UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja OSNOVE NAVIJAŠKEGA PLESA ZA PREDŠOLSKE OTROKE DIPLOMSKO DELO MENTORICA: doc. dr. Petra Zaletel

Transkripcija

1 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja OSNOVE NAVIJAŠKEGA PLESA ZA PREDŠOLSKE OTROKE DIPLOMSKO DELO MENTORICA: doc. dr. Petra Zaletel SOMENTOR: red. prof. dr. Damir Karpljuk RECENZENTKA: red. prof. dr. Mateja Videmšek Avtorica dela: BARBARA MATIČIČ Ljubljana, 2016

2

3 Ključne besede: predšolski otroci, ples, plesno-navijaštvo, osnove OSNOVE NAVIJAŠKEGA PLESA ZA PREDŠOLSKE OTROKE Barbara Matičič Strani: 34 Slike: 35 Tabele: 2 Viri: 20 Priloge: 0 IZVLEČEK Navijaški ples je zvrst, ki je v Slovenijo prišla iz Združenih držav Amerike. Ta zvrst je tam prisotna že mnogo let, pri nas pa je še vedno v razvoju. Glavni namen navijaškega plesa je popestritev športnih prireditev, prav tako pa se plesno-navijaške skupine udeležujejo tovrstnih tekmovanj. Ker imamo pri nas dve zvezi, ki se ukvarjata z navijaškim plesom, imamo tudi več tekmovanj. Najuspešnejši plesalci z državnih prvenstev se uvrstijo na mednarodna prvenstva, na katerih je Slovenija zelo uspešna. Ta zvrst plesa ima svoje zahteve in specifične elemente, ki morajo biti izvedeni natančno in usklajeno. Elementi, ki so predstavljeni v diplomskem delu, predstavljajo osnove navijaškega plesa in so primerni za predšolske otroke. Za popestritev učenja lahko uporabljamo cofe, ki so tudi pomemben del navijaškega plesa in za otroke predvsem zabaven pripomoček. Namen diplomskega dela je predstaviti osnovne elemente navijaškega plesa za predšolske otroke in prispevati k literaturi o navijaškem plesu. Diplomsko delo je monografskega tipa. Uporabili smo domačo in tujo literaturo. Pri vsakem elementu smo za boljšo predstavljivost dodali slike. Ker smo navijaški ples predstavili predšolskim otrokom, je treba poudariti, da učenje zgolj tehničnih elementov ni primerno. Elemente je potrebno predstaviti skozi igro ali zgodbico, da se otroci ob učenju zabavajo in sprostijo. Za dodatno popestritev ure lahko uporabimo cofe, ki jih otroci lahko sami ustvarijo.

4 Key words: pre-school children, dance, cheer dance, basics CHEER DANCE BASICS FOR PRE-SCHOOL CHILDREN Barbara Matičič Pages: 34 Photos: 35 Charts: 2 References: 20 Appendices: 0 ABSTRACT Cheer dance is a dance style that originates in the United States of America. In Slovenia cheer dance is still evolving. Its main purpose is to entertain during sports events. Dance teams also participate in cheerleading and cheer dance competitions on national and international level. In Slovenia we have two unions therefore there are more separate competitions for the same dance style. The best national teams then compete on an international level, such as European and World championships. Slovenian dancers are very successful on an international level. Cheer dance has specific dance elements. The choreography must be executed perfectly and in harmony. In this thesis described dance elements are cheer dance basics and are appropriate for pre-school children. To diversify cheer dance class we can use pom pons, which are important part of cheerleading and a fun prop for children. The purpose of this thesis is to present cheer dance basics for pre-school children and contribute to Slovenian literature about cheer dance. This thesis is a monograph. We used Slovenian and foreign literature. We added pictures to each described element for better perception. When introducing cheer dance to pre-school children, we have to emphasize that learning strictly technical dance elements is not appropriate. We need to present these elements through games or stories. With this kind of learning children always have fun, which is important for extracurricular activities. To make a dance class more interesting we can also use pom pons, which children can create.

5 Kazalo vsebine 1 UVOD OTROCI IN GIBANJE PLES PREDŠOLSKI OTROCI IN PLES ZGODOVINA NAVIJAŠKEGA PLESA ZVRSTI NAVIJAŠKEGA PLESA NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA JEDRO OSNOVNI PLESNI POLOŽAJI OSNOVNI POLOŽAJI STOPAL OSNOVNI POLOŽAJI ROK OSNOVNI PLESNO-NAVIJAŠKI ELEMENTI OSNOVNI PLESNO-NAVIJAŠKI SKOKI UPORABA PRIPOMOČKOV COFOV (POM PONOV) PRIMER KOREOGRAFIJE SKLEP VIRI Slika 1. Prvi baletni položaj stopal Slika 2. Drugi baletni položaj stopal Slika 3. Prvi jazz položaj stopal Slika 4. Drugi jazz položaj stopal Slika 5. Baletni položaj predpriprave rok Slika 6. Drugi baletni položaj rok Slika 7. Tretji baletni položaj rok Slika 8. Jazz roke Slika 9. Rezilo (blade) Slika 10. A - veliki polžek; b - mali polžek Slika 11. Priročenje (clean) Slika 12. Odročenje (s cofi) Slika 13. Vzročenje (mali polžki) Slika 14. Visoki V (a pesti, b s cofi) Slika 15. Nizki V (a pesti, b s cofi) Slika 16. Položaji a, b in c Slika 17. Položaja d in e Slika 18. Položaja f in g Slika 19. Položaji h, i in j Slika 20. Položaj v klek na eni nogi

6 Slika 21. A-plosk priprava, b-v priprava Slika 22. A-polčep z rokami ob telesu, B-polčep s prekrižanimi rokami Slika 23. Skok stegnjeno (How To Perform AStraight Jump For Cheerleading, 2012) Slika 24. Skok skrčno (Cheer Skill Review: How To Perform A Tuck Jump, 2012) Slika 25. Skok X (Cheer Skill Review: How To Perform The X Jump, 2012.) Slika 26. A-pristanek po skoku, B-vzravnava Slika 27. Koreografija (prvi del) Slika 28. Koreografija (srednji del) Slika 29. Koreografija (zaključni del) Slika 30. Koreografija (zaključni skok) Slika 31. Koreografija (prvi del) Slika 32. Koreografija (srednji del) Slika 33. Koreografija (prisunski korak) Slika 34. Koreografija (razteg nog) Slika 35. Koreografija (zaključni del, skok v vodo) Tabela 1. Koreografija s cofi Tabela 2. Koreografija Pingvini na sprehodu

