Gaia julij 2013.xp

Transkripcija

1 Julij 2013 Letnik 19 št. 189 Tema meseca 4 Temnolistne trajnice za kontrast Matic Sever Ekološko vrtnarjenje 14 Bogati sadovi Gainega vrta Igor Škerbot Ekološko vrtnarjenje 24 Hruške lepe Helene Roman Mavec Svetovanje

2 Preženimo ose in sršene! V poletnih dneh nas pogosto zmotijo ose, če je v bližini zrelo sadje, sladka pijača ali hrana. S svojim pikom lahko ogrozijo naše zdravje, zato je prav, da se pred njimi zavarujemo. Ose postanejo agresivne, če jih razdražimo in ko branijo svoje gnezdo. Njihovo želo je gladko, zato ga z lahko izvlečejo in večkrat pičijo. Ko se počutijo ogrožene, sprostijo v okolico hormone, ki povečajo agresivnost Učinkovito nad mrčes! ostalih os v bližini. Pri večini ljudi osji pik povzroči bolečino in rdečico, pride lahko tudi do zatekanja. Pri ljudeh z alergijami je še posebej nevaren pik v vrat in ustno votlino, saj lahko zaradi zatekanja pride do oviranega dihanja. Pikom lahko sledi tudi hujša slabost in je potrebno zdravljenje v bolnišnici. Osja gnezda ne sodijo v bližino ljudi Os se najlažje ubranimo, če skrbimo, da sta hrana in pijača v zaprtih posodah. Če je v bližini naše hiše ali vrta osje gnezdo, pa imamo večji problem, saj je lahko v njem tudi do dvesto živali. Najbolj pogosto gnezda najdemo na podstrešjih, v dimnikih in razpokah ter na sami steni. Pomembno je, da jih takoj zajezimo. V ta namen uporabimo effect insekticid proti osam in sršenom v obliki aerosola. Izdelek je oblikovan tako, da je možno pršenje tudi od daleč, in sicer z razdalje 4-5 metrov. Tak način je bolj varen, omogoča pa tudi, da zadenemo težje dostopna mesta. Posebna formula dveh snovi v insekticidu povzroči takojšnje uničenje nadležnega mrčesa, deluje pa tudi podaljšano. Aerosol proti osam in sršenom vsebuje še odvračalo, ki prepreči povratek žuželk na poškropljeno mesto. Učinkovito deluje tudi na sršene in njihova gnezda. Osja gnezda pršimo z razdalje treh do štirih metrov, v intervalih po pet sekund. Škropimo v zgodnjih jutranjih urah, ko so živali manj aktivne, ali pozno zvečer, ko je večina os že v gnezdu. Biocid uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite etiketo in podatke o proizvodu.

3 Gaia predstavlja Tema meseca 4 Temnolistne trajnice za kontrast Okrasni vrt 6 Kaj obrezujemo poleti in jeseni Vse o... 8 Vse o zimzelenih grmičkih Strokovnjak odgovarja članom 11 Gnitje sliv in breskev, venenje mladih poganjkov na sadnem drevju in hrastu, preprečevanje suše Ali poznate? 12 Sladki koren Izziv v vrtu 13 Doma narejeni šopki Ekološko vrtnarjenje 14 Bogati sadovi Gainega eko vrta 16 Čas bo za motovilec 18 Kako narazen, da bo ljubezen 23 Pomirjujoča meta 24 Hruške lepe Helene 26 Znebimo se težav med vrtninami Klubski kotiček 19 Gain piknik 20 Gaina prijavnica in izžrebanci 21 Gaina poletna križanka 22 Gaini kuponi popustov Gaia na obisku 28 Samooskrba pri Primožičevih Oblikovanje vrta 30 Žive meje vseh vrst Zelenjavni vrt 33 Kitajsko zelje Slovenski naravni biseri 34 Šmrkava baba Dom brez mrgolazni 35 Klopi, komarji in muhe Koledar del 38 Dela v vrtu, na katera ne smemo pozabiti v mesecu juliju in avgustu Klub Gaia Strokovno-izobraževalna revija glavnega pokrovitelja, Unichem d.o.o. Gaia revija članov Kluba Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, T: (01) , E: gaia@klubgaia.com Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahović Svetovalka: Vida Radivojević Glavna urednica: Mira Arh Strokovni sodelavci: Davor Špehar, Nevenka Breznik, Miša Pušenjak, Igor Prša, Matjaž Mastnak, Roman Mavec Lektor in redaktor: Mira Arh Grafična priprava: Trajanus d.o.o., Kranj. Tiskano v Sloveniji. Izhaja mesečno, razen januarja in novembra. Letna naročnina 18,88 EUR. Natisnjeno v izvodih. ISSN Naslednja številka izide 15. avgusta Kar narava veleva - Gaia razodeva! uvodnik Domači sadovi dela Kako preprosto je, ko imaš svoj košček zemlje, pa četudi le na terasi ali balkonu. Domači pridelki so vedno veselje, kot otroci, ki odraščajo. Zdaj se že kažejo prave oblike in na obzorju so tudi že količine vrtnin in sadja, ki bodo oskrbele vso družino. Kaj ni to veselje? Že sedaj se pripravljamo na naš tradicionalni Gain piknik, ki bo letos na severu Primorske, v Ozeljanu pri Novi Gorici, in sicer v nedeljo, 1. septembra Po izletih in lokalnih znamenitostih ter ogledu vrtov naših zvestih članov kluba, si bomo privoščili dobro hrano in odlično zabavo ob glasbi, kot je to navada na Gainih srečanjih. V drugi polovici septembra pa vas vabimo na nepozabno lep dvodnevni izlet po vrtovih Benečije, od Padove do Vicenze, s prenočitvijo v podeželski idili. Predlagam, da na Gain piknik prinesete s seboj tudi kak svoj pridelek z vrta, da si jih izmenjate med sabo, mi pa bomo najlepše in najboljše pokazali vsem in jih nagradili.? Ugani, kaj je na naslovnici! Tudi v letu 2013 smo vam pripravili zanimive slike Gainih naslovnic, saj bo vsakokrat 1. stran revije neke vrste uganka: Napišite ime rastline z naslovnice! Med vašimi dopisnicami s pravilnimi odgovori bomo izžrebali vsak mesec enega člana in ga bogato obdarili z izdelki Plantella v vrednosti 20,00 EUR. K odgovoru pripišite svoje podatke (ime in priimek, naslov, številko telefona) ter ga do pošljite na naš naslov. Rešitev iz prejšnje številke: Škrlatni naprstec, Digitalis Purpurea Nagrajenka: Milvana Cimerman, Žalec julij

4 Tema meseca Temnolistne trajnice za kontrast Nekateri ljubitelji vrtnih rastlin so morda malce manj navdušeni nad trajnicami glede časovne dolžine cvetenja, saj traja najpogosteje mesec ali dva. Ne manjka tudi takih, ki imajo nenavadno obarvane liste. Te nas navdušujejo z barvo vso sezono ali pa kar vse leto. Zakaj temni listi? Ko govorimo o temnolistnih trajnicah, največkrat mislimo na tako imenovane rdečelistne trajnice. V ta sklop prištevamo tako tiste z rjavimi kot tiste z rdečerjavimi ali vijoličastimi listi. Te rastline so v vrtove največkrat prišle s človeško selekcijo. V naravi se na vsake nekaj tisoč sejancev pojavi mutacija, ki povzroči nadpovprečno tvorbo barvila antociana. Ker je tega v listu zelo 4 veliko, se zeleni klorofil ne izrazi, zato list vidimo kot rjav, rdeč oz. vijoličast. Temnolistne trajnice in kombinacije ` Vsekakor je najobsežnejši rod s temnolistnimi predstavnicami iskrivka oz. hojhera Heuchera sp. Vrtnarji so vzgojili že ogromno sort z zelo lepimi listi v nenavadnih barvnih odtenkih. Ena najpogosteje gojenih je sorta Heuchera Palace Purple z rjavordečimi listi, ena najbolj temnih je Obsidian, sorta Midnight Rose pa ima v listu še nenavadne rožnate pegice. Tudi prave vijoličaste pri iskrivkah ne manjka, najdemo jo pri sorti Blackberry Jam in Plum Royale. Zelo lepo se podajo k sveže zelenim ali rumenkastim okrasnim travam, modrikastim ali rumenkastim hostam, v loncu bo kontrastno delovala skupaj s prevešajočo se rumenolistno pijavčnico Lysimachia nummularia Aurea. ` Zelo temen je tudi penstemon Penstemon digitalis Husker Red, ki zacveti belo ter ustvari nenavaden kontrast že sam po sebi. Lepo se ujame s sivolistnimi rastlinami in rdečelistnimi grmovnicami. Ligularija L. Britt Marie Crawford ustvarja močan kontrast z rumenim, togim šašem Carex elata Aurea. K zanimivemu videzu polsenčne zasaditve pa ne prispeva samo barvni kontrast, pač pa tudi različne oblike listov. Iskrivke Heuchera Obsidian v ospredju se lepo ujamejo s temnolistno konjsko grivo Ageratina altissima v ozadju. Rjavo-rdeči listi se lepo ujamejo z vijoličasto krvomočnic. V gredi naj se temni listi ponovijo večkrat, če pa se ujamejo še s temnolistnimi grmovnicami, bo učinek zelo harmoničen. ` Prav posebna skupina so ligularije. Nekatere sorte, kot je Ligularia Britt Marie Crawford, imajo precej velike ledvičaste liste v temno vijoličasto-rjavi barvi, za povrh pa se še lepo bleščijo. Za močne

5 poudarke jo družimo s togim šašem Carex elata Aurea z rumenimi listi. ` Svetilke Actaea sp. so prav tako nenavadne temnolistne trajnice. Listi so globoko deljeni in spominjajo na praprot, iznad njih pa se dvigajo ozka kremna, rožnata ali bela socvetja, ki močno dišijo po medu. Odlične so za kombinacije v polsenci in svetli senci. Čudovite so, če se dvigajo nad nižjimi belopisanimi hostami, ki še dodatno poudarijo temne liste svetilk, lep učinek pa nastane tudi ob rumeno-zelenih listih. Temne hermelike so prava žlahtna popestritev jesenskih zasaditev v rožnatih in vijoličastih kombinacijah, čez poletje pa se krasno ujamejo z belo pajčolanko in sivimi okrasnimi pelini. ` Med krvomočnicami je toliko izbire, da se je težko odločiti, po čem seči. Poznamo sorte z izrazito rjavi listi in sorte z rdečevijoličastimi listi. Ena bolj atraktivnih je malce višja rjavo-rdeča krvomočnica Geranium phaeum Samobor z velikimi črno-vijoličastimi pegami na listih. To pridno izrabimo za kombinacijo z drugimi temnejšimi rastlinami, npr. isrkivkami, barvno pa se lepo ujamejo tudi z rdečimi zalimi kobulčki Astrantia major sorte. Nekatere kot travniška krvomočnica G. pratense Midnight Reiter pa imajo celotno površino listov vijoličasto. ` Predvsem jeseni tudi v cvetličnih loncih radi za zasaditve uporabljamo plazeči skrečnik. Temnolistne sorte se lepo podajo k srebrnolistnim rastlinam, z rumenolistnimi pa ustvarjajo kontrast. Lepe so tudi kombinacije s temnocvetnimi, belimi ali pastelno vijoličastimi mačehami. Ena najlepših temnolistnih sort je Ajuga reptans Binblasca z nagubano in bleščečo se listno površino. ` Med mlečki je nekaj posebnega npr. rdečelistni mandljevolistni mleček Euphorbia amygdaloides Purpurea. Spomladi temne liste, ki so bolj rdeči na legah, kjer je vsaj nekaj ur sonce, poživijo žvepleno rumeni cvetovi, ki se krasno podajo k spomladanskim jegličem Primula veris, rumenocvetočim lipicam Epimedium sp. in k narcisam. ` Tudi homulice in hermelike nam bodo na zelo sončnih in vročih legah pričarale nekaj zanimivih slik. Temnolistne hermelike so čudovite ob rožnatih jesenskih astrah, drobnih belih cvetovih pajčolanke in ob okrasnih sivih pelinih. Nižje homulice, kot so Sedum Bertram Anderson in S. spurium sorte na robu gredice ali v skalnjakih družimo z volnatim čišljakom Stachys byzantina, pajčevinastimi netreski, nizkim pelinom Artemisisa schmidtiana Tudi v posodah lahko temnolistne trajnice, kot je krvomočnica Geranium Midnight Reiter, kot posamezni primerki ustvarijo zanimiv poudarek med pretežno zelenimi sosedami. ` Zmagovalka v temni barvi pa je zagotovo črna kačja brada Ophiopogon planiscapus Nigrescens. To je verjetno edina prava črna trajna rastlina pri nas. Ker je zimzelena, lahko spomladi skupaj z zvončki ustvarimo zanimivo črno-belo zasaditev, kasneje pa jo za bolj vpadljiv učinek lahko kombiniramo tudi z zlato rumenimi cvetovi ali rumenimi listi drugih rastlin. Na splošno so temnolistne rastline precej opazne, a ne kričeče. Ker»absorbirajo«veliko svetlobe, moramo biti pazljivi, da jih ne uporabimo preveč. Večje število temnih rastlin v zasaditvi največkrat deluje neprijetno. Take trajnice naj se bodisi kot ista sorta bodisi kot druga vrsta s podobnim odtenkom listov večkrat ponovi v skupini vzdolž neke grede. Če imamo zelo malo prostora, pa se odločimo npr. le za eno bujnejšo rastlino, ki bo dala svoj pečat zasaditvi. Lep učinek teh rastlin je v družbi rdečih in oranžnih cvetov na eni strani, ter s sivimi, rožnatimi in vijoličastimi odtenki na drugi. Prostora za eksperimentiranje pa je zelo veliko. Ker so listi tu zelo pomembni, poskrbim, da se lepo razvijejo s pomočjo gnojenja s pametnim dolgodelujočim gnojilom plantella formula 365 za okrasne rastline, nikar pa ne pozabim na polže, ki lahko hitro skazijo še tako premišljeno kombinacijo. Proti njim uporabim bio plantella arion+. Matic Sever julij

6 Okrasni vrt Kaj obrezujemo poleti in jeseni V mesecu februarju smo pregledno obdelali obrezovanje pozimi in spomladi. A veliko rastlin je priporočljivo obrezati poleti ali jeseni. Nadaljujemo s predstavitvijo, da bodo tako zajeti vsi letni časi. POLETNA REZ Rastline, poškodovane od mraza v spomladanskem času (rastline, ki ne poganjajo) slezinec (Abutilon) vrtne fuksije sirski oslez (Hibiscus syriacus) Postopek rezi: odstranimo poškodovane dele rastlin da spodbudimo novo rast iz osnove. Veliko je vprašanj o obrezovanju, zakaj, kdaj in kako. Rastline potrebujejo obrezovanje iz nešteto razlogov. Eden od teh je razpoložljiv prostor. Bujne rastline na majhnem prostoru potrebujejo obrezovanje, da omejimo velikost, kar je dobro za listnate grmovnice. Cvetočim grmovnicam, če izključimo vrtnice, z obrezovanjem zmanjšamo cvetenje, a bodo zato cvetovi, ki ostanejo, večji in odpornejši. Naslednji razlog je pomlajevanje in dober videz. Ob tem ne pozabite na bolezni in škodljivce. Z obrezovanjem krošnjo naredimo bolj zračno, da zrak lahko kroži. S tem preprečimo razvoj glivičnih bolezni in omogočimo dostop koristnim organizmom. To je v večini primerov tudi glavno vodilo za poletno rez. Žive meje in oblikovane grmovnice pušpan (Buxus) tuje (Thuja) lovor, lovorikovec (Laurus) bodika (Ilex) Postopek: delno odstranimo letošnjo rast, da ohranimo obliko. Obrežimo na začetku in ob koncu poletja. Močno rastoče obrezujemo vsakih 6 tednov. Spomladi cvetoče grmovnice, ki cvetijo na lanskoletnih poganjkih forsitija (Forsythia) devcija (Deutzia) nepravi jasmin (Philadelphus) Postopek: Ko rastline odcvetijo, odstranimo vse olesenele stare veje, da spodbudimo novo rast in nastavek za cvetenje za drugo leto. Jagodičevje črni ribez rdeči ribez maline robide Postopek: izrezujemo veje, ki so letos rodile pri črnem ribezu, malinah in robidah. Prikrajšamo rdeči ribez. Sadno drevje jabolka češnje, višnje hruške breskve Postopek: Odstranimo mehke, nove poganjke z namenom, da je krošnja bolj zračna in svetla. Izrezujemo postopoma po delih rastline. 6

