UNIVERZA V MARIBORU

Transkripcija

1 PRIMERJAVA IN EKONOMSKA UPRAVIČENOST OGREVANJA VEČSTANOVANJSKEGA BLOKA NA DALJINSKO OGREVANJE, PLINSKI KOTEL, ELEKTRIČNE PANELE IN TOPLOTNO ČRPALKO S PRERAČUNOM LETNEGA UČINKA Študent: Študijski program: Smer: Matija MEDEN Univerzitetni študijski program 1. stopnje Strojništvo Energetsko, procesno in okoljsko strojništvo Mentor: Somentor: red prof. dr. Niko SAMEC viš. pred. dr. Filip KOKALJ Mentor iz gospodarstva: Borut Peklar, spec., dipl. inž. stroj. Maribor, avgust 2017

2 II

3 I Z J A V A Podpisani Matija MEDEN, izjavljam, da: je diplomsko delo rezultat lastnega raziskovalnega dela, predloženo delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli izobrazbe po študijskem programu druge fakultete ali univerze, so rezultati korektno navedeni, nisem kršil-a avtorskih pravic in intelektualne lastnine drugih, soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet ter Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru, v skladu z Izjavo o istovetnosti tiskane in elektronske verzije zaključnega dela. Maribor, Podpis: I

4 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Niku Samcu in somentorjema viš. pred. dr. Filipu Kokalju ter Borutu Peklarju za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi Javnemu podjetju Energetika Maribor d.o.o. za pomoč, ideje in podporo pri delu. II

5 PRIMERJAVA IN EKONOMSKA UPRAVIČENOST OGREVANJA VEČSTANOVANJSKEGA BLOKA NA DALJINSKO OGREVANJE, PLINSKI KOTEL, ELEKTRIČNE PANELE IN TOPLOTNO ČRPALKO S PRERAČUNOM LETNEGA UČINKA Ključne besede: ekonomika različnih sistemov ogrevanja Daljinsko ogrevanje, večstanovanjski blok, letni učinek ogrevanja, UDK: (043.2) POVZETEK V diplomski nalogi je predstavljena primerjava med različnimi možnimi tipi ogrevanja izbranega večstanovanjskega bloka v Mariboru. Predstavljeni so posamezni načini ogrevanja, ki jih je dejansko moč izvesti, možnosti priklopa energenta, stroški le-tega in okvirni stroški investicije v ogrevalno napravo, ter cene energentov in letni stroški ogrevanja. Po standardu SIST EN 14825:2016 je izračunan letni učinek ogrevanja s toplotno črpalko in primerjan z ostalimi tipi ogrevanja. Na koncu smo rezultate primerjali in predstavili skupno najugodnejšo možnost za ogrevanje stavbe na daljši rok (20 let). Energetska poraba stavbe temelji na podatkih energetske izkaznice in dosedanje porabe energenta za ogrevanje bloka, ter na podlagi meritev oziroma dosedanjih podatkov. III

6 COMPARISON AND ECONOMIC EVALUATION OF HEATING THE BLOCK OF FLATS WITH DISTRICT HEATING, THERMAL PUMP, GAS BOILER OR ELECTRIC PANELS WITH THE CALCULATION OF SEASONAL PERFORMANCE FACTOR Key words: District heating, block of flats, seasonal performance factor of heating, economic evaluation of different types of heating systems UDK: (043.2) ABSTRACT This thesis represents the comparison between different types of heating systems for apartment building in city of Maribor. We are comparing costs of two air water heat pumps, gas boiler and electric heating panels with costs of district heating. Represented comparison is based on all costs, including connecting the energy source to building, maintenance of it, investment costs and annual costs of heating in correlation with actual prices of energy sources. Annual cost of heat pump is based on seasonal performance factor, which is calculated using SIST EN 14825:2016 standard. Finally there is a presentation of best long term solution, with emphasis of advantages, possible problems or restrictions of each heating system. Energy consumption of the building is based on data from current heat station inside the building. IV

7 VSEBINA 1 UVOD PREDSTAVITEV PROBLEMA OPREDELITEV NAMENA IN CILJA DIPLOMSKE NALOGE STRUKTURA DIPLOMSKEGA DELA KRATEK OPIS OGREVALNIH SISTEMOV VROČEVODNO OMREŽJE MESTA MARIBOR TOPLOTNA ČRPALKA TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK - VODA PLINSKI KOTEL ELEKTRIČNI PANELI ZA OGREVANJE PREDSTAVITEV STANDARDA SIST EN 14825:2016 [14] OPIS STANDARDA ZA IZRAČUN LETNEGA UČINKA OGREVANJA [14] DOLOČITEV ENERGIJSKIH POTREB PO OGREVANJU PREDSTAVITEV OBJEKTA OSNOVE PRERAČUNA TOPLOTNIH IZGUB ENERGETSKA IZKAZNICA STAVBE TEHNOLOŠKA ANALIZA Toplotna podpostaja Toplotna črpalka Kronoterm, varianta Toplotna črpalka BlueBox, varianta Plinski kotel Električni sevalni paneli O električni inštalaciji ANALIZA LETNEGA UČINKA OGREVANJA PO STANDARDU [14] STROŠKOVNA ANALIZA OGREVANJE IN STROŠKI PRIKLJUČITVE NA MESTNI VROČEVOD OGREVANJE S TOPLOTNO ČRPALKO KRONOTERM GRETJE S TOPLOTNO ČRPALKO BLUEBOX V

8 7.4 GRETJE NA PLINSKI KOTEL ELEKTRIČNI PANELI PRIMERJAVA IN OCENA POSAMEZNIH INVESTICIJ Daljinsko ogrevanje Ogrevanje s toplotno črpalko zrak/voda, Kronoterm Ogrevanje s toplotno črpalko zrak/voda, BlueBox Ogrevanje s plinskim kotlom Ogrevanje z električnimi sevalnimi paneli PRIMERJAVA OBRAVNAVANIH SISTEMOV OMEJITVE IN MOŽNI PROBLEMI POSAMEZNEGA OGREVALNEGA SISTEMA FAKTOR PRIMARNE ENERGIJE ZA POSAMEZEN SISTEM SKLEP LITERATURA IN VIRI PRILOGE ENERGETSKA IZKAZNICA STANOVANJA PREDRAČUN PLINSKEGA KONDENZACIJSKEGA KOTLA PREDRAČUN ELEKTRIČNIH SEVALNIH PANELOV PREDRAČUN TČ DIAGRAM ZMOGLJIVOSTI TOPLOTNE ČRPALKE KRONOTERM TEHNIČNE SPECIFIKACIJE TČ, BLUEBOX ZETA (VARIANTA 2) VI

9 KAZALO SLIK Slika 2.1: Eden izmed vročevodnih kotlov v kotlovnici Energetike Maribor Slika 2.2: Kogeneracija toplotne in električne energije Slika 2.3: Plinski kotel namenjen pripravi vroče vode Slika 2.4: Dva prenosnika toplote novejše izdelave Slika 2.5: Toplotna podpostaja Slika 2.6: Shema delovanja toplotne črpalke * Slika 2.7: Prikaz monovalentnega (levo) in bivalentnega alternativnega (desno) delovanja TČ [8] Slika 2.8: Shema toplotne črpalke zrak/voda * Slika 2.9: Primer planiranja dimovodnega sistema v večstanovanjskem objektu * Slika 2.10: Umestitev električnih panelov v prostor * Slika 3.1: Delne obremenitve naprave za sistem zrak - voda pri srednji temperaturi ogrevanja [14] Slika 4.1: Lokacija in shema vročevodnega omrežja obravnavane stavbe TOP Slika 4.2: Toplotna podpostaja v stanovanjskem bloku, Smetanova ulica Slika 4.3: Obravnavan stanovanjski objekt Slika 4.4: Energetski podatki o stavbi, pridobljeni na podlagi meritev toplotne podpostaje Slika 4.5: Podatki o energetski porabi stavbe po mesecih. Naš primer predstavlja rdeča kolona Slika 5.1: Sistem za daljinski nadzor nad toplotno postajo SCAD Slika 6.1: Grafični prikaz izračuna SCOP on Slika 8.1: Primerjava neto sedanje vrednosti investicij Slika 8.2: Grafični prikaz faktorja primarne energije po sistemih ogrevanja VII

10 UPORABLJENE KRATICE TČ toplotna črpalka SCOP sezonski koeficient učinkovitosti SCOP on - sezonski koeficient učinkovitosti v času aktivnega delovanja naprave SCOP net neto sezonski koeficient učinkovitosti COP koeficient učinkovitosti CC koeficient konverzije PRF faktor primarne energije CO centralno ogrevanje STD stopinjski temperaturni dan ErP - Energy Related Products, nalepka energijske učinkovitosti na napravi PID projekt izvedenih del EN oznaka Evropskega standarda VIII

11 1 UVOD Smo v času, ko se splošna ozaveščenost ljudi do obremenitve okolja veča, ter so prisotni trendi po nižanju izpustov emisij in uporabe alternativnih goriv za pridobivanje toplotne energije. Hkrati so vedno večje tudi želje po čim nižjih stroških ogrevanja, zato se stanovalci v blokovskih naseljih množično odločajo za obnove fasad in izolacij, hkrati pa dajejo vedno večji poudarek bolj efektivnim in varčnim sistemom ogrevanja. Zato je glavni cilj uporabnikom zagotoviti čim ugodnejšo rešitev za ogrevanje stanovanja oz. celotnega večstanovanjskega bloka. V večstanovanjskem bloku z že obstoječimi inštalacijami, mimo katerega teče mestni vročevod, je cilj ugotoviti ali je priklop na njega ekonomsko, okoljsko in energetsko najboljša opcija in kako je ta rešitev ekonomsko konkurenčna drugim sistemom, ki jih je mogoče realno izvesti v bloku. 1.1 Predstavitev problema V diplomski nalogi bomo predstavili primerjavo med različnimi možnimi tipi ogrevanja izbranega večstanovanjskega bloka v Mariboru. Predstavili bomo posamezne načine ogrevanja, možnosti priklopa, stroške le-tega oziroma okvirne stroške investicije v ogrevalno napravo, ter cene energentov in letne stroške ogrevanja. Prav tako se bo po standardu SIST EN 14825:2016 izračunal letni učinek toplotne črpalke. Na koncu bomo rezultate primerjali in predstavili skupno najugodnejšo možnost za ogrevanje stavbe na daljši rok (20 let). Energetska poraba stavbe bo temeljila na podatkih energetske izkaznice bloka in na podlagi meritev oziroma dosedanjih podatkov. 1.2 Opredelitev namena in cilja diplomske naloge Cilj diplomske naloge je določiti trajno najugodnejši (razmerje letnega stroška in potrebe po vzdrževalnih delih ter življenjski dobi) način ogrevanja stanovanjskega bloka ob pomoči podatkov iz energetske izkaznice in dobljenih podatkov od pooblaščenega izvajalca meritev dobavitelja energenta/energije. Ob tem je cilj predstaviti vsak posamezen možen način - 1 -

12 ogrevanja, katerega podporo nudi daljinska energetika (daljinska toplota, elektrika in plin), glavne elemente posamezne naprave za proizvodnjo oziroma zagotavljanje toplote in princip delovanja le-te. Predstavili bomo ekonomsko analizo posameznega sistema in jo primerjali z ostalimi ter izpostavil glavne probleme pri priključitvi posamezne naprave (primer električnih panelov, njihove skupne porabe električne energije, ipd.) Predpostavka je, da je najboljša opcija za stanovanjski blok priključitev na vročevodno omrežje, saj so stroški vzdrževanja minimalni, kakor tudi stroški investicije. V diplomskem delu se bomo omejili na podatke pridobljene s strani tretje osebe oziroma izvajalcev del (podjetij), glede podatkov o stavbi, ter podatkov o posameznih ogrevalnih napravah. Prav tako se bomo omejili na tehnološke rešitve, ki so ta trenutek na trgu v Republiki Sloveniji. 1.3 Struktura diplomskega dela V nalogi bomo uporabili deskriptivne in komparativne metode, ter študij domače in tuje literature na področju ogrevanja, toplotnih postrojev in naprav. Na podlagi energetske izkaznice in podatkov o posamezni napravi bo sledil izračun potrebne moči posamezne naprave, ter porabe določenega energenta za ogrevanje. Potem bomo na podlagi le-teh določili strošek ogrevanja posameznega načina na letni ravni in primerjavo vseh opcij na daljši rok. Prav tako bo na osnovi standarda izveden izračun letnega učinka