7 1 UVOD 1.1 OTROCI IN GIBANJE Gibanje je prisotno na vsakem koraku vsakega posameznika. Gibanja, kot so hoja, nihanja telesa, skoki, dvigi na prste in še mnogi drugi, še niso ples. Da nek korak oziroma gib postane ples, mora biti svobodno oblikovan, plesalec mora vedeti zakaj naredi določen gib in kaj ta gib lahko predstavlja (Zagorc in Kanduč Zupančič, 2009). Gibanje, torej tudi ples, se vedno dogaja v nekem prostoru in času. Poleg tega pa se lahko vprašamo tudi kaj telo dela, katere dele telesa bomo uporabili in kako se telo giblje, ali je gibanje napeto ali sproščeno. Med plesom se lahko premika le en del telesa, medtem ko preostali del miruje. Te gibi so povezani z mišicami in sklepi, pa tudi z našim počutjem in trenutnim čustvenim stanjem. Pri plesu je pomembna tudi pot plesalca, ki ne poteka samo v enem nivoju ali samo na enem delu dvorane. Vsak gib lahko izvajamo v osebnem gibalnem prostoru, na mestu ali pa v splošnem gibalnem prostoru, ko izvedemo premik z mesta. Gibe lahko izvajamo na različnih ravneh, v različnih vzorcih gibanja, z različno amplitudo in z različnim usmerjanjem pogleda. Pomemben del plesa pa so tudi ritem, tempo, trajanje gibov in pa poudarki (Zagorc, 2006a). Razvoj otroka je proces, ki zajema razvoj na telesnem, kognitivnem, gibalnem, čustvenem in socialnem področju. Vse spremembe, ki se zgodijo na enem od teh področij, so povezane tudi s spremembami na preostalih področjih. V razvojnem obdobju malčka (od prvega do tretjega leta starosti) je razvoj najhitrejši, v kasnejših letih pa se upočasni in traja vse do konca adolescence. Na razvoj otroka vplivajo različni dejavniki, na primer podedovani dejavniki, okolje, itn. Otrok mora biti v okolju, ki ga spodbuja k aktivnostim in učenju, saj le tako lahko doseže najvišjo stopnjo temeljnega gibalnega razvoja. Ta faza traja od drugega do sedmega leta starosti in zajema obdobje, ko otrokovo gibanje postaja vse bolj usklajeno (Videmšek in Pišot, 2007). Gibalni razvoj otrok se začne že pred rojstvom. Pred rojstvom se otrok z brcanjem odzove na ritmične zvoke, med njimi tudi na bitje materinega srca. Tudi po rojstvu se otrokova gibanja pogosto dogajajo v nekem ritmu. Dojenčki zelo hitro začnejo razvijati gibanje in nadzor glave. Z nadzorom gibanja glave lahko sledijo določeni stvari, igrači ali osebi. Poleg tega pa se že začnejo obračati, premikati roke in noge ter se začnejo tudi plaziti. Ob opori pa tudi že vstanejo in tako vidijo okolico malo drugače. Ko že lahko stojijo in hodijo ob opori, so najraje na nogah in raziskujejo okolje (Rowen, 1994). Otroci med drugim in tretjim letom starosti hodijo že bolj avtomatizirano, pričnejo že teči in rahlo skakati ter se radi zibajo ob glasbi. Pri triletnikih pa že lahko opazimo hojo prek pete na prste. Pri hoji otroci korak podaljšajo in hodijo že hitreje. Izboljšuje se ravnotežje na prstih in v tem položaju lahko vztrajajo nekaj časa ter naredijo nekaj korakov. Tek postane bolj nadzorovan in tekoč. Izboljšanje v koordinaciji je znak, da se pri treh letih otroci lahko začnejo ukvarjati s plesnimi dejavnostmi. Triletniki že upoštevajo navodila, hitro se naučijo gibov, ki jih vidijo pri odraslih. Njihova pozornost je krajša, zato je še vedno pomemben počitek. Pri otrocih, starih štiri leta, že opazimo hojo, podobno hoji odraslih, splošna koordinacija je boljša in že izvajajo skoke v različnih smereh. Pomembna postane socialna interakcija in postajajo tudi bolj tekmovalni, zato je to primeren čas, da pri poučevanju plesa v igro vključimo plesne elemente. Petletniki so že izpopolnili naučene gibe in so pripravljeni na bolj zapletena gibanja. To je primerna starost, da jih učimo iger v krogu in pa ljudskih plesov. Šestletniki pričnejo obiskovati šolo in pri njih so individualne razlike bolj opazne, povečajo se 7