7 JESENSKA REZ Zelnate trajnice ostrožnike (Delphinium) volčji bob (Lupinus ) potonike (Paeonia) plamenke (Phlox) Postopek: odstranimo mrtva cvetna stebla, po potrebi pa tudi liste. Mediteranske grmovnice, ljubiteljice sonca, ki ne prenesejo močne zimske rezi brškin (Cistus) sivke (Lavandula) rožmarin (Rosmarinus) Postopek: Po cvetenju odstranimo večji del rastline, tja do 10 cm pod cvetovi, vendar ne do starega lesa. Še vedno morajo na preostalih delih rastline ostati aktivna očesa. Občutljivo francosko sivko rajši obrežite spomladi po zmrzalih. Žive meje tise (Taxus baccata) in njene varietete Postopek: Tisa boljše prenaša pozno rez kot ostale vedno zelene rastline. Če želite obrezati le enkrat letno, potem to naredite zgodaj jeseni. Na ta način bo živa meja čvrsta za prezimovanje. Pognojimo le enkrat Za dobro obraščanje in bujno cvetenje je priporočljivo okrasno grmičevje in drevje pognojiti spomladi z uporabo pametnega gnojila plantella formula 365, s katerim gnojimo le enkrat v rastni sezoni. Hranila se nadzorovano sproščajo, odvisno od temperature zemlje in vlage in s tem zagotavljajo uravnoteženo prehrano skozi vso rastno sezono. Gnojila so z ustreznim razmerjem hranil prilagojena posameznim skupinam rastlin: za okrasne rastline, vrtnice, rododendrone, žive meje in iglavce. Loreta Vlahović Vita in Cvet delata čudeže Številna so vprašanja vrtičkarjev, kaj storiti z rastlino, ki slabo raste, ne cveti in hira. Rešitev je bio plantella vita, vitaminski kompleks iz morskih alg, ki rastline okrepi in spodbudi obraščanje tako korenin kot nadzemnega dela. Po 2x zalivanju z Vito v nekaj dnevnih presledkih rastline že v slabih dveh tednih nastavi nove liste, postane temno zelena in zacveti. Enako pomaga tudi pri zelenjavi, sadnem drevju in vseh okrasnih rastlinah. Za vzdrževanje bujnosti in bogatega cvetenja balkonskih lepotic redno gnojimo z gnojilom plantella cvet, ki je obogaten z 11 vitamini. Lantana pred zalivanjem Lantana po tretji uporabi bio plantella vite 7

8 Vse o... Vse o zimzelenih grmičkih Zimzelene grmovnice poleg dreves predstavljajo ogrodje in stalnico našega vrta. Listopadne drevnine se z letnimi časi spreminjajo in večinoma pozimi niso nič posebnega, zimzelene pa lahko zacvetijo, včasih spremenijo barvo listov, večinoma pa ostanejo ves čas enake. Zato jih na vrt posadimo najprej, nato pa dodajamo listopadne grmičke, trajnice in enoletnice, ki ob zimzelenem okrasju še bolj pridejo do izraza. 8 Zimzeleni češmin Zimzeleni grmi predstavljajo lepo ozadje za druge, bolj spreminjajoče se cvetoče ali barvite rastline. Zimzeleni češmini Berberis Družina češminov je ena najbolj raznolikih družin, kjer najdemo tako pritlikave kot tudi zelo visoke vrste grmičkov, vsem pa je skupno to, da so bodikavi in imajo rumenkaste ali oranžne cvetove. Češmini niso zahtevni za tla, uspevajo pa na soncu ali v polsenci. Zimzelene češmine gojimo zaradi bleščečih temnozelenih listov, barvitih cvetov in jesenskih rdečih jagod. Vsi so precej nezahtevni za gojenje in praktično ne potrebujejo obrezovanja. Najboj znana je vrsta Berberis darwinii, ki doseže velikost 2,5 m, ima rdečkaste popke in spomladi bogato rumeno cveti. Poznamo še Berberis stenophylla in njegove manjše sorte, B.linearifolia, pokrovni če- šmin B. candidula in visoki B. julianae, primeren za zakritja ali žive meje. Cvetoči češmini privabljajo veliko čebel, plodovi jeseni pa razveseljujejo ptiče. Tako je češmin kot nalašč za pravi ekološki vrt. Odlično se obnese v neprehodnih živih mejah, pa tudi v loncih mu ni hudega. Pa še nekaj za letošnje poletje: odlično prenaša sušo! Skimija Skimmia Skimija je manjša zimzelena grmovnica kroglaste oblike, ki je precej skromna in trdoživa rastlina Dobro prenaša senco in onesnaženo okolje, le neodcedna tla jo lahko uničijo. Primerna je za obrobek gredic in sajenje v posode. Potrebuje nevtralna ali kisla tla. Zraste največ do 1m visoko in ima velike usnjate liste, ki so na spodnji strani rahlo srebrnkasti. Spomladi se v latih razcvetijo drobni beli cvetovi, ki jim jeseni sledijo bleščeče rdeče jagode. Obrezovanje te grmovnice ni potrebno. Gaulterija Gaultheria Je prav imenitna pokrovna rastlina za prekrivanje kislih tal ali tal pod rastlinami, kot so rododendroni in azaleje. Cvetovi nekoliko spominjajo na šmarnice in zacvetijo pozno spomladi ali poleti, jeseni in pozimi pa se razvijejo živobarvne jagode. Verjetno je edina Skimija med rastlinami, ki ima jagode v beli, rožnati, rdeči, modri ali škrlatni barvi. Uspeva v vlažnih kislih tleh, se pa precej razraste, zato jo je potrebno včasih omejiti. Zraste do 50 visoko. Najbolj znana je vrsta G.procumbens. Grmasti jetičniki Hebe Grmasti jetičniki so precej raznolik in obsežen rod. Prepoznamo jih po luskinastih listih, ki so tesno zloženi ob steblu, nekatere vrste pa imajo goste eliptične liste in majhne cvetove v gostih socvetjih. Uspevajo v vsakih dobro odcednih tleh, najraje na sončni legi, nekoliko so občutljivi na mraz. Pri tem ob zmrzali večjo škodo utrpijo rastline z večjimi listi. Žal imajo te lepe rastline še eno slabost, in sicer kratko življenjsko dobo. Nizko rastoče jetičnike sadimo v skalnjake, kot pokrovne rastline in na grobove. Najbolj pogosta sorta je H.pinguifolia»Pagei«. Bolj tipičen grmasti jetičnik pa je višji, celo do 1,2 m visok

9 Vroče ideje Pieris in hortenzija 15 Če imamo minut Oživite vrtno zelenico Porumenelo travo v poletnem času vsakih dni zalijemo ali škropimo z vitaminskim kompleksom in stimulatorjem rasti bio plantella vita, ki bo rastline ponovno okrepil in postopoma bodo spet bolj zdrave, plevel pa bo imel manj možnosti za razraščanje. grmiček, katerega lepo zastopa sorta H.»Autumn Glory«z vijoličasto-modrimi cvetovi od junija do novembra. Poznamo tudi višje Hebe, ki pa so bolj občutljive na mraz, zato jih sadimo v bolj milem podnebju, kjer se odlično obnesejo v živih mejah. Taka vrsta je H.salicifolia, ki doseže tudi do 3,5 m višine. Pieris Pieris Je prijazna, počasi rastoča grmovnica, ki potrebuje kisla tla in nekaj sence v vročem poletju. Spomadi jo krasijo dolge vejice belih cvetov, ki so podobni šmarnicam, še zlasti pa so cenjene sorte z živo rdečimi mladimi listi. Pri nas lahko nabavimo predvsem japonski pieris (Pieris japonica), včasih pa tudi Pieris floribunda, ki je nekoliko nižji od japonskega. Pieris sadimo rajši spomladi, zalivamo in dognojujemo pa ga z deževnico oz. gnojilom plantella formula 365 za rododendrone. Večina pierisov dobro prenaša obrezovanje takoj po cvetenju, ko odstranimo tudi odcvetele cvetove. Bodika Ilex Bodiko spoznamo po izrazito temno zelenih listih z nazobčanim robom in po rdečih, okroglih plodovih, ki se na njej pojavijo jeseni. Plodovi so strupeni. Nekateri križanci imajo lahko rumene ali pisane liste, ki so gladki, jagode pa so lahko tudi rumene ali črne. Večino bodik sadimo v parih, če želimo, da obrodijo. Obrodijo ženske rastline. Če želimo imeti samo eno rastlino in jagode, izberemo samooplodno sorto. Bodika v naravi raste kot grm, lahko jo pa vzgojimo tudi v drevo. Grmiček je zelo trpežen, saj se bo tudi po hujših zimah lepo obnovil. V vrtnarijah najdemo več sort bodike, med najbolj pogostimi je Ilex x meserveae»blue Princess«z zelenimi listi in rdečimi plodovi, I. aquifolium»argentea Marginata«z listi, ki so zlato obrobljeni, I. aquifolium Pyramidalis v obliki stožca (samooplodna) in I.aquifolium»Alaska«z manjšimi, nekoliko zvitimi bodičastimi listi. Samooplodna sorta je tudi I. aquifolium»j.c.van Tol«Bodika za tla ni občutljiva in lepo uspeva v vsakih vrtnih tleh na soncu ali v polsenci. Uporabna je tudi v živi meji in dobro prenaša obrezovanje. Če opazimo, da v maju začnejo na grmičku rumeneti listi, se ne ustrašimo, to je naravni proces. Rumeni listi odpadejo, rastlina pa jih nadomesti z novimi. Mahonija Mahonia Mahonija je precej trpežna in nezahtevna rastlina, ki se ponaša s svetlečimi, temno zelenimi, bodičastimi listi in rumenimi cvetovi, ki cvetijo pozimi in zgodaj spomladi. Iz cvetov se razvijejo črne jagode. Je skoraj neuničljiva, saj dobro prenaša mestno okolje, pritisk sosednjih korenin in mraz, no, malo slabše se od- 10 Če imamo minut Ustavite ščitkarja na balkonskem cvetju Rastlinjakovega ščitkarja na fuksiji, hibiskusu, pelargonijah, verbenah ali surfinijah najprej opazimo s pomočjo bio plantella rumenih lepljivih ploščic, takoj zatem ukrepamo s pripravkom na osnovi naravnega piretrina bio plantella flora kenyatox verde, ki deluje tudi proti ušem. Ob zelo hudem napadu uporabimo vivera karate zeon. 5 Če imamo minut V vrtu ustavite pse in mačke Domače živali pogosto zahajajo v zelenjavni vrt, kjer povzročajo največ težav z uriniranjem ali opravljanjem velike potrebe. Da v zelenjavnem vrtu ne bo neprijetnih srečanj s psi in mački, ki tudi kopljejo, tacajo in poškodujejo naše vrtnine, uporabite odganjalec psov in mačk plantella repel. julij

10 Vse o... Mahonija meni, da jo moramo saditi v parih ali v skupini, če želimo imeti plodove. Potrebuje kisla tla in sonce ali polsenco. Pred zimo jo zaščitimo ali prenesemo v notranje prostore. Kombinacije zimzelenih grmovnic Zimzeleni grmički se odlično kombinirajo z večino trajnic, listopadnih grmičkov in barvitih enoletnic. Potrebno je paziti le na končno velikost in kislost zemlje. Tako so npr. pieris, skimija in gaulterija dobri sosedje kisloljubnih grmovnic, npr. rododendronov, azalej, hortenzij, lepo pa se ujemajo tudi z najrazličnejšimi iglavci, še posebej, ker večinoma dobro uspevajo tudi v polsenci ali celo senci. Bodika je odlična rastlina za zakritja in žive meje, lahko pa je tudi solitarna rastlina. Ravno tako tudi zimzelene češmine s pridom uporabljamo v živih mejah ali na sončnih gredicah za ozadje barvitim trajnicam. Oskrba zimzelenih grmovnic Grmovnice spomladi pognojimo z enim od membranskih gnojil, ki ustreza posamezni rastlini. Pri tem upoštevamo, da rastline, ki uspevajo v kislih tleh, potrebujejo tudi kislo gnojilo, torej uporabimo plantella formulo 365 za rododendrone. Ostale lahko pognojimo ziva na zbita tla in veter. Večina vrst lepo uspeva v senci, zato se krasno obnese kot pokrovna rastlina. Najbolj razširjena je navadna mahonija, Mahonia aquifolium, pri kateri se listi iz temno zelene barve pozimi spremenijo v bronasto ali škrlatno. Malo višja je Mahonia japonica, kot solitarno grmovnico pa lahko uporabimo M.medio, še posebej njeno sorto»charity«. Obrezovanje tega grmička ni potrebno. Pernecija Pernettia Je izredno lep, nizek, gost grmiček, ki ga jeseni krasijo bele, rožnate ali vijolične jagode. V maju in juniju cveti v kremasti barvi. Je dvodomna rastlina, kar pos plantella formulo 365 za okrasne rastline. Ker deluje membransko gnojilo postopoma vse leto, bo to za gnojenje zadostovalo. Rastline zalivamo v poletni suši, česar ne pozabimo niti pozimi, saj marsikatera izmed teh rastlin propade ravno zaradi zimske suše in ne toliko mraza. Včasih, predvsem novo posajene rastline zaščitimo pred zimskim mrazom. Sadimo jih večinoma spomladi, da se pred zimo dobro ukoreninijo. Večina teh rastline je zdravih, včasih opazimo pegavosti ali plesni, ki jih učinkovito preprečimo z naravnim fungicidom na osnovi njivske preslice bio plantella natur-f. Nevenka Breznik Gubavolista brogovita Zato, ker rastline gnojimo le enkrat letno. Dolgo delujoča membranska gnojila se zahvaljujoč polprepustni ovojnici sproščajo kontrolirano, v odvisnosti od temperature in vlažnosti tal. Na ta način dobijo naše zelene ljubljenke v vsakem trenutku ravno pravšnjo količino hranil in so vso sezono zdrave in bujno rastoče. Raba gnojila je tako veliko bolj racionalna in prijazna okolju. Ker ima vsaka rastlina svoj okus, lahko izbiramo gnojila s prilagojenimi sestavami za vsako rastlino posebej Gnojilom plantella formula 365 pravimo pametna gnojila. Zakaj pametna? Preizkusite in ugotovili boste, da je plantella formula 365 res pametno gnojilo!

11 Strokovnjak odgovarja članom?v času zorenja mi zelo rade gnijejo slive in breskve. Kaj naj naredim? Jože iz Kanižarice pri Črnomlju Sadno gnilobo pred zorenjem omejite s pripravkom vivera chorus. To je glivična bolezen, ki povzroča gnitje plodov v nasadu in pri skladiščenju. Na gnilobni pegi se pojavijo koncentrični gnijoči krogi. Okuženi plodovi odpadejo ali ostanejo na drevesu, se posušijo ter zgrbančijo in so naslednje leto vir novih okužbe. Gliva parazitira rane, v nasadu se ohranja v obliki plodovnih mumij. Osnovni dejavniki, ki vplivajo na obseg okužbe, so vreme in povzročitelji poškodb plodov. Poskrbite za zmanjšanje možnosti za poškodbe zaradi škodljivcev ali drugih mehanskih poškodb. V nasadih redno odstranjujte plodovne mumije, ustrezno skrbite za zračnost krošnje in redčenje plodov. Pri rezi in tudi med rastjo vestno odstranju jte gnile plodove in mumije, ki jih uniči mo. Negativne učinke na to bolezen ima tudi pripravek vivera chorus, ki ste ga spomladi že uporabili za varstvo jablan in hrušk. Za zmanjševanje okužb s sadnimi monilijami ga v času zorenja uporabite v nasadih breskev, nektarin, sliv in marelic. Prvič se tretira tri do štiri tedne pred obiranjem, drugič pa en teden prej.?zanima me, zakaj mladi poganjki na hruški in ostalem sadnem drevju ter hrastu venejo, se sušijo in upogibajo navzdol. Andrej iz Brezovice na Bizeljskem Za sušenje poganjkov sta običajno dva vzroka: 1. Na hruškah, ostalem sadnem drevju in drevnini je najpogosteje kriva osica, ki jo imenujemo brstarica. Mladi poganjki v maju se sušijo, ko se iz jajčeca, ki ga osica odloži v vrh poganjka, izleže pa gosenica, ki vrta rov v stržen. Pri mladih drevesih je lahko škoda občutna, saj propadejo mnogi ali pa vsi vršički poganjkov. Pomembno je, da takoj po napadu porežemo napadene poganjke in jih zažgemo ali zakopljemo. 2. Sušenje in venenje poganjkov mnogi pripisujete hruševemu ožigu, kar pa je zmotno mišljenje. Simptome hruševega ožiga na jablanah, hruškah, kutini, nešplji, panešplji, ognjenem trnu, japonski kutini, šmarni hrušici, japonski nešplji, glogu, jerebiki in fotiniji prepoznate po tem, da se cvetovi posušijo, zmehčani poganjki se ukrivijo navzdol (v značilni obliki pastirske palice), iz plodov in razpok na vejah pa se prične cediti sluzast bakterijski izcedek. Ob morebitnem sumu na okužbo takoj pokličite lokalnega fitosanitarnega inšpektorja ali strokovnjaka na lokalni kmetijsko-gozdarski zavod. Za varstvo uporabimo bakrov pripravek v času cvetenja in kasneje, ko so plodiči debelejši od 20 mm, v primeru neurja s točo ter v jesenskem času. V času cvetenja in kasneje v rastni dobi je dovoljen le pripravek vivera cuprablau-z.?kaj naj naredim v vrtu pred dopustom, da ne bo težav s sušo? Sonja iz Idrije. Če so tla rahla in dobro strukturna, bo voda, ki smo jo dolili plodovkam v plastenke in so zakopane v zemljo, pronicala počasi, rastline pa si je bodo vzele ravno toliko, kolikor jo potrebujejo. V hudi vročini bodo sosedje oz. drugi skrbniki morali plastenke čez tri dni vseeno dopolniti. Zalivanje solatnic ne bo potrebno, če jih bomo zasenčili in zastrli tla, pred tem pa zemljo dobro namočili. Kapusnice potrebujejo vodo le ob presajanju in tvorjenju glav ali rož, zato jih tik pred dopustom ne presajamo in ne sejemo. Tudi korenčnice in gomoljnice nas bodo počakale, če jih bomo pred dopustom dobro namočili. Pri tem moramo preveriti globino namakanja. Preden zapustimo zelenjadnice in gremo na dopust vodi za zalivanje dodamo stimulator rasti in vitaminski kompleks bio plantella vita, ki bo rastlinam pomagal premagovati stres. Rastline bo varoval pred vročino in sušo, pa tudi pred nenadnim padcem temperatur, točo ali drugimi stresnimi pogoji. Da bodo rastline čim bolj zdrave in krepke, jih tudi redno dognojujemo. Uporabimo organsko gnojilo na osnovi morskih alg bio plantella vrt, ki ga lahko za boljši učinek dodajamo tudi s škropljenjem preko listov (škropimo le zgodaj zjutraj ali zvečer). Tako imajo rastline na voljo dovolj kakovostne hrane, s katero si zagotavljajo energijo za zdravo rast in razvoj plodov. julij