13 2 KRATEK OPIS OGREVALNIH SISTEMOV Pri zidanju novogradnje se vedno poraja eno temeljnih vprašanj, ki odločilno vpliva na naše stroške ogrevanja v nadaljnjih letih, ter na strošek investicije v fazi izgradnje. To je, kateri sistem ogrevanja je najprimernejši, najcenejši in ''najboljši''. Trg nam ponuja vedno več opcij, med katerimi je treba izbrati za nas najprimernejšo. Ker se pri novogradnji ni treba omejiti na že obstoječ sistem ogrevanja, ali na obnovo, so tukaj opcije bistveno širše kot na že obstoječem objektu. Mi se bomo osredotočili na slednje, torej večstanovanjski blok ter njemu pripadajočo kotlovnico. To bistveno spremeni možnosti izvedbe različnih sistemov ter ceno investicije. V nadaljevanju bomo na kratko opisali sisteme, ki jih bomo obravnavali v diplomski nalogi. 2.1 Vročevodno omrežje mesta Maribor Vročevodno omrežje oziroma daljinsko ogrevanje skrbi za oskrbo s toploto, ki se preko cevnega omrežja pošilja do porabnika. Ključno pri tem je, da za porabnika odpadejo visoki stroški naložbe v kurilnico. Torej ni potrebno graditi kurilnice, dimovodne naprave, shrambe za gorivo, ipd. Odpadejo tudi s tem povezani stroški vzdrževanja kurilne naprave in dimnikarske službe, ter skrb za pravilno delovanje. Oskrba s toploto se zagotavlja v okviru zaključenih distribucijskih sistemov kot izbirna lokalna gospodarska javna služba ali kot tržna distribucija. Oskrba s toploto zajema dejavnost distribucije in dobave toplote. V Mestni občini Maribor za vročevodno omrežje in distribucijo toplotne energije skrbi javna družba Energetika Maribor d.o.o. (dobava in prenos toplote po distribucijskem sistemu do končnih odjemalcev oziroma oskrba s toploto iz vročevodnega omrežja). V Mariboru je kot primarni energent uporabljen zemeljski plin, ter kot pomožni energent ekstra lahko kurilno olje [1]. Zgodovina daljinskega ogrevanja v Mariboru: Razvoj daljinske oskrbe s toploto in pripravo tople sanitarne vode je na začetku sledil predvsem graditvi novih stanovanjskih naselij na desnem bregu Drave, ki so bila po - 3 -

14 energetskih zasnovah predvidena za tovrstno oskrbo s toploto. Tako so bili na daljinsko ogrevanje priključeni vsi novozgrajeni stanovanjski objekti v naseljih S 23, Nova vas I, Nova vas II, Borova vas in Studenci I [2]. Slika 2.1: Eden izmed vročevodnih kotlov v kotlovnici Energetike Maribor Vzporedno so se na sistem priključevale tudi večje kotlovnice, ki so oskrbovale stanovanja v naselju Jugomont in na severni veji (to je od Energetike Maribor do reke Drave). Zadnje čase, ko so novogradnje zastale, se na daljinsko ogrevanje priključujejo predvsem starejši stanovanjski bloki, ki niso imeli centralnega ogrevanja, pa tudi mnogo trgovskih in nekaj industrijskih objektov (Mercator d.d., Merkur d.d., Tuš center, Qlandia, Europark, Bauhaus, Elektro remont, itn.), šol in vrtcev, bank, poslovnih objektov in poslovnih prostorov. Leta 2003 se v sklopu daljinskega ogrevanje Energetike Maribor pojavi ogrevanje na levem bregu Drave (pripojitev kotlovnice Pristan k osnovnim sredstvom Energetike Maribor), kjer je priključenih nekaj javnih objektov in stanovanjskih zgradb (kopališče Pristan, tehniške fakultete, Dravske terase, Ribiška ulica 2 6, študentski domovi). Leta 2003 je bila zgrajena tudi prva kogeneracijska naprava za sočasno proizvodnjo toplote in elektrike. Priključna moč električnega dela naprave je 3,030 MW[2]

15 Za prenos toplote od energetskega vira do odjemalčevih naprav toplotne postaje treba zgraditi cevovode, po katerih se pretaka vroča voda. V Mariboru je do zdaj (leto 2017) zgrajeno vročevodno omrežje v skupni dolžini metrov. Večina omrežja je bila včasih zgrajena v zemlji v betonskih kinetah, zadnje čase pa se uporablja sistem neposrednega polaganja predizoliranih cevovodov v zemljo. Tak način je v svetu splošno uveljavljen in cenejši od klasičnega s kineto [2]. Slika 2.2: Kogeneracija toplotne in električne energije Proizvodnja vroče vode poteka v petih vročevodnih kotlih ter v sedmih motorjih z notranjim zgorevanjem (slika 2.2), ki delujejo na zemeljski plin in omogočajo kogeneracijo električne energije [2]. Toplota, ki se proizvaja, se porabnikom dovaja preko dvocevnega toplotnega sistema. Sistem je narejen iz cevi večjih premerov, ki vodijo do večjih porabnikov ali podpostaj in cevi manjših premerov, ki služijo kot razdelilni sistem. Porabniki so od razdelilnega sistema ločeni s pomočjo toplotnih izmenjevalnikov oziroma toplotnih postaj. Toplotna postaja se nahaja v kletnih prostorih hiše ali pa v bivših hišnih kotlovnicah oz. prostorih namenjenih toplotni podpostaji. Od tam se toplota porabnikom dovaja po hišni inštalaciji

16 Slika 2.3: Plinski kotel namenjen pripravi vroče vode - 6 -

17 Podpostaja daljinskega ogrevanja pri porabniku Je priključna postaja za prenos toplote iz vročevodnega omrežja do porabnika. Je povezava med sistemoma, ki je izvedena preko toplotnega prenosnika v katerem se greje voda za ogrevanje prostorov. Na eno toplotno postajo je lahko priključenih več hišnih ali stanovanjskih postaj. Toplota se v toplotni postaji meri s toplotnim števcem, ki omogoča odčitavanje trenutnega pretoka (m 3 /h), moči (kw), temperaturo dovoda in povratka ( C), kumulativni pretok (m 3 ) in energijo (MWh) [3]. V toplotni postaji je vgrajena še oprema za vzdrževanje primernega tlaka v sistemu (črpalke) in oprema za regulacijo temperature. Slika 2.4: Dva prenosnika toplote novejše izdelave Slika 2.5: Toplotna podpostaja 2.2 Toplotna črpalka Toplotna črpalka je naprava, ki črpa toploto s pomočjo termodinamičnega procesa iz okolice in jo pretvarja v toploto primerno za ogrevanje prostorov in segrevanje sanitarne vode. Toplota iz okolice, ki jo črpa toplotna črpalka, je v različnih snoveh akumulirana energija, - 7 -

18 največkrat sončna. Takšna toplota torej spada med obnovljivo energijo. Toplotne črpalke izkoriščajo energijo sonca, akumulirano v zraku, površinskih in podtalnih vodah, zemlji in kamninah, geotermalno energijo, lahko pa izkoriščajo tudi odpadno toploto različnih tehnoloških procesov. Ogrevanje s toplotno črpalko predstavlja okolju prijazen in energetsko učinkovit način ogrevanja [4]. Toplotno črpalko (TČ) sestavlja par karakterističnih elementov. Prvi je uparjalnik, ki ob obratovanju TČ za ogrevanje odvzema toploto iz okolice. V njem se pri nizki temperaturi uplini delovno sredstvo oziroma hladilo, ki potem potuje v kompresor. Ta pare stisne in jih dvigne na višji tlačni nivo. Vroče pare se vodijo v kondenzator, kjer kondenzirajo pri višji temperaturi in pri tem oddajo kondenzacijsko toploto ogrevanemu mediju. Delovna snov nato potuje preko ekspanzijskega ventila, kjer se ji zniža tlak, nazaj v uparjalnik in tako je krog sklenjen. Ker je težnja po ohranjanju čistega okolja vedno večja, se temu primerno prilagajajo tudi proizvajalci hladil, ki so najpogosteje brez freonov. Za prenos toplote je potrebna električna energija, ki napaja kompresor in ventilator. Razmerje med plačano energijo (elektriko) in brezplačno energijo (pridobljeno iz okolice) je pri ugodnih temperaturah okolice običajno 1/3 in pri najnovejših črpalkah celo do 1/5 in več. To pomeni, da pri 3 kwh pridobljene toplotne energije uporabnik plača 1 kwh, 2 kwh pa dobi brezplačno kot energijo okolja. Razmerje med pridobljeno toplotno energijo in vloženim delom imenujemo grelno število. Njegova vrednost je odvisna od vrste toplotne črpalke in vira okoliške toplote. Letna grelna števila znašajo v povprečju 2,5 do 3,5 [4]. Velik vpliv na grelno število ima tudi zahtevana temperatura ogrevalnega sistema. Višja kot je, nižje je grelno število

19 Slika 2.6: Shema delovanja toplotne črpalke [6] Viri toplote so ključnega pomena pri načrtovanju in izvedbi toplotnih črpalk, saj je od njih odvisno grelno število. Med najpogostejše vire sodijo zunanji zrak, površinske vode, podtalnica in zemlja, ter energetske vrtine. Najpogosteje uporabljena vira sta zrak in voda. Med bolj uporabne se šteje tudi zemlja, saj imajo sloji zemlje na globini približno 15m celo leto konstantno temperaturo, okoli 15 C. Toplota zemlje se koristi s pomočjo cevovoda, položenega v izkopan kanal, po katerem se pretaka delovno sredstvo, ki ga zemlja ogreje za nekaj stopinj. Tak sistem je učinkovit, vendar zaradi izkopa vrtin in kanalov predstavlja dokaj visoko investicijo [5]. Poznamo tri osnovne izvedbe toplotnih črpalk glede na medij (okolico), ki ga hladimo in medij, ki ga ogrevamo. Tako poznamo sisteme toplotnih črpalk zrak - voda, voda - voda, zemlja - voda. Pri označevanju tipa toplotnih črpalk se na prvo mesto postavlja medij, ki ga hladimo, na drugo mesto pa medij, ki ga grejemo [7]

20 Načini obratovanja toplotnih črpalk Glede na način obratovanja ločimo 4 različne obratovalne režime [4]: Monovalentno: toplotna črpalka deluje samostojno in s tem pokriva celotne toplotne potrebe zgradbe skozi celotno ogrevalno sezono. Tak sistem v stanovanju se imenuje nizkotemperaturni in je največkrat izveden v načinu 45/40 C. Bivalentno alternativno: toplotna črpalka obratuje do zunanje temperature okoli 5 C, ko je njeno delovanje še gospodarno. Pri nižjih temperaturah se le-ta izklopi in začne delovati drugi vir toplote, na primer toplovodni kotel. Pri tem načinu je lahko temperaturni način obratovanja višji, hkrati pa imamo dva neodvisna generatorja, ki v primeru izpada enega od njih nadomestita potrebe po toploti. Bivalentno vzporedno obratovanje: toplotna črpalka deluje neprekinjeno do točke, ko več ne pokriva vseh toplotnih potreb stavbe. Potem se vključi sekundarni vir toplote (toplovodni kotel) kot dodaten vir. Bivalentno delno vzporedno obratovanje: toplotna črpalka in toplovodni kotel sta dimenzionirana kot pri bivalentnem alternativnem obratovanju, le da lahko tokrat s pomočjo regulacije poljubno izbiramo njuno obratovanje

21 Slika 2.7: Prikaz monovalentnega (levo) in bivalentnega alternativnega (desno) delovanja TČ [8] 2.3 Toplotna črpalka zrak - voda V naši nalogi smo se zaradi za nas najprimernejše zasnove odločili za izvedbo TČ zrak - voda. Tako smo se odločili na podlagi ogleda okolice stanovanjskega bloka, kjer ni možnosti vgradnje katere druge toplotne črpalke (npr. voda - voda). Kot vir toplote se koristi zunanji zrak. Do problemov pri tovrstni TČ lahko pride pozimi, ko se temperature znatno znižajo in ogrevalni sistem potrebuje največ dovedene toplote. Gospodarno izkoriščanje takšne TČ je do temperature okoli 5 C. Pri nižjih temperaturah je potrebno dodati še sekundarni sistem za ogrevanje (električni grelniki). Zato so takšni sistemi bolj primerni za toplejše kraje z milejšimi zimami. Zrak se zajema preko zunanje enote TČ, oziroma zunanjega zračnega uparjalnika [4]. Toplotna črpalka ima dve enoti, ena je zunanja, kjer poteka izmenjava toplote iz zraka na hladilo, druga enota je v stavbi in skrbi za prehod toplote med TČ in ogrevalnim sistemom objekta

