UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Antolinc Primož PRIMERJAVA VIRTUALIZACIJSKIH PAKETOV VMWARE IN VIRTUALBO

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Antolinc Primož PRIMERJAVA VIRTUALIZACIJSKIH PAKETOV VMWARE IN VIRTUALBO"

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Antolinc Primož PRIMERJAVA VIRTUALIZACIJSKIH PAKETOV VMWARE IN VIRTUALBOX Diplomsko delo Maribor, september 2017

2

3 PRIMERJAVA VIRTUALIZACIJSKIH PAKETOV VMWARE IN VIRTUALBOX Diplomsko delo Študent: Študijski program: Smer: Mentor: Primož Antolinc VS Računalništvo in informacijske tehnologije Računalništvo in informacijske tehnologije doc. dr. Danilo Korže i

4 ii

5 Zahvala Zahvalil bi se mentorju doc. dr. Danilu Korže za vso nudeno pomoč pri izdelavi diplomskega dela. Prav tako bi se zahvalil staršema, ki sta mi omogočila študij, ter me pri njem spodbujala in podpirala. iii

6 PRIMERJAVA VIRTUALIZACIJSKIH PAKETOV VMWARE IN VIRTUALBOX Ključne besede: vmware, virtualbox, virtualizacija, hipervizor, operacijski sistem UDK: : (043.2) Povzetek Diplomsko delo obsega predstavitev tehnologije virtualizacije ter opis preizkusa virtualizacije z dvema različnima programskima paketoma in dvema različnima operacijskima sistemoma. Prvi del diplomske naloge obsega opis pojma virtualizacija, opis njenega razvoja skozi zgodovino, predstavitev različnih tipov virtualizacije, opis pojma hipervizor ter nevarnosti in tveganja pri uporabi virtualizacije. Drugi del obsega opis strojne opreme in programskih rešitev, ki smo jih uporabili pri praktičnem preizkusu. Naslednja poglavja zajemajo prikaz namestitve in konfiguracije virtualizacijskih paketov, primerjava virtualizacijskih paketov, prikaz rezultata testiranj ter zaključek z opisom ugotovitev. iv

7 COMPARISON OF VIRTUALIZATION PACKAGES VMWARE AND VIRTUALBOX Key words: vmware, virtualbox, virtualization, hypervisor, operating system UDK: : (043.2) Abstract This thesis includes the presentation of virtualization technology and a description of virtualization tests with two different software packages and using two different operating systems. The first part of the thesis includes a description of the concept of virtualization, a description of it's development through history, the presentation of different types of virtualization. A description of the hypervisor concept, and the risks associated with using the virtualization. The second part contains a description of the tools used in the practical tests. The following sections cover the installation and configuration of virtualization packages, comparison of the virtualization packages, the results of the testing, and the conclusion with a description of the findings. v

8 KAZALO 1. UVOD SPLOŠNO O VIRTUALIZACIJI Kaj je virtualizacija Zgodovina virtualizacije Tipi virtualizacije Hipervizor Prednosti in slabosti virtualizacije Nevarnosti in tveganja pri uporabi virtualizacije Računalništvo v oblaku in virtualizacija STROJNA IN PROGRAMSKA OPREMA Strojna oprema Hipervizorja VMware in VirtualBox Operacijski sistem Testni programi NAMESTITEV IN KONFIGURACIJA HIPERVIZORJEV VMware Workstation Player Namestitev Konfiguracija nastavitev Oracle VirtualBox Namestitev Konfiguracija nastavitev TESTIRANJE Testni program FurMark Testni program Fio Testni program JetStream Testni program GeekBench vi

9 6. PRIMERJAVA REZULTATOV SKLEP KAZALO SLIK Slika 2.1: Hipervizor tipa Slika 2.2: Hipervizor tipa Slika 4.1: Namestitev hipervizorja VMware Slika 4.2: Strojne nastavitve za VMware Slika 4.3: Strojne nastavitve za VirtualBox Slika 5.1:Rezultati testiranja FurMark Slika 5.2: Testiranje s programom Fio Slika 5.3: Rezultati testiranja Fio-branje Slika 5.4: Rezultati testiranja Fio-zapisovanje Slika 5.5: Izpis testa s programom JetStream Slika 5.6: Rezultati testiranja s programom JetStream Slika 5.7: Rezultati testiranja GeekBench-za eno jedro Slika 5.8: Rezultati testiranja GeekBench-za več jeder Slika 6.1: Seštevek rezultatov testiranj Slika 6.2: Rezultati glede na hipervizor Slika 6.3: Rezultati glede na gostiteljski OS Slika 6.4: Rezultati glede na virtualiziran OS KAZALO TABEL Tabela 1: Namestitev VMware (Linux) Tabela 2: Namestitev VMware (Windows) Tabela 3: Namestitev VirtualBox (Linux) Tabela 4: Namestitev VirtualBox (Windows) vii

10 SEZNAM KRATIC OS - Operacijski sistem VDI - Virtual desktop infrastructure (virtualna infrastruktura namizja) SOA - Service orientated architecture (storitveno orientirana arhitektura) IaaS - Infrastructure as a Service (infrastruktura kot storitev) PaaS - Platform as a Service (Platforma kot storitev) SaaS - Software as a Service (Programska oprema kot storitev) EaaS - Everything as a Service (Vse kot storitev) DaaS - Desktop as a Service (Računalniško namizje kot storitev) GHz Gigahertz (enota za merjenje frekvence) VT-x - Virtualization technology (virtualizacijska tehnologija, kot strojna podpora hipervizorju) GB Gigabyte (merska enota za količino podatkov v računalništvu) SSD - Solid state drive (naprava za shranjevanje informacij) OpenGL - Open graphics library (grafična knjižnica) RAM - Randon access memory (bralno-pisalni pomnilnik) viii

11 1. UVOD Virtualizacija je tehnologija, o kateri marsikdo dandanes verjetno ne ve veliko, pa čeprav jo je v svojem življenju že uporabljal. Dolgo časa je preteklo od njenih začetkov sredi 60ih, do danes, ko njena uporaba v sodobnih informacijskih sistemih vse bolj narašča. Najdemo jo tako na poslovnem področju, kot tudi na osebnem. Omogoča nam, da bolje izkoristimo strojno opremo in prostor, pri tem pa poskrbi za cenejše in lažje vzdrževanje. Deluje tako, da nam pomaga ločiti fizično opremo v več navideznih delov, katere lahko uporabljamo neodvisno drug od drugega, boljši pa je tudi izkoristek strojne opreme. Virtualiziramo lahko operacijske sisteme, aplikacije, podatke, omrežja, ipd. Eden izmed načinov, ki ga lahko domači uporabnik sam preizkusi, je virtualizacija operacijskih sistemov. Na voljo imamo večje število programskih rešitev, dve izmed njih, programa VMware in VirtualBox sta predstavljena v diplomski nalogi. [17] Diplomsko delo obsega razlago pojma virtualizacija, njene začetke in uporabo. Predstavili bomo različne tipe virtulizacije ter njihovo uporabo. Preučili bomo njene pozitivne in negativne lastnosti ter spoznali nevarnosti in tveganja, na katera lahko naletimo, ko uporabljamo to tehnologijo. Prikazali bomo namestitvene korake dveh najbolj priljubljenih programov za virtualizacijo operacijskih sistemov VMware in VirtualBox ter jih medsebojno primerjali. Oba programa služita kot hipervizorja za virtualizacijo. Preizkusili ju bomo z operacijskima sistemoma Linux Ubuntu ter Windows 10. V vsakem okolju bomo izvedli različne teste, da ugotovimo ali lahko na učinkovitost virtualizacije vplivamo z izbiro gostitelja, hipervizorja ali gostujočega operacijskega sistema. Glede na ugotovitve bomo izbrali najboljšega hipervizorja ter najboljšo kombinacijo operacijskih sistemov.

12 2. Splošno o virtualizaciji 2.1 Kaj je virtualizacija Virtualizacija je način delovanja, s pomočjo katerega lahko uporabimo konkretna računalniška sredstva ter jih virtualno predstavimo kot množico logičnih sredstev. Virtualizacijo lahko izvajamo tako, da uporabimo procesorsko moč, delovni pomnilnik, pomnilnik za shranjevanje podatkov ali pasovno širino omrežja za več različnih uporabnikov (recimo operacijskih sistemov). S pomočjo virtualizacije lahko več fizičnih računalnikov prikazujemo navidezno kot enega, ali pa en računalnik prikazujemo kot več računalnikov. Virtualiziramo lahko tudi pomnilnik, tako da ga razdelimo na več virtualnih delov, ki so potem prikazani kot posamezni logični elementi, ali pa več fizičnih elementov združimo v enega samega. [1] 2.2 Zgodovina virtualizacije Začetki virtualizacije segajo v obdobje okoli leta 1960, ko so pri podjetju IBM razvili sistem, ki je na enem računalniku omogočal sočasno izvajanje več procesov. Z napredovanjem in razvojem računalnikov je industrija sredi 90ih let začela uporabljati manjše in cenejše računalnike. Ti so bili izdelani na arhitekturi x86, na kateri pa stari koncept virtualizacije ni deloval. Probleme je povzročalo okoli 20 strojnih ukazov, zaradi katerih je prihajalo do sesutja sistema. Rešitev je leta 1999 predstavilo podjetje Vmware. Problem so rešili z implementacijo določenih ukazov, ki so omogočili izvajanje virtualizacije brez napak. S tem so pritegnili pozornost podjetij in uporaba virtualizacije je začela naraščati. [21] 2.3 Tipi virtualizacije Virtualizacijo je mogoče uporabiti na različne načine ter v različnih oblikah. Najbolj pogoste oblike so virtualizacija strežnika, aplikacije, namizja, uporabnika, skladiščenja ter virtualizacija strojne opreme. Virtualizacija aplikacij Gre za proces, pri katerem so aplikacije virtualizirane na strežniku. Uporabnik lahko do njih dostopa preko naprav, kot so prenosni računalnik, pametni telefon ali tablični računalnik. Torej namesto, da bi uporabnik dostopal do aplikacije samo preko določenega računalnika, lahko s pomočjo virtualizacije to počne od koderkoli, potrebuje samo eno 2

13 izmed prenosnih naprav ter internetno povezavo. Ta način virtualizacije je predvsem popularen pri poslovnih uporabnikih, saj lahko do različnih aplikacij dostopajo tudi takrat, ko so recimo na službeni poti. Virtualizacija namizja Podobno kot virtualizacija aplikacij tudi virtualizacija namizja ločuje delovno okolje od fizične naprave ter se predstavlja kot virtualna infrastruktura namizja (VDI). Velika prednost tega tipa virtualizacije je, da lahko uporabnik dostopa do datotek in aplikacij iz katere koli lokacije in na vsakem računalniku, kar pomeni, da lahko delo opravlja kjerkoli. Prav tako se znižujejo stroški licenciranja za namestitev programske opreme, lažje pa je tudi posodabljanje ter vzdrževanje, saj se lahko računalniki, ki gostujejo virtualne sisteme, nahajajo na isti lokaciji. Virtualizacija strojne opreme To je verjetno najbolj pogosto uporabljen način virtualizacije danes. Virtualizacija strojne opreme je mogoča zaradi nadzornika virtualnega stroja, ki se imenuje hipervizor. Hipervizor ustvarja virtualne različice računalnikov in operacijskih sistemov, ki jih združi v en sam fizični strežnik, tako so lahko sredstva strojne opreme bolj učinkovito izkoriščena. Prav tako omogoča uporabnikom, da na enem stroju poganjajo različne operacijske sisteme ob istem času. Virtualizacija omrežij Virtualizacija omrežij je metoda, ki združuje vso fizično omrežno opremo v en sam vir. To je postopek delitve pasovne širine v več neodvisnih kanalov, katere lahko dodelimo strežnikom ali ostalim napravam v realnem času. Podjetja, ki bi imela korist od virtualizacije omrežja, so tista, ki imajo veliko število uporabnikov ter morajo ohraniti nemoteno delovanje sistemov. s porazdeljenimi kanali se izkoriščenost omrežja dramatično poveča. Virtualizacija pomnilniških medijev Ta vrsta virtualizacije je zelo enostavna in stroškovno učinkovita za implementacijo, saj vključuje združevanje več pomnilniških medijev v enega samega. Ta tip virtualizacije je priročen, ko gre za obnovo podatkov po nesreči, saj se lahko podatki enostavno prenesejo na novo lokacijo. Z ureditvijo prostora za shranjevanje na enem mestu, lahko zmanjšamo stroške za odpravljanje napak in vzdrževanje naprav za shranjevanje. [13] 3

