- številka 137 LETO Xlii 28. FEBRUAR 1979 brestov lasilo delovne o 'V Zivljenje za naš narod~ za delavstvo vsega sveta REVOLUCIONARJA EDVARDA KARDELJA

Transkripcija

1 številka 137 LETO Xlii 28 FEBRUAR 1979 brestv lasil delvne 'V Zivljenje za naš nard~ za delavstv vsega sveta REVOLUCIONARJA EDVARDA KARDELJA NI VEČ OSTALE BODO NJEGOVE IDEJE KOT KAŽIPOT NAŠEMU PRIHODNJEMU RAZVOJU Mral se je umakniti, da sm vsaj zaslutiti silne glbine in širjave njegve misli in vs veličin duhvnega bgastva, ki ga je ustvaril in kt testament in dt zapustil živim Kak nemčni se čutim, k bi radi ubesediti veličin spštvanja in bčudvanja njegve sebnsti, njegve stvariteljske mči, čiststi njegve misli, jasnsti in pštensti idej, ki jih je razvijal s svjim vztrajnim krčenjem še nikli hjenih steza Clveku se zdi vse prekratk en sam življenje, da bi mgel v letih svje sveščensti sam pregledati, razvzljati in razumeti vsaj drben del tistega, kar s dkrili misleci pred njim in vendar imam v tvarišu Kardelju dkaz, da je tudi ena sama življenjska dba, četudi na sil prekinjena, dvlj dlga ne le za razumevanje dgnanega, pač pa tudi za dkrivanje pvsem nvih zaknitsti in cel za preverjanje in preraščanje terije v vsakdnevnem praktičnem življenju mnžic, nardv, cel širših člveških skupnsti Treba je sam delati, delati, trd delati, vztrajati in ne dnehavati, četudi se vsak trenutek znajdeš pred na videz nerazrešljiv mrež zagat, neznank, nevarnsti in pasti In tak je tvariš Kardelj delal, mislil, gvril in pisal S šestnajstim letm se je zapisal rganiziranemu bju za sreč člveka, za sreč, za kater je v >>Smeteh razvja«nedvumn pvedal vsemu svetu, da ni druge pti, kt da si j vsak skuje sam Vsaka velika misel je preprsta m isel Presenetljiv vsakda Z žalne seje bčinske skupščine in predstavnikv družben plitičnih rganizacij njst velikega izreka, ki ga te dni znva in znva navajaj reprterji, sdelavci, prijatelji in razlagalci Kardeljeva snvanja, b izpisana še na mngih zastavah svbdilnih gibanj in delavskih revlucij našega planeta V tem drbnem stavku je izražena zadnja resnica družbslvne misli sdbnega sveta, v tem edinem stavku je razlžena člvekva svbda, njegv dstjanstv, člvečnst in pt d nje Ta misel b hranjala svj svežin vse dtlej, dkler b v naši družbi ne le v jugslvanski v svetvnem mzaiku nardv in ljudstev živel en sam nard, ki b zatiral in en sam ljudstv, ki b zatiran; dkler b v nel5i zadnji družbi živel nekd d dela tujih rk in tuje misli in dkler ne b slehern člvešk bitje svbjen zad njega pnižanja in hlapčevanja sčlveku Takšna misel je zrel pld, ki ga dnsi lahk sam veliki mislec, kakršen je bil tvariš, d katerega sm se pslvili S siln skrmnstj in nepsrednstj, ki je prav tak lahk lastna le najžlahtnejši sebnsti, katera je sama v sebi djela vs dialektik življenja in d knca pravila s primitivnim htenjem p slavi in blasti, je Edvard Kardelj ne dlg tega iz javil, da je pač živel življenje, kakršn mu je narekval čas, v katerega je bil pstavljen T je gtv res Res je pa tudi, da je ta r azburkani čas čas velikih diužbenih kriz, katastrf in prevratv z mčj svje vlje in strine svje misli v znatni meri spreminjal, prebračal in krjil p svjem spznanju, s t pripmb, da ga ni blikval sam in tudi ne le zase, pač pa skupn s svjimi sdelavci med mnžic delavcev, kmetv in izbražencev in zanje in za nas Bil je le eden izmed redkih, ki najblje pznaj pt all ki največ tvegaj, da n ajdej nv, če bi utrte zmanjkal Tvariš, kakršen je bil, se d svjih mladeniških let dalje ni branil skupaj s Titm gaziti v celec pred dlg kln lačnih, kruha, vde, pravice in resnice žejnih prletarcev Gazil je d zadnjega in še, k je vedel, da ne b mgel več pkazal mnžicam smer daleč naprej Vsa ta veličina njegve avantgardnsti se nam b njegvi skrmni zadržansti, kakršn sm pznali, zdi skraj nemgča Vendar je resnična in prav zaradi te neupadljivsti in vsakdanjsti je tlik veličastnejša in sijajnejša, tlik vrednejša, tplejša in blj humana Dmišljav bi bil v tem trenutku pskušati sam v grbih ptezah pregledati Kardeljev življenjsk del Razsežnsti in glbine s tlikšne, da b t nalga trdega in dlgtrajnega znanstvenega dela Mi se le b rbu lahk spmnim nekaterih najblj znanih mejnikv v nje (Knec na 2 strani) ' ~ ~

2 r" ' ~ _"," ~ ~ 2 BRESTOV OBZORNIK Zivljenje za naš nard, za delavstv vsega sveta (Nadaljevanje s L strani) gvem kmaj preglednem družbslvnem in revlucinarnem snvanju Kmaj semnajstleten pstane član Kmunistične partije Jugslavije, devet let zatem je skupaj s tvarišem Titm v vdstvu jugslvanske partije in hkrati ustanvitelj slvenske, dve leti nat lmmaj devetindvajsetleten, a že ves trezen znanstvenik in ves v gnju za revlucij v prvem velikem delu»razvj sl venskega nardnega vprašanja«sprašuje:»ali je ves nadaljnji razvj člveštva zvezan z negib n hegemnij velikih nardv? Ali imaj manjši nardi splh še mžnst nadaljnjega bstan ka?«na ta trda vprašanja svjemu nardu sam dgvarja z znanstven utemeljen ptimi stičn analiz: Obstanek in razvj malih nardv je mžen in nujen, tda sam v spremenjenih družbenih dnsih v scializmu, kjer b»dlčala namest nasilja ustvarjalna mč dela Slvenski nard, ki spada med najmanjše v Evrpi, ima t rej več razlgv, da si v teh dlčilnih časih ne nalži znva sramtne in pniževalne vlge prišča reakcije v državi in na pdrčju medn~rdne plitike«ali nis t naravnst prerške besede, ali ni t vizinarska priprava svjega narda na velik preizkušnj, ki ga je čakala v naslednjih letih? Ali mram že v tem zgdnjem Kardeljevem delu mim tega, da n e bi pazili naravnst usdne pvezansti nardnega bstja in nardve svbde z vprašanjem scialne svbditve člveka, kateremu dlča njegv plžaj DELO? Ali se je ptemtakem četudi značaju našega nardnsvbdilnega dpra, ki je bil prav p zaslugi takšne znanstvene misli d vsega začetka tudi razredni bj scialistična revlucija? ga nardnega vprašanja, pa tudi v manifestu za ustanvni kngres Kmunistične partije Slvenije je vgradil ves svj razgled p tistem, kar je bil v zgdvini Slvencev vse d takrat najblj svetlega in najblj pnsa vrednega Prav zaradi tega pdstavka, za radi teh krenin, iz katerih je črpal sk svje žlahtne kulturne revlucinarnsti, sm z žar v grbnic herjev plžili enega največjih sinv, kar jih je rdila slvenska zemlja Sreče člveku ne mre dati niti država niti sistem niti plitična partija Sreč si člvek lahk ustvari sam sam Avantgardne sile scializma in scialistična družba imaj ptemtakem lahk en sam cilj da glede na mžnsti danega zgdvinskega trenutka ustvarij razmere, v katerih b člvek kar najblj svbden pri takšnem sebnem izražanju in u stvarjanju, da b lahk na pdlagi družbene lastnine prizvajalnih sredstev svbdn delal in u stvarjal za svj sreč T je samupravljanje E Kardelj Ni slučajn, da je»razvj slvenskega nardnega vprašanja«ves prepleten s citati iz slvenske napredne literature cel d nardne pesmi, Vdnikvega jecljanja, pa vse d Levstika, Stritarja in Cankarja Ni slučaj n, da je na vrhu Kmunističnega manifesta zapisana Prešernva revlucinarna pesem Ni slučajn, pravim zat, ker je Kardelj vedel in čutil, da je slvenski nard d svjih začetkv zavedanja lastne nardnsti z neštet verzi ljudskimi in umetnimi pvezan s svjimi pesniki; ker je bil n sam eden d največjih Slvencev, ni mgel mim duše svjega ljudstva, ni mgel mim skr edinih puntar Veliki vjskvdja miru in svbde predsednik Tit je že leta 1950, k je z nepjmljivim dstjanstvm vdje sestradanih, a zmagvitih balkanskih nardv z živimi dkazi vračal blat ln frmbirja tja, d kder je letel, r ekel med drugim naslednje:»najhujša tragedija za delavski razred in za vse napredn gibanje na svetu je v tem, da se je vditeljem ene partije, t je VKP (b), psrečil kvati misli vdil nih ljudi drugih partij T se jim je psrečil tak, da s se pi rali n a avtritet velike ktbrske revlucije, na del velikega Lenina«Katera izmed kmunističnih partij naše pvjne dbe ima Sistem samupravne demkracije nis sam spntana iniciativa bčanv, zbri delavcev, delavski sveti, sistem državne blasti itd ampak tudi celtna sciali stična zavest družbe, njene gibalne idejne in plitične sile, znanstveni in strkvni u stvarjalni ptencial in kultura, družbenplitične in družbene rganizacije, idelška in plitična sppadanja, razmerje mči družbenih sil, dnsi d sveta in družbenzgdvinskih dgajanj v njem itd E Kardelj Sam izrazit univerzalna sebnst je lahk v zathlem vzdušju medvjnih let piskala in pvezala v entn prepričljivst vse adute, ki s bili slvenskemu nardu dtlej dsegljivi Kardelj je v svj znanstven agitacij vključil ne le svje glbk pznavanje Marxa, Lenina, francske in ruske revlucinarne izkušnje; v analiz slvenskejev, ki s d tistih dni vzdrževali in bnavljali tistega nekaj pnsa, kar sm ga Slvenci vse d pred vjne premgli Od Trubarja mim Prešerna in Cankarja d Kardelja je tekla naša pt, s tem, da vsakega d teb velikanv dlikuje za svj čas enak velika mera člvečnsti in kulture, d enega d drugega pa rasteta mč in širina razredne zavesti, plitične sveščensti in spsbnsti družbene analize SOžALNA BRZOJAVKA BRESTOVIH DELAVCEV Tudi nas, delavce Bresta, nad dvatisččlanskega klektiva, je glbk pretresla nenadna nvica smrti tvariša Edvarda Kardelja, enega najpmembnejših tvrcev naše scialistične samupravne družbe Revlucinarni in partizanski Ntranjski, ki je dala sedem nardnih herjev, je p menil tvariš Kardelj že v predvjnih letih razgibanega delavskega gibanja in med našim nardn svbdilnim bjem vzr predanega revlucinarja in kmunista V letih pvjne graditve in družbene prebrazbe ter izrednega gspdarskega razvja našega bmčja in širšega družbenega prstra s nam pmenile njegve ideje in bče člveške vizije dragcen vdil pri blikvanju nvih medčlveških dnsv, nve humane in napredne družbe Njegve ustvarjalne in glbke misli samupravnih dn sih s nam bile dragcena pmč pri reševanju naših dilem in pri blikvanju naših samupravnih dnsv, njegva celvita analiza samupravne družbe pa vdil za naše vključevanje v vse pre družbenega življenja teprav tvariša Kardelja ni ve č med nami, nam bd njegve ideje in vizije še dlg dragcena pmč pri graditvi naše pri hdnsti, pri blikvanju samupravne scialistične družbe kt celvitega družbenega sistema Delvni klektiv BRESTA, Industrije phištva Cerknica večje zasluge za razsklepanje teh stalinističnih dgem kt naša? Kje s teretiki Kardeljevih di menzij, ki bi bili spsbni tak vztrajn in zanesljiv raztapljati jeklen zakvan dgm in hkrati nasprti njej ustvarjati uspešnejša in blj human vizij člvekvega bivanja na tej zemlji? Ni slučajn prevedena njegva študija scializmu in vjni na več kt 30 svetvnih jezikv, ni kar sam d sebe zrasl tlikšn zanimanje za njegve»smeri razvja scialističnega samupravljanja«svet spznava naš terij, ve, da je t terija, grajena na velikih izkušnjah in preizkušnjah, ve, da ta terija ni dgma senilnih slastnikv, pač pa resnica življenja, ki ga diham, ki ga u živam, se ga bjim in ga presnavljam Ve tudi, da mu ta terija ne mre škditi, ker j brez strahu lahk dkini in ve navsezadnje, da je t terija, zrasla iz ustvarjalnega trpljenja in trdega dela velikega člveka malštevilnega narda Tda vse t bi bil premal za vse zanimanje in vs ppularnst te terije, če ne bi tudi njim, drugim nardm sveta, delavcem, kmetm, izbražencem, m ladini in vsem ljudem dpirala nvih, svetlejših, tplejših, blj člveških blik življenja in velikega upanja v resničn sreč, Pdpisvanje v žaln knjig ki j Kardeljeva dela tih, skrmn, a z vs znanstven prepričljivstj razgrinjaj pred sedanji razklani, nezadvljni in prestrašeni svet barv in ver, vseh ljudi, ki se bd nekč skrmn, a pnsn in srečn v vseh jezikih in pisavah tega sveta pisali z velik začetnic Zakaj vse, kar je tvariš Tudi v naši družbi pmenij sredstva javnega infrmiranja in kmuniciranja velik plitičn sil Naš tisk ne mre biti ržje plitičnega bja za blast niti sredstv plitičnega mnpla V razmerah scialis tičnega samupravljanja izraža pravzaprav mnžic samupravnih interesv kt tudi stanje družbene zavesti pri