vpe ta v gos po dar ske, dru` be ne in preo sta le toko ve Bal ka na, Sre do zem lja in sred n Evro pe. Istr ski vsak dan sta mo~ no raz bur - ka la 2. sve tov na voj na in doga ja n po nj. Naj mo~ nej {i kon cept v tem obdob ju jugo slo van sko-ita li jan ska meja kot fizi~ na, dru` be na in ideo lo{ ka lo~ ni ca. Osa mos - vo ji tev Slo ve ni pov zro ~i la nove pro stor ske in vse bin ske spre mem be, ven dar v ome nem obse gu. Dru` be ne, poli ti~ ne in gos po dar ske spre mem be so se med dru gim jasno odra - zi le tudi v kul tur ni pokra ji ni. Temelj ni vpra {a nji, ki smo si ju zasta vi li, sta, kaj pokra ji na pome ni lju dem in kako so raz ne spre mem be vpli va le na spre mi nja n n ne ga do - ma nja. V pri ~u jo ~i mono gra fi ji ne govo ri mo o ne po sred nih spre mem bah prvin kul tur ne pokra ji ne, ampak o od no su lju di do njih. V sre di{ ~u zani ma nja so bile zgodo - vin ske pred sta ve o po kra ji ni, kot so zasto pa ne v raz li~ nih pisnih virih. Izha ja li smo iz post mo der ni sti~ ne ga gle da nja, po kate rem pokra ji na ni ve~ samo mate rial na stvar - nost, ampak dru` be ni in kul tur ni doku ment, kate re ga bra n omo go ~a raz krit pomen skih slo v in pro ce sov, ki ta doku ment sestav lja jo. V na {em pri me ru ta doku - ment obmej na pokra ji na kot rezul tat vrste kul tur nih, dru` be nih, gos po dar skih in poli ti~ nih inte rak cij ter pro ce sov, ki so se doga ja li ali se {e doga ja jo v pro sto ru. Na{e razu me va n pokra ji ne teme lji na odno su med dve ma rav ne ma: kako pokra ji na sestav l na in obli ko va na ter na pri pi sa nem pome nu in izku{ njah, ki jih gene ri ra - la. Pokra ji na ni nev tral na in pasiv na, ampak se z dru` be no pro stor ski mi odno si neneh no dogra ju in preob li ku. Zato tako kot vsak pro stor proi zvod kul tur nih, dru` be - nih, gos po dar skih in poli ti~ nih odno sov. Kla si~ no mor fo lo{ ko razi sko va n otip lji vih prvin kul tur ne pokra ji ne na pod - la gi teo re ti~ ne ga in meto do lo{ ke ga zna nja mogo ~e nad gra di ti s preu ~e va nm do ma nja pokra ji ne in tako kul tur no pokra ji no celost no obrav na va ti. Ana li zi ra li smo 119

121 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri bese di la in kodi ra li poj me, pove za ne z mejo, ideo lo gi jo in pokra ji no. Ve~ kot 1000 ko - di ra nih poj mov ka`e na {iri no do ma nja ozi ro ma poj mo va nja pokra ji ne. V na sled njih kora kih smo kodi ra ne poj me zdru `e va li v sku pi ne ozi ro ma kate go ri ter iz njih obli - ko va li devet vse bin skih sklo pov, ki sestav lja jo pom pokra ji sami naslo vi teh vse bin skih sklo pov, {e bolj pa nji hov natan ~en pre gled ka`e jo, da so se name sto klasi~ - nih pokra jin skih sesta vin, kot so na pri mer raba tal, nase lja in pre bi vals tvo, izob li ko va le kom plek snej {e vse bi ne, ki prav kar na{te te sicer vse bu jo, ven dar v dru ga~ nih pove - za vah in kon tek stih. Na pod la gi postop kov ute me l val ne teo ri so se izob li ko va le nasled n vse bi ne kul tur ne pokra ji ne: pokra ji na kot narav no oko l, pokra ji na in sti ki s so sed nji mi obmo~ ji, pokra ji na kot vir pre `i vet ja, pokra ji na kot pri pad nost, odtu nost od pokra ji ne, pokra ji na kot pode `el ska idi la, pokra ji na spo lov, pokra ji na kot dostop nost in mobil nost ter pokra ji na kot odnos med mestom in pode `e lm. S tem smo se prib li `a li holi sti~ ne mu gle da nju na pokra ji no ozi ro ma razu me va - nju pokra ji ne kot siste ma mate rial nih ter nema te rial nih prvin in pro ce sov, ki jih usmer ja jo (sli ka 1). Nave de ne vse bin ske sklo pe lah ko zdru `i mo v tri vidi ke pokra - ji ne. mate rial ne ga, nema te rial ne ga in pro ce sne ga. Mate rial ni del sestav lja ta sklo pa pokra ji na kot narav no oko l in pokra ji na kot vir pre `i vet ja, ki odse va ta temelj no para - dig mo pokra ji ne, to od ~lo ve ka preob li ko va no narav no pokra ji no. Ena naj sta rej {ih ~lo ve ko vih dejav no sti kme tijs tvo, ki zara di svo nara ve pokra ji no obli ku zelo na {iro ko. Nema te rial ni del sestav lja jo sklo pi pokra ji na kot pri pad nost, odtu nost od pokra ji ne, pokra ji na kot pode `el ska idi la in pokra ji na spo lov. Pro ce si so zaob ti v preo - sta lih kate go ri jah: pokra ji na in sti ki s so sed nji mi obmo~ ji, pokra ji na kot dostop nost in mobil nost ter pokra ji na kot odnos med mestom in pode `e be`en pogled na kon cep tual na omre` ja, pred stav l na v 4. po glav ju, poka `e, da zgor nja na videz pre pro sta in logi~ na deli tev ni tako enoz na~ na. V vsa ki od kate - go rij so namre~ kon cep ti, ki sega jo tako na podro~ mate rial nih kot nema te rial nih prvin pokra ji ne. Nobe na izd vo na vse bi na kul tur ne geo gra fi ni le otip lji va ali neo - tip lji va, ampak sku pek obo jih. Pokra ji na se naj bolj nepo sred no spre mi nja zara di ukre pov v kme tijs tvu, kot so na pri mer hidro me lio ra ci ali tera si ra n pobo ~ij, na ukre pe pa vpli va jo vrsta dejav ni kov z raz li~ nih podro ~ij oseb ne ga in dru` be ne ga `iv - l nja ter odnos lju di do kme tijs tva. Neka te re vse bi ne so bolj mate rial ne, dru ge bolj nema te rial ne, vse ka kor pa so novost v slo ven ski geo gra fi ji. ^e med nema te rial ni mi vse bi na mi izpo sta vi mo pokra ji no spo lov in jo natan~ ne pogle da mo, lah ko ugo to - 120