14 2.4 Hipervizor Hipervizor je vmesnik med strojno opremo in operacijskim sistemom. Deluje tako, da razporeja sistemske vire med navidezne stroje. Brez njega bi prišlo do kaosa, saj bi lahko vsak stroj istočasno želel uporabljati isti del strojne opreme, tako pa ima stroj dostop le do virov, ki so mu dodeljeni. Ločimo dva tipa hipervizorjev, in sicer tip 1 ter tip 2. Hipervizor tipa 1 deluje neposredno nad strojno opremo. Ker s strojno opremo komunicira direktno, brez gostujočega operacijskega sistema, je učinkovitejši in varnejši od hipervizorja tipa 2. Arhitektura uporabe hipervizorja tipa 1 na Slika 2.1 prikazuje, da ima hipervizor direkten dostop do strojne opreme ter deluje kot vmesnik med strojno opremo in operacijskim sistemom. [2] Slika 2.1: Hipervizor tipa 1 Hipervizor tipa 2 (Slika 2.2) je aplikacija, ki deluje na nameščenem operacijskem sistemu. Prednost tega načina uporabe je, da nam ni potrebno posebej nastavljati določenih nastavitev, saj hipervizor dobi določene nastavitve že iz nameščenega operacijskega sistema. Obenem pa je operacijski sistem tudi slabost tega načina. Komunikacija ne poteka tako učinkovito kot pri hipervizorju tipa 1, saj mora hipervizor tipa 2 komunicirati s strojno opremo preko operacijskega sistema. Vsak ukaz, ki ga želi navidezni stroj izvesti, mora ta najprej predati hipervizorju, le ta pa ga potem preda gostujočemu operacijskemu sistemu, ki opravi komunikacijo s strojno opremo. Proces se mora potem ponoviti še v obratni smeri. Zaradi tega je ta sistem manj učinkovit kot pri hipervizorju tipa 1, saj zahteva več časa in procesiranja, da izvede nek ukaz. [2] 4

15 Slika 2.2: Hipervizor tipa 2 Če želimo preizkusiti svet virtualizacije, moramo najprej določiti tip hipervizorja, ki ustreza našim zahtevam in preučiti njegove lastnosti: Kompatibilnost: Ali je hipervizor v celoti kompatibilen s strojno opremo, ki jo imamo na voljo. Učinkovitost hipervizorja, možnosti nadzora ter možnost integracije v obstoječo infrastrukturo: Če potrebujemo visoko učinkovit hipervizor, potem je za virtualizacijo najboljša izbira hipervizor tipa 1. Takšni hipervizorji porabijo manj virov, obenem pa so sposobni prioritetizirati ali omejiti delovanje virtualnega stroja ter zagotoviti alokacijo virov za potrebne operacije. Visoka razpoložljivost: Generalno gledano je visoka razpoložljivost odvisna od samih hipervizorjev za virtualizacijo ali pa od ohranjanja ravnotežja obremenitve s pomočjo virtualnih ali strojnih naprav, ki ponujajo to funkcionalnost. Običajno hipervizorji tipa 2 nimajo možnosti visoke razpoložljivosti, zato je potrebno razmisliti o uporabi namenskih virtualnih ali fizičnih elementov, da bi se lažje spopadali z napakami, ki se lahko pojavijo. Zanesljivost: Glede zanesljivosti so praviloma boljši hipervizorji tipa 1, saj na splošno ponujajo boljše rešitve, kot hipervizorji tipa 2. Glavni razlog za to je, da so hipervizorji tipa 1 običajno podvrženi veliko strožjim testom in postopkom preizkušanja, v katerih se spopadajo z operativnimi zahtevami. Dejstvo je, da so hipervizorji tipa 1 usmerjeni predvsem v podatkovne centre, ki ne morejo dovoliti nobenih hroščev ali težav z delovanjem. Druga pomembna pozornost pa je, da če nimamo gostiteljskega operacijskega sistema, potem imamo en element manj, ki bi lahko povzročal morebitne težave. 5

16 Skalabilnost: Ko razmišljamo o razširitvi, hipervizorji tipa 1 vedno zmagajo, saj jim to omogoča njihova zasnova, s katero se lahko prilagajajo večjim potrebam po boljši zmogljivosti. Strošek: Če želimo virtualizacijo uporabljati širše, kot le za domačo rabo, kjer imamo na voljo prosto dostopne hipervizorje, moramo najprej izračunati stroške. Upoštevati moramo, da so hipervizorji tipa 2 običajno cenejši od hipervizorjev tipa 1. Hipervizorji tipa 1, so ponavadi precej dražji, vendar prinašajo prednosti in funkcije, ki jih pri cenejših hipervizorjih ne najdemo. Enostavnost uporabe: Ena od velikih prednosti uporabe hipervizorjev tipa 2 za virtualizacijo je, da so enostavni za namestitev, enostavni za uporabo ter ne zahtevajo velikih strokovnih znanj za vzdrževanje. Namestitev takšnega hipervizorja je podobna namestitvi aplikacije na operacijski sistem Windows, kot takšna se lahko šteje za enostavno opravilo. Na drugi strani so hipervizorji tipa 1 enostavni za namestitev, vendar težavni za konfiguracijo nastavitev. [7] 2.5 Prednosti in slabosti virtualizacije Prednosti: neodvisnost od strojne opreme neodvisnost od operacijskega sistema manj strojne opreme varnost testiranje in razvoj istočasno izvajanje različnih operacijskih sistemov enostavna migracija podatkov boljša izkoriščenost strojne opreme dostopnost 6

17 nadzor prihranek na prostoru enostavna obnova podatkov ali celotnih operacijskih sistemov prihranek pri električni energiji Slabosti: kompleksnost zanesljivost centraliziranost strojne opreme stroški programske opreme 2.6 Nevarnosti in tveganja pri uporabi virtualizacije Pri uporabi virtualizacije obstajajo tudi določena tveganja in nevarnosti. Razdelimo jih lahko na tri različne tipe: Arhitektura: Sloj abstrakcije med strojno opremo in virtualiziranimi sistemi, ki izvajajo različne storitve informacijskih tehnologij, so lahko potencialni cilj napada. Virtualizirani sistemi ali skupina virtuliziranih sistemov, povezanih v isto omrežje, je lahko tarča drugih sistemov, ki so v tem omrežju. Hipervizor: Najbolj pomembna programska oprema v virtualiziranemu sistemu. Vsaka varnostna pomanjkljivost s strani hipervizorja, pripadajoče infrastrukture ali programske opreme za upravljanje, predstavlja tveganje za virtualni stroj. Konfiguracija: Glede na enostavnost kloniranja in kopiranja posnetkov v virtualnem okolju, je lahko nova konfiguracija postavljena na zelo enostaven način. To predstavlja problem, saj je lahko zaradi hitrega naraščanja števila virtualnih strojev oteženo sledenje ter nadzor nad njimi. [3] Pri uporabi virtualiziranih sistemov moramo biti pozorni tudi na naslednje nevarnosti: 7

18 Širjenje virtualnih strojev: Pojav nekontroliranega širjenja virtualnih strojev. Ker so lahko primerki virtualnih strojev enostavno ustvarjeni, obstoječi primerki pa enostavno klonirani, je možnost, da se število fizičnih podatkovnih pomnilnikov poveča. Poleg tega premiki virtualiziranih sistemov iz enega fizičnega okolja na drugega lahko pripeljejo do varnostne kompleksnosti ter izgube potencialnega nadzora. Kot rezultat je lahko več virtualiziranih sistemov nevzdrževanih, nepovezanih in nezavarovanih. Takšna ranljivost predstavlja tveganja glede zasebnosti, integritete in razpoložljivosti virtualiziranega sistema. Občutljivi podatki znotraj virtualiziranega sistema: Virtualizirani sistemi vsebujejo občutljive podatke, kot so gesla, osebni podatki, šifrirni ključi, licenčni ključi, ipd. Vsi ti podatki so del kopije, ki jo lahko ustvarimo iz obstoječega sistema. Takšni podatki so lažje prenosljivi, saj nam ni potrebno premikati fizičnega pomnilnika virtualiziranega sistema. Posnetki virtualiziranih sistemov predstavljajo še večja tveganja, saj vsebujejo tudi vsebino pomnilnika, iz časa kreiranja posnetka. Če prestavljamo sisteme, so lahko podatki iz prejšnje lokacije izpostavljeni. Ranljivost predstavlja tveganje glede zasebnosti in integritete celotnega virtualiziranega sistema. Varnost nepovezanih in mirujočih virtualiziranih sistemov: Podjetja izkoriščajo dinamično naravo virtualiziranih sistemov, s tem da jih uporabljajo v nenadzorovanem okolju, za načrtovano vzdrževanje, kot varnostne kopije ali pa kot podporo za delavce, ki potrebujejo računalniške vire na zahtevo. Stanje virtauliziranih sistemov je lahko aktivno, v mirovanju ali izklopljeno. Sistemi, ki so v mirovanju ali pa so izklopljeni, začnejo sčasoma odstopati od varnostnih standardov. Če sistem ni na voljo v času varnostnih posodobitev, je velika verjetnost, da bo takšen sistem nezaščiten in ranljiv, ko se bo priklopil nazaj v omrežje. Uporabniki, ki uporabljajo takšne sisteme, so podvrženi kraji ali uničenju podatkov. Ranljivost predstavlja tveganja glede dostopnosti, zaupnosti in integritete. Varnost prednastavljenih virtualiziranih sistemov: Virtualizirani stroji obstajajo kot datoteke na platformi za virtualizacijo. Nepooblaščen dostop lahko povzroči spremembo strojnih nastavitev ali prenos virusa v virtualne diske sistema. Poleg tega so lahko vnaprej nastavljeni virtualni sistemi podvrženi nepooblaščenim spremembam strojne opreme, omrežja ali okužbe z virusom. Ti vnaprej nastavljeni sistemi bistveno vplivajo na virtualizacijsko okolje, kjer so ustvarjene nove kopije obstoječih sistemov. Ranljivost predstavlja tveganje za zaupnost, integriteto ter razpoložljivost virtualiziranega sistema. Pomanjkanje pregleda in nadzora nad notranjimi navideznimi omrežji: Promet, ki poteka skozi virtualna omrežja, ni viden varnostnim zaščitnim napravam, kot so 8

19 omrežni sistemi za odkrivanje in preprečevanje vdorov v fizično omrežje. Ranljivost predstavlja tveganje za zaupnost, integriteto ter dostopnost podatkov. Izčrpavanje sistemskih virov: V virtualiziranem okolju, lahko določena programska oprema izčrpa posebne fizične vire, ki jih uporablja, kar lahko vpliva na razpoložljivost virtualiziranega sistema. Ta izjema se pojavi zaradi deljenega virtualnega okolja v fizičnem viru, še posebej če želi več virtualnih strojev izvajati isto intenzivno programsko opremo hkrati. Ta ranljivost predstavlja tveganje za razpoložljivost sistema. Varnost hipervizorja: Hipervizor je dodaten sloj programske opreme med virtualiziranim okoljem in strojno opremo z ali brez nameščenega operacijskega sistema. To je tudi možnost za nepooblaščen dostop do gostujočih virtualnih sistemov, in operacijskih sistemov, ki so nameščeni na njih. Ta ranljivost predstavlja tveganje za zaupnost, integriteto ter razpoložljivost sistema. Nepooblaščen dostop do hipervizorja: Kontrola administrativnega dostopa do hipervizorja ni dovolj, da bi sistem zaščitili pred potencialnimi vdori. Ranljivo mesto je tudi programska oprema za upravljanje hipervizorjev. Tako sta lahko hipervizor in programska oprema za upravljanje izpostavljena nevarnosti. Ta ranljivost predstavlja tveganje za zaupnost, integriteto ter razpoložljivost sistema. Vdor v račun skozi samopostrežni portal: Dostop do samopostrežnega portala poveča izpostavljenost tveganjem za vdor v račun skozi administrativni dostop, ki je ponavadi dodeljen končnemu uporabniku. Ranljivost predstavlja tveganje za zaupnost, integriteto ter razpoložljivost sistema. Delovna obremenitev sistemov z različnimi varnostnimi dostopi na istem strežniku: Virtualni sistemi s pomembnimi dostopi delujejo na istem gostitelju kot sistemi z manj pomembnimi dostopi, kar pomeni, da imamo na enem strežniku sisteme z različnimi dostopi zaupnosti. V takšnem okolju se lahko pojavijo pomisleki glede segregacije s fizičnimi ali logičnimi mehanizmi. Ranljivost predstavlja tveganje za zaupnost, integriteto in razpoložljivost sistema. Tveganje zaradi ponudnika storitev v oblaku: Podjetja se lahko lotijo hibridnih rešitev s pomočjo storitve v oblaku. Takšna integracija zasebnih in javnih infrastrukturnih storitev predstavlja izziv, ker se storitve kot so identifikacija podjetja, preverjanje pristnosti ali upravljanje težje razširijo v javni oblak. Ta ranljivost predstavlja tveganje za zaupnost, integriteto in razpoložljivost sistema. [3] 9