8 tudi razlike med fanti in dekleti. Za dekleta je značilna boljša koordinacija manjših mišic, fantje pa se že bolj zanimajo za šport (Rowen, 1994). 1.2 PLES Ples je posebna govorica telesa, s katero izražamo različna čustva ob spremljavi ritma, glasbe ali pa celo v tišini. Telo je naš inštrument, s katerim govorimo in pripovedujemo. S plesom komuniciramo s svetom, sporočamo svoja občutja in mišljenje. Ples je svetovni jezik, ki se spreminja in se po svetu razlikuje. Z gibom se lahko brez težav sporazumevamo, pa čeprav smo z različnih delov sveta (Zagorc, 2006a). Otroci so v stiku z različnimi dražljaji, na katere se njihovo telo odzove. Med sprejemanjem teh dražljajev njihovo telo igra vlogo sprejemnika, posredovalca in izvajalca. Pridobijo občutek gibanja v prostoru in času ter razvijajo gibalne sposobnosti. Ples na otroke vpliva preko različnih vidikov: Biološko-fiziološki vidik: ples vpliva na srčno-žilni, dihalni, prebavni, senzomotorični sistem idr.; zadovoljuje potrebo po gibanju in spodbuja rast kosti ter mišic; pozitivno vpliva na držo telesa; razvoj gibalnih sposobnosti (ravnotežje, koordinacija, hitrost, moč, gibljivost, natančnost) in razvoj občutka za ritem in za odnose v skupini ali v paru. Psihološki vidik: ples otroke uči zavedanja svojih čustev, kako jih izražati z gibanjem in spodbuja otrokovo ustvarjalnost; s plesom vplivamo tudi na njihovo zadovoljstvo s samim seboj in na ustvarjanje pozitivne samopodobe. Kognitivni vidik: miselni razvoj poteka v povezavi z gibalnim, čustvenim in socialnim razvojem; s plesom vplivamo na razvoj zavedanja telesa, na govor, spomin, ustvarjalnost, komuniciranje in interakcijo z drugimi. Sociološki vidik: ples poteka v skupini in zato vpliva na sodelovanje otrok, zaupanje, občutljivost, delitev pozornosti, vodenje ter podrejanje. Umetniški vidik: ob plesu so vedno prisotni ritem, glasba, različni pripomočki, kar vpliva na otrokov občutek za umetnost; vpliva na njegovo ustvarjalnost in pomaga pri vzpostavitvi njegovega odnosa do kulture in umetnosti (Zagorc, Vihtelič, Kralj in Jeram, 2013). S plesnimi dejavnosti se razvija tudi otrokova plesnost oziroma plesna sposobnost. Ta sposobnost se razvija v povezavi s telesnim in duševnim razvojem. Na razvoj posameznikove plesne sposobnosti vplivata okolje in njegove aktivnosti. Pri vsakem posamezniku pa razvoj poteka drugače. Nekateri razvijejo boljši občutek za orientacijo v prostoru, drugi so bolj spretni, tretji pa so bolj gibljivi. Za nadaljnji razvoj te sposobnosti so potrebne različne spodbude iz okolja, saj bo drugače zamrla (Zagorc, 2006b) PREDŠOLSKI OTROCI IN PLES Predšolski otroci se s plesnimi dejavnostmi srečajo že v vrtcu. Plesne dejavnosti so namreč del umetnosti, kot je zapisano v kurikulumu za vrtce. V vrtcu se srečajo z otroškimi, ljudskimi in družabnimi plesi. Izbor je večinoma prepuščen vzgojiteljem v vrtcu. V kurikulumu za vrtce so otroke razdelili v dve starostni skupini, in sicer od prvega do tretjega ter tretjega do šestega leta starosti. Otroci prve starostne skupine si izmišljajo gibe in različne telesne položaje, preizkušajo gibanje posameznih delov telesa, gibe izvajajo z različno hitrostjo, preizkušajo gibe v različnih smereh in različnih nivojih ter opazujejo ples vzgojiteljev (»Kurikulum za vrtce,«2016). 8

9 V drugi starostni skupini, od tretjega do šestega leta starosti, otroci s plesom komunicirajo, se izražajo in ustvarjajo, zavedajo se telesa in njegovih delov v različnih gibanjih in mirovanju, izboljšujejo koordinacijo in ravnotežje, ustvarjajo različne kombinacije gibov, ki jih izvajajo v različnem ritmu in tempu, prav tako pa izvajajo gibe v različnih smereh in nivojih. Pozornost namenijo odnosu med deli telesa, podlago in predvsem odnosu med soplesalci, v paru ali v skupini (»Kurikulum za vrtce,«2016). Plesne dejavnosti zajemajo osnovna gibanja telesa, posnemanje različnih gibanj in pa različne rajalne igre. Osnovna gibanja telesa lahko izvajamo na mestu, med premikanjem po prostoru, v različnem ritmu in ob glasbeni spremljavi ali brez. Že s temi gibanji se otroci spoznajo s plesom. Pri rajalnih igrah otroci lahko sodelujejo pri ustvarjanju, kar spodbudi njihov razvoj in aktivno sodelujejo. Ljudski in družabni plesi, v našem primeru tudi navijaški ples, imajo določene korake, ki so že vnaprej oblikovani in so manj primerni za predšolske otroke. Pri teh formalnih zvrsteh plesa se otrok uči samo določenih gibov in elementov, ni pa aktivno vključen in tovrstna dejavnost ni igriva, igrivost pa je bistvenega pomena za predšolske dejavnosti. Formalne plesne zvrsti moramo otrokom predstaviti na igriv in zanimiv način (Videmšek, Zaletel, Jarc Šifrar in Zagorc, 2011). Plesne dejavnosti lahko popestrimo z različnimi pripomočki, kot so rutke, trakovi, cofi in pa razni pripomočki za ustvarjanje ritma. Otroci se morajo s pripomočki igrati in jih preizkušati, ker jih na ta način lahko spoznajo in nato začnejo prilagajati gibanje (Videmšek idr., 2011). Plesne dejavnosti, ki jih otroci obiskujejo izven vrtca, se razlikujejo. Skoraj vsaka plesna šola ali društvo izvaja plesne ure za najmlajše in programi se med seboj razlikujejo. Izvajalci teh ur imajo lahko določen program, ki ga morajo izvajati ali pa imajo trenerji ali učitelji bolj proste roke. To je odvisno od posamezne plesne šole oziroma društva. Ko smo na spletu prebrali nekaj opisov plesnih tečajev za najmlajše, ki jih ponujajo plesne šole, smo ugotovili, da je v večini programov v ospredju igra in spoznavanje otrok s plesom ter razvijanje osnovnih gibalnih sposobnosti. Plesni tečaji v večini zajemajo starostno skupino od treh do pet let, v naslednji starostni skupini pa se že lahko usmerijo v različne plesne stile ZGODOVINA NAVIJAŠKEGA PLESA Navijaštvo se je pojavilo v Združenih državah Amerike in razvoj je potekal skupaj z razvojem športa in športnih objektov. Navijaštvo kot spodbujanje ekipe z različnimi vzkliki se je prvič pojavilo na meduniverzitetni tekmi ameriškega nogometa. Študentje Univerze v Princetonu so sčasoma ustanovili skupino, ki je z vzkliki spodbujala svojo ekipo in ustvarila posebno vzdušje na tribunah. Sčasoma se je tak način navijanja širil po Združenih državah Amerike in se počasi razvijal do današnje oblike navijaštva, ki ga imenujemo cheerleading. Na začetku so se z navijaštvom ukvarjali le moški. Okoli leta 1940 pa je prišlo do preobrata in so prevladovale navijačice. V tem obdobju so se začeli pojavljati različni akrobatski dodatki, značilni gibi rok in pojavile so se tudi table z napisi (»History of cheerleading,«2016). Leta 1948 so organizirali prvi navijaški kamp, kamor so lahko prišli vsi, ki jih je to zanimalo. Organizator Lawrence»Herkie«Herkimer je predstavil svoj značilni herkie skok, pojavili pa so se še cofi oziroma pom poni in pa spirit stick, palica, ki ponazarja navijaški duh. Vse to je še danes zelo pomemben del navijaštva. Pod vodstvom Herkimerja pa se je začel tudi razvoj navijaškega plesa. Zasledimo različna poimenovanja te zvrsti: cheer dance, cheer ples in pom pon skupine. (»History of cheerleading,«2016). Leta 1982 se je navijaštvo prvič predstavilo na televiziji. Ameriški televizijski športni program ESPN od takrat dalje redno predvaja navijaška tekmovanja in tako se je ta šport še 9