spznavanju skupnih družbenih interesv kt tudi stanje družbene zavesti pri spznavanju skupnih družbenih interesv Kt plitična sila scializma je tisk hkrati sredstv izražanja najnaprednejših sil scialistične družbene zavesti V praksi seveda ni vedn tak Pri tem se naša družba srečuje s pjavi, kakr s enstransk in cel nepreverjen in neresničn bveščanje, zanemarjanje splšnih družbenih interesv, pdleganje senzacinalizmu in prilagjevanju, nehuman način kritike ljudi in ustanv in pdbn, pa tudi vpliv scializmu, samupravljanju in nacinalni enakpravnsti svražnih sil E Kardelj Kardeljeva beseda b še dklepala zakvane misli samljenih in d mnžic dtrganih vditeljev, še b dklepala nva vrata v iskanju izhdv iz labirinta družbenih nasprtij, tak v evrkmunističnih gibanjih zahdnega prletariata kt tudi v CKjih vzhdnih partijskih vrst Kardelj ustvaril in tega je mng je ustvaril za edini cilj, za katerega se splača živeti, trpeti in misliti za člveka Sam za takšnim življenjem staja zapuščina, iz katere lahk zajemaj in se z nj branij nardi vsega sveta še mnge generacije Scialističn samupravljanje, se pravi pravica d samupravljanja, je nedvmn velika pravica, tda hkrati tudi velika dgvrnst, ker mra v sistemu samupravne demkracije vsak člvek imeti vs dgvrnst tudi za u sd drugega č lveka E Ka:rdelj Pkpali sm člveka, ki je ves naš in hkrati že last sveta, ves Slvenec, a hkrati najblj vnet graditelj Jugslavije, ves Jugslvan, pa hkrati že glasnik vseh pnižanih in razžaljenih, vseh sužnjev in hlapcev tega sveta, vseh malih m velikih nardv, vseh Ob smrti tvariša Kardelja Zat je Kardelj naš veliki pns, zat je naš mali nard z njim večji in pmembnejši, naš dlg d svje lastne prihdnsti in dgvrnst d drugih pa tlik resnejša Ostaja nam mng dela in velik upanje J Praprtnik žalvanja v vsej n a ši skupnsti c s ( 1 c Jl

3 BRESTOV OBZORNIK 3 Kak sm gspdarili lani Ceprav je akcija zaključnih računih prišla d vsakega našega delavca, pa mislim, da mram temeljne infrmacije gspdarjenju psredvati tudi v našem glasilu, saj se bljši ali slabši rezultati Bresta zaznavaj tudi v širšem prstru, kjer je Obzrnik vir infrmacij PROIZVODNJA že b peridičnem bračunu za prvih devet mesecev sm ugtvili, da plana prizvdnje za celtni Brest ne b mgče uresničiti in sm tudi napvedali, v katerih temeljnih rganizacijah b prišl d dstpanj Letni rezultati t ptrjujej, saj je pdba naslednja: v 000 din TOZD Plan Dejansk Indeks Phištv ,9 Masiva ,8 žagal nica ,0 Gaber ,6 lverka ,7 Tapetništv ,4 Jelka ,5 Prdaja ,2 SKUPAJ: ,3 čeprav je t vrednstni prikaz, kjer struktura lahk prek vrednsti vpliva na dstpanja, pa s razlike med temeljnimi rganizacijami precejšnje Izrazitega preseganja nima nbena temeljna rganizacija, medtem k jih je pd planm več Vzrkv je precej in s bili širše bravnavani p sindikalnih skupinah Naj menim sam najvažnejše: V TOZD Phištv s bile nekatere težave pri nabavi materialv iz uvza ter začetek del pri reknstrukciji tvarne V TOZD Masiva je bil pleg manjših težav pri nabavi bseg prizvdnje previsk planiran, tak da ga ni bil mgče dseči v nbenem trmesečju V TOZD žagalnici je bil največji prblem pri dbavi hldvine v zimskih mesecih V TOZD Gaber je vrednstn indeks manjši zaradi prizvdnje nižje vredntenih elementv in b uvajanju nvih mdelv kuhinj V TOZD Phištv sm imeli zastje pri neplemenitenih plščah zaradi pmanjkanja lepila in pri plemenitenih plščah zaradi težav pri realizaciji V TOZD Tapetništv, kjer je indeks izplnitve plana najnižji, pa je bil pmanjkanje delvne sile in začetne težave pri uvajanju prizvdnje v nvih prstrih V TOZD Jelka s bile večje težave pri pmanjkanju hldvine PRODAJA Prdaja je bila za 21 % vecja d preteklega leta, vendar manjša za 2,5 % d plana Pri njej je razpn v dseganju plana še višji d indeksa 115,5 v TOZD žagalnica d indeksa 59,9 v TOZD Tapetništv Pretekl let lahk značim kt knjunkturn za prdaj phištva pa tudi za prdaj primarnih prizvdv Pri phištvu je bil izrazit knjunkturn bdbje v drugi plvici leta, pri primarnih prizvdih pa je bila dkaj ugdna prdaja vse let, razen v prvih dveh mesecih Phištva nam sicer ni uspel prdati tlik kt sm načrtvali, vendar dstpanja nis velika in zat cenjujem, da je prdaja na dmačem trgu zadvljiva Phištva je t>il v letu 1978 prdanega za približn SOO milijnv dinarjev Obseg prdaje se je v primerjavi z letm 1977 pvečal za 25 % Od celtne vrednsti je bil 388 milijnv din ali 79,6% prdanega prek predstavniške mreže in 102 milijna dinarjev ali 20,4 % prek lastnih trgvin Delež prdaje prek lastnih trgvin se je v primerjavi z letm 1977 pvečal za 0,8 % Vzrk za pvečanje je v tem, da sm jeseni dprli dve nvi prdajalni v Bitli in v Sarajevu S pvečanjem zirma neprestan rastj našega deleža na jugslvanskem tržišču se pčasi, vendar staln zmanjšuje delež Slvenije v strukturi prdaje phištva Ob tem pa se kt prblemi kažej naša preslaba rganiziranst, premajhen zirma pre slab urejen prevz, premajhna skrb za kmpletne dpreme blaga in ne nazadnje, preveč mlačen dns d kupcev iz drugih republik Vzrkv, da prdaja phištva na dmačem trgu ni dsegla planirane, je več, vendar je večina težav na rganizacijskem pdrčju Predvsem je zatajila dprema, in sicer zaradi pmanjkanja kaminv in zaradi kadrvskih težav v dpremni službi Pleg tega s bile tudi težave v perativnih službah, ki s vplivale na izplnitev začrtnih nalg Prdaja primarnih izdelkv je bila vse let v redu, saj s bili pslvni rezultati dseženi ali preseženi Edin izjem predstavlja prdaja plemenitenih Težave krg iverk pmanjkanje, prdaja, kvaliteta plšč, ki ni bila izplnjena v predvidenem bsegu Značilnsti prdaje p psameznih TOZD s: TOZD POHišTVO CERKNICA je šele v marcu uspela pvsem kmpletirati prizvdni prgram Medtem, k Je bila praaja prgrama KatartDa nrmalna, je pri prgramu Zala paziti stagnacij, kar terja nujne blikvne spremembe pri snvnem nsilnem prgramu Prdaja jedilnice Jasna, ki je bila na tržišču predstavljena jeseni, je pkazala, da predlga dstnst neke vrste phištva s tržišča pvzrča precejšnje težave prdajni službi, ki mra takšn phištv pnvn uvajati na tržišče Za TOZD MASIVO MARTI NJAK je značiln, da je zmanjšala prizvdnj, namenjen prdaji na dmačem trgu Prehd iz izdelave preprstih na zahtevnejše jedilniške stle je sicer v prvi fazi narejen, vendar nam manjka širšega izbra blikvn sprejemljivih in zat tudi dražjih stlv TOZD žagalnica STARI TRG je imela vse let dbr knjunkturn bdbje za prdaj žaganega lesa na dmačem trgu Zat s planske zahteve presežene Pizkusi, da bi prdali del izvznega finalnega prgrama (stl 530) na dmačem trgu, nis brdili sadv, saj s prdane k ličine le simblične TOZD GABER STARI TRG je lani uspel zamenjati cenvn neugden prgram kuhinja VE GA74/S in dplniti prgram z uspel kuhinj BREST 03 Prdaja je bila kljub temu manjša d načrtvane Vzrka sta bila predvsem v pčasnem pstpku pri zamenjavi kuhinje VEGA 74/S, kar se je pzitivn drazil v majhni kličini vrnjenih elementv in v rganizacijski težavi pri izdelavi kuhinje 03 p narčilu Glede na uspeli prgram pričakujem, da b prdaja kuhinj na primerni višini TOZD IVERKA je za prdaj ivernih plšč dživela prv knjunktum bdbje d pstavitve naše tvarne dalje Razprdane s bile zalge iz prejšnjega leta, pričakvani ugdni rezultati pa nis bili dseženi zaradi neizplnjenega plana prdaje plemenitenih plšč in zaradi prizvdnih zastjev v decembru TOZD TAPETNišTVO je v drugi plvici leta strila nekaj ukrepv, ki s b ugdni knjunkturi pvzrčili večj prdaj in tak zmanjšali velike zalge Večja izbira blaga, izdelava Iz MASIVE dsti ženske delvne sile p narčilu, znižanje cen za neidče izdelke s ugdn vplivali na prdaj, medtem, k s za stji v prizvdnji in pčasn blikvanje nvih izdelkv delvali zaviraln in tak preprečili večje uspehe Za TOZD JELKO velja enaka cena za žagan les kt za TOZD žagalnica Pri prdaji plskvnega phištva pa prdaja ni tekla v skladu s planm Zamenjava starih prgramv s prizvdnj spalničnega dela prgrama Zala je bila pravljena v času, k prdaja prgrama ni več naraščala IZVOZ Neklik slabši rezultati s bili v izvzu Skupni izvz je bil izplnjen s 83,2 % Od tega je bil dsežen pri finalnih izdelkih 90,6 % plana, pri primarnih izdelkih (žagan les) 72,9 % plana in pri!vericah 51% plana V ZDA je bil prdanega dbrih 70 % celtnega izvza finalnih izdelkv Medtem, k sm v ZDA prdajali izdelke iz narčilniškega prgrama, je bil izvz v prestale države predvsem iz rednega prgrama, ki ga prdajam na dmačem trgu Očitn je, da nam izvz upada, predvsem v zahd nevrpskih državah, kjer sm izpadli z nekaterimi prgrami, bdisi zaradi nedseganja cen ali pa da nis bili prgrami primerni za naš tehnlgij Lani sm začeli z akcij za pnvni večji prdr v države Zahdne Evrpe kt s Anglija, Francija, Zahdna Nemčija, Danska in švedska Za ta tržišča sm tudi izdelali in razstavili nekatere prgrame, ki naj b i kt mdeli p blikvni plati ustrezali tem tržiščem FINANčNI REZULTATI Za celtn delvn rganizacij s rezultati naslednji: v 000 din Plan Dejansk Indeks Celtni prihdek Dhdek Cisti dhdek sebni dhdki stanv pri sp rezerve sprazumi v bčini skupna praba pslvni sklad Indeksi sicer kažej na dkaj uspešn pslvanje, dkler jih pbliže in natančneje ne pgledam Velik del prispevkv je namreč dvisen d dseženega dhdka Kljub preseganju dhdka za 12 % čisti dhdek praste približn enak, če upštevam, da se je del stanvanjskega prispevka prej pkrival iz dhdka Pri kategrijah čistega dhdka pa dajem naslednja pjasnila: pri sebnih dhdkih je za preseganje deln vzrk v večji izplačani masi d planirane, deln zaradi predpisv, ki zahtevaj pstpn zniževanje sebnih dhd kv v zalgah; za stanvanjski prispevek sm že pvedali, da se je prej en del pkrival iz dhdka; pri rezervnem skladu nastpa razlika zaradi pvečanja dhdka in zaradi višje stpnje, p kateri se blikuje rezervni sklad; sprazumi v bčini s večji zaradi večje mase sebnih dhdkv in večjega dhdka; sklad skupne prabe pa je večji zat, ker mram pkrivati regres za tpli brk tudi za let 1979 Tak pslvni sklad izkazuje sicer indeks pvečanja za 125, vendar v abslutnih zneskih pmeni, da je d din večjega dhdka t vplival sm v višini din na pslvni sklad Razen tega je ptrebn iz pslvnega sklada izdvajati še psjil za nezadstn razvite republike in psjil za ener getik in ceste, tak da stanek ne zadšča niti za pkritje pvečanja bratnih sredstev Slika p temeljnih rganizacijah je precej različna Vlaganj v pslvni sklad nimata TOZD Iverka in TOZD Masiva skupaj s TOZD Tapetništv Pri tem TOZD Iverka pkrije skupn prab, medtem k stale temeljne rganizacije v skladu s samupravnim sprazumm pkrivaj del skupne prabe za TOZD Tapetništv in TOZD Masiva Pri tem se t pkrivanje nanaša na TOZD Tapetništv, kjer je bil negativen stanek čistega dhdka din, medtem k ima TOZD Masiva stanka čistega dhdka če naj navežem takj na bratna sredstva, nam jih b b takih vlaganjih tudi v letu 1979 primanjkval Psebn t velja za prv plletje, k je prdaja manjša d planirane POVPREčNI NETO OSEBNI DOHODKI TOZD Plan '78 Dejansk Indeks Phištv ,0 Masiva ,3 %agalnic:a ,2 Gaber 4 ~ ,9 lverka ,5 Tapetništv ,9 Jelka ,8 Prdaja ,0 Skupne dejavn ,9 SKUPAJ: ,6 Pvprečni net sebni dhdki na zapslenega s se za celtn delvn rganizacij pvečali za 14 %, kar je pvzrčil, da sm v primerjavi z stalimi delvnimi rganizacijami neklik padli Večji prast je bil šele prti kncu leta, k se je bistven iz bljšala prdaja, medtem k v prvem plletju večina temeljnih rganizacijah zaradi premajhnega dhdka ni bila spsbna za večji dvig P temeljnih rganizacijah je bil prast približn usklajen, razen Jelke, kjer s sebni dhdki naraščali neklik hitreje P Oblak POPRAVEK Delavci iz TOZD Phištv Cerknica se hudujej nad»tiskats kim škratm«, ki je v prejšnji številki n a 4 strani pkazal svje tehnlšk neznanje Velikanski strj na sli ki ni nva \ rnzničarka, pač pa prikazuje 1 slika nv linij za blepljanje \ plšč firme OTT Za svj nerd \nst se»škrat«pravičuje