20 2.7 Računalništvo v oblaku in virtualizacija S hitrim razvojem dostopnosti do interneta računalništvo v oblaku vseskozi pridobiva na priljubljenosti. Gre za tehnologijo, ki se velikokrat omenja v isti povedi kot virtualizacija, čeprav v resnici ne gre za isto stvar. Računalništvo v oblaku si lahko v grobem predstavljamo kot oddaljen strežnik, ki nam ponuja storitve, do katerih lahko dostopamo preko interneta. Eden od ključnih pristopov te tehnologije je tudi virtualizacija, ki predstavlja način predstavitve fizičnih komponent v virtualni obliki. Poleg virtualizacije sta ena izmed ključnih pristopov še storitveno orientirana arhitektura (Service Oriented Architectue ali SOA), ter princip najema storitev. Prvi pristop predstavlja arhitekturo, ki omogoča povezovanje storitev, ki so v osnovi ločene. Ta zasnova omogoča boljšo povezljivost, enostavno izmenjavo podatkov, ter lažje vzdrževanje. Princip najema storitev pa omogoča, da najamemo samo tisto stvar, ki jo v danem trenutku potrebujemo. Računalništvo v oblaku ne zahteva nobenega dodatnega izvajanja na našem računalniku, saj se vse izvaja na oddaljenem strežniku v virtualni obliki. Storitve v oblaku so različne in potekajo v več različnih oblikah: Infrastruktura kot storitev (IaaS) Platforma kot storitev (Paas) Programska oprema kot storitev (SaaS) Vse kot storitev (EaaS)[11] Če želi stranka uporabljati infrastrukturo kot storitev, jo lahko najame pri ponudniku oblaka. Ta infrastruktura lahko obsega navidezne računalnike ali pomnilni prostor. Stranka pri tej storitvi ne potrebuje lastnih računalnikov, mora pa poskrbeti za lastno programsko opremo na njih ter želene podatke. Platforma kot storitev poskrbi za infrastrukturo ter za dodatno programsko opremo. S strani stranke je potreben le prenos podatkov. Programska oprema kot storitev ponuja uporabnikom različno programsko opremo. Na strani ponudnika je le, da poskrbi za izolacijo med uporabniki, ki uporabljajo to programsko opremo. Uporabnik priskrbi le podatke, katere želi uporabljati. [12] 10

21 Opcija vse kot storitev zajema vse tri standardne storitve ter jih združuje v eni sami, omenja pa se kot prihodnost računalništva v oblaku. Storitev zajema programsko opremo, strojno opremo, procesiranje, upravljanje s podatki ter sledenje informacij. [22] 11

22 3. Strojna in programska oprema 3.1 Strojna oprema Testiranje smo izvedli na prenosnem računalniku Toshiba Satellite A660 s specifikacijami: Procesor: Intel Core i5 Ghz, 2 jedri (vključena strojna virtualizacija- VT-x) RAM Pomnilnik: 4 GB Grafična kartica: NVIDIA GeForce GT 330M Trdi disk: Samsung SSD 840 EVO 120GB Strojni viri, ki so bili dodeljeni posameznemu hipervizorju: Procesor: Intel Core i5 Ghz, 2 jedri Pomnilnik: 2GB Grafična kartica: NVIDIA GeForce GT 330M 128MB Trdi disk: Samsung SSD 840 EVO 30GB 3.2 Hipervizorja VMware in VirtualBox Za test sta bila na podlagi njune široke uporabe in razpoznavnosti izbrana dva hipervizorja. Oba za svoje delovanje potrebujeta gostiteljski operacijski sistem, zato ju uvrščamo med hipervizorje tipa 2. Prvi uporabljeni hipervizor je bil VMware Workstation Player (verzija 12.0) v 64 bitni različici, proizvajalca VMware. Program lahko najdemo na spletu, za osebno rabo je uporaba brezplačna. [18] Drugi uporabljeni hipervizor je bil VirtualBox (verzija 5.1) v 64 bitni različici, proizvajalca Oracle. Uporaba programa je brezplačna. [10] 3.3 Operacijski sistem Pri testiranju smo uporabili dva različna operacijska sistema. 12

23 Prvi operacijski sistem, ki smo ga uporabili, je Windows 10, 64-bitna različica s posodobitvami do januarja Windows 10 je operacijski sistem, ki je v uporabi od leta Operacijski sistemi podjetja Microsoft prevladujejo v uporabi na osebnih ter prenosnih računalnikih. [15][20] Drugi operacijski sistem, ki smo ga uporabili, je Linux Ubuntu 14[9], 64-bitna različica s posodobitvami do januarja Ubuntu je luč sveta ugledal leta 2004, dosegljiv pa je vsakemu uporabniku, saj je na voljo za uporabo brezplačno. [14] 3.4 Testni programi Pri uporabi hipervizorjev smo želeli preveriti, kako uspešna sta pod enakimi pogoji delovanja. Na test smo postavili različne komponente, da bi ugotovili, kako uspešno delujejo pod hipervizorjem ter kako se to pozna pri uporabi. Testirali smo tudi ali ima določen operacijski sistem vpliv na delovanje hipervizorja. Za test smo uporabili programe FurMark[5], FIO[4], JetStream[8], ter GeekBench[6]. FurMark - Program s katerim smo na preizkus postavili grafično kartico. Program z različnimi algoritmi izmeri uspešnost izrisovanja grafičnega procesiranja. Testi temeljijo na knjižicah OpenGL. FIO Program, s katerim smo preizkusili učinkovitost procesov branja in zapisovanja podatkov na pomnilnik za hrambo podatkov, tipa SSD (Solid-state drive). JetStream - Program, ki se izvaja v brskalniku. Vsebuje razne preizkuse, ki temeljijo predvsem na programskem jeziku JavaScript. Pri testiranju se izvrši kar 39 različnih funkcij, ki preizkusijo učinkovitost ter rezultat predstavijo s pomočjo geometrične sredine. GeekBench Program, s katerim smo preizkusili zmogljivosti procesorja v virtualnem okolju. Rezultat uspešnosti, ki je združen pod eno vrednostjo, je skupek različnih testiranj, ki obsegajo različne algoritme in funkcije. 13

24 4. Namestitev in konfiguracija hipervizorjev 4.1 VMware Workstation Player Postopek namestitve ali nastavitev se glede na različen operacijski sistem drastično ne razlikuje, ter je v obeh primerih dokaj enostaven. Vmware Player program je na voljo za brezplačen prenos, najdemo pa ga na proizvajalčevi uradni spletni strani.[18] Namestitev Ker smo program preizkusili na dveh različnih operacijskih sistemih, smo prenesli dve različni namestitveni datoteki. Eno, ki ustreza OS Windows, ter drugo, ki ustreza Linux OS. Namestitveno datoteko za Windows smo enostavno zagnali tako, da smo z dvoklikom na datoteko sprožili začetek procesa namestitve. Pri namestitvi za Linux pa smo za zagon datoteke uporabili terminal z ukazi katere prikazuje Slika 4.1. S kodo v prvi vrstici smo namestitveni datoteki dodali pravice za izvajanje. S kodo v drugi vrstici pa smo odprli grafični vmesnik programa, preko katerega se namesti program. Slika 4.1: Namestitev hipervizorja VMware Postopek namestitve hipervizorja VMware Player na operacijski sistem Linux Ubuntu lahko vidimo v Tabela 1. Tabela 1: Namestitev VMware (Linux) Številka koraka Okno Opis Izbrana opcija 1 Licenca Sprejetje licence za uporabo programa VMware Player 2 Licenca Sprejetje licence za VMware OVF orodje za Linux I accept the terms in the license agreement. I accept the terms in the license agreement. 14

25 3 Posodobitve Preverjanje za posodobitve ob zagonu programa YES 4 Pošiljanje podatkov Pošiljanje anonimnih podatkov o uporabi k VMware NO 5 Licenčni ključ Vnos licenčnega ključa. 6 Začetek namestitve Namestitev programa. Polje pustimo prazno. / Postopek namestitve hipervizorja VMware Player na operacijski sistem Windows 10 lahko vidimo v Tabela 2. Tabela 2: Namestitev VMware (Windows) Številka koraka Okno Opis Izbrana opcija 1 Pozdravno okno Pozdravno okno / 2 Licenca Sprejetje licence za uporabo programa VMware Player 3 Izbira lokacije Izbira lokacije za namestitev I accept the terms in the license agreement. / 4 Posodobitve in pošiljanje podatkov Preverjanje za posodobitve ob zagonu programa ter pošiljanje anonimnih podatkov o uporabi k VMware. DA, NE 15

26 5 Bližnjice Ustvarjanje bližnjic na namizju in v startnem menuju. DA, DA 6 Začetek namestitve Namestitev programa. / 7 Namestitev Prikaz poteka namestitve / 8 Zaključek namestitve Zaključek namestitve / Konfiguracija nastavitev Ko je bil hipervizor nameščen, smo ga zagnali ter izbrali opcijo, ki nam omogoča ustvarjanje novega virtualnega stroja. Namestitveni čarovnik nas je vodil skozi postopek v katerem smo določili ime virtualnega stroja in izbrali namestitveno datoteko operacijskega sistema. Določili smo tudi specifikacije strojne opreme, ki naj bi bila na voljo virtualnemu operacijskemu sistemu. Vsi hipervizorji so imeli na voljo enake strojne vire, ki jih lahko vidimo na Slika 4.2. Ko je bil virtualni stroj ustvarjen, smo nanj namestili še OS. Po namestitvi operacijskega sistema, smo dodatno namestili še paket orodij Vmware Tools[19], ki omogočajo dodatne funkcije, kot so hitrejše izvajanje virtualnega stroja, ter boljša uporabniška izkušnja. 16

27 Slika 4.2: Strojne nastavitve za VMware 4.2 Oracle VirtualBox Postopek namestitve programskega paketa VirtualBox je bil na operacijskem sistemu Linux Ubuntu zelo enostaven in hiter, saj smo program le poiskali preko programskega centra, ki je vključen v sam OS ter zagnali namestitveni postopek. Postopek se je izvedel brez dodatnih korakov. Program VirtualBox je na voljo brezplačno, če ga uporabljamo za osebne, izobraževalne, ali testne namene. [10] Namestitev Program smo preizkusili na dveh različnih operacijskih sistemih. Namestitvene datoteke so ločene glede na OS, zato smo morali za vsak OS uporabiti različen postopek namestitve. 17

28 Postopek namestitve hipervizorja VirtualBox na operacijski sistem Linux Ubuntu (Tabela 3). Tabela 3: Namestitev VirtualBox (Linux) Številka koraka Okno Opis Izbrana opcija 1 Ubuntu Software Poiščemo program, ter ga namestimo Install Postopek namestitve hipervizorja VirtualBox na operacijski sistem Windows (Tabela 4). Tabela 4: Namestitev VirtualBox (Windows) Številka koraka Okno Opis Izbrana opcija 1 Pozdravno okno Pozdravno okno Next 2 Izbira lokacije Izbira lokacije za namestitev Next 3 Bližnjice Ustvarjanje bližnjic na namizju in v startnem menuju. Next 4 Omrežne nastavitve Opozorilo glede omrežnih nastavitev Yes 5 Namestitev Začetek namestitve Install 6 Zaključek namestitve Zaključek namestitve Finish 18