122 vi mo, da za zelo neo tip lji vim vidi kom pokra ji ne povsem mate ria len in otip ljiv vidik. Polo `aj `en ske v dru` bi na pri mer odvi sen od n ne ga `iv l nja in funk cio ni ra nja v real nem sve tu s stra te gi jo boja pro ti pomanj ka nju. Pokra ji na resni~ no kom pleksen sistem, v ka te rem se nn otip lji vi in neo tip lji vi del ter pro ce si v nj tesno in nelo~ - lji vo pre ple ta jo. Ra zu me va n, da pokra ji na ni zgolj vide no, ampak pred vsem do to, pove za - no z ne ka te ri mi te`a va mi ozi ro ma prob le mi. Naj prej velja izpo sta vi ti ten den cioz nost ozi ro ma pri stran skost bese dil, kar v tem pri me ru nei zo gib no. Posa mez ni ko vo do - ma n kate re ga ko li feno me na rezul tat ozi ro ma posle di ca n go ve ga oseb ne ga pogle da in kul tur ne ga oko lja, iz kate re ga izha ja. Gle de na oseb nost in pogled na svet selek - cio ni ra in izma li ~i vse infor ma ci. N go va sli ka pokra ji ne selek tiv na; resni~ no sti lah ko zelo bli zu ali zelo odda l na. Ne ka te re teme in obdob ja so natan~ ne pokri ti kot dru gi. To dejs tvo na nek na~in pove za no s prej ome n no sla bost jo, obe nem pa to pomem ben poda tek ozi - ro ma poka za telj, s ka te rim se odra `a odnos do neke vse bi ne ali obdob ja in priz na va n ne ozi ro ma n go ve (ne)po memb no sti. Na sled nji prob lem, ki lah ko razum ln tudi kot dodat no poja sni lo, dejs tvo, da se bolj odda l na pre te klost idea li zi ra. Veli ko ana li zi ra nih bese dil opi su kme~ko pre te klost ozi ro ma odnos do n. Te` nja histo ri ciz ma v Is tri pri sot na `e deset letja, ~eprav se zdi, da {e pose bej za`i ve la po osa mos vo ji tvi Slo ve ni. Hkra ti z od da l - nost jo se spre mi nja pogled na pre te klost. Istra ni so ved no hre pe ne li po prej{ nji obla sti in prej{ nji dr`a vi, ~eprav ime la mno go pomanj klji vo sti in so bili z njo prej neza - do volj ni kot zado volj ni. Poleg tega so neka te ri kon cep ti z od da l nost jo izgu bi li ostri no. Na ve de ne sla bo sti izbra ne meto de so obe nem n ne pred no sti, saj preu ~e va no pol dodat no osvet lju jo. Kot te`a vo velja ome ni ti {e dol go traj no ozi ro ma zamud - no delo pri digi ta li zi ra nju bese dil in tudi nji ho vi poz nej {i obde la vi. Gi ba lo raz vo ja istr ske pokra ji ne odnos med mestom in pode `e lm, ki obe - nem odraz raz mer ja mo~i med nji ma. Siner gi ja med mestom in pode `e lm ime la pomemb no vlo go pri pri do bi va nju mate rial nih sred stev, ki so poma ga la pre `i ve ti pode - `el ske mu pre bi vals tvu. Ukre pe, ki jih spre ma la urad na poli ti ka, so ure sni ~e va li v raz li~ nih usta no vah s se de `em v me stih. Zato so ime li ljud do mest izra zi to odklo - ni len odnos, saj so jih gos po dar sko in narod nost no iz`e ma la. V me stu so biva li velja ki, ki so poku pi li nji ho vo zem ljo, pred pi so va li nove dav ke, postav lja li nove zah te ve in izda ja li raz li~ na dovo l nja. Naj ve~ spre mem be v po kra ji ni so pov zro ~i li poli ti~ ne raz me re po 2. sve tov ni voj ni, ure sni ~e va n idej socia liz ma in odre za nost slo ven ske Istre od Trsta. Pri obrav na va nju pro stor skih zna ~il no sti se izka za lo, da so celot no obrav na va no obmo~ - zaz na mo va li tako spre mem be po 1. kot po 2. sve tov ni voj ni. Po 1. sve tov ni voj ni meja ni bila nepo sred ni gene ra tor spre memb, ~eprav z njo pove za na vklju ~i tev v dru - go dr`a vo z dru ga~ no orga ni za ci jo in dru ga~ ni mi pro stor ski mi pove za va mi. Zara di 121

123 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri vklju ~i tve v Kra l vi no Ita li jo in posle di~ no izgu be nek da n ga avstrij ske ga trga se Istra {e tesne nave za la na Trst. N go vo vpliv no obmo~ obse ga lo celot no Istro. To tudi raz log, da ime la nova raz me ji tev po 2. sve tov ni voj ni, ki Trst odre za - la od zaled ja, tako mo~ ne pokra jin ske u~in ke. Slo ven ska Istra in ko{ ~ek hrva{ ke Istre sta bila nekaj let lo~e na z no tra njo mejo, to mejo med cono B Svo bod ne ga tr`a{ - ke ga nase lja in Jugo sla vi jo. Spre mem be mej in sprem lja jo ~e dru` be no po li ti~ ne raz me re so odlo ~il no vpli - va le na `iv l n lju di, kar se seve da odra `a tudi v kul tur ni pokra ji ni. Spre mem be so bile tako hitre in glo bo ke, da jih ljud niso ime li ~asa pono tra nji ti, kar pov zro ~a - lo ob~u tek odtu no sti in posle di~ no vodi lo v kri zo iden ti te te. Ana li za do ma nja spre memb raz kri la, da so bile spre mem be v vid ni pokra ji ni hitrej {e kot spre mem - be v ne vid ni pokra ji ni. Zara di dru` be nih in gos po dar skih raz lo gov se mate rial na pokra ji na hitro spre mi nja la, ljud pa teh spre memb {e niso pono tra nji li ozi ro ma so jih oce n va li nega tiv no, na pri mer pozi da vo plod ne zem l, zara{ ~a n, izgi nja n tipi~ - nih istr skih arhi tek tur nih prvin, uva ja n novih arhi tek tur nih prvin, pro pa da n kul tur nih teras. Pro tiu te` so izra zi to pozi tiv no narav na ni kon cep ti, ki ve~i no ma izra - `a jo roman ti~ no gle da n na Istro in ustvar ja jo arhe tip ski pokra jin ski mit. Roman ti~ no gle da n na Istro iden ti~ no roman ti~ ne mu gle da nju na pokra ji no. Odnos do n se pogo sto ure sni ~u v od no su do zem l. Za ve~i no bila lepa tera si ra na pokra ji - na, pre pre de na s su hi mi zido vi, vzdr `e va ni mi pa{ni ki ter ure ni mi vino gra di in sadov nja ki (Fran ~i~ 1993, 44):» Vr ste zame nih kam ni tih zidov, trsi trt, gr~a sta deb - la oljk in vit ke cipre se so pokra ji ni daja li ~aro ben videz «. Ta pokra jin ski mit mo~ no pri so ten, o ~e mer pri ~a jo nasled n reto ri~ ne figu re: vrt, vino grad pre` laht nih trt, ne`en olj kov gaj, man dlv cvet, lepa, Istra, v cvet nem sne gu, vasi po ~i va le neo skru n ne v svo ji sre do zem ski lepo ti, kot osam l ni stra `ar ji po hribih. viri n nih slad ko sti! Istra {e nei zrab l na, devi{ ka zem lja Po kra jin ski mit pogo sto izra `al nega ti ven odnos do raz vred no te nja pokra jin - ske prvi ne (Fran ca 1995, 90):» V ~a su mo ga otro{ tva so bili pa{ni ki lepo nego va ni, skrb no obzi da ni «. Mit teme lji na pre te kli pokra ji ni, pre te klost pa so mla dost, dru`i - na in spo mi ni na dom, posa mez ne to~ ke v iti ne ra ri ju pri pad no sti pokra ji ni. Pre te klost obsta ja in se repro du ci ra sko zi {te vil ne spo mi ne. S kon cep tom spo mi ni smo kodi - ra li kar 29 na ved kov. Govo ri jo o majh ni, kam ni ti hi{i, tera sah, kme tijs tvu, dru `i ni, tra di ci ji, praz ni kih, pa tudi o ga ra nju in dero ~i reki. Iz vseh ve hre pe ne n po minu - lih ~asih in zna ~il nih pre te klih pokra ji nah. S tem pove zan tudi odnos lju di, ki svo jo intim no pokra ji no {e ved no do`iv lja jo kot pokra ji no pre te klo sti. To pome ni, da pri{ lo do zami ka med mate rial ni mi spre mem ba mi in nji ho vim do ma nm. 122