22 Slika 2.8: Shema toplotne črpalke zrak/voda [9] 2.4 Plinski kotel Plinski kotli so z izgradnjo plinovoda po mestu postali vse bolj priljubljeni. Odlikuje jih predvsem energent, torej zemeljski plin, ki je cenovno ugodnejši od naftnega plina. Za skladiščenje zemeljskega plina ne potrebujemo posebnega prostora, saj plin priteče po ceveh plinovodnega omrežja, ko ga potrebujemo. Z uporabo zemeljskega plina ne onesnažujemo zraka s trdimi delci, ki so nevarni za zdravje. Nižji so tudi izpusti CO 2. Na trgu obstajajo kotli na plinasta goriva dveh tipov. To so nizkotemperaturni (NT) in kondenzacijski kotli. Pri nizkotemperaturnih kotlih je temperatura ogrevalne vode med 40 in 75 C, kar zavisi od zunanje temperature. Pri teh kotlih ne izkoriščamo kondenzacijske toplote, vendar so kljub temu zelo učinkoviti in ekonomični, normirani izkoristki znašajo do 95 odstotkov [10]. Pri kondenzacijskih kotlih izkoriščamo še kondenzacijsko toploto, zato so računski izkoristki boljši in dosegajo teoretično 111 odstotkov pri uporabi zemeljskega plina in 108 do 109 odstotkov pri uporabi utekočinjenega plina (propana - butana) [10]

23 Sodobni talni plinski NT kotli so večinoma izdelani v kompaktni izvedbi, ki združuje obtočno črpalko za ogrevalno vodo, raztezno posodo in digitalno krmiljenje oziroma regulacijo kotla. Takšna izvedba je zlasti primerna pri novogradnji, medtem ko pri posodobitvi ogrevalnega sistema vgradimo osnovno izvedbo, ki omogoča uporabo obstoječe opreme v kurilnici. Optimalno prilagoditev ogrevalne moči omogoča samodejno prilagodljiva ogrevalna krivulja (temperaturne nastavitve ogrevanja in temperature vode v hranilniku). Časovno programiranje in letno/zimski preklop v odvisnosti od zunanje temperature omogoča energijsko varčno obratovanje. Kotli imajo vgrajene atmosferske gorilnike ali tlačne gorilnike. Atmosferski gorilnik po injektorskem principu plinu primešava zgorevalni zrak pri čemer se gorenje plamena nadzira elektronsko. Atmosferski predmešalni gorilnik omogoča kvalitetno zgorevanje in nizke temperature plamena, saj se mešanica plina in zraka že pred zgorevanjem optimalno pripravi, kar ima za posledico nizke emisije NOx [10]. V kondenzacijski tehniki je vloga ogrevalnih površin bistveno drugačna kot pri NT kotlih. Pri NT kotlih morajo ostati površine kotla»suhe«, pri kondenzacijskih kotlih pa vodna para, ki se nahaja v dimnih plinih, na ogrevalnih površinah kotla kondenzira. Kondenzacija vodne pare zahteva posebno izvedbo površin, da se dimni plini čim bolj ohladijo in je s tem omogočena tem bolj intenzivna kondenzacija (temperatura rosišča vodne pare pri zemeljskem plinu je pri približno 57 C odvisno od presežnika zraka). Pri režimu ogrevanja 40/30 C in povezavi z nižjimi temperaturami dimnih plinov (nekaj stopinj nad temperaturo povratka), znašajo normirani izkoristki kotlov do 109 odstotkov. Sevalni gorilniki sodijo v vrsto nadtlačnih gorilnikov. Zaradi posebne izvedbe zgorevalne površine se večji del toplote razvije in prenese s sevanjem. Plin do gorilnika priteka prisilno, to je s pomočjo ventilatorja. Presežek zraka za zgorevanje goriva znaša 1,1 do 1,3 (10 do 30 odstotkov) in zagotavlja popolno mešanje zraka in goriva. Dobro zgorevanje zagotavlja zelo nizke emisije CO in NOx. Izstopne temperature dimnih plinov so le 3 do 5 C višje od temperature povratka ogrevne vode. Vodni del kotla je tako oblikovan, da je kljub mali količini vode v kotlu (2,6/ 3,5 litra za moči 14/24 kw) prenos toplote optimalen. Prilagajanje količine plina in s tem moči gorilnika trenutnim potrebam (modulacija), se vrši s spreminjanjem vrtljajev ventilatorja (frekvenčna regulacija) za dobavo

24 zraka. Kotel ima lahko vgrajena dva tipa grelnika vode (laminarni akumulacijski grelnik 115 litrov ali klasični akumulacijski grelnik 100 litrov) [10]. Odvod dimnih plinov Obvezno pri plinskih pečeh in kotlih je pravilno in varno odvajanje dimnih plinov. Ti so vodeni preko dimnikov oziroma dimovodnih priključkov ali skozi odprtino v fasadi. Starejši dimniki in dimovodne naprave so bile pogosto zidane iz opeke in za moderne naprave z nižjimi temperaturami dimnih plinov niso primerne. Takšne dimnike je potrebno sanirati, za kar se uporablja pretežno nerjaveča pločevina ali polipropilen, ki jih je možno vstaviti v obstoječo zidno tuljavo. Dimovodne cevi morajo biti zaščitene pred korozijo, upoštevati je treba tudi predpisane varnostne odmike, največje toplotne obremenitve in število priključkov ter moči naprav na posamezni dimnik [11]. Slika 2.9: Primer planiranja dimovodnega sistema v večstanovanjskem objektu [11]

25 2.5 Električni paneli za ogrevanje Ogrevanje z električnimi paneli je pri nas dokaj novo. Je neke vrste alternativa klasičnemu ogrevanju in deluje na principu sevanja infrardečih žarkov. Pri tem se ne segreva zrak neposredno, temveč se segreva le površina posameznih teles, ki so sevanju izpostavljena (zid, tla, pohištvo ). Le-ti potem ogrevajo zrak v okolici. Princip delovanja je podoben delovanju sonca. Proizvajalci električnih panelov navajajo [12], da zaradi tega prostorov ne rabimo ogrevati na tako visoko temperaturo, saj naj bi bilo zagotovljeno ugodno bivanje v prostoru že pri 18 C, kar seveda pomeni prihranek porabi pri energij za ogrevanje. Sevalni paneli se nameščajo pod strop ali na zid, s temu primernim nosilcem, pri čemer je treba paziti, da okoli panela v razdalji vsaj 50 cm ni nobenega objekta, ki bi onemogočal širjenje infrardečih žarkov v prostor. Sam sevalni panel nima možnosti regulacije temperature, zato ga je potrebno priključiti na sobni termostat, ki je lahko analogni ali digitalni. Termostat nam izmenično vklaplja in izklaplja sevalni panel in tako vzdržuje želeno temperaturo zraka v prostoru. Na en termostat lahko priključimo več sevalnih panelov ali pa le enega. Če ima vsak prostor ločen digitalni termostat, lahko za vsak prostor nastavimo različno temperaturo (glede na uro in dan v tednu) in tako zagotovimo manjšo porabo, saj prostor ogrevamo le takrat, ko smo v njem [13]. Sevalne panele se lahko nadzoruje tudi na daljavo, s pomočjo Wi-Fi termostata, ki ga upravljamo s pametnim telefonom ali računalnikom, ki ima dostop do spleta ali z GSMmodulom, ki ga upravljamo s pošiljanjem SMS-sporočil. Termostat ne sme biti nameščen [13]: - v bližini sevalnega panela (1 do 1,5 m), kjer bi bil izpostavljen direktnim infrardečim žarkom, saj bi se s tem ogrevalo ohišje termostata in povzročilo napačno merjenje temperature v prostoru, - v bližini vrat in oken, kjer bi delovanje termostata motil pretok zraka

26 Sevalni paneli ne smejo biti priključeni neposredno v vtičnico. Priključitev mora biti vedno izvedena preko termostata. Do zapletov in dodatnih stroškov pride pri namestitvi panelov v zgradbo z že obstoječo inštalacijo, saj je potrebna demontaža prejšnjih naprav (radiatorji), ter napeljava nove (podometne) električne inštalacije ustrezne kapacitete, ki občutno zviša ceno investicije. Problemi se lahko pojavijo tudi pri porabi elektrike oziroma v električnem toku, ki bi lahko povzročal težavo v električni omarici oziroma varovalki. Slika 2.10: Umestitev električnih panelov v prostor [13]

27 3 PREDSTAVITEV STANDARDA SIST EN 14825:2016 [14] Klimatske naprave, toplotne črpalke in enote za tekočinsko hlajenje lahko izbiramo po podatkih standardnih ocenjevalnih pogojev, vendar ti pogoji običajno ne predstavljajo normalnih obratovalnih pogojev v kurilni oziroma hladilni sezoni. Naprave je boljše in nazornejše primerjati s prikazom delne obremenitve in z metodo izračuna oziroma določitve sezonske energetske učinkovitosti. Toplotne črpalke s fiksno zmogljivostjo, klimatske naprave in enote za tekočinsko hlajenje delujejo z delno obremenitvijo tako, da se jim prilagaja obratovalni čas. Učinkovitost takšnega sistema je odvisna od efektivnosti termostata oz. naprave za nadzor delovanja sistema. Naprave s spremenljivo zmogljivostjo ter zmožnostjo stopenjskega prilagajanja kompresorja se obnesejo bolje pri izvajanju delnih obremenitev in s tem izboljšajo učinkovitost sistema. Ta evropski standard se nanaša na klimatske naprave, toplotne črpalke in enote za tekočinsko hlajenje. Uporablja se za industrijske enote, opredeljene v standardu EN , razen za enote z enim vodom, enote s stikalno omaro in enote za neposredni nadzor. Standard navaja temperature, pogoje za delno obremenitev in računske metode za določitev sezonske energetske učinkovitosti (SEER in SEER on ), sezonskih koeficientov učinkovitosti (SCOP, SCOP on in SCOP net ) ter sezonske energetske učinkovitosti ogrevanja prostorov (η s ), za izpolnitev zahtev po ogrevanju. Take računske metode lahko temeljijo na izračunanih ali izmerjenih vrednostih. V primeru izmerjenih vrednosti ta evropski standard zajema preskusne metode za določanje zmogljivosti energetske učinkovitosti (EER) in koeficienta učinkovitosti (COP) med aktivnim delovanjem pri pogojih delne obremenitve. Zajema tudi preskusne metode za porabo električne energije enote ob izklopljenem termostatu, v stanju pripravljenosti, ob izklopu in v načinu gretja ohišja [14]. Vse podrobnosti in načini izračuna posameznih parametrov so navedeni v izvodu Slovenskega standarda SIST EN 14825:2016 [14]. Mi bomo za potrebe diplomske naloge opisali le del, ki se navezuje na naš primer

28 3.1 Opis standarda za izračun letnega učinka ogrevanja [14] Določitev sezonske energetske učinkovitosti poteka po formulah, določenih v omenjenem standardu (SIST EN 14825:2016). Formule zajemajo podatke merjene na stavbi in podatke same naprave, v našem primeru toplotne črpalke zrak - voda. V nadaljevanju bomo predstavili metode izračuna sezonskih koeficientov učinkovitosti, označenimi s kraticami η s, SCOP, SCOP on, SCOP net. Za računanje omenjenih koeficientov in uporabe SCOP (sezonski koeficient učinkovitosti) bodo delne obremenitve temeljile na dejanskih izračunih po danih formulah in ne po vnaprej določenih zaokroženih vrednostih. Formule za izračun delnih obremenitev so podane za tri podnebne tipe, to so povprečni, hladnejši in toplejši, ter možnosti ogrevanja na nižjo, srednjo in višjo temperaturo. Naš preračun bo temeljil na povprečnem podnebnem tipu in srednji temperaturi ogrevanja. Tabela s podanimi formulami za povprečni podnebni tip in srednjo temperaturo ogrevanja je navedena v nadaljevanju (slika 3.1). Ostale tabele za preračun po standardu SIST EN14825:2016 se nahajajo v standardu, podatke dobljene iz tabel bomo nazorno prikazali v nadaljevanju

29 Slika 3.1: Delne obremenitve naprave za sistem zrak - voda pri srednji temperaturi ogrevanja [14] - Sezonska energetska učinkovitost η s : η s = 1 CC SCOP F(i) Kjer je: CC koeficient konverzije, enak 2,5 in podan v standardu (stran 40,[14])

30 F(i) korekcija, računana po enačbi: F(i) = F(1) + F(2) Kjer je : F(1) korekcija 1, ki šteje negativen doprinos sezonski energetski učinkovitosti grelca zaradi prilagoditve prispevka kontrole temperature in je enak 3 %. F(2) faktor korekcije, ki je prisoten zaradi porabe električne energijo, ki jo trošijo vodne črpalke na napravi in je enak 5 %. - Izračun sezonskega koeficienta učinkovitosti SCOP SCOP je definiran kot letna potreba po ogrevanju deljena z letno porabo električne energije: SCOP = Q H Q HE Kjer je Q H letna potreba po ogrevanju, izražena v kwh; Q H = P designh * H HE P designh načrtno določena toplotna obremenitev stavbe, ki jo poda projektant stavbe, izražena v kw H HE število aktivnih ur ogrevanja, podano v tabeli standarda (stran 57,[14]) Q HE letna poraba električne energije, izražena v kwh Q HE = Q H SCOP on + H TO P TO + H SB P SB + H CK P CK + H OFF P OFF Poraba energije med delovanjem je podana v sklopu izračuna SCOP on

