UJMA_2007.indd
|
|
- Justina Kosi
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 PODNEBNE RAZMERE V SVETU LETA 2006 Climatic conditions in the world in 2006 Tadeja Ovsenik-Jeglič* UDK (100) 2006 Povzetek Svetovna temperatura za kopno in oceane je bila leta ,5 C nad povprečjem, 2006 je bilo peto najtoplejše, odkar potekajo meritve. Svetovna temperatura prizemne plasti v zadnjem stoletju narašča, prav tako temperatura srednje troposfere, temperatura spodnje stratosfere pa pada. Svetovne padavine so bile nad dolgoletnim povprečjem in najvišje v zadnjih petih letih. Na nekaterih območjih so bile velike poplave, na nekaterih dolgotrajne suše. Zaradi posledic poplav je v Indiji in v vzhodni Afriki izgubilo življenje na tisoče ljudi, suša je samo na Kitajskem ogrozila okoli 32 milijonov ljudi. Abstract The global annual temperature from combined land and ocean surfaces in 2006 was 0.5 C above average, ranking the year as the 5th warmest on record. During the past century, global surface temperatures have increased. The temperature of the middle troposphere is increasing and the temperature of the lower stratosphere is decreasing. Global precipitation in 2006 was much above the average, the largest value being measured in the last five years. Some regions were affected by severe floods, some regions by longterm drought. There were several thousand deaths related to floods in East Africa and India. In China 18 million people suffered due to drought. Uvod Pri predstavitvi svetovnih podnebnih razmer se sklicujemo na podatke NOAA National Climatic Data Center, ki razpolaga z največjo podatkovno zbirko na svetu. Razen z meteoroloških postaj zbira NOAA podatke tudi z boj v oceanih za spremljanje temperature površine oceanov in pojavov la niňa in el niňo, radiosond ter s satelitov, s katerimi analizira tudi temperature v troposferi in spodnji stratosferi. Temperatura Svetovna temperatura Svetovna temperatura za kopno in oceane je bila leta ,5 C nad povprečjem, kar uvršča 2006 kot peto najtoplejše, odkar obstajajo zapisi. Povprečna svetovna temperatura kopnega je bila 0,8 C, oceanov pa 0,5 C višja od dolgoletnega povprečja. Glede temperature kopnega je bilo 2006 četrto najtoplejše, glede temperature oceanov pa peto najtoplejše, odkar potekajo meritve. Temperatura kopnega in morja za severno poloblo je bila druga, za južno poloblo pa šesta najvišja. Temperaturni trendi V zadnjem stoletju je svetovna temperatura naraščala za 6 C na desetletje, v zadnjih 25 do 30 letih pa za 0,18 C na desetletje. V zadnjem stoletju je prvo obdobje z izrazitejšim svetovnim segrevanjem trajalo približno od leta 1910 do 1945, zadnje pa se je začelo okoli leta 1976 in še traja. Temperatura je v zadnjem obdobju naraščala s stopnjo, primerljivo z nekaterimi modeli, ki povezujejo spremembo temperature z naraščanjem koncentracije toplogrednih plinov. Za merjenje temperature nad zemeljsko površino uporabljajo zadnjih let t. i. radiosonde, balone z instrumenti, zadnjih 28 let pa tudi satelite. S pomočjo teh meritev spremljamo spreminjanje temperature v Odklon globalne temperature od povprečja ( 0 C) 0,8 0,6 0,4 0,2-0,2-0,4-0,6-0, * Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Vojkova 1 b, Ljubljana, tadeja.ovsenik-jeglic@gov.si Slika 1. Figure 1. Odkloni svetovne temperature za kombinacijo kopnega in oceanov glede na povprečje obdobja od Deviations of global temperatures for a combination of land and oceans in relation to the average of the period številka 21, 2007
2 Odkloni globalne temperature ( O C) 1 0,5 0 srednja troposfera (meritve z radiosondo) trend Zemljina površina trend Odkloni globalne temperature ( O C) 0,6 0,4 0,2 a) Zemljina površina (met. postaje in satelit) b) Srednja troposfera (satelit; metoda 1) c) Srednja troposfera (satelit; metoda 2) trend: 0,17 O C/desetletje trend: 0,13 O C/desetletje trend: 5 O C/desetletje -0,5-0, , Slika 2. Figure 2. Odkloni svetovne temperature Zemljine površine (črno) in srednje troposfere, izmerjene z radiosondami (rdeče), in pripadajoči trendi Deviations of global temperature of the Earth s surface and the middle troposphere, measures by radiosonde (red) and associated trends Slika 3. Figure 3. Temperaturni odkloni svetovne temperature Zemljine površine (3a) in srednje troposfere (meritve s satelitom), izračunano z dvema različnima metodama (3b, 3c) Temperature deviations of global temperature of the Earth s surface (3a) and middle troposphere (satellite measurements) calculated by two different methods (3b, 3c) različnih plasteh ozračja v troposferi (pas ozračja od zemeljske površine do km nad njo) in v stratosferi (10 50 km nad zemeljsko površino). Točkovno najbolje prikažejo spreminjanje temperature nad Zemljino površino meritve z radiosondo. Podatki o temperaturi v srednji troposferi (v plasti ozračja med 1,5 km in 9 km) za obdobje od kažejo na podobno naraščanje temperature kakor na površini Zemlje: 0,12 C na desetletje na Zemljini površni in 0,15 C na desetletje v srednji troposferi. Od leta 1976 naprej se srednja troposfera segreva za 0,19 C na destletje. V letu 2006 je bila svetovna temperatura srednje troposfere 0,6 C nad povprečjem obdobja od in tretja najvišja, odkar potekajo meritve. Odkloni globalne temperature spodnje stratosfere od povprečja ( O C) 1 0,8 0,6 0,4 0,2-0,2-0,4-0,6-0, Od leta 1979 dalje merijo temperaturo v troposferi in stratosferi s pomočjo polarno orbitalnega satelita NOAA-e. Različni načini analize temperaturnih podatkov v pasu ozračja med 3 km in 10 km nad Zemljino površino dajo podobne, vendar po velikosti nekoliko različne stopnje naraščanja temperature. Slika 4. Figure 4. Odkloni letne temperature spodnje stratosfere od povprečja obdobja od Deviations of annual temperature of the lower stratosphere from the average of the period Te analize kažejo, da se Zemljino površje ogreva za 0,17 C na desetletje, srednja troposfera pa med 5 C in 0,19 C na desetletje. Različno kakor meritve srednje troposfere kažejo meritve temperature v stratosferi, da je le-ta hladnejša od povprečja vse od leta 1992, ko se je po izbruhu vulkana Mt. Pinatubo na Filipinih stratosfera ogrela precej nad povprečje. Nižja temperatura stratosfere je povezana z zmanjšanjem koncentracije ozona v spodnji stratosferi, zaradi česar se je zmanjšala absorpcija sončne energije. Povprečna temperatura stratosfere se je v obdobju meritev močno povečala še leta 1982 ob izbruhu vulkana El Chichon. Temperature po območjih v svetu Leta 2006 je bila v večini območij v svetu svetovna temperatura nad povprečjem referenčnega obdobja od Največje odklone so izmerili v območjih večje zemljepisne širine severne poloble, v Severni Ameriki, Skandinaviji, na Kitajskem in v Afriki. V navedenih Tadeja Ovsenik-Jeglič: PODNEBNE RAZMERE V SVETU LETA