29 4.2.2 Konfiguracija nastavitev Nameščeni hipervizor smo zagnali ter izbrali opcijo ustvarjanje novega virtualnega stroja. V novo prikazanem oknu smo določili ime virtualnega stroja ter tip in verzijo operacijskega sistema. Nastavili smo tudi parametre strojne opreme, ki jih lahko vidimo na Slika 4.3, nastavitve so ostale enake za vse virtualne stroje. Ko je bil virtualni stroj ustvarjen, smo nanj namestili še OS. Za hitrejše izvajanje smo namestili dodatek Guest Additions[16], ki doda nekatere nove funkcije ter izboljša uporabniško izkušnjo. Slika 4.3: Strojne nastavitve za VirtualBox 19

30 5. Testiranje Testiranja so potekala v enakih pogojih z enakimi testnimi programi. Uporabili smo eno strojno opremo, dva različna operacijska sistema ter dva različna hipervizorja. 5.1 Testni program FurMark Z programom FurMark smo želeli preizkusiti zmogljivost grafične kartice v virtualnem stroju. Program uporablja zahtevne izrisovalne algoritme na podlagi OpenGL knjižice. S pomočjo preizkusa zmogljivosti izračuna rezultat uspešnosti. Kot se je izkazalo, smo imeli pri testiranju zmogljivosti grafične kartice s programom FurMark kar nekaj težav. Program se je po zagonu testa zrušil. Opozorilo ni vsebovalo nobenih oznak napak, po kateri bi lahko ugotovili vir problema. Testiranje je tako uspelo samo na dveh od osmih načrtovanih testih. Zasluge za neuspeh gre verjetno pripisati zastareli grafični kartici, saj se tudi na uspešno izvedenih testih ni pretirano izkazala, kar lahko vidimo na Slika 5.1. FurMark(točke)-več je boljše VirtualBox+Windows 10(Windows) VirtualBox+Linux Ubuntu(Windows) VmWare Player+Windows 10(Windows) VmWare Player+Linux Ubuntu(Windows) VirtualBox+Windows 10(Linux) VirtualBox+Linux Ubuntu(Linux) VmWare Player+Windows 10(Linux) 292 VmWare Player+Linux Ubuntu(Linux) Slika 5.1:Rezultati testiranja FurMark 5.2 Testni program Fio Z programom Fio smo v virtualnem okolju preizkusili hitrost operacij branja in pisanja na bliskovnem pomnilniku. Test smo zagnali v vmesniku z ukazno vrstico. Uporabili smo nastavitve, ki so prikazane na Slika

31 Slika 5.2: Testiranje s programom Fio Razlaga uporabljenih parametrov: Randrepeat=1 -> uporaba številčnega generatorja s katerim dobimo rezultate, ki jih je moč ponoviti Ioengine=windowsaio -> način na katerega program izvaja vhodno/izhodne operacije. Pri testiranju sta bili uporabljeni opciji libaio in windowsaio. Parameter libaio je primarna izbira v OS Linux, medtem ko je windowsaio primarna izbira v OS Windows. Direct=1 -> opcija s katero nastavimo ali program direktno bere vhodno/izhodne zapise, ali pa jih bere iz pomnilnika Gtod_reduce=1 -> zmanjšanje podatkov o trenutnem času Name=test -> poimenovanje opravila Filename=test -> poimenovanje datoteke Bs=4k -> velikost posameznih datotečnih blokov Iodepth=64 -> število vhodno/izhodnih operacij Size=4G -> skupna velikost podatkov za izvršitev testiranja 21

32 Readwrite=randrw -> nastavimo mešane operacije branja in pisanja Rwmixread=75 -> nastavitev s katero določimo razmerje operacij pisanja in branja (75% branje, 25% pisanje) Thread -> uporaba niti Rezultate testiranja branja lahko vidimo na Slika 5.3, rezultati testiranja zapisovanja pa so prikazani na Slika 5.4. FIO branje(iops)-več je boljše VirtualBox+Windows 10(Windows) 5529 VirtualBox+Linux Ubuntu(Windows) 8771 VmWare Player+Windows 10(Windows) VmWare Player+Linux Ubuntu(Windows) VirtualBox+Windows 10(Linux) VirtualBox+Linux Ubuntu(Linux) 8689 VmWare Player+Windows 10(Linux) VmWare Player+Linux Ubuntu(Linux) Slika 5.3: Rezultati testiranja Fio-branje FIO(iops)-zapisovanje VirtualBox+Windows 10(Windows) 1847 VirtualBox+Linux Ubuntu(Windows) 2924 VmWare Player+Windows 10(Windows) VmWare Player+Linux Ubuntu(Windows) VirtualBox+Windows 10(Linux) VirtualBox+Linux Ubuntu(Linux) 2897 VmWare Player+Windows 10(Linux) VmWare Player+Linux Ubuntu(Linux) Slika 5.4: Rezultati testiranja Fio-zapisovanje 22

33 5.3 Testni program JetStream Z programom JetStream smo preko spletnega brskalnika Mozilla Firefox preizkusili zmožnosti izvajanja JavaScript preizkusnih funkcij, ki nam povedo, kako odzivne so spletne aplikacije v določenem okolju. Program s pomočjo 39 namenskih preizkusov izračuna geometrijsko sredino kot končni rezultat testiranja. Funkcije, ki sodelujejo pri testiranju lahko vidimo na Slika 5.5, rezultate podane v grafični podobi pa lahko vidimo na Slika 5.6. Slika 5.5: Izpis testa s programom JetStream JetStream(točke) VirtualBox+Windows 10(Windows) VirtualBox+Linux Ubuntu(Windows) VmWare Player+Windows 10(Windows) VmWare Player+Linux Ubuntu(Windows) VirtualBox+Windows 10(Linux) VirtualBox+Linux Ubuntu(Linux) VmWare Player+Windows 10(Linux) VmWare Player+Linux Ubuntu(Linux) 57,307 65,092 66,058 65,901 53,456 64,428 59,964 64, Slika 5.6: Rezultati testiranja s programom JetStream 23

34 5.4 Testni program GeekBench GeekBench je program, s katerim smo testirali zmogljivost procesorja. Testi so zajemali testiranja z različnimi matematičnimi funkcijami, funkcijami stiskanja podatkov, ipd. Rezultat preizkusa je podan kot številka, pod katero so združena vsa testiranja. Rezultati so ločeni glede na delovanje pod enim jedrom procesorja (Slika 5.7), ter delovanje pod vsemi jedri procesorja (Slika 5.8). GeekBench(točke)-eno jedro VirtualBox+Windows 10(Windows) 1540 VirtualBox+Linux Ubuntu(Windows) 1762 VmWare Player+Windows 10(Windows) 1654 VmWare Player+Linux Ubuntu(Windows) 1814 VirtualBox+Windows 10(Linux) 1671 VirtualBox+Linux Ubuntu(Linux) 1815 VmWare Player+Windows 10(Linux) 1659 VmWare Player+Linux Ubuntu(Linux) Slika 5.7: Rezultati testiranja GeekBench-za eno jedro GeekBench(točke)-več jeder(2) VirtualBox+Windows 10(Windows) 2521 VirtualBox+Linux Ubuntu(Windows) VmWare Player+Windows 10(Windows) VmWare Player+Linux Ubuntu(Windows) VirtualBox+Windows 10(Linux) 2296 VirtualBox+Linux Ubuntu(Linux) VmWare Player+Windows 10(Linux) VmWare Player+Linux Ubuntu(Linux) Slika 5.8: Rezultati testiranja GeekBench-za več jeder 24

35 6. Primerjava rezultatov Testi, ki smo jih izvedli, so pokazali, da obstajajo določene razlike pri uporabi različnih hipervizorjev ter različnih operacijskih sistemov. Pri testiranju grafične kartice s programom FurMark smo naleteli na problem, saj program ni uspel izvesti testiranja. Testiranje je bilo uspešno le v primeru, ko smo kot gostitelja uporabili OS Linux, kot hipervizor pa Vmware Player. Če bi medsebojno primerjali le uspešno izvedena testa, potem bi bila zmagovalna kombinacija uporaba OS Linux, saj je pri testiranju dosegel kar 195 točk več, kot kombinacija z OS Windows 10. Testiranje branja in zapisovanja na pomnilnik za hrambo podatkov smo izvedli z programom Fio. Kot najboljša kombinacija se je izkazal VirtualBox hipervizor, nameščen na OS Windows 10 z OS Linux, kot virtualizirani operacijski sistem. Ta kombinacija je najboljše rezultate dosegla tako v branju kot tudi v zapisovanju podatkov. Vmware se ni najbolje izkazal, saj sta prvi dve mesti pripadali hipervizorju VirtualBox. Šele na tretjem mestu je kombinacija Vmware ter OS Linux, ki pa je pri branju zaostala za 547 točk, pri pisanju pa za 182 točk. Kako se določena kombinacija obnese pod vplivom različnih JavaScript funkcij, smo preizkusili z programom JetStream. V nizu izvedenih funkcij se je najbolje izkazala kombinacija hipervizorja Vmware in Windows 10. Enaka kombinacija je zasegla tudi drugo mesto, s to razliko, da je bil virtualizirani OS Linux Ubuntu. VirtualBox ni veliko zaostajal, saj je dosegel le točko manj. Zanimiv preizkus procesorske zmogljivosti v virtualnem okolju se je pokazal pri uporabi programa GeekBench. Testiranje je bilo izvedeno v kombinaciji z enim aktivnim jedrom ter z več aktivnimi jedri na procesorju. Pri testu z enim jedrom se je najbolje obnesla kombinacija Vmware in OS Linux. Le 20 točk manj je dosegel VirtualBox, prav tako v kombinaciji z OS Linux. Zanimivo je, da se kombinacija, ki se je najbolje odrezala pri testu z enim jedrom, ni najbolje odrezala tudi pri testu z dvema jedroma. Pred njo so bile kar tri druge kombinacije. Najbolje pa se je izkazala kombinacija Vmware z virtualiziranim OS Linux, nameščenim na OS Windows. Če seštejemo točke vseh testiranj, lahko opazimo, da je največ točk dosegel hipervizor VirtualBox z OS Linux, nameščen na OS Windows. Ker rezultati testiranj s programom FurMark niso bili uspešno izvedeni pri vseh kombincijah, so bili v celoti izvzeti iz prikaza seštevka testiranj na Slika

36 VirtualBox+Windows 10(Windows) VirtualBox+Linux Ubuntu(Windows) VmWare Player+Windows 10(Windows) VmWare Player+Linux Ubuntu(Windows) VirtualBox+Windows 10(Linux) VirtualBox+Linux Ubuntu(Linux) VmWare Player+Windows 10(Linux) VmWare Player+Linux Ubuntu(Linux) Vsota testiranj(točke)-več je boljše FIO(iops)-branje JetStream(točke) GeekBench(točke)-več jeder FIO(iops)-pisanje GeekBench(točke)-eno jedro Slika 6.1: Seštevek rezultatov testiranj Če se omejimo na skupne rezultate vseh testiranj glede na hipervizor, ki smo ga uporabili, dobimo rezultat, ki je prikazan na Slika 6.2. Iz grafa lahko razberemo, da je skupno večjo količino točk dosegel hipervizor VirtualBox. Seštevek točk glede na hipervizor(točke)-več je boljše Vsota točk VirtualBox VmWare Player Slika 6.2: Rezultati glede na hipervizor 26

37 Če se omejimo na OS, ki je gostil hipervizorja, potem dobimo rezultate prikazane na Slika 6.3. Iz grafa lahko razberemo, da se je bolje odrezal OS Linux. Seštevek točk glede na gostiteljski OS(točke)-več je boljše Vsota točk Windows 10 Linux Ubuntu Slika 6.3: Rezultati glede na gostiteljski OS Če pogledamo rezultate operacijskih sistemov, ki smo jih uporabili v virtualiziranem sistemu, lahko opazimo, da se je bolje odrezal OS Windows, kar je razvidno tudi iz Slika 6.4. Seštevek točk glede na virtualiziran OS(točke)-več je boljše Vsota točk Windows 10 Linux Ubuntu Slika 6.4: Rezultati glede na virtualiziran OS 27