124 Geo po li ti~ ne spre mem be z no vi mi meja mi so pov zro ~a le odtu nost. Neka te re prvi ne prej{ njih ure di tev so bile zavest no odstra n ne, na pri mer ime na nase lij po 1. sve tov ni voj ni, ime Julij ska kra ji na ter kme~ ka vele po ses tva po 2. sve tov ni voj ni. Spet dru ge prvi ne so izgi nja le posto po ma (na pri mer ime Istra), ~eprav so neka te ri ostan ki s~a so ma ponov no dobi li pomen (na pri mer izraz [avrin ka), kar v lju - deh vzbu ja lo nera zu me va n in ob~u tek odtu no sti. Ob~u tek odtu no sti izha ja iz nesklad ja med ohra n ni mi prvi na mi, kate rih pomen se ob menja va nju dru` beno - po li ti~ ne ure di tve spre mi njal, in novi mi prvi na mi, ki sim bo li zi ra jo aktual no ure di tev. Po pokra jin ski sim bo li ki se pogo sto pose ga tudi za izra `a n odtu nosti. Dre vo, ki zav ze ma pomemb no mesto, lah ko sim bo li zi ra tako trdo `i vost in odpor nost kot nepo - sred no odtu nost. Za ra di pogo ste ga spre mi nja nja dru` be noe ko nom ske ure di tve so bili ljud do spre - memb nezaup lji vi, kar pov zro ~i lo pomemb ne posle di ce v po kra ji ni. Med naj po go ste kodi ra ni mi kon cep ti in kon cep ti z ve li ko pove za va mi sta na pri mer depo pu la ci ja in opu{ ~a n kme tijs tva. Poli ti~ no moti vi ra ne dru` be ne in gos po dar ske spre mem be sta sprem lja la in pod`i ga la nas prot med»mi«in»oni«ter dia lek ti~ ni sistem, ki zelo pomem ben v ob li ko va nju iden ti te te. Ta raz ko rak dvo di men zio na len. Na hori zon - tal ni rav ni se raz li~ nost med pers pek ti vo notra njih in zuna njih opa zo val cev seka z ver ti kal no pers pek ti vo, ki teme lji na mo~i. V sled njo, ki bi jo lah ko ozna ~i li tudi kot pogled»od spo daj«ali»od zgo raj«, vtis n na ideo lo gi ja, ki gonil na sila in pov zro ~i te lji ca jasne ga raz lo ~e va nja lju di na tiste»od spo daj«in tiste»od zgo raj«(paa - si 2003). Za obli ko va n regio nal ne iden ti te te pomemb no, kako se ta pers pek ti va mate ria li zi ra v po kra ji ni. V slo ven ski Istri ta dvoj nost teme lji na pro stor skem raz - mer ju oba la : no tra njost, ki poleg obeh pers pek tiv vklju ~u tudi narod nost ni vidik. Kon cep ti, ki se nave zu jo na prav kar pove da no in to tudi potr ju jo, so pred stav - l ni v pre gled ni ci 3. V ob dob ju med sve tov ni ma voj na ma raz li ko va n med»mi«in»oni«teme - lji lo na raz li kah med ita li jan ski mi me{ ~a ni, ki so ime li finan~ no in poli ti~ no mo~, ter rev ni mi pode `el ski mi Slo ven ci. Zato gre za povsem jasno nas prot med»od spo - daj«in»od zgo raj«. Mesta, v ka te rih so biva li»od zgo raj«, so bila zato vir zani ~e va nja, finan~ ne ga obre me n va nja, postav lja nja pra vil in zako nov. Poo seb lja la so dr`a vo, ki Slo ven ce tla ~i la zara di etni~ ne dru ga~ no sti. To nega tiv no do ma n se pre - ne slo tudi na mor ; ob nm so sta ra mesta, kate rih pre bi val ci so lju dem, ki so v njih iska li doda ten zaslu `ek, daja li ob~u tek manj vred no sti. Zato so se ti v me stih po~u - ti li odtu ne. Od pred stav l ne sli ke odsto pa ta samo dva kon cep ta. Prvi se nana {a na izob li ko va no etni~ no mejo med Slo ven ci in Hrva ti, ki bila zaz nav na kljub neob - sto ju uprav ne me. Dru gi kon cept se nana {a na ita li jan ske pri se ln ce, ki so se posto po ma vri va li med slo ven ske pode `e la ne. 2. sve tov na voj na in z njo pove za ne kore ni te spre mem be so nek da njo sli ko teme - lji to pre dru ga ~i le. Naj prej tre ba pou da ri ti, da se zara di vklju ~i tve v novo dr`a vo 123

125 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri Pre gled ni ca 3: Kon cep ti, ki ozna ~u jo dia lek ti~ no nas prot med»mi«in»oni«( * ti kon cep ti se ver t no nada lju jo v ob dob po osa mos vo ji tvi Slo ve ni ; pogo sto bilo te` ko dolo ~i ti, na kate ro obdob se bese di la nana {a jo). kon cep ti iz obdob ja med sve tov ni ma iz obdob ja med leto ma 1945 iz obdob ja po letu 1991 voj na ma in 1991 do ma ~i ni: tuj ci raz li ko va n dr `a va sovra` ni ca last nik : ko lon ime Istra pris va ja n Slo ven ci : Ita li ja ni Is tra»is tra«ita li ja ni dolin ci Slo ven ci hri bov ci ita li jan sko = fa{i zem slo ven sko = komu ni zem kmet : me{ ~an od nos mesto : po de `e l me sto zani ~e va n Slo ven cev ob last ni ki tuj ci ime (ne)do ma ~in ska raba * ime emsko * ime etsko * pri se ln ci ime Oba la vsi l no * ime [avri ni ja vsi l no * od nos SLO Is tra : HR Is tra od nos slo ven ska Istra : hr va{ ka Istra is tr sko manj vred no od nos Slo ven ci : Is tra ni kmet : me{ ~an Is tra ni iz zaled ja : no vo dob ni me{ ~a ni * kul tur ne raz li ke * me sto nedo seg lji vo me sto sovra` nik od nos mesto : po de `e l koz mo-bal kan ska mesta : slo ven sko pode `e l * 124

126 me sto : po de `e l raz li~ nost me sto : po de `e l raz li~ nost * me sto = oblast mi/oni raz li ko va n mi/oni raz li ko va n mor tu aloh to nost/av toh to nost * Nei stran * ne pri la ga ja n Ne slo ven ci * od nos do celin ske Slo ve ni * od nos do Hrva tov slab {a n od nos do tuj cev nega ti ven od nos mor : za led od nos Slo ve ni ja : Is tra * Pi ran odtu nost poi me no va n alter na tiv no (Ko pr sko pri mor, Pri mor, Slo ven sko pri mor, Oba la) * pre bi vals tvo avtoh to no * pri se ln ci manj raz vi ti pri se ln ci iz Ita li pri se l no me{ ~ans tvo rev ni : bo ga ti po de `el ski dru gi po de `el ski dru gi slo ven sko-hr va{ ka narod nost na meja Slo va ni : Ro ma ni Slo ven ci iz notra njo sti * Slo ven ci/is tra ni* slo ven sko-hr va{ ka meja stik raz li~ nih kul tur stik raz li~ nih kul tur ve~ vred nost : manj vred nost ve~ vred nost : manj vred nost zno traj Evrop ske zve ze : zu naj evrop ske zve ze raz li ko va n z od no sa med mestom in pode `e lm raz {i ri lo na odnos do preo sta le, torej nei str ske Slo ve ni. Nei stra ni so dobi li predz nak tuj cev. Istra ni jim o~i ta jo nepoz - na va n Istre in tudi zani ~e val ni odnos. Raz mer med mestom in pode `e lm prav tako odra `a hori zon tal no raz li ko va n med notra nji mi in zuna nji mi opa zo val ci. Slednji so vsi pri se ln ci, tako Slo ven ci kot Neslo ven ci, ki so v obal na mesta pri{ li iskat `iv - lnj sko pri lo` nost. Vsem skup no nepri la ga ja n oko lju in nes pre ma n istrs tva, 125

127 Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri Sli ka 31: Hrva{ ka si lasti ime Istra, na kar ka`e jo obcest ne ozna ke v bli `i ni hrva{ ko- -slo ven ske me. Ita li jan ska skup nost ob posta vi tvi podob ne tab le pred Se~ov lja mi pro te sti ra la, saj naj bi taka deja nja Istro deli la (Gi rod 1997). MATEJA BREG VALJAVEC kar pov zro ~i lo vpe l va n skon strui ra nih imen obmo~ ja. Zara di tega in zara di kul - tur nih raz lik notra nji opa zo val ci do ma jo {e glob lji pre pad med nji mi in pri{ le ki kot v prej{ nm obdob ju med nji mi in Ita li ja ni. Raz mer ja mo~i odra `a le kon cept oblast ni ki tuj ci. V tem obdob ju so se poglab lja le raz li ke med slo ven skim in hrva{ - kim delom Istre, ki ga nad gra di la repub li{ ka admi ni stra tiv na meja. Raz li ko va n med Slo ven ci in Hrva ti v Is tri {e poglo bi la osa mos vo ji tev Slo veni in Hrva{ ke. Neus kla ne oze melj ske zah te ve v Is tri so neo gib no pov zro ~i le poslab - {a n odno sov med sosed nji ma naro do ma. Raz li ke med nji ma so se pove ~e va le tudi zara di raz li~ nih raz voj nih usme ri tev. K torej slo ven ska Istra v pro ce su obli ko va nja regio nal ne iden ti te te? Ta pro - ces sestav ln iz treh kora kov: postav lja nja mej, obli ko va nja sim bo lov in insti tu cio nal ne ga orga ni zi ra nja. Za prvo stop njo smo `e ugo to vi li, da so se me in dr`a ve (pre)hi tro menja va le, da bi se ozem l lah ko kon so li di ra lo in obli ko va lo svo - pozi ci gle de na sosed nja obmo~ ja. Sodob ni prob lem pone kod {e nedo lo ~e na meja s Hr va{ ko. Na tej rav ni ima pomemb no vlo go raz li ko va n med»mi«in»oni«. ^e se poglo bi mo v pre gled ni co 3 s {te vil ni mi kon cep ti, ki odra `a jo to nas prot, bi na hitro lah ko skle ni li, da na tem podro~ ju ni te`av, ven dar `al ni tako. V nas prot ju 126