12 Ali poznate? Sladki koren Na deklaracijah nekaterih sladic, bonbonih, sladoledu in likerju lahko zasledimo kot sestavino tudi likviricijo. Gre za rastlino, ki jo pri nas imenujemo sladki koren. Zdravilne lastnosti Sladki koren je ena pogosteje uporabljenih zdravilnih rastlin v Sredozemlju in osrednji Evropi. Poleg sladkih sestavin vsebuje saponine in druge učinkovine, ki pomagajo pri celi vrsti težav. Korenino uporabljajo za lajšanje izkašljevanja. Deluje protivnetno in lajša težave z oteklimi sklepi ter vnetja v ustni votlini in grlu. Spada med zelišča za»čiščenje krvi«. Pomaga pri zdravljenju rane na želodcu, vnete želodčne sluznice in pri vnetju sečil. Določene učinkovine delujejo podobno kot hormoni nadledvične žleze, zato lajša težave pri Addisonovi bolezni. Z izvlečkom je mogoče pozdraviti nekatera glivična obolenja. Deluje proti virusom, ki se razmnožujejo na sluznicah, tudi pri herpesu. Delno ščiti jetra. Uravnava raven ženskega spolnega in drugih hormonov. Včasih so korenino dajali žvečiti otrokom, ki so jim rasli zobje. Praktiki priporočajo, da pripravkov sladkega korena ne uporabljate več od 4 do 6 tednov. Dolgotrajna uporaba lahko povzroči povišan krvni tlak, glavobole, mišično oslabelost in zastajanje vode v telesu. Pripravkom sladkega korena se morajo izogibati ljudje z oslabelim srcem, okvarjenimi ledvicami in cirozo jeter. Tudi pri hormonskem zdravljenju sladkega korena ni dobro uporabljati. Pri občutljivih ljudeh lahko težave povzroči že prekomerno uživanje bonbonov in sladic s sladkim korenom. Golostebelni sladki koren (Glycyrhhiza glabra) je trajni grm s pokončnimi stebli, ki spada v družino metuljnic. Zraste do meter in pol visoko. Listi so deljeni na več podolgovato jajčastih listnih ploskev. Na spodnji strani imajo lepljive žleze. Cvetovi so rožnati do vijoličasti, somerni in značilne zgradbe za metuljnice. Razporejeni so v pokončnih grozdnih socvetjih. Plodovi so goli ali ščetinasti. Korenina je olesenela in v prerezu rumenkasta. Je značilnega sladkastega okusa. Rastni pogoji Sladki koren izvira iz Sredozemlja. Rad ima dobro založena, odcedna, vendar vlažna tla. Mlade rastlinice prvi dve leti počasi rastejo. Korenine izkopljemo četrto leto. Grmiček sladkega korena, podobno kot druge metuljnice, obogati zemljo z dušikom. Na vrtičku ga je priporočljivo omejiti, ker starejši grmi poženejo stranske korenine in iz njih nove poganjke. dr. Janko Rode Uporaba v kulinariki Korenine so zanimive za raznovrstno uporabo. Vsebujejo različne sladkorje in snov glicirizin, ki je sama okoli 50-krat slajša od kristalnega sladkorja. Zato so korenine, njihov prah ali poparek že v antiki uporabljali za slajenje jedi, sladic in napitkov. Še danes je na Finskem ena najbolj priljubljenih slaščic salmiakki, ki vsebuje izvlečke korenine sladkega korena. Te izvlečke je najti v nekaterih likerjih in brezalkoholnih napitkih. Prah korenin uporabljajo pri pripravi slaščic. V Italiji boste naleteli na sladoled z aromo sladkega korena. Korenine dodajajo čajnim mešanicam, da prikrijejo neprijeten okus drugih sestavin. Takega poparka ni potrebno sladkati. 12

13 Izziv v vrtu Doma narejeni šopki Poletje v svojem cvetočem in zelenečem razkošju ponuja obilo ustvarjalnih možnosti za priložnostne aranžerje in ljubiteljske floriste. Zdaj se v domačem vrtu vedno najde primerno cvetje in zelenje, ki ga povežemo v šopek ali neformalno razporedimo v izbrano posodo. Potonike in plahtice Zelnate potonike, s katerimi se začenja neuradni začetek vrtnarjevega poletja, zacvetijo nekaj pozneje kot lesnate. Oboje pa dajejo hvaležno cvetje za rezanje. Bahavost bogato polnjenih cvetov v beli, rožnati ali rdeči barvi je protiutež sortam z elegantno enojnimi cvetovi. Katero koli sorto cvetočih potonik lahko družimo z manj bohotnimi cvetovi, zanesljivo pa ne bo narobe, če jim dodamo nežno zelenkasta stebla navadne plahtice (Alchemilla mollis), pajčolanke ali prevešavih poganjkov velikega zimzelena (Vinca major, pa naj bo to običajen zeleni ali pisanolistna sorta) ali nežno steblovje orlic. Dokler orlice cvetijo, upoštevamo njihovo barvo, skladno s potonikami, zanimivi nastavki plodov pa so pozneje kar univerzalen florističen dodatek. Pri potonikah upoštevamo dve pomembni tehnični dejstvi: stebla vedno porežemo tako, da na rastočem preostanku peclja ohranimo nekaj listov, v vazi pa se najlepše razvijejo cvetovi, če smo jih porezali v popkih z ravno nakazujočo se barvo. Uporabna soplodja Kar lepo število vrtnih enoletnic in trajnic zagotavlja zanimiv material celo po tem, ko se je cvetje že v celoti osulo. Ob omenjenih orlicah se spomnimo na balončkasto napihnjene plodove črnik (Nigella damascena), ki sicer še v cvetočem stanju seveda zaživijo v rahlem šopku. Nič manj niso uporabna s stroki obložena stebla odcvetelega volčjega boba ali naprsteca. Še zelene, a dorasle makove glavice s poljubnim dodatkom rožic so ideal harmonične lepote. Če so se socvetja okrasnih lukov (Allium) približala svoji zrelosti, jih lahko uporabimo še sveža, lahko pa jih posušimo za poznejšo rabo. Tudi kobuli enoletnega dišavnega kopra (Anethum graveolens) se kar sami ponujajo v floristično rabo. Podobnih priložnosti pač lahko vsakdo najde še obilo na svojem vrtu ali okolici. Cvetoči vršički homulice so kot radost pravega poletja in tudi nageljčki so zrasli na sončni škarpi. Nekaj stebelc črnike v jasni modrini cvetov pa dodaja razigranost v preprostem, domačem namiznem šopku. Poletje na terasi: po zakonitostih barvnega kroga se k rumenim stepskim perunikam zanesljivo brezhibno podajo zvončice (Campanula persicifolia). Za nežen rumenkasto-zelen dodatek poskrbi še nekaj cvetnih stebel plahtice. Stepske perunike Po oblikovni uporabnosti za cvetlične aranžmaje se s stepskimi perunikami najbolj približamo poklicnim cvetličarjem, ki vse leto ponujajo v rastlinjakih prisilno vzgojeno cvetje holandskih perunik. Najpomembnejša prednost stepskih perunik (Iris spuria v mnogih sortah) je, da so to vrtne trajnice in si jih lahko pridelamo kar sami. Zacvetijo v začetku poletja, njihove precej globoko zasidrane korenike pa dejansko preživijo tudi najbolj vroča stepska poletja. Pri nas najpogosteje naletimo na sorte z belim, rumenim ali modrim cvetjem, drugi odtenki in barvne kombinacije so med ljubitelji še redkeje zastopane. Tudi cvetje stepskih perunik režemo takrat, ko se ravno pokaže barva. Na vrhu vsakega stebla je po troje ali več cvetov, ki se postopoma odpirajo in zagotavljajo trajnejšo lepoto aranžmaja. Izidor Golob julij

14 Ekološko vrtnarjenje Bogati sadovi Gainega eko vrta Narava nas je osrečila in v nekaj toplih junijskih dneh omogočila, da smo v vrtu začutili poletje. Sedaj lahko v njem vsak dan sproti in redno kaj poberemo, odrežemo kakšno glavo solate, list blitve, peteršilja, naberemo stroke graha, A s prihajajočim poletjem že mislimo tudi na pozno-poletne in jesenske dneve. Na delavnici v juniju nam je bilo pošteno vroče V eko Gainem vrtu smo se na delavnici 21. junija lotili prvih poletnih sajenj zelenjadnic, saj so nekatere spomladanske vrste zelenjave že pobrane in pospravljene. Tako smo na delavnici sledili cilju»prve saditve za pozno poletje in jesen«. Kljub zelo vročemu poletnemu vremenu se je zbrana peščica lotila mnogoterih poletnih opravil v vrtu. Paradižnik in zalistniki Najprej smo potrgali zalistnike pri paradižniku, ki zelo bujno in lepo raste, cveti in nastavlja prve plodove. Cilj naše pridelave paradižnika je vzgojiti le eno močno in čvrsto steblo paradižnika. Tega potem, ko smo odstranili zalistnike, le še privežemo ob oporo, da bo lepo v pokončni drži rasel in se razvijal. Pazimo, da ne privežemo pretesno, zato priporočamo vezati v»osmico«, saj tako rastočemu in vsak dan bolj debelemu in močnemu steblu pustimo prostor za razvoj in ga ne utesnjujemo. Izkop zgodnjega krompirja Naj spomnim, da smo nakaljene gomolje zgodnjega krompirja sorte KIS Vipava posadili 23. marca. Od takrat je vseskozi lepo napredoval in rasel. Nismo zasledili težav s koloradskim hroščem in krompirjevimi boleznimi. Sicer je bil goden za izkop že kak teden pred našo junijsko delavnico, a mi smo ga kopali z velikim veseljem, saj je obilno obrodil in iz 9 grmov dal 6,5 kg mladih gomoljev krompirja. Pravo veselje ga je bilo izkopavati in gomolje zbirati v košaro, ki je bila vse bolj polna gomoljev z značilno rdečo kožico. daljnja rast po presajanju povezana z razpoložljivostjo talne vlage. Sadike belega zelja sorte emona, ki je namenjeno za pridelavo čvrstih zeljnih glav za ribanje in pripravo kislega zelja, smo posadili na izpraznjeno gredo po cvetači, sadike rdečega zelja pa smo posadili po kolerabici, ki smo jo v glavnem že pobrali, le nekaj manjših kolerabic smo pospravljali še v začetku julija. Odstranjevali smo zalistnike Sadili smo glavnati ohrovt in zelje Izpraznjeno gredico smo potem, ko smo izkopali ves krompir, temeljito prekopali, odstranili nekaj plevelnih rastlin in zemljo poravnali za novo sajenje na gredico. Posadili smo v tri vrste dve različni sorti glavnatega ohrovta na razdaljo 30 cm med rastlinami. Seveda smo po sajenju sadike ohrovta temeljito zalili, saj so bila tla že kar dobro izsušena. Za dober oprijem sadik je čim hitrejša na- S prožno vrvico smo steblo v 'osmico' privezali ob količek. Škodljivci v našem vrtu Še vedno smo se precej ukvarjali z zatiranjem črne fižolove uši (Aphis Fabae), ki se je pojavljala na listih rdeče pese, blitve, peteršilja, na bobu in na nizkem fižolu, našli smo jo tudi na sončnicah. Za zatiranje te vrste uši smo uporabili sredstvo bio plantella flora kenyatox

15 verde. Z ostalimi škodljivci v poletju v večjem obsegu nismo imeli težav. Sejali smo nizek fižol Na drugi gredici druge poljine smo potem, ko smo pospravili glavnato solato, v dve vrsti posejali nizek fižol top crop. Setev smo izvedli 10. junija v takrat še zelo mokra in zelo mazava tla. Vznik je bil srednje dober, a hiter. Z drugim terminom setve nizkega fižola v našem vrtu želimo pridelati sveže in mlade stroke fižola ob koncu poletja. Sadili smo tudi solatnice Izmed solatnic je konec pomladi čas za sajenje sadik poletne endivije in jesenskih sort radičev. Na drugo gredico četrte poljine smo na junijski delavnici na polovici gredice posadili radič štrucar v dve vrsti. Radič okroglastih glavic in rdeče obarvanih listov sorte palla rosa pa smo posadili med por na drugi gredici tretje poljine. Pri sajenju vseh solatnic upoštevamo pravilo, da jih ne sadimo pregloboko, koreninski vrat sadike radiča ali katere koli druge solatnice sme biti zasut tako globoko, da iz tal lepo gleda celotni nadzemni del sadike solatnic. Kmalu bosta na vrsti za spravilo že česen in rdeča pesa Zaradi vročega in suhega konca junija je česen začel pospešeno dozorevati, saj so se mu začeli spodnji listi vidno sušiti in so iz dneva v dan bolj porumeneli. Ko bodo na česnovi rastlini ostali zgornji 3 do 4 zeleni listi in se jim bodo sušile oziroma rumenele konice listov, bo najbolj primeren čas za spravilo česna z grede. Pri spravilu česnu ne smemo zamujati in ga pospravljati prepozno, saj lahko v tem primeru pride do pokanja glavice ob suhem steblu, kar bo skrajšalo čas skladiščenja česna. Mnogi česen po- Poleg belega zelja 'emona' smo posadili tudi rdeče zelje. spravijo prepozno, češ saj mora biti suh. A česen se pospravlja z bolj zeleno rastlino, saj le na tak način zagotovimo dobro shranjevanje preko zime in ohranjanje kakovosti pridelka česnovih glavic. Tako pobran česen poten v suhem in polsenčnem prostoru dosušimo, ko so še glavice čvrste in niso razpokale. Kaj se bo dogajalo v juliju? Vseskozi bomo spremljali rast in razvoj zelenjadnic, nadaljevali z oskrbo, v suhem in vročem bomo po potrebi zalivali, dognojevali sveže posajene solatnice in kapusnice z naravnim organskim gnojilom iz ekstrakta morskih alg bio plantella vrt ali pa bomo uporabljali naravni vitaminski kompleks bio plantella vita. Dozorele zelenjadnice bomo redno in sproti pobirali in uporabljali čim bolj sveže nabrane za svojo prehrano. Ni ga večjega užitka kot če lahko človek zaužije sadove svojega dela. Skrbeli bomo tudi za oskrbo in negovanje robnih gredic, kjer že rastejo zelišča, okrasne cvetlice, stročnice (bob in fižol), vrežasta bučka ter sončnice. Našo julijsko delavnico bomo posvetili»poletnim opravilom v vrtu«in če bo ugodno poletno vreme, bomo takrat že uživali v spravilu prvih plodov paradižnika, paprike, kumar ali bučk. Kot Med por, ki ga bomo kmalu pospravili smo posadili sadike radiča. je sedaj že navada, bomo delavnico izpeljali v Gaiinem eko vrtu v petek , ob 17. uri. Začeli bomo na lokaciji Velika Pirešica 1 (stara šola), Društvo LaVita ter nadaljevali v Gainem eko vrtu, ki je sicer na lokaciji nasproti Poligonu sonaravnih vrtov. Obvezne prijave na info@lavita.si ali sms Vabljeni, da se nam v Gainem eko vrtu ponovno pridružite. Igor Škerbot, specialist zelenjadarstva, KGZS - Zavod CE SEM ZA EKO IN SAMOOSKRBO!