31 Q h letna potreba po ogrevanju, izražena v kwh; H TO, H SB, H CK, H OFF število ur, ko naprava deluje v načinu, ko je termostat izklopljen, v načinu pripravljenosti, ogrevanja ohišja in ko je naprava izklopljena, izraženo v urah. P TO, P SB, P CK, P OFF nazivne moči v načinih, ko je termostat izklopljen, v načinu pripravljenosti, ogrevanje ohišja in ko je naprava izklopljena, izraženo v kwh. - Izračun sezonskega koeficienta učinkovitosti ko naprava deluje (SCOP on ) in neto vrednost (SCOP net ) Za naprave z dodatnim oziroma predvidenim električnim grelnikom: SCOP on = n j =1 j P (T j ) n P (T j ) elbu (T j ) j =1 j COP bin (T j ) + elbu(t j ) SCOP net = n j =1 j P T j elbo (T j ) n P (T j ) elbu (T j ) j =1 j COP bin (T j ) Kjer so neznanke: T j zunanja temperatura j število bin 1 n število dni P (T j ) toplotne izgube stavbe v odvisnosti od temperature Tj, izražene v kw h j število ur bin pri temperaturi T j COP bin (T j ) vrednost koeficienta učinkovitosti (COP) enote ob temperaturi T j elbu (T j ) potrebna moč električnega grelca za dodatno ogrevanje pri temperaturi T j, izražena v kw 1 bin - interval zunanje temperature, ki znaša 1 C oziroma 1 K

32 Neznanke za izračun SCOP on in SCOP net se nahajajo v tabelah izračunanih po standardu [14] - Izračun faktorja učinkovitosti ob zunanjem temperaturnem intervalu (COP bin ) ob delnih obremenitvah A do G Pri izračunu delnih obremenitev A do G nam standard podaja dve možnosti: - če je nazivna kapaciteta naprave enaka ali nižja potrebam po ogrevanju, je potrebo uvesti oziroma uporabiti COP d (koeficient učinkovitosti ob nazivni kapaciteti) - če je nazivna moč naprave večja kot je potreba po ogrevanju, uporabimo COP bin v skladu z enačbami in postopkom spodaj Razmerje med potrebo po ogrevanju in nazivno kapaciteto (DC) naprave ob določeni temperaturi podaja število CR: CR = pl T j P design DC kjer: P designh projektant stavbe, izražena v kwh projektantsko določena toplotna obremenitev stavbe, ki jo poda pl T j delna obremenitev, računana kot zunanja temperatura -16 C, deljeno z predvideno podnebno temperaturo -16 C. Primer za povprečno podnebje: pl T j = (T j 16)/( 10 16) DC delnih obremenitvah A do G nazivna kapaciteta naprave ob enakih temperaturnih pogojih kot pri

33 - Preračun COP bin za sistem zrak-voda V razmerah delne obremenitve A do G, kjer je to možno, se parameter COP bin računa po enačbi: COP BIN T j = COP d CR Cd CR + (1 Cd) kjer: COP d koeficient učinkovitosti ob nazivni kapaciteti pri temperaturnih razmerah enakih kot pri delnih obremenitvah A do G Cdh koeficient degradacije 2 CR razmerje med potrebo po ogrevanju in nazivno kapaciteto 2 Izmerjene izgube učinkovitosti TČ ob obratovanju. Če podatek ni podan pri proizvajalcu je ta 0,9-23 -

34 4 DOLOČITEV ENERGIJSKIH POTREB PO OGREVANJU V diplomski nalogi bomo obravnavali večstanovanjski objekt v Mariboru. Gre za večstanovanjski blok starejšega letnika, ki stoji na Smetanovi ulici 82 in je bil pred kratkim energetsko saniran, ter priklopljen na daljinsko ogrevanje. Slika 4.1: Lokacija in shema vročevodnega omrežja obravnavane stavbe TOP Predstavitev objekta Objekt je v podatkovni bazi podjetja Energetika Maribor zaveden pod številko TOP843, kot je razvidno v sliki 4.1. Ogrevalna površina v stavbi znaša 1.944,88m 2, znotraj bloka se nahaja

35 stanovanj v šestih etažah. Stavba je bila zgrajena leta 1965, ter toplotno izolirana in obnovljena leta 2014, ter leta 2016 priklopljena na toplotno omrežje. Debelina opeke stavbe znaša med 41 cm in 64 cm na zunanjih robovih stavbe. Fasada je narejena v sistemu Jubizol, debeline 15 cm. V bivši kotlovnici bloka je nova toplotna podpostaja, vidna na sliki 4.2. Kot lahko razberemo iz podatkov na sliki 4.4 objekt za potrebe ogrevanja letno zahteva 116,69 MWh toplotne energije, kar je 60 kwh/m 2. Obračunska moč znaša 115 kw. V objektu uporabljajo energijo iz vročevoda zgolj za centralno ogrevanje (CO), za ogrevanje sanitarne vode (STV) imajo druge načine ogrevanja, predvsem individualne električne grelnike manjših moči. Slika 4.2: Toplotna podpostaja v stanovanjskem bloku, Smetanova ulica

36 Lokacija, vrsta in namen stavbe: Naslov stavbe: Smetanova ulica 82 Katastrska občina: Maribor Vrsta stavbe: stanovanjski objekt Karakteristike zgradbe: površina stavbe: m 2 ogrevana prostornina stavbe: 1.944,88 m 2 število etaž: 6 število stanovanj: 45 površina skupnih prostorov zgradbe: 202,1 m Osnove preračuna toplotnih izgub Toplotne izgube stavbe so odvisne od ovoja stavbe. To so tisti deli, ki ščitijo notranjost oziroma ogrevan del stavbe pred zunanjimi vplivi. Toplota vedno prehaja od telesa z višjo temperaturo proti telesu z nižjo, z drugimi besedami prenos toplote obstaja, ko obstaja temperaturna razlika. Ker gre pri stavbi med zunanjostjo in notranjimi prostori za razliko v temperaturi, pride tudi do toplotnega toka, kar pomeni toplotne izgube v stanovanju. Cilj je te izgube karseda zmanjšati, kar je naloga kvalitetne izolacije

37 Slika 4.3: Obravnavan stanovanjski objekt Za preračun toplotnih izgub je potrebno poznati konstrukcijo objekta, kar pomeni sestavo sten, strehe in tal, ter oken in vrat. Ob dobljenih informacijah je možno določiti ali izračunati faktorje izgub in toplotne prevodnosti posameznega konstrukcijskega sklopa. Toplotna prevodnost nam pove koliko toplote v časovni enoti preide skozi površino 1 m 2 pri razliki temperatur 1 K. Označimo jo z U in ima enoto W/m 2 K. 4.3 Energetska izkaznica stavbe Energetska izkaznica je listina s podatki o učinkovitosti stavbe in s priporočili za povečanje energijske učinkovitosti. Energetsko izkaznico mora po Slovenskem energetskem zakonu [15] imeti vsak lastnik stavbe ali stanovanja, ki le tega želi prodati ali oddati v nov najem, daljši od enega leta. Prav tako je potrebno imeti energetsko izkaznico za vse nove in javne stavbe s površino večjo od 250 m 2. Vrste stavb za katere velja uvedba energetske izkaznice navaja pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Ur. list RS, št. 92/2014) v 18. členu [16]

38 Energetske izkaznice stavb na podlagi energetskega zakona izdelujejo neodvisne pooblaščene pravne ali fizične osebe z veljavno licenco [17]. Postopek oziroma metodologijo izračuna za stanovanje ali kateri drug del stavbe s skupnim ogrevalnim sistemom je podana v Tehnični smernici TSG [16]. V naši nalogi bomo obravnavali podatke pridobljene iz toplotne podpostaje v bloku, merjene eno koledarsko leto. Podatki iz toplotne podpostaje se nahajajo na sliki 4.4. v prvi koloni zgornje tabele. Vidimo da je obračunsko območje trajalo od maja 2016 do konca aprila 2017, ter je zajemalo 2.885,13 stopinjskih temperaturnih dni (STD 3 ). Obračunska moč za centralno ogrevanje znaša 115 kw, obračunana toplota centralnega ogrevanja pa 116,69 MWh. V spodnji tabeli so zajeti še skupni stroški ogrevanja. Na sliki 4.5. so prikazani toplotni primanjkljaji za vsak mesec posebej (rdeča kolona). Ker so energetske izkaznice namenjene lastnikom posameznih stanovanj, jih za celoten stanovanjski objekt starejših letnikov ni potrebno izdelovati. V našem primeru energetska izkaznica za celoten objekt ni bila na voljo, zato se bomo omejili zgolj na direktne podatke iz toplotne podpostaje, ki prikazujejo dejansko porabo stavbe. Primer energetske izkaznice posameznega stanovanja v obravnavanem stanovanjskem bloku se nahaja v prilogi. 3 Temperaturni primanjkljaj ali vsota stopinjskih dni je vsota razlik zunanje temperature zraka in izbrane temperature v ogrevanem prostoru. Izračunamo jo za tiste dni, v katerih je povprečna dnevna temperatura zraka nižja od 12 C [18]

39 Slika 4.4: Energetski podatki o stavbi, pridobljeni na podlagi meritev toplotne podpostaje

40 Slika 4.5: Podatki o energetski porabi stavbe po mesecih. Naš primer predstavlja rdeča kolona

41 5 TEHNOLOŠKA ANALIZA Glede na podatke pridobljene iz energetske izkaznice in podatkov Energetike Maribor, lahko določimo potrebne priklopne moči posameznih ogrevalnih naprav in njihove potrebe po energiji. Toplotna podpostaja Po podatkih merjenj (slika 4.4) je bila za centralno ogrevanje celotnega bloka na 22 C potrebna inštalirana naprava moči 115 kw. Za obstoječe stavbe z že izvedenimi toplotnimi napravami, ki se priključujejo na vročevodno omrežje se priključna moč določi iz toplotne moči vgrajenih internih toplotnih naprav [5]. Priključna moč je obenem tudi obračunska moč in se v hišni postaji nastavlja z omejilnikom pretoka. Potrebna oprema za toplotno podpostajo je opisana v poglavju 2.1. Večjih posegov v zgradbo ni bilo predvidenih, saj sta napeljava centralnega ogrevanja in radiatorski sistem v stavbi že bila izvedena. Tako sta se za potrebe prilagoditve stavbe morala izvesti le dovod vroče vode do stavbe, ter v bivšo kotlovnico umestiti novo in pred tem umakniti staro opremo. Izgled in izvedba teh del je prikazana na sliki 4.2. Dela so bila izvedena leta Gre za kompaktno toplotno postajo DANFOSS (gotov proizvod) s kompletno strojno in elektro dokumentacijo, kar pomeni da odpade izvedba PID 4 projektov, ker so ti že narejeni. Postaja pride z že izvedeno celotno interno elektro povezavo, ter se v sklopu električnih inštalacij na močnostni strani priklopi na priklop 230 V v objektu, na regulacijski strani pa na zunanje tipalo, ki se nahaja na severni strani objekta. V ceni toplotne postaje je vključena tudi izvedba vizualizacije za sistem SCADA daljinskega nadzora Energetike Maribor (CNS) slika Projekt izvedenih del, potreben za pridobitev uporabnega dovoljenja delovanja naprave

42 Slika 5.1: Sistem za daljinski nadzor nad toplotno postajo SCAD Tabela 1: Podatki stavbe in njene toplotne postaje Obračunska moč toplotne podpostaje za centralno ogrevanje 115 kw Ogrevalna površina v objektu 1.944,88 m 2 Število stanovanj 45 Skupna poraba toplotne energije za potrebe centralnega ogrevanja v sezoni ,69 MWh Specifična poraba centralnega ogrevanja 60 kwh/m 2 Kazalec učinkovitosti 0,85 Skupni letni stroški centralnega ogrevanja brez DDV (podatek Energetike Maribor, ) 7.440,