Georitem qxd

Georitem qxd JANI KOZINA PROMETNA DOSTOPNOST V SLOVENIJI 1 2 PROMETNA DOSTOPNOST V SLOVENIJI 4 PROMETNA DOSTOPNOST V SLOVENIJI LJUBLJANA 2010 Knji` na zbir ka Geo ri tem, ISSN 1855-1963, UDK 91 PROMETNA DOSTOPNOST

Prikaži več

Geografski vestnik 83-2, 2011, Razgledi RAZGLEDI OCENA VPLIVA POLITIKE RAZVOJA NA REGIONALNI RAZVOJ AVTORICA Nika Raz pot nik Visko vi

Geografski vestnik 83-2, 2011, Razgledi RAZGLEDI OCENA VPLIVA POLITIKE RAZVOJA NA REGIONALNI RAZVOJ AVTORICA Nika Raz pot nik Visko vi Geografski vestnik 83-2, 2011, 53 65 Razgledi RAZGLEDI OCENA VPLIVA POLITIKE RAZVOJA PODE@ELJA NA REGIONALNI RAZVOJ AVTORICA Nika Raz pot nik Visko vi} Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske

Prikaži več

Organizacija, letnik 43 Razprave številka 4, julij-avgust 2010 Vpliv pro jekt ne zre lo sti or ga ni za ci je na us pe šnost pri pra ve evrop skih pro

Organizacija, letnik 43 Razprave številka 4, julij-avgust 2010 Vpliv pro jekt ne zre lo sti or ga ni za ci je na us pe šnost pri pra ve evrop skih pro Vpliv pro jekt e zre lo sti or ga i za ci je a us pe šost pri pra ve evrop skih pro jek tov Mar ja Kraj ik 1, Mir ko Mar kič 2 1 Ku rir ska pot 2c, Slo ve ski Ja vor ik, 4270 Je se i ce, marjakrajik@yahoo.com

Prikaži več

Svet elektronika 195.indd

Svet elektronika 195.indd LCD ti mer z iz re dno niz ko po ra bo in zu na njim pro že njem Avtor: Ju re Mi keln E-pošta: stik@svet-el.si Bral ci na še re vi je se ver jet no spom ni jo na ših ti mer jev. Spr va smo na re di li

Prikaži več

Georitem qxd

Georitem qxd MATEJA ŠMID HRIBAR VAROVANJE IN TRAJNOSTNI RAZVOJ KULTURNE POKRAJINE NA PRIMERU LJUBLJANSKEGA BARJA 1 2 VAROVANJE IN TRAJNOSTNI RAZVOJ KULTURNE POKRAJINE NA PRIMERU LJUBLJANSKEGA BARJA Mateja Šmid Hribar

Prikaži več

Organizacija, letnik 43 Predlogi za prakso številka 6, november-december 2010 Po men in te gri ra nih IS pri na čr to va nju, vo de nju in nad zo ru p

Organizacija, letnik 43 Predlogi za prakso številka 6, november-december 2010 Po men in te gri ra nih IS pri na čr to va nju, vo de nju in nad zo ru p Po men in te gri ra nih IS pri na čr to va nju, vo de nju in nad zo ru proi zvod nje Si mon Oman 1, An ton Čižman 2 1 Poly com d.o.o., Po lja ne nad Škof jo Loko 76 d.o.o., Poly com d.o.o., Po lja ne nad

Prikaži več

rr03.qxd

rr03.qxd PROSTOR, REGIJA, RAZVOJ REGIONALNI RAZVOJ 6 1 2 REGIONALNI RAZVOJ 6 PROSTOR, REGIJA, RAZVOJ 4 REGIONALNI RAZVOJ 6 PROSTOR, REGIJA, RAZVOJ Ure di li: Ja nez Nared Katarina Polajnar Horvat Nika Raz pot nik

Prikaži več

Geografski vestnik 87-1, 2015, Kronika KRONIKA V spo min Loj ze tu Gosar ju (22. av gust ja nuar 2014) Sre di januar ja nas je pre tr

Geografski vestnik 87-1, 2015, Kronika KRONIKA V spo min Loj ze tu Gosar ju (22. av gust ja nuar 2014) Sre di januar ja nas je pre tr Geografski vestnik 87-1, 2015, 147 155 Kronika KRONIKA V spo min Loj ze tu Gosar ju (22. av gust 1932 14. ja nuar 2014) Sre di januar ja nas je pre tre sla vest, da je umrl ugled ni slo ven ski geo graf

Prikaži več

vestnik 82_1.qxd

vestnik 82_1.qxd 2017 G V EOGRAFSKI ESTNIK 89-2 GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 1 2 GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 89-2 2017 ZVEZA GEOGRAFOV SLOVENIJE ASSOCIATION

Prikaži več

vestnik 82_1.qxd

vestnik 82_1.qxd Geografski vestnik 89-1, 2017, 99 114 Razgledi RAZGLEDI ODNOS DO TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN VIRI ZNANJA O TRAJNOSTNEM RAZVOJU ŠTUDENTOV GEOGRAFIJE V SLOVENIJI AVTORJA dr. Va len ti na Brečko Gru bar UniverzanaPrimorskem,Fakultetazahumanističneštudije,Titovtrg5,SI

Prikaži več

Organizacija, letnik 43 Razprave številka 2, marec-april 2010 Vpliv kon tek sta or ga ni za ci je na raz li ko val ne de lov ne kom pe ten ce Ra mon P

Organizacija, letnik 43 Razprave številka 2, marec-april 2010 Vpliv kon tek sta or ga ni za ci je na raz li ko val ne de lov ne kom pe ten ce Ra mon P Vpliv kon tek sta or ga ni za ci je na raz li ko val ne de lov ne kom pe ten ce Ra mon Po dre ka 1, Ro ber to Bi lo sla vo 2 1 Sa no farm d.o.o., Šmar ska ce sta 5c, 6000 Ko per, Slo ve ni ja, ra monp

Prikaži več

Geografski vestnik 86-1, 2014, Razgledi RAZGLEDI PODEŽELSKI TURIZEM IN SOCIALNI KAPITAL V SLOVENIJI (PRIMER VASI V OBČINI CERKNO) AVTORICI mag.