10 hitreje razvijal in širil po svetu. V devetdesetih letih pa se je začel širiti po Evropi in organizirali so vedno več kampov (»History of cheerleading,«2016). Na mednarodnem področju imamo več navijaških zvez. International Cheerleading Union (ICU) in International Federation of Cheerleading (IFC) delujeta na svetovnem področju, European Cheer Union (ECU) in European Cheerleading Association (ECA) pa delujeta na evropskem področju. Organizacija tekmovanj poteka popolnoma ločeno. IFC je organizirala prvo svetovno prvenstvo na Japonskem leta 2001, kjer je Slovenija zasedla 1. mesto v plesni kategoriji. Najprej so tekmovali samo v treh kategorijah, ki pa so se z razvojem razčlenile na več kategorij (»Cheerleading World Championships,«2016). Leta 2004 je ICU v zabaviščnem parku Walt Disney Resort organizirala prvo svetovno prvenstvo, na katerem je sodelovalo 14 držav. Z vsakim letom se je svetovnega prvenstva udeležilo več držav in ekip. Sledil pa je tudi razvoj nacionalnih panožnih zvez po celem svetu (»History of cheerleading,«2016). ECA je bila ustanovljena leta 1994 v Stuttgartu, prvo tekmovanje pa je potekalo leta 1995, prav tako v Stuttgartu. Nastanek te zveze je spremenil razvoj navijaštva. Želeli so, da bi se razširil prek meja Evrope kot ostali športi (»European Cheerleading Association History,«2016). V Sloveniji delujeta dve zvezi, Cheerleading zveza Slovenije (CZS) in Zveza navijaških in pom pon skupin Slovenije (ZNPS). ZNPS je bila ustanovljena leta 1999 in je tudi članica evropskega navijaškega združenja ECA in mednarodnega navijaškega združenja IFC (»Zgodovina,«2016). CZS deluje od leta 2005 in je članica mednarodnega združenja ICU od leta 2007 in evropskega združenja ECU od leta 2010 (»Osebna izkaznica,«2016) ZVRSTI NAVIJAŠKEGA PLESA Navijaštvo oziroma cheerleading Navijaška zvrst (cheerleading) je zvrst, v kateri se prepletajo navijanje, ples in akrobatika. Ta zvrst se v Združenih državah Amerike pojavlja na športnih tekmovanjih, pri nas pa je bolj tekmovalno usmerjena. V svojih točkah uporabljajo pripomočke, kot so table z napisi, megafoni, zastave in cofi. Svoje nastope popestrijo z različnimi motivacijskimi vzkliki in pa z akrobatiko. Pri izvajanju akrobatike je pomembno varovanje navijačev. Pri nastopih opazimo veliko akrobatskih prvin, kot so razni premeti in salte, dvige in pa za to zvrst zelo značilne piramide. Pri tekmovalnih nastopih je pomembno, da skupine upoštevajo pravila o višini piramid za določeno kategorijo (»Tekmovalni pravilnik 2015/2016,«2016). Navijaški ples oziroma cheer ples Navijaški ples prihaja iz Združenih držav Amerike in je del navijaštva (cheerleading). Sestavljen je iz različnih plesnih zvrsti, kot so jazz, hip hop in pom ples. Za to zvrst je značilna uporaba cofov (pom ponov), ki nastop dodatno popestrijo. Na tekmovanjih je v tej disciplini nekaj omejitev glede akrobatike in dvigov, ti so dovoljeni, a so neobvezni. Pomembno je, da skupina deluje enotno in usklajeno, sodniki pa so pozorni tudi na plesno in pom tehniko, koreografijo in splošen vtis skupine (»Tekmovalni pravilnik CZS 2015/2016 za šolska cheerleading in cheer plesna tekmovanja,«2016). Navijaški ples je tekmovalna disciplina, pojavlja pa se tudi na športnih tekmovanjih za popestritev med minutami odmora in za spodbujanje publike. Pri nas se torej za spodbujanje 10

11 publike pojavlja plesno-navijaška zvrst in ne zgolj navijaška, kot je bolj pogosto v Združenih državah Amerike. Navijaški ples (cheer dance), je splošno opisano področje plesnonavijaških skupin, ne glede na prevladujoči plesni stil. V tekmovalnih kategorijah se pojavi delitev na navijaški jazz ples (cheer jazz), navijaški hip hop ples (cheer hip hop) in pom pon skupine (cheer freestyle pom). Že po samem imenu kategorije lahko vidimo, kateri plesni stil prevladuje. Jazz koreografije imajo poudarek na tehnični podlagi plesalcev, izvedbi in nadzoru gibov. Pri hip hopu je poudarek na izvedbi, stilu, kreativnosti in izolacijah telesa. Kostumi morajo odražati hip hop kulturo. V pom kategoriji je obvezna uporaba cofov, poudarek je na pravilni pom tehniki in tudi plesni tehniki. Vizualni učinek, ki ga naredijo cofi, mora biti prisoten in izvedba gibov mora biti natančna, gibi morajo biti odsekani, čisti in usklajeni (»European cheerleading championships Competition rulebook,«2015). 11