4 4 Ob planu in pslvni plitiki DODATEK K PLANU TER PRIPOMBE NA PLAN IN POSLOVNO POLITIKO ZA LETO 1979 Da je bila razprava b planu in pslvni plitiki precej živa\ma pričaj številne pripmbe, Id s jih delavci prispevali na zbrih delavcev Pri tem bi jih lahk razdelili na več skupin: a) Večji del s predlgi, kak naj bi se izbljšal gspdarjenje v psamezni temeljni rganiza ciji Te pripmbe zat nis zajete v dplnilu plana, ampak jih mraj strkvne službe pri perativnem delu upštevati b) Nekatere pripmbe psegaj v sprejete samupravne sprazume in jih zat ni bil mgče upštevati, dkler se leti ne spremenij c) Ostale pripm be s upštevane v dplnilu plana Ceprav sm s pslvn plitik in s planm predelili sam najblj nujne nalžbe, se je pkazal, da še nis zajete vse najnujnejše ptrebe Tak je z dplnilm vključena pridbitev ptrebne dkumentacije in elabratv za drug linij žagalnice in za ktlvnic v TOZD tagalnica Pleg te nalge naj bi v skladu s finančnimi mžnstmi realizirali tudi manjše investicije v Kartnaži v TOZD tagalnica, v furnirki rbv in brezvalki rbv v TOZD Gaber ter pri izgradnji vratarnice, zamenjavi dtrajanih škarij za razrez furnirja in nabavi transprtnega viličarja v TOZD Jelka Druga važna sestavina dplnila je pvečanje izvza v TOZD Jelka, TOZD tagalnica in TOZD Masiva b ustrezni izvzni stimulaciji, ki j b ptrebn pručiti v letu 1979 V dplnitvi plana sta tudi dve pbudi za sprememb; prva se nanaša na sprememb metdlgije planiranja v tem smislu, da se psebej izdelujeta plan prdaje in plan prizvdnje in se tak upšteva stanje začetnih zalg, druga pa na regresiranje letvanja, tak da se d 2500 din regresa za letni dpust namenl le 200 din za regresiranje letvanja Ostale pripmbe, upštevane v dplnilu, s blj internega značaja jah p temeljnih rganizaci in jih zat ne menjam Ob tej prilžnsti bi se pmudili tudi b zel pgsti pripmbi v temeljnih rganizacijah; t je, znesku za svbdn menja v dela Delež svbdne menjave dela v celtnem prihdku zirma dhdku je bil p letih naslednji: Zbr delavcev v TOZD GABER plan 1979 delež v dhdku 18,49 14,53 13,06 10,43 12,78 delež v prihdku 5,86 5,07 4,21 3,53 4,47 Na prvi pgled kaže, da se svbdna menjava v letu 1979 pvečuje v primeri s prejšnjimi leti, k je beležita staln padanje deleža in s tem tudi relativn zmanjševanje bremenitev temeljnih rganizacij Vendar je treba pvedati dvje: l V letu 1978 še ni bila blikvana temeljna rganizacija Prdaja Zat tudi iz dhdka ne iz dvaja vseh tistih bveznsti kt bi jih mrala kt temeljna rganizacija: rezervni sklad, samupravni sprazumi na snvi svbdne menjave dela, prispevek za nezadstn razvite r epublike in SAP Ksv, davek d dhdka in vsi sprazumi, ki s dvisni d davčne snve ter pslvni sklad Vse t bi mrala TOZD Prdaja izdvajati, če bi že bila blikvana kt samstjna temeljna rganizacija Ker pa s njene rganizacijske ente transprt ter salni phištva ustvarjali stanek dhdka, je bil ves presežek nad skladm skupne prabe vrnjen temeljnim rganizacijam Da s bili strški realn planirani, dkazuje tudi dejstv, da je indeks planiranih in dejanskih strškv v skupnih dejavnstih natank 100 Trej bi mrali za let 1978 b predpstavki, da bi bila TOZD Prdaja ustanvljena, upštevati planirani znesek, t je 46, din Tedaj bi bil prispevek TOZD glede na dhdek 11,57 ~/ zirma glede na celtni prihdek 3,91 Of 2 V planu za let 1979 s upštevani tudi strški, ki se nanašaj na nv tvarn gnj evarnih plšč T s ddatni strški glede na redn dejavnst skupnih dejavnsti Ti strški pa s zajeti pri skupnih dejavnstih prav zaradi sprejetega prgrama prestrukturiranja prizvdnje, ki zadeva celtn delvn rganizacij Zat jih mram pri tem pregledu dbiti, saj t ne zadeva svbdne menjave dela, ampak razvj celtnega Bresta zirma v tem sklpu tudi vseh temeljnih rganizacij P dbitku teh strškv vidim, da je ustrezen delež v dhdku 11,11 Of in v prihdu 3,89 dsttka Trej gre za zmanjševanje deleža skupnih dejavnsti v dhdku in celtnem prihdku v vseh prikazanih letih POblak planu in pslvni plitiki tene pri delu iz TOZD POHISTVO Cerknica (priprava furnirja) BRESTOV OBZORNIK Namest sindikalne liste PRIDOBIVANJE IN RAZPORE JANJE DOHODKA TER UVE LJAVLJANJE NACEL DELITVE PO DELU IN REZULTATIH DE LA O teh vprašanjih s v snutku izblikvana stališča republiškega sveta Zveze sindikatv Slvenije, ki s bjavljena v Sindikalnem prčevalcu št 2n9 Javna razprava tem dkumentu naj bi ptrdila in dgradila stališča in tak mgčila sprejem dkum enta za nepsredn del sindikata Uspešnst uveljavljanja delitve p delu je p psameznih kljih dkaj različna, psamezne rešitve pa s še vedn iz izhdišč, ki nis skladne z zaknm združenem delu Zat je ptrebna dlčna usmeritev, da se na pdlagi cene stanja usmerim v dsledn u veljavljanje načela delitve p delu Javna r azprava tem dku mentu je prilžnst, da preverim lastn praks in si zastavim del za dprav pmanjkljivsti Stališča s akcijski prgram v sindikatih rganiziranih delavcev na pdrčju delitve p delu v letu 1979 Delavci lahk bvladujej tkve družbene reprdukcije ter si zagtavljaj mžnsti za d lčanj e pgjih in rezultatih dela le tedaj, k samupravn urejaj pgje za pridbivanje in razprejanje dhdka za vse namene prabe V tem je pmembna kntrla delavcev nad vsemi prcesi združevanja dela in sredstev ter ustvarjanja pgjev za pridbivanje ter delitev dhdka Gspdarjenje se prične s planiranjem pgjev za pridbivanje in razprejanje dhdka in čistega dhdka ter z ukrepi za dseganje planiranih ciljev Nbena sestavina dhdka ne mre rasti samstjn, temveč v skladu z dseženim dhdkm in s samupravn sprejetimi načeli delitve dhdka za vse blike prabe Svbdna menjava dela kt sistem dhdkvnih dnsv zagtavlja enak družbeneknmski plžaj delavcev v družbenih dejavnstih Pri tem je pmemben prgram dela, vsklajen z dhdkvnimi mžnstmi temeljnih rganizacij ter dlčene snve in merila ali cene stritev za pvračil dela družbenih dejavnsti Osebni dhdki in sku pna praba družbenplitičnih skupnsti in delvnih skupnstih upravnih rganv, pridbljena s svbdn menjav dela, naj bi bila dvisna d uspešnsti gspdarjenja v bčini zirma republiki T pmeni, da s sebni dhdki in skupna praba teh delavcev v srazmerju z rastj dhdka v gspdarstvu Ustvarjanje sredstev akumulacije je pdlaga za uspešn rast in scialn varnst delavcev, zat se je ptrebn v letu 1979 zavzeti za izbljšanje čisteg a dhdka v prid akumulaciji in vgrajevati stimulativn meril v sisteme delitve kt pdlage za dseganje tega cilja (invacije, iz kriščanje delvnega časa, izkristek materiala ipd) Delitev sredstev za sebne dhdke mram zagtviti ta k, da je bseg sredstev za sebne dhdke vedn dvisen d rezultatv gspdarjenja ter d pri spevka, ki s ga delavci dali s svjim živim in minulim delm k pvečanju dhdka Zat je bitka za višji dhdek tudi bitka za večj akumulacij in večje seb ne dhdke Pri delitvi sredstev za sebne dhdke je ptrebn upštevati sprejeta merila v sprazumih in pravilnikih in jih sprti dplnjevati Zahtevnst del in pravil kt sestavni del pravilnikv de litvi sredstev za sebne dhdke mra temeljiti na entnih izhdiščih za ugtavljanje zahtevnsti del in pravil Pri tem pa mram zagtviti, da je z ugtavljanjem zahtevnsti del in pravil za vse delavce zagtvljena enaka mžnst za udeležb pri sredstvih za sebne dhdke Prav gtv se mram zavzemati za urejanje merjenja rezultatv dela vseh delavcev Ce v sedanjem trenutku cenjujem, da nimam ustreznih meril za merjenje, ptem je mžn uveljaviti cenjevanje izvajanja prgrama del in nalg, ne pa sebn cenjevanje V stališčih je predeljena tudi dsedanja sindikalna lista in si cer ne kt pravica mim dseženih rezultatv gspdarjenja in dhdka Dhdek, dsežen s pvečan prduktivnstj dela, je edina pdlaga za zadvljevanja vseh interesv in ptreb delavcev Dkler ne b sprejet družbeni dgvr uresničevanju načel delitve p delu in rezultatih dela, v katerem bd jasn predeljene družbene usmeritve in kriteriji za celvit uresničevanje dlčil zakna združenem delu delitvi p delu, se sindikat zavzema za t, da se uprabij dlčila pravilnikv, vsklajenih s»sindikaln list za let 1978«Pri tem se kt snva za bračun psameznih pravic upšteva pprečni sebni dhdek v devetih mesecih leta 1978, ki znaša 5558 dinarjev ter druge statističn ugtvljene pvišane snve Za blikvanje sredstev skupne prabe je snva dseženi dhdek, prednst pa naj ima blikvanje regresa za prehran med delm V javni razpravi je ptrebna aktivnst na vseh ravneh sindikalne rganiziransti, da bi resničn izblikvali vsebinsk bvezujč dkument Smtrna je cena lastnih izkušenj in zasnva aktivnsti za premagvanje zatečenih prblemv in dstpv Tu di d naše lastne zavzetsti in dgvrnsti je dvisn, kakšne pgje prihdnje gspdarske rasti in delitve dhdka bm zagtvili B Mišič ING JOŽE STRLE ŠE 'NAPREJ GLAVNI DIREKTOR BRESTA Delavski svet delvne rganiza cije je bravnaval reelekcijski razpis za dela in nalge glavnega direktrja delvne rganizacije Na predlg razpisne kmisije je imenval za naslednj 4letn mandatn db ing JOžETA STRLETA, ki je dslej ta dela zirma n alge pravljal d leta 1971

5 v Prilga: OBZORNIK ZA OBCANE Kam s presežki? PRESEŽKI SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Z majhn zamud prihajaj pred delavce zaključni računi samaupravnih interesnih skupnsti družbenih dejavnsti O zamudi gvrim v primerjavi z zaključnimi računi v rganizacijah združenega dela Ob sprejemanju zaključnih računv v gspdarstvu, bi mrali delavci namreč ugtavljati tudi racinalnst blikvanja in ptršnje psa meznih sredstev v družbenih dejavnstih Razmerja med materialn prizvdnj in družbenimi dejavnstmi ne smem razumeti kt bj med dvema gnjema, temveč mra biti v meds~bjnem sžitju, saj je d samupravn dgvrlenih prgramv (seveda b ideallziranju učinkvitsti njihve realizacije) dvisna raven dbrin, ki jih na snvi teh prjn"amov financiram Krivični bi bili, če bi gvrili zamudi zaključnih računv družbenih dejavnsti sam v bčini Cerknica, saj je za enkrat t še Splšen pjav, letš nje let pa prv, v katerem skušam vpeljati tudi na t pdrč je pslvn disciplin in čiste račune UGOTOVITEV PRESEžKOV ZA LETO 1978 P zaključnih računih interesnih skupnsti družbenih dejavnsti bčine Cerknica s za let 1978 ugtvlleni presežki sredstev v višini dinarjev Pglejm kak splh ugtavljam presežke Psamezne skupn sti družbenih dejavnsti (seveda skupščine) izdelaj prgrame dela in jih ustrezn materialn vredntij Ovredntene prgrame pstavim v razmerje s pla niranimi sebnimi dhd k i zirma dhdkm temeljnih rganizacij in na snvi teh razmerij s ugtvljene stpnje prispevkv, na pdlagi katerih ne zbiraj sredstva psameznih skupnsti Te stpnje sprejemaj skupaj z delvnimi prgrami temeljne rganizacije združenega dela Z bračunm u~tavljam, klik sredstev je bil zbranih za psamezne dejavnsti nasprti planiranim sredstvm (vsaka SlS ima mžnst dlčenega pvečanja teh sredstev valriza elje prgramv) Tak pridem d presežka zirma d primanjkljaja sredstev Pravilma se vi ški zirma primanjkljaji planiraj s spremembami stpenj v naslednjem pslvnem letu Ker s bile snve (dhdek in sebni dhdki) v bčini Cerkni ca, dsežene v letu 1978, višje d načrtvanih, s bile v interesnih skupnstih družbenih dejavnsti ustvarjeni presežki Presežki p psameznih skupnstih družbenih delavnsti v bčini Cerknica sa naslednji: ptršnike bre mal stane za svj materialn pdlag dela Sredstva, namenjena v pslvni sklad, največkrat ne zadščaj niti za kritje bratnih sredstev sprtnega pslvanja in gsp darstv se zadlžuje pri bankah Iz teh razlgv je tudi razumljiv pziv zbra združenega dela SR Slvenije, da se za višin presežkv znižaj prispevne stpnje za let 1979 in da se tak krepij sredstva za razvj temeljnih rganizacii združenega dela V bčini Cerknica s nekatere družbene dejavnsti, ki s gtv še blj pereče kt je trenutn stanje gspdarstva Nedvmn je bil v Cerknici, v skraj vseh stalih krajih skupnsti pa je še danes, največ težav s šlskimi prstri Zat je bil zaradi take ga stanja uspešn izveden refe rendum za samprispevek in d gvrjen združevanje sredstev iz gspdarstva za izgradni šl in telvadnic v petih krajevnih središčih Glede na stanje šl in dejan skih mžnstih financiranja v na slednjih letih je prišl d