3 a) Odkloni globalne temperature kopnega od povprečja obdobja b) Odkloni globalne temperature kopnega in oceanov od povprečja obdobja Temperaturni odkloni ( O C) Odkloni globalne temperature kopnega in oceanov ( O C) Slika 5. Figure 5. Prostorska porazdelitev odklonov svetovne temperature kopnega (slika 5a) in odkloni združenih temperatur kopnega in oceanov (slika 5b) Spatial distribution of deviations of global temperature of the land (Figure 5a) and deviations of combined temperatures of land and oceans (Figure 5b) območjih je bila letna svetovna temperatura od 2 do 4 C nad povprečjem referenčnega obdobja. Edino širše območje z negativnimi temperaturnimi odkloni je bila osrednja Rusija. Na slikah 5a in 5b je prikazana prostorska porazdelitev temperaturnih odklonov v svetu leta Temperature po mesecih Vsi meseci leta 2006 so bili nadpovprečno topli v svetovnem merilu, prav tako kažejo meritve za severno in južno poloblo, za kopno in oceane. Skoraj v vseh mesecih so na posameznih območjih izmerili pozitivne temperaturne odklone, celo okoli +5 C, v nekaterih mesecih na posameznih območjih pa tudi negativne odklone prav tako okoli 5 C. V juniju so bila v povprečju vsa območja v svetu, razen Avstralije in Grenlandije, nadpovprečno topla, julija so bili v večjem delu Evrope temperaturni odkloni nad +4 C. Avgust je bil v Evropi hladnejši od povprečja, vsi jesenski meseci pa so bili v Evropi nadpovprečno topli. Septembra so bili temperaturni odkloni v večjem delu Evrope okoli +4 C, v Skandinaviji celo nad +4 C. Tudi oktobra in novembra je bila vsa Evropa nadpovprečno topla z odkloni do +4 C. Decembra so temperaturni odkloni v severovzhodni Evropi celo presegli +4 C. V svetovnem merilu sta bila relativno najtoplejša meseca junij in december. Junija je bila svetovna temperatura kopnega in tudi kombinacije kopnega in oceanov druga najvišja, odkar potekajo meritve, temperatura kopnega severne poloble pa je bila najvišja v vsem obdobju meritev, skupna temperatura kopnega in oceanov na severni polobli pa druga najvišja. Julija je bila svetovna temperatura tako kopnega kakor tudi kombinacija temperature kopnega in oceanov tretja najvišja, na južni polobli pa najvišja oz. druga najvišja. Septembra je bila svetovna temperatura kopnega druga najvišja. Septembra se je tudi začelo obdobje visokih temperatur oceanov. Na severni polobli je bila temperatura oceanov v septembru in oktobru druga najvišja, novembra in decembra pa celo najvišja v vsem obdobju meritev. Visoke temperature oceanov v tem obdobju so povezane s pojavom el niňo, ki se je začel septembra in vztrajal do konca leta. V vseh mesecih leta 2006 je bila temperatura troposfere nadpovprečno visoka, temperatura stratosfere pa v vseh mesecih nižja od povprečja. El niňo, la niňa Leto 2006 se je začelo s pojavom la niňa (hladna faza), ki se je v septembru prevesil v pojav el niňo (topla faza), ki je vztrajal do konca leta. Mehanizem obeh pojavov je bil v Ujmi že večkrat pojasnjen, zato povzemimo nekaj osnovnih dejstev. V času la niňa so bili vzhodni vetrovi močnejši kakor običajno. Neobičajno velike količine tople vode so se pomaknile proti zahodu, ob zahodni obali južne Amerike se je iz globin dvigovala hladna voda, ki se je razprostirala tudi do 5000 km daleč vzdolž ekvatorja, od Ekvadorja proti zahodu, kar je dlje kakor običajno. Posledica la niňe, ki se je pričela že novembra 2005, je bila nižja temperatura površine oceana od povprečja v osrednjem in vzhodnem ekvatorialnem Tihem oceanu v prvih 4 mesecih leta Največji negativen odklon je bil januarja. V aprilu in maju se je odklon temperature površine v osrednjem ekvatorialnem Tihem oceanu izničil in ENSO (El Niňo Southern Oscillation) je prešel v nevtralno fazo. Septembra je nastopila faza el niňo, ki je trajala do konca leta. Temperatura površine osrednjega in vzhodnega ekvatorialnega Tihega oceana je bila več kakor stopinjo nad povprečjem, povprečni mesečni odkloni so dosegli tudi 1,5 C. El niňo je trajal do januarja Pojav el niňo vpliva tudi na zmanjšanje števila orkanov v Atlantiku. 10 številka 21, 2007
4 Odklon temperature površine oceanov ( O C) 3,0 2,0 1,0-1,0-2,0 Površina arktičnega ledu (milijoni km 2 ) rekordno nizke vrednosti povprečje -3, Slika 6. Figure 6. 3 mes. drs. povprečje pogoj za pojav el nino pogoj za pojav la nina Odkloni temperature površine oceana v območju med 5 severne in 5 južne zemljepisne širine ter med 120 in 170 zahodne zemljepisne dolžine Deviations of ocean surface temperature in the region between latitudes 5 north and 5 south and between longitudes 120 and 170 west Površina ledu in snežne odeje na severni polobli Površino ledu merijo z instrumenti na satelitih NOAA. Septembra 2006 so izmerili 5,9 milijonov km 2 ledu na severni polobli, kar je druga najnižja izmerjena površina. Najmanjšo površino ledu na severni polobli so izmerili septembra September 2006 je bil peti zaporedni september, v katerem je bila površina ledu pod povprečjem obdobja od Septembrska površina ledu se zmanjšuje za okoli 9 % na desetletje. Od januarja do srede julija 2006 je bila površina ledu celo pod rekordno nizkimi vrednostmi iz leta Avgusta je bila temperatura na polu od 1 C do 2 C nižja od povprečja, kar je ustavilo nadaljnje taljenje ledu. Arktične razmere in pogoji za nastajanje arktičnega ledu se vsako spreminjajo v odvisnosti od temperature, vetra, in vpliva oceanov. Pogosto se zgodi, da letu z nizko površino ledu sledi z obsežnejšim ledenim pokrovom. Vendar naraščajoča temperatura Zemljine površine na večjih zemljepisnih širinah povzroča obilnejše taljenje ledu in zmanjšano rast ledu jeseni in pozimi. Medtem ko naravna spremenljivost skrbi za spremenljivo površino arktičnega ledu, pa zadnjih nekaj let z rekordno nizko površino kaže na tanjšanje debeline ledu, česar ni moč razlagati samo z naravno spremenljivosti. Odkloni površine zimske snežne odeje (milijoni km 2 ) Slika 7. Poletna površina arktičnega ledu; povprečje obdobja od siva črta, 2005 zelena črta, 2006 modra črta Figure 7. Summer area of Arctic ice; average grey line, 2005 green line, 2006 blue line Slika 8. Figure 8. junij julij avgust september oktober Odkloni površine zimske snežne odeje (od decembra do februarja) na severni polobli Deviations of the area of winter snow cover (December February) in the northern hemisphere V zimi 2005/2006 je bila površina snežne odeje nekoliko nad povprečjem, kar je v veliki meri posledica izjemno hladne zime z obilnimi snežnimi padavinami v Aziji in Evropi. Povprečna površina zimske snežne odeje na severni polobli v obdobju od je 45,4 milijona km 2. Površina snežne odeje na severni polobli je bila v obdobju od marca do maja podpovprečna. Spomladanska površina snežne odeje na severni polobli je bila v 16 ih letih zadnjih 19 let podpovprečna. To je delno posledica naraščajoče pomladne temperature, kar vodi v hitrejše taljenje snega na prehodu med zimo in poletjem. Povprečna spomladanska površina snežne odeje na severni polobli v obdobju od je bila 30,9 milijona km 2. Tadeja Ovsenik-Jeglič: PODNEBNE RAZMERE V SVETU LETA