Geografski vestnik 86-1, 2014, Razgledi RAZGLEDI PODEŽELSKI TURIZEM IN SOCIALNI KAPITAL V SLOVENIJI (PRIMER VASI V OBČINI CERKNO) AVTORICI mag. Geografski vestnik 86-1, 2014, 51 61 RAZGLEDI PODEŽELSKI TURIZEM IN SOCIALNI KAPITAL V SLOVENIJI (PRIMER VASI V OBČINI CERKNO) AVTORICI mag. Rena ta Mavri Bio teh niš ki cen ter Naklo, Stra hinj 99, SI

Prikaži več

vestnik 82_1.qxd

vestnik 82_1.qxd 2017 G V EOGRAFSKI ESTNIK 89-1 GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 1 2 GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 89-1 2017 ZVEZA GEOGRAFOV SLOVENIJE ASSOCIATION

Prikaži več

Svet elektronika 205.indd

Svet elektronika 205.indd Re gu la ci ja mo či grel ca elek trič ne pon ve Avtor: Bo jan Ru pnik E-pošta:Ru pnik.bo jan@gma il.com Ve li ke skriv no sti ma le elek tro ni ke, ali ka ko naj va še je di di ši jo bo lje. Kot ve či

Prikaži več

ATLANTI n.1 Razvoj arhiv ske slu žbe u Sr bi ji u dru goj po lo vi ni 20. ve ka Sl o b o d a n k a CVETKOVIĆ, Dr. Ar chi vist - Gra du a ted H

ATLANTI n.1 Razvoj arhiv ske slu žbe u Sr bi ji u dru goj po lo vi ni 20. ve ka Sl o b o d a n k a CVETKOVIĆ, Dr. Ar chi vist - Gra du a ted H Razvoj arhiv ske slu žbe u Sr bi ji u dru goj po lo vi ni 20. ve ka Sl o b o d a n k a CVETKOVIĆ, Dr. Ar chi vist - Gra du a ted Hi sto rian, Istorijski arhiv Požarevac, Ul. Voje Dulića br. 10, Požarevac,

Prikaži več

DOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. št. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. št. št. prij. matič na števi

DOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. št. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. št. št. prij. matič na števi DOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. prij. matič na številka firma / ime upnika glavnica obresti stroški skupaj prij ava

Prikaži več

pastoralni tecaj 2008 popravki:pastoralni tecaj 2008.qxd.qxd

pastoralni tecaj 2008 popravki:pastoralni tecaj 2008.qxd.qxd SLOVENSKI PASTORALNI SVET 42. PASTORALNI TEČAJ ZBORNIK Ure di li Kar men Per ko, Ra fo Pi no sa, Ana Sliv ka, Gre gor Ku nej ZVONIM PRI PRA VIH VRA TIH? MARIBOR 2008 Predavatelji: s. Ana Sliv ka FMM Rafo

Prikaži več

Geografski vestnik 85-2, 2013, Metode METODE METODA GLOBALNE DELITVE OBLIKOVANOSTI POVRŠJA AVTORJA Mau ro Hrva tin Znans tve no ra zi sko val ni

Geografski vestnik 85-2, 2013, Metode METODE METODA GLOBALNE DELITVE OBLIKOVANOSTI POVRŠJA AVTORJA Mau ro Hrva tin Znans tve no ra zi sko val ni Geografski vestnik 85-2, 2013, 69 83 Metode METODE METODA GLOBALNE DELITVE OBLIKOVANOSTI POVRŠJA AVTORJA Mau ro Hrva tin Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet

Prikaži več

Svet elektronika 184m.indd

Svet elektronika 184m.indd Elek tro ni ka za za čet ni ke - Na pa ja nje elek tron skih ve zij II. (18) Avtor: Bojan Kovač E-pošta: bojan@svet-el.si Ko si pri skr bi mo vir eno smer ne na pe to sti, ki jo še do dat no zgla di mo

Prikaži več

MED RAZGL 2010; 49: PREGLEDNI ^LANEK Bo jan Krebs 1, Sto jan Potr~ 2 Rak debe le ga ~re ve sa in dan ke Co lo rec tal Can cer IZVLE^EK KLJU^NE

MED RAZGL 2010; 49: PREGLEDNI ^LANEK Bo jan Krebs 1, Sto jan Potr~ 2 Rak debe le ga ~re ve sa in dan ke Co lo rec tal Can cer IZVLE^EK KLJU^NE MED RAZGL 2010; 49: 543 556 PREGLEDNI ^LANEK Bo jan Krebs 1, Sto jan Potr~ 2 Rak debe le ga ~re ve sa in dan ke Co lo rec tal Can cer IZVLE^EK KLJU^NE BESEDE: `lez ni rak debe le ga ~re ve sa in dan ke,

Prikaži več

Poštnina plačana pri pošti 8275 Škocjan Številka 122 Letnik 14 Kimovec september 2008 Naši koraki Glasilo Občine Škocjan Cesta za 5...

Poštnina plačana pri pošti 8275 Škocjan Številka 122 Letnik 14 Kimovec september 2008 Naši koraki Glasilo Občine Škocjan Cesta za 5... Poštnina plačana pri pošti 8275 Škocjan Številka 122 Letnik 14 Kimovec september 2008 Glasilo Občine Škocjan Cesta za 5... Drage občanke in občani Občine Škocjan! Stroji so ponovno zabrneli v Dolnji Stari

Prikaži več

Pravni interes za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov

Pravni interes za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov Revus Journal for Constitutional Theory and Philosophy of Law / Revija za ustavno teorijo in filozofijo prava 4 2005 Svoboda izražanja Pravni interes za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov

Prikaži več

Mr10_2.qxd

Mr10_2.qxd Med Razgl. 2015; 54 (2): 283 8 Klinični primer 283 Mit ja Anžič 1, Nika Bol le 2, Sanja Šešok 3, Mar jan Zale tel 4 Križ na afa zi ja pri bol ni ku z akut no ishe mič no mož gan sko kapjo? Prikaz primera

Prikaži več

untitled

untitled Youth Employment Support Podpora pri zaposlovanju mladih Bros` u ra Youth Employment Support Podpora pri zaposlovanju mladih Authors: Christelle Carrere Dominique Coenen Hana Danihelková Juraj Dubrava

Prikaži več

MED RAZGL 2010; 49: PREGLEDNI ^LANEK Nina Jan ~ar 1*, Eda Vrta~ nik Bokal 2* Rak mater ni~ ne ga vra tu Cer vi cal Can cer IZVLE^EK KLJU^NE BE

MED RAZGL 2010; 49: PREGLEDNI ^LANEK Nina Jan ~ar 1*, Eda Vrta~ nik Bokal 2* Rak mater ni~ ne ga vra tu Cer vi cal Can cer IZVLE^EK KLJU^NE BE MED RAZGL 2010; 49: 285 295 PREGLEDNI ^LANEK Nina Jan ~ar 1*, Eda Vrta~ nik Bokal 2* Rak mater ni~ ne ga vra tu Cer vi cal Can cer IZVLE^EK KLJU^NE BESEDE: rak mater ni~ ne ga vra tu, huma ni papi lo ma

Prikaži več

MPin.indd

MPin.indd MINIPIN II 3 Spoštovani kupec MiniPin II razvojne plošče! Veseli me in ponosen sem, da ste se odločili za nakup MiniPin II razvojne plošče. Prepričan sem, da boste podobno navdušeni nad njo, kot sem jaz,

Prikaži več

SPECIJALNA BOLNICA ZA MEDICINSKU REHABILITACIJU KRAPINSKE TOPLICE Ured za centralno naručivanje Tel. (049)

SPECIJALNA BOLNICA ZA MEDICINSKU REHABILITACIJU KRAPINSKE TOPLICE Ured za centralno naručivanje Tel. (049) PA BR 147884430 Hum Na Sutli 13.05.2019 0830 BO JO 147858624 Hum na Sutli 29.05.2019 0815 JU BO 147474917 Pregrada 09.07.2019 0800 DL MA 148427658 Sv Križ Začretje 09.07.2019 0745 ST ŠT 148037359 K.oplice

Prikaži več

Mr10_2.qxd

Mr10_2.qxd Med Razgl. 2015; 54 (2): 289 98 Klinični primer 289 In grid Požar 1, Simon Sto par 2 Za plet peri ton zi lar ne ga abs ce sa pri kaz pri me ra Pe ri ton sil lar Abs cess Com pli ca tion: A Case Report

Prikaži več

AVR RAZVOJNO ORODJE MPIN KNJIZICA AVR TOOLKIT 2 d.o.o., slovenija ax MINIPIN II 3 Spoštovani kupec MiniPin II razvojne plošče! Veseli me in ponosen sem, da ste se odločili za nakup MiniPin II razvojne

Prikaži več

Geografski vestnik 87-1, 2015, Metode METODE KARTIRANJE MORSKIH TRAVNIKOV S PODATKI MNOGOSNOPNEGA SONARJA AVTORJI Sa šo Moš kon Harp ha sea, d

Geografski vestnik 87-1, 2015, Metode METODE KARTIRANJE MORSKIH TRAVNIKOV S PODATKI MNOGOSNOPNEGA SONARJA AVTORJI Sa šo Moš kon Harp ha sea, d Geografski vestnik 87-1, 2015, 103 116 Metode METODE KARTIRANJE MORSKIH TRAVNIKOV S PODATKI MNOGOSNOPNEGA SONARJA AVTORJI Sa šo Moš kon Harp ha sea, d. o. o. Ko per, Čev ljar ska uli ca 8, SI 6000 Ko per,