skupnega predlga skupščin interesnih skupnsti in izvršnega sveta, da se presežki v celti namenij za izgradnj šle v Nvi vasi Tak predlg je pdprl tudi zbr združenega dela skupščine bči ne, ki je predlagal temeljnim rgan izacijam združenega dela spre fem sprazuma namenski d stpitvi sredstev za izgradnj šle v Nvi vasi ZAKAJ ZDRUžiTEV SREDSTEV ZA SOLO V NOVI VASI? V treh letih in pl, dkar vplaln temeljne rj!;a nizacije sredstva za izgradnj šl in telvadnic, je bil zbranih krg 23 milijnv dj~arlev S temi sredstvi in pridbljenimi premstitvenimi krediti (leti se dplačujej iz sredstev sampri spevka) je bila septembra 1977 zgrajena telvadnica in ktbra 1978 dplnilni bjekti učilni ce pri Osnvni šli Cel'knica Skupna vrednst beh investicij ie znašala 31,4 milijnv dinarjev (v znesku nis upštevani strški bresti d k reditv, ki znašaj krg 2 milijna dinar jev) D izteka samprispevka b stal p dplačilu kreditv na vlj še krg 6 milijnv dinarjev Predračunska vrednst prestalih bjektv, vredntenih na približne cene v času izgrad nje pa znaša 44,5 milijnv dinarjev (ti bjekti bd v Nvi vasi, na Rakeku, v Grahvem in v Begunjah) Takšn stanje nujn za hteva pdaljšanje referenduma, čemer b v prihdnjih mesecih še velik rečenega Zakaj trel sredstva za šl v Nvi vasi? Predvsem s pgji čujem bčani v Planirani prgr za (valrizirani) Dejavnst l Skupnst trškega varstva 2 Izbraževalna skupnst 3 Kulturna skupnst 4 Telesnkulturna skupnst 5 'scialn skrbstv 6 Zdravstvena skupnst 7 Zapslvanje Skupaj : PREDLOG USMERITVE PRESEžKOV Priliv Presežek sredstev sredstev 1978 (3 2) dela v tej šli sedaj najblj zatudi p dinamiki, predeljeni z referendumm, je za Cerknic na vrsti izgradnja učilnic in bnvitev dma TVD Partizan v Nvi vasi Predračun ska vrednst investicije znaša 23 skrbljujči čeprav dsega gspdarstv naše bčine relativn ugdne pslvne rezultate, pa mu p razde litvi dhqdka na razne družbene 000 din milijnv dinarjev Trej b prestanek sredstev 6 milijnv di narjev premal, skupaj s presež ki pa bi bil dvlj vsaj za pričetek etapne gradnje (šla telvadnica) Velik bi pridbili tudi na času in v tem seveda na strških investicij v Nvi vasi, pa tudi za druge predvidene investicije Sicer pa je treba pudariti, da gre pri izgradnji bjektv v Nvi vasi za investicij, ki j sama krajevna skupnst ni spsbna financirati (v tej krajevni skupnsti bd zbrani p sedanjem r eferendumu krg 4 milijni dinarjev), zat je ptrebna slidarnstna akcija celtne bčine D Mlinar Večji Obupna cesta GrahvCerknica Občani razmišljaj krajevnem samprispevku, da bi j knčn uredili družbeni vpliv na izbraževanje Pred dnevi je bil v Cerknici psvet vprašanjih vzgje in izbra ževanja v naši bčini, ki ga je pripravil kmite bčinske knference Zveze kmunistv Na psvet s bili vabljeni člani kmiteja in njegvih kmisij, dgvrni kmunisti iz vdstev družbenplitičnih rganizacij, skupščine bčine in samupravnih interesnih skupnsti ter predstavnilu delvnih rganizacij in snvnih šl Zares številna udeležba priča, kak se tudi pri nas vse blj krepi zavest, da je izbraževanje eden izmed snvnih pgjev za prihd nji razvj naše bčine in za blikvanje samupravnih scialističnih dnsv splh Pristen je bil tudi izvršni sekretar predsedstva centralnega kmiteja ZK Slvenije t variš Emil ROJC Uvdma je bil pristnim psredvan n ekakšen pregled stanja vzgje in izbraževanja v bčini, pri čemer je bil pudarjen, da je t pdrčje (benem z drugimi družbenimi dejavnstmi) znatn zastajaj za hitrim gspdarskim razvjem našega pdrčja Zat je današnje (dkaj zaskrbljujče) stanje bjektivni davek preteklsti, pmanjkanje ustreznih kadrv v bčini pa '!'esna vira za nj en uspešnejši prihdnji razvj RAZVIJATI CELODNEVNO SOLO V snvnem šlstvu se stvari v preteklih nekaj letih pazn@ premikaj na blje, čeprav se je b izgradnji nvih šlskih prstrv pjavila tudi vrsta težav Ob nvih dsti ugdnejših ;pgjih pa mra družba zahtevati tudi vsebinske premike v vzgji in izbraževanju na našem bmčju Gre predvsem za družbljanje šlstva s prihdniim razviianiem celdnevne šle in z večjim družbenim vplivm na vsebin vzginega prcesa, pa tudi s slidarnstnim r eševanjem teh vprašanj VSKLAJEVATI PLANIRANJE Pdbn velja tudi za reševa nje snvnih vprašanj trškega varstva, kjer ie re sni čn nujna izgradnja trškega vrtca v Cerknici Ob tem bi kazal da bi se dvvrni nredstavniki s pdrč ja družbenih dej avns ti resn d swvrili vrst nem redu pri reševanju najblj ž~čih vprašanj rn se uskla dili pri planiranju POKLICNO USMERJANJE Tudi pklicn u smerj anje ni bil dvlj sis tematičn, predvsem zat ker naši učenci nis imeli dvlj r ealnih mžnsti zirma ~bire za nadalj evanie šlanja v bližini našega pdrčja KAKO Z USMERJENIM IZOBRAžEVANJEM? Nve mžnsti se dpiraj z blikvanje m sis tema us mer ie nega izbraževanja in z zamislij ustanvitvi centra takšnega izbraževanja v Pstjni O snvni zamisli, namenu in vse,binskem ne lu tega centra s m že neka ikrat pisali, zat teh zadev ne bi navljali čeprav b njih prav kmalu te kla najširša razprava p naših temeljnih rganizacijah in v vseh družbenplitičnih in samupravnih skupnstih V vseh dsedanjih ra~ravah v bčini se je pkazal, da načeln sgla~am z blikvanjem centra v Pstjni, zaiustavil pa se je b nepsrednejš ih razmišljanjih b uresničevanju tega načelnega sglasja Pkazal se je, da s v naši bčini resnične ptrebe p kadrih, ki naj bi jih center izbraževal (kvinska, eknmska in splšna smer), čeprav nimam ja~nih srednjerčnih prgramv ptreb p kadrih Pjavil se je tudi vprašanje, ali ne bi kazal že v začetku vključiti v del centra tudi l esarstv, saj je t najmčnejša industrijska panga v regiji V spredju razprav je tudi vprašanje pravične prazdelitve finančnih bveznsti med bči nami, k i naj bi center sblikvale, pa vprašanje dislciranih ddelkv v naši bčini (aji imam realne m žnsti za njihv delvanje) in t a k naprej Psvet vseh t eh in drugih nanizanih vprašanj n i niti pskušal razrešiti, ker še nis jasna s ta lišča :z:druženega d ela Prav g tv pa se b ptrebn pribli~ati jasnejšim skupnim stali:ščem v javni razpravi zaknu usmerjenem izbraževanju, ki b v prihdnjih mesecih PRI KADRIH ZAL NI PLANIRANJA Ob razmišljanjih k adrvski in izbraževalni plitiki v bčini se p javlja še dvje širših d r užbenih vprašanj žal še vedn pri nas ni dlgrčnejšega kadrvskega planiranja, čeprav bd nve načrtvane nalžbe zahtevale tudi či s t nve kadrvs k e prfile, s čimer pa bi se mrali pravčasn vlcljučevati tudi v vsebin dela in v celtni prgram usmerjenega Izbraževanja Obenem b pmanjkanje delvne sile v naši bčini zahteval tudi psdabljanje in prestrukturiranje prizvdnje, kat h spet zahteval nve k adre, ki naj bi jih dajal usmerjen izbraževanje O vsem tem pa ibi mrali začeti razmi šljati čimprej, sicer n as b čas pstavil pred dkaj kruta dejstva že sedaj se namreč med de lvnimi rganizacijami v bčini pjavlja»nesimpatičn«začasn reševanje, ali blje,»nasiln mašenj e«trenutnih kadrvskih p treb POVEZATI IZOBRA1:EVANJE IN ZDRUZENO DELO V razpravi je tvariš Rjc pzdravil prizadevanja v naši bčini, da bi čimblj učinkvit in racinaln rešili ta ključna vpra šanja prihdnjega razvja izbraževanja; predvsem zat, ker temeljij na tesni pvezansti združene~a dela (uprabni k i) in šlstva (1zvajalci) T je nespr n tudi snvni pgj za pdružbljanje izbraževanja CimpreJ pa bi se mrali v svjih skupnih prgramih dgvri ti, kaj bm izbraževali v de l vnih rganizacij<rh, kaj v kviru bčine, kaj v a:egijskem entru usmerjenega izbra:levanja in kaj v republiških ~entrih, kate rih delvanje sm mgčili z akcij i z gradnje dijaških dmv; nemgče si je namreč zamisliti, da b i psamezni centri lahk izbraževali vse ptrebne kadr vske prfile Vse t p a mra seveda temeljiti na jasnih dlgrčnih kadrvskih prgramih, k aterim mram prilagditi tudi štipendijsk plitik Omenjena s le nekatera s nvna vprašanja s tega pdrč j a, s katerimi se :bm mrali že v bližnji prihdnsti dlčn spprijeti, zat bm n jih še večkrat pisali Priča sm namreč začetku krenite prebrazbe n ašega izb raževalnega sistema v duhu ustave in zakna združenem delu celvitem pdružbljanju vzgje in izbraževanja B Levec Prizadevati si mram, da bd infrmacije in gradiva, predvsem za de legacije same, napisana preprs tej e in pregledneje, da bi te ptem lažje in ens tavneje infrmirale svja vlilna t elesa Zdaj se neprestan slišij pritžbe, da s delegacije zatrpane s kupm pisanega gradiva T je čiten dkaz, da naše skupščine in pdbna delegatska telesa nis izdelale ustrezne metdlgije infrmiranja Namest, da se delegacije sam e prebijej skzi tekste zaknv in bširnih prčil ter pjasnil, bi jim mrali iz vsega tega ali iz raznih samupravnih aktv pšiljati kratke izvlečke, v katerih bi njim in njihvim vlilnim telesm prikazali glavne r ešitve, ki jih vsebuje predlg dl čenega predpisa, kakr tudi glavne prbleme in dileme, ki nastajaj v zvezi s sprejemanjem psameznih dlčitev, in jim prikazati tudi psledice takšnih dlčitev s s tali šča interesv samupravljalcev E Kardelj

6 " :i "' ~, """' :: ~ :"4; ' ' ~ : "' ~!!11!1!!!!1!!11!1!!!!1~",,!!! Vsem ženam za njihv praznik KDAJ JE MOJA MAMICA NAJBOU SRECNA? Kadar ji pspravim stanvanje Kadar sm pridni Ce pridem iz varstva hitr dmv Vesela je, če ji prinesem drva Kadar sm vsi skupaj dma Da pride čka dmv Srečna iz službe tčn je, k ji naberem ržice Da ne pzabim njen rejstni dan Da sm vsi zdravi Kadar ji rečem: >>Mami, ti ne veš, kak te imam jaz rada!«učenke in učenci l a 1, * * KO BOM JAZ MAMA bm čk u dvlila, da b reševal križanke, da b bral časpise, gledal televizij, dkler si b želel, trkm bm dvlila, da bd jedli, kar imaj radi, imela bm dve punčki, eni punčki b ime Andrejka, trci bd lahk zvečer brali in gledali televizij, vedn bm pekla trte in čevapčiče MOJA MAMICA 'f: * * Učenke l d Mji mami je ime Metka V službi zdravi blne trke Dma kuha, pere lika, študi ra in p Spi"avlja Mj mamic imam ra ~a, zat~ ji pmagam pri delu Hdim v trgvin Mateja, l a ~OJA MAMA * * * Mja mami ima črne lase Kadar je sneg, se gre smučat Je zel lepa Lets si je kupitla nv plašč Velrkkrat gre k frizerju Jasna, la * * * MOJA MAMICA Mamica kuha zel dbr ksil lll)am j rada V službi je na Brestu Ime ji je Nuša Ima črne lase Ima me rada Slavk Anuša, Videm 34, Oš Cerknica Mamica vsak jutr dide v služb K s e vrne, j čaka velik dela Kljub vsakdnevnim pravilm pa najde čas zame in za bratca Igram se razne igre in ber em pravljice Imam j najrajši Svigelj Ma rk MAMA, RADA BI TI POVEDALA Mama rada bi ti pvedala, kak neizrekljive sem t i hvaležna za vse, kar narediš zame Rada bi ti pvedala, kak sem vesela, da te,ifnam Za tvj praznik ti želim vse najlepše, zdravja in zadvljstva v nadaljnjem življenju Nared K ZAKAJ BI BILA RADA MAMA? da bi imela pridne trke, ~ da bi imela denar, da bi hdila v služb in pspravljala dma, da bi gledala telt~v izij, da bi kuhala da bi hdila 'pzn spat, da bi me trci ubgali, da bi zaslužila denar, da bi kuhala dbre jedi, da bi vsak dan kupila trkm bnbne, da ne bi nikli kregala trk in jin silila k branju, da bi delala, kar bi htela Učenke 2 a KAJ želim VSEM MAMAM? Vsem mamam želim, da bi imele pridne trke želim jim, da se ne bi ni kli razjezile Vsem mamam želim, da bi bile zdrave Mamam želim mal dela in velik pčitka Mamam želim velik srečnih dni želim, da mame ne bi hdile v služb Mamam želim, da bi lep praznvaje 8 marec Vsem mamam želim da bi dbile za praznik velik rž Učenci 2 a če BI BILA TOVARISICA UčiTELJICA če bi bila tvarišica učite ljica, bi učencem pustila, da bi prepisvali, saj t meni ne bi nič škdil Imeli bi vsak dan telvadb, da bi se je naveliča li Učencem bi pripvedvala vice, da bi se ves puk smej ali Najraje bi učila 7 b razred * * * MOJA MAMICA Mja mami je srednje pstave Ima kstan jeve lase Oblečena je v kril in predpasnik Ne hdi v tvarn, ker ima dma dvlj dela Mra skrbeti za pet trk in za dedka in babic, ker sta blna Tudi v hlevu ima dvlj dela Nakrmiti mra sem glav živine in pra šiče B Lunka, 4 b Mja m ama gre na del zjutraj Je kuharica v Martinjaku K