38 7. Sklep Testiranja, ki smo jih izvedli, so pokazala, da so določene razlike pri uporabi različnih hipervizorjev ter različnih operacijskih sistemov. Sama namestitev se med hipervizorji pretirano ne razlikuje. Po enostavnosti izstopa le hipervizor VirtualBox, katerega lahko na operacijski sistem Linux Ubuntu namestimo že v enem koraku. Pri ostalih kombinacijah potrebujemo vsaj 6 korakov za uspešno namestitev. Nastavitve v hipervizorju so si podobne, kljub temu, da ima vsak svojevrsten grafični uporabniški vmesnik. Nastavitve niso preveč težavne, vseeno pa zahtevajo od uporabnika vsaj osnovno poznavanje uporabniških vmesnikov ter poznavanje izrazov, ki jih srečamo pri nastavitvah. Testiranja, ki smo jih izvedli z izbranimi programi so pokazala, da imajo določene kombinacije hipervizorjev ter operacijskih sistemov vpliv na samo učinkovitost delovanja. Iz skupnih rezultatov lahko sklepamo, da je na splošno za gostitelja hipervizorja najboljši operacijski sistem Linux Ubuntu, za virtualizacijo pa se je najbolj izkazal OS Windows 10. Čeprav velja VMware za enega vodilnih podjetij v svetu virtualizacije, se je glede na skupni rezultat v našem primeru bolje odrezal VirtualBox. Občasni uporabnik razlike med hipervizorji ali uporabljenim operacijskem sistemu pri osnovnih operacijah, kot so uporaba urejevalnikov besedil ali uporaba internetnega brskalnika, verjetno ne bo nikoli opazil. Bodo pa na podrobnosti bolj pozorni uporabniki, ki se z virtualizacijo vsakodnevno srečujejo pri svojem delu, kjer potrebujejo večjo mero hitrosti, robustnosti in zanesljivosti. 28

39 Viri in literatura Knjige: [1] Kusnetzky D., Virtualization: A Manager's Guide, First edition. Kalifornija: O'Reilly Media, [2] Portnoy M., Virtualization Essentials. Indiana: John Wiley & Sons, Spletni viri: [3] Best practices for mitigating risks in virtualized environments. Dostopno na: Mitigating_Risks_Virtual_Environments_April2015_4-1-15_GLM5.pdf [ ] [4] FIO. Dostopno na: [ ] [5] FurMark. Dostopno na: [ ] [6] GeekBench. Dostopno na: [ ] [7] How to choose the right hypervisor. Dostopno na: [ ] [8] JetStream. Dostopno na: [ ] [9] Linux Ubuntu. Dostopno na: [ ] [10] Oracle VirtualBox. Dostopno na: [ ] 29

40 [11] Računalništvo v oblaku. Dostopno na: [ ] [12] Storitve v oblaku. Dostopno na: [ ] [13] 5 different types of virtualization. Dostopno na: [ ] [14] Ubuntu(operating system). Dostopno na: [ ] [15] Usage share of operating systems. Dostopno na: [ ] [16] VirtualBox Guest Additions. Dostopno na: [ ] [17] Virtualization. Dostopno na: [ ] [18] VMware Workstation Player. Dostopno na: [ ] [19] VMware Tools. Dostopno na: html [ ] [20] Windows 10. Dostopno na: [ ] 30

41 [21] Hand J., Virtualization history. Dostopno na: [ ] [22] Kramer S., The future of cloud: Everything as a service. Dostopno na: [ ] 31

42 Smetanova ulica Maribor, Slovenija IZJAVA O AVTORSTVU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE OBLIKE ZAKLJUČNEGA DELA Ime in priimek študent-a/-ke: Primož Antolinc Študijski program: RAČUNALNIŠTVO IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Naslov zaključnega dela: Primerjava virtualizacijskih paketov VMware in VirtualBox_ Mentor: Danilo Korže Somentor: Podpisan-i/-a študent/-ka Primož Antolinc izjavljam, da je zaključno delo rezultat mojega samostojnega dela, ki sem ga izdelal/-a ob pomoči mentor-ja/-ice oz. somentor-ja/-ice; izjavljam, da sem pridobil/-a vsa potrebna soglasja za uporabo podatkov in avtorskih del v zaključnem delu in jih v zaključnem delu jasno in ustrezno označil/a; na Univerzo v Mariboru neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravico shranitve avtorskega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico ponuditi zaključno delo javnosti na svetovnem spletu preko DKUM; sem seznanjen/-a, da bodo dela deponirana/objavljena v DKUM dostopna široki javnosti pod pogoji licence Creative Commons BY-NC-ND, kar vključuje tudi avtomatizirano indeksiranje preko spleta in obdelavo besedil za potrebe tekstovnega in podatkovnega rudarjenja in ekstrakcije znanja iz vsebin; uporabnikom se dovoli reproduciranje brez predelave avtorskega dela, distribuiranje, dajanje v najem in priobčitev javnosti samega izvirnega avtorskega dela, in sicer pod pogojem, da navedejo avtorja in da ne gre za komercialno uporabo; dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v zaključnem delu in tej izjavi, skupaj z objavo zaključnega dela; izjavljam, da je tiskana oblika zaključnega dela istovetna elektronski obliki zaključnega dela, ki sem jo oddal/-a za objavo v DKUM. Uveljavljam permisivnejšo obliko licence Creative Commons: CC BY-NC 4.0 (navedite obliko) Začasna nedostopnost: Zaključno delo zaradi zagotavljanja konkurenčne prednosti, zaščite poslovnih skrivnosti, varnosti ljudi in narave, varstva industrijske lastnine ali tajnosti podatkov naročnika: (naziv in naslov naročnika/institucije) ne sme biti javno dostopno do (datum odloga javne objave ne sme biti daljši kot 3 leta od zagovora dela). To se nanaša na tiskano in elektronsko obliko zaključnega dela.

43 Temporary unavailability: To ensure competition priority, protection of trade secrets, safety of people and nature, protection of industrial property or secrecy of customer's information, the thesis (institution/company name and address) must not be accessible to the public till (delay date of thesis availability to the public must not exceed the period of 3 years after thesis defense). This applies to printed and electronic thesis forms. Datum in kraj: Maribor, Podpis študent-a/-ke: Podpis mentor-ja/-ice: (samo v primeru, če delo ne sme biti javno dostopno) Ime in priimek ter podpis odgovorne osebe naročnika in žig: (samo v primeru, če delo ne sme biti javno dostopno)

44 Smetanova ulica Maribor, Slovenija IZJAVA O USTREZNOSTI ZAKLJUČNEGA DELA Podpisani mentor : doc. dr. DANILO KORŽE (ime in priimek mentorja) in somentor (eden ali več, če obstajata): (ime in priimek somentorja) Izjavljam (-va), da je študent Ime in priimek: PRIMOŽ ANTOLINC, ID številka: Vpisna številka: E Na študijskem programu: Računalništvo in informacijske tehnologije izdelal zaključno delo z naslovom: PRIMERJAVA VIRTUALIZACIJSKIH PAKETOV VMWARE IN VIRTUALBOX (naslov zaključnega dela v slovenskem in angleškem jeziku) COMPARISON OF VIRTUALIZATION PACKAGES VMWARE AND VIRTUALBOX v skladu z odobreno temo zaključnega dela, Navodilih o pripravi zaključnih del in mojimi (najinimi oziroma našimi) navodili. Preveril (-a, -i) in pregledal (-a, -i) sem (sva, smo) poročilo o plagiatorstvu. Datum in kraj: Datum in kraj: Podpis mentorja: Podpis somentorja (če obstaja): Priloga: - Poročilo o preverjanju podobnosti z drugimi deli.

45 Smetanova ulica Maribor, Slovenija IZJAVA O OBJAVI OSEBNIH PODATKOV Ime in priimek diplomant-a/ magistrant-/-ke: Primož Antolinc ID številka: Študijski program: Računalništvo in informacijske tehnologije Naslov zaključnega dela: PRIMERJAVA VIRTUALIZACIJSKIH PAKETOV VMWARE IN VIRTUALBOX Mentor/-ica: doc. dr. DANILO KORŽE Somentor/-ica: Podpisan-i/-a izjavljam, da dovoljujem objavo osebnih podatkov, vezanih na zaključek študija (ime, priimek, leto zaključka študija, naslov zaključnega dela) na spletnih straneh Univerze v Mariboru in v publikacijah Univerze v Mariboru. Datum in kraj: Podpis diploman-ta/magistran-ta/-ke:

Vaja 2 Virtualizacija fizičnih strežnikov in virtualni PC A. Strežnik Vmware ESX Namestitev strežnika VMware ESX 3.5 na fizični strežnik 2. Nas

Vaja 2 Virtualizacija fizičnih strežnikov in virtualni PC A. Strežnik Vmware ESX Namestitev strežnika VMware ESX 3.5 na fizični strežnik 2. Nas Vaja 2 Virtualizacija fizičnih strežnikov in virtualni PC A. Strežnik Vmware ESX 3.5 1. Namestitev strežnika VMware ESX 3.5 na fizični strežnik 2. Nastavitve strežnika ESX 3. Namestitev in nastavitve VM

Prikaži več

Microsoft Word - Navodila o postopku priprave in zagovora magistrskega dela

Microsoft Word - Navodila  o postopku priprave in zagovora magistrskega dela Na osnovi določil 314. člena Statuta Univerze v Mariboru (Statut UM UPB 11, Uradni list RS, št. 44/2015, 92/2015) in Pravilnika o postopku priprave in zagovora zaključnega dela na študijskih programih

Prikaži več

NEVTRIN d.o.o. Podjetje za razvoj elektronike, Podgorje 42a, 1241 Kamnik, Slovenia Telefon: Faks.: in

NEVTRIN d.o.o. Podjetje za razvoj elektronike, Podgorje 42a, 1241 Kamnik, Slovenia Telefon: Faks.: in NEVTRIN d.o.o. Podjetje za razvoj elektronike, Podgorje 42a, 1241 Kamnik, Slovenia Telefon: +386 1 729 6 460 Faks.: +386 1 729 6 466 www.nevtrin.si info@elektrina.si USB RFID READER Navodila za uporabo?

Prikaži več

VPELJAVA MDM V DRŽAVEM ZBORU MATJAŽ ZADRAVEC

VPELJAVA MDM V DRŽAVEM ZBORU MATJAŽ ZADRAVEC VPELJAVA MDM V DRŽAVEM ZBORU MATJAŽ ZADRAVEC Državni zbor v številkah 90 poslancev 9 + 1 poslanska skupina 150+ mobilnih naprav (OS Android, ios) 500+ internih uporabnikov, 650+ osebnih računalnikov, 1100+

Prikaži več

Navodila za programsko opremo FeriX Namestitev na trdi disk Avtor navodil: Martin Terbuc Datum: December 2007 Center odprte kode Slovenije Spletna str

Navodila za programsko opremo FeriX Namestitev na trdi disk Avtor navodil: Martin Terbuc Datum: December 2007 Center odprte kode Slovenije Spletna str Navodila za programsko opremo FeriX Namestitev na trdi disk Avtor navodil: Martin Terbuc Datum: December 2007 Center odprte kode Slovenije Spletna stran: http://www.coks.si/ Elektronski naslov: podpora@coks.si

Prikaži več

Za vaše podjetje ModernBiz Glossary 2014 Microsoft Corporation. Vse pravice pridržane.

Za vaše podjetje ModernBiz Glossary 2014 Microsoft Corporation. Vse pravice pridržane. Za vaše podjetje ModernBiz Glossary 2014 Microsoft Corporation. Vse pravice pridržane. A Analitična orodja: Programska oprema, s katero je mogoče zbirati in meriti poslovne podatke ter o njih poročati.