5 Odkloni površine pomladanske snežne odeje (milijoni km 2 ) Slika 9. Figure 9. Odkloni površine pomladanske snežne odeje (od marca do maja) na severni polobli Deviations of the area of spring snow cover (March - May) in the northern hemisphere Hudo zimsko vreme Januarja so imeli ostre zimske razmere v Aziji. Obdobja z močnim sneženjem so bila na Japonskem že decembra 2005 in so se nadaljevala do srede januarja. Nekatere predele države je prekrila celo do 4 m debela snežna odeja. Zaradi ostrega zimskega vremena je bilo na Japonskem 82 smrtnih žrtev. Na Kitajskem je zaradi mraza in obilnega sneženja poginilo več kakor 9000 glav živine. Januarja so v Indiji v New Delhiju prvič po 70 letih doživeli zmrzal ob vdoru zraka s Himalaje. Temperatura je padla na 0,2 C. Prejšnjo rekordno nizko temperaturo 0,6 C so v New Delhiju izmerili leta Od decembra 2005 do konca zime je zaradi mrzlega vremena v Indiji umrlo 180 ljudi, v sosednjem Bangladešu pa 100. V Moskvi je temperatura januarja padla na 30 C, rekordno nizka temperatura 42,1 C je bila izmerjena leta Januarja 2006 sta mraz in močno sneženje v Evropi prodrla daleč proti jugu, celo do Grčije; v Atenah so morali zaradi obilnega sneženja zapreti Akropolo. Ob mrzlem vremenu je umrlo veliko ljudi tudi v drugih predelih vzhodne Evrope, kjer se je temperatura spustila do 35 C: v Ukrajini, na Poljskem, na Češkem in v Bolgariji. Tudi v gorah severne Italije se je temperatura spustila do 35 C. Februarja je ob močnem snežnem viharju, ki je prizadel srednjo atlantsko obalo in severovzhodni del ZDA, v New Yorku padlo v 24 urah 68 cm snega, kar je največ v obdobju meritev od leta 1869 dalje. Prejšnja rekordna 24 urna višina novozapadlega snega je bila 67 cm, izmerjena leta V Veliki Britaniji je marca mrzel arktični zrak prizadel severne predele, snežilo je v severni Irski, Walesu in na Škotskem, zapadlo je do 12 cm snega. Snežni vihar so marca doživeli na Veliki planoti v ZDA, v Nebraski je zapadlo do 76 cm snega. Aprila, ob koncu zimske sezone, pa so v ZDA, v Južni Dakoti, doživeli snežni vihar, ob katerem je v kraju Lead zapadlo celo 151 cm snega. V Južni Afriki je maja snežilo v višjih legah, nekatere gorske prelaze so zaprli za promet. Nenavadno nizke temperature v juniju so prizadele nekatera območja Avstralije, marsikje je temperatura padla pod prejšnjo rekordno nizko temperaturo. Nenavadno mrzel zrak je v oktobru prešel relativno topla Velika jezera v ZDA, kar je povzročilo močno sneženje. V zahodnem New Yorku je ob takem sneženju zapadlo 57,4 cm snega, kar je oktobrski rekord. Skoraj milijon ljudi je ostalo brez električne energije. Vrsta nevihtnih sistemov je tudi decembra prinesla obline snežne padavine v gorsko območje tihomorskega severozahodnega dela ZDA. Vročinski valovi V Indiji so v maju doživeli vročinski val, temperatura je presegla 40 C. V hudi vročini je umrlo 53 ljudi. Zelo vroča obdobja v maju pred začetkom deževnega obdobja so sicer v južni Aziji pogosta. V drugi polovici julija so doživeli vročinski val v velikem delu ZDA, pa tudi v Evropi. V ZDA je bila posebej prizadeta Kalifornija, bilo je 140 smrtnih žrtev zaradi visokih temperatur, ki so presegle 40 C. V Evropi je v drugi polovici julija temperatura presegla 36 C. V Veliki Britaniji je dosegla vrednost 36,5 C, kar je najvišja tam izmerjena temperatura. Ob koncu meseca je ob hudi vročini v Španiji, Franciji, Italiji in na Nizozemskem umrlo vsaj 50 ljudi. Drug vročinski val so doživeli v ZDA v prvi polovici avgusta, terjal je 22 življenj. Na Japonskem je zaradi vročinskega vala, ob katerem je ponekod temperatura narasla na 35 C, rekordno narasla poraba električne energije. Padavine Leta 2006 so bile svetovne padavine precej nad povprečjem obdobja od in najvišje v zadnjih petih letih. Nekatera območja so bila prizadeta zaradi preobilnih padavin, nekatera zaradi sušnih razmer. Suša Huda in dolgotrajna suša je vztrajala v različnih predelih ZDA vse. V severozahodnem delu ZDA se je dolgoletna suša v januarju nekoliko omilila, v prvi polovici leta so imeli izrazitejšo sušo v osrednjem južnem območju in na jugozahodnem delu države. Najbolj prizadeta so bila območja južnega dela Velike planote, Teksas, Oklahoma, 12 številka 21, 2007
6 Odkloni globalnih padavin (mm) 75,0 5 25,0-25, , Slika 10. Časovni potek odklonov svetovnih padavin v obdobju od Figure 10. Time course of deviations of global rainfall in the period Arkansas, ki jih je suša pestila do junija, nekatera pa do konca leta. Na območjih z izjemno sušo je bila velika tudi požarna ogroženost. Junija se je izjemna suša v ZDA razširila tudi v osrednji del, julija pa še v osrednji severni del države in osrednji del obale Mehiškega zaliva. Na osrednjem severnem delu in na območju južnega Teksasa se je suša nadaljevala do konca leta. V jesenskih in zimskih mesecih je bilo prizadeto tudi območje Skalnega gorovja. Več let trajajoča suša se je nadaljevala tudi v Afriki, na območju Horna in vzhodne Afrike, kjer je januarja in februarja okoli 11 milijonov ljudi trpelo zaradi pomanjkanja hrane, predvsem zaradi hude suše in tudi zaradi drugih nevremenskih razlogov. Najbolj so bila prizadeta območja Etiopije, Somalije, deli Tanzanije, severna in vzhodna Kenija, Uganda. Dež je v prvem tednu marca v Keniji nekoliko omilil sušo, vendar so bili kljub temu zaradi suše tam prizadeti milijoni ljudi. Začetek deževnega obdobja je prinesel nekaj olajšanja v sredini meseca aprila. Avgusta pa so, po dolgotrajni suši, ob obilnih padavinah v Etiopiji doživeli hude poplave, ki so se nadaljevale v september in v presledkih do konca leta. Maja se je začela suša na Kitajskem, ogrozila je oskrbo s pitno vodo; pomanjkanje pitne vode je trpelo 14 milijonov ljudi na severnem delu države. Okoli 16,3 milijona ha obdelovalne zemlje, to je 12 % državne obdelovalne površine, je bilo prizadetih ob suši. Suša na Kitajskem je postala izrazitejša spet avgusta, ko je bilo prizadetih 18 milijonov ljudi; bila je najhujša v zadnjih 50 letih. Najhuje je bilo na jugozahodnem delu države, kjer na nekaterih območjih ni deževalo 70 zaporednih dni, dve tretjini rek se je izsušilo. Suša na Kitajskem je oktobra zaznamovala severovzhodni del države, novembra pa je prizadela ves vzhodni del države. Vodostaj Rumene reke, druge najdaljše kitajske reke, je padel pod rekordno nizko novembrsko raven. Julija je v Afganistanu zaradi pomanjkanja padavin od začetka aprila trpelo 2,5 milijona ljudi. Oktobra je v Avstraliji suša prizadela veliko območje na jugovzhodnem delu države. Poplave Januarja se je v Indoneziji ob močnem deževju sprožil zemeljski plaz, ki je pokopal pod sabo 120 hiš in povzročil smrt okoli 200 ljudi. Sezonsko deževje je v Afriki povzročilo poplave v južnem Malawiju, Namibiji. S poplavami so se januarja borili tudi v Boliviji in Braziliji. Februarja so doživeli hude poplave v Saharskem območju. Močno deževje je zajelo puščavsko območje Alžirije v bližini meje z Marokom in Mavretanijo. Prizadetih je bilo ljudi. V Iraku je bilo zaradi poplav premeščenih 7000 družin. Ob močnem deževju na jugovzhodnih Filipinih se je sprožil zemeljski plaz, ki je pokopal pod sabo vas Guinsaugon in povzročil smrt več kakor tisoč ljudi. Zemeljski plaz je imel debelino 4 m in je prekril površino 3 km 2. Zemeljski plazovi, ki so terjali življenja, so se sprožili tudi v vzhodni Indoneziji. V Papui Novi Gvineji je zaradi poplav ostalo brez strehe nad glavo ljudi. Poplave so prizadele tudi ljudi na Kosovem, kjer se je moralo preseliti 200 družin. Marca so v turističnem območju Malawija ob močnem deževju doživeli najhujše poplave v zadnjih 28 letih; 8000 ljudi je ostalo brez doma. V Avstraliji je bilo vzdolž vzhodne obale zaradi močnega deževja in poplav izoliranih 2500 ljudi. Izjemno močno deževje, ki je na Havajih trajalo od februarja, je povzročilo poplave, ob katerih se je zrušil jez; razlilo se je okoli 1,1 milijona m 3 vode. Aprila so nastale poplave ob močnem deževju na obalnem območju Kalifornije. Na devetih območjih so oznanili izredno stanje. Marsikje so bili padavinski odkloni od 1. do 13. aprila, ko so nastale poplave, tudi do 200 mm nad povprečjem. Nevihte v Jemnu so povzročile poplave, ob katerih je bilo 25 žrtev. V Kambodži je močno deževalo vse od marca, prožili so se zemeljski plazovi, nastale so poplave; vsaj 70 ljudi je ob tem umrlo. Reka Donava je imela aprila zaradi obilnih padavin in taljenja snega najvišji vodostaj v zadnjih 111 letih. Zaradi poplav so bile najhuje prizadete Bolgarija, Srbija, Romunija, porušeni so bili mnogi mostovi, poplavljene ceste in obdelovalne površine. Maja so v ZDA, v Novi Angliji doživeli poplave, najhujše v 70 letih. Ob mm padavin so bili doseženi številni padavinski rekordi. Tisoči ljudi so morali zapustiti Tadeja Ovsenik-Jeglič: PODNEBNE RAZMERE V SVETU LETA