pride dmv, mi pmaga narediti dmač nalg, jaz pa ii pmagam pri pmivanju psde in drugih pravi lih Zvečer se pgvarjava in psvetujeva tem in nem Ce ima čas, se igrava racne igre Rad i imam Pmaga mi pri vseh težavah in nevšečnstih M Kmac, 4 b Mja mama dela v izmenah Njen delvni čas se začne ran zjutraj in pzn v nč knča Je delavka v tvarni Brest, dma vzrn gspdinji K se vrne iz ppldanske izmene, m i sladk in brezskrbn spim, a mamica še lika in šiva Vzame si čas, da se igra z nami Je vedn vedrega in nasmejanega braza Včas ih mi je ptrebna njena pmč, pa mi je ne dklni Zel je vesela, če se pridn uč im Za njen praznik ji bm pdaril lep špek nageljnv, ki naj pved, da j imam resničn rad R Kaniški, 4 b MOJA MAMA Tak kt marsikatera mamica, je tudi mja zapslena v tvarni Brest Cerknica Dela v pakirnem ddelku Ima naprn in zahtevn del Mja mamica je zel skrbna, saj mra pleg mene skrbeti še za inlajš sestrica, ki je pravkar začela hditi v mal šl Ker vidim, da je mja mamica zel dbra, ji t dbrt vračam s tem, da ji pmagam pspraviti p stanvanju in pmiti psdo': Pleg tega pa j ubgam in se ji ne zadiram Ker je bila pred nedavnim perirana, ji mram zat še blj pmagati Na mj mamice sem zel nnsna, saj tak dbre mamice kt,i imam jaz, skraj ne mreš na iti K Otničar, 4 b MAMA Mama je ena sama Mama je prva ljubezen Mama s prvi spmini Daim vse rže za mame Dajm vsa srca za mame S Zrimšek, 7 d ALI JE ženska ENAKOPRAV NA Z MOSKIM? ženska ena kpravnst T je ~ bil že d nekdaj sen vseh žena Z začetkm druge svetvne vinc se je pkazala prava mž)nst žene in dekleta s vstpale v par J 1 tizane, se brile z mškimi z ra ( m b rami in htele dkazati, ' da nis nič manj P vjni se je vse spremenil '" r ~ Mški in ženske delaj skupaj v ( i 1 tvarnah, imaj enake pravice je s v šlah skupaj in nis raz deliene na več ddelkv : 1 V sdbnem svetu se pri neka fi terih tujih nardih ženske še, ved~ trud~j, da bi izbjevale J l _ svje prav1ce Z vsem srcem upajm, da jim b t uspel kt je uspel našim dekletm in ženam v drugi svetvni vjni Naše žene imaj enakpravnst zel mal let, vendar pa s se zel dbr znašle Dsegle s t, kar s htele dseči in sedaj znaj t pravičn izkristiti S Tušar, 7 b VES, MAMA, RADA BI TI Veš mama, rada bi ti dala lep daril za tvj praznik A kaj? Rže? Rže ti b kupil čka Knjig? Knjig imam več kt dvlj Pa tudi časa nimaš, da bi vzela v rke knjig Nablje bi bil, k bi ti pvedala, kak te imam rada in ti napravila veselje s tem, da bi s tvjih Tamen prevzela del bremena Da, pčistila bm p hiši in ti v spmin na ta dan nabrala skrmen, a lep špek ljubkih trbentic Vsak, prav vsak bi mral pmagati mami p svjih mčeh, še psebn tisti, ki je zapslena Zdaj, v današnjem e asu, je dsti d rugače kt prej, k s bile žene TRIJE CVETOVI Kak bi bil lep, k bi b ila zdaj b teb i Stisnila bi se ck tebi v n arčje in se razjkala Da, raz Na vrtu tri rže cvetij, v rahlem vetru nežn dehtij Bela rža mati si ti, mdra je tvja ljubezen, a rdeča je tvje dbr srce Na vrtu tri rže cvetij, v rahlem vetru nežn d ehtij TO STRA!N SO V CELOTI PRIPRAVILI IN JO S TOPLIMI ČESTITKAMI POSVETILI SVO JIM MATERAM OB NJIHOVEM PRAZNIKU UČENCI OSNOVNE ŠOLE NOTRANJSKI ODRED V CERKNICI NJIHOVIM ČEST IT KAM SE PRIDRUŽUJEMO VSI BRESTOVCI IN OSTALI OBČANI sužnje, brez vseh pravic, pslušna bitja, ki s se mrala vdinjati svjemu mžu in ne misliti na n ič drugega kt sam na trke in dm A žene vsega sveta s se dlči le, da se mra njihv trpljenje nehati Združile s se in si pribrile mng pravic Zat si lahk pnsna, da si ženska, mama Velikkrat bi rada gvrila s tebj, malce pkramljala, četudi le vsakdanjih stvareh Rada bi izvabila iz tebe nasmeh, ki je ptlačen zaradi naprnega dela in utrujensti Ptrebujem te, ptrebujem tvj glas, smeh, nasvet Skušam te razumeti, kakr pskušaš tudi ti razumeti mene Ce sem te kdaj razžalila, mi dpusti, tudi ti si mi kdaj ne vede strila krivic Zat ti čestitam b tvjem prazniku, dnevu vseh žena Bernarda Smalc, 8 b DRAGA MAMA! Utrgala prv bm bel cvetlic, v spmin si bm vtisnila tvj pdb, k utrgala drug bm mdr cvetlic, stala mi v srcu b tvja ljubezen A slednja, rdeča je tvje srce, pln b rezmejne ljubezni, ki nikdar je nihče nadmestiti ne mre Rmana Zidar, 7 a jkala bi Se Ti ne veš, kak nam je hud brez tebe Ne vem, kak naprej Rke se mi tresej, k ti pišem t pism, ki ne b nikli ddan Ti ga ne bš ni kli brala, pa čeprav si t želim K si dhajala d nas, k sm te pspremili na tvj zadnj pt, sem bila še majhna, premajhna, da bi lahk razumela, kaj pmeni smrt»saj b kmalu prišla,«me je tlažil če Zdaj sem že dvlj velika, da četu ni bil treba prikrivati krute resnice, ki sem j sprejela z velik žalstj v srcu Bliža se smi ma rec, dan vseh mater in žena, tvj dan Tudi v šli sm se tem velik pgvarjali Sšlke s se pgvarjale, kaj b katera kupila mamici za dan žena In kaj naj ti kupim jaz? S la bm v gzd in ti nabrala špek pmladanskih rž Plžila jih bm na tvj grb, z najlepšimi mislimi tebi, z najlepšimi željami za tvj prazruk, ki b nekč tudi mj praznik J Prudič, 8 b

7 HRESTOV OBZORNIK 5 Pškdbe pri delu lani Pretekl let se je v naši delvni rganizaciji pripetil 171 pškdb, d katerih jih je bil 18 na pti na del in z dela, stale pa pri različnih delih in pravilih V primerjavi z letm pprej se je števil pškdb dvignil za 18 / Pdatek ne bi bil preveč zaskrbljujč, če se ne bi zaradi psledic pškdb kar za 70 ~/ dvignh tudi števil izgubljenih delvnih dni Ta pdatek jasn pve, da s bile pškdbe precej resnejše kt let pprej V letu 1977 je bil za en pškdb izgubljenih pvprečn 9,57 dni, lani pa kar 13,68 dni Najblj kritičn je bil v TOZD Iverka, kjer se je števil pškdb pvečal :z indeksm 167, števil izgubljenih delvnih dni pa cel z indeksm 306 Natančnejši s pdatki pškdbah pri delu ter na pti na del in z dela prikazani v spdnji razpredelnici: $tevil s_te_v,_' l_ p_š_k db Indeks p Stevil 1 d k Izgub izgub n e s ljenih TOZD Pri stala na na let škdb 1 jenih na let dni na strjih dela pti skupaj 1977 na 1000 dni 1977 pškdb za psl Phištv 6 Zagalnica 3 Masiva 9 Iverka 7 Gaber 2 Prdaja Jelka Tapetništv DS SD SKUPAJ: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,68 V TOZD Phištv se je pripetil skupaj 56 pškdb, ali 8 OJ več kt let pprej Stevil izgubljenih dni je stal ist, v pvprečju pa s na en pškdb izgubili 7,65 dneva Težjih pškdb v tej TOZD ni bil V žagalnici je števil pškdb narasl za 7 /, števil izgubljenih dni pa kar za 58 / Na en pškdb s izgubili 14,45 dneva Vzrk za tak velik prast števila izgubljenih dni je v težjih pškdbah nekaj delavcev, ki s bili na krevanju dalj časa V TOZD Masiva se je števil pškdb zmangal za 11 OJ, števil izgubljenih dni pa se je zmanjšal za 14 Of Na en pškdb s izgubili 13,82 dneva, kar kaže na neklik večj resnst pškdb fozd lverka je lani zabeležila največji prast števila pškdb in sicer za 67 / Izjemn visk je tudi števil pškdb na 1000 zapslenrh, saj znaša kar 196 T pmeni, da se je v tej TOZD pškdval skraj vsak peti delavec Zel je natasl tudi š tevil i2gubljenih dni Pvečal se je za 206% V pvprečju s za en pškdb ~gubili 19,76 dneva, kar je hkrati druga tudi največja številka v Brestu Vzrkv za tak stanje je več Eden d važnejših pa je prav gtv velik vzdrževalnih del, ki s precej zahtevna in nevarna Imeli pa s tudi dva primera težje pškdbe, ki sta precej vplivala na blniški sta lež V TOZD Gaber je stal števil pškdb na isti ravni kt let pprej, števil izgubljenih dni pa se je pvečal za 71 OJ Na en pškdb s izgubili pvprečn 13,45 dneva V TOZD Prdaja se je števil pškdb zmanjšal za 10 OJ, števil izgubljenih delvnih dni pa je narasl za 545 / T je hkrati tudi najvišji prast števila izgubljenih dni na Brestu Na en pškdb s izgubili 28,7 dneva Viske številke gred predvsem na račun težjega zlma nge, ki je zahteval dlgtrajn zdravljenje V TOZD Tapetništv je števil pškdb narasl za 60{)/ števil izgubljenih delvnih dni pa za 102 / Na en pškdb s' izgubili 13,63 dneva V Skup~ dejavns~ih ~!?ile s~up?j štiri nezgc;>de, let prej le dve Zaradi pš kdb Je bl'l Izgubl:Jemh 53 delvnih dni ali 785 {)/ več kt let prej, k je bil izgubljenih le 6 delvnih dni Na en pškdb 'SO izgubi li 13,23 dneva Zanimiva je še primerjava, ki nam pve, klik dsttkv predstavlja blniški stalež TOZD Vse blniške Blniške ure Indeks ure zaradi pškdb 3:2 Phištv ,93 žagal nica ,42 Masiva ,82 Iver ka ,90 Gaber ,36 Prdaja ,11 Jelka ,92 Tapetništv DS SD ,36 BREST ,97 V pvprečju predstavljaj na Brestu zaradi pškdb izgubljene delvne ure 5,97 OJ d celtnega števila blniških ur,,kar je na splšn zel mal V celtnem urnem fndu pa s blniške ure zaradi pš kdb udeležene z 0,388 OJ, kar pa kljub vsemu ni tak velik F Mele v Tudi v Zagalnici težave z delvn sil Za izplnjevanje letšnjih planskih bveznsti bi v naši temeljni rganizaciji ptrebvali 210 delavcev Lani sm imeli v pvprečju zapslenih 202 delavca, trej manj d planiranih Pmanjkanje delavcev je čutiti predvsem v prizvdnji Tak se je začela fluktuacija že v začetku letšnjega leta, k je zapustil naš temeljn rganizacij sedem delavcev Ti s dšli p lastni želji in se zapslhi v Kvinplastiki v Lžu Kt vzrke za dhajanje menjaj slab stimulacij zit' ma bljše sebne dhdke v drugi delvni rganizaciji Odpvedi pa se še nadaljujej in pričakujem, da b delavci še dhajali, če ne b ppravljen sistem nagrajevanja Zadeva je trej širšega pmena in bi j bil ptrebn tak tudi bravnavati Nv pa je, da nameravam dpreti drug izmen v ddelku kartnažne kjer je ptrebn nvih sem delavcev, kak p a jih najti, je psebn vprašanje Pdbne težave imaj tudi v Tvarni phištva Stari trg Vprašanja, nakazana v teh vrsticah, s vredna razrni šljanja in ukrepv M SEPEC Zbr delavcev v TOZD POHišTVO Cerknica Organizacija malprdaje Kratka predstavitev malprdajnih bjektv zirma naših trgvin s phištvm nam pkaže naslednje stanje: BREST premre pet trgvin in sicer v Cerknici, Maribru, Zagrebu, Bitli in v Sarajevu; v vseh prdajalnah je zapslenih skupaj z delavci v skladiščih in v servisu 51 delavcev; prdaja v lastnih trgvinah predstavlja približn 20 dsttkv vse prdaje našega phištva na dmačem tržišču; vse trgvine skupaj imaj krg kvadratnih metrv prdajnega prstra; prdajalne b ISdsttnem malprdajnem rabatu vzdržujeje prirčna skladišča, ki skrbujej z blagm tudi bližnje trgv ske rganizacije s phištvm in b vsem tem ustvarjaj glede na svj prmet približn 5 dsttkv stanka čistega dhdka, ki se razpreja nazaj v temeljne prizvdne rganizacije; iz dhdka trgvin financiram približn četrtin celtne Brestve prpagande; rganizacijsk s prdajalne vezane na nv ustanvljen temeljn rganizacij Prdaja Pdatki kažej, da bi celtn dejavnst malprdaje glede na prmet in na stale kazalce lahk primerjali z stalimi manjširni temeljnimi rganizacijami v delvni rganizaciji Pri tem pa je takj paziti velik rganizacijsk neusklajenst, ki se kaže predvsem v tem, da imaj prizvdne temeljne rganizacije svj rganizacijsk pi ramid (vdje služb, tajništv, direktrja), medtem k tega pri malprdaji ni Ze kratek pgled v zgdvin dpiranja prdajaln nam pve, da je d tega prišl več ali manj p naključju Prdajaln v Cerknici sm dprli zat, ker sm ptrebvali staln vzrčn Tazstav, v Maribru zat, ker bi sicer mrali dpisati precej visk terjatev, prdajalna v Zagrebu je bila uspsbljena, ker sm plačevali najemnin za razstavni ptstr za cel let in tak naprej Skratka, d te dejavnsti sm se bnašali in se še bnašam kt d nečesa nepmembnega, čeprav pdatki kažej pvsem nasprtn pdb Menim, da bi bil zadnji čas, da tudi t dejavnst, kt vse stale, analiziram z rganizacij&kega vidika in j nat primern rganiziram Prav gtv je na tem pdrčju še mng neizkriščenih rezerv kar zadeva pvečanje prdaje, pa tudi zmanjševanje strškv pslvanja, predvsem pa pri iskanju mžnsti za načrtn razširitev lastne prdajne mreže Mžnsti s velike, čas pa b pkazal, ali sm praviln delvali in jih izkristili F Mele Rdeči prapr ENAJSTO SREČANJE UPRAVLJALCEV V KRAGUJEVCU SAMO Letšnje srečanje samupravljalcev»rdeči prapr<< v Kragujevcu se je začel z jugslvansk himn in s pčastitvij preminulega