12 1.3 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA V diplomski nalogi smo želeli predstaviti osnove navijaškega plesa, ki so primerne za otroke, stare od treh do pet let. Otroci te starostne skupine se na plesnih urah preko igre spoznavajo s plesom in gibanjem ter razvijajo osnovne gibalne sposobnosti. Z elementi navijaškega plesa pa lahko popestrimo vadbo in jim predstavimo nekaj osnovnih značilnosti te plesne zvrsti. Na tem področju ni veliko literature, ki zajema poučevanje predšolskih otrok. Glede na izkušnje, ki smo jih pridobili s poučevanjem, in glede na literaturo o plesno-navijaških elementih, smo izbrali v nadaljevanju predstavljene elemente. Cilji diplomskega dela so: predstaviti nekaj osnovnih elementov navijaškega plesa, ki jih lahko učimo pri otrocih, starih od tri do pet let; napisati primer dveh koreografij, primernih za najmlajše; prispevati k literaturi o navijaškem plesu za mlajše otroke. Plesni elementi bodo opisani s slovensko športno terminologijo, z angleškimi in pogovornimi izrazi, ki jih bolj pogosto uporabljamo na treningih. 12

13 2 JEDRO 2.1 OSNOVNI PLESNI POLOŽAJI Osnovna plesna tehnika katerekoli plesne zvrsti izhaja iz baletne in jazz tehnike. Plesalec, ki je tehnično dobro podkovan, je mnogo boljši plesalec in na tekmovanjih k boljšemu uspehu veliko pripomore ravno pravilna tehnična izvedba elementov. Pri predšolskih otrocih je treba učenje tehničnih elementov narediti zanimivo in drugačno. V kasnejših letih se plesna tehnika izpopolnjuje z neštetimi ponovitvami, kar pa je pri mlajših težko izvedljivo. Otrokom mora biti plesna ura zabavna in glede na lastne izkušnje jim nenehno ponavljanje istih elementov ni všeč, zato te elemente vključimo v različne plesne igre, ki jih je včasih potrebno sproti prilagajati. Iz pravilnika ZNPS smo vzeli obvezne elemente za otroško starostno skupino, v kategoriji pom pon skupine. Zapisani obvezni elementi so obrat, sed prednožno zanožno pokrčeno (polšpaga oziroma zaprekaški sed), skok skrčno, skok X in dvigi nog (»Tekmovalni pravilnik 2015/2016,«2016). Izmed obveznih elementov po pravilniku ZNPS za otroško starostno skupino smo izbrali elemente, ki jih bomo predstavili v nadaljevanju. Ker pa so si otroci različni, so lahko predstavljene osnove premalo ali preveč zahtevne, zato se morajo plesni učitelji nenehno prilagajati skupini, ki jo poučujejo. Pri podajanju elementov navijaškega plesa moramo biti iznajdljivi. Elemente poimenujemo z različnimi imeni ali opisi, povemo zgodbo in jo nato povežemo z različnimi elementi OSNOVNI POLOŽAJI STOPAL V plesu uporabljamo osnovne položaje baletne in jazz tehnike, ki se razlikujeta v postavitvi stopal. Pri baletni tehniki je značilna odprtost stopal. Paziti je treba, da stopal ne odpiramo preko svojih zmožnosti in da so kolena ves čas obrnjena v smeri stopal. Pri jazz tehniki so stopala postavljena vzporedno. Pomembno je, da je teža porazdeljena na celih stopalih. Osnovne položaje smo povzeli po knjigi Model treninga jazz plesalcev (Zagorc in Kanduč Zupančič, 2009). Prvi baletni položaj stoja spetno (stopala so obrnjena navzven, pete se dotikajo; Slika 1) Slika 1. Prvi baletni položaj stopal. Drugi baletni položaj stoja razkoračno (stopala so obrnjena navzven; Slika 2) Slika 2. Drugi baletni položaj stopal. 13

14 Prvi jazz položaj stoja spojno (stopala se stikajo po celotni notranji dolžni stopal; Slika 3) Slika 3. Prvi jazz položaj stopal. Drugi jazz položaj stoja razkoračno (stopala so postavljena vzporedno; Slika 4) Slika 4. Drugi jazz položaj stopal OSNOVNI POLOŽAJI ROK Osnovni položaji rok prav tako izhajajo iz baletne tehnike. Pri baletu so roke v komolcu vedno rahlo uločene in postavljene so rahlo pred telesom, tako da jih lahko vedno vidimo s kotičkom očesa. Pri vseh položajih rok rame potiskamo proti tlom. Osnovne položaje smo povzeli po knjigi Die Grundlagen des klassischen Tanzes (Waganowa, 1981). Položaj predpriprava rok (préparation) predročenje dol, roke so uločene in spuščene v višino bokov in se nikjer ne dotikajo telesa, dlani so obrnjene navznoter, prsti so usmerjeni skupaj, vendar se ne dotikajo. Prsti na rokah so sproščeni in palec je usmerjen proti sredincu. Položaj je prikazan na Sliki 5 s sprednje in z bočne strani. Slika 5. Baletni položaj predpriprave rok. 14

15 Drugi baletni položaj odročenje uločeno, podlaht je v isti liniji kot komolec, dlan je usmerjena rahlo navzdol. Pogosta napaka pri izvedbi je viseči komolec. Položaj je prikazan na Sliki 6 s sprednje in z bočne strani. Slika 6. Drugi baletni položaj rok. Tretji baletni položaj vzročenje uločeno, roke so rahlo pred glavo, tako da jih vidimo s kotičkom očesa, dlani so obrnjene navznoter, prsti so usmerjeni skupaj, vendar se ne dotikajo. Položaj je prikazan na Sliki 7 s sprednje in z bočne strani. Slika 7. Tretji baletni položaj rok. 15