7 tudi območja v višjih legah. Oktobra se je na območju Horna v Afriki začelo močno deževje, ki se je nadaljevalo še v december. Oktobra in novembra je bilo zaradi poplav na tem območju vsaj 230 žrtev. Poplave so v Etiopiji, Keniji in Somaliji, to je na območju, kjer so dolgo trpeli hudo sušo, prizadele več kakor ljudi Odkloni globalnih padavin (mm) Slika 11. Prostorska predstavitev odklonov svetovnih padavin v svetu glede na povprečje obdobja od Figure 11. Spatial presentation of deviations of global rainfall in the world in relation to the average of the period domove. V Surinamiju je strašno deževje povzročilo katastrofo, najhujšo v zadnjem obdobju. Poplave so prizadele ljudi, okoli km 2 zemlje v notranjosti je bilo poplavljene. Poplave v maju so doživeli tudi na jugozahodnem delu Kitajske, kjer je bilo 22 smrtnih žrtev in skoraj preseljenih ljudi. Tudi v Iranu, Tajikistanu, v Tanzaniji in na Kubi so se v maju borili s poplavami. Junija je v južni Kitajski padlo 99 mm padavin v dveh urah, reka Bashili je prestopila bregove in poplavila 11 vasi. Sprožil se je zemeljski plaz, ki je terjal smrtne žrtve. Kitajska vlada je označila to povodenj kot najhujšo v zadnjih 30 letih, junija je bilo 349 smrtnih žrtev. V Indiji je ob monsunskem deževju, ki se je začelo v maju in je trajalo še v septembru, in sproženih zemeljskih plazovih skoraj milijon ljudi ostalo brez strehe nad glavo. Od začetka monsunskega obdobja je do konca julija zaradi obilnih padavin v Indiji umrlo 500 ljudi, samo v avgustu pa več sto. Septembra je v jugozahodni Indiji padlo 200 mm več padavin od mesečnega povprečja. Junija so v vzhodni Indoneziji nastale poplave, prožili so se zemeljski plazovi, voda in blato sta segala do višine 2,1 m. Življenje je izgubilo 216 ljudi. Junija so bile poplave tudi v ZDA, na jugu države, na srednji atlantski obali in severovzhodu, evakuirali so ljudi. V Romuniji so imeli junija in julija žrtve zaradi zemeljskih plazov, poplave so julija prizadele tudi Turčijo. Na Korejskem polotoku so bile nadpovprečne padavine, zaradi poplav je bilo več sto žrtev v Severni Koreji in 25 v Južni Koreji. V Etiopiji so po dolgotrajni suši avgusta doživeli hude poplave, ki so se nadaljevale še septembra; zaradi njih je izgubilo življenje 626 ljudi. V oktobru so bila poplavljena V Pakistanu je povodenj, povezana z monsunom, od konca julija do srede avgusta zahtevala 185 življenj, v sosednjem Afganistanu pa 35. Avgusta so bile poplave tudi na Filipinih, kjer je zemeljski plaz uničil 8 vasi. V Vietnamu in na Tajskem so bile na nekaterih območjih najhujše poplave v zadnjih 40 letih. Oktobra so morali na Aljaski ob močnem deževju, poplavah in zemeljskih plazovih zapreti 106 km dolg odsek avtoceste. Na Tajskem je bilo ob poplavah prizadetih 1,8 milijona ljudi, 32 jih je umrlo. Na jugozahodni Kitajski je ob poplavah in zemeljskih plazovih umrlo 20 ljudi, so jih morali evakuirati. Na grških Egejskih otokih in na severozahodu Krete so razglasili izredno stanje zaradi izjemno močnega deževja in zemeljskih plazov, v Turčiji je ob naraslih rekah zdrsnil v globel avtobus. Po dolgotrajni suši so bile tudi v Teksasu v oktobru poplave. Ob severozahodni tihomorski obali v ZDA je med 2. in 6. novembrom padlo 640 mm padavin, mnogo prebivalcev so morali preseliti. Zaradi obilnih snežnih padavin v gorah so morali najbolj zgodaj v 12 letih zapreti več gorskih prelazov. Poplave so novembra doživeli tudi v severnem Iraku, zahodnem Afganistanu, kjer je bilo 120 žrtev, pa tudi na Portugalskem in na Šri Lanki. Na slednji so bile novembrske poplave največja katastrofa po cunamiju decembra Poplave v decembru so nastale tudi na Haitiju, v Indoneziji na otoku Sumatra je bilo 126 žrtev in preseljenih. Gozdni požari Januarja so ob visoki temperaturi in močnem vetru nastajali obsežni gozdni požari v južni Avstraliji. V narodnem parku v Viktoriji je v požaru zgorelo ha gozdne površine, ob tem je poginilo glav živine. Bile so tudi človeške žrtve. Marca so nastali hudi gozdni požari v Teksasu, umrlo je 11 ljudi, glav živine je poginilo. V prvih dveh tednih maja so nastali gozdni požari na Floridi. V letu 2006 so v ZDA našteli okoli požarov v naravi, pogorelo je km 2 gozdne površine, kar je največ po letu Peščeni viharji Februarja je velik peščen vihar prizadel severno Afriko in dele vzhodnega Sredozemlja, zmanjšala se je vidljivost 14 številka 21, 2007
8 na velikem območju. Pečeni vihar, ki je nastal aprila na meji Kitajske in Mongolije, je prizadel Peking. Do aprila so v Pekingu doživeli že 8 peščenih viharjev. Območje z zmanjšano vidljivostjo se je razširilo vse do korejskega polotoka. Tropski cikloni O tropskih ciklonih in orkanih ter tajfunih v svetu piše Renato Bertalanič v svojem prispevku Katastrofalni vetrovi v svetu v letu Sklepne misli Svetovna temperatura leta 2006 je bila nadpovprečna, peta najvišja, odkar potekajo meritve. Na svetovno temperaturo predvsem v Tihem oceanu sta v začetku in na koncu leta vplivala la niňa in el niňo. Leto so zaznamovale nekatere ekstremne podnebne razmere ostra in dolga zima z obilnimi snežnimi padavinami v Evropi in na Japonskem, rekordno nizke januarske temperature v New Delhiju in v Moskvi, nizke junijske temperature v Avstraliji, julijski vročinski valovi v ZDA in v Evropi. Tudi padavinske razmere so bile v nekaterih območjih ekstremne. Dolgotrajna suša v nekaterih območjih ZDA, več let trajajoča suša je pestila območje Horna v vzhodni Afriki. Isto območje so v drugi polovici leta prizadele hude poplave. Suša je pestila tudi severni del Kitajske. Preobilne padavine so terjale na stotine žrtev na Filipinih, na Kitajskem in v Indiji. Suša in poplave so pestile ljudi tudi na mnogih drugih območjih v svetu, na marsikaterem tukaj neomenjenem območju so bili zaradi ekstremnih podnebnih razmer prizadeti desettisoči ljudi. V preglednici 1 so zbrani podatki o ekstremnih vremenskih razmerah, o številu smrtnih žrtev in prizadetih (v preglednico niso vključeni podatki o žrtvah zaradi močnega vetra). Viri in literatura 1. Climate of 2006 Annual Report. Povzeto po ann/global.html 2. Climate of 2006 January in Historical Perspective. Povzeto po research/2006/jan/global.html 3. Hazards/Climate Extremes. Povzeto po ncdc.noaa.gov/oa/climate/research/2006/jan/ hazards.html Ovsenik-Jeglič, T., Globalne podnebne razmere leta Ljubljana, Ujma 13, Mesec Območje Žrtve Prizadeti Vzrok januar Japonska, Kitajska, Indija, Bangladeš, Evropa milijona; 9000 glav živine ostre zimske razmere januar Indonezija 200 poplave januar, februar