Prikaži več

OSNOVNA ŠOLA 8 TALCEV LOGATEC Notranjska cesta Logatec tel: 01/ e-pošta: spletna stran: URNIK

OSNOVNA ŠOLA 8 TALCEV LOGATEC Notranjska cesta Logatec tel: 01/ e-pošta: spletna stran:   URNIK ODDELEK: 6. b RAZREDNIK: Marinka Istenič 1 2 3 4 5 6 ZGO TIT NAR SLJ SLJ GEO TIT TJA N SLJ TJA ODS SLJ N SLJ GUM NAR MAT MAT N ŠPO ŠPO ŠPO LUM TJA MAT TJA MAT 7 N2I NTE 8 NTE NRA N2I GOS NŠP 6 GOS ODDELEK:

Prikaži več

SAW_biblio_wroclaw

SAW_biblio_wroclaw D Z I A Ł M I Ę D Z Y N A R O D O W Y Wik tor Czer nia nin Inšti tut za psi ho lo gi jo Fa kul te ta za zgo do vin ske in pe da goške ve de Uni ve rza v Vroc la vu Po lj ska Vlo ga knjižnic v bi blio te

Prikaži več

Microsoft Word - Document15

Microsoft Word - Document15 3.4 TEHNI NO PORO ILO 3.4.1 SPLO NO Mestna ob ina Nova Gorica je naro ila izdelavo PZI projekta za ureditev prehoda za pe ce ob vrtcu Najdihojca na Gregor i evi ulici v Novi Gorici (slika 1). Namen predvidene

Prikaži več

naslovnica 04

naslovnica 04 kričač01 Časopis javnega zavoda RTV Slovenija leto 38 številka 01 februar 2009 poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana val 202 tekst in foto: Darko Koren Ime leta 2008 je Boris Pahor Na za klju č ni

Prikaži več

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana TISKOVINA Novosti, tehni~ne re{itve, kultura Grad Negova Sistemske re{itve za obnovo zgodovinskih objektov E

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana TISKOVINA Novosti, tehni~ne re{itve, kultura Grad Negova Sistemske re{itve za obnovo zgodovinskih objektov E Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana TISKOVINA Novosti, tehni~ne re{itve, kultura Grad Negova Sistemske re{itve za obnovo zgodovinskih objektov Eco linija izdelkov Mapei Leto IV {tevilka 10 junij

Prikaži več

MAGIČNI KVADRATI DIMENZIJE 4n+2

MAGIČNI KVADRATI DIMENZIJE 4n+2 List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 18 (1990/1991) Številka 6 Strani 322 327 Borut Zalar: MAGIČNI KVADRATI DIMENZIJE 4n + 2 Ključne besede: matematika, aritmetika,

Prikaži več

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana TISKOVINA Novosti, tehni~ne re{itve, kultura Hotel Palace Portoro` Mapei v Pekingu Tesnjenja in tesnilni sis

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana TISKOVINA Novosti, tehni~ne re{itve, kultura Hotel Palace Portoro` Mapei v Pekingu Tesnjenja in tesnilni sis Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana TISKOVINA Novosti, tehni~ne re{itve, kultura Hotel Palace Portoro` Mapei v Pekingu Tesnjenja in tesnilni sistemi Leto IV {tevilka 11 oktober 2008 11 SAIE 2008

Prikaži več

Gotovi broj 19(1).pdf

Gotovi broj 19(1).pdf Izvorni znanstveni članak Original scientific article Utje caj va ri ja ci ja do bi i spo la na sto pu glo me ru lar ne fil tra ci je iz ra ču na te jed nad žbom MCQE In fluen ce of age and gen der varia

Prikaži več

MESEC DATUM DAN 2.A 2.B 2.C 2.D 2.E 2.F 2.G september 1 sobota september 2 nedelja september 3 ponedeljek september 4 torek september 5 sreda septembe

MESEC DATUM DAN 2.A 2.B 2.C 2.D 2.E 2.F 2.G september 1 sobota september 2 nedelja september 3 ponedeljek september 4 torek september 5 sreda septembe september 1 sobota september 2 nedelja september 3 ponedeljek september 4 torek september 5 sreda september 6 četrtek september 7 petek september 8 sobota september 9 nedelja september 10 ponedeljek september

Prikaži več

Ekipno osnovnošolsko prvenstvo F12 Ljubljana, Bilten/Bulletin 7 List of teams: Ekipno osnovnošolsko prvenstvo F12 Ljubljana, OŠ J

Ekipno osnovnošolsko prvenstvo F12 Ljubljana, Bilten/Bulletin 7 List of teams: Ekipno osnovnošolsko prvenstvo F12 Ljubljana, OŠ J Bilten/Bulletin 7 List of teams: 1. OŠ Janka Modra - Dol pri 1051 1681.8 1. Zidar, Jernej IV 1205 1862 14629585 1015978 2. Kosem, Anton BK 1723 14614839 1015491 3. Hojnik, Andraž BK 1587 1015967 4. Maver,

Prikaži več

RAM stroj Nataša Naglič 4. junij RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni

RAM stroj Nataša Naglič 4. junij RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni RAM stroj Nataša Naglič 4. junij 2009 1 RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni trak, pomnilnik ter program. Bralni trak- zaporedje

Prikaži več

Mr10_2.qxd

Mr10_2.qxd Med Razgl. 2014; 53 (3): 347 51 Pregledni članek 347 Va len ti na Črne 1, Miha Skvarč 2 Diag no stič ni pri stop pri bol ni ku s sumom na okuž bo s Pneu mocy stis jiro ve cii Diag no stic Approach in Patients

Prikaži več

Biopolimeri_OZS-Lipica_jun08:Biopolimeri_OZS-Lipica_jin08.qxd.qxd

Biopolimeri_OZS-Lipica_jun08:Biopolimeri_OZS-Lipica_jin08.qxd.qxd Biopolimeri Srečanje plastičarjev 2008 Lipica, 30. in 31. maj 2008 Janez Navodnik Biotehnologija bo v pro iz vod nji poli me rov vse bolj izpo dri va la pet ro ke mi jo. Gensko spre me nje ne biolo{ke

Prikaži več

PROGRAM : ZDRAVSTVENA NEGA

PROGRAM : ZDRAVSTVENA NEGA SEZNAM UČBENIKOV ZA 1. LETNIK - PROGRAM ZDRAVSTVENA NEGA 1. SLO J. Kos e tal. SVET KNJIŽEVNOSTI 1, posodobljena izd., Obzorja 2. MAT R. Brilej ALFA, Linearna funkcija, Ataja 3. MAT R. Brilej ALFA, Realna

Prikaži več

PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim

PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

Prikaži več

20.5 zajedno.roz

20.5 zajedno.roz Raspored za. tjedan 0..-..0..a Razrednik/ca : ija Gosler : - : : - :0 : - 0:0 0: - :0 : - :00 :0 - :0 : - :0 : - : 6:00-6: v v -. Grupa - Elearn - - - 0 Lj Lj,log,et - - - 0 - - 0 - - Lum Gum -,umj,fil

Prikaži več

pogacnik.indd

pogacnik.indd DRA GA ZEM LJA, KA KO TI GRE 2 MAR KO PO GA~ NIK Dra ga Zem lja, ka ko ti gre IZ ZIV LE TA 2012 59 te meljnih kamnov miroljubne Zemljine civilizacije Knjiga, ki ustvar ja ener gijsko polje 2007 3 PO SVE

Prikaži več

za web.pdf

za web.pdf Izvorni znanstveni članak Original scientific article Ulo ga IL-2 i reu ma toid nog fak to ra u po nov lje nom spon ta nom po bačaju The Ro le of IL-2 and rheu ma toid fac tor in re cur re nt spon ta neous

Prikaži več

eAsistent izpis

eAsistent izpis Datum in?as: 12. 1. 217 7:55:48 4.A 9. 11. 217 2. 11. 217 1. 12. 217 24. 11. 217 4.A Matematika (MAT) 4. ura 4.A Slovenščina (SLJ) 1. ura 15. 12. 217 4.A Angleščina (TJA). ura 2. 12. 217 13. 12. 217 11.