16 2.1.3 OSNOVNI PLESNO-NAVIJAŠKI ELEMENTI Osnovni plesno-navijaški položaji nog so podobni baletnim in jazz položajem. Najpogosteje se uporabljata stoja razkoračno in stoja spojno, torej prvi in drugi jazz položaj stopal. Več razlik se pojavi pri položajih rok in dlani. Pri plesno-navijaški in navijaški zvrsti so dlani največkrat v položaju pesti ali pa so iztegnjene in prsti skupaj, kar imenujemo rezilo (blade). Osnovnih položajev rok je veliko, ki jih lahko uporabimo v koreografijah in v mnogih kombinacijah. Osnovne položaje rok lahko kombiniramo tudi z mnogimi položaji nog. Položaji so povzeti po knjigi Cheer ples (Britvič, Cafnik, Batagelj, Petovar, in Osojnik, 2010). Jazz roke dlani so usmerjene naprej in prsti so široko razprti (Slika 8) Slika 8. Jazz roke. Rezilo (blade) dlan je iztegnjena, prsti skupaj (Slika 9) Slika 9. Rezilo (blade). Pest dlan stisnemo v pest; pest lahko obrnemo s palcem naprej (veliki polžek, Slika 10a) kot na primer pri odročenju ali z mezinčkom naprej (mali polžek, Slika 10b), na primer vzročenje Slika 10. A - veliki polžek; b - mali polžek. 16

17 Priročenje (clean) položaj nog je stoja spojno, dlani so iztegnjene in prsti so skupaj ter ob telesu (Slika 11) Slika 11. Priročenje (clean). Odročenje oziroma položaj T položaj nog je stoja razkoračno, dlani so stisnjene v pest (veliki polžek je usmerjen naprej); na Sliki 12 v rokah držimo cofe Slika 12. Odročenje (s cofi). 17

18 Vzročenje (touchdown) (lahko tudi črka I) položaj nog je stoja spojno, dlani so stisnjene v pest in mali polžki gledajo naprej (Slika 13) Slika 13. Vzročenje (mali polžki). Odročenje gor oziroma položaj zgornji V (high V) položaj nog stoja razkoračno, na Sliki 14b v rokah držimo cofe in položaj dlani je enak kot pri položaju pesti (polžki, Slika 14a) a b Slika 14. Visoki V (a pesti, b s cofi). 18

19 Odročenje dol oziroma položaj spodnji V (low V) položaj nog stoja razkoračno, na Sliki 15b v rokah držimo cofe in položaj dlani je enak kot pri položaju pesti (polžki, Slika 15a) a b Slika 15. Nizki V (a pesti, b s cofi). Pri navijaškem plesu lahko iz osnovnih položajev ustvarjamo mnogo različnih elementov, ki jih nato povežemo v koreografije. Različne položaje rok lahko uporabimo pri obratih, zamahih, pri prehodih v koreografiji, itn. Pri položajih nog lahko uporabimo različne nivoje. Lahko smo na iztegnjenih ali pokrčenih nogah, čepimo, klečimo na eni nogi, tudi tu je veliko možnosti. Na Sliki 16 so prikazani sledeči položaji: a. stoja spojno, desna roka v boku, leva v odročenju gor b. stoja na eni nogi, leva prednoženje pokrčeno, predročenje prekrižano c. stoja na eni nogi, leva prednoženje pokrčeno, predročenje prekrižano (slikano bočno) a b c Slika 16. Položaji a, b in c. 19

20 Na Sliki 17 so prikazani položaji: d. stoja razkoračno, roke so prekrižane, dlani se dotikajo ramen e. stoja razkoračno, roke v boku d e Slika 17. Položaja d in e. Na Sliki 18 so prikazani položaji: f. zamah prednožno visoko, vzročenje s pestmi g. zamah odnožno (zamah do 90 ), odročenje s cofi f g Slika 18. Položaja f in g. 20

21 Na Sliki 19 so prikazani položaji: h. klek, desna predročenje, leva vzročenje i. klek, vzročenje prekrižano j. klek, odročenje gor (visoki V) h i j Slika 19. Položaji h, i in j. Na Sliki 20 je prikazan položaj klek na desni nogi, predročenje prekrižano. Slika 20. Položaj v klek na eni nogi. 21

22 2.1.5 OSNOVNI PLESNO-NAVIJAŠKI SKOKI Plesno-navijaški skoki so del obveznih elementov pri tekmovalnih skupinah. Obvezni elementi so zapisani v pravilnikih in se razlikujejo glede na starostne razrede in kategorije. Obvezne elemente mora izvesti cela skupina, lahko jih izvede hkrati ali pa v določenem zaporedju. Izmed obveznih elementov smo, glede na izbrano starostno skupino, izbrali naslednje plesno-navijaške skoke: skok skrčno, skok stegnjeno in skok X. Pri opisu smo si pomagali s knjigo Cheer ples (Britvič idr., 2010). Pri plesno-navijaških skokih je pomembna priprava na skok. Priprava na skok je precej drugačna od klasičnih plesnih, kjer skoke največkrat začnemo s prisunskim korakom (chassé). Pri plesno-navijaških skokih se uporabljajo različne priprave. Med pogosteje uporabljene spadata plosk in V-priprava. Plosk in V-pripravo lahko združimo skupaj v eno pripravo. Otroke lahko učimo tudi skok brez priprave ali pa iz počepa in kasneje dodamo katero izmed plesno-navijaških priprav na skoke. Plosk priprava stoja spojno, plosk naredimo pred prsnim košem (Slika 21a) a b Slika 21. A-plosk priprava, b-v priprava. V-priprava stoja spojno, roke dvignemo v položaj zgornji V (high V; Slika 21b) Pripravi na skok sledi odriv. Iz V-priprave roke zaokrožijo pred telesom, hkrati pokrčimo kolena, postavitev rok pa je lahko ob telesu ali pa jih prekrižamo pred koleni. Polčep z rokami ob telesu stoja spojno, roke so iztegnjena in tesno ob telesu, prsti so iztegnjeni (blade) ali pa držimo pesti (Slika 22a) Polčep s prekrižanimi rokami pred koleni stoja spojno, roke so iztegnjene in prekrižane v višini kolen, dlani tvorijo pest, kot vidimo na Sliki 22b 22