Prikaži več

Microsoft Word - CNR-BTU3_Bluetooth_vmesnik

Microsoft Word - CNR-BTU3_Bluetooth_vmesnik CNR-BTU3 Bluetooth vmesnik A. Vsebina pakiranja Bluetooth USB Adapter Bluetooth programska oprema in CD z gonilniki Navodila za uporabo in CD 1. Namestitev Bluetooth programske opreme za Windowse 1. Vstavite

Prikaži več

Vaja 3 Kopiranje VM in namestitev aplikacij - strežnik SQL 2000 SP3a A. Lokalni strežnik Vmware ESX Dodajanje uporabnikov vajexx v skupino Vaje

Vaja 3 Kopiranje VM in namestitev aplikacij - strežnik SQL 2000 SP3a A. Lokalni strežnik Vmware ESX Dodajanje uporabnikov vajexx v skupino Vaje Vaja 3 Kopiranje VM in namestitev aplikacij - strežnik SQL 2000 SP3a A. Lokalni strežnik Vmware ESX 3.5 1. Dodajanje uporabnikov vajexx v skupino Vaje 2. Kopiranje Win2003 strežnika in registracija na

Prikaži več

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informatika v organizaciji in managementu UPORABA MICROSOFT HYPER-V ZA PRENOVO STREŽNIŠKE INFRASTRUK

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informatika v organizaciji in managementu UPORABA MICROSOFT HYPER-V ZA PRENOVO STREŽNIŠKE INFRASTRUK Informatika v organizaciji in managementu UPORABA MICROSOFT HYPER-V ZA PRENOVO STREŽNIŠKE INFRASTRUKTURE Mentor: viš. pred. dr. Gregor Lenart Kandidat: Stašo Zver Kranj, januar 2015 ZAHVALA Zahvaljujem

Prikaži več

Nameščanje Adopt Open Java Development Kit 8

Nameščanje Adopt Open Java Development Kit 8 Nameščanje Adopt Open Java Development Kit 8 za Windows x64 IZUM, 2019 IZUM, COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, CONOR, SICRIS, E-CRIS so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE 1 Uvod...

Prikaži več

Gimnazija Bežigrad Peričeva Ljubljana OPERACIJSKI SISTEM Predmet: informatika

Gimnazija Bežigrad Peričeva Ljubljana OPERACIJSKI SISTEM Predmet: informatika Gimnazija Bežigrad Peričeva 4 1000 Ljubljana OPERACIJSKI SISTEM Predmet: informatika KAZALO 1. Uvod...3 2. Predstavitev programa Windows 98...5 3. Raziskovanje računalnika...5 4. Raziskovanje Interneta...6

Prikaži več

Nameščanje Adopt Open Java Development Kit 8

Nameščanje Adopt Open Java Development Kit 8 Nameščanje Adopt Open Java Development Kit 8 za Windows x64 IZUM, 2019 IZUM, COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, CONOR, SICRIS, E-CRIS so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE 1 Uvod...

Prikaži več

NAVODILA ZA UPORABO K01-WIFI Hvala, ker ste se odločili za nakup našega izdelka. Pred uporabo enote skrbno preberite ta Navodila za uporabo in jih shr

NAVODILA ZA UPORABO K01-WIFI Hvala, ker ste se odločili za nakup našega izdelka. Pred uporabo enote skrbno preberite ta Navodila za uporabo in jih shr NAVODILA ZA UPORABO Hvala, ker ste se odločili za nakup našega izdelka. Pred uporabo enote skrbno preberite ta in jih shranite za prihodnjo rabo Vsebina 1. Pregled 2. Sistem 3. Prednosti 4. Upravljanje

Prikaži več

Chapter 1

Chapter 1 - 1 - Poglavje 1 Uvod v podatkovne baze - 2 - Poglavje 1 Cilji (Teme).. Nekatere domene, kjer se uporabljajo podatkovne baze Značilnosti datotečnih sistemov Problemi vezani na datotečne sisteme Pomen izraza

Prikaži več

Microsoft Word - CN-BTU4 Quick Guide_SI

Microsoft Word - CN-BTU4 Quick Guide_SI Bluetooth Dongle Artikel: CN-BTU4 NAVODILA v1.0 Sistemske zahteve Zahteve za PC: - Proc.: Intel Pentium III 500MHz or above. - Ram: 256MB ali več. - Disk: vsaj 50MB. - OS: Windows 98SE/Me/2000/XP - Prost

Prikaži več

Vzpostavitev več nivojske varnostne infrastrukture S pomočjo Elektro Maribor, McAfee SIEM, CISCO ISE, NGFW Zorna Varga, Sfera IT d.o.o in Klemen Bačak

Vzpostavitev več nivojske varnostne infrastrukture S pomočjo Elektro Maribor, McAfee SIEM, CISCO ISE, NGFW Zorna Varga, Sfera IT d.o.o in Klemen Bačak Vzpostavitev več nivojske varnostne infrastrukture S pomočjo Elektro Maribor, McAfee SIEM, CISCO ISE, NGFW Zorna Varga, Sfera IT d.o.o in Klemen Bačak, Sfera IT d.o.o. 1 Priprava na: Vzpostavitev več nivojske

Prikaži več

Vostro 430 Informacijski tehnični list o namestitvi in funkcijah

Vostro 430 Informacijski tehnični list o namestitvi in funkcijah O opozorilih OPOZORILO: OPOZORILO označuje možnost poškodb lastnine, telesnih poškodb ali smrti. Dell Vostro 430 List s tehničnimi informacijami o nastavitvi in funkcijah Pogled s sprednje in zadnje strani

Prikaži več

RAM stroj Nataša Naglič 4. junij RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni

RAM stroj Nataša Naglič 4. junij RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni RAM stroj Nataša Naglič 4. junij 2009 1 RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni trak, pomnilnik ter program. Bralni trak- zaporedje

Prikaži več

Virtualizacija programov z orodjem MS App-V

Virtualizacija programov z orodjem MS App-V Gregor Dužič VIRTUALIZACIJA PROGRAMOV Z ORODJEM MS APP-V Diplomsko delo Maribor, december 2011 I Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VIRTUALIZACIJA PROGRAMOV Z ORODJEM MS APP-V Študent:

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Tehnike programiranja PREDAVANJE 10 Uvod v binarni svet in računalništvo (nadaljevanje) Logične operacije Ponovitev in ilustracija Logične operacije Negacija (eniški komplement) Negiramo vse bite v besedi

Prikaži več

NASLOV PREDAVANJA IME IN PRIIMEK PREDAVATELJA

NASLOV PREDAVANJA IME IN PRIIMEK PREDAVATELJA PODATKI VLADNIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV MED ZAHTEVAMI PO JAVNI DOSTOPNOSTI IN VAROVANJEM V ZAPRTIH SISTEMIH mag. Samo Maček, mag. Franci Mulec, mag. Franc Močilar UVOD Razvrščanje dokumentov: odprta družba,

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev TIK terminal nima povezave s strežnikom Ob vpisu v TIK Admin se pojavi napis ni povezave s strežnikom Na terminalu je ikona 1. preverimo ali je pravilno nastavljen IP strežnika 1. Preverimo datoteko TIKSAdmin.INI

Prikaži več

Style Sample for C&N Word Style Sheet

Style Sample for C&N Word Style Sheet IBM-ovi pogoji uporabe pogoji posebne ponudbe SaaS IBM Compose Enterprise Pogoje uporabe ("Pogoji uporabe") sestavljajo ti IBM-ovi pogoji uporabe pogoji posebne ponudbe SaaS ("Pogoji posebne ponudbe SaaS")

Prikaži več

Linksys PLEK500 User Guide

Linksys PLEK500 User Guide Uporabniški priročnik Linksys PLEK500 Omrežni vmesnik Powerline Vsebina Pregled............... 2 Funkcije..................... 2 Kako deluje omrežje Powerline 3 Primer namestitve 3 Namestitev omrežja Powerline.....

Prikaži več

(Microsoft Word - MSDN AA Navodila za \232tudente FS.doc)

(Microsoft Word - MSDN AA Navodila za \232tudente FS.doc) 1. Pogoji uporabe programske opreme Pred uporabo programske opreme iz programa MSDNAA morate prebrati in se strinjati s pogoji in določili Licenčne pogodbe za končnega uporabnika programske opreme MSDN

Prikaži več

CODEKS IP KAMERA

CODEKS IP KAMERA CODEKS IP KAMERA uporabniška navodila Vse pravice pridržane. Noben del uporabniških navodil se ne sme reproducirati v kakršnikoli obliki ali na kakršen koli način - grafični, elektronski ali mehanski,

Prikaži več

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Nino Pelko Evaluacija platforme za virtualizacijo DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Nino Pelko Evaluacija platforme za virtualizacijo DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Nino Pelko Evaluacija platforme za virtualizacijo DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

Prikaži več

PRIPOROČILA ZA OBLIKOVANJE KATALOGOV ZNANJA ZA MODULE V PROGRAMIH VIŠJEGA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA

PRIPOROČILA ZA OBLIKOVANJE KATALOGOV ZNANJA ZA MODULE V PROGRAMIH VIŠJEGA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA KATALOG ZNANJA 1. IME PREDMETA OPERACIJSKI SISTEMI I OPERACIJSKI SISTEMI II 2. SPLOŠNI CILJI Splošni cilji predmeta so: ustvarjanje zmožnosti za vključevanje v procese skupin in organizacij (identifikacije

Prikaži več

RAČUNALNIŠTVO VARNOSTNA KOPIJA IN SLIKA DISKA Aleš Ovsenek Uvajanje novih izobraževalnih programov v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju s

RAČUNALNIŠTVO VARNOSTNA KOPIJA IN SLIKA DISKA Aleš Ovsenek Uvajanje novih izobraževalnih programov v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju s RAČUNALNIŠTVO VARNOSTNA KOPIJA IN SLIKA DISKA Aleš Ovsenek Uvajanje novih izobraževalnih programov v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju s področja tehnike za obdobje 2008-2012. Operacijo delno

Prikaži več

DCS-2330L_A1_QIG_v1.00(EU).indd

DCS-2330L_A1_QIG_v1.00(EU).indd HD WIRELESS N OUTDOOR CLOUD CAMERA DCS-2330L KRATKA NAVODILA ZA UPORABO VSEBINA PAKETA HD WIRELESS N OUTDOOR CLOUD CAMERA DCS-2330L NAPAJALNI ADAPTER ADAPTER ETHERNET KABEL (CAT5 UTP) MED POSTAVITVIJO,

Prikaži več

Navodila za uporabo Mini snemalnik

Navodila za uporabo Mini snemalnik Navodila za uporabo Mini snemalnik www.spyshop.eu Pred vami so navodila za pravilno uporabo mini snemalnika in opis funkcionalnosti. Lastnosti snemalnika: Naziv Mere Teža Kapaciteta spomina Snemanje Format

Prikaži več

UPRAVLJANJE RAZPRŠENIH PODATKOV Shranjevanje, zaščita in vzdrževanje informacij, ki jih najbolj potrebujete

UPRAVLJANJE RAZPRŠENIH PODATKOV Shranjevanje, zaščita in vzdrževanje informacij, ki jih najbolj potrebujete UPRAVLJANJE RAZPRŠENIH PODATKOV Shranjevanje, zaščita in vzdrževanje informacij, ki jih najbolj potrebujete ELEKTRONSKI PODATKI, KI JIH ORGANIZACIJA USTVARJA IN POTREBUJE ZA DOSTOP, SE KAŽEJO V RAZLIČNIH

Prikaži več

Razlika med Office 365 in Office 2019

Razlika med Office 365 in Office 2019 ko tehnologija postane brezmejna strast Microsoft Razlika med Office 365 in Office 2019 Uporabniška navodila Avtorji Lara Cigler, Alja Polner, Gregor Bukovac, Nike Vrecl Mentorici dr. Simona Sternad Zabukovšek

Prikaži več

DSI 2019

DSI 2019 SINERGIJA PROTOKOLA IPFS IN TEHNOLOGIJE VERIŽENJA BLOKOV Aida Kamišalić Latifić, Muhamed Turkanović, Blaž Podgorelec, Marjan Heričko TEHNOLOGIJA VERIŽENJA BLOKOV in IPFS Porazdeljena & decentralizirana

Prikaži več

1 MMK - Spletne tehnologije Vaja 5: Spletni obrazci Vaja 5 : Spletni obrazci 1. Element form Spletni obrazci so namenjeni zbiranju uporabniških podatk

1 MMK - Spletne tehnologije Vaja 5: Spletni obrazci Vaja 5 : Spletni obrazci 1. Element form Spletni obrazci so namenjeni zbiranju uporabniških podatk 1 MMK - Spletne tehnologije Vaja 5: Spletni obrazci Vaja 5 : Spletni obrazci 1. Element form Spletni obrazci so namenjeni zbiranju uporabniških podatkov in njihov prenos med spletnimi mesti. Obrazec v

Prikaži več

NETGEAR R6250 Smart WiFi Router Installation Guide

NETGEAR R6250 Smart WiFi Router Installation Guide Blagovne znamke NETGEAR, logotip NETGEAR in Connect with Innovation so blagovne znamke in/ali registrirane blagovne znamke družbe NETGEAR, Inc. in/ali njenih povezanih družb v ZDA in/ali drugih državah.