Afrika Horn 11 milijonov suša februar Alžirija, Papua Nova Gvineja, Filipini, Indonezija, Jemen, Kosovo, Srbija milijona poplave, zemeljski plaz marec ZDA glav živine požar marec Afrika Horn 7,6 milijona suša marec Malawi, Ekvador 58 milijona poplave april Jemen, Kambodža 95 poplave maj Indija 53 vročinski val maj Kitajska 14 milijonov suša maj Surinami, Tajska, Kitajska milijona poplave junij Indonezija, Romunija, Kitajska, ZDA 574 0,2 milijona poplave, zemeljski plaz julij, avgust ZDA, Evropa 212 vročinski val julij Afganistan 2,5 milijona suša julij Turčija, Romunija, Koreja več 100 poplave avgust Kitajska 18 milijonov suša maj avgust Indija skoraj milijon poplave avgust Pakistan 185 poplave avgust december Afrika Horn skoraj 900 več kakor 1 milijon poplave oktober Tajska, Kitajska, Turčija 90 1,82 milijona poplave november Afganistan, Šri Lanka, Irak 183 poplave, zemeljski plazovi december Sumatra, Malezija 126 0,186 milijona poplave Preglednica 1. Pregled poznanih ekstremnih podnebnih razmer s številom smrtnih žrtev in prizadetih v letu 2006 Table 1. Review of notable extreme climatic conditions with the number of fatalities and affected persons in 2006 Tadeja Ovsenik-Jeglič: PODNEBNE RAZMERE V SVETU LETA
Microsoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do
Prikaži večMicrosoft Word - Podnebje_februar_2014-koncna.doc
KRATEK PREGLED PODNEBNIH RAZMER ISSN 2350-5729 Glavne značilnosti po svetu Arktični in antarktični led Nekaj izbranih dogodkov po svetu Podnebne razmere pri nas in v naši okolici februar 2014 Mojca Dolinar
Prikaži večDiapozitiv 1
Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj
Prikaži večKLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s
KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza 1961-90 nadpovprečno toplo, sončno in suho. Po vremenu bi ga lahko razdelili na
Prikaži večMicrosoft Word - SevnoIII.doc
Naše okolje, april 8 METEOROLOŠKA POSTAJA SEVNO Meteorological station Sevno Mateja Nadbath V Sevnem je klimatološka meteorološka postaja Agencije RS za okolje. Sevno leži na prisojnem pobočju Sevniškega
Prikaži večMicrosoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc
Naše okolje, junij 212 METEOROLOŠKA POSTAJA JELENDOL Meteorological station Jelendol Mateja Nadbath V Jelendolu je padavinska meteorološka postaja; Agencija RS za okolje ima v občini Tržič še padavinsko
Prikaži večMicrosoft Word - Meteoroloıka postaja Kanèevci1.doc
Naše okolje, april 21 METEOROLOŠKA POSTAJA KANČEVCI/IVANOVCI Meteorological station Kančevci/Ivanovci Mateja Nadbath N a vzhodnem delu Goričkega, na stiku vasi Kančevci in Ivanovci, je padavinska postaja.
Prikaži večMicrosoft Word - Meteoroloıka postaja Kobarid3.doc
Naše okolje, avgust 28 METEOROLOŠKA POSTAJA KOBARID Meteorological station Kobarid Mateja Nadbath V zahodni polovici Slovenije je ena izmed meteoroloških padavinskih postaj v Kobaridu. To je kraj v Srednji
Prikaži večMicrosoft Word - padavine med1506in i.doc
Ljubljana, 10. oktober 2014 Padavine med 15. junijem in 15. septembrom 2014 Poletje 2014 je izstopalo po nadpovprečni višini padavin, še posebej po 15. juniju; pogoste in občasno tudi zelo obilne padavine
Prikaži večBC Naklo Strahinj Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA
BC Naklo Strahinj 99 4292 Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA Datum meritve Lokacija meritve Merjenje temperatur 19.2.2014 20.2.2014 21.2.2014 22.2.2014 23.2.2014 46.292418 SGŠ
Prikaži večMicrosoft Word - Met postajaLig.docx
Naše okolje, december 215 METEOROLOŠKA POSTAJA LIG Meteorological station Lig Mateja Nadbath VLigu je meteorološka postaja. Postaja je padavinska. Lig je razložen kraj na slemenu Kanalskega Kolovrata,
Prikaži večMicrosoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 3. 6. 1 Močan veter in nalivi med prehodom hladne fronte 11. maja 1 Splošna vremenska slika Dne 11. maja se je nad severozahodnim in deloma osrednjim, severnim
Prikaži večMicrosoft Word - agrobilten_ doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije
Prikaži večNeurja 11. junija
Neurja 11. junija 2019 1 Splošna vremenska slika Enajstega junija je na sprednji strani odcepljene višinske doline z vremensko fronto, ki je vztrajala nad zahodno Evropo, v višinah k nam iznad Sredozemlja
Prikaži večMicrosoft Word - OBILNE_PADAVINE_20-22_avgust.doc
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Vojkova 1b, 1001 Ljubljana p.p. 2608 tel.: 01 478 40 00 faks.: 01 478 40 52 OBILNE PADAVINE MED 20. IN 22. AVGUSTOM 2005 Ob Sredozemskem ciklonu običajno
Prikaži večObilne padavine in močan veter od 1. do 3. februarja
Obilne padavine in močan veter od 1. do 3. februarja 219 1 Splošna vremenska slika Nad vzhodnim Atlantikom se je 31. januarja iznad južne Grenlandije proti Irski poglobila izrazita višinska dolina hladnega
Prikaži večMicrosoft Word - podnebne razmere slovenije71_00_internet.doc
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI (OBDOBJE -2) 2 1 21 3 2 1 - -1 Ljubljana, november 26 1 PODNEBJE SLOVENIJE Podnebje v Sloveniji določajo številni dejavniki, najpomembnejši so njena geografska lega, razgiban
Prikaži večPODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2017 CLIMATIC CONDITIONS IN SLOVENIA IN 2017 Tanja Cegnar mag., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za oko
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2017 CLIMATIC CONDITIONS IN SLOVENIA IN 2017 Tanja Cegnar mag., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b,, tanja.cegnar@gov.si Povzetek Leto
Prikaži večPoročilo
Močan veter od 16. do 19. januarja 17 Splošna vremenska slika Že v petek, 13. januarja, je hladen in vlažen polarni zrak iznad severnega Atlantika preplavil zahodno Evropo, hladna fronta pa je popoldne
Prikaži večMicrosoft Word - padavine_16-19sep10.doc
ARSO, Državna meteorološka služba Ljubljana, 23. 9. 2010 Poročilo o izjemno obilnih padavinah od 16. do 19. septembra 2010 Opis sinoptične situacije Dne 15. septembra je bilo nad severno Evropo obsežno
Prikaži več(Microsoft Word - Met_postaja_Ko\350evje.doc)
Naše okolje, februar 215 METEOROLOŠKA POSTAJA KOČEVJE Meteorological station Kočevje Mateja Nadbath M eteorološka postaja Kočevje je v istoimenski občini Poleg omenjene, ki je podnebna ali klimatološka,
Prikaži večPODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2005 Climate in Slovenia in 2005 Tanja Cegnar* UDK (497.4) 2005 Povzetek Povprečna temperatura v letu 2005, z
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA Climate in Slovenia in Tanja Cegnar* UDK 551.582(497.4) Povzetek Povprečna temperatura v letu, z izjemo Ljubljane, ni odstopala od dolgoletnega povprečja navzgor ali navzdol
Prikaži večMočan veter od 2. do 4. januarja
Močan veter od 2. do 4. januarja 2019 1 Splošna vremenska slika Nad severovzhodno Evropo je bilo 2. januarja globoko ciklonsko območje, nad zahodno Evropo pa je vztrajalo obsežno območje visokega zračnega
Prikaži večMočan veter in obilne padavine nov. 2013
Obilne padavine in močan veter od 5. do 7. novembra 216 Splošna vremenska slika V petek, 4. novembra, je iznad Britanskega otočja začela vdirati višinska dolina s hladnim zrakom proti Pirenejskemu polotoku
Prikaži večILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 31. maja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 4.