16 Ekološko vrtnarjenje Čas bo za motovilec V poznem poletju, jeseni in pozimi pride na vrsto čas za zanimivo in v Sloveniji tradicionalno solatnico - motovilec (Valerianella locusta L.). A če ga želimo uživati že kmalu po koncu poletja, je potrebno začeti razmišljati o setvi že v avgustu. Presajene sadike v rastlinjaku za pozno jesensko spravilo rozet. Motovilec pridelujemo zaradi njegovih listov v listni rozeti, ki so idealen nadomestek listov drugih solatnic, ki jih Slovenci tako pogosto in radi uživamo čim dlje preko leta. Motovilec vsebuje mnoge hranilne snovi, veliko vitaminov in mineralov. Majhne rozete z gladkimi lističi so prijetnega okusa in so bogat vir vitamina C in železa. Je zelenjadnica, ki jo v glavnem začnemo pobirati od septembra ter vse do marca prihodnje leto, saj je motovilec odporen na nizke zimske temperature. Če ga posejemo v rastlinjak, so možnosti za daljšo oskrbo s to solatnico še večje. Je rastlina kratkega dneva in potem, ko se začne zima poslavljati s prihajajočo pomladjo, kaj kmalu uide v cvet. Motovilec posejan v vrste (slika levo) in povprek (slika desno) v nizkem tunelu Zgodnje setve v avgustu Čas za setev nastopi že od sredine avgusta dalje, a glavnino setve motovilca opravimo proti koncu tega meseca in potem še v septembru ter vse dokler tla v oktobru ali novembru ne zamrznejo. Sicer pa priporočam, da v vrtu sejemo motovilec v več terminih, saj se bomo na takšen način potem veliko dlje in terminsko v daljšem obdobju oskrbovali z njim. Ponavadi ga sejemo za predposevki kot so zgodnji krompir, zgodnje kapusnice (zelje, brokoli, cvetača, kolerabica, ), čebulnice (česen, čebula), korenček, rdeča pesa oz. vse preostale zelenjadnice, ki do časa setve pravočasno zapustijo gredice. Motovilca ni priporočljivo sejati na površine, kjer so pred tem rasle kakršne koli druge solatnice, kot je glavnata solata, berivka. Solatnice niso ugoden predposevek zaradi možnosti prenosa različnih bolezni, nevarne tudi za motovilec. V kolobarju motovilca ne sejemo na isto površino prej kot po treh letih presledka. Sorte motovilca Posebno pozornost namenimo izbiri sorte. Ni namreč vseeno ali je motovilec sposoben narediti velike liste in bujne rozete z obilico stranskih poganjkov v njej ali pa je rozeta enostavna in sorta nima posebej poudarjene sposobnosti tvorbe bujnih listnih rozet. V primeru setve motovilca holandskega tipa, ki je sposoben oblikovati velike liste in bujno olistane rozete je še posebej pomembno, da ga sejemo redkeje, če ga posejemo povprek na gredo ali pa ga sejemo v vrstice, kjer bo imel na voljo dovolj prostora za svojo rast in razvoj. Za sorte motovilca v tipu ljubljanskega velja, da ne oblikujejo bujnih in tako močno razraščenih listnih rozet, predvsem pa so listi bolj kompaktni in zbiti. Zato Slovenci zelo pogosto posegamo po slovenski sorti žličar ali ljubljanski motovilec, kot pa po sortah holandskega tipa. Direktna setev ali sadike Motovilec v vrtovih ponavadi sejemo direktno na grede. Pri tem velja, da ga

17 Bolj kot je seme motovilca straro, boljše je. lahko sejemo v vrste ali na povprek. Zaradi izkoristka prostora ga najpogosteje sejemo povprek. Pri takšni setvi velja opozorilo, da ne sejemo pregosto, saj bodo rastline motovilca vsaka zase po vzniku potrebovale dovolj življenjskega prostora za svojo rast in oblikovanje kakovostnih listnih rozet in listov, ki jih bomo uporabljali za prehrano. Medvrstni prostor pri setvi motovilca naj bo vsaj 10 ali še bolje 15 cm. Če pa sejemo motovilec ljubljanskega tipa, ki oblikuje manj bujne rastline, lahko zasnujemo gostejše posevke. V nobene primeru ni priporočljivo imeti več kot 600 rastlin na kvadratnem metru. Sicer pa v sodobnem vrtnarstvu tudi motovilec vedno pogosteje pridelujmo s pomočjo v gojitvenih ploščah vzgojenih sadik. Le te so potem primerne za presajanje na stalno mesto v gredo, ko imajo vsaj 4 do 6 listov in jih običajno posadimo v vrste. Seme naj bo staro Za setev motovilca uporabimo lansko seme in nikoli iz tekoče sezone. Če starega semena nimamo več, se priporoča, da ga za nekaj dni zamrznemo ali za teden dni shranimo v papirnati vrečici v hladilniku. Velja tudi vedeti, da motovilčevo seme kali tudi 14 dni in več. Po setvi na grede je zaradi hitrega in dobrega vznika posejano površino priporočljivo neposredno na tla prekriti z vlakninasto prekrivko ali do vznika na primer s časopisnim papirjem, ker v dolgih poletnih dneh tema vzpodbudi hitrejši vznik posejanega semena motovilca. Plevel mu je velik konkurent V pridelavi motovilca je potrebno posebej pozorno spremljati tudi rast plevelov, ki jim lahko rečemo tudi glavna ovira za rast posejanih semen motovilca. Zato se mnogi pridelovalci raje odločajo za setev motovilca v vrste ali zasnovo posevka s pomočjo vzgojenih sadik s koreninsko grudo. V medvrstnem prostoru je zatiranje vzniklih plevelov z mehansko obdelavo veliko bolj enostavno in hitro opravljeno. Sicer pa je motovilec zelo nezahtevna zelenjadnica, ki ne potrebuje veliko gnojenja. Priporočamo pripravo tal z 100 % organskim gnojilom v obliki granul bio plantella nutrivit za listnato zelenjavo. Namakamo ga v času takoj po setvi, da omogočimo hiter vznik, sicer pa pazimo, da se tla v posevku motovilca ne izsušijo preveč tudi v jeseni, saj lahko premalo talne vlage motovilcu, ki ima zelo plitev koreninski sistem, onemogoči rast in pripravo na zimski čas in prezimovanje. Idealen tako jeseni kot tudi pozimi Motovilec dobro prezimi, pazimo le da mu na zmrznjene liste ne sije sonce. Za svojo rast ne potrebuje veliko toplote in ni toplotno zahtevna rastlina, zato ga lahko gojimo na prostem pa tudi v topli gredi ali rastlinjaku. Motovilec raste tudi pri temperaturi 4 o C. Brez posebnih težav prezimi tudi pri temperaturah do -15 o C. Prezimitev je odvisna od razvitosti rastline in tudi od sorte motovilca. Če bomo v avgustu s setvijo pohiteli, bomo prve rozete listov motovilca rezali že v poznem septembru ter potem še kasneje v jeseni ter vse dokler nas ne Poletna setev solate Poleti je idealen čas za setev poletnih solat, kot so: radič, endivja in motovilec. Ker zemlji, kjer so prej rasle vrtnine, že primanjkuje hranil, gredico pognojimo z organskim gnojilom v obliki granul bio plantella nutrivit za solatnice in kapusnice. Motovilec 'žličar' je dobra izbira in Slovenci ga pogosto pridelujemo. Holandski tip motovilca ima ožje in dolg liste ter mnogo stranskih poganjkov ali rozet. prehiti zmrzal in snežna odeja, ki nam v zimi fizično prepeči možnost rezanja in nabiranja motovilca za prehrano. Motovilec je odlična jesensko zimska solatnica, ki ne bi smela manjkati na noben vrtu. Slovenci se ponašamo tudi z dvema avtohtonima sortama motovilca ljubljanski in žličar. Igor Škerbot, specialist zelenjadarstva KGZS, zavod Celje NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO! junij

18 Ekološko vrtnarjenje Kako narazen, da bo ljubezen Dobri ali slabi sosedje na vrtu so začeli zanimati mnoge vrtnarje. Vendar se kmalu Dobra soseda sta tudi rdeča pesa in korenček. znajdejo v dilemi, strah ji je, da bodo naredili kaj narobe takrat, ko se ravno ne poslužujejo teh dobrih kombinacij. Naj poskusim razčistiti, zakaj sploh sadimo rastline skupaj in na koncu seveda, kako daleč delujejo ti vplivi dobrih in slabih prijateljev med rastlinami. Dobri sosedje: korenine sosednjih, prijateljskih rastlin se prepletajo. Kaj je bistvo dobrih sosedov? Že dolgo je znano, da rastline ob sprejemu hranil oddajajo v tla tudi nekatere kemične snovi. Te so zelo pomembne tako pri planiranju kolobarja, saj skoraj vedno motijo, če na istem mestu še enkrat raste ista rastlina ali njena sorodnica. Čeprav večina pozna te motnje, saj se tla utrudijo, gre pravzaprav za kemične spojine, ki jih rastline iz iste botanične družine ne marajo. Seveda to velja tudi pri sadnem drevju, okrasnih rastlinah, zeliščih in seveda vrtninah. Te iste kemične snovi pa lahko delujejo prijetno, krepčilno ali neprijetno oz. zaviralno na sosednjo rastlino. Tako nastanejo dobri sosedje. Vendar je potrebno vedeti, da je vpliv dobrih ali slabih prijateljev samo tako kratek ali dolg, kolikor so dolge ali kratke korenine rastlin, ki jih sadimo Slabi sosedje: korenine neprijateljskih rastlin silijo vsaka sebi, že zaradi tega se rastlina slabo počuti. skupaj. Torej, rastline, kot so zelje, ki imajo širok, velik koreninski sistem, širijo svoj vpliv daleč okoli (v krogu cm), čebula, česen pa imata plitek in slab koreninski sistem, zato njun vpliv sega samo 30 cm v krogu okoli rastline. Bližina slabega soseda Naj naštejem samo nekaj primerov. Najbolj znana dobra soseda sta seveda korenček in čebula (namesto nje je lahko tudi por ali česen). Druga znana kombinacija je česen z jagodami. V zadnjih letih pa mnogi vedo tudi za koristnost bazilike ob paradižniku, kumarah in drugih bučnicah. Vendar je še kar nekaj takih kombinacij, na primer šetraj z fižolom, pa zelena ob kapusnicah, pa kamilice in kapusnice, koper, koperc in rdeča pesa in še kar nekaj bi se jih našlo. Ali pa najbolj znani sovražniki: med seboj se ne marajo kobulnice, zato korenčka in peteršilja zagotovo ne sadimo skupaj. Mnogi so zdaj zavzdihnili, saj imamo skoraj vsi navado, da ju sejemo na isto gredo. Vendar vpliv seže samo tako daleč, kolikor daleč se prepletajo korenine rastlin. Torej sta v nekoliko slabšem položaju samo vrstici, kjer se stikata korenček in peteršilj. Vsekakor pa naj vam ne pade na pamet, da bi posejali izmenično vrsto peteršilja in nato korenčka. Naslednja negativna kombinacija sta grah in paprika, pa fižol in paprika, zelo neprijetna soseda sta tudi čebula, ki ne mara stročnic in vseh križnic (zelje, cvetača, repa, koleraba, redkvica...), pa še nekaj takih kombinacij je. Med zelišči je najbolj neprijetna soseda vinska rutica, ki se slabo razume z velikim številom ostalih zelišč. Nekatere rastline preprosto smrdijo škodljivcem druge rastline. Tako so znane kombinacije drobnjaka in jagod, pa korenčka in čebule, pa... Vse dobre in slabe kombinacije je potrebno poiskati v tabelah, ena je objavljena tudi na spletni strani Kluba Gaia. Kaj lahko raste na sosednji gredi? Če je vmes prava, trajna potka, širine okoli 30 cm, lahko tam raste karkoli. Če pa je samo deska, razmislite, kako daleč sežejo korenine posamezne vrtnine, saj tako daleč sega njen vpliv, naj bo pozitiven ali negativen. Miša Pušenjak 18

19 Klubske strani Gain piknik na obzorju Gain tradicionalni piknik bomo organizirali na severnem Primorskem, in sicer v Ozeljanu pri Novi Gorici, v nedeljo, 1. septembra Zabave, izletov in druženja bo na pretek, gostoljubja Primorcev pa se tudi ne bomo branili. Poskrbeli bomo za bogat program, dobro hrano in pijačo ter predvsem za dobro voljo, ki je v teh časih nikoli ni dovolj, ekipa kluba Gaia pa z njo ne skopari. Z izleti bogat dan nam bo ostal trajno v lepem spominu. Na izbiro boste imeli: 1. Zeliščni vrt v Grgarskih ravnah in sirarno, 2. Vrtnarijo Golob Klančič v Vitovljah, ki je specializirana za proizvodnjo trajnic, 3. Park dvorca Coronini in pokrajinski muzej v gradu Kromberk, 4. Mini arboretum Rudolfa Bezavščka v Ročinju, 5. Čudovite vrtove naših članov Informativni program Prihod na prireditveni prostor med in uro za vse udeležence prireditve. Sledi dobrodošlica in domača topla malica. Med in uro bodo organizirani zanimivi krajši izleti, kjer boste poleg zgodovinskih, kulturnih in etnografskih znamenitosti lahko spoznali tudi vrt ali domačijo naših članov iz bližnje okolice (izleti so za doplačilo, prijave na kraju dogodka, več informacij pa v naslednji številki). Po končanih izletih in ogledih prihod na prireditveni prostor, kjer bodo postregli s kosilom. Za zabavo bo poskrbel zabavni ansambel in animator. Plesali, peli, zabavali in družili se bomo do 18 30, ko se bomo odpravili proti domu. CENA PO OSEBI: 27 Cena vključuje: najem prostora s šotorom, topla malica, kosilo, zabavni ansambel, animacija, organizacija in vodenje izleta. V ceno ni vključeno: avtobusni prevoz izleti za doplačilo (več informacij v naslednji številki) VSTOPNA MESTA (CENA ZA AVTO- BUSNI PREVOZ): Maribor, Ptuj, Celje, Slovenj Gradec, Velenje, Trojane: 20 Novo Mesto, Ivančna Gorica, Grosuplje: 17 Lesce Kranj, Medvode, Ljubljana: 15 Postojna, Vipava: 10 Prijavnica za tradicionalni Gain piknik, nedelja, 1. september 2013 Ime in priimek prijavljenca: Naslov (pošta, poštna številka): Telefon: Poleg sebe prijavljam še: odraslih oseb in/ali otrok Avtobusni prevoz: da ne Iz kraja: Izpolnjeno prijavnico, s pripisom Gain piknik, pošljite na naslov: Turistična agencija AVANTURA, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana. Za več informacij pokličite telefonsko številko 01/ ali 01/ , lahko tudi zastopnika Stojana Rusa na 041/ , pošljete pa lahko tudi elektronsko pismo na prodaja@avantura.si. julij

20 Klubske strani Potegujte se za nagrado ENODNEVNI IZLET v jesenskem času v organizaciji Kluba Gaia Nagrado dobite: vsi, ki v času od 15. junija do 31. avgusta pridobite 10 novih naročnikov na revijo Gaia ena celotna skupina - z žrebanjem bomo nagradili eno celotno skupino, to je Gaiana, ki bo pridobil nove in vse njegove naročnike. Naročnine morajo biti poravnane do 31. avgusta. Člani so darovali Gaio za rojstni dan naslednjim novincem: Janez Kosec, Ljubljana Črnuče Slavka Lukežič, Ljubljana Črnuče Esveda Kadič, Kobarid Marjana Pšeničnik, Ravne na Koroškem Zvestoba se splača, Gaia jo poplača Ivi Klemen, Brezovica pri Ljubljani Breda Škrjanc, Cerklje na Gorenjskem Milena Požrl, Divača Miha Dolar, Kamna Gorica Olga Zupan, Kranj Darinka Rožič, Ljubljana - Polje Borut Švajker, Maribor Andreja Zorčič, Medvode Franjo Mavrin, Prevalje Tončka Sinjur, Šentvid pri Stični Sodelujte v natečaju Naj naj dosežek naših članov Vrtnarska sezona je na vrhuncu, z njo pa novi zeleni čudeži, nekateri prav v vašem vrtu. Nikar jih ne zamudite! Budno opazujte okolico in imejte svoj fotografski aparat vselej pri roki. Tako boste posneli kako sliko, ki bo ne le vam, temveč tudi drugim ljubiteljem vrtnarjenja vzela sapo. In morda vam celo prinese čudovito nagrado... Letos imate možnost sodelovati s svojimi vrtnarskimi fotografijami v naslednjih rubrikah: NAJ otroška pomoč na vrtu, NAJ srečen Gaian pri vrtnarjenju, NAJ koristne živali v mojem vrtu, NAJ okrasni vrt, NAJ rešitve v sadovnjaku, NAJ balkonske zasaditve, NAJ poseben zeliščni vrt, NAJ samooskrbni zelenjavni vrt, NAJ vrtna trata, NAJ opornice v zelenjavnem vrtu. članica Tina Flerin Cankar, Kamnik članica Meri Koželj, Strunjan Dragi člani, fotografije nam do konca septembra 2013 pošljite na naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika ali po e-pošti gaia@klubgaia.com (pri tem pazite na primerno kakovost fotografij za objavo vsaj 800 KB). Dodajte še svoje podatke in mobi številko. Nagrajence bo izbirala tričlanska komisija, nagrade bomo slavnostno podelili, zmagovalce pa predstavili v decembrski številki revije Gaia in jih obdarili s Plantella in Bio Plantella paketom za vrt, poln cvetja in zelenja. AVANTURA potovalni kotiœek Za dobro zdravje in sprostitev 5-dnevni program s Savino Wybihal v Banji Vruœuci (BIH) okt nov dec cena 255 E vkljuœeno: polpenzion, avtobus, vse vaje po programu, kopanje odhod: MB, CE, LJ, NM Zakljuœek poletja Otok Hvar september cena 99 E vkljuœeno: polpenzion, vsi prevozi Obiranje mandarin oktober cena 99 E vkljuœeno: polpenzion, prevozi Prijave in rezervacije: , , info@avantura.si Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana

21 Gaina poletna križanka Med vsemi, ki boste do 17. avgusta na naš naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika s pripisom»gaina poletna križanka«poslali pravilno rešitev gesla v križanki, bomo izžrebali 5 srečnežev in jih bogato nagradili. Kot 1. nagrado bomo podelili paket izdelkov Plantella v vrednosti 20 EUR in majico Kluba Gaia, za 2. in 3. nagrado bosta nagrajenca prejela paket izdelkov Plantella v vrednosti 10 EUR in majico Kluba Gaia, za 4. in 5. nagrado pa bomo srečneža oblekli v majico Kluba Gaia. Imena izžrebancev bomo objavili v septembrski številki revije Gaia in na spletni strani julij

22 Kuponi popustov - samo za œlane Kluba Gaia V vseh prodajalnah: Koroøka KGZ,, KZ Ptuj,, KGZ Sloga Kranj, KGZ Krpan, KZ Agraria Koper, KZ Laøko, KZ Domæale, KZ Sava Lesce in, Tabakum. V kolikor poteka na isti izdelek redna akcija v trgovini, vam popust Gaia ne pripada. Trgovec obvezno vpiøe ime izdelka in øtevilo kosov! in je unovœljiv od do Ne velja za izdelke v akciji! Effect Hlevski muholovec (v roli) ali Effect Hiøni muholovec z medom A4 Bio plantella Nutrivit za jagode 1 kg Kateri: Øtevilo kosov: Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri Kateri: Øtevilo kosov: Trgovec obvezno vpiøe ime izdelka in øtevilo kosov! Kupon ni izplaœljiv v gotovini Ne velja za izdelke v akciji! Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri Effect Insekticid za ose in srøene aerosol 400 ml ali 750 ml Kateri: Øtevilo kosov: Øtevilo kosov: Kateri: Øtevilo kosov: Øtevilo kosov: Bio plantella Gel proti polæem 1L Øtevilo kosov: Plantella Tekoœe gnojilo za pelargonije 1 L Kateri: Øtevilo kosov: Bio plantella Kenyatox verde 500 ml Øtevilo kosov: Effect Insekticid za ose in srøene aerosol 400 ml ali 750 ml Kateri: Øtevilo kosov: Katera: Øtevilo kosov: Plantella Total-R 750 ml Øtevilo kosov: Bio plantella Vita 250 ml ali 500 ml Kateri: Øtevilo kosov: Kateri: Øtevilo kosov: Bio plantella Arion g ali 500 g Plantella Tabs za balkonsko cvetje Bio plantella Flora kenyatox verde 500 ml ali Bio plantella Kenyatox verde 50 ml Plantella Cvet 500 ml, 1 L ali 3 L Bio plantela Vrt 1 L ali 3 L Kateri: Øtevilo kosov: Plantella Cvet 1 L ali 3 L Ugodnosti uveljavite tako, da izreæete posamezne kuponœke in jih ob nakupu opredeljenega izdelka predloæite na blagajni doloœene prodajalne, navedene v glavi kuponov in œlansko izkaznico. Posamezen kuponœek velja ob nakupu enega ali veœ izdelkov na fotografiji in samo v spodaj navedenih trgovinah. Ponovno vam ponujamo kupone po lastni izbiri, ki jih uporabite za izbrani izdelek. Število kosov ali izdelek se vpiše na kupon na prazno œrto. Kuponœke boste lahko uveljavljali do doloœenega datuma na kuponœku. Øtevilo kosov: Kateri: Øtevilo kosov: Bio plantella Vrt 1 L ali 3 L Bio plantella Arion g ali 500 g Katera: Øtevilo kosov: Kateri: Øtevilo kosov: Bio plantella Flora kenyatox verde 500 ml ali Bio plantella Kenyatox verde 50 ml Bio plantella Vita 250 ml ali 500 ml Plantella Cvet 1 L ali 3 L Ugodnosti za œlane Kluba Gaia in Kluba Kalia Effect univerzalni insekticid aerosol 400 ml + 80 ml gratis Kateri: Øtevilo kosov: Kateri: Øtevilo kosov: Merkurjeve ugodnosti za c lane Kluba Gaia in imetnike Merkurjeve kartice zaupanja! Mineralno specialno gnojilo v granulah za gnojenje vseh vrst trav in travniøkih rastlin. -20% -20% PLANTELLA CVET 500 ml, 1000 ml, 3 L Naravni vitaminski kompleks za prehrano rastlin, ki krepi rastline in poveœuje odpornost na zunanje vremenske razmere in strese. Visokokakovostno tekoœe gnojilo, obogateno z vitamini za gnojenje vseh vrst cvetoœih sobnih, okenskih, balkonskih in vrtnih rastlin ter za bistveno veœ cvetov. -20% Insekticid v spreju z a dokazanim uœinkom, namenjen zatiranju os in sroenov. Posebna formula dveh aktivnih snovi povzroœi takojønje uniœenje mrœesa. BIO PLANTELLA VITA 500 ml -20% PLANTELLA SPECIALNO GNOJILO ZA VSE VRSTE TRAV 1 kg, 3 kg, 5 kg, 20 kg Naravna mehanska zaøœita pred polæi. EFFECT INSEKTICID ZA OSE IN SRØENE AEROSOL 400 ml BIO PLANTELLA GEL PROTI POLÆEM 1L Ponudba velja do oz. do razprodaje zalog. Popust uveljavite œlani Kluba Gaia na blagajni ob predloæitvi kupona ali Merkurjeve kartice zaupanja. Predstavljeni izdelki so na voljo v izbranih trgovskih centrih Merkur, na oddelkih z vrtnim programom. -20%

23 Pomirjujoča meta Ekološko vrtnarjenje Meta (Mentha sp.) vključuje več različnih vrst, okoli 18. Vse vrste so aromatične trajnice. Imajo močno razrasle prizemne poganjke - živice, oz. stolone, ki zrastejo v večinoma pokončno rastoči bujen grmiček. Listi so različnih oblik, barv (vsi odtenki zelene, vijoličasti, modrikasti do sprano rumeni), vonjav in okusa. Cvetovi so beli ali vijoličasti. Japonska meta v družbi plazeče trdoleske in sivke. Vzgoja Mete najbolje rastejo na vlažnem, rahlo senčnem rastišču, vendar bodo uspevale tudi na polnem soncu. Morda pa lahko to lastnost izkoristimo, kajti malo zelišč ima rado takšne pogoje. Kot nezahtevne rastline zrastejo od cm visoko in se zelo razrastejo. Sadimo jih lahko tudi v okrasne lonce. Ne zahtevajo posebne nege. Da jih omejimo v rasti, jih redno uporabljamo in po potrebi režemo. Mete so odlične sosede drugim rastlinam, zato si jih posadimo ob rob zelenjavnih gredic. Ne pozabimo, da so trajnice, včasih se v vrtu še preveč razrastejo. S svojim vonjem odganjajo nekatere škodljive žuželke in privabljajo koristne. So pa same občutljive na napad uši. Če se nam ti škodljivci pojavijo na meti, ki jih imamo v okrasnem loncu na balkonu ali terasi, potem uporabimo pripravek bio plantella aktiv, ki uspešno zatira uši, pršice, tripse, ščitkarja in nima karence. Škropljenje ponovite čez nekaj dni, da uničite nove škodljivce. Bio plantella aktiv uporabljajte zgodaj zjutraj ali zvečer, ko je sušenje počasnejše in zato NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO! učinkovitost sredstva večja. Lističe pobiramo kadarkoli in jih po možnosti uporabimo sveže. Lahko pa jih tudi posušimo. Najbolj poznane vrste met Nam najbolj poznane mete so: poprova meta (Mentha x piperita), klasasta meta (Mentha spicata), vodna meta (Mentha aquatica), okroglolistna meta (Mentha suaveolens). Poprova meta (Mentha x piperita) V naših vrtovih raste v glavnem ta meta. Danes se v določenih trgovinah dobi poprove mete z različnimi okusi, npr. po čokoladi. Je košato in bujno razrastla (1 m visoka) rastlina z živicami. Stebla imajo lahko rahlo rdečkast nadih, listi so ovalni do elipsasti. Cvetovi so beli, rožnati, škrlatni v klasastih socvetjih. Cveti od aprila do oktobra. Rasla bo na sončnih kot na polsenčnih legah. Da omejimo čezmerno razraščanje na gredici, vkopljemo pregrade ali pa jo gojimo kot posodovko. Vsake 3-4 leta jo lahko presadimo v visokokakovostno zemljo brez šote bio plantella univerzal, ki vsebuje kompostirana lesna vlakna za uravnoteženo strukturo zemlje, boljše zadrževanje vode in preprečevanje spiranja organskih hranil. Razmnožujemo jo z delitvijo ali z živicami. Lahko pa si jo vzgojimo tudi iz semena. Klasasta meta (Mentha spicata) Je košato razrasla trajnica, z zelenimi nacepljenimi listi in rahlo vijoličastimi do rožnatimi ustnatimi cvetovi. Cveti od julija do septembra. Je ena bolj aromatičnih met nasploh. Vršičke ali posamezne liste porežemo pred cvetenjem in jih (sveže ali posušene) uporabljamo za čaje in začinjanje solat, omak, jedi iz skute in jajc, sladic, osvežilnih pijač, sadnih solat in sladoleda. Primerna tudi za potpurije in dišavne vrečke, cvetlične dekoracije in kot dodatek kopelim. Nezahtevna. Če že, jo gnojimo s kompostom ali kakšnim gnojilom iz programa bio plantella. Lahko jo gojimo tudi kot posodovko. Uporaba mete v kuhinji Uporabljamo predvsem sveže liste. Listi imajo topel, svež, aromatičen, sladek okus. Lističi so odlični za pripravo čajev, napitkov, želejev, sirupov, sladkarij in sladoleda. Dodamo jih omakam, krompirju, grahu, perutnini, ovčetini in solatam. Najpogosteje jo uporabljajo v indijski kuhinji. Na bližnjem vzhodu se meta uporablja pri jedeh z jagenjčkom, medtem ko vsi vemo, kako pomembna je meta v britanski in ameriški kuhinji: metina omaka in metin žele. Je pomembna sestavina v čajih v severni Afriki in v arabskih deželah. Je tudi sestavni del alkoholnih pijač: npr. mojito. Olje iz mete in mentol (izvlečke iz mete) se uporabljata za dodatek k bonbonom, pijačam, antiseptičnim tekočinam, zobnim pastam, žvečilkam in čokoladi. Zdravilnost mete V osnovi so z metinim čajem zdravili bolečine v želodcu in prsih. Mentol pa je nepogrešljiv (izvleček iz mete) v kozmetični industriji, živilski in tobačni industriji. Kristina Škrbec Švicarska meta z zelišči: jioagulan, rožmarin in sivka.

24 Ekološko vrtnarjenje Hrušev plod je torej značilne hruškaste oblike, večinoma zelene barve, sladek in razmeroma zelo aromatičen, njegova trajnost pa je kratka. Hruška je kot drevo lahko zelo različna po velikosti in vzgojni obliki. Velikost hruške delno določa sortna značilnost. Sorte so po svoji rasti bujno rastoče, poznamo pa tudi zelo šibko rastoče sorte. Za velikost hruševega drevesa v polni rodnosti pa je seveda odločilna podlaga, na katero je cepljena žlahtna sorta. Med podlagami za hruško ni velikega izbora, saj v osnovi cepimo hruško na kutino ali na sejanec hruške. Poznamo dva tipa kutine, ki je primerna za cepljenje hruške. To sta kutina MA in kutina MC. Naj poudarim, da to ni sorta kutine, ki jo uporabljamo za pridelavo slastnih kutin, temveč sta to dva odbrana tipa, ki sta najprimernejša za podlago, kamor cepimo žlahtne hruške. Podlaga kutina - MC je nekaj šibkejša v svoji rasti, je pa tudi bolj občutljiva na nizke temperature, zato je bolj priporočljiva za toplejše 24 Hruške lepe Helene Kakšna je razlika med odgovorom tretješolca in petošolca, ko ju vprašaš, kakšne oblike je plod hruške? Otrok, ki obiskuje tretji razred osnovne šole našteva: hruška je trikotne oblike, podolgovata, drugačna kot jabolko, otrok iz petega razreda pa jedrno pove: Ima hruškasto obliko! predele Slovenije Primorska, Posavje. Podlaga kutina MA pa je nekako najbolj razširjena podlaga za uporabo v intenzivnih sadovnjakih, pa seveda tudi na domačem vrtu. Ta sorta zraste tja do 4 metrov višine, če ji zato namenimo vsaj dva metra tlorisne površine. Priporočam pa, da ima taka kombinacija med podlago in žlahtno sorto celo življenjsko obdobje ustrezno in trajno oporo, najbolje je, da namestimo k drevesu dovolj debelo kovinsko cev, debeline ~5 centimetrov. Če imamo dovolj prostora ali če imamo namen zasaditi travniški sadovnjak, je smiselno zasaditi hruške, ki so cepljene na podlago semenjak. Žlahtna hruška, cepljena na podlago semenjak, lahko dočaka zelo visoko starost, tudi 100 in več let. Rdeča sorta hruške. Viljamovka Preprosta delitev sort Izbor sadik v sadnih drevesnicah je velik in pester. Nudijo veliko kombinacij, tako da lahko zadostimo svojim željam in potrebam. Opozoril bi le na večkrat zmotno nakupovanje sadik. Med hruševimi sadikami obstajajo le nižje in višje rastoče kombinacije med podlago in žlahtno sorto, nikakor pa v drevesnici ne zahtevamo hruševe sadike, ki je namenjena za»špalirsko«vzgojo. V»špalir«lahko vzgojimo katerokoli sadiko, saj je»špalir«le plod naše vzgoje in oblikovanja mlade sadike. Zelo pomembno je, da drevesu na različni podlagi namenimo primerno dovolj prostora, da se lahko v celoti razvije in razbohoti, da ga pozneje ne silimo v majhnost s pretirano rezjo in omejevanjem življenjskega prostora. Nekako po domače bi hruške lahko razdelili na: jedilne sorte, tepke in sorte, ki so jih vsaj včasih uporabljali za predelavo v mošt, kis, žganje. Predvsem pri jedilnih sortah je izbor že dolga leta skorajda nespremenjen. Princesa med hruškami je še vedno viljamovka in verjetno bo tako še naprej. Viljamovka