Prikaži več

Zbornik 6. študentske konference Fakultete za management Koper november 2009 Koper Celje Škofja Loka JE SLOVENIJA PODJETNI TVU PRIJAZNO POSLOV

Zbornik 6. študentske konference Fakultete za management Koper november 2009 Koper Celje Škofja Loka JE SLOVENIJA PODJETNI TVU PRIJAZNO POSLOV JE SLOVENIJA PODJETNI TVU PRIJAZNO POSLOVNO OKOLJE? Nata a Cerov ek cerovsek.natasa@gmail.com POVZETEK Glede na pregled stanja razvoja podjetni tva v izbranih evropskih dr avah sem ugotovila, da je najve

Prikaži več

(Borzno posredovanje - bro\232irana \(18. 6.\).pdf)

(Borzno posredovanje - bro\232irana \(18. 6.\).pdf) U beniki FKPV Borzno posredovanje Boris Gramc, mag. posl. ved red. prof. dr. Marijan Cingula doc. dr. Marina Kla mer alopa Celje 2013 Boris Gramc, mag. posl. ved; red. prof. dr. Marijan Cingula; doc.

Prikaži več

Matematika II (UN) 2. kolokvij (7. junij 2013) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) ƒasovna funkcija f je denirana za t [0, 2] in podana s spodnjim grafom. f t

Matematika II (UN) 2. kolokvij (7. junij 2013) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) ƒasovna funkcija f je denirana za t [0, 2] in podana s spodnjim grafom. f t Matematika II (UN) 2. kolokvij (7. junij 2013) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) ƒasovna funkcija f je denirana za t [0, 2] in podana s spodnjim grafom. f t 0.5 1.5 2.0 t a.) Nari²ite tri grafe: graf (klasi ne)

Prikaži več

eAsistent izpis

eAsistent izpis Datum in čas: 11. 10. 2016 13:09:32 2. 9. 2016 7.c Nemščina 1 (IP-NI1) 7. ura 17. 10. 2016 10. 10. 2016 4.b Matematika (MAT) 1. ura 17. 10. 2016 4.a Matematika (MAT) 5. ura 17. 10. 2016 10. 10. 2016 24.

Prikaži več

Matematika II (UNI) Izpit (23. avgust 2011) RE ITVE Naloga 1 (20 to k) Vektorja a = (0, 1, 1) in b = (1, 0, 1) oklepata trikotnik v prostoru. Izra una

Matematika II (UNI) Izpit (23. avgust 2011) RE ITVE Naloga 1 (20 to k) Vektorja a = (0, 1, 1) in b = (1, 0, 1) oklepata trikotnik v prostoru. Izra una Matematika II (UNI) Izpit (. avgust 11) RE ITVE Naloga 1 ( to k) Vektorja a = (, 1, 1) in b = (1,, 1) oklepata trikotnik v prostoru. Izra unajte: kot med vektorjema a in b, pravokotno projekcijo vektorja

Prikaži več

Športni dosežki v šolskem letu 2017/2018 Prvenstvo OŠ Ljubljane v tenisu Učenka Nika Završki je usvojila prvo mesto v kategoriji mlajših deklic. Prven

Športni dosežki v šolskem letu 2017/2018 Prvenstvo OŠ Ljubljane v tenisu Učenka Nika Završki je usvojila prvo mesto v kategoriji mlajših deklic. Prven Športni dosežki v šolskem letu 2017/2018 Prvenstvo OŠ Ljubljane v tenisu Učenka Nika Završki je usvojila prvo mesto v kategoriji mlajših deklic. Prvenstvo OŠ Ljubljane v krosu (skupina B) 1. mesto Žiga

Prikaži več

casopis3.indd

casopis3.indd Izvorni znanstveni članak Original scientific article Slavica Dodig 1, Jad ran ka Demirović 2, Ža ne ta Jelčić 1, Dar ko Ric hter 1, Ivana Čepelak 3, Mi ljen ko Raos 1, Raj ka Petrinović 2, Kornelija Kovač

Prikaži več

POROŒILO O DELU IN FINANŒNEM POSLOVANJU FIHO ZA LETO 2006

POROŒILO O DELU IN FINANŒNEM POSLOVANJU FIHO ZA LETO 2006 POROŒILO O DELU IN FINANŒNEM POSLOVANJU FIHO ZA LETO 2006 VSEBINA UVODNA PREDSTAVITEV................................... 3 NASTANEK FUNDACIJE.................................... 4 STRUKTURA FUNDACIJE....................................

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M12224223* Višja raven JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 3 Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (150 180 besed)

Prikaži več

Rezultati

Rezultati REZULTATI ORGANIZATOR ATLETSKI KLUB DOMŽALE, Domžale člani, 10.000 m 19.2014, 17:15 9. 10. 1 1 1 1 73 15635 78 15883 76 3453 60 16077 29 2644 16 1198 30 3114 79 1922 71 16901 65 1349 62 42 616 7 17033

Prikaži več

Mi ko fe no lat mo fe til in mi ko fe nol na ki sli na Jer nej Pa jek 1 mi ko fe no lat mo fe til in mi ko fe nol na ki sli na predstavitev V dru gi p

Mi ko fe no lat mo fe til in mi ko fe nol na ki sli na Jer nej Pa jek 1 mi ko fe no lat mo fe til in mi ko fe nol na ki sli na predstavitev V dru gi p Jer nej Pa jek 1 mi ko fe no lat mo fe til in mi ko fe nol na ki sli na predstavitev V dru gi po lo vi ci 20. sto let ja so od kri va li imunosupresijske last no sti zdra vil pred vsem pri preiz kušanju

Prikaži več

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/ z dne 14. marca 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obliko, vsebino

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/ z dne 14. marca 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obliko, vsebino L 166/26 Uradni list Evropske unije 21.6.2019 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/980 z dne 14. marca 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obliko, vsebino,

Prikaži več

kolofon

kolofon 1 Uredni{ki odbor Jana [ubic Prislan, Irena Porekar Kacafura, Igor Ravbar, Nada Mad arac, Eva Ilec in Zoran Mili} Glavni in odgovorni urednik Zoran Mili} Tehni~ni urednik Zoran Mili}, Gorazd Lemaji~ Lektorica

Prikaži več

Ustanova - Fundacija za pomoč otrokom

Ustanova - Fundacija za pomoč otrokom UTRINKI IZ AKCIJ http://www.fzpo.org/sl/star_papir.php?id=55 (1 of 5)17.11.2005 11:10:02 http://www.fzpo.org/sl/star_papir.php?id=55 (2 of 5)17.11.2005 11:10:02 Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj Župan i eva

Prikaži več

OSNOVNA ŠOLA LESKOVEC Zgornji Leskovec Zgornji Leskovec Telefon: (02) (02) Štev

OSNOVNA ŠOLA LESKOVEC Zgornji Leskovec Zgornji Leskovec Telefon: (02) (02) Štev Štev.: 6005-1/2018-3 Datum: 25. 5. 2018 OBVESTILO ZA STARŠE za šolsko leto 2018/2019 DELOVNI ZVEZKI IN POTREBŠČINE ZA 1. RAZRED Spoštovani starši, obveščamo vas, katere delovne zvezke in potrebščine so

Prikaži več

eAsistent izpis

eAsistent izpis Datum in čas: 5. 1. 216 11:27:23 Seznam ocenjevanj znanja za oddelek 3. a Obdobje: od 15. 1. 216. do 1. 6. 216. 2. 1. 216 3. a Psihologija - izbirni 3. letnik (PSI-I2) 7. ura 29. 1. 216 3. a Matematika

Prikaži več

Slo Cheer Open 2016 Gorica 21. in 22. maj MBDT Mini osnovna freestyle pom plesna skupina Ekipa/klub Mesto Rezultat Mini Capristars GD C

Slo Cheer Open 2016 Gorica 21. in 22. maj MBDT Mini osnovna freestyle pom plesna skupina Ekipa/klub Mesto Rezultat Mini Capristars GD C MBDT Mini osnovna freestyle pom plesna skupina Mini Capristars GD Capris 1 128,50 1 MFDD Mini freestyle cheer plesni pari Dilica & Grosić GD Capris Agapito & Pevc GD Capris Tiana Korošec & Nina Vehovec

Prikaži več

ARS1

ARS1 Nepredznačena in predznačena cela števila Dvojiški zapis Nepredznačeno Predznačeno 0000 0 0 0001 1 1 0010 2 2 0011 3 3 Pri odštevanju je stanje C obratno (posebnost ARM)! - če ne prekoračimo 0 => C=1 -