revlucinarja, Edvarda Kardelja Predsednik dbra enajstega s rečanja tvariš Petar Stambllc je v svjih uvdnih besedah ugtvil, da Kardeljev misel prepleta del»rdečega praprja<<, da j e t srečanje ugtavljanje nepsrednih Tešitev in zat ustvarjaln prispeva k blikvanju zavesti in prakse v prihdnji graditvi naše scialistične samuprave Uvdni referat je prispeval tvariš Dušan Ckreblč, predsednik skupščine SR Srbije, ki je kritičn pudaril, da dsežena stpnja uvelj avlj en~h družbeneknmskih dnsv na pdrčju sv Naša malprdajna mreža je vse večja in učinkvitejša (saln v Cerknici) hdne menjave še vedn ne zagtavlja dlčilnega vpliva r~enega dela Ptrebn je, da se dsedanji sistem prispevkv prebrazi v sistemu samupravnega združevanja sredstev na samupravn dlčenih snvah in rarzvjnih načrtih Pudaril je, da je uresničevanje ustave in zakna združenem delu naša trajna nalga Razprav a na s rečanju je bila v štirih kmisijah, kjer s delegati izpvedvali nepsredne izkušnje pri premagvanju prračunske miselnsti in pr i graditvi :razvja družbenih dejavnsti Družbene dejavnsti s sestavina združenega dela, zat njihv razvj ne mre mim njegvega celvitega razvja T pmeni, da država ni nsilec razvja družbenih dejavnsti in psrednik, temveč je ta razvj brez psrednikv, razvj, katerega načrtujej in vsklajujej delavci v materialni prizvdnji in delavci družbenih dejavnsti Nekateri razpravljalci s pzrili na dejstv, da se vprašanje svbdne m enjave prikazuje zglj kt dns razmerij pri delitvi sredstev za sebne dhdke, kar pmeni, ne djemati vsebine družbeneknmskega plžaja delavcev v materialni prizvdnji in delavcev v družbenih dejavnstih Nepsredne izkušnje s pra prihdnjemu dgtajevanju dhdkvnih dnsv na snvah svbdne menjave in dgvr vsem, ki ugtavljaj, da teh dnsv ni mč uresničiti Na kncu srečanja s bile pdeljene diplme kluba samupravljalcev Kragujevca, delvnim rganizacijam, družbenplitičnim delavcem in psameznikm Med nagrajenci je tudi Vink Hafner, predsednik sveta Zveze sindikatv Slvenije Udeleženci srečanja s pslali tvarišu Titu pzdravn brzjavk, v kateri se zavezujej za dsledn uresničevanje začrtane pti svbdne menjave dela in uve1javljanja scialističnega samupravljanja B Mišič

8 A ::" ~ ~~~~~,; 7 1"Jf; imi' ',, _, :::" _', "~ = = BRESTOV OBZORNIK 6 v v Se dsti ner šeneua NASI LJUDJE Marija Zakrajšek se je pred dvaintridesetimi leti rdila v Cerknici Od prvega dne svjega življenja, če izvzamem š~irile~ šlanje na upravnadmmistratjvni šli v Ljubljani živi in dela v svjem r jstnem k raju Bila je Brestva štipendistika, zat se je leta 1966 zapslila na Brestu v prdajnem ddelku, sprva kt dispnent, zadnjih sem let pa zel uspešn pravlja delvne na1ge prdajnega referenta na dmačem trgu V zaknu sta se ji rdila '!va trka: _Jani i? Andrej, sedaj stara šest m_št1n leta, ki ji predstavljata vehk sree in skrb benem Sama pa je svjem delu in življenju pvedala:»ves čas svjega dela na Brestu se v kl~k: tivu pčutim nadvse ugdn B1t1 član klektiva, pmeni živeti tudi z vsemi prblemi klektiva, s prijetnimi in m anj prijetnimi dgdki Težk si predstavljam delvn rganizacij, ki hdi p idealni pti, p pti brez zapletljajev Na delvnem mestu prdajni referent s e vsak dan sreču jem s težavami naših kupcev prdajaln phištva na eni stran~ in z našimi mžnstmi p drugi plati Včasih je " se t težk uslcladiti 'Predstavniki trgvskih rganizacij imaj različne predlge in želje, ki jih vedn ni mgče uresničiti Odgvr pa mra biti vedn jasen, predvsem pri dbavnih rkih Pri delu z njimi pa me vedn spremlja misel: kupec ima vedn prav Kvaliteta pravljenega dela je pleg ugdnih kredhnih pgjev in asrtimana blaga vel~k dvisna tudi d lastnega dela Velik mi pmeni, če na psameznih pdrčjih neki izdelek ni bil prda jn uspešen, pa knčn uspe in ga nrmaln prdajam V take primere je ptrebn vl žiti velik truda in lasmc iznajdljivsti Zat me taki uspehi vzpdbujaj k delu Sicer pa je del p rdajnega referenta vseskzi razgiban in zanimiv Dbri dnsi z delvnimi tvariši s snva za dbr pčutje v 'k lektivu, kar dkazuje člvek tudi z rezuhati svjega dela, zat pskušam vz,pstaviti z ~~emi sdelavci dns, k1 temelji na dkritsti in tvarištvu Sem članica skupnega delavskega sveta in kmisije za krdinacij sebnih dhdky, t~k da s mi vsa sprtna dgajanja v delvni rganizaciji več ali manj znana Mti me, da imaj naše temeljne rganizacije različne sisteme za nagrajevanje in da s enaka delvna mesta v psanlez skratka, vse blj jih pstavljam nih temeljnih rgani~a'?ijah raz: v vlg samupravljalk Vendar ličn vredqtena M~shm, da b1 pa na drugi strani ne strim nimrali čimprej preiti na entn česar, da bi jih na drugih pdmetd vredntenja del in nalg, rčjih njihvega dela razbremecen enakih delvnih mest ipo temeljnih rganizacijah pa uskla nili Za bližajči se praznik dan žediti na p a naj veljaj iskrene česti~ke Vedn sem se rada ukvarjala s vsem delavkamsamupravljalšprtm ~at mi t~di bvezn kam in materam našega kleksti dma m v sluzb1 rus zamrile tega veselja Pravkar s se tiva!«z Jerič pričeli b pnedeljkih ;redni tr~ ningi v dbjki Ob vsej resnst!, ki j dekleta k ažej z udeležb, tudi sama rt:ežk pričakam ta dan ~f/1//11 Mram meniti, da ima za ta;k velik in redn udeležb zasluge naš strkvni trener tvariš Jže Mele Rada tudi smučam t pa je skupni šprt mje družine Večkrat sem razmišljala tudi študiju na eni izmed višjih šl, vendar je ta dlčitev za enkrat še v megli Taka bremenitev bi Hladn nedeljsk dpldne je bila trenutn res prevelika, če bil, k sem biskal tvariša prav mi je d sedaj uspel z dandreja HERBLANA na njegbr vlj lep uskladiti del v vem dmu Z veseljem je začel službi z dlžnstmi žene in mate bujati spmine na čas, k je bil re še Brestv delavec Vse več gvrim ena k pravuplrjil se je pred petimi leti, nsti žena na pdrčju družbene ] r je minil natank četrt staktivnsti, nalagam jim različ letja d 1akrat, k je prvič prene funkcije, gledam, da je razstpil prag Tvarne phištva v merje med mškimi in ženskami Cerknici T je bil prav v času, v samupravnih rganih enak, Ik je Brest prerasel plenice in \BllEST0\11 Leta nazaj sm pgst ugtavljali pmanjkljiv znanje iz splšnega dela pripravniškega prgrama T je ugtvil tudi svet za kadre in sklenil, naj bi rganizirali primerna predavanja s preverjanjem znanja Prav tedaj pa s bile priprave pri Gspdarski zbrnici Slvenije za sprejem pravilnika pripravništvu in s trkvnih izpitih delavcev v gspdarstvu Dbili sm delvn gradiv zirma snu" tek Rešitve v tem aktu s bile skladne z našimi predstavami in prizadevanji v izvajanj u pripravništva Splšni del pripravniškega prgrama sm priredili za Brestve pgje Tak je nastal nas lednji prgram: Pznavanje OZD kt celte, TOZD in delvne skupnsti dejavnst, zirma predmet in kraj pslvanj a, strll!jktura in rganizacija dela, prizvdnpslvni prgram in razvjni načrti, vlga, pmen in plžaj Bres ta v bčin skem, r egijskem, slvenskem in ju gslvanskem prstru, tičn upkjenci brestu eij Za naše pripravnike PROGRAM SPLOšNEGA DELA ZA PRIPRAVNIKE JE BIL OR GANIZIRAN9 IZPELJAN skega pmena, tak da je prak p trebn izdelati nv pred lg sprazuma Za analiziranje prispelih pripmb in usmerjanje dela pri izdelavi dplnjenega predlga sprazuma je delavski svet imenval družbeni svet, ki ga sestavljaj delegati psasedma seja delavskega sveta meznih bčinskih knferenc ZveSOZD je bila dne 20 februarja ze kmunistv, v katerih imaj Glavne tčke dnevnega reda s sedež psamezne delvne rganibile: zacije, članice SOZD Priprava na srednjerčni Na predlg psameznih delegaplan SOZD za razdbje 1981 tv in p k rajši razpravi je delav 1985 s prčilm realizaciji pla ski svet v družbeni svet imenna v letu 1978 in sestavi plana za val tudi tvariša Razdevška, 1979 let predsedn~ka pslvdnega db Prčil icdelavi sam ra SOZD Svet ima tudi nalg, upravnega sprazuma združitvi usmeri del pri raz r eševanju v SOZD s predlgm imenva da nerešenih vprašanj v dnsih nju družbenega sveta prizvdnja trgvina, da p Predlg prgrama dela demaga pri usmeritvi v prihdkv lvne skupnsti SOZD s finanč n dhdkvnih dnsi!h in pri nim planm za let 1979 usmeritvi v združevanje dela in Delavski svet je sprejel pr sredstev v kviru SOZD čil realizaciji srednjerčnega Ob bravnavi predlga prgra in letnega plana :ba let 1978, za planiranje za naslednje srednje ma dela delvne skupnsti SOZD je bil pudarjen, da je predla rčn bdbje pa je delavski svet imenval dbr za priprav izh gani prgmm dela za naslednje let sam začasen, ker je ddišč, v katerega je iz naše delvne rganizacije imenvan Plde knčen plan dela dvisen d nalg in del, 'k i bd predeljene v Oblak samupravnem sprazumu Ob predlgu samupravnega sprazuma združitvi v SOZD s združitvi v SOZD Slvenijales se v javni razpravi blikvale prizvdnja in trgvina M Ja k vac številne pripmbe, ki s vsebin S SEJE DELAVSKEGA SVETA SOZD SLOVENIJALES razvj Bresta, pslvna, strkvna, družbenplitična in upravna pvezanst Bresta, snve pravnih predpisv, družbeni dgvri in samupravni sprazumi Pznavanje in uresničevanje zakna združenem delu na Brestu pridbivanje in razprejan je dhdka, čistega dhdka in delitev sredst ev za sebne dhdke, :samupravna rganiziranst na Bres tu in samupravni splš ni akti, del in rganiziranst družbenpli ti čnih rganizacij, s istem infrmiranja, pslvna tajnst, varstv pri delu Organizirana s bila predavanja iz te vsebine dvakrat p štiri ure Predavatelji s pripravili tudi kratk gradiv, namenjen vsem 23 pripravnikm, :klikr jih pravlja pr~pravništv na Brestu P en tedenskem presledlm je b il tudi pismen preverjanje znanja Vseh rezultatv še nimam, vem Jet, da bd mrali nekateri pripravniki še na ustni razgvr F Turš ič Svj zgdvinsk vlg pri graditvi s cialistične družbe lahk delavski razred kt vdilna samupravna sila uspešn digra sam kt rganizirana sila v združenem delu, kt rganizirana sila v samupravnem uresničevanju svjih scial i stič nih, kulturnih in drugih interesv, kt rganizirana idejnplitična sila pri neprestanem krčenju pti, ki vdij k uresn ičevanju njegvih dlgrčnih zgdvins kih interesv in smtrav, kt rganizirana sila pri brambi scialističnega razvja v družbeni praksi Samupravljanje mra izražati vse manifes tacije biti delavskega razreda E Kardelj začel svj hitri razvj Verjetn ni delčka p rizvdnega prcesa v naši tvarni, ki ga 1variš Herblan ne bi pzna:!, saj je vrst let pred u pkjitvij pravljal dela vdje kntrlne slu~be»ugtavljam,<< pravi tvariš H erblan,»da še sedaj, k mineva pet let, dkar sem prenehal z delm v tvarni, pdzavestn še vedn živim z Brestm Z veseljem ~edam na rezultme, ki jih Brest dsega, še psebn pa sem zadvljen s tem, da je ra1:vj Bresta mgčil, da s vsi ~judje z našega bmčja dbili zapslitev in s tem vsakdanji kruh<< Z upkj itvij tvariš Herblan ni prenehal z delm, temveč se je psvetil delu dma in v krajevni skupnsti, kjer p rav sedaj predaja dlžnst p redsednika sveta krajevne s kupnsti V prstem čas u, ki si ga blj skp dmerja, staja zvest svjemu knjieku lvstvu, kar razkriva bgata zbi<rka trfej b vhdu v nj egv hpš Tvariš Herblan redn spremlja dgajanja v del'ovni rganizaciji prek Brestvega bzrnika, zel rad pa spregvri rz nekdanjimi sdelavci,!ki mu psredujej dbre in sl abe nv ice iz življenja Bresta Psebn p r vih, pravi, da je zel vesel A Sega Iz drugih lesarskih klektivv ELAN je v sdelvanju s trgvskim pdjetjem Slvenijašprt že drugič rganiziral seminar na Pkljuki za trgvce iz vseh slvenskih šprtnih trgvin Seminar je bil namenjen izkldučn spznavanju tekaške preme in tekm na smučeh i n je izredn uspel Slabše pa je uspel seminar za člane rganv upravljanja, saj ga je dbiskvala le slaba tretjina vseh vabljenih V STOLU načrtujej, da se b letšnja prdaja pvečala za več kt 11 dsttkv Tudi lets velja pudarek prdaji na dmačem tržišču, saj predvidevaj'o, da bd mrali več kt 86 dsttkv prdaje realizirati na dmačem trgu Več kt tretjin celtne prdaje predstavlja pisarnišk phištv Izvz se lets ne b bistven pvečal LESNINA je nedavn sjvesn praznvala svj tridesetletnic V de lvn rganizacij je slidarn pvezanih 