23 a b Slika 22. A-polčep z rokami ob telesu, B-polčep s prekrižanimi rokami. Skok stegnjeno (osnovni skok) trup je vzravnan in noge iztegnjene, položaj nog je sonožen, stopala so napeta, roke so v vzročenju in iztegnjene (Slika 23); roke imamo lahko tudi v odročenju ali visokem V Slika 23. Skok stegnjeno (How To Perform AStraight Jump For Cheerleading, 2012). Skok skrčno (skrčka) trup je vzravnan, noge so pokrčene, stopala so napeta, roke so v položaju visoki V in iztegnjene (Slika 24). Paziti moramo na položaj trupa v skoku, saj morajo iti kolena k trupu in ne trup h kolenu. 23

24 Slika 24. Skok skrčno (Cheer Skill Review: How To Perform A Tuck Jump, 2012). Skok X trup je vzravnan, noge so v položaju raznožno, stopala so napeta, roke so v položaju visoki V. Položaj rok in nog v skoku tvori črko X, kar nam pove že samo ime skoka (Slika 25). Slika 25. Skok X (Cheer Skill Review: How To Perform The X Jump, 2012.) Po izvedenem skoku sledi pristanek in zaključek skoka (Slika 26). Pristanek izvedemo nadzorovano in pazimo, da v stik s podlago najprej pridejo prsti in ne pete. Sam pristanek je potrebno ublažiti s krčenjem kolen, roke imamo tesno ob telesu in sledi samo še zaključek skoka z iztegom kolen, roke pustimo ob telesu. 24

25 a b Slika 26. A-pristanek po skoku, B-vzravnava UPORABA PRIPOMOČKOV COFOV (POM PONOV) Z uporabo pripomočkov lahko popestrimo katerokoli dejavnost, pa naj bo to pri najmlajših ali pri odraslih. Pri plesno-navijaški zvrsti uporabljamo cofe oziroma pom pone. Cofi pri nastopu dodajo vizualni učinek, ki dodatno popestri nastop. Ko otrokom prvič predstavimo cofe, začnejo uživati v odkrivanju nečesa novega. S cofi se bodo igrali in se zabavali. Če nimamo na voljo pravih cofov, jih lahko z otroki ustvarimo v sklopu treninga. Pri uporabi cofov se lahko pojavi težava pri velikosti, če nimamo prilagojenih cofov za otroke. Pri mlajših otrocih se pojavi težava, da težko najdejo palico, kjer primemo cof, če pa so ti preveliki, jih težko držijo dalj časa. Kot smo že omenili, pa lahko z otroki sami ustvarimo cofe, saj bodo te primernih velikosti in barv po izbiri otroka PRIMER KOREOGRAFIJE Prva koreografija, v kateri bomo uporabili cofe, je sestavljena iz petih osmic, uporabili smo dva osnovna položaja nog (stoja snožno in stoja razkoračno) in nekaj različnih položajev rok. Sicer to koreografijo lahko izvedemo tudi brez cofov. Spremeni se le položaj dlani in določiti moramo, kdaj so dlani stisnjene v pest ali iztegnjene. Zapis koreografije je razdeljen na posamezne gibe oziroma položaje, poleg tega pa je zapisano še koliko dob traja določeni gib. V našem primeru vsak gib traja dve dobi. Med učenjem koreografije smo namesto klasičnih imen položajev uporabili drugačne izraze, ki so si jih otroci lažje zapomnili. Položaju z rokami v bokih smo rekli šef, pri vzročenju ali odročenju smo rekli, da pomahamo in tako so se cofi lepo tresli. ZP začetni položaj L in D leva in desna 25

26 Tabela 1. Koreografija s cofi. ZP Stoja razkoračno, priročenje 1,2 D pest k L rami Pok rama 3,4 L pest k D rami Pok rama Slika 27a 5,6 D roka v bok Šef 7,8 L roka v bok Šef Slika 27b 1,2 D pest k L rami Pok rama 3,4 L pest k D rami Pok rama 5,6 D roka v vzročenje ven (zgornji V) Ju- 7,8 L roka v vzročenje ven (zgornji V) -hej Slika 27c 1,2 Sonožni poskok + hkrati plosk 2x Plosk, plosk 3,4 Stoja razkoračno, vzročenje ven (visoki V) Pomahaš 5,6 Sonožni poskok + hkrati plosk 2x Plosk, plosk Slika 28a 7,8 Stoja razkoračno, roke v bok Šef 1,2 Stoja sonožno + plosk Plosk Slika 28a 3,4 Prednoženje pokrčeno z D Koleno Slika 28b 5,6 Stoja sonožno + plosk Plosk 7,8 Prednoženje pokrčeno z L Koleno 1,2 Stoja snožno, vzročenje Pomahaš Slika 29a 3,4 Stoja razkoračno, odročenje Pomahaš Slika 29b 5,6 Počep Počep Slika 30a 7,8 Skok po izbiri In skok Slika 30b a b c Slika 27. Koreografija (prvi del) 26

27 a b Slika 28. Koreografija (srednji del). a b Slika 29. Koreografija (zaključni del). 27

28 a b Slika 30. Koreografija (zaključni skok). Pri drugi koreografiji nismo uporabili pripomočkov (cofov) in klasičnih plesno-navijaških elementov. Tu smo se osredotočili na plesne elemente, ki jih morajo otroci prav tako spoznati. Na začetku koreografije smo se vsi začarali v pingvine, ki so odšli raziskovat svet. Postavili smo se v krog in počakali na glasbo. Tabela 2. Koreografija Pingvini na sprehodu. ZP Stoja spetno, priročenje Slika 31a 1-4 Naredimo 4 pingvinje korake naprej Slika 31b polčepa (demi-plié) Slika 32a 1-4 Naredimo 4 pingvinje korake nazaj polčepa (demi-plié) 1-8 Pomahamo prijateljem na levo in desno Slika 32b 1-8 Kot pingvini prosto hodimo po prostoru in Slika 32c se ustavimo tako, da vsi gledamo naprej prisunski korak v D (chassé) in 2 ploska, Slika 33 nato v L 1-8 Po dolgi hoji raztegnemo noge počasi Slika 34a dvignemo nogo vstran 2x D, 2x L 1-4 Naredimo 4 pingivnje korake nazaj 5-8 Spet raztegnemo noge dvig naprej 1x D, Slika 34b 1x L 1-4 Gremo poiskati vodo, da se ohladimo - prisunski koraki v D (chassé) 5-8 Prisunski koraki v L (chassé) 1-8 Kot pingvini hodimo do vode in skočimo v vodo Slika 35 28