43 Toplotna črpalka Kronoterm, varianta 1 Toplotno črpalko je potrebno umestiti v okolico bloka, saj je zunanja enota vezana na okoliški zrak. Ob postavitvi zunanjega dela je treba računati na izvedbo cevovoda in električne napeljave od zunanje enote do stavbe in v stavbo umestiti notranjo postajo toplotne črpalke, ter vso pripadajočo inštalacijo. Tukaj je mišljen toplotni hranilnik ogrevane vode, ki skrbi za manjše število vklopov in izklopov črpalke in s tem podaljšanje življenjske dobe le te. Služi tudi kot vir toplote za odmrzovanje uparjalnika v zimskih dneh. Ker so v konicah kurilne sezone potrebe po toploti velike, zunanje temperature pa nizke je pričakovati dokaj visoko porabo električne energije za obratovanje črpalke, saj bo najverjetneje potrebno dogrevanje vode s pomočjo električnih grelnikov. Zato je potreben zadosten električni tok, ter primerna električna inštalacija dovolj velik presek električnih vodnikov. Ostale tehnične zahteve so podobne prejšnjima dvema opcijama. TČ se priključi na že obstoječi radiatorski sistem ogrevanja bloka, notranji del toplotne črpalke lahko namestimo v kletne prostore oziroma prostore kurilnice. Na podlagi toplotnih izgub in potrebe toplotne energije torej izberemo toplotno črpalko zrak voda s toplotno močjo višjo od 115 kw. Toplotna črpalka bo delovala v monovalentnem režimu. Odločili smo se za toplotno črpalko slovenskega podjetja Kronoterm, ki bi kaskadno povezal dve napravi moči 70 kw in bi tako dobili skupno moč 140 kw. Prednost kaskadne povezave je, da ko je potreba po toploti manjša, lahko deluje le ena od njih. Gre za visokotemperaturno, dvokompresorsko, reverzibilno (možnost gretja in hlajenja) toplotno črpalko zrak-voda za zunanjo postavitev s stopenjsko regulacijo moči in vremensko odvisnim prilagajanjem temperature dvižnega voda. Avto opti defrost sistem odtaljevanja uparjalnika, korita, odtoka kondenzata in ventilatorja omogoča učinkovito delovanje sistema v vseh vremenskih razmerah tudi pri nizkih zunanjih temperaturah in visoki vlagi. Serijska oprema: dva spiralna (scroll) kompresorja z EVI tehnologijo, visoko učinkovit uparjalnik s hidrofilnim premazom, ploščni kondenzator iz nerjavečega jekla AISI 316, elektronski ekspanzijski ventil, EC ventilatorja z bionično oblikovanimi lopaticami, sistem za enostavno postavitev in priklop na ogrevalni sistem

44 Tabela 2: Tehnični podatki toplotne črpalke Kronoterm WPL-70-K1HTT Vir toplote Ponor toplote Postavitev naprave Kompresor Odtaljevanje Krmilnik Zunanji zrak Voda Zunanja 2 x scroll Pasivno (z okoliškim zrakom) + Aktivno (sprememba smeri hladilnega kroga) TERMOTRONIC 3000 WEB Električno grelo / Postavitev krmilne en. Notranja Obtočna črpalka, sekundar / Zmogljivosti Grelna moč Električna moč A7/W30-35; 70 kw A7/W30-35; 17,2 kw COP A7/W30-35; 4,07 Max. električna moč, zunanja in notranja enota Nazivna napetost Območje delovanja min. / max. temp. delovanja Dimenzije (Š x V x G) Masa neto 27,9 kw 3N~ 400 V; 50 Hz -23 / 40 C x x mm kg

45 Toplotna črpalka BlueBox, varianta 2 Kot drug primer TČ, ki jo je možno umestiti v stanovanjski blok, smo izbrali izdelek firme BlueBox, Zeta Rev HP XT Gre za isti sistem, torej zrak voda z dvema scroll kompresorjema, ki je zmožen delovati v načinu ogrevanj 60/65 C. TČ lahko deluje s predtokom +65 C do -10 C. BlueBox je v INVERTER izvedbi (zvezno krmiljen kompresor, večja kapaciteta v ekstremih). Tukaj za razliko od TČ v primeru 1 gre za eno visoko temperaturno enoto in ne za dve enoti vezani v kaskado. Tabela 3: Tehnični podatki TČ BlueBox Vir toplote Ponor toplote Postavitev naprave Kompresor Zunanji zrak Voda Zunanja 2 x scroll Električno grelo / Postavitev krmilne en. Notranja Zmogljivosti Grelna moč Moč kompresorjev 117,7 kw 52,6 kw COP 2,04 Max. električna moč, zunanja in notranja enota Nazivna napetost Območje delovanja min. / max. temp. delovanja Dimenzije (Š x V x G) 69,10 kw 3N~ 400 V; 50 Hz -10 / 35 C x x mm

46 Plinski kotel Objekt je že priključen na plinovodno omrežje mesta Maribor, zato odpadejo stroški izgradnje novega priključka plinovoda in ostane le vgradnja, ter umestitev plinske naprave v stavbo. Večstanovanjski objekt lahko ogrevamo preko ogrevanja iz skupne kotlovnice ali z etažnim ogrevanjem posameznega stanovanja. V primeru etažnega ogrevanja posameznih stanovanj, bi morala moč naprave znašati približno 3 kw. Takšno ogrevanje zahteva vgraditev plinomera in samostojne naprave v vsako stanovanje. Obratovalni režim je neodvisen od ostalih uporabnikov, investicijski stroški so zaradi potrebe po nabavi plinskih trošil višji. V obzir je treba vzeti tudi, da ogrevanje skupnih prostorov v tem primeru ni mogoče. Odločili smo se za ogrevanje iz skupne kotlovnice, zaradi enostavnejšega in bolj ekonomičnega sistema, ter nižjih obratovalnih in investicijskih stroškov. Na podlagi energetske porabe in toplotnih izgub stavbe, bi za ogrevanje potrebovali napravo toplotne moči 115 kw. Odločimo se za izdelek Viessmann Vitodens 200-W moči 120 kw. Gre za obtočni plinski kondenzacijski kotel za ogrevanje prostorov. Odvod dimnih plinov je potrebno urediti z izgradnjo dimovodne naprave. Tabela 4: Tehnični podatki plinskega kondenzacijskega kotla Viessmann [19] Območje nazivne toplotne moči: 50/30 C 120 kw 80/60 C 109,1 kw Dimenzije Dolžina Širina Višina 690 mm 600 mm 900 mm

47 Teža Dopustni obratovalni tlak Nastavek za dimne pline (svetla širina) Cev za dovajanje zraka (svetla širina) 130 kg 6 bar 100 mm 150 mm Normiran izkoristek Hs do 98 % Normiran izkoristek Hi do 109 % Tehnični podatki za določitev energijskega razreda (nalepka ErP) Od letnega časa odvisen energijski razred pri ogrevanju prostorov Nazivna toplotna moč Od letnega časa odvisna energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov Letna poraba energije Raven moči zvoka Ogrevalni kotel A 111 kw 92 % kwh 54 db Regulator temperature Regulator temperature razred Prispevek energijske učinkovitosti pri ogrevanju prostorov II 2 % Energijske učinkovitost kompleta (ogrevanje) 96 %

48 Električni sevalni paneli Gre za povsem drug koncept ogrevanja kot pri ostalih primerih. Ogrevanje s pomočjo IR panelov ni vezano na že obstoječ radiatorski sistem, gre za ogrevanje posameznih stanovanj. Problem pri uporabi zgolj električnih panelov v namene ogrevanja je potrošnja električne energije, saj je potrebno razmišljati o souporabi elektrike v stanovanju tudi za ostale gospodinjske aparate. Ker se IR paneli namestijo neposredno v stanovanje, je s stališča uporabnika smiselno odstraniti ostale elemente za ogrevanje (radiatorji), ter električno inštalacijo umestiti pod omet, kar zahteva precej dela oziroma predstavlja večji poseg v stanovanje. Ob ocenjeni potrebni moči ogrevanja okoli 2,5 kw na stanovanje bi potrebovali okvirno eden do dva električna panelna grelnika na prostor. To znese med pet in sedem IR panelov po 300 W do 700 W moči. Ker bi samo ogrevanje na IR panele z nazivno močjo 5 x 500 W trošilo ob polnem obratovanju v primeru enofaznega toka in 230V napetosti okoli 10 A električnega toka, bi ob hkratnem vklopu še električne pečice ter štedilnika ali grelnika tople vode v stanovanju lahko imeli problem s preobremenitvijo jakosti toka. Odločili smo se za IR panele SunLife One, podjetja Ekosen. Po ogledu enega stanovanja površine 50 m 2 in posvetovanju s strokovnjaki iz podjetja smo po njihovih priporočilih dobili okvirno ceno in podatke o številu grelnikov na eno stanovanje. Svetovalci podjetja Ekosen so določili, da za potrebe ogrevanja enega stanovanja potrebujemo dva 700 W in 500 W panela, ter njim pripadajoče štiri regulatorje toplote. Ogled stanovanja in svetovanje sta brezplačna, montaža je na ceniku za vsak panel posebej. Po podatkih prodajalca naj bi s termostati IR Sun prihranili okoli 25% energije v primerjavi s starejšimi modeli [12]. Po izračunu firme Ekosen naj bi poraba takšnih panelov za eno stanovanje znašala okoli 230 na leto ob računski temperaturi 20 C v stanovanju. Tabela 5: Tehnični podatki IR panelov Sunlife [20] Moč 500 W 700 W Napetost 230 V 230 V Tok 2,1 A 3 A

49 Dolžina mm mm Debelina 20 mm 20mm Širina 592 mm 592 mm Teža 8,3 kg 10,4 kg Mesto montaže Strop/zid Strop/zid IP zaščita IP44 IP44 Garancija 12 let 12 let Če podatke dobljene s strani dobavitelja pomnožimo s številom stanovanj v bloku (45), dobimo skupno število potrebnih panelov ob predpostavki, da so vsa stanovanja enaka. Seveda se ta razlikujejo, zato bi ob dejanski namestitvi panelov v blok prišlo do določenega odstopanja v ceni in številu panelov, ter termostatov v stanovanju. Število potrebnih 500 W in 700 W panelov in termostatov (na osnovi povprečnega stanovanja): IR 500 = 2 45 = 90 IR 700 = 2 45 = 90 IR termostat = 4 45 =

50 O električni inštalaciji Načeloma ima vsaka hiša oziroma stanovanjski blok danes električno energijo iz javnega omrežja, pri čemer prevladujejo trifazni priključki. Praviloma je nazivni tok glavnih hišnih priključnih varovalk najmanj 3 x 20 A, običajno je 3x25 A, lahko pa tudi več. V starejših hišah in stanovanjih se najdejo tudi še enofazni priključki s priključno varovalko 1 x 35 A. Med takšne spadajo tudi stanovanja v večstanovanjskih objektih, ki imajo največkrat enofazni priključek z glavno priključno varovalko 1 x 35 A, nekateri tudi 25 A in 20 A. Ti znajo predstavljati problem, saj ne zadostujejo pokritju polnega ogrevanja stanovanja oziroma hiše. Pri enofaznih priključkih je največji mogoči tok omejen navzgor na 35 A [21]. Skupna trajna odjemna moč v stanovanju z enofaznim tokom in 35 A varovalko, brez upoštevanja preobremenljivosti je: P e = U I št. faz = 230V 35A 1 = 8.050W V primeru trifaznega toka s 25A varovalko bi trajna odjemna moč lahko znašala: P e = 230V 25A 3 = W

51 6 ANALIZA LETNEGA UČINKA OGREVANJA PO STANDARDU [14] Podatki o toplotni črpalki Kronoterm varianta 1: T designh : -10 C Moč naprave pri T bivalent (-23 C / 55 C): 72 kw T bivalent : -23 C P designh : 115 kw Moč toplotne črpalke pri T designh : 198 kw Podnebje: povprečno TOL mejna temperatura obratovanja: -23 C Moč pri mejni temperaturi obratovanja: 72 kw Dodatni grelec: ga ni Sezonska energetska učinkovitost η s : η s = 1 2,39 3 % = 92,6 % 2,5 Izračun sezonskega koeficienta učinkovitosti SCOP SCOP = Q H Q HE = = 2,39 Q H = P designh * H HE = 115 * 2066 = kwh Q HE = Q H SCOP on + H TO P TO + H SB P SB + H CK P CK + H OFF P OFF Q HE = , , , , ,06 = kw

52 Tabela 6: Podatki za izračun SCOP T zunaj vroče vode grelna primanklj grelni moči [ C] moč aj [kw] COP d [kw] A 88% ,73 2,4 0,9 0,96 2,39 B 54% ,92 2,8 0,9 0,48 2,52 C 35% ,82 3 0,9 0,28 2,38 D 15% ,70 3,3 0,9 0,11 1,84 TOL 150% ,50 1,9 0,9 1 1,90 Območje obre- Delna obratovanmenite v Tempreatura Deklari- Delni COP ob Cdc CR COP ob [ C] izhodne rana toplotni deklarirani delnih obremenitvah COP bin Slika 6.1: Grafični prikaz izračuna SCOP on