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 31. maja 219 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 4.313 (2.59) ilegalnih prehodov državne meje. Število
Prikaži več(Microsoft Word - Kisovec meritve PM10 in te\236kih kovin-februar 13.doc)
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE KISOVEC-MERITVE DELCEV PM 10 IN TEŽKIH KOVIN Kisovecmeritve delcev PM 10 in težkih kovin AGENCIJA REPUBLIKE
Prikaži večREPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril
SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril ARSO Oddelek za hidrološke prognoze Dravograd, 3. december 2015 Vsebina Kako lahko sami spremljate meteorološke in hidrološke razmere ter kako
Prikaži večMicrosoft Word - neurja_22okt2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 24.. 14 Neurja v noči z 21. na 22. oktober 14 Splošna vremenska slika V dneh med 9. in 21. oktobrom 14 smo v Sloveniji beležili eno najtoplejših obdobij za sredino
Prikaži večAli se podnebje v Celju spreminja?
MLADI ZA CELJE ALI SE PODNEBJE V CELJU SPREMINJA? Raziskovalna naloga Avtorji: Jan Cigoj, 9.b Jure Košir, 9.b Matej Hrlec, 9.b Mentor: Sandi Šarman, prof. Šola: Osnovna šola Hudinja Šolsko leto 2007/2008
Prikaži večILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. aprila 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 3. aprila 219 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.43 (1.35) ilegalnih prehodov državne meje. Število
Prikaži večUJMA_2007.indd
SNEŽNA SEZONA 5/ Snow season of 5/ Gregor Vertačnik* UDK 551.57.(97.) 5/ Povzetek Snežna sezona 5/ je bila v večjem delu Slovenije med najbolj sneženimi v zadnjih letih. V večjem delu države je močno izstopala
Prikaži več3 Matematični dosežki v vsebinskih in kognitivnih področjih Kot je opisano v izhodiščih raziskave TIMSS 2007, smo s preizkusi znanja preverjali znanje
3 Matematični dosežki v vsebinskih in kognitivnih področjih Kot je opisano v izhodiščih raziskave, smo s preizkusi znanja preverjali znanje različnih matematičnih vsebin na več kognitivnih področjih. Naloge
Prikaži več(Microsoft Word - Hidrolo\232ko porocilo.docx)
Ljubljana, 23. 10. 2015 Hidrološko poročilo o visokih vodah v dneh med 11. in 18. oktobrom 2015 Predhodna velika vodnatost rek, nasičenost tal z vodo in pogoste padavine od 10. do 15. oktobra so povzročile
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja kmetijskih tal v Sloveniji 11. 20. avgust 2010 OBVESTILO Drugo dekado avgusta so zaznamovali pogosti intenzivni nalivi. Skupno je v teh dneh padlo največ dežja v zahodni
Prikaži večZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 2011 Groundwater reserves in September 2011 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi
ZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 11 Groundwater reserves in September 11 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi česar so se gladine podzemnih voda že drugi mesec zapored
Prikaži večPOPLAVE PO SVETU LETA 2016 FLOODS IN THE WORLD IN 2016 Peter Frantar dr., Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Vojkova cesta 1b, Ljubljana, peter.f
POPLAVE PO SVETU LETA 2016 FLOODS IN THE WORLD IN 2016 Peter Frantar dr., Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Vojkova cesta 1b, Ljubljana, peter.frantar@gov.si Povzetek Leta 2016 je bilo na svetu 220
Prikaži večProblemi sodobnega sveta Srednja šola Črnomelj KIDRIČEVA 18/a 8340 Črnomelj PROBLEMI SODOBNEGA SVETA (Seminarska naloga) 1
Srednja šola Črnomelj KIDRIČEVA 18/a 8340 Črnomelj PROBLEMI SODOBNEGA SVETA (Seminarska naloga) 1 UVOD V tej seminarski nalogi vam bom opisal probleme, ki se trenutno dogajajo po vsem svetu, tudi pri nas,
Prikaži večJunij2018
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. junija 2018 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.427 ilegalnih prehodov državne meje. Lani so obravnavali
Prikaži večMicrosoft Word - bilten doc
Dekadni bilten stanja vodne bilance kmetijskih tal v Sloveniji 11. do 20. avgusta 2011 OBVESTILO Spet je nastopila vročina. Vremenske razmere so idealne za dozorevanje zgodnjih sort hrušk in jablan, ki
Prikaži večMicrosoft Word - vrocina-neurja_1-9jul15.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,14. 7. Vročina in neurja od 1. do 9. julija Splošna vremenska slika Ob koncu junija se je nad jugozahodno Evropo razprostiral obsežen višinski greben s toplim
Prikaži večUpravičene države
Upravičene države V programu Erasmus+ lahko sodelujejo naslednje države: Države Programa Naslednje države lahko v celoti sodelujejo v vseh ukrepih programa Erasmus+: Države članice Evropske unije (EU)1
Prikaži več02 Ujma
8 GLOBALNE KLIMATSKE RAZMERE LETA 2001 Climate in 2001 Annual Review Tadeja Ovsenik Jegliœ* UDK 551.58«2001«Povzetek Leto 2001 je bilo drugo najtoplejøe v œasu instrumentalnih zapisov, takoj za letom 1998,
Prikaži več-Leži med Pacifikom in Atlantikom -Zahodno od Afrike -večina njene površine je na južni polobli
-Leži med Pacifikom in Atlantikom -Zahodno od Afrike -večina njene površine je na južni polobli bivalstva: približno 371.000.000 sto Sáo Paulo, Brazilija - 17,711,000 prebivalcev ajrevnejša država Južne
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - poletna-sola_klima.ppt
Analiza podatkov za potrebe proučevanja podnebja Predavanje na Poletni meteorološki šoli za ljubitelje spremljanja in opazovanja vremena Gregor Vertačnik Ljubljana, 12. junij 2010 1 Kazalo Metapodatki
Prikaži večILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 28. februarja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnava
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 28. februarja 19 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 611 (453) ilegalnih prehodov državne meje. Število
Prikaži večPostavka Naziv storitve Enota mere Tarifa Cena z davkom v EUR Stopnja davka Cenik za storitve IZI Cenik velja od dalje. 2. Klici in poslana
Postavka Naziv storitve Enota mere Tarifa Cena z davkom v EUR Stopnja davka Cenik za storitve IZI Cenik velja od 1. 9. 2019 dalje. 2. Klici in poslana sporočila iz Slovenije v tujino 2.1. Cenik klicev
Prikaži večuntitled
2. poglavje: Povprečni dosežki po področjih matematike PODPOGLAVJA 2.1 Kakšne so razlike v dosežkih po posameznih področjih matematike? 2.2 Razlike med učenci in učenkami v dosežkih po področjih matematike
Prikaži večIZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 355/ z dne 8. aprila o spremembi Uredbe (ES) št. 1235/2008 o določitvi podrobnih
9.4.2014 L 106/15 IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 355/2014 z dne 8. aprila 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 1235/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi
Prikaži večPovracila-stroskov-julij-2011
POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM IN DRUGI PREJEMKI Povračila stroškov in druge prejemke v dejavnosti trgovine urejajo: Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije in Tarifna priloga h Kolektivni
Prikaži večMicrosoft Word - NASE OKOLJE.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v aprilu 212... 3 Razvoj vremena v aprilu 212... 24 Meteorološka postaja Žusem... 3 ZAKLJUČNA KONFERENCA PROJEKTA»CENTER ZA UPRAVLJANJE SUŠE V JUGOVZHODNI EVROPI«35
Prikaži večMicrosoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juliju 27... 3 Razvoj vremena v juliju 27... 24 UV indeks in toplotna obremenitev... 31 Meteorološka postaja Lučine... 3 AGROMETEOROLOGIJA 38 HIDROLOGIJA 44 Pretoki
Prikaži večMicrosoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Klimatske razmere v decembru 25... 3 Razvoj vremena v decembru 25... 22 Klimatske značilnosti leta 25... 29 Meteorološka postaja Senovica... 45 AGROMETEOROLOGIJA 47 HIDROLOGIJA
Prikaži večENV2:
. Kazalo. KAZALO.... UVOD... 3. ANALIZA POPULACIJE DRŽAV EU...5 4. VSEBINSKE UGOTOVITVE...8 5. LITERATURA... . Uvod Vir podatkov za izdelavo statistične naloge je Eurostat ali Statistični urad Evropske
Prikaži večmarec, 2010
Kosti Luske, ploščate, brez sklenine Škrge so prekrite s škržnim poklopcem Plavalni mehur Organi: zadnjična odprtina, sečni mehur, škržni lok, srce, jetra, pilorični žepki, črevesje, vranica, jajčnik ali
Prikaži večMicrosoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v maju 27... 3 Razvoj vremena v maju 27... 24 Podnebne razmere v pomladi 27... 31 Meteorološka postaja Rovte... 43 AGROMETEOROLOGIJA 47 HIDROLOGIJA 53 Pretoki rek
Prikaži večINFORMACIJE MAREC 2017
INFORMACIJE MAREC 2017 NOVICE Zakon o pokojninsko invalidskem zavarovanju STATISTIČNI PODATKI Spoštovani! V februarju 2017 ni bilo veliko novosti na področju davkov, financ in računovodstva, na nekaj sprememb
Prikaži večMicrosoft Word - NASE OKOLJE.doc
Marca obeležujemo svetovni dan voda in svetovni dan meteorologije Marca bomo na Agenciji RS za okolje obeležili dva pomembna mednarodna dogodka, ki sta tesno povezana z delovnim področjem agencije: svetovni
Prikaži večMicrosoft Word - Ozon_clanek_2012.doc
OZON NAŠ ZAŠČITNIK IN SOVRAŽNIK Kaj je ozon Ozon (O 3 ) je plin, katerega molekula je sestavljena iz treh atomov kisika. Pri standardnih pogojih (temperatura 0 C, tlak 1013 hpa) je bledo modre barve. Ozon
Prikaži večFOTOVOLTAIKA
PRIMERJALNA ANALIZA TEHNOLOGIJ KONČNO POROČILO 1 Vsebina 1. Uvod... 3 1.1. Prva leta fotovoltaike v Italiji, Evropi in svetu... 4 1.1.1. Italija... 4 1.1.2. Svet... 8 1.1.3. Evropa... 10 2 1. Uvod Fotovoltaična
Prikaži večPrilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe – pomoč AGROMETEOROLOGIJE pri izboljšanju upravljanja z vodo
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE REPUBLIKA SLOVENIJA Vojkova 1b, 1000 Ljubljana p.p. 2608, tel.: +386(0)1 478 40 00 fax.: +386(0)1 478 40 52 Prilagajanje kmetijstva
Prikaži večMicrosoft Word - SI_vaja5.doc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 5 Naloge 1. del: t test za
Prikaži večEKOKVIZ 2013/14 KAKŠNO BO VREME JUTRI? GRadivo za tekmovanje iz ekoznanja za SREDNJE šole
EKOKVIZ 2013/14 KAKŠNO BO VREME JUTRI? GRadivo za tekmovanje iz ekoznanja za SREDNJE šole E-publikacija Ekokviz 2013/14 gradivo za tekmovanje iz ekoznanja za srednje šole KAKŠNO BO VREME JUTRI? Izdajatelj:
Prikaži večMicrosoft Word - report-2009-DMetS-ver1.doc
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR REPUBLIKA SLOVENIJA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE POROČILO O METEOROLOŠKI DEJAVNOSTI v RS ZA LETO 2009 Junij 2010 Pripravili: Urad za meteorologijo Generalni direktor:
Prikaži večSZGG_2012_Dolsak_Sraj
Izdelava Huffovih krivulj in njihova analiza za izbrane padavinske postaje v Sloveniji Domen Dolšak, Mojca Šraj * Povzetek Prispevek predstavlja izdelavo, rezultate in analizo Huffovih krivulj za izbrane
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj
Prikaži večMicrosoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juniju 27... 3 Razvoj vremena v juniju 27... 24 UV indeks in toplotna obremenitev... 3 Meteorološka postaja Poljane nad Škofjo Loko... 35 NA KAJ MORAMO PAZITI
Prikaži večMicrosoft Word - INFORMACIJE NOVEMBER doc
INFORMACIJE NOVEMBER 2014 Spoštovani! Pošiljamo Vam informacije za november. Vlada pripravlja kup dokaj neugodnih ukrepov za podjetnike (povišan davek na bančne storitve, povišan davek na zavarovalniške
Prikaži večKLIMATOLOŠKI OPIS IZJEMNEGA PADAVINSKEGA DOGODKA 18. SEPTEMBRA 2007 Climatological description of the exceptional precipitation event of 18 September
KLIMATOLOŠKI OPIS IZJEMNEGA PADAVINSKEGA DOGODKA 18. SEPTEMBRA 7 Climatological description of the exceptional precipitation event of 18 September 7 Gregor Vertačnik* UDK 551.577.37(497.4) 7 Povzetek Septembra
Prikaži večMicrosoft Word - PR18-HoceZrak-letno2018.docx
DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR18-HoceZrak-letno2018.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 V OBČINI HOČE-SLIVNICA V LETU 2018 Maribor, marec 2019 Naslov: Izvajalec: Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje
Prikaži večVisoke vode in poplave rek od 1. do 5. februarja
Visoke vode in poplave rek od 1. do 5. februarja 2019 1 POROČILO O POPLAVAH Visoke vode in poplave rek od 1. do 5. februarja 2019 POVZETEK V petek, 1. februarja zjutraj je bila vodnatost rek po državi
Prikaži večPRILOGA 1 A ZAVEZANEC: Številka izdaje: Priloga 1 B ZADEVA: OBRAZEC B1 ZA IZRAČUN NAJVIŠJE DOVOLJENE CENE ZDRAVILA NA DEBELO Lauer-Taxe (spletni vir ali elektronska izdaja) C ABDA Datenbank D Vidal (spletni
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Čad Vpliv podnebnih sprememb na ogrožanje državne varnosti v Afriki Diplomsko delo Ljubljana, 2
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jernej Čad Vpliv podnebnih sprememb na ogrožanje državne varnosti v Afriki Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
Prikaži večPODNEBNE SPREMEMBE
PODNEBNE SPREMEMBE UVOD Človekov vpliv na spreminjanje podnebja je danes znanstveno dokazan. neposredno se ta vpliv kaže v naraščanju povprečne globalne temperature, ki je v največji meri posledica človekovih
Prikaži več1
2 PRIKAZ STANJA PROSTORA 2.1 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA 2.1.1 MAKROLOKACIJA Območje OPPN PSC Mačkovec-2 v velikosti cca 4,5 ha je del gospodarske cone GC Mačkovec in se nahaja na skrajnem SV delu Novega mesta
Prikaži večPODNEBNE SPREMEMBE Kako vplivajo na Alpe in kaj lahko storimo?