Prikaži več

SETCCE Uporabniška navodila za namestitev in upravljanje komponente SETCCE proxsign v2.0.5 za MAC OS X [Nova generacija komponent SETCCE proxsign ] Id

SETCCE Uporabniška navodila za namestitev in upravljanje komponente SETCCE proxsign v2.0.5 za MAC OS X [Nova generacija komponent SETCCE proxsign ] Id SETCCE Uporabniška navodila za namestitev in upravljanje komponente SETCCE proxsign v2.0.5 za MAC OS X [Nova generacija komponent SETCCE proxsign ] Identifikacijska oznaka dokumenta: n/a Različica dokumenta:

Prikaži več

Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij.

Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij. Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij. Protokoli - uvod Protokol je pravilo ali zbirka pravil, ki določajo načine transporta sporočil po računalniškem omrežju

Prikaži več

Microsoft Word - avd_vaje_ars1_1.doc

Microsoft Word - avd_vaje_ars1_1.doc ARS I Avditorne vaje Pri nekem programu je potrebno izvršiti N=1620 ukazov. Pogostost in trajanje posameznih vrst ukazov računalnika sta naslednja: Vrsta ukaza Štev. urinih period Pogostost Prenosi podatkov

Prikaži več

NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE ELEKTRONSKEGA OBRAZCA ZA PRIJAVO IN PREKLIC DIGITALNIH POTRDIL Verzija Datum Opis sprememb dokumenta dokumenta

NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE ELEKTRONSKEGA OBRAZCA ZA PRIJAVO IN PREKLIC DIGITALNIH POTRDIL Verzija Datum Opis sprememb dokumenta dokumenta NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE ELEKTRONSKEGA OBRAZCA ZA PRIJAVO IN PREKLIC DIGITALNIH POTRDIL Verzija Datum Opis sprememb dokumenta dokumenta 1.0 22.11.2013 Prva verzija dokumenta 1.1 15.04.2015 Dodana možnost

Prikaži več

DES

DES Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Digitalni sistemi Vgrajeni digitalni sistemi Digitalni sistem: osebni računalnik

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - Milan Ojster\232ek_IJU2014)

(Microsoft PowerPoint - Milan Ojster\232ek_IJU2014) Organizacijski, tehnični in pravni vidiki vzpostavitve nacionalne infrastrukture odprtega dostopa Milan Ojsteršek Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko 08. 12.

Prikaži več

Strojna oprema

Strojna oprema Asistenta: Mira Trebar, Miha Moškon UIKTNT 2 Uvod v programiranje Začeti moramo razmišljati algoritmično sestaviti recept = napisati algoritem Algoritem za uporabo poljubnega okenskega programa. UIKTNT

Prikaži več

ŠTEVCI PROMETA IN NJIHOVA UPORABA ZA NAMENE STATISTIK ČRT GRAHONJA

ŠTEVCI PROMETA IN NJIHOVA UPORABA ZA NAMENE STATISTIK ČRT GRAHONJA ŠTEVCI PROMETA IN NJIHOVA UPORABA ZA NAMENE STATISTIK ČRT GRAHONJA Navdih Poizvedovanje po BD podatkovnih virih, ki imajo časovno dimenzijo in so dostopni. Večji promet pomeni večje število dobrin in močnejšo

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev IZKUŠNJE PRI PRILAGODITVI E-STORITEV AJPES ZAHTEVAM EIDAS ZA ČEZMEJNO PRIZNAVANJE MARJAN BABIČ, AJPES Vsebina Razlogi za vključitev v projekt CEF Telecom Izvajalno okolje AJPES in način integracije s SI-PASS

Prikaži več

Microsoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc

Microsoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo mesto, april 2008 Ime in priimek študenta ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation INFORMACIJSKI SISTEM MFERAC - LETA 2022 mag. Andreja Sladoje Jemec, Sanja Štumberger Kovačič Ministrstvo za finance 10.12.2018 Vsebina predstavitve 1. Projekt MFERAC05 in izhodišča prenove 2. Izvajanje

Prikaži več

NASLOV PREDAVANJA

NASLOV PREDAVANJA Dobrodošli! Welcome! Tomi Dolenc info@arnes.si Arnesove novosti in Campus Best Practice, srečanje informatikov, Tehnološki park Ljubljana 20. 10. 2011 Namen srečanja Povezujemo znanje Nadaljevanje? Sodelovanje?

Prikaži več

Microsoft Word - M doc

Microsoft Word - M doc Državni izpitni center *M11145113* INFORMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 10. junij 2011 SPLOŠNA MATURA RIC 2011 2 M111-451-1-3 IZPITNA POLA 1 1. b 2. a 3. Pojem se povezuje

Prikaži več

Navodila za uporabo programske opreme OTRS verzija Administracijska navodila Avtor navodil: Sebastijan Šilec Datum: December 2007 Center odprte

Navodila za uporabo programske opreme OTRS verzija Administracijska navodila Avtor navodil: Sebastijan Šilec Datum: December 2007 Center odprte Navodila za uporabo programske opreme OTRS verzija 2.2.3 Administracijska navodila Avtor navodil: Sebastijan Šilec Datum: December 2007 Center odprte kode Slovenije Spletna stran: http://www.coks.si/ Elektronski

Prikaži več

Style Sample for C&N Word Style Sheet

Style Sample for C&N Word Style Sheet IBM-ovi pogoji uporabe pogoji posebne ponudbe SaaS IBM BigInsights on Cloud Pogoje uporabe ("pogoji uporabe") sestavljajo ti IBM-ovi pogoji uporabe pogoji posebne ponudbe SaaS ("pogoji posebne ponudbe

Prikaži več

Document ID / Revision : 0519/1.3 ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov

Document ID / Revision : 0519/1.3 ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov Gospodarski subjekti Definicija: V skladu z 2. členom Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/574

Prikaži več

INFORMATOR BIROKRAT 1/2011

INFORMATOR BIROKRAT 1/2011 ta Veleprodaja Maloprodaja Storitve Računovodstvo Proizvodnja Gostinstvo Turizem Hotelirstvo Ticketing CRM Internetna trgovina Izdelava internetnih strani Grafično oblikovanje NOVOSTI IN NASVETI ZA DELO

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Better Integrate. Open. Innovate. Roland Petek, COO, Better by Marand 30 let izkušenj v ZIT 150 zaposlenih 18M EUR letnega prometa Rešitve v zdravstvu platforme, orodja, aplikacije Stranke v 15 državah

Prikaži več

TEHNIČNA DOKUMENTACIJA

TEHNIČNA DOKUMENTACIJA TEHNIČNA DOKUMENTACIJA za OBNOVO EVIDENCE DEJANSKE RABE KMETIJSKIH IN GOZDNIH ZEMLJIŠČ (območje V in Z del SLO) Verzija 1.0 Ljubljana, marec 2016 KAZALO 1 UVOD... 3 1.1 OBMOČJE PROJEKTA... 4 1.2 ČASOVNICA

Prikaži več

Navodila za uporabo Mini prenosna HD kamera s snemalnikom

Navodila za uporabo Mini prenosna HD kamera s snemalnikom Navodila za uporabo Mini prenosna HD kamera s snemalnikom www.spyshop.eu Izdelku so priložena navodila v angleščini, ki poleg teksta prikazujejo tudi slikovni prikaz sestave in delovanja izdelka. Lastnosti

Prikaži več

Navodila za namestitev odjemalca ibsreport2 produkcijsko okolje (poročanje Banki Slovenije) Avgust 2017

Navodila za namestitev odjemalca ibsreport2 produkcijsko okolje (poročanje Banki Slovenije) Avgust 2017 Navodila za namestitev odjemalca ibsreport2 produkcijsko okolje (poročanje Banki Slovenije) Avgust 2017 1. Uvod Navodilo je namenjeno tehničnemu osebju pri pošiljateljih poročil oziroma poročevalcih, ki

Prikaži več

Vse na svojem mestu. informacijski sistem za vodenje skladišč

Vse na svojem mestu. informacijski sistem za vodenje skladišč Vse na svojem mestu. informacijski sistem za vodenje skladišč Kaj je AtlasWMS? Izpopolnjen sistem za upravljanje skladišča (WMS) AtlasWMS podpira tako procese avtomatiziranega (blago k človeku) kot ročnega

Prikaži več

Analiza in uporaba vsebnikov Docker v arhitekturi mikrostoritev

Analiza in uporaba vsebnikov Docker v arhitekturi mikrostoritev Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Dejan Benedik Analiza in uporaba vsebnikov Docker v arhitekturi mikrostoritev DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE

Prikaži več

Splošni pogoji poslovanja 1. Uvodna določba 1) Splošni pogoji poslovanja so pravni dogovor med končnim uporabnikom (fizična ali pravna oseba, v nadalj

Splošni pogoji poslovanja 1. Uvodna določba 1) Splošni pogoji poslovanja so pravni dogovor med končnim uporabnikom (fizična ali pravna oseba, v nadalj Splošni pogoji poslovanja 1. Uvodna določba 1) Splošni pogoji poslovanja so pravni dogovor med končnim uporabnikom (fizična ali pravna oseba, v nadaljevanju»naročnik«) in družbo VI NOVA d.o.o. (v nadaljevanje»ponudnik«).

Prikaži več

peterbrecelj

peterbrecelj Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informatika v organizaciji in managementu UVEDBA TANKIH ODJEMALCEV Mentor: red. prof. dr. Robert Leskovar Kandidat: Peter Brecelj Kranj, september 2016

Prikaži več

Microsoft Word - NAVODILA ZA UPORABO.docx

Microsoft Word - NAVODILA ZA UPORABO.docx NAVODILA ZA UPORABO VODILO CCM-18A/N-E (K02-MODBUS) Hvala ker ste se odločili za nakup našega izdelka. Pred uporabo enote skrbno preberite ta Navodila za uporabo in jih shranite za prihodnjo rabo. Vsebina

Prikaži več

Excel 2016

Excel 2016 PRIDOBIVANJE TEMELJN IH IN POKLICNIH KOMPETENC OD 2019 DO 2022 HIPERPOVEZAVA Gradivo za interno uporabo AVTOR: Belinda Lovrenčič Gradivo ni lektorirano V Maj 2019 Operacijo sofinancira Evropska unija,

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Novosti Državnega centra za storitve zaupanja SI-TRUST Mag. Aleš Pelan, Ministrstvo za javno upravo 11.12.2018 ... 2000 2001 2015 2018 Overitelj na MJU Državni center za storitve zaupanja Novosti v letu

Prikaži več

Številka:

Številka: REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana T: 01 471 25 46 Številka: 430-95/2019-45 Datum: 18. 06. 2019 F: 01 471 29 78 E: glavna.pisarna@mors.si www.mors.si V skladu z

Prikaži več

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Miha Puš Identifikacija potrebne opreme za izdelavo privatnega oblaka DIPLOMSKO DELO NA

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Miha Puš Identifikacija potrebne opreme za izdelavo privatnega oblaka DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Miha Puš Identifikacija potrebne opreme za izdelavo privatnega oblaka DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor: izr. prof.