53 Legenda h grafu na sliki 6.1: T Zunanja temperatura P Toplotne izgube / zahtevana grelna moč toplotne črpalke I Grelna moč toplotne črpalke pri A, B, C in D II Toplotne izgube stavbe pri A, B, C in D III Območje potrebe po dodatnem grelcu IV Normalno obratovanje TČ T designh Računska temperatura Tabela 7: Preračun SCOP on COP bin Toplotni Poraba Bin Zunanja Ure Toplotni Potreba Toplota Energija temperatura po pokrita s potrebna primankljaj toploti pokrita s TČ pomožnim el. Grelcem za delovanje el. grelca (tj) primankljaj električne energije j T j h j P h (T j ) elbu (T j ) h j *elbu (T j ) h j *Ph(T j ) - C h kw kw kw kwh kwh kwh E , ,58 110, , ,15 106, , A ,73 101, , ,31 97, , ,88 92, , ,46 88, , ,04 84, , ,62 79, , ,19 75, , ,77 70, ,

54 ,35 66, , B ,92 61, , ,50 57, , ,08 53, , ,65 48, , ,23 44, , C ,81 39, , ,38 35, , ,96 30, , ,54 26, , ,12 22, , D ,69 17, , ,27 13, , ,85 8, , ,42 4, , SCOP on 2,

55 Tabela 8: Preračun SCOP net Bin Zunanja Ure Toplotni Potreba po Toplota pokrita primank- toploti s pomožnim el. temperaturljaj pokrita s TČ Grelcem COP bin Neto Neto poraba (tj) toplotni električne primankljaj energije j T j h j P h (T j ) elbu (T j ) h j *(P h (T j )- elbu(t j )) - C h kw kw kw kwh kwh E , ,58 110,58 0 2, ,15 106,15 0 2, A ,73 101,73 0 2, ,31 97,31 0 2, ,88 92,88 0 2, ,46 88,46 0 2, ,04 84,04 0 2, ,62 79,62 0 2, ,19 75,19 0 2, ,77 70,77 0 2, ,35 66,35 0 2, B ,92 61,92 0 2, ,50 57,50 0 2, ,08 53,08 0 2, ,65 48,65 0 2, ,23 44,23 0 2, C ,81 39,81 0 2, ,38 35,38 0 2, ,96 30,96 0 2, ,54 26,54 0 2,

56 ,12 22,12 0 2, D ,69 17,69 0 1, ,27 13,27 0 1, ,85 8,85 0 1, ,42 4,42 0 1, SUM SCOP net 2,

57 7 STROŠKOVNA ANALIZA Stroškovna analiza vsebuje primerjavo predstavljenih opcij ogrevanja. Sistem ogrevanja pri prvih treh ostaja enak, torej ogrevanje preko radiatorskega (stenskega) sistema. Zato se pri teh obravnava sistem do priklopa na njega. Pri načinu ogrevanja z IR paneli gre za drugačen sistem, zato so tukaj zajeti stroški montaže v vsako stanovanje posebej, kar zajema ureditev električne inštalacije in montažo panelov. V skupno analizo spadajo naprava za proizvodnjo toplote (kotel, toplotna črpalka, el. paneli) oziroma prenosnik toplote in pripadajoče napeljave ter armature. Prostor za postavitev kurilne naprave kotlovnica je že narejen, zato ta strošek odpade oziroma je za vse primere isti. Stroške ogrevanja delimo v tri skupine: - investicijski stroški oziroma stroški naložbe, - stroški porabe energije in - stroški obratovanja ter vzdrževanja. S seštevkom stroškov vzdrževanja, porabe energenta in obratovanja naprave dobimo skupne letne stroške. 7.1 Ogrevanje in stroški priključitve na mestni vročevod Pri priključitvi na daljinsko ogrevanje porabnik pokrije stroške investicije v toplotno podpostajo. Stroški vzdrževanja in delovanja, ter stroški amortizacije se plačujejo mesečno in so vključeni v ceno priključne moči. Stroški za toploto so razdeljeni na odvisne in neodvisne stroške. Neodvisni stroški so tisti, ki so neodvisni od porabe toplote in se računajo glede na obračunsko moč. Obračunska moč je zakupljena in nastavljena moč na toplotni postaji posameznega objekta, ki je enaka ali manjša od priključne moči toplotne postaje, določene s projektno dokumentacijo. Odvisni stroški so tisti del celotnih stroškov za toploto, ki je odvisen od porabljene toplote. Porabljena toplota se ugotavlja neposredno z odčitavanjem obračunskega merilnika toplote na odjemnem mestu v toplotni postaji za posamezno obračunsko obdobje in zajema toploto za potrebe ogrevanja objekta [2]

58 V strošku za obračunsko moč je zajeto upravljanje s postajo, praznitve, polnitve sistema, monitoring delovanja ter sprememba parametrov na poziv pooblaščenih oseb v realnem času. Vsega tega pri ostalih skupnih sistemih (plinska kotlovnica in TČ) ni. Cena prispevka priključne moči: - moč P p = 115 kw - cena priključne moči na dan *2+: 2,19600 /kw/mesec S p = P p cena obračunske moči = 115 2,19600 = 252,54 / mesec S p,letni = 252,54 12 = 3.030,50 Strošek letne porabe energije: - cena toplote na dan [2]: 0, /kwh - letna poraba energije: 116,69 MWh S pl = Q ogr Cena = , = 6.065,92 /leto Skupni letni stroški: S obr = S ple tni + S p = 3030, ,9 = 9.096,

59 7.2 Ogrevanje s toplotno črpalko Kronoterm Investicija v vgradnjo toplotne črpalke zahteva: - toplotno črpalko, - hranilnik tople vode, - notranjo krmilno enoto, - centralno krmilno enoto, - obtočno črpalko in - nastavitev parametrov, testiranje, prvi zagon. Izračun porabe temelji na letni porabi električne energije, ki jo črpalka potroši. Pri tem smo upoštevali preračune letnega učinka toplotne črpalke, podanega v poglavju 6. Izračun porabe in strošek ogrevanja s toplotno črpalko: Potrebna energija za ogrevanje stavbe: 116,69 MWh B TČ = Q ogr SCOP = = kw/leto 2,39 Končni letni strošek vključno z obračunanimi dajatvami in prispevki v ceni električne energije (obračunska moč, prispevek OVE in SPTE, trošarina ): S TČ = B TČ Cena elektrika = ,14016 = 6.843,17 /leto Cena električne energije na dan [22]: 0,14016 /kwh

60 7.3 Gretje s toplotno črpalko BlueBox V investicijo je vključeno: - hidravlični modul z obtočno črpalko v napravi (hidravlični krog proti zalogovniku), - protizmrzovalna zaščita hidravlične opreme (el. grelni kabli), - zunanji EC ventilatorji uparjalnika, - varovalo pretok, - lovilnik nečistoč oz. filter, - antivibracijski podstavki, - nastavitve, zagon, šolanje uporabnika. Izračun porabe temelji na letni porabi električne energije, ki jo toplotna črpalka Blue Box Zeta potroši. Tokrat smo upoštevali grelno število (COP), podano s strani proizvajalca. Izračun porabe in strošek ogrevanja s toplotno črpalko: Potrebna energija za ogrevanje stavbe: 116,69 MWh B TČ = Q ogr COP = = kw/leto 2,04 Končni letni strošek, vključno z obračunanimi dajatvami in prispevki v ceni električne energije (obračunska moč, prispevek OVE in SPTE, trošarina ): S TČ = B TČ Cena elektrika = ,14016 = 8.017,29 /leto Cena električne energije na dan [22]: 0,14016 /kwh

61 7.4 Gretje na plinski kotel Investicijski stroški v primeru vgradnje plinskega kotla zajemajo nabavo, vgradnjo kotla in dimovodne naprave, ter izvedba plinske inštalacije, montažo opreme in zagon kotla. Ob izračunu letnega stroška se upoštevajo še stroški amortizacije in stroški obresti ter števnina, omrežnina in ostali stroški kotlovnice. Izračun porabe plina temelji na kurilni vrednosti plina, količini porabljene toplote in izkoristku kotla. Iz porabe plina in cene kubičnega metra plina lahko izračunamo strošek letnega ogrevanja. Izračun je podan na spodnjo kurilno vrednost plina. Izračun porabe in strošek ogrevanja z zemeljskim plinom: B p = Q ogr H i s = kw/leto = Sm 10,769 kw 3 /leto Sm 3 0,877 B p = letna količina plina [Sm 3 ] Q ogr = skupna letna potrebna količina toplote *kwh/a+ h s = letni izkoritek kotlovnice (kotel, radiatorski sistem ogrevanja, omrežje) H i = kurilna vrednost plina [kwh/sm 3 ] Letna poraba: Q l = H i B p = kw/leto Cena zemeljskega plina na dan [23] znaša: 0,0395 /kwh S plin = Q L Cena plin = ,0395 = 5.255,71 /leto

62 Dodatni stroški: - Omrežnina: 2.545,00 - Števnina: 99,00 - Drugi stroški kotlovnice (elektrika, dimnikarske storitve, servis): 265,00 Seštevek letnih stroškov energenta: S skupno = S plin + S omre žnina + S števnina + S drugi stro ški S skupno = 8.164,

63 7.5 Električni paneli Stroški investicije v električne panele obsegajo nabavo panelov, elektroinštalacijska dela in montažo opreme. Električna napeljava oziroma hišni električni priključek v stanovanju sta samoumevna in če ni potrebe po menjavi glavne priključne varovalke, lahko ceno električne energije izračunamo po dveh tarifah, ali enotni tarifi. V ceniku električne energije nastopata dve tarifi, nižja (NT) in manjša (MT). Ker je ogrevanje odvisno od temperature v stanovanju je težko določiti kolikšen delež energije se po potrošil v kateri tarifi. Ker je potreba po ogrevanju največkrat v dnevnem času in so ponoči naprave izklopljene oziroma delujejo le v krajši čas, bomo za obravnavo vzeli razmerje ¾ časa v višji in ¼ v nižji tarifi [21]. Upoštevali bomo neposredno ogrevanje brez izgub v napravi. Potrebna moč ogreval: Ocenjena potrebna moč na stanovanje: Potrebna količina energije: Število ogrevanih prostorov v stanovanju: 4 Ocenjen strošek ogrevanja na stanovanje, podan s strani ponudnika: 115 kw P s = 116,69 MWh/leto 230 / stanovanje 115 kw = 2,556 kw 45 stanovanj Ocenjeni stroški ogrevanja na električne sevalne panele: S VT = B 3/4 Cena el. en. = kw 0,141 kw = ,00 S MT = B 1/4 Cena el. en. = kw 0,09755 kw = 2.845,

64 S IR = S VT + S MT = ,8 = ,80 Cena električne energije je podana na dan [24] in zajema vse dodatne stroške, vključno z omrežnino, priključno močjo in prispevki 5. Dobljen strošek se razlikuje od stroška ocenjenega s strani dobavitelja. Podjetje Ekosen nam je podalo njihov okviren izračun cene ogrevanja v enem letu, ki je 230 /stanovanje v enem letu. Če okviren strošek ogrevanja s strani dobavitelja pomnožimo s številom stanovanj v bloku, dobimo strošek ogrevanja celotnega bloka v enem letu: S IR = = Do razlike najverjetneje pride ob predpostavki, da se s pomočjo IR ogrevanja zaradi sevalne toplote, ki ima drugačen učinek na telo kot konvencionalno ogrevanje, lahko ogrevamo na nižjo temperaturo. Po podatkih na strani prodajalca IR panelov [20] je ta temperatura 18 C. 5 Obračunano višjo in nižjo tarifo smo uporabili le v primeru električnih panelov in ne tudi v primeru toplotnih črpalk, ker so paneli nameščeni neposredno v stanovanju in uporabljajo stanovanjski električni priključek, ki je običajno dvotarifen

65 8 PRIMERJAVA IN OCENA POSAMEZNIH INVESTICIJ Daljinsko ogrevanje Vrednost naložbe: Tabela 8.1: Potrebni elementi in cena za daljinsko ogrevanje Elementi Cena * + Izvedba toplotne podpostaje, izvajalec del ,00 Kričej d.o.o. Skupaj [ ] 9,5 % DDV ,00 Izvedba toplotne podpostaje skupaj z vsemi izvajalnimi deli in ceno vgradnje 6. Letni strošek obratovanja: Letni strošek energenta: 6.065,92 Obračunska moč: 3.030,50 Števnina: 51,00 Drugi stroški: 13,00 Skupni letni strošek ogrevanja preko daljinskega omrežja: 9.160,42 6 Gre za kompaktno toplotno postajo DANFOSS (gotov proizvod) s kompletno strojno in elektro dokumentacijo (odpadejo PID projekti), z izvedenimi celotnimi internimi elektro povezavami. Postaja se v sklopu električnih instalacij na močnostni strani priklopi v 230 V omrežje v objektu, na regulacijski strani pa na zunanje tipalo na severni strani objekta. V ceni toplotne postaje je vključena tudi izvedba vizualizacije za sistem SCADA daljinskega nadzora ENMB (CNS), kjer se opravlja stalen dejanski nadzor nad sistemom. Možna je sprememba parametrov na poziv pooblaščenih oseb v realnem času