PODNEBNE SPREMEMBE Kako vplivajo na Alpe in kaj lahko storimo? Alpe so izpostavljene podnebnim spremembam V Alpah živi približno 14 milijonov ljudi, 30.000 živalskih in 13.000 rastlinskih vrst. V Alpah
Prikaži večNAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV
Predmetna komisija za nižji izobrazbeni standard Družboslovje Opisi dosežkov učencev 9. razreda pri NPZ-ju Slika: Porazdelitev točk pri družboslovju (NIS), 3. obdobje ZELENO OBMOČJE V zeleno območje sodijo
Prikaži več4. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS s področja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in floristike ter živilstva in prehrane»z znan
4. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS s področja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in floristike ter živilstva in prehrane»z znanjem in izkušnjami v nove podjetniške priložnosti«20.
Prikaži večSI057 OK KAPITAL Period SI057 NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D. (NLB d.d.) Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastnišk
SI57 OK 1. KAPITAL Period SI57 Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastniški kapital pred odbitnimi postavkami (Temeljni kapital brez hibridnih instrumentov in državnih ukrepov pomoči,
Prikaži večSUDAN IN JUŽNI SUDAN
SUDAN IN JUŽNI SUDAN SUDAN NEKOČ Sudan pod Egipt, Egiptu vladala G.B. 1956 Sudan samostojen. Na oblasti -arabski muslimani, živijo na severu. Prebivalci na jugu- zapostavljeni, sledita dve državljanski
Prikaži večPROGRAM DELA_vsebina_finance_2019
PROGRAM DELA 2019 TEKMOVANJA 2019 ODBOJKA TEKOČA TEKMOVANJA, SEZONA 2018/2019 DRŽAVNO PRVENSTVO IN POKALNO TEKMOVANJE MOŠKI ŽENSKE POKAL SLOVENIJE POKAL SLOVENIJE 1. DOL 1A. DOL 2. DOL 1B. DOL 3. DOL VZHOD
Prikaži večSrednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA
Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA NALOGA Mentor: Andrej Prašnikar (tehnično komuniciranje)
Prikaži večVODNATOST POVRŠINSKIH VODA V LETU 2017 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 2017 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vo
VODNATOST POVRŠINSKIH VODA V LETU 217 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 217 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, igor.strojan@gov.si Povzetek V prispevku
Prikaži večManpowerGroup raziskava napovedi zaposlovanja Slovenija
ManpowerGroup raziskava napovedi zaposlovanja Slovenija 3 19 Slovenija Napoved zaposlovanja ManpowerGroup raziskava napovedi zaposlovanja za tretje četrtletje 19 je bila v Sloveniji opravljena na reprezentativnem
Prikaži večERASMUS IZMENJAVA (NIZOZEMSKA) Pripravil: Aljoša Polajžar
ERASMUS IZMENJAVA (NIZOZEMSKA) Pripravil: Aljoša Polajžar Si želite? 1. Študirati v neposredni bližini pomembnejših mest in pravnih prestolnic v EU? (Bruselj 90min vožnje; Pariz 6 ur Flixbus; Amsterdam
Prikaži večLoeb Gronholm Rally WRC 1
Loeb Gronholm Rally WRC 1 Predstavitev Opis voznikov Vse rally proge Opis proge (Korzika) Opis proge (Argentina) Predstavitev Moštev 2 Sebastien Loeb Priimek: Loeb Ime: Sebastien Rojen: 26.02.1974 v Haguenau
Prikaži več7. tekmovanje v znanju astronomije 8. razred OŠ Državno tekmovanje, 9. januar 2016 REŠITVE NALOG IN TOČKOVNIK SKLOP A V sklopu A je pravilen odgovor o
7. tekmovanje v znanju astronomije 8. razred OŠ Državno tekmovanje, 9. januar 2016 REŠITVE NALOG IN TOČKOVNIK SKLOP A V sklopu A je pravilen odgovor ovrednoten z 2 točkama; če ni obkrožen noben odgovor
Prikaži večUradni list RS - 045/2019, Uredbeni del
Digitally signed by Petra Škodlar DN: c=si, o=state authorities, ou=web-certificates, givenname=petra, sn=škodlar, serialnumber=1236780514032, cn=petra Škodlar Reason: Direktorica Uradnega lista Republike
Prikaži več1
Vsebina je nastala v okviru dejavnosti projekta Evalvacija in spremljanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega sistema s pomočjo mednarodnih raziskav in študij, ki ga omogoča sofinanciranje Evropskega socialnega
Prikaži večPowerPointova predstavitev
»ŠTUDIJA O IZVEDLJIVOSTI PROJEKTA PRIDELAVE IN PREDELAVE SLADKORNE PESE«Državni svet. 14.11. 2013 Prof. dr. Črtomir Rozman Svetovna proizvodnja sladkorja 123 držav: 80% sladk. Trs, 20 % sladk. Pesa 43
Prikaži večStatistika, Prakticna matematika, , izrocki
Srednje vrednosti Srednja vrednost...... številske spremenljivke X je tako število, s katerim skušamo kar najbolje naenkrat povzeti vrednosti na posameznih enotah: Polovica zaposlenih oseb ima bruto osebni
Prikaži večPostavka Naziv storitve Enota mere Cena z davkom v EUR Stopnja davka Partnerji Spar Mobil Cenik velja od dalje. 1. Spar Mobil - Cenik stor
Postavka Naziv storitve Enota mere Cena z davkom v EUR Stopnja davka Partnerji Spar Mobil Cenik velja od 19. 4. 2019 dalje. 1. Spar Mobil - Cenik storitev v mobilnem omrežju Telekoma Slovenije SIM-KARTICA
Prikaži večPostavka Naziv storitve Enota mere Cena z davkom v EUR Stopnja davka Partnerji Hip mobil Cenik velja od dalje. 1. Hip mobil - Cenik storit
Postavka Naziv storitve Enota mere Cena z davkom v EUR Stopnja davka Partnerji Hip mobil Cenik velja od 15. 5. 2019 dalje. 1. Hip mobil - Cenik storitev v mobilnem omrežju Telekoma Slovenije SIM-KARTICA
Prikaži večNACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO CENTER ZA OKOLJE IN ZDRAVJE DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212a/PR18-PTUJzrak-december.doc MESEČNO POROČILO O
NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJ, OKOLJ IN HRANO CNTR ZA OKOLJ IN ZDRAVJ DAT: DANTNLCOZMB22aPR8-PTUJzrak-december.doc MSČNO POROČILO O MRITVAH DLCV PM0 NA PTUJU DCMBR 208 Maribor, februar 209 Oddelek za
Prikaži večPriloga 1: Informativni pregled neposrednih stroškov Poleg nadomestil NLB, ki izhajajo iz Tarife NLB Borzno posredovanje, se pri opravljanju storitev
Priloga 1: Informativni pregled neposrednih stroškov Poleg nadomestil NLB, ki izhajajo iz Tarife NLB Borzno posredovanje, se pri opravljanju storitev dodatno obračunajo tudi vsakokratni neposredni stroški
Prikaži večNa podlagi 41
Na podlagi 41. in 81. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Kriţevci (Uradni list RS, št. 18/2010, 53/2010) ter 17. člena Odloka o ustanovitvi Javnega
Prikaži več(Microsoft Word - Kolofon Letno poro\350ilo.doc)
AGENCIJA RS ZA OKOLJE V LETU 2010 AGENCIJA RS ZA OKOLJE Ljubljana, 2011 Agencija za okolje v letu 2010 Izdajatelj: Ministrstvo za okolje in prostor Agencija RS za okolje, Vojkova ulica 1 b, Ljubljana http://www.arso.si
Prikaži večRazbitina maone pod Nabrežino
PODVODNI ATLAS SLOVENIJE. POPISNI LIST ŠT. 47 Ime lokacije Razbitina maone pod Nabrežino Tip Zahtevnost Nočni potop Zemljevid / skica MORJE P2 opomba: težaven kopenski dostop do izhodišča potopa. NE Zemljepisna
Prikaži več