Prikaži več

PAST CONTINUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič

PAST CONTINUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič PAST CONTNUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so v preteklosti trajali dalj

Prikaži več

Microsoft Word - DP Tunjice1 2010

Microsoft Word - DP Tunjice1 2010 Odprto dr avno prvenstvo Republike Slovenije Pokalno tekmovanje v avtokrosu A 2005 AVTOKROS TUNJICE 2010 TUNJICE, 6 junij 2010 DODATNI PRAVILNIK VIR, 24. januar 2010 2 SPLO NI PROGRAM PRIREDITVE Ponedeljek,

Prikaži več

POPRAVNI, DOPOLNILNI IN PREDMETNI IZPITI - AVGUST 2017 PREDMET - prof. NADZORNI UČITELJ DATUM IZVEDBE URA IZVEDBE UČILNICA RAZRED PISNO: SLOVENŠČINA -

POPRAVNI, DOPOLNILNI IN PREDMETNI IZPITI - AVGUST 2017 PREDMET - prof. NADZORNI UČITELJ DATUM IZVEDBE URA IZVEDBE UČILNICA RAZRED PISNO: SLOVENŠČINA - POPRAVNI, DOPOLNILNI IN PREDMETNI IZPITI - AVGUST 2017 SLOVENŠČINA - Breda Švara SLO: 1. aeg (2 - J.J. in Z.A.); 1. aet (1-M.E.) Nataša Stopar SREDA, 16. 8. 2017 8.00 102 SLOVENŠČINA - Mojca Butinar Mužina

Prikaži več

Brexit_Delakorda_UMAR

Brexit_Delakorda_UMAR MAKROEKONOMSKI IZGLEDI ZA EU IN SLOVENIJO KAKŠNA JE / BO VLOGA BREXITA? Aleš Delakorda, UMAR C F A S l o v e n i j a, 1 7. 1 0. 2 0 1 6 M A K R O E K O N O M S K I P O L O Ž A J I N I Z G L E D I Z A E

Prikaži več

CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.pdf

CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.pdf Elektrotehniški praktikum Osnove digitalnih vezij Namen vaje Videti, kako delujejo osnovna dvovhodna logi na vezja v obliki integriranih vezij oziroma, kako opravljajo logi ne funkcije Boolove algebre.

Prikaži več

Bakovski tek m Baby Dečki BABY (baby tek) Priimek Ime Letnik Klub Start.št. Uvrstitev Cas Točke -katetočke -konkurenca 1 ČERNJAVIČ TINE

Bakovski tek m Baby Dečki BABY (baby tek) Priimek Ime Letnik Klub Start.št. Uvrstitev Cas Točke -katetočke -konkurenca 1 ČERNJAVIČ TINE 100 m Baby Dečki BABY (baby tek) 1 ČERNJAVIČ TINE 2011 VRTEC KRTEK 39 1 0:00:21 0 0 2 DUDEK NEVEN 2011 43 2 0:00:22 0 0 3 FRAS ŽIGA 2011 BAKOVCI 60 3 0:00:23 0 0 4 PERKIČ ROK 2012 VRTEC MS 62 4 0:00:24

Prikaži več

Rešitve 1

Rešitve 1 Rešitve 1. in 2. letnik (ŠOLSKO) 1. naloga Pravilni odgovori so: 1. N, 2. R, 3. R, 4. R, 5. N, 6. R, 7. N, 8. N, 9. N, 10. R. 2. naloga Po vrsti z leve proti desni so obrazi Blaž, Erik, Dane, Andrej, Andraž,

Prikaži več

Bilten - Zaključni turnir ciklusa turnirjev mladih _docx

Bilten - Zaključni turnir ciklusa turnirjev mladih _docx ZAKLJUČNI turnir MLADIH 2017/2018 Komenda; 15. 6. 2018 Pripravil in razmnožil: Franc Poglajen I. PRAVILNIK 1. Šahovski klub Komenda organizira CIKLUS ŠAHOVSKIH TURNIRJEV MLADIH. 2. Ciklus šahovskih turnirjev

Prikaži več

POPOLNI KVADER

POPOLNI KVADER List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 031-662 Letnik 18 (1990/1991) Številka 3 Strani 134 139 Edvard Kramar: POPOLNI KVADER Ključne besede: matematika, geometrija, kvader,

Prikaži več

16. april godine Viva Com cenovnik mobilnih telefona GARANCIJA NA SVE TELEFONE 12 MESECI SAMSUNG M10 2GB/16GB Duos, crni-plavi 143 M10 3GB/32GB

16. april godine Viva Com cenovnik mobilnih telefona GARANCIJA NA SVE TELEFONE 12 MESECI SAMSUNG M10 2GB/16GB Duos, crni-plavi 143 M10 3GB/32GB 16. april 2019. godine Viva Com cenovnik mobilnih telefona GARANCIJA NA SVE TELEFONE 12 MESECI SAMSUNG M10 2GB/16GB Duos, crni-plavi 143 M10 3GB/32GB Duos, plavi 157 M20 3GB/32GB Duos, plavi 187 M20 4GB/64GB

Prikaži več

DRŽAVNO PRVENSTVO KAJAK SPRINT BLED 2014 Tekma št. 1 K-1 U23 Finale 200m štart ob 12:00 Uvrstitev Proga Ime in priimek Klub Čas Zaostanek 1. 7 Vid Deb

DRŽAVNO PRVENSTVO KAJAK SPRINT BLED 2014 Tekma št. 1 K-1 U23 Finale 200m štart ob 12:00 Uvrstitev Proga Ime in priimek Klub Čas Zaostanek 1. 7 Vid Deb Tekma št. 1 K-1 U23 Finale 200m štart ob 12:00 1. 7 Vid Debeljak KKK Tacen 0:36,30 2. 6 Rok Šmit KKK Bohinj 0:37,13 +0,83 3. 2 Malin Titorič KKK Orka 0:38,72 +2,42 4. 5 Matija Odar KKK Bohinj 0:44,38 +8,08

Prikaži več

Helena Fašalek Sara Sara Blaž Matej 1. Prizor Blaž potrka na Sarina vrata. Sara: Ja. Blaž: Zakaj nisi pomila posode? Sej smo se zmenili da danes jaz k

Helena Fašalek Sara Sara Blaž Matej 1. Prizor Blaž potrka na Sarina vrata. Sara: Ja. Blaž: Zakaj nisi pomila posode? Sej smo se zmenili da danes jaz k Sara Sara Blaž Matej 1. Prizor Blaž potrka na Sarina vrata. Sara: Ja. Blaž: Zakaj nisi pomila posode? Sej smo se zmenili da danes jaz kuham ti pa pomivaš. Sara: Bom pol no. Dej ne teži. Blaž: Tko kot včeraj.

Prikaži več

Srednja zdravstvena šola Celje SREDA, ZAKLJUČEK ŠPORTNIH TEKMOVANJ SZŠ CELJE RAZRED: 1. A URE 1 INF TRNOVŠEK P/1 2 INF TRNOVŠEK P/1 3 I

Srednja zdravstvena šola Celje SREDA, ZAKLJUČEK ŠPORTNIH TEKMOVANJ SZŠ CELJE RAZRED: 1. A URE 1 INF TRNOVŠEK P/1 2 INF TRNOVŠEK P/1 3 I Srednja zdravstvena šola Celje SREDA, 21. 12. 2011 - ZAKLJUČEK ŠPORTNIH TEKMOVANJ SZŠ CELJE RAZRED: 1. A 1 INF TRNOVŠEK P/1 2 INF TRNOVŠEK P/1 3 INF TRNOVŠEK P/1 4 LIK PIZMOHT I/4 5 SLO ANTONIČ I/2 6 ZNE

Prikaži več

MATEMATIKA Zbirka nalog za nacionalno preverjanje znanja Jana Draksler in Marjana Robič 9+ znam za več

MATEMATIKA Zbirka nalog za nacionalno preverjanje znanja Jana Draksler in Marjana Robič 9+ znam za več MATEMATIKA Zbirka nalog za nacionalno preverjanje znanja Jana Draksler in Marjana Robič 9+ znam za več ZBIRKA ZNAM ZA VEČ imatematika 9+ Zbirka nalog za nacionalno preverjanje znanja Avtorici: Jana Draksler

Prikaži več