66 Ogrevanje s toplotno črpalko zrak/voda, Kronoterm Vrednost naložbe Tabela 8.2: Potrebna oprema TČ Kronoterm zrak/voda in cena Oprema Št. kosov Cena * + WPL-70-K1 HTT (WPL-70-K ,00 HTT/HK 3F) NOTRANJA KRMILNA ENOTA TT ,00 TERMOTRONIC TT ,00 KASKADA NASTAVITEV PARAMETROV, 2 720,00 TESTIRANJE IN ZAGON ČRPALKA OBTOČNA WILO ,00 STRATOS 65/1-12 ZALOGOVNIK PSF ,00 IZOLACIJA ECO SKIN 2.0 PSF ,00 Ostali montažni material in ,00 izvedba (ocenjeno) Skupaj [ ] 9,5 % DDV ,40 Letni strošek obratovanja: Električna energija (vključno z vsemi dajatvami, priključno močjo in trošarinami 7 ): 6.843,17 Servis[25]: 250,00 Skupni letni strošek ogrevanja s toplotno črpalko: 7.093,17 7 V ceno ni vključena izvedba novega 3x50 A priključka na omrežje (v kolikor le-ta še ni izveden)

67 Ogrevanje s toplotno črpalko zrak/voda, BlueBox Vrednost naložbe Tabela 8.3: Potrebna oprema TČ BlueBox Zeta zrak/voda in cena Oprema Št. kosov Cena * + ZETA REV HP XT ,00 Hidravlični modul z obtočno črpalko v napravi (hidravlični 1 Všteto v zgornjo ceno krog proti zalogovniku primar) Protizmrzovalna zaščita 1 Všteto v zgornjo ceno hidravlične opreme (el. grelni kabli) Zunanji EC ventilatorji 1 Všteto v zgornjo ceno uparjalnika Varovalo pretok 1 Všteto v zgornjo ceno Lovilnik nečistoč oz. filter 1 Všteto v zgornjo ceno Antivibracijski podstavki 1 Všteto v zgornjo ceno Nastavitve, zagon, šolanje 1 Všteto v zgornjo ceno uporabnika Ostali montažni material in ,00 izvedba (ocenjeno) Skupaj [ ] 9,5 % DDV ,00 Letni strošek obratovanja: Električna energija (vključno z vsemi dajatvami, priključno močjo in trošarinami 8 ): 8.017,29 Servis[25]: 250,00 Skupni letni strošek ogrevanja s toplotno črpalko: 8.267,29 8 V ceno ni vključena izvedba novega 3x50 A priključka na omrežje (v kolikor le-ta še ni izveden)

68 Ogrevanje s plinskim kotlom Vrednost naložbe Tabela 8.4: Potrebna oprema za plinsko ogrevanje in cena Oprema Št. kosov Cena * + VIESSMANN Vitodens 200-W in pripadajoča oprema Montaža, instalacija in izvedba dimovodne naprave , ,00 Plinska instalacija ,28 Skupaj [ ] 9,5 % DDV ,68 Letni strošek obratovanja: Zemeljski plin: 5.255,71 - Omrežnina: 2.545,00 - Števnina: 99,00 - Elektrika za kotel+črpalko: 55,00 - Dimnikarske storitve [26]: 60,00 - Letni servis kotla: 150 Skupni letni strošek ogrevanja s plinskim kotlom: 8.164,

69 Ogrevanje z električnimi sevalnimi paneli Vrednost naložbe Tabela 8.5: Potrebna oprema ogrevanja s paneli in cena Oprema Št. kosov Cena z DDV * + SUNLIFE ONE 700 W 2 592,20 SUNLIFE ONE 500W 2 502,20 IR SUN REGULATOR - BELI 4 417,00 Montaža ,40 Skupaj * + 9,5 % DDV 1.926,98 Skupaj celoten blok [ ] 45 stanovanj ,10 Letni strošek obratovanja: Električna energija vključno z vsemi dodatnimi stroški (omrežnina, trošarina, prispevek OVE in SPTE): ,80 Skupni letni strošek ogrevanja: ,80 9 V CENO MONTAŽE 1 PANELA JE VKLJUČENO: do 5 m kabla, podometna inštalacija ali kanalčki, vgradnja panela ter priklop na obstoječe električno omrežje in vgradnja in nastavitev termostata *

70 8.1 Primerjava obravnavanih sistemov Tabela 6: Vrednosti investicije in obratovalni stroški ogrevanja Vrsta sistema ogrevanja Daljinsko ogrevanje Plinski kondenzacijski kotel Toplotna črpalka Kronoterm Toplotna črpalka BlueBox Električni sevalni paneli Začetna investicija [ ] Mesečni strošek ogrevanja [ ] Letni strošek ogrevanja [ ] Življenjska doba [leta] ,00 763, ,42 / ,68 680, , ,40 591, , ,00 688, , , , ,80 20 Metoda neto sedanje vrednosti Skozi daljše časovno obdobje se vrednost denarja stalno zmanjšuje (spreminja). Pri ocenjevanju donosa iz prihodnjih let je potrebno te diskontirati oziroma prevrednotiti na sedanjo vrednost. Izračun neto sedanje vrednosti investicije se preračuna ob poznavanju vrednosti investicije, donosu projekta v določenem časovnem obdobju in izbiri primerne diskontne stopnje, ki je odvisna od pogojev poslovanja (obrestna mera, stopnja inflacije) in tveganja projekta [27]. Primerjava temelji na izračunu NSV za posamezen projekt in izbiri tistega z največjim NSV

71 NSV = n I=1 D i (1 + r) i I 0 r diskonta stopnja oz. obrestna mera, želena stopnja donosa projekta ali strošek kapitala, i časovno obdobje (št. let), D i neto donos v določenem časovnem obdobju, I 0 vrednost začetne investicije. Za investicijo se odločimo če je NSV > 0 Višina NSV je v veliki meri odvisna od diskontne stopnje, ki mora biti smotrno določena. Diskontna stopnja je odvisna predvsem od načina financiranja projekta, torej izposojenimi bančnimi sredstvi, lastnim kapitalom ali kombinacijo obeh. Če investicijo v celoti financiramo z lastnim kapitalom oz. lastnimi viri je relevantna diskontna stopnja oportunitetni strošek kapitala toliko, koliko bi zaslužili lastniki, če bi podjetje naložilo v najboljšo alternativno investicijo. Obstajajo pa tudi različne metode za ocenjevanje stroška kapitala [27]. Odločimo se za diskontno stopnjo namenskega kredita za etažne lastnike nad 60 mesecev, ki je 4,50 % (Delavska hranilnica, 2017). Donos oziroma neto denarni tok smo opredelili kot letni strošek ogrevanja na posamezen ogrevalni sistem. Ti stroški so navedeni v tabeli

72 Tabela 7: Izračun neto sedanje vrednosti naložbe v plinski kotel za dobo 20 let Leto Vrednost investicije [ ] Neto denarni tok donos [ ] Diskontirana vrednost [ ] , ,68 Začetna cena naložbe , ,12 Donos v prvem letu , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,44 Neto sedanja vrednost (r= 4,5 %) ,71 Tabela 8: Izračun neto sedanje vrednosti naložbe v daljinsko ogrevanje za dobo 20 let Leto Vrednost investicije [ ] Neto denarni tok donos [ ] Diskontirana vrednost [ ] , ,00 Začetna cena naložbe , ,95 Donos v prvem letu , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,

73 , , , , , , , , , , , , , , , ,30 Neto sedanja vrednost (r= 4,5 %) ,16 Tabela 9: Izračun neto sedanje vrednosti naložbe v TČ Kronoterm za dobo 20 let Leto Vrednost investicije [ ] Neto denarni tok donos [ ] Diskontirana vrednost [ ] , ,40 Začetna cena naložbe , ,72 Donos v prvem letu , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,13 Neto sedanja vrednost (r= 4,5 %) ,

74 Tabela 10: Izračun neto sedanje vrednosti naložbe v toplotno črpalko BlueBox Zeta za dobo 20 let Leto Vrednost investicije [ ] Neto denarni tok donos [ ] Diskontirana vrednost [ ] , ,00 Začetna cena naložbe , ,28 Donos v prvem letu , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,97 Neto sedanja vrednost (r= 4,5 %) ,

75 Tabela 11: Izračun neto sedanje vrednosti naložbe v električne panele za dobo 20 let Leto Vrednost investicije [ ] Neto denarni tok donos [ ] Diskontirana vrednost [ ] , ,10 Začetna cena naložbe , ,87 Donos v prvem letu , , , , , , , , , , , , , , , , ,8 9778, ,8 9357, ,8 8954, ,8 8568, ,8 8199, ,8 7846, ,8 7508, ,8 7185, ,8 6876, ,8 6580, ,8 6296,68 Neto sedanja vrednost (r= 4,5 %) ,

76 NSV [ ] Primerjavo in rezultate smo nazorneje prikazali v diagramu (slika 8.1), ki prikazuje neto sedanje vrednosti posameznih investicij. Takšna ponazoritev nam služi za lažje odločanje o izbiri investicije oziroma v našem primeru izbiri tipa ogrevanja , , , , , ,00 0, Leto Plisnki kotel Električni paneli Toplotna Črpalka BlueBox Daljinsko ogrevanje Toplotna črpalka Kronoterm Slika 8.1: Primerjava neto sedanje vrednosti investicij Na diagramu je moč videti, da se začetna razlika v višini investicije med prvimi tremi z leti zmanjšuje. Najbolj ugodna opcija ogrevalnega sistema je, kot vidimo, daljinsko ogrevanje. Sledi mu plinski kondenzacijski kotel in toplotna črpalka Kronoterm. Ogrevanje na električne sevalne panele je najdražje tako iz investicijske smeri kot iz stroškovne (letna poraba). V 20. letih ob upoštevanju letnega stroška in diskontne stopnje največ pridobimo z investicijo v daljinsko ogrevanje. Upoštevati moramo še, da toplotna podpostaja nima omejene

77 življenjske dobe, saj jo redno servisira podjetje, pri katerem toploto kupujemo. Ponudnik daljinske energije zagotavlja nenehen nadzor nad sistemom. Možna je sprememba parametrov na poziv pooblaščenih oseb v realnem času. Vsega tega pri ostalih skupnih sistemih (plinska kotlovnica, TČ in IR paneli) ni. Plinski kotel in TČ bi po dvajsetih letih najverjetneje morali zamenjati z novim

78 8.2 Omejitve in možni problemi posameznega ogrevalnega sistema Pri vgradnji plinskega kotla je treba upoštevati izgradnjo dimovodne naprave, ki zahteva dodaten poseg v zunanjost stavbe, saj se dimnik vodi po zunanjem delu stavbe. Pri TČ je tukaj inštalacija med zunanjo in notranjo enoto, ter primerna umestitev zunanje naprave v prostor. Pri TČ je temperatura izhodne vode omejena s kritično točko hladilnega sredstva. Klasične t.i. visokotemperaturne so tako namreč skoraj standardno omejene na temperaturo predtoka ogrevalne vode +65 C, pa še to le do določenih zunanjih temperatur. Običajno se te gibljejo med -5 C in -10 C. Potem se temperatura ogrevalne vode zniža na okoli C odvisno od proizvajalca. Obstajajo sicer tudi posebne variante toplotnih črpalk, ki z enim hladilnim krogom dosegajo +70 C, vendar je to že na zgornji meji fizikalne zmogljivosti hladilnega sredstva (povečini R410a) in so po navadi»custom made«, ter višjega cenovnega razreda. Za prave podatke v ekstremih je potrebno pridobiti tehnične liste s kapacitetnimi tabelami (ali tehnične izračune za ekstremne pogoje). Poudariti je potrebno tudi, da če naprava drži neko konstantno temperaturo izstopne vode, ponavadi pade kapaciteta te naprave lahko tudi na 60% nominalne. V takšnih primerih predlagamo delovanje toplotnih črpalk do zunanjih temperatur npr. -7 C, do -10 C, s tem se pokrije % potreb po ogrevanju stavbe, ostalo pa se pokriva z dodatnim virom ogrevanja (npr. elektrika ali plin, ipd.). Istočasno se dodatni vir uporabi še za kompenzacijo standardnih izpadov TČ (odmrzovanje). Dodatna dela potrebuje tudi vgradnja električnih panelov, saj je potrebno v primeru, da v prostoru ni dovolj električne inštalacije le to na novo izvesti in jo voditi do mesta vgradnje panela. V primeru vgradnje električnih panelov v stanovanje z že obstoječim radiatorskim sistemom, bi nam dodatne stroške povzročilo še odstranitev le-teh. Ob ogrevalnih konicah bi lahko prišlo do problemov z električno napeljavo, saj bi sočasna uporaba vseh panelov v stavbi ob uporabi ostalih električnih porabnikov (štedilnik, električni grelec sanitarne vode, itd.) znala povzročiti prekoračitev maksimalnega toka