Prikaži več

PKP projekt SMART WaterNet_Opis

PKP projekt SMART WaterNet_Opis PKP projekt SMART WaterNet Po kreativni poti do znanja (PKP) opis programa Program Po kreativni poti do znanja omogoča povezovanje visokošolskih zavodov s trgom dela in tako daje možnost študentom za pridobitev

Prikaži več

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO WLAN usmerjevalnik TP LINK Archer C5 Kataloška št.:

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO WLAN usmerjevalnik TP LINK Archer C5 Kataloška št.: SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 75 31 33 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO WLAN usmerjevalnik TP LINK Archer C5 Kataloška št.: 75 31 33 KAZALO 1. PRIKLOP STROJNE OPREME...3 2. KONFIGURACIJA

Prikaži več

Področje uporabe

Področje uporabe Regulator Področja uporabe Regulator DIALOG EQ je namenjen predvsem vodenju in nadziranju sistemov ogrevanja in hlajenja, lahko pa se uporabi tudi na različnih področjih avtomatizacije in inteligentnih

Prikaži več

NETGEAR R6100 WiFi Router Installation Guide

NETGEAR R6100 WiFi Router Installation Guide Blagovne znamke NETGEAR, logotip NETGEAR in Connect with Innovation so blagovne znamke in/ali registrirane blagovne znamke družbe NETGEAR, Inc. in/ali njenih povezanih družb v ZDA in/ali drugih državah.

Prikaži več

Macoma katalog copy

Macoma katalog copy POSLOVNE APLIKACIJE PO ŽELJAH NAROČNIKA Poročilni sistem Finance in kontroling Poprodaja Podatkovna skladišča Prodaja Proizvodnja Obstoječi ERP Partnerji Implementacija rešitev prilagojena po željah naročnika

Prikaži več

Microsoft Word - Trust-CDsize-12052_12579_14070-al-cp_v5.0.doc

Microsoft Word - Trust-CDsize-12052_12579_14070-al-cp_v5.0.doc PRIROČNIK ZA UPORABO manual Version 5.0 SI TABLET TB-1100 / TB2100 TABLET TB-3100 / TB-4200 1 A B TABLET TB-2100-3100-4200 2 3 4 5 A 6 7 B 8 9 10 11 B A C D 12 A B 13 14 C 15 16 17 18 PRIROČNIK ZA UPORABO

Prikaži več

Na podlagi 24. in 25. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS, št. 94/07), sprejema ravnatelj javnega zavoda Dijaški dom Nova Gorica nasl

Na podlagi 24. in 25. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS, št. 94/07), sprejema ravnatelj javnega zavoda Dijaški dom Nova Gorica nasl Na podlagi 24. in 25. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS, št. 94/07), sprejema ravnatelj javnega zavoda Dijaški dom Nova Gorica naslednji P RAVILNIK o izvajanju videonadzora I. SPLOŠNE

Prikaži več

Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika CITIZEN S310II V1.0 VIF-NA-27-SI

Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika CITIZEN S310II V1.0 VIF-NA-27-SI Navodila za uporabo tiskalnika CITIZEN S310II V1.0 VIF-NA-27-SI IZUM, 2015 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE 1 Uvod... 1 2 Uporaba tiskalnika...

Prikaži več

Style Sample for C&N Word Style Sheet

Style Sample for C&N Word Style Sheet Opis storitve IBM Content Manager Enterprise Edition on Cloud Ta opis storitve opisuje storitev v oblaku, ki jo IBM zagotavlja naročniku. Naročnik pomeni pogodbeno stranko ter njegove pooblaščene uporabnike

Prikaži več

Nove različice programske opreme GE Podjetje GE Digital, vodilni svetovni proizvajalec programske opreme za področje avtomatike, je izdalo kar nekaj n

Nove različice programske opreme GE Podjetje GE Digital, vodilni svetovni proizvajalec programske opreme za področje avtomatike, je izdalo kar nekaj n Nove različice programske opreme GE Podjetje GE Digital, vodilni svetovni proizvajalec programske opreme za področje avtomatike, je izdalo kar nekaj novosti na področju SCADA sistemov (ifix Productivity

Prikaži več

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO DVB T, DVB C TV ključek PCTV Systems Quatro Kataloška št.: 67

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO DVB T, DVB C TV ključek PCTV Systems Quatro Kataloška št.: 67 SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 67 80 13 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO DVB T, DVB C TV ključek PCTV Systems Quatro Kataloška št.: 67 80 13 KAZALO VSEBINA PAKETA...3 NAMESTITEV IN UPORABA...3

Prikaži več

Event name or presentation title

Event name or  presentation title Marko Škufca Vodja programa BI, ADD d.o.o. Gorazd Cah Specialist področja Služba za informatiko, DARS d.d. Izziv Rešitev Rezultati... PROCESI + TEHNOLOGIJA + LJUDJE Poslanstvo: s sodobnimi pristopi in

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Izkušnje pri prilagoditvi e-storitev AJPES zahtevam eidas za čezmejno priznavanje Marjan Babič, AJPES 11. 12. 2018 Vsebina Razlogi za vključitev v projekt CEF Telecom Izvajalno okolje AJPES in način integracije

Prikaži več

INFORMATOR BIROKRAT 1/2011

INFORMATOR BIROKRAT 1/2011 ta Veleprodaja Maloprodaja Storitve Računovodstvo Proizvodnja Gostinstvo Turizem Hotelirstvo Ticketing CRM Internetna trgovina Izdelava internetnih strani Grafično oblikovanje NOVOSTI IN NASVETI ZA DELO

Prikaži več

(Microsoft Word - U\350enje telegrafije po Kochovi metodi.doc)

(Microsoft Word - U\350enje telegrafije po Kochovi metodi.doc) MORSE UČENJE PO KOCHOVI METODI Računalniški program za učenje skupaj z nekaterimi dodatnimi datotekami dobite na spletni strani avtorja: http://www.g4fon.net/. Zanimive strani so tudi: - http://www.qsl.net/n1irz/finley.morse.html

Prikaži več

Pripomoček.NET za Windows različica Navodila za uporabo

Pripomoček.NET za Windows različica Navodila za uporabo Pripomoček.NET za Windows različica 1.0.18 Navodila za uporabo Pripomoček.NET za Windows različica 1.0.18 (februar 2014) Navodila za uporabo CREA plus d.o.o. www.creaplus.si info@creaplus.si Morebitna

Prikaži več

NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA

NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA NAVODILO ZA UPORABO PRIPOMOČKA ZA PRIPRAVO STROŠKOVNEGA NAČRTA PROJEKTA»Piano finanziario Stroskovni nacrt«dokument»piano finanziario Stroskovni nacrt«v Microsoft Excel obliki lahko uporabite kot pripomoček

Prikaži več

Oblikovanje in razvijanje spletnih strani

Oblikovanje in razvijanje spletnih strani Uporabniški vmesnik načrtovanje in izdelava Interaktivni mediji Doc. dr. Aleš Hladnik Načrtovanje uporabniškega vmesnika (UV) Načrtovanje oz. zasnova UV (User( interface design or engineering) je načrtovanje

Prikaži več

Okolje SupportAssist OS Recovery Navodila za uporabo

Okolje SupportAssist OS Recovery Navodila za uporabo Okolje SupportAssist OS Recovery Navodila za uporabo Opombe, svarila in opozorila OPOMBA: OPOMBA označuje pomembne informacije, s katerimi lahko izboljšate učinkovitost izdelka. POZOR: PREVIDNO označuje

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 RAČUNALNIŠKA ARHITEKTURA 9 Pomnilniška hierarhija RA - 9 2018, Škraba, Rozman, FRI Pomnilniška hierarhija - vsebina 9 Pomnilniška hierarhija - cilji: Osnovno razumevanje : Lokalnosti pomnilniških dostopov

Prikaži več

COBISS3/Medknjižnična izposoja

COBISS3/Medknjižnična izposoja 3/Medknjižnična izposoja 2.2 KATALOG Katalog nam omogoča: iskanje gradiva prikaz izbranih bibliografskih zapisov ali pripadajočih podatkov o zalogi iz lokalne baze podatkov v formatu COMARC vpogled v stanje

Prikaži več

Cenik ES_spremembe_marec2013_ČISTOPIS_Sprememba_

Cenik ES_spremembe_marec2013_ČISTOPIS_Sprememba_ Cenik elektronskih storitev Na podlagi 332. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov in 34. člena Statuta Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d. d., Ljubljana z dne 27.5.1997, z zadnjimi spremembami

Prikaži več

Vedno pod nadzorom, kjerkoli že ste

Vedno pod nadzorom, kjerkoli že ste Vedno pod nadzorom, kjerkoli že ste 02 Vedno pod nadzorom, kjerkoli že ste Daikin zagotavlja novo rešitev za nadzorovanje in krmiljenje glavnih funkcij stanovanjskih notranjih enot. Sistem deluje na uporabniku

Prikaži več

Microsoft Word - P-2_prijava

Microsoft Word - P-2_prijava PRIJAVA Naročnik Oznaka Ime posla NIJZ Trubarjeva cesta 2 1000 LJUBLJANA 21K160318 Javno naročilo Vzdrževanje portala zvem Povsod, kjer obrazec P-2 uporablja izraz»ponudnik«, gre v postopkih, kjer ne gre

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Sequi_SecDAy.ppt

Microsoft PowerPoint - Sequi_SecDAy.ppt Sistem za zagotavljanje revizijske sledi zbirk podatkov Marko Hočevar Premisa d.o.o. Iztok Lasič Hic Salta d.o.o. O revizijski sledi Namen revizijske sledi Znane težave pri zajemanju revizijske sledi Zakaj

Prikaži več

POSLOVNA VREDNOST STREŽNIŠKE VIRTUALIZACIJE

POSLOVNA VREDNOST STREŽNIŠKE VIRTUALIZACIJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POSLOVNA VREDNOST STREŽNIŠKE VIRTUALIZACIJE Ljubljana, december 2006 JAKA POVŠIČ IZJAVA Študent Jaka Povšič izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

Prikaži več

Gradbeništvo kot Industrija 4.0

Gradbeništvo kot Industrija 4.0 Povzetek: Kot vse druge panoge se mora gradbeništvo modernizirati Industrija 4.0 koncept, ki daje modernizaciji okvir, motivacijo, zagon Industrija 4.0 je stapljanje fizičnega in digitalnega sveta Gradbeništvo

Prikaži več

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Stanje:

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Stanje: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Stanje: 17.07.2013 Ver. 2.9.1.2 Spletni portal članov uporabniška navodila

Prikaži več

Delavnica Načrtovanje digitalnih vezij

Delavnica Načrtovanje digitalnih vezij Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Osnove jezika VHDL Strukturno načrtovanje in testiranje Struktura vezja s komponentami

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - EuroCloud -Poslovna vrednost CC full

Microsoft PowerPoint - EuroCloud -Poslovna vrednost CC full Poslovna vrednost računalnštva v oblaku Andja Komšo ComTrade Vsebina Realnost tega trenutka CC = računalništvo v oblaku Miti in resnice Pot prehoda na CC Tveganja in varnost Tehnologija za spremebe Primeri:

Prikaži več

Najboljša skupaj Kontrola pristopa + registracija delovnega časa

Najboljša skupaj Kontrola pristopa + registracija delovnega časa Najboljša skupaj Kontrola pristopa + registracija delovnega časa Globalna rešitev prilagojena lokalnemu okolju Rešitev Time&Space je na voljo v 15-ih jezikih ter podpira latinico, cirilico in arabsko pisavo.

Prikaži več

Darko Pevec 1.a Informatika

Darko Pevec 1.a Informatika Darko Pevec 1.a Informatika Kazalo KAZALO...2 UVOD...3 DANAŠNJE RAZMERE...4 DSL...4 TEHNOLOGIJE XDSL...4 UPORABA HITRIH POVEZAV...5 PASOVNA ŠIRINA PRENOSA...6 NAČIN DELOVANJA XDSL TEHNOLOGIJ...6 TEHNOLOGIJA

Prikaži več

SLO - NAVODILO ZA UPORABO IN MONTAŽO Št

SLO - NAVODILO ZA UPORABO IN MONTAŽO Št SLO - NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 97 37 62 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Kartica ExpressCard z 2 vrati USB 3.0 Kataloška št.: 97 37 62 Kazalo Predvidena uporaba... 2 Vsebina paketa...

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M15178112* SPOMLNSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 2 Četrtek, 4. junij 2015 / 90 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero ali

Prikaži več