25 Hrušev škrlup. Poškodovani plodovi zaradi uporabe neprimernega sredstva proti boleznim. Hruševa bolšica škodljivec prenaša virusne bolezni. združuje v sebi vse, kar hruška potrebuje oziroma kar človek od hruške zahteva. Je izredno simpatične,»prave«hruškaste oblike, ima razmeroma nežno in gladko kožico, ki ob zorenju postane privlačno rumene barve, z rahlimi, rdečkastimi lički. Meso, ki se skriva pod kožico, je nežno, ob polni zrelosti se nam v ustih dobesedno stopi. O aromi, ki je nedvomno vrhunska, pa je več ali manj škoda tratiti besede. NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO! Uporabnost viljamovke je zelo vsestranska. Najbolj užitna in slastna je popolnoma zrela a ne preveč, saj vse hruške rahlo napenjajo. Posušena viljamovka pa je najboljša sladica, šilce dobrega žganja iz viljamovke pa je tako ali tako poezija. Edina slabost za domačo klet, pa je žal zelo kratek obstoj plodov, saj nam tudi v najhladnejši kleti viljamovka obstane le tja do treh tednov ali meseca dni. Žal je to slaba lastnost večine sort hrušk, le nekaj sort se lahko dobro skladišči, podobno kot na primer jabolka. Žlahtnitelji si vseskozi prizadevajo»ustvariti«nove sorte. Te so lahko: rdeče obarvane, se dalj časa dobro shranjujejo v kleti, so»drugačne«oblike kot ostale hruške. Ves ta trud je popestril ponudbo sort, tako da lahko najdemo svoj okus v določeni sorti. Kraljica pa ostaja viljamovka. Med sortami hrušk je zanimiva japonska hruška nashi, ki ni nikakršen križanec med jablano in hruško, temveč čisto navaden tip hruške, ki po okusu ne dosega evropskih sort, je pa na vrtu nashi vredno posaditi, saj si s tem povečamo pestrost okusov in»razširimo«našo zbirko v vrtu. Bolezni in škodljivci Večina hrušk je razmeroma odpornih na bolezni, predvsem v manj intenzivnih nasadih. Hrušev škrlup ne povzroča kakšnih večjih problemov, hruška plesni ne pozna, je pa zelo občutljiva na bakterijsko bolezen hrušev ožig. Bolezen je po hruški tudi dobila ime, kljub temu da»ognjevka«, kar bi bilo po mojem mnenju boljše, primernejše ime, napade tudi jablano, jerebiko, kutino, glog in še veliko drugih sadnih, okrasnih in divjih rastlin. Hrušev ožig se v določenih letih bolj, v določenih letih pa sploh ne pojavi. Vse je odvisno od vremena v času cvetenja. Ko je toplo in veliko padavin v času cvetenja, se bolezen močno in hitro razvije. Za razvoj te bolezni so bile zelo primerne razmere v letu 2007, ko je bila v Sloveniji prava poplava hruševega ožiga. Če se bolezen pojavi, takoj obvestimo ustreznega strokovnjaka, da nam da napotke za nadaljnje delo in sanacijo bolezni. Za to bolezen najdemo vse napotke na spletni strani FURS. Dober način boja proti hruševem ožigu je redno spremljanje in opazovanje naših dreves. Hruška zelo rada pocvita ko so na drevesu že dokaj debeli plodovi, se pojavijo»pozni«cvetovi, preko katerih se rastlina s pomočjo čebel z lahkoto okuži, zato je potrebno vse te cvetove sproti odstranjevati. Drug velik problem ima hruška s škodljivcem hruševa bolšica. Hruševa bolšica»zajeda«, sesa mlade poganjke, ki se zvijejo. Bolšica izloča tudi»mano«, na katero se naselijo razne glive sajavosti, na mani pa se tudi»pase«velika množica žuželk. Vse to bi lahko še nekako prenesli, a hruševa bolšica prenaša kar lepo število raznih virusnih bolezni, ki žal niso ozdravljive in je tako naša hruška slej ko prej obsojena na klavrno propadanje. Tudi o zatiranju hruševe bolšice najdemo veliko podatkov na spletu FURS, rade volje pa večini pomagajo tudi sadjarji in drugi strokovnjaki s področja varstva rastlin. Roman Mavec Ustavite sadno gnilobo Sadna gniloba je bolezen, ki povzroča gnitje plodov v nasadu in pri skladiščenju. Za zmanjševanje okužb v času zorenja uporabite pripravek vivera chorus. Prvič se tretira tri do štiri tedne pred obiranjem, drugič pa en teden pred obiranjem. Na obseg okužbe vplivata vreme in mehanske poškodbe plodov. V nasadih redno odstranjujte plodovne mumije, ustrezno skrbite za zračnost krošnje, redčite plodove in preprečite mehanske poškodbe.

26 Ekološko vrtnarjenje Znebimo se težav med vrtninami V prvi polovici leta 2013 je vreme v Sloveniji pokazalo vso svojo pestrost, zaradi katere je Slovenija tudi lepa in zanimiva. Žal pa seveda take razmere prinašajo kar nekaj težav v zelenjavni vrt. Tako drugačni plodovi so posledica mrzlega maja. Pepelaste plesni so najpogostejše na bučnicah. Rja na česnu, pogosto se pojavi v suhi jeseni tudi na fižolu. Prva težava, ki je letos mnoge presenetila, so bile nizke temperature skoraj vso pomlad. Zaradi tega bodo plodovke celo poletje nekoliko bolj občutljive kakor smo navajeni. Mnoge so že ali pa jih še bodo presenetili deformirani plodovi paradižnika, pa tudi paprike, ti so posledica prenizkih temperatur pri presajanju plodovk v grede in rastlinjak. Plodovi so nekoliko drugačni, a kljub temu povsem užitni. Tudi zakasnjeno cvetenje, odpadanje cvetov in sušenje plodičev bučnic so posledica neugodnih vremenskih razmer. Za letos je prepozno, kaj pa lahko naredimo v bodoče? Vsekakor plodovk ne sadimo na prosto pred prvim majem, paprike in jajčevca pa ne pred 15. majem. Če vam takrat vrtnarji skušajo prodati prevelike sadike (nad 30 cm) jih zavrnite in poiščite manjše, primerno velike sadike. Te veliko bolje prenesejo take stresne razmere. Tisti, ki vas neuspevanje plodovk spravlja v stres, pa si res čim prej omislite rastlinjak. Naši vremenarji nam zdaj zelo natančno napovedo vsako vremensko spremembo. Dan pred napovedanim hitrim skokom temperatur navzdol rastline poškropimo in zalijemo s pripravki, ki vsebujejo aminokisline kot je bio plantella vita. Tla okoli rastlin, posebej tistih, ki potrebujejo višje temperature, zastremo s slamo ali senom. Pripravke z aminokislinami uporabljamo enkrat tedensko dokler se ne ogreje. Ko se ponovno ogreje, pa rastline zalijte s naravnim organskim gnojilom bio plantella vrt, da bodo čim prej ponovno pričele z rastjo. Med doma pripravljenimi pripravki blaži mraz pripravek iz baldrijanovih nadzemnih delov, protistresno pa deluje tudi čaj iz ognjičevih ali regratovih cvetov. Pognojimo pa lahko tudi z namočenimi koprivami in gabezom. Visoke temperature Naslednji stres pa je rastlinam prinesel prvi vročinski val. Sprva so sicer lepo zagnale, saj jim je toplota odgovarjala, a kmalu so se mnogim pojavile prve težave. Veliko prekmalu so se pojavile fiziološke motnje, ki pa jih letos številni zamenjujejo za bolezen. Na plodovkah, predvsem paradižniku se je že na prvih plodovih pojavilo gnitje muhe, spodnjega dela plodu, kumare in bučke pa se sušijo. Tudi robovi solate postajajo črni. Vse to so posledice trenutnega pomanjkanja kalcija v samih plodovih. Večja verjetnost je, da se bo to v prvem stresnem trenutku zgodilo, če ste pretiravali z gnojenjem z organskimi gnojili, enako opažamo tudi pri bučnicah. Drugi vzrok je neenakomerna preskrba z vodo. Hitri skoki temperatur, potem pa še neenakomerno zalivanje sta vzrok, da se je letos ta težava pojavila že zelo zgodaj. Vendar se vedno pojavi v vročem delu poletja. Zato naj vam bo vodilo, da nikoli ne pognojite bolj kakor so navodila, zalivanje pa mora biti redno. Gredice spomladi zastremo s slamo, v vročini pa je bolje, da so zastrte s svežo, zeleno organsko prekrivko, pokošeno travo, koprivami Zalivamo celo gredo, ne samo okrog rastlin, posebej v vročinskih valovih. Zastirke pa bodo ohranile tla vlažna dalj časa. Rastlinam dodajamo plantella kalcijevo listno gnojilo. Zakaj pa so letos rastline blede Letos je prišlo zaradi nizkih temperatur še do pomanjkanja magnezija v samih rastlinah. Očitno so prenizke temperature preprečile sprejem tega hranila v same rastline. Najbolj se to pozna na papriki in fižolih. Pomanjkanje magnezija je običajen pojav na listih paradižnika. Letos pa je ta pojav zelo zgoden in je prestrašil mnoge vrtičkarje. Spodnji listi so dobili izrazite rumene pege, ki jih obdajajo zelene listne žile. Paradižniku magnezija ni potrebno dodajati, saj običajno toplejše vreme ta pojav ustavi, ob prvem obiranju pa tako spodnje liste odstranimo. Če pa se širi na 26

27 zgornje liste, potem je seveda nujna uporaba listnega gnojila z magnezijem. Papriko in predvsem fižol pa najprej okopljemo, ogrnemo, dobro zalijemo s pripravkom bio plantella vrt, nato pa še poškropimo z magnezijem. Škodljivci so letos reden pojav Res je, letos so nas uši presenetile že zelo zgodaj. Uši je najlažje odstraniti, saj imamo na voljo zelo dobro delujoče ekološke pripravke na bazi naravnega piretrina iz izvlečka rastline dalmatinski bolhač bio plantella flora kenyatox verde, ki pa ga upam že vsi poznate. Deluje na vse vrste uši, pa tudi na pršice. Pomembneje je, da veste, da teh naravnih pripravkov ne uporabljamo, ko sije sonce, saj le to močno zmanjša njihovo moč. Tudi visoke temperature ga oslabijo, zato je nujno, da počakate prav do noči. Vsekakor z njimi ne pretiravati, rastline poškropimo enakomerno, vendar ne večkrat po istem mestu. Bolje je čez dan ali dva tretiranje ponoviti, kakor naenkrat preveč poškropiti. Od domačih pripravkov se boste uši znebili s pripravki iz listov rabarbare, pelina ali vratiča, kopriva je manj učinkovita. Paradižnikove plesni nas najbolj skrbijo Najbolj pa se vrtičkarji bojijo plesni, predvsem krompirjeve (paradižnikove). Proti njej pa se je res potrebno nekoliko bolj boriti. Kar nekaj možnosti je, vendar vse zahtevajo redno škropljenje. Vsekakor na vrtu ne uporabljamo sintetičnih, kemičnih sredstev za varstvo rastlin. Najprej se je potrebno potruditi in redno odstranjevati zalistnike, to je pomembno posebej letos. Ko poberemo celo etažo plodov, porežemo tudi vse liste do nje, tako poskrbimo za zračen in svetel nasad. Ne pretiravamo z gnojenjem, seveda pa poskrbimo, da imajo rastline dovolj kalcija. V nevarnosti pa rastline redno enkrat tedensko poškropimo. Uporabimo lahko sojin lecitin bio plantella super-f ali izvleček njivske preslice bio plantella natur-f, ki je ob rednem tedenskem varstvu dokazal 90 % uspeh. Doma lahko naredimo čaj iz cvetov rmana ali listov timijana, naredimo koprivni, bezgov ali pa čebulni pripravek. Tudi razredčeno mleko ali sirotka pomagajo. Najbolje je uporabljati izmenično, enkrat eden, drugič drugi pripravek vsaj enkrat tedensko. V vročem in vetrovnem vremenu nevarnost ni velika in zadoščajo kalcij, aminokisline ali alge. Zelo majhna je tudi nevarnost v rastlinjakih ali pod strehicami. Miša Pušenjak Rje, pegavosti, plesni letos niso najmočnejše Močneje se je letos pojavila samo rja na česnu. Rje prepoznamo po rdeče-rjavo in oranžnih pegah, ki pa morajo na prstu pustiti sledove. Kakor hitro opazite prve pege, uporabite presličine pripravke kot je bio plantella natur-f. Z njimi liste dobro omočite, tretiranje pa ponovite trikrat v petdnevnih presledkih, vedno po sončnem zahodu in vselej, ko so rastline ohlajene. Pepelaste plesni so močnejše v vročem delu poletja, vendar morajo biti prisotne jutranje rose. Proti njim je veliko naravnih pripravkov v trgovinah, tudi preslični in izvlečki sojinega lecitina, kot je bio plantella super-f bodo pomagali, vendar le takoj v začetku napada. Z radiča, blitve in peteršilja jih lahko sprva tudi operete z močnejšim curkom vode ali napadene liste preprosto porežete in uporabite. Pri radičih lahko porežemo samo liste prezimnega radiča, letnega ne režemo. NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO! Pomanjkanje kalcija na plodovih paradižnika, paprike in solate. Vsak vrtičkar se boji takega prizora: krompirjeva plesen na paradižniku. Pelete za zatiranje polžev Da bi se v celoti znebili polžev, v vrtu okoli rastlin potresemo pelete bio plantella arion +, ki so tako slastne, da jih odvrnejo od uživanja rastlin. Uporabimo jih v odmerku 5 g/m 2. Potresemo ga v večernih urah, ko polži prilezejo iz skrivališč. Sredstvo potresemo po površini, kjer se nahajajo ali pa pripravek nastavimo v zato posebej pripravljeno posodico. Pelete delujejo ciljno na vse vrste polžev. Ker so obstojni tudi v vlagi, delujejo tudi takrat, ko je napad polžev največji. Pelete bio plantella arion + poiščete v specializiranih trgovinah, kot so: kmetijske zadruge, semenarne, Semenarnine trgovine Kalia, vrtni centri. Pakiranje 250 g se kupi brez FFS izpita. Ohranite svoj vrt varen pred požrešnimi polži - uporabite učinkovite pelete bio plantella arion +.

28 Gaia na obisku Samooskrba pri Primožičevih V vasi Pšata, Dol pri Ljubljani, smo v začetku julija obiskali člana Kluba Gaia, Nušo in Lojzeta Primožič. Zakonca ob pomoči širše družine skrbita za manjši obhišni vrt in njivo s sadovnjakom, kjer pridelajo sadja in zelenjave za celoletno oskrbo. Člana Nuša in Lojze Naša članica Nuša je letos zelo zadovoljna z rastlinjakom, ki je svoj prostor že pred leti našel v vrtu blizu hiše. Tako iz kuhinje do lonca pot ni dolga. Zaradi dolge zime je delo na njivi in vrtu zamujalo, v rastlinjaku pa je bilo dovolj zelenjave pozimi in v zgodnji pomladi. Gospa Primožič zato rastlinjak priporoča v vsak dom. V njem poleti goji paradižnik, papriko, kumare, v kotu je prostor našla celo artičoka, ki jo letos namerava prezimiti. Zelišča potrebujejo veliko svetlobe in sonca, zato je najprimernejše rastišče tisto, ki je obsijano z opoldanskim soncem. Tla morajo biti prepustna, v njih se ne sme nabirati stoječa vlaga. Gredico je v bližini rastlinjaka, tako imajo zelišča krajšo pot od gredice do kuhinje. Paradižnik je ga. Nuša zalila z domačo gabezovo prevrelko, ki ji je dodala tudi tekoče organsko gnojilo na osnovi morskih alg bio plantella vrt, to zelo ugodno deluje na rast, ukoreninjenje in povečanje pridelka. Zdrav paradižnik je v tedenskih presledkih redno varovan tudi s pripravkom na osnovi njivske preslice bio plantella natur-f, ki rastline krepi.