79 Eden izmed ponudnikov električnih ogrevalnih panelov pred nakupom podaja opombo [28]: Pri IR ogrevanju se investicija z večanjem bivalne površine in številom prostorov linearno povečuje. Torej, če imamo en prostor, velik cca. 10 m 2, bo investicija v primerjavi z ostalimi sistemi zelo ugodna. V kolikor je prostorov več, npr. 20, bo investicija pri IR panelih znašala krat faktor 20. Kar pri toplotnih črpalkah ali drugih ogrevalnih tehnikah ne velja. Zato je zelo pomembno, da se pred odločitvijo o zamenjavi ogrevalnega sistema obrnete na usposobljene strokovnjake, ki bodo preučili situacijo in predlagali optimalno rešitev ter vam podali izračun potrebne moči. Tudi sami smo prišli do enakega zaključka, da se ogrevanje večjih površin zgolj na IR panele v primerjavi z ogrevanjem na ostale sisteme ne izplača, saj je cena investicije za celoten blok previsoka. V primeru ogrevanja zgolj enega stanovanja ali določenega prostora v stanovanju je investicija vredna razmisleka

80 8.3 Faktor primarne energije za posamezen sistem V družbi Energetika Maribor stremijo k zmanjšanju uporabe fosilnih oziroma neobnovljivih virov energije kot glavnega energenta za pridobivanje toplote. Zato so v nadaljevanju podani izračuni za porabo primarne energije pri različnih sistemih proizvodnje toplote v namen ogrevanja. Izračuni temeljijo na izkoristku posameznega sistema in njegovega primarnega vira energije. V tabelo so poleg ostalih vključeni tudi sistemi ogrevanja obravnavani v naši diplomski nalogi. Ekološki cilji so zmanjšati porabo fosilnih oziroma primarnih goriv in se osredotočiti v čim večji meri na obnovljive in čistejše vire energije. Pregled trenutnega stanja porabe primarnih virov in projekcija porabe Energetike Maribor do leta 2020 je podana v grafu spodaj (vir: Energetika Maribor). Nižji kot je faktor primarne energije, manj primarnih goriv oz. več alternativnih virov je uporabljenih za pridobivanje toplote. Vidimo, da je priklop na daljinsko energijo tudi iz tega vidika boljša izbira od ostalih v diplomski nalogi primerjanih sistemov. Tabela 12: Izračun faktorja primarne energije Faktor primarne energije za posamezni vir toplote (PRF) PRF= Faktor primarne energije za uporabljeno toploto Izračun PRF Daljinsko ogrevanje { (f P * Q F ) - (W CHP / h)} / 0,873 1 PRF/h TP 0, Q C Daljinsko ogrevanje po { (f P * Q F ) - (W CHP / h)} / 0,692 1 PRF/h TP 0, Q C Peleti 0,05 0,05 0,85 PRF/h K 0,059 Električni sevalni paneli 1/h 1 0,45 PRF 2,198 5 Zemeljski plin ,98 PRF/h K 1,020 kondenzijski kotel Sončno sevanje 0,03 0,03 1 PRF 0,030 Toplotna črpalka SCOP 2,40 Toplotna črpalka SCOP 2,04 Toplotna črpalka SCOP 4,0 1/(SPF * h) 0, ,92 PRF/h TČ 0, /(SPF * h) 1,077 0,93 PRF/h TČ 1,158 1/(SPF * h) 0,549 0,93 PRF/h TČ 0,

81 η - učinkovitost elektro energetskega sistema η TČ - izkoristek ogrevalnega sistema s toplotno črpalko η K - izkoristek kotlovnega ogrevalnega sistema - nizkotemperaturni η K - izkoristek kotlovnega ogrevalnega sistema - kondenzacijski ELKO η K - izkoristek kotlovnega ogrevalnega sistema - kondenzacijski ZP, UNP η TP - povprečni izkoristek toplotne postaje f P - faktor primarne energije goriva daljinskega ogrevanja Q F - energija goriva na vhodu W CHP - proizvedena elektrika v SPTE Q C - uporabljena toplota iz SPTE (toplotna izguba v distribuciji je vključena) SPF - faktor sezonske učinkovitosti 2,5 2 1,5 1 0,5 0 Daljinsko ogrevanje 2016 Daljinsko ogrevanje po 2020 Peleti Elektrika Zemeljski plin - kondenzijski kotel Toplotna črpalka 2,5 Toplotna črpalka 4 Toplotna črpalka 2,04 Sončno sevanje Slika 8.2: Grafični prikaz faktorja primarne energije po sistemih ogrevanja Na sliki 8.2 lahko opazimo, da največ primarne energije trošijo električni sevalni paneli, ki koristijo izključno električno energijo (energenti za pridobivanje el. energije v Slovenskih elektrarnah so v največji meri fosilna goriva). Daljinsko ogrevanje Energetike Maribor ima faktor PRF 0,873 in ga nameravajo z uvedbo kurjenja biomase (poleg zemeljskega plina) do leta 2020 znižati pod 0,70. Plinski kondenzacijski kotel in TČ imata ta faktor okoli 1,

82 9 SKLEP Cilj diplomske naloge je bil poiskati ekonomsko najboljšo opcijo ogrevanja stanovanjskega bloka. Osredotočili smo se zgolj na centralno ogrevanje, saj je ogrevanje sanitarne vode v tem bloku urejeno individualno. Primerjali smo priklop na daljinsko ogrevanje, plinski kondenzacijski kotel, toplotno črpalko zrak - voda in uporabo električnih IR panelov. V diplomskem delu so opisani vsi sistemi, prikaz stroškov investicije in letnih stroškov ogrevanja, ter primerjava stroškov in ocena smotrnosti investicije. Izhodišče za preračun letnih stroškov ogrevanja je bila dejanska poraba bloka v sezoni 2016/2017, merjena na toplotni postaji bloka. Izkoristek in letni učinek toplotne črpalke Kronoterm smo preračunali po standardu SIST EN 14825:2016, ki zajema podatke pri delni obremenitvi toplotne črpalke ob različnih zunanjih temperaturah in upoštevanju povprečnega podnebnega tipa, ter podatkih o grelni moči toplotne črpalke pri določeni zunanji temperaturi in toplotnih izgubah stavbe pri tej temperaturi. Rezultati so pokazali, da so investicijski stroški najvišji pri vgradnji električnih grelnih panelov, sledi vgradnja obeh toplotnih črpalk zrak voda in plinski kondenzacijski kotel. Najugodnejša opcija je investicija v daljinsko ogrevanje, sledi ji investicija v plinski kondenzacijski kotel. Kar se tiče letnih obratovalnih stroškov je najugodnejši sistem s toplotno črpalko. Sledi mu uporaba plinskega kondenzacijskega kotla, daljinsko ogrevanje in električni paneli. Pri primerjavi sistemov z najnižjimi in najvišjimi letnimi stroški obratovanja je razlika na letni ravni med TČ in električnimi paneli 8092,98. Sisteme smo primerjali po metodi neto sedanje vrednosti, kjer smo upoštevali začetno vrednost investicije in letni strošek ogrevanja, ter letno diskontno stopnjo. Izračuni so pokazali, da je najprimernejša ter za prebivalce stanovanjskega bloka najcenejša dolgoročna opcija daljinsko ogrevanje. Poleg računskega dokaza smo podali še ostale prednosti takšnega načina ogrevanja, kot so stalen monitoring delovanja topotne postaje, redni servisi in vzdrževalna dela, ter dolga življenjska doba toplotne postaje. Na koncu smo prikazali porabo primarnih energentov za pridobivanje toplotne energije v omenjenih sistemih. Najmanj obremenjujoč za okolje, kar se tiče vira energije porabljenega za ogrevanje, je sistem daljinskega ogrevanja. Sledi mu toplotna črpalka in plinski kondenzacijski kotel, ter IR paneli

83 10 LITERATURA IN VIRI [1] Portal energetika [splet], dosegljivo: [Datum dostopa: ]. [2] Energetika Maribor [splet], dosegljivo: [Datum dostopa: ]. [3] Energetika Ljubljana. Tehnične zahteve za graditev vročevodnega omrežja in toplotnih postaj ter za priključitev stavb na vročevodni sistem (marec 2012). Dosegljivo: ota_marec_2012.pdf [Datum dostopa: ]. [4] Portal toplotna črpalka *splet+, dosegljivo: [Datum dostopa: ]. [5] M. Praznik, K. Rotnik, Toplotne črpalke. Gradbeni inštitut ZRMK. Dosegljivo: [Datum dostopa: ]. [6] Varčno ogrevanje, e portal [splet], dosegljivo: [Datum dostopa: ]. [7] Portal energetika [splet], Dosegljivo: [Datum dostopa: ]. [8] Energetska izkaznica, toplotne črpalke v stavbah *splet+, dosegljivo: [Datum dostopa: ] [9] Atlas, toplotne črpalke [splet], dosegljivo: [Datum dostopa: ]. [10] Strelec i suradnici, Plinarski priručnik, 5. izdanje. Literatura energetika marketing, Zagreb [11] B. Grobovšek, Dimniki za nizkotemperaturne in kondenzacijske kotle.gradbeni inštitut ZRMK. Dosegljivo: [Datum dostopa: ]

84 [12] Ekosen, IR paneli Sunlife [splet], dosegljivo: [Datum dostopa: ]. [13] Koop, električni sevalni paneli *splet+, Dosegljivo: [Datum dostopa: ]. [14] SIST EN 14825:2016,»Air conditioners, liquid chilling packages and heat pumps, with electrically driven compressors, for space heating and cooling Testing and rating at part load conditions and calculation of the seasonal performance. European committee for standardisation«, Marec [15] Energetski zakon (EZ-1), stran Uradni list RS, Dosegljivo: %28EZ-1%29. [Datum dostopa: ] [16] Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb, stran Uradni list RS, 2014, priloga 5. Dosegljivo: [Datum dostopa: ]. [17] Portal energetika [splet], dosegljivo: [Datum dostopa: ]. [18] Agencija Republike Slovenije za okolje, klimatografija Slovenije [splet], dosegljivo: 0slu%C5%BEba/Stopinjski_dnevi_in_trajanje_kurilne_sezone.pdf. [Datum dostopa: ]. [19] Viessmann group [splet], dosegljivo: zgradba/plinski-ogrevalni-kotli-plinske-peci/plinski-kondenzacijski-kotli/vitodens-200- w-touch.html [Datum dostopa: ]. [20] Ekosen, IR paneli Sunlife [splet], dosegljivo: [Datum dostopa: ]. [21] R. Sever, primerjava stroškov za energent pri vseh gorivih, elektriki in daljinskem ogrevanju. Gradbeni inštitut ZRMK. Dosegljivo: [Datum dostopa: ]. [22] Agencija za energijo RS, primerjalnik cen in cene energentov [splet], dosegljivo:

85 rs.si/index.php?/kalkulatorelektrika/kalkulator/action/podrobnostponudbe/ponudba EeID/1769/. [Datum dostopa: ] [23] Poceni plin [splet], dosegljivo: [Datum dostopa: ] [24] En svet Nova Gorica, cene energentov [splet], dosegljivo: [Datum dostopa: ]. [25] Servis električnih naprav Franc Zoran s.p., cenik *splet+. Dosegljivo: [Datum dostopa: ]. [26] Sklep o ceniku dimnikarskih storitev, stran Uradni list RS, Dosegljivo: [Datum dostopa: ]. [27] Palčič. Gospodarnost razvojnih projektov *splet+, dosegljivo: [Datum dostopa: ]. [28] J. Ekart. Miti o ogrevanju z IR paneli. Resvija varčujem z energijo *splet+, dosegljivo: [Datum dostopa: ]

86 11 PRILOGE 11.1 Energetska izkaznica stanovanja

87 11.2 Predračun plinskega kondenzacijskega kotla

88 - 78 -

89 - 79 -

90 - 80 -

91 - 81 -

92 - 82 -

93 11.3 Predračun električnih sevalnih panelov

94 11.4 Predračun TČ

95 - 85 -