29 a b Slika 31. Koreografija (prvi del). a b c Slika 32. Koreografija (srednji del). 29

30 Slika 33. Koreografija (prisunski korak). a b Slika 34. Koreografija (razteg nog). 30

31 Slika 35. Koreografija (zaključni del, skok v vodo). 31

32 3 SKLEP Navijaški ples v Sloveniji je še vedno v razvoju in velik poudarek pri nas je na tekmovanjih in popestritvi športnih prireditev. Skoraj vsi košarkarski, rokometni in tudi že nogometni klubi imajo svojo plesno skupino, ki zabava publiko med minutami odmora in polčasi. Prav tako je veliko plesalcev, ki se udeležujejo tekmovanj na državni ravni v plesno-navijaški zvrsti kot tudi v navijaški zvrsti. Glede na uvrstitve na državnih tekmovanjih se skupine, pari in posamezniki uvrstijo na mednarodna tekmovanja, ki potekajo po celem svetu in imajo prav poseben čar. Mednarodna tekmovanja navijaške zvrsti so nekaj povsem drugačnega kot pa mednarodna prvenstva v šov plesih. Glavni namen plesnih ur za predšolske otroke je zabava, druženje in spoznavanje z ritmom ter gibom. Tudi staršem je pomembno, da se otrok zabava in sprosti, a v tako specifični plesni zvrsti je to težje doseči. Pri predšolskih otrocih ne moremo celo leto delati enakih gibov, pa čeprav so osnova za nadaljnje delo v tej zvrsti. Vadbeno uro je treba prilagajati skupini in velikokrat se to zgodi sredi vadbene ure. Otroci pridejo iz vrtca in so utrujeni ali pa zelo živahni in takrat je potrebno opazovati njihove odzive. Prav zaradi tega menimo, da je učenje navijaškega plesa za predšolske otroke izziv. Elemente lahko vključimo v igre in naredimo zabavne koreografije, a vseeno ta zvrst zahteva natančno izvedbo in veliko ponovitev. V diplomskem delu smo predstavili navijaški ples z vidika primernosti za predšolske otroke. Iz osnovnih položajev rok in nog pri navijaškem plesu lahko ustvarjamo različne položaje. Namesto simetričnih rok, postavimo eno v drug položaj, ali se znižamo in počepnemo. Ustvarjanje tu nima meja in lahko prepustimo otrokom prosto pot, da jih povežejo v svoje elemente in predstavijo ostalim soplesalcem. Predstavili smo tudi dve koreografiji, ena v plesno-navijaški zvrsti z uporabo cofov, druga je bolj plesna in je vsebovala zgodbico. Glede na lastne izkušnje menimo, da je navijaški ples za predšolske otroke bolj primeren kot popestritev plesnih ur in ne kot glavni cilj plesne vadbe. Otroci se radi igrajo in učijo preko igre, radi plešejo in sami ustvarjajo. Preko celega leta naj se otroci srečujejo z otroškimi plesi, ki so bolj običajni in jih postopoma spoznavamo z osnovnimi elementi navijaškega plesa, ki jih vključimo v posamezne koreografije. Navijaški ples bi lahko bil ustrezen za popestritev v vrtcu. Najprej bi si otroci lahko sami naredili cofe, ki bi jih kasneje uporabili med plesom. Cofi so otrokom vedno zabavni, a lahko so tudi ovira. V društvih imajo največkrat cofe le za odrasle, ki pa jih najmlajši težko držijo, saj je na sredini debelejša palica, ki je za njihove roke prevelika. 32

33 4 VIRI Britvič, K., Cafnik, K., Batagelj, D., Petovar, B. in Osojnik, I. (2010). Cheer ples. Ljubljana: Cheerleading zveza Slovenije. Cheerleading World Championships. ( ). International Federation of Cheerleading. Pridobljeno iz Cheer Skill Review: How To Perform A Tuck Jump (Visual Guide )( ). Pridobljeno iz Cheer Skill Review: How To Perform The X Jump (Visual Guide )( ). Pridobljeno iz European Cheerleading Association History. ( ). European Cheerleading Association. Pridobljeno iz European cheerleading championships Competition rulebook. (2015). European Cheer Union. Pridobljeno iz k_2015.pdf History of cheerleading. ( ). International Cheer Union. Pridobljeno iz How To Perform AStraight Jump For Cheerleading. ( ). Pridobljeno iz Osebna izkaznica. ( ). Cheerleading zveza Slovenije. Pridobljeno iz Rowen, B. (1994). Dance and grow: developmental dance activities for three-through eightyear-olds. Pennington: Princeton Book Company. Tekmovalni pravilnik 2015/2016. ( ). Zveza navijaških in pom pon skupin Slovenije. Pridobljeno iz znps.si/cms/tiny_mce/upload/1znps2015/tekmovalni%20pravilnik%20znps%202015%20- %202016%20novi_1.pdf Tekmovalni pravilnik 2015/2016 za šolska cheerleading in cheer plesna tekmovanja. ( ). Cheerleading zveza Slovenije. Pridobljeno iz Zgodovina. ( ). Zveza navijaških in pom pon skupin Slovenije. Pridobljeno iz Videmšek, M. in Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Videmšek, M., Zaletel, P., Jarc Šifrar, T. in Zagorc, M. (2011). Plesne dejavnosti v vrtcu. Šport, 59 (1),

34 Waganowa, A.J. (1981). Die Grundlagen des klassischen Tanzes. Berlin: Henschelverlag. Zagorc, M. (2006a). Ples ustvarjanje z ritmom in gibom. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Zagorc, M. (2006b). Ples v sodobni šoli prvo triletje I. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Zagorc, M. in Kanduč Zupančič, N. (2009). Model treninga jazz plesalcev. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Zagorc, M., Vihtelič, A., Kralj, N. in Jeram, N. (2013). Ples v vrtcu. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.