29 Na češnji, ki vsako leto obilno rodi, letos ni plodov. Na listih je opaziti luknje, cvetni nastavki in poganjki pa se sušijo, kar je posledica cvetne monilije. Za izpad prideleka pri češnji je to leto kriv dež in z njim povezana cvetna monilija. Luknje v listih so nastale zaradi bolezni, ki jo imenujemo listna luknjičavost koščičarjev. Članica Nuša je v vrtu že poskrbela za zastirko iz pokošene trave. V tem letu je njen vrt prva vročina obiskala sredi junija. Takrat je zastrla predvsem plodovke, ki so najbolj občutljive na pomanjkanje vode. V času našega obiska smo skupaj pripravili zastirko iz slame, praproti in listov bezga med paradižniki. Praprot in bezeg naj bi nekoliko omejili skrivanje polžem pod slamo. Za uspešno omejevanje polžev v vrtu smo uporabili nadvse učinkovite pelete bio plantella arion +, ki so dovoljene v ekološki pridelavi. Hruške so gojene ob žici, nekaj pa je cepljenih na nizke podlage in so gojene v vzgojni obliki. V času našega obiska je junijska lepotica že prestopala v fazo zorenja. Mož Lojze jo ima še posebno rad, saj v običajnih letih zori konec junija ali v začetku julija, njeno meso pa je rumenkasto bele barve, srednje čvrsto, srednje sočno, sladko, dobrega okusa. To leto bo zorela nekoliko kasneje. To je opaziti tudi na sliki, saj se osnovna rdečkasta barva še ni spremenila v rumeno. Na listih je opaziti znake hruševe rje, ki na pridelek ne bo bistveno vplivala. V času obiska so v predelu sadovnjaka zoreli: maline, ribez, josta, kosmulja, pojavile so se tudi prve obarvane ameriške borovnice. Otroci so najbolj navdušeni nad rumenimi, sladkimi malinami, v sadovnjak jih privabljajo tudi prve debele ameriške borovnice. Kmalu se bodo gostili tudi z zgodnjimi jabolki. Še posebno so navdušeni nad beličnikom, med hruškami pa bo prva na jedilniku junijska lepotica. G. Lojze je v domačem samooskrbnem sadovnjaku ponosen tudi na asimino, kaki, žižulo in drugo eksotično sadje, ki v domačih vrtovih še ni tako pogosto. Rešitev za listno luknjičavost koščičarjev in uši Ob močnejšem napadu bolezni je listje na drevesu videti kot prestreljeno. Jeseni in spomladi je dobro opraviti varstvo z bakrenim pripravkom vivera cuprablau-z, v mokrih letih poskrbimo za varstvo z registriranimi sredstvi še v aprilu in maju. To bolezen je opaziti tudi na marelici in breskvi. Naš član Lojze nam je zaupal, da je bilo letos največ težav z ušmi, ki jih je v začetnih fazah razvoja ustavil s pripravkom bio plantella aktiv-r. Davor Špehar julij

30 Oblikovanje vrta Žive meje vseh vrst Vrt oblikujemo z rastlinami, ki jih posadimo posamično ali v skupine: Drevesa v vrtu so najbolj opazni, z leti tudi najvišji gradniki vrta. Trajnice s svojo raznolikostjo dodajo v vrt celoletno pestrost. Grmovnice pa se pojavljajo v različnih funkcijah in ena med njimi je tudi ta, da namesto klasične ograje umestimo zeleno, vedno spreminjajočo se mejo. V živih mejah lahko oblikujemo skulpture nam priljubljanih živali. Žive meje lahko oblikujemo iz velikega števila grmovnic. Tudi višina in širina živice lahko varirata od 30 cm pa tja do 6 m in več. Vse je odvisno od izbora rastline. Živa meja je lahko zasajena iz ene same rastlinske vrste, lahko pa jo oblikujemo iz različnih cvetočih grmovnic. Pomemben je pravi izbor. Zimzelene žive meje Od zimzelenih rastlin za žive meje uporabljamo: tise, kleke, lovorikovce, pušpane, kosteničevje in bodike. Bodika je tudi ena izmed redkih rastlin, ki dejansko izvaja funkcijo meje je preveč bodeča, da bi kdo šel skozi. Nekoč je bila kalina ali liguster grmovnica, ki se je najpogosteje uporabljala za zasaditev žive meje. Je delno vedno zelena in njeni drobni lističi so se skladali z večino zasaditev in okolij. Tudi višina ligustrove žive meje je lahko različna, od cm pa tja do 1,5 ali 2 m. Kot živica potrebuje vsaj 2 x letno rez. Zelo dobro prenaša pomladitve in se tudi po močni rezi 30 hitro obraste. Zaradi večkratnega obrezovanja so kalino počasi nadomestile zimzelene rastline s stožčasto rastjo. Danes največkrat uporabljene rastline so kleki ali Thuja occidentalis. Te rastline so sicer zelo uporabne za razmejitve. Kot žive meje v urbanih sredinah so še sprejemljive. Na podeželju pa je klek zelo moteč element, ki se nikakor ne sklada z našo naravno krajino. Veliko primernejša je uporaba tise ali pa gabra oziroma bukve. Tako kot kalina ima tudi klek nekaj posebnosti pri oblikovanju. Za zasaditev je najprimernejša osnovna vrsta, ki jo je potrebno obrezovati tako pogosto kot liguster. Mladih rastlin stebrastih sort klekov v začetku ni potrebno obrezovati, z leti pa tudi te rastline potrebujejo redno rez in čiščenje suhih vejic v notranjosti. Listopadne žive meje Nasprotje zimzelenih živih mej so listopadne, te pa so lahko le zelene ali cvetoče. Zelo plemenita živica je zasajena s sadikami bukve. Tako bukev kot gaber imata lastnost, da mlade liste ohranita Petoprstnik obrežemo jeseni, lahko tudi z motornimi škarjami. Z njimi oblikujemo zunanji izgled. Potem iz vsakega grma izrežemo 2-3 starejše poganjke. Tako živico redčimo in pomlajujemo. Raf se je pravočasno lotil oblikovanja žive meje. na vejah skozi vso zimo. Odvržeta jih šele tri tedne pred novim brstenjem in olistanjem. Tako smo pri listopadnih rastlinah pred neželenimi pogledi zaščiteni tudi čez zimo. Listopadne grmovnice, ki so primerne za žive meje, so: gaber, bukev, trdoleska, maklen, medvejka, petoprstnik, hibiskus, forzicija, itn. Lepe so tudi živice iz cvetočih grmovnic. Medvejke s spomladanskim cvetjem pozdravijo dolgo pričakujočo pomlad, pozneje pa vnašajo mir v vrt s svojimi nežno zelenimi listi. Petoprstniki cvetijo nekoliko pozneje, vendar pa je to cvetenje toliko daljše, celo do prvih mrazov. Pri izboru listnatih rastlin se lahko odločimo za mešan nasad. Lahko zasadimo rastline z različno barvo listov ali pa v nasad dodamo cvetoče grmovnice. Pri izbiri rastlin je pomembno, da upošte-

31 Bršljanova živa meja rabi oporo. vamo rastišče, kjer bodo rastline rasle in njihov način razraščanja. Zelo posrečene so kombinacije dobrovit s hibiskusi. Spomladi cvetoča dobrovita nam polepša pomlad, poleti cvetoči hibiskus pa lepša vrt skozi poletje v jesen. Obe grmovnici se negujeta podobno z izrezovanjem poganjkov. Jeseni izrežemo nekaj poganjkov iz vsakega grma dobrovite in hibiscusa in tako bomo vzdrževali višino rastlin, njihovo širino in skrbeli za nenehno pomlajevanje grmov. V mešanem nasadu lahko zasadimo tudi maklen, rdečelistno bukev, glog in tudi kakšno tiso ter tako pričaramo pestrost in razgibanost zasaditve, ki je lahko enaka po širini in zelo različna po višini. Za mešano živo mejo iz cvetočih grmovnic se odločimo šele, ko zelo dobro poznamo njihovo vzdrževanje. Saj ključ do lepe živice je prav način, kako jo negu- Cvetoče grmovnice ob stezi zastirajo pogled na sosedovo območje. jemo. V nasadu, je grmovnice potrebno negovati v različnih letnih časih, a hkrati moramo imeti v mislih, da tvorijo celoto. Večina se jih oblikuje z izrezovanjem, kar je ena lažjih oblik negovanja, vendar je ne smemo izpustiti. Najožja zimzelena živa meja, ki lahko sega zelo visoko, je bršljanova živa meja. Omejitev je višina, do katere jo še lahko brez težav vzdržujemo. Rastni pogoji in oskrba Najboljši čas za zasaditev živic je jesen, saj je večina sadik pripravljenih z golimi koreninami ali s koreninsko balo. Sadilna razdalja med rastlinami je odvisna od izbora rastlin in želene gostote. Pri rastlinah, ki zrastejo v višino več kot 2 m, je ta razdalja cm. Ob sajenju pazimo na razdaljo v vrsti in oddaljenost med rastlino in mejo. Pozorni smo, da rastlin ne sadimo preblizu meje, ker jih bomo morali v času rasti negovati tudi z zadnje strani. Ob zasaditvi jim vedno dodamo organsko gnojilo plantella organik, ki nudi rastlinam prva hranila za rast in zaradi mikroorganizmov v organski snovi skrbi za sprejem hranil, ki so v tleh. Spomladi rastline pognojimo z membranskim gnojilom plantella formula 365 in izberemo za našo živico ustrezno pripravljeno formulacijo za Naravna talna in okrasna obloga DEKORATIVNO BOROVO LUBJE Pripomore k nastajanju humusa Øœiti tla pred izsuøitvijo Prepreœuje razraøœanje plevela Zmanjøuje potrebo po zalivanju rastlin žive meje ali za okrasne rastline. Za krepitev rastlin ni odveč, če jih nekajkrat letno zalijemo z visoko kakovostnim organskim tekočim gnojilom bio plantella vrt ali vitaminskim kompleksom bio plantella vita. Vedno več škodljivcev in bolezni se pojavlja tudi na okrasnih rastlinah in živica nam bo hvaležna, če jo bomo s temi dodatki ojačali. Zimzelene žive meje običajno obrezujemo dvakrat letno, spomladi aprila in poleti avgusta. Zaradi spomladanskih nizkih temperatur se čas rezi lahko premakne do sredine maja. Tudi poletnim vročinam se je bolje izogniti in rez lahko opravimo v začetku septembra. Pazimo, da ne obrezujemo v močnem soncu, saj poškodovani listi dobijo opekline. Karin Bejo julij

32 Revija Vzajemnost predstavlja Sonce je koristno, a tudi nevarno Zaradi vse večje nevarnosti razvoja kožnega raka nas dermatologi neprestano opozarjajo, naj se izogibamo soncu med 11. in 16. uro. Vemo tudi, da je dolgotrajno sončenje brez zaščite škodljivo. Toda vitamin D nastaja v koži pod vplivom UV sončnih žarkov prav v teh»kritičnih urah«! In ta vitamin je za organizem zelo pomemben. Ve se, da pomanjkanje vitamina D pri otrocih povzroča rahitis; pri odraslih bolezen mehkih kosti (osteomalacijo), pri starejših pa pripomore k razvoju krhkih in lomljivih kosti ali osteoporoze. Poleg tega pa vitamin D med drugim krepi tudi naš obrambni sistem, pomaga zdraviti artritis, onemogoča višanje krvnega tlaka ter zmanjšuje možnost zbolevanja za sladkorno boleznijo tipa 2. Ljudje, ki imajo dovolj vitamina D, manj obolevajo za srčno-žilnimi boleznimi, pozimi imajo astmatiki manj okužb dihal. Vitamin D nastaja v koži pod vplivom sončnih žarkov, nekaj pa ga je tudi v mastnih ribah severnih morij (največ v lososu), jajčnem rumenjaku, s soncem obsijani zelenjavi itd., pa tudi v posebnih kapljicah (holekalciferol), ki jih dobimo v lekarnah, a samo na recept. Zelenega, ki za zavarovanca ni plačljiv, lahko zdravnik napiše samo ljudem z osteoporozo in osteopenijo; belega, plačljivega, pa vsem, za katere presodi, da jim bo jemanje vitamina D koristilo.!! Naročam glasilo Priimek in ime Leto rojstva Ulica in hišna številka Kraj in poštna številka Telefon Datum Podpis Sicer pa dobimo dovolj vitamina D, če imamo poleti trikrat na teden po 10 do 15 minut roke (ali noge) in obraz izpostavljene soncu med enajsto in šestnajsto uro. Vendar v tem času koža ne sme biti namazana s kremo z zaščitnim faktorjem, ki je višji od osem, sicer sončni žarki ne morejo prodreti skoznjo. Drugače pa na naj bi se pred odhodom na sonce zavarovali z dobro zaščitno kremo - čim višji je faktor, bolj varuje pred škodljivimi UV žarki; ali se zaščitili s primernimi oblačili in pokrivali. Več preberite v poletni številki Vzajemnosti. Revija Vzajemnost je namenjena upoko - jencem in izhaja vsak prvi četrtek v mesecu. V devetintridesetih letih je postala za - nesljiva spremljevalka sta rejših ljudi, saj verodostoj no piš e o pokojninskih temah in raz no vrstnih socialnih preje m kih. Svojim naročnikom brez plačno, pisno in po telefonu od govarja na pokojninska in premo ženjsko-pravna vpraša nja ter vpra - šanja s področja delovnega prava, socialne varnosti, zdravstvenega varstva, skrbi za starejše in osebne stike. V Vzajemnosti so koristni članki o zdravju, prehrani in gibanju, čemur moramo v zrelih letih posvetiti še posebno pozornost. Prav tako pa tudi druženju in sprostitvi, zato vsak mesec objavlja kakšen prijeten ter cenovno ugoden izlet ali letovanje po meri starejših. Ne manjka niti branja za razvedrilo, križank, vzorcev ročnih del in nagradnih iger. Za druženje svojih bralcev skrbi tudi z brezplačnimi malimi oglasi, prek katerih si naročniki iščejo partnerje in prijatelje. Naročniki pa so tudi člani Kluba Vzajemnost in s klubsko kartico lahko v več kot 130 trgovinah, podjetjih ter zdraviliščih uveljavljajo različne popuste. Imajo pa še tudi številne druge ugodnosti. Revija ni v prosti prodaji. Polletna naročnina je 11,40 EUR. Več o reviji na Za več informacij ali BREZPLAČNI OGLEDNI IZVOD pokličite na tel. številko: Izpolnjeno naročilnico pošljite na naš naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana.

33 Kitajsko zelje Primerno rastišče in sosedje Najugodnejša za rast kitajskega zelja so dobro odcedna in rodovitna vrtna tla. Za potrebno količino hranil pa bo poskrbel odmerek organskega ali kompleksnega mineralnega gnojila že pred setvijo. V drugi polovici julija in v začetku avgusta ga sejemo na grede, s katerih smo pobrali korenček, zgodnji krompir, nizek stročji fižol ali grah. Pri zgodnejših setvah nam navadno zaradi vročega in suhega vremena prehitro uide v cvet. Dobri sosedje kitajskemu zelju so: špinača, kolerabica, fižol in grah, nekoliko slabši pa redkvica in redkev. Zelenjavni vrt To okusno, hitro rastočo in vsestransko uporabno vrtnino pridelujejo v Aziji že dolga stoletja, pri nas pa se je razširila šele v drugi polovici prejšnjega stoletja. Njegovo osrčje nam služi za pripravo okusne solate, rebra pa so odličen nadomestek belušev. Iz njegovih mladih, krhkih listov lahko pripravimo»špinačo«in ko sklene glave, ga pripravljamo kot ohrovt. Glave lahko tudi kuhamo in narežemo na rezine, preko katerih polijemo zabelo iz praženih drobtin, kisa in olja ali kisle smetane. Direktna setev v vrt Kitajsko zelje sejemo na razdaljo 40 cm med vrstami in ga kasneje redčimo na 30 cm v vrsti. Presajanja ne prenaša dobro, saj za dolgo zaostane v rasti in lahko se zgodi, da ga hladna jesen preseneti, še preden oblikuje glave. Kitajsko zelje lahko režemo v vseh razvojnih stopnjah, saj se po vsakem rezanju spet obraste, njegovi krhki listi pa se kasneje sklenejo v glave. Najlepši razvoj mu omogočijo tople jeseni. Hibrid Nagaoka F1 je zgodnje kitajsko zelje, ki oblikuje lepo, pokončno in široko glavo že dobra dva meseca po setvi. Glavice so izredno kompaktne in okusne. Potrebno je redno okopavanje Če smo tla pognojili že pred setvijo, dognojevanje ni potrebno, posevek pa moramo redno okopavati, da ga ne preraste plevel. Ko rastline dosežejo velikost 10 do 12 cm, tla okrog njih prekrijemo z organsko prekrivko (slama, pokošeni travni ostanki, lubje..), ki preprečuje rast plevela in varuje tla pred izsušitvijo. Sicer pa kitajsko zelje potrebuje veliko vode, predvsem v začetku rasti. Od škodljivcev so nadležni bolhači in stenice, ki lahko na listu pustijo le skelet. Od bolezni pa je najnevarnejša golšavost kapusnic, ki se ji lahko izognemo že s pravilnim kolobarjenjem, tako da na isti gredici ne gojimo zaporedoma zeljevk. Pridelek in shranjevanje Kitajsko zelje režemo sproti, ko glave še odraščajo, saj tako naredimo prostor še ostalim nedozorelim glavam. Če pa imajo rastoče glave dovolj prostora, jih lahko nekaj časa še pustimo rasti. Jesenski mraz jim ne škoduje in na rastišču zdržijo še dolgo, mi pa jih sproti pobiramo in uporabljamo ter imamo tako vso jesen na voljo sveže glave. Takrat bo prišel do polnega izraza tudi njegov okus, predvsem če ga bomo uživali v solati. Po pobiranju odrezane glave pustimo dva dni veneti na soncu, saj se tako bolje skladiščijo. V shrambi ali kleti hranimo kitajsko zelje do dva meseca, s koreninami vloženega v pesek. Andreja Tomšič, Vrtni centri Kalia julij