13 1emeljnih rganizacij Zapslenih j e 2550 delavcev, d tega 1190 v lastni prizvdnji; imaj 850 milijnv lastnih pslvnih in rezervnih sredstev, skraj 70 prdajaln, prdajnih skladišč, blagvnic in prdajnih centrv v 37 jugslvanskih mestih, 8 predstavništev v Jugslaviji ter 7 pdjetij in preds tavništev v tujini LIP BLED je rganizatr letšnjih jubilejnih (dvajsetih) zimskih šprtnih iger lesarjev, gzdarj ev in lvcev Tekmvanje v tekih je bil na standardni FIS prgi v Bhinju, tekmvanje v veleslalmu pa na Kbli SLOVENIJALES trgvina izvaža v 54 držav Na prvem mestu je izvz v Italij, sledij pa Združene države Amerike in Zvezna republika Nemčija Izvz finalnih izdehkv v te tri države je presegel izvz plfinalnih i zdelkv, k ar je uspeh skjupnih prizadevanjj, da v tujin prdam čim več vlženega dela Izvz je v primerjavi z letm 1977 višji za 9 dsttkv Nedavn je bil dprt nv stal n predstavni štv v Caracasu (Venezuela) V NOVOLESU se je v pre teklem letu izbraževal 897 delavcev; pri t em gre v glavnem za različne tečaje za pridbitev kvalifikac ij, zlasti pa za seminarje s pdrčja ljudske brambe in družbene samzaščite Studij b delu je bil dbren 23 delavcem V tem šlskem l etu je bh v Nvem mes tu dprt še en dislcirani ddelek tehniške srednj e šle za lesarstv, tak da sedaj delujeta prvi in če t rti letnik te šle V JELOVICI cenjujej gspdarjenje v preteklem letu za dkaj uspešn Pvečali s se prduktivnst, dhdek, akumulacija in sebni dhdki (pprečn znašaj 5700 din) in na snvi tega kt ugtavljaj je pra sel tudi življenjski standard delavcev Odprli s tudi z bn ambulant, ki je dslej pravila zdravljenje zbvja že 400 delavcem TOVARNA MERIL je nabavila nv plnjarmenik v Svjetski zvezi in ga prav sedaj mntiraj Plnjarmen1k b v smih urah razžagal 30 kubičnih m etrv hldvine in je n jegva kapaciteta t r ikrat večja d dsedanjega Zaskrbljeni pa s, ali jim b u spel sprti zagtviti dvlj survine zanj zirma za svje ptrebe NOVICE IZ NAšEGA ORGANI ZIRANJA Registrsk sdišče v Ljubljani je na pdlagi prglasitve, ki sm j vlžili 28 decembra 1978, sprejela dva sklepa, s katerima je vpisala v ta register predzaznambi beh sklepv, s katerima s delavci iz kvira naše delvne rganizacije rganizirati dve temeljni rganizaciji: TOZD PROdaja rganizacija za prmet blaga nsl in TOZD TAPETNISTVO tvarna blazinjenega phištva n sl V nadaljnjih 60 dneh d spre jema (predzaznambe) beh skle pv mraj delavci beh ent striti vse ptrebn za njun knstituiranje Med te nalge sdij sprejemi naslednjih sam upravnih splšnih aktv: samupravnega sprazuma združevanju dela delavcev v temeljn rganizacij, statuta temeljne rganizacije in samupravnega sprazuma združevanju v delvn rgani zacij Vsaka temeljna rganizacija mra izvliti tudi svj delavski svet Pleg tega je treba seveda pravčasn imenvati direktrja temeljne rganizacije in urediti premženjskpravna vprašanja z drugimi temeljnimi rganlzaci jami Ugtvim lahk, da je pretežni del menjenih nalg že pravljen in da b d , t je d r ka, ki ga je pstavil sdi šče, mžn priglasiti vpis knsti tuiranja beh nvih temeljnih r ganizacij

9 "RESTOV OBZORNIK 7 Odgvrne nalge v prihdnje VOLITVE V KRAJEVNE KONFERENCE SZDL SO ZAKLJUCENE PUST 1979 Pustn društv, k i je knčn našl zavetišče v zvezi kuj:turnih rganizacij Cerknica, je lets n~ p ustn ne~elj s J?Omčj~?stali~ skupin v kviru zveze kulturnih rgaruzaclj pnredi'l tradicionalni pustni sprevd Ntranjska ima precej bgat etngrafsk, pa tudi ~juds~ l~r či l in stare cekniške navade s bgate Namen pustnih pnred11ev je, prikazati sta~e nt:ranjske bičaje, benem pa prikazati najblj sveže in»vrče«dgdke leta Tak sm lahk lets spremljali pustn 'Pri reditev, ki je b ila v dveh delih: sam sprevd in vrh sprevda, ki predstavlja nastp cesarstva in Krpana na trgu, kjer pridej n a dan resnice, k i bičajn med letm ne smej Lets je za ppestritev nastpil hudič, ki zares ni imel dlake na jeziku Karneval se je knčal s sprevdm za tiste, ki jim»pustni štsi kasneje pridej«vsak let sdeluje v pripravah na pustn pri reditev vedn več ljudi in lahk rečem, da je raven kamevala že zadvljiva, čeprav bi b il s pmčj širše družbene skupnsti lahk še dsti blje Zavedati se je treba, da ka:rneval pripravljaj l judje amaterji, :ki pa s za del zel zagnani Ni:kdar ni t ežav pri tem, kd b kaj naredil in za ure, ki jih preživij b pripravah, ne dbij ničesar Edin priznanje jim je zadvljstv zares št evilnih biskvalcev pri reditve Ce hčem z adržati letšnj raven karnevala, pa s ptrebna večja finančna sredstva Glede na t, da uspešn izpeljan karneval presega bčinske meje, bi mrala širša družbena skupnst zagtviti fi nančna sredstva za izvedb k arneva:la Glede na t, da je»pustn društv«brez sreds tev in da je vse del na prstvljni snvi, lah k rečem, da sm dsegli velik, cel več k t karnevala v Ptuju in Litiji, ki ima ta bgat zaledje, pa tudi znatn višja finančna sredstva B Turšič 1 ~nm~;a~rn~~ ~ GL~S 1 L_ D V<c::::JL_~L<""1 1 'VA ZNACILNOSTI PLANA ZA LETO 1969 Skladn s pvečanjem prizvdnje, prdaje in izvza se pvečujej tudi finančni r ezultati Tak pdjetje v letu 1969 pvečuje dhdek ;za ind eks 123, medtem k pvecuje sebne dhdke za indeks 108 Pvečanje dhchl<:a p meni zagtvitev sreds tev 2:a enstavn in razšij"jen reprdukcij, ki b v pgjih delvanja trlnih gibanj mgčila nadaljnji razvj pdjetja REZULTATI GOSPODARJENJA V LETU 1968 Prizvdnja, merjena vrednstn, se je v letu 1968 primerjaln z dsežen prizvdnj v letu 1967, pvečaia za 31 / Pvečanje bsega prizvdnje gre predvsem na račun pveč anja bsega priz vdnje v pslvnih entah za knčne izdelke, kar nam najblj prikaže naslednja razpredelni<:a: knčni izdelki 64,5 Of 68,2 Of snvni izdelki 35,5 / 31,8 Of Na pvečanje prizvdnje s ugdn vplivali naslednji dejavnilki: večja prduktivnst pri delu, večja serijska prizvdnja, večja kp eracijska p rizvdnja med pslvnimi entami, izpplnitev rgani:z;acije tehnlških pstpkv itd VARNOST PRI DELU IN š E KAJ Let 1968 sm glede na nesreče pri delu lkar srečn zaključili Stevil pškdb pri d elu se je glede na prej šnje let z manjšal za 9,2 Of, števil izgubljenih delvnih dni zaradi pš k db pri delu pa kar za 30,2 ~t Rezultati s še neklik ugdnejši, če upštevam, da se je v tem času pvečal pprečn št evi l zapslenih (za 5,8 /) Rruzveseljiv je tudi dejstv, da s bile vse pškdbe pri delu lažje ter nis pvzrčile invalidnsti SKLEPI OBCNIH ZBOROV SINDIKATA Gdb na pihala j e t reba pnvn rganizirati in zagtviti s r edstva za bstj gdbe in vzdrževanje kapelnltka Analitičn cen delvnih mest je ptrebn pdvreči reviziji, ker je nastal grmn sprememb d talkrat, ik je bila sprejeta in usklajena z delvnimi m esti v pslvnih entah V bdče je treba psvetiti več pzrnsti infrmacijam čl a nv k lektiva vseh pblemih v klektivu, k er v»obzrniku<< ni mgče pda ti vseh infrmacij dgajanju v k lektivu TAPETNišTVO SE širi IN NAPREDUJE Hitr vklj učevanje t apetniške prjzvdnje v celtni prizvdni pstpek Bresta k aže svajanje nve prizvdnje in nve tehnlgije '! januarju lets je bil za nve delavce prirejen enmesečni tečaj Na tečaju s bili delavci seznanjeni z snvami tapetništva ip knčanem tečaju s pravili izpit za priučenega industrijskega tapetnika T je snva za nadaljnje del in hitrejše vk~jučevanje v prizvdnj, tak da s pridbljen snv lahk sledij širki tapetniški dejavnsti PRISPEVEK ZA UPORABO ME STNEGA ZEMLJišCA Precej negdvanja in razburjanja je v Cevknici, k je svet!krajevne skupnsti bvestil bčane, da mraj plačati prispevek za u prab mestnega zemljišča Občani se neutemeljen h udujej na svet!kr ajevne skupnsti, češ, da sam zahteva, bčanm pa mal nudi Stari pregvr pravi: Za ma:l denarja mal muzi ke S prispevkm za mestn zemljišče b svet krajevne skupnsti lahk bčanm nudi! marsikaj, česa:r dslej zaradi majhnih dtacij ni mge l V decembru preteklega leta in v januarju 1ets s bile vlilne knference krajevnih rganizacij SZDL Priprave na vlitve s bile načrtne in rganizitane, zat lahk z zadvljstvm ugtav1jam, da ni bil psebnih zapletv in težav KadrvSike priprave na vlitve v SZJDL s se pričele že b vlitvah v delegacije skupščine bči ne in samupravnih interesnih skupnsti, kar je v veliki meri lajšal del kandidacijskim zbrm bčanv, ki s za razlik d prejšnjih zbrv bili v sleherni vaški skupnsti Občani sami s u gtavljali, da je bila prejšnja blika sklicevanja bčanv na ravni krajevne skupnsti neu strezna V večini krajevnih skupnsti s se b letšnjih vlitvah dlčili in ustanvili več vaških dbrv SZnL Ta k s na primer v Cenknici iz enega dbra nastali nvi trije, v Lški dlini iz prejšnjih 9 18 nvih dbrv Pdbn je tudi v stalih krajevnih skupnstih Da bi bili trdneje plitičn pvezani v bčinskem merilu m da bi jim b il mgčen nepsredni vpliv v bčinski rganizaciji SZDL, s se bčani Babnega pl ja in Otav z kliškirni vasmi dlčili, da s ustanvili svji krajevni rganizaciji SZDL Tak imam sedaj v bčini devet k rajevnih k nferenc SZDL Vlilne knference in zbri bčanv s b!'avnavali in cenjevali pravljen del v preteklem mandatu V veliki meri je prišla d izraza frn tnst delvanja vseh družbenplitičnih rganizacij, pa tudi družbenih rganizacij in društev T ak&n delvanje se je ptrdil v življenju, k ar pa nedvmn kaže, da se uresničuje ustavna predelitev temeljnih celic naše družbene skupnsti Naj menim saan nekaj pglavitnih na lg, ki s bile pravljene v bližn1i preteklsti: vlitve delegatskih skupščin, u spešn izpeljan r eferendum za pmč šl stvu, pmč P sčj u, p sjil za ceste, dstp bveznic za iz,grad nj bčinskih cest, uresničevanje zakna združenem delu, pdružbljanje ljudske brambe in družbene samzaščite, več uspeš nih akcij za ZJbiranje sredstev za krajevne ptrebe in še več drugih akcij kmunalnega pmena Prgramska izhdišča za del v prihdnjem bdbju temeljij na nalgah, ki s predeljene v srednjerčnem prgramu razvja bčine, nanašaj pa se na prihdnj izgradnj šlstva, usmerje nega izbraževanja, razvj kulture in telesne kulture, :k repitev in razvj gs p dar stva, prihdnj izgradnj in utrjevanje krajevne samuprave, k repitev materia:lne snve :k rajevnih skupnsti, svbdn menjav dela, izgradnj primarnih bjek tv kmunalne ptršnje in druge nalge, ki naj bd psledica skupnega dgvra izvajajcev in prabnikv Vse, kar j e zastavljen, pa mra imeti materialn pdlag in ne smej biti sam želje, k i sm jih bili v preteklst i vajeni V nv izvljenih rganih SZDL sreujem mng nvih brazv, Izvljen je večje števil mladih in žens k Več kt dve tretjini nv izvljenih članv v rganih SZDL se prvič srečuje z dgvrnim plitičnim delm v Scialistični zvezi, zat b še t lik RAZSTAVA OTROšKEGA EKSLIBRISA V OSNOVNI ŠOLI V CERKNICI Ob Dnevu žena j e v avli snvne šle Cerknica grafična <razstava psebne vrste T je razstava ekslibrisv šlskih trk Društv EXLJB~~S SI:OVENIAE iz Ljubljane kt edin tak društv v Jug~laVlJl m O~vna šla KmendaMste sta razpisala natečaj za 1zdela:v eksj!bn~v Odzval se je 61 šl iz Slvenije, Bsne in Hercegvme, Vjvdme, Hrvatske, Crne gre, T~sta in Grice žirija je med najblj uspele izbrala tudi ekslibris iz cerkniške šle Izdelal ga je učenec Rman Piletič rz: mtivm čarvnic nad Slivnic Zbinka 370 grafičnih listv je bila prvič razstavljena v Osnvni šli KmendaMste d 25 maja d 15 junija 1978 Takra t sm bili tudi pvabljeni na svečan tvritev razstave, kjer sm dbili častn priznanj e in nagrad Kaj je pravzaprav ekslibris? T je drbna, umetnišk izdelana grafika Danes bi rekli nalepka, ki j nalepim v knjig na ntranj stran sprednje platnice Tak značim Iastni'štv knjige Ljubitelji lepe knjige s že v davni pretekls ti zaznamvali svje knjige na različne načine Pri nas segaj t i začetki v 16 stletje, k s naši izcaženci imeli v latinščini izpisane in likvn tak premljene ekslfbrise, da s z njih razbrati stanvske, pklicne in <ku ge značilnsti l astnika k njige Zat še danes vidim besedila v latinščini EX LIBRIS iz mje knjižnice P zaslugi Dru štva Exlibris Slveniae pa je zani!manje za <kbn grafik psebej narasl Ne sam za prem knjig, temveč rudi iz zbirateljskih nagibv, pdbn kt pčnej filatelisti, nurnizmatik