34 Slovenski naravni biseri Šmrkava baba Zaradi stalno delujočih mehaničnih in kemičnih procesov nastajajo na mestih, kjer je kamnina odpornejša, skalni roglji in stolpi oziroma samotarji. Ti se najpogosteje pojavljajo v stranskih apnenčastih in dolomitnih grebenih, zato jih je v Sloveniji največ na alpskem in kraškem območju. Eden od takšnih skalnih samotarjev, imenovan Šmrkava baba, se je skozi stoletja izoblikoval tudi na južnem pobočju Čavna in ga je bilo včasih, ko to pogorje še ni bilo tako zaraščeno kot danes, prav lepo videti iz doline. Sredi maja smo v Ajdovščini zavili proti Lokavcu in se po sedmih kilometrih, dva kilometra pred Predmejo, med Tuneli in kamnolomom, ustavili na izhodišču (775 m) srednječavenske poti, ki so jo v preteklosti nadelali gozdarji in z njo povezali štiri gozdarske postojanke: Predmejo, Čaven, Selovec in Krnico nad Vitovljami. Zdaj za to nezahtevno in skrbno vzdrže- Clusijev svišč Dišeči volčin vano ter dobro označeno planinsko pot skrbijo tamkajšnji planinci in lovci. Po udobni, rahlo valoviti stezi smo večinoma hodili po gozdu, le tu in tam so nam redkejši sestoji dreves in grmičevja dopustili čudovite poglede proti Vipavski dolini. Na obeh straneh dobro uhojene poti se je v mešanem gozdu ter občasno na gruščastih in kamnitih predelih bohotilo raznovrstno cvetoče rastlinje. Pri tem so našo pozornost najprej pritegnili razvejani, do poltretjega metra visoki grmi šmarne hrušice, katere beli cvetovi so združeni v latasta socvetja na koncu poganjkov. Iz njih se razvijejo kot grahovo zrno veliki pečkati plodovi, ki so sprva zelenkasti do rdečkasti, v zrelem stanju pa so modro črni z nekoliko svetlejšim poprhom; so užitni in prijetnega okusa. Šmarna hrušica Šmrkava baba Mračice, svišči, volčini Na robovih melišč so nas navdušile večje in manjše blazine usnjatih, skoraj zimzelenih, rahlo bleščečih in na vrhu srčasto zaobljenih listov, ki so dali ime srčastolistni mračici, katere glavičasta socvetja svetlomodre barve so se pozibavala na približno deset centimetrov visokih neolistanih steblih. Ko smo se približali slikovitemu grebenu, ki mu domačini rečejo Police, so se v skalnih razpokah poslavljali avriklji, pri tleh pa so nas pozdravljali temnomodri Clusijevi svišči in rožnati šopki dišečega volčina. Privlačni zvonasti cvetovi vrh kratkega stebelca sodijo poleg planike, sleča in murke - v klasični planinski šopek. Res je, da cvetovi jožefice, kakor tudi pravijo dišečemu volčinu, prijetno dišijo, vendar je to lastnost vseh volčinov. Po uri hoje smo z vodnikoma Antonom Kreševcem in Jožetom Vodopivcem, prejšnjim in sedanjim predsednikom kamenjske planinske sekcije, ob poti prišli do 26 metrov visoke Šmrkave babe, skalnega stolpa, ki v premeru meri 7,5 metra. Po ljudski domišljiji naj bi ta osamelec predstavljal okamnelo, grdo, hudobno, staro babo, ki je s črnim ogrinjalom jahala na oslu in ji je stalno teklo iz nosu; srečanja z njo so se zlasti bali popotniki v Trst in otroci. Boris Dolničar 34

35 Klopi, komarji in muhe Dom brez mrgolazni V travi, živih mejah in vrtovih prežijo na nas klopi. Muhe nam čez dan brenčijo po stanovanjih in terasah, zvečer in ponoči nas nadlegujejo komarji. Za zatiranje in odvračanje tega mrčesa imamo na razpolago različne učinkovite izdelke. Da bi pri muhah prekinili razmnoževalni cikel, moramo ukrepe zatiranja usmeriti tako na ličinke kot na odrasle muhe. Zelo pomembno je vzdrževanje higiene, da odstranimo možna razmnoževalna mesta. Glavni vir hrane ličink so ostanki hrane, kamor odrasle muhe ležejo jajčeca. Za omejevanje škodljivega vpliva komarjev na človeka uporabljamo tri glavne pristope, in sicer: zatiranje populacij komarjev s kemijskimi spojinami (insekticidi), izsuševanje vodnih teles, kjer se razmnožujejo in naseljevanjem naravnih plenilcev ter z uporabo sredstev, ki preprečujejo stik komarjev z ljudmi. Osebna zaščita pred klopi in komarji Kadar se gibljemo v naravi, si lahko pred nadležnim mrčesom pomagamo z uporabo repelenta effect family protect. Učinkovito nas zaščiti pred klopi, komarji in tigrastimi komarji ter pred večino vrst muh, uši in bolh. Uporablja ga lahko vsa družina, tako otroci kot tudi nosečnice. Nudi učinkovito zaščito do 7 ur, nima vonja ter ne draži kože. Enakomerno ga popršite po izpostavljenih delih telesa na 6 7 ur. Poiščite ga v specializiranih trgovinah, kot so: kmetijske zadruge, semenarne, vrtni centri, Tuš in Lekarne Ljubljana. Zaščita doma Ob pojavu komarjev v domu si lahko pomagamo z effect univerzalnim insekticidom v aerosolu. Pred uporabo sredstvo dobro pretresemo. Pet sekund pršenja zadostuje za zaščito 20m 2 velikega prostora. Za boljši rezultat sredstvo razpršimo v vse štiri kote prostora. Uporabljamo ga predvsem v bivalnih prostorih, a tudi na terasah, v kampih Nudi nam takojšno in dolgotrajno zaščito. Proti komarjem pršimo navzgor, v vseh smereh. Effect univerzalni insekticid z razpršilko uporabljamo za zaščito proti muham. Pršimo po mestih, kjer muhe pristajajo. Muhe se rade zadržujejo na toplih in temnih mestih. To so velikokrat južne strani stavb, lesene obloge v hlevih Primeren je tudi za uporabo v kampih. Deluje v trenutku in nam nudi tudi dolgotrajno zaščito. Na površinah ne pušča madežev. Na steklene in lesene podlage ga nanašamo v odmerku 10 ml na 1 m 2, to je deset pritiskov na razpršilko. Priporočamo, da na betonskih podlagah uporabite pripravek v odmerku 15 ml na 1 m 2, kar je 15 pritiskov na razpršilko. Pri boju proti muham si lahko pomagamo tudi z effect hišnimi muholovci z medom. Tu gre za povsem naravno in učinkovito mehansko zaščito. Muholovci z dodatkom medu privlačijo muhe, da se ujamejo na hitro lepljivo površino. Muholovci so varni za toplokrvne živali in ljudi. Posebno lepilo je trajno obstojno na zraku, lepilni trak z medom pa močno privlači muhe. S potegom rdeče vrvice izvlečemo muholovec in ga obesimo v prostor, kjer se zbirajo muhe. Muholovce lahko uporabljamo v stanovanjih, na vikendih, v prikolicah Saša Klančar Biocid uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite etiketo in podatke o proizvodu. julij

36

37 PARKI in VRTOVI BENEŒIJE ODHOD: SOBOTA, 21. in 22. SEPTEMBER 2013 ODHODI: ob iz MARIBORA, ob iz Celja ter ob iz Ljubljane 1. dan: Slovenija Padova Valsanzibio Montagnana Vicenza Ogledne točke: najstarejši BOTANIČNI VRT na svetu v Padovi, park VILE Barbariga v Valsansibiu s srednjeveškim vrtom v italijanskem stilu; znamenito obzidano mesto Montagnana. Večerja in nočitev na podeželju. 2. dan: Vicenza Villa Schio Bassano Della Grappa Slovenija Ogled mesta VICENZA s številnimi palačami in odlično urejenim mestnim središčem, ter zgodovinski vrt pri VILLA DA SCHIO v Costozzi, postanek v enem izmed številnih vrtnih centrov v okolici Vicenze. Za zaključek degustacija slovite pijače»grappa«v mestu BASSANO DI GRAPA. Prihod domov v poznih večernih urah. CENA POTOVANJA ZA OSEBO JE: 155,00 (min. 35 oseb) V CENO POTOVANJA JE ZAJETO: avtobusni prevoz na omenjeni relaciji, cestnine, parkirnine in takse, gostinsko hotelske storitve na osnovi polpenziona v dvoposteljnih sobah, 3 X vstopnine: Botanični vrt Padova, Villa Barbariga Sanzibio, Villa da Schio, degustacija grappe, DDV, slovensko vodstvo in organizacija DOPLAČILO: Enoposteljna soba 18. PRIJAVE IN INFORMACIJE (do najkasneje ) na: KOMPTUR, d.o.o. Celje Glavni trg 9, 3000 Celje, tel , faks , gsm , e mail info@komptur.com in PE Laško,Trg svobode 8,3270 Laško, tel , faks e mail : lasko@komptur.com

38 Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega koledarja Marie Thun za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba Ajda, tel.: 01/ Legenda: korenina, cvet, list, plod, neugodno, presajanje. Koledar del P 15 T S 17 Č 18 P 19 S 20 N 21 P T 23 S 24 Č 25 P 26 S 27 N 28 P T 30 S 31 Č P S N P T S Č P S N P T S Č Julij do 8.00, od 9.00 do neugodno od do od do 8.00 od 9.00 do neugodno do 9.00 od do 16.00, od do od do od do in od Avgust od do od do od do do Zelenjavni vrt Paradižnikom odstranjujemo zalistnike in jih privezujemo k opori. Nabiramo vrtna zelišča, ki jih posušimo in uporabljamo pozimi (meta, majaron, bazilika). Vse vrtnine redno tedensko varujemo s pripravkom na osnovi njivske preslice bio plantella natur-f (5 ml/1 l vode/ 10 m 2 ) ali sojinega lecitina bio plantella super-f (5 ml/1 l vode/ 10 m 2 ). S pripravkom na osnovi sojinega lecitina bio plantella super-f (5 ml/ 1 l vode/10 m 2 ) tedensko krepimo kumare pred pepelovko bučnic, kumarno plesnijo in paradižnik pred paradižnikovo plesnijo. S pripravkom bio plantella natur-f (5 ml/ 1 l vode/10 m 2 ) krepimo vrtnine pred sivo plesnijo, pepelasto plesnijo, rjo in drugimi plesnimi. Kapusnice so hvaležne za dognojevanje z organskim gnojilom v obliki granul bio plantella nutrivit univerzal, ki ga uporabimo tudi za gnojenje kitajskega zelja, radiča, endivije in druge listne zelenjave. Za ohranitev zdravega paradižnika v času obiranja uporabimo pripravek vivera quadris (1 ml/1 l vode/ 10 m 2 ), ki ima zelo kratko karenco (3 dni). Gredice, kjer bomo sejali in sadili v poletnem času, obogatimo z organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik (do 2 kg/10m 2 ). V juliju lahko sejemo tudi: korenček, peteršilj, blitvo in rdečo peso, črno redkev, repo in podzemno kolerabo za zimsko shranjevanje, glavnati radič, presajamo pa lahko tudi sadike. Poletne setve zelenjave senčimo tako, da preprečimo premočnim sončnim žarkom, da zažgejo premlade in nežne, komaj vznikle rastline. Solato v poletnih mesecih presajamo v polsenco visokega fižola, paradižnika, paprike ali sladke koruze. Solato in druge vrtnine vsakih 14 dni zalijemo s tekočim organskim gnojilom bio plantella vrt ali stimulatorjem rasti na osnovi aminokislin in vitaminov bio plantella vita (30 ml v 2-5l vode/10m 2 ). Sadovnjak Pri poletni rezi odstranimo odvečne veje, bohotivke, ter upogibamo veje. Obiramo maline, jabolka, breskve, marelice, zgodnje hruške. V avgustu opravimo cepljenje sadnega drevja s ploščično in T-okulacijo. Stres v sadovnjaku v vročem poletju (vročina, suša) blažimo s pripravkom na osnovi aminokislin in vitaminov bio plantella vita, ki ga poškropimo po listih v odmerku 30 ml v 5-10 l vode/100 m2. Dinamiko leta oljčne muhe spremljamo na bio plantella rumenih lepljivih ploščah. Na drevesa jih obesimo že v poletnem času, ko običajno zasledimo prve primerke. Okrog dreves ohranjamo območje brez trave in plevela, v pomoč nam bo pripravek vivera touchdown (40-80 ml/ 3-4 l vode/100 m 2 ) Pazimo, da sredstvo ne zanašamo po zelenih poganjkih in listih. Na bio plantella rumenih lepljivih ploščah spremljamo nalet jabolčnega zavijača in takrat ukrepajmo z registriranim pripravkom. V poleten času se rade pojavijo tudi pršice, proti katerim ukrepamo s pripravkom vivera vertimec. V ekološkem varstvu proti pršicam in ušem uporabimo pripravek bio plantella aktiv, poškropite tudi spodnjo stran listov. Pri orehih je najboljši čas za obrezovanje ravno od julija do avgusta, ker se večje rane do zime dobro zacelijo. Vse večje rane zamažemo s kvalitetno cepilno smolo bio plantella arbosan. 38

39 Sobne rastline Sobne rastline tedensko dognojimo s priročnim gnojilom v obliki šumečih tablet plantella tabs (1 tableta / 1 l vode). Ob pojavu listnih uši ali rastlinjakovega ščitkarja ukrepamo s pripravkom na osnovi naravnega piretrina bio plantella flora kenyatox verde. Ob prvem pojavu pršic vse napadene rastline in rastline v okolici poškropimo s pripravkom vivera vertimec (1ml/1 l vode/10m2), ki deluje tudi proti tripsom. Sobne rastline, ki smo jih prestavili na vrt, v zunanjem okolju nekoliko več zalivamo kot znotraj. Okrasni vrt Poletna vročina ustreza razvoju pršic, zato preventivno ukrepamo s pripravkom bio plantella aktiv, ob hujšem napadu uporabimo pripravek vivera vertimec (1ml/1 l vode/10m 2 ). Vrtnice konec poletja še zadnjič pognojite s plantella specialnim gnojilom za vrtnice. Tudi okrasne grmovnice pognojite s plantella specialnim gnojilom za okrasne rastline. Ob pojavu pepelaste plesni in rje ukrepamo s pripravkom vivera quadris (1 ml/ 1 l vode/10 m2) Kaparje najlažje omejimo s sistemičnimi insekticidi. S plantella borovim dekorativnim lubjem prekrijte oziroma zastrite zemljo na okrasnih gredah, grobovih, pod grmičevjem, sadnim drevjem in okrasnimi rastlinami v višini 2 do 3 cm. Pred potresanjem borovega lubja površino enakomerno zrahljajte in odstranite plevel. Vrtna trata Vrtno zelenico kosimo nekoliko višje (5 cm), da trave ne poškoduje sonce. Poleti trato zalivamo raje manj pogosto, pa takrat bolj obilno. Z membranskim gnojilom plantella formulla 365 za travo vrtno zelenico pognojimo samo enkrat na leto. V klasičnem načinu gnojenja uporabimo mineralno gnojilo plantella specialno gnojilo za vse vrste trav. V predelih, kjer trave in plevela (tlakovci, dovozne poti, ) ne želimo, uporabimo pripravek na osnovi glifosata plantella total-r. Vinska trta Če nočete ničesar prepustiti naključju, za varstvo proti peronospori v juliju uporabite pripravek vivera ridomil (25 g/10 l vode/100 m 2 ). Ko ukrepamo proti peronospori, škropivu dodamo tudi enega izmed registriranih pripravkov proti oidiju. Za zaključno varstvo proti peronospori v sredini avgusta uporabimo pripravek vivera cuprablau-z (30 g/10 L vode/100 m 2 ). Z bakrenim pripravkom vivera cuprablau-z ukrepamo tudi po toči. Upoštevamo karenco. Pripravek vivera switch uporabimo v času mehčanja grozdnih jagod oz. najpozneje 3 tedne pred trgatvijo. Okenske in balkonske rastline Cvetoče balkonske rastline dognojujemo enkrat tedensko z visoko kakovostnim tekočim gnojilom z dodano organsko komponento in 11 vitamini plantella cvet, ki poleg glavnih hranil vsebuje še mikrohranila. Tudi zelene strukturne rastline tedensko dognojimo z visoko kakovostnim tekočim gnojilom plantella list. Za dognojevanje balkonskih rastlin je zelo preprosto in uporabno tudi novo gnojilo v obliki šumečih tablet plantella tabs za balkonsko cvetje (1 tableta za 10 l vode). Petunije, surfinije in milijon zvončke dognojujemo s plantella specialnim gnojilom za surfinije. Če vaše rastline niso takšne kot bi želeli, jih zalijte s pripravkom bio plantella vita (30 ml v 2-5l vode/10 m 2 ), ki na popolnoma naraven način pospešuje rast in razvoj in naredi vaše rastline bolj odporne. Pajčevinaste prevleke na spodnji strani listov in bledenje listov nakazuje pojav pršice, zato ob prvem pojavu ukrepamo s pripravkom vivera vertimec (1ml/1 l vode/10 m 2 ). Za večjo odpornost rastlin proti boleznim jih enkrat tedensko in po vsakem dežju poškropimo z naravnim fungicidom na osnovi njivske preslice bio plantella natur-fr. Redno odstranjujemo odcvetele cvetove. Če se je pojavila siva plesen, jo omejimo s pripravkom vivera switch (1 g/1 l vode/10 m 2 ). Rjo na fuksijah, nageljnih in navadnih pokončnih pelargonijah odpravimo s pripravkom vivera quadris (1 ml/1 l vode/ 10 m 2 ), ki deluje tudi proti pepelasti plesni. S tem pripravkom ukrepamo tudi pri varstvu plesnivih listov surfinij, dalij, gomoljnih begonij in nageljnov. junij

40