i in drugi ljubitelji lepega K Knez FILMI V MARCU l 3 b 1930 jugslvanska drama PES, KI JE LJUBIL V:LAKE 2 3 b 1930 in S 3 b 1930 jugslvanski film OKUPACIJA V 26 SLIKAH 3 3 b 1930 in 4 3 b 16 u r i ameriški pustlvski film GUSAR IZ JAMAJKE 4 3 b 1930 ameriški pustlvski film RAZIBIJA C 6 3 b 1930 ameriški pustlvski film SUROVA IGRA 8 3 b 1930 francska drama GILLY 10 3 b 1930 in 11 3 b 16 uri ameriš'k i»karate«film PEST VELIKEGA ZMAJA 11 3 O'b 1930 francska drama MADAM OLOUD 12 3 b 1930 ameriška drama ž ivljenjska RAZPOTNICA 15 3 b 1930 ameriški pustlvski film NAVIJACICE 17 3 b 1930 in 18 3 b 16 uri francski pustlvski film DIVJAK IZ PARIZA 18 3 b 1930 francska kmedija PREVZETNEž 19 3 b 1930 jugslvanska dtam a VONJ POLJSKEGA CVETJA 22 3 b 1930 ameriška drama NESKONčNA NOC 24 3 b 1930 jugslvanska drama TRENER 25 3 b 16 uri in b 1930 ameriški fantastični film VOJNA ZVEZD 26 3 b 1930 francska k medija KAKO POSNETI PORNOFILM 29 3 b 1930 ameriški western EL MACO KAVBOJ 31 3 db 1930 ameriški western ZA PEST DOLARJEV blj ptrebn da si vsi člani Scialistične zveze k ar najbl1 prizadevaj pri izlpeljavi nalg, ki stjij pred nami Iz vrst delegatv kr!!ievnih knferenc SZDL bd sestavljeni tudi rgani bčins ke knference SZDL, leta pa se b knstituirala v aprilu Nvi predsedni ki krajevnih knferenc SZDL: Cerknica Mehadžič Fikret Rakek Perk Franc Grahv Debevc Rudi Nva vas Mdic Franc Begunje Debevc Evgenija Lška dlina Obreza Tne Cajnarjetilce Stel'le Viktr Otave Hiti Slavk Babn plje Vesel Tne F Tavželj Iz ssednjih klektivv Splšn gradben pdjetje GRADišCE Cerknica <Se namerava v prihoidnjem l etu preseliti z vsemi svjimi d ejavnstmi iz sedanje l kacije v središču Cerknice v nve prstre, ki jih bd pričeli graditi v jndu strijski cni v Pdskmjniku Sprič vse večje ga bsega dela tega p djetja na pdrčju bčin Cerknica, Vrhnika, Cabar in Ribnica s dsedanji prstri pstali prem ajhni Zat b zgrajena prizvdna hala s pvršin 4000 kvadratnih metrv v Pdskrajniku V nvem bjektu bd :prstri za mehanitne delavnice, za mizai\sik delavni<; ~elezkrivnic, garaže, skladišča m nekatere p isarniš k e p rstre Trgvina z gradbenim materialm p a b nekaj časa stala 'š e v Cerknici, k jer b dbila z izpraznitvij delavnic zn~tn več prstra Tak priča kj?jem, da b trgvma v prihdnjem letu mng blje zalžena z različnimi gradbenimi materiali, saj b imela prstrske mžnsti Preselitev pdjetja v nve prstre načrtujej v prihdnjem Je tu in sicer v času, k b klektiv praznval 30 ble tnic svjega dela KOVIND UNEC Lets b zav 1978letu začeta nal<yl ba Klektiv KOVINDA je vlžil v izbljšanje d elvfiih pgjev in v mdernizacij strjne preme ~g milijard starih dinarjev NabavHi s nekaj nvih strjev ~n p~ttnsk m stn dvigal,!kar Je blla b težkem delu njihva d? lgletna želja Psebna pridbitev pa sta tpl01!na izlacija prizvdne hale in centraln grevanje Z izp e}jav t e investicije si klektiv beta hitrejši razvj in večj prdulctivnst ključena Kmunaln pdjetje Cerknica pzarja vse uprabnike vdvda CerknicaRakek, da s zadnje meritve bakterilške kvalitete vde iz izvirkv pkazale pslabšanje v stanju kvalitete vde Vzrk je v velikih nalivih v zadnjem času Zat prsim upr abnike vde na tem pd rčj u, da se držij dgvra in navdil ter vd pred u prab prekuhaj, AVTOMONTAtA CERKNICA Znani s prvi rezultati iz prgrama prizvdnje palet, ki j ih izdelujej za zahdnnemškega part nerja MAN v kviru dlgrčne pgdbe k peraciji Lani s namreč izdelali 8117 ksv različnih ent, k ar predstavlja vrednst 12, dinarjev Ce upštevam, da se pjavij pd vsakem uvajanju nvega prgrama začetne težave in da je delvni prces v zel neprimernih prstrih, sdim, da je t vsekakr velik uspeh, hkrati pa tudi spdbuda k uresničevanju ciljev, ki sm si jih zadali

10 8 Spremembe v rganizaciji lesariad šprtn društv lesnega kmbinata NOVOLES iz Nvega mesta nam je psredval predlg sprememb v rganizaciji letšnje jubi:lejne LESARIADE Ugtvili s, da je t tekmvanje, rganiziran v :preteklih letih, precej izgubil na pmenu, ker je bil raztegnjen na tri dni in s pstajali šprtni rezultati prvi cilj, izmenjav izkušenj, medsebjnega spznavanja in zbllževanja delavcev pa tak rekč ni bil več Zat predlagaj, da bi tekmvanje trajal en sam dan in bi s tem imel predvsem manifestativni značaj šprtni rezultati na~ bi bili v zadju, več časa pa bl stal za medsebjn spznavan je in spznavanje kraja, v kat e rem LESARlADA pteka Zat naj bi se spremenil način tekmvanja, ki bi ptekal p sistemu iz lčanja d finala Ta sprememba b i zajela vse pange razen st reljanja, balinanje pa bi zaradi premal bjektv 'trajal dva dni Sprememba je 1:udi pri kegljanju, kjer bi tekmvali v brbenih igrah (6 X 3 X 6), uvaja pa se nva panga plavanje Predlagaj tudi, da ne bi cenjevali S'kupnega zmagvalca, temveč le vrstni red v pangi Odbr za šprtn rekreacij BRESTA je razpravljal predlgu rganizatrja in ga skraj v celti sprejel z naslednjimi pripmbami: Ocenjevanje skupnega zmagvalca naj stane zaradi jubileja vsaj še lets, upštevati pa je treba, da lahk ta ukinitev pvzrči padec mnžičnsti, ker bd delvne rganizacije pšiljale na tekmvanje le ekipe, ki imaj mžnst za slidn uvrstitev Organizatr b m ral tud i pri sistem u izlčanja upštevati števil srečanj, ki jih bsta mraia digrati finalista T števil ne sme biti večje kt jih dvljujej pravila sindikalnih tekmvanj Za uvedb plavanja s bila mnenja deljena, ker glede mžnsti za vadb in tvrstn re kreacij delvne rganizacije nis v izenačenem plžaju, vendar s član i le sglašali z njegv uvedb PTedlaga:li sm t ud i, da bi kt nv disciplin uvedli krs (mški in ženske), ki bi bil sprejemljiv za vse; zagtvljena bi bila mnžičnst, v rganizacijskem pgledu pa verjetn tudi ne bi bil težav Ker b kegljanje n a različnih kegljilščih, je bh dbr mne Zimska lesariada UVRSTITVE NASIH TEKMOVALCEV NA XX ZIMSKI LESARIADI Letšnja ZIMSKA LESARIA DA je bila 23 in 24 februarja na Kbli pri Bhinjski Bistrici Na njej s sdelvali tudi naši tekmvalci, ki s se glede na naše smučarske razmere dkaj slidn uvrstili in sicer takle: TEKI MOSKI d 35 let MIHELCIC Stank OžBOLT Da rk KUNSTEK Mir RIS Rajk Uvrščenih je b il 70 cev nad 35 let KANDARE Antn KRANJC Franc Uvrščenih je bil 33 cev 28mest, 38 mest, 44 mest, 46 mest tekmval 8 mest, 24mest tekmval VELESLALOM ženske d 35 let MULEC Helena 8 mest, JAKOPIN Breda 23 mest, MODIC Marta 38 mest Uvvščenih je bil 53 tekmvalk VELESLALOM MOSKI d 35 let DEBEVEC Rudi 34 mest, KOROSEC Franc 67 mest, ZALAR Tne 76 mest, SVET Gvid 122 mest, SKUK Tne 143 mest, GOSTišA Tne 149 mest (nastpati bi mral v kategriji nad 35 let, vendar je mral zaradi napake v prijavi startati med mlajšimi) Uvrščenih je bil 153 tekmvalcev Tekač i s med 17 mštvi zasedli 9 mest ženska ekipa v veleslalmu nima uvrstitve, ker nimam tekmvalke v starstnem razredu nad 35 Jet Ist velja za mšk ekip v veleslalmu, 'ker je Gstiša pmtma tekmval v višjem razredu V s kupni uvrstitvi pa je BREST pristal na 20 mestu med 31 ekipami P Kvšca Kegljaške novic& Knčan je pet kl trim lige za»pkal kegljišča «Trenutni vrstni red: 1 Tenkist Vrhnika 9 tčk 2 Kvinplastika Lž 6 tčk 3 Kartnažna Ra:kek 6 tčk 4 Gradišče Cerknica 5 tčk 5 BRBST Cerknica 4 tčke 6 Gzdna Cerknica 4 tčke 7 Elektr Cerknica 2 tčke 8 Sb Cerknica O tčk 9 Gradnik Lgatec O tčk Trim liga se b knčala v marcu Za zaključek pa se bd vse nastpaj če ekipe pmerile še v bvbeni:h igrah ženska ekipa je digrala drug in tretje kl r epubliškega prvenstva, ki je bil \ Nvem mestu in v Maribru Trenutni vrstni red: l Triglav Kranj 2 Hmezad žalec 3 BREST Cerknica 4 Krka Nv mest 5 Gradis Ljubljana E kipi Knstruktrja in Celja še nista digrali tretjega kla Zadnje kl bd dekleta di grale 3 in 4 marca v Medvdah Ob praznvaniu dneva žena Kegljaški klub BREST rganizira dprt rekreacijsk kegljanje za žene Vabljene s vse žene, ki jih ta vrsta rekreacije zanima Kegljanje b na kegljišču BRESTA v Cerknici v trek, 6 marca s pričetkm b 16 uri Vsaka igralka b vrgla 25 metv v pln in 25 v čiščenje Tista igralka, ki b prvič kegljala, pa b imela t prednst, da b metala vseh 50 metv sam na pln Prijavite se lahk pismen ali p telefnu na naslv KK BREST Cerknica, tel d 5 marca D Pkleka NASI UPOKOJENCI 24 januarja je dšla v pkj IV ANKA CUCEK Na Brestu je delala več kt 20 le1: V pkj je dšla z pravjjanja del v kntrli kt prva upkjenka naše nve temeljne rganizacije Za njen del se ji člani klektiva zahvaljujej in ji želij predvsem zdravja ter bil sebne s r eče in zadvljstva TOZD Tapetništv nja, da je ptrebn vsem ekipam zagtviti enake pgje, ker rezultati z različnih kegljišč med sebj nis primerljivi želeli bi, da bi rganizatr čimprej s klical sestanek predstavnikv udeležencev LESARIADE, na katerem bd dileme dknčn razčiščene, da se bm na tekmvanje ustrezn pripravili P Kvšca NAši UPOKOJENCI 14 februarja je dšla iz TOZD MASIVA Martinjak v pkj naša dlgletna delavka Tnčka Mhar V tvarni phištva Masiva je bila zapslena d l l 1961 leta Delala je na pravljanju del in nalg v ddelku krjilnica V pkj je dšla iz pravjjanja del in nalg na tračni žagi Delvni klektiv ISe ji zahvaljuje za njen marljivst pri delu ter ji želi še mng zdravih let Klektiv TOZD MASIVA Martinjak V SPOMIN Pred dnevi sm se za vedn pslvili d dlgletnega sdelavca JANEZA ZGONCA iz Vrhnike Zahrbtna blezen ga je iztrgala z delvnega mesta, iz sredine samupravnega dgajanja, v času najblj ustvarjalnega dela Om ah nil je nenadma, star kmaj 42 Jet Ves čas, d prve zapslitve leta 1954, je stal zvest in izredn pri zadeven delavec Bresta Ničkli kkrat s mu bile zaupane najvišje dgvrnsti v rganih upravljanja in družben plitičnih rganizacijah, ki jih je pravljal vestn, dgvrn, pln zaupanja v samupravne dnse in sljudi Vsi, ki sm ga pznali, se zavedam, da sm z njim izgubili dbrega sdelavca in tvariša Takšnega kt je bil, nam b stal v trajnem spminu Delvna skupnst TOZD žagalnica Stari trg BRESTOV OBZORNIK glasu delvne skupnatl Brut Cerknica n s l Glavni in dgvrni urednlk B! LEVEC Ureja urednju:f dbr: Pranj GAGULA, Vjk BARMEI, Mate J AKOVAC, B! LEVEC, DanD MLINAR, Lepld OBLAK, Janez OPEKA, Andrej SEGA, Miha SEPEC, Franc TRUDEN, :Zen! ZEMLJAK in Vllctr :ZNI DARSIC Ft: Jže SKRLJ Tiska železniška t iskarna v Ljubljani Naklada 2800 Izvdv Glasil sdi med prizvde iz 7 tčke prvega dstavka 36 člena zakna bdavčevanju prizvdv in stritev v prmetu, za katere se ne plačuje temeljni davek d prmeta prizvdv (mnenje sekretariata za infrmiranje izvršnega sveta SR Slvenije t z dne 24 ktbra 1974) ttj 2 3 ~ fj 6 7 It ' 9 IQ f1 + It lt u It n It li' BRESTOV OR~ORNIK It t5 lt lt 16 :t It " lt lt 1 11 NAGRADNA IZPOLNJEVANKA 1+ l ženska, ki čis ti, 2 članica delvnega klektiva, 3 ženska, ki pesnikuje, 4 tista, ki plete, S sekretarka, 6 pevka cz nizkim glasm, 7 ženska, ki prede, 8 strkvnjakinja za agrnmij, 9 ženska, ki likvidira, 10 priimek in ime slvenske pisateljice (Misterij žene) 11 natodna herjinja iz Maribra, 12 nesrečna ženska seba iz ljudske pesmi, 13 krška tragična junakinja iz pvesti s snvj iz turskih časv, 14 Tlstjeva nesrečna junakinja, 15 slvenska gledali ška igralki, 16 slvenska perna slistka, 17 slavistka avtrica življ e nja in dela Antna Aškerca, 18 slvenska slikarka (Ljubljana, 1861 d 1926) Ob pravilnih rešitvah dbite na bkrženih pljih stavek, ki ga pdarjam našim sdelavkam b njihvem prazniku NAGRADNI RAZPIS Seveda tudi b izplnjevanki za dan žena ne bste brez nagrad Izmed rešitev bm izžrebali tri in jih nagradili s knjižnimi nagradami Zat b rešitvi navedite p mžnsti tudi svj s tarst, da bm izbrali ustrezn knjig Rešitve s pripism»nagradna izpln jevanka«pšljite uredništvu najkasneje d vklj učn 21 marca z cm1, il naše kamere Večina bčanv meni, da t graj krg»jelke << na Rakeku gradi Kartnaža, s čimer bi restavraciji dvzela parkirni prstr T je zmtn; za dela se je dlčil THP Jama, da bi tik b cesti imela restavracija menda teras za pletne mesece Zlbneži pravij, da je t prva večja investicija v gstinstvu na našem bmčju